- * 4 • t k K \ I ^ I d • i Jr tr ' i w i • A s ► i \ , ' C' List v > I 35. I * « 'I r - ' - M V . 'i: J i t . I ; C* « «M «• m V • v v * * t Tečaj LIX. • H % f h r « • • r f I i I r A ' i' \ § Ki 4' S « • / I S • / • ^ > ♦ • J - - I I T- A \ / • > k » V fl «A • 0 • < • ♦ - •• I I ' : t J, * ^ r , A. ^ ^ ^ ■ I . • • • t. V I < / 'i * * r 4 4 ^ tiskarni prejemane za celo leto 6 kron^ za pol leta 3 krone in za četrt lete 1 krono 50 vin. Izhajajo vsak petek ter stanejo v pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 60 vin., za četrt leta l krona 80 vin. , — po Za prinašanje na dom v Ljub- ljani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi, tiskarni vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 80 vm. Oglase (in se rate) vzprejemlje npravniStyo Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic' # « • . \ Lj ubrani avgrusta 1901 « f' h ^ raznih «modernih" scciialističnih in » smo zagaziii r ' • v ^ 1 zraven da velika nevarnost oškodovati naj najdražje naše premoženje Te nevar nosti - » Lažnjiva modernost k • / ' * i » r Nekoliko let je tega," kar so se začeli oglašati pra vični glasovi ?oper takozvano puhlo rodoljubje našena vsa atmosfera polna in bati se je, da požene ta lažnjiva modernost kali, da se pohrume slabotnih ali nezrelih organizmov, in da bi v njih pričele svoje delo opravilo uničevanja. ' 4 • > • javnem življenju bilo je sila ljudi ^^^^^^^ _ _ » ki so smatrali za ve likansko. zaslugo že to, da &o 1 in ^ t da f se /držijo da osobito To duših nezrelih, "mladih v 1 v lednem našega diiaštva 1 in ' % % slovenstva. Smatrali so se za slovenske patrijote m kot taki hoteli so v javnem življenju veliko veljati,; zadovo- hašega mladega delavskega m Ijevali so se s tem, da so sž^priznavali za Slovence, kar pa » nihče zaznava » obrtniškega naraščaja. # 'T » da bi tli bilo na stotine m - 4 ^ ni bilo nikaka zasluga 1 drugače pa z nobeno rečjo pripomogli k uspehu, političnega, gospodarskega in kul turnega življenja naroda slovenskega. , Prve pritožbe zoper .slično vrsto rodoljubov so .se oglasile iz odkritosrčno narodnih krogov, katerim je te pri mladih, krepkih ljudij, katerih srca\tripajo za novo, rodovitno prihodnje življenje. Pri dijaštvu je največ razsajala ta kuga, deloma je vpliv kozmopolitične filozofije, kozmopolitičnega tožbe narekovala težnja da bil pojem slovenstva deloma stroga katoliškega repričarija. torej tudi pojem pripadnosti narodu i pojem domoljubja nekaj In l^kg je, z našo., delavsko m obrtniško mladino 1 polnega in pozitivnega, nekaj, kar bi napolnjevalo celo dušo človekovo ter navdajalo vse pojave njegovega življenja. • * • • Toda to iz domoljubja izvirajoče prizadevanje je katera ima za seboj šolo socijalistične izgoje bodi ta že demokratična ali krščanska, se more človeško bitje v puščavo premeniti v kolikor / -i r S • % > t naletelo na odpor pri onih kojim so vzneseni pojmi o t. * Na vse to smo do sedaj pri nas nagledali čisto slovenstvu in o narodnih dolžnostih tuji in brezpomembni: vso siio svojega zasmehovanja in svojega gladijatorstva da jih spravijo ob ' Našli napadli so vse te pojave in težnje veljavo. Večinoma 1 žalibog 5 se jim je to posrečilo Ck mirno in ravnodušno. Razun nekaterih teoretičnih časni- karskih pritožb' pustili smo trditev, da je narodnost in da je domoljubje nemoderno, zastarelo in smešno. Pustili smo. da ie naša mkdina zavživala ta strup, pustili smo, so se ljudje slabotnih duš,. brezbrižni in slabi, ki govoreč s posnetim preziranjem o domoljubih so se da so ta položaj izkoriščali neznačajni ljudje J katoličanstvu umikafi laščem In še ko nam f zopet enkrat v glavo prišlo f da pogledamo nekoliko čez mejo k drugim narodom smotre skupnim težnjam z svoje specifične ideale in ostajali narodnosti vsega mm gledali smo, kako se pogumno borijo zoper za za da so kje v zatemneli pisarni indifirentnegä filistrov zapisali k svojemu imenu drobno opombo I t 'T . ^^ ' ' rinski jezik slovenski".^ in močni •> narodi krepko m 4 zavratnega sovražnika kdzmopoli- v toliko, tizma, zagledali smo, s kakim navdušenjem in prepričanjem branijo Wvstvo svojega naroda nedotakljivost njegove posesti celoto isvoje društva t Ti iuate domovine. In to vidimo pri »-v i narodih močnih, velikih, ki imajo za seboj stoletja ne In tako se imamo zahvaliti nekaterim prepametnim prestanega razvoja Vidimo, da se cela Francija de možganom 1 imamo se zahvaliti sistematičnim napadom žela 9 V kateri zajemajo naši modernisti modernost J M , : - f l_»4 4 I • K \ 4 I 9 i f r - r i O (t* « « J stran 342. Letnik LIX. pod zastavo nacijonalizma bori za domovino, za repu- krivični volilni red za okrajne zastope spremeni tako, da bliko 1 za obstanek naroda proti zverinam kozmopolitizma. bi se izročila vsa moč meščanskemu življu. Tudi mi imamo domovino, ki je naša 9 tudi mi Slovenski zaupniki izjavljajo, da se slovenski narod imamo državnotvorno idejo, tudi mi smo narod z močno na Štajerskem ne čuti varnega v svojem obstanku, dokler individualeto. In danes je skrajni čas, da zapustimo do- ne doseže za Spodnje-Štajersko avtonomije v tem, da se sedanjo brezbrižnost in počasnost, danes je skrajni čas, administativao loči od nemške Štajerske, da se uvede v da vzdignjemo zopet visoko zastavo slovenskega nad- deželnem zboru v narodnih zadevah kurijalno zborovanje, — nemško jonalizma. da se loči deželni šolski svet v dve sekciji Naša domovina, naša narodnost in misel naše dr- in slovensko kateri samostojno opravlja te agende žavne samostalnosti, ta troedina skupina bliščečih idealov slovenskih oziroma nemških šol, da se nadzorstvo mora postati zopet naša strast in naša ljubezen. lora slovenskih šol izroči deželnemu šolskemu nadzorniku slo- se globoko vsesati v naša bitja. Krepko mora biti z venske narodnosti, da se po primerni spremembi dežel vsakim utripljajem naših src. Z močnim, žgečim ognjem nega volilnega reda in deželnega reda zagotovi sloven mora razgrevati vsak naš gibljej. Pri tem je lahko vsak skemu narodu primerno zastopstvo v deželnem zboru in dober katoličan in tudi gospodarske težnje socijalistov deželnem odboru. lahko zastopa. Domoljubje ) polno Slovenski zaupniki zahtevajo nadalje, da se osnuje navdušenja, požrtvovalnosti m zadostno število slovenskih kmetijskih, meščanskih m činov bodi naša plemenitost, hvaležnost naroda bodi nam drugih strokovnih šol, kakoršnih je nemških na Štajerskem čez vse rede, častne priimke in premoženje. Naše na- v izobilju. rodno življenje bodi razvneto z ljubeznijo do sebe in Slovenski zaupniki poživljajo svoje zastopnike, da strastje do naše narodne individualnosti; naša narodna skušajo z vsemi sredstvi doseči izpolnitev teh narodnih borba bodi obrnjena proti vsem, ki niso vseskoz narodni, zahtev. Ob enem izjavljajo, da pričakujejo od vsake pra- z enako mržjo bodimo navzeti proti vsem breznarodnim, vične vlade, da se podpirajo, oziroma izvršijo zgoraj mejnarodnim elementom katerekoli barve, z dejansko in navedene zahteve slovenskega naroda, — da bode vlada brezobzirno mržnjo. Napovejmo boj vsem hlapcem našemu nastavljala na Spodnjem Štajerskem — katero je sedaj nacijonalizmu sovražnih stremljenj, zavratnikom in zani- domena protežiranih nemških uradnikov strastjo in ljubeznijo pojdimo v boj karnežem. zmagal bo zopet slovenski nacijonalizem jedno samo zastavo, to je slovenska trobojnica. m uradnike ter da ne bode slovenske predlagala v sankcijo de pozna Shod štajerskih slovenskih zaupnikov Mariboru. četrtek, dne 22. avgusta, se je vršil v Mariboru shod zaupnikov, ki so ga sklicali štajerski slovenski deželni poslanci. Shoda se je udeležilo kacih 300 zaupnikov. želnih zakonov, ki žalijo slovenski narod, ali so naperjeni proti njegovim interesentom ali njegovemu obstanku vseh teh resolucijah se je glasovalo skupno ne posamično. Na predlog gosp. Baša je bila sprejeta še resolu cija, naj bi se državni poslanci zjedinili in zlasti pri proračunu in pri nagodbi z Ogrsko jednotno postopali. Politični pregled. Predsedoval je dr. Sernec. Poročali so poslanci Bobič, dr. Bosi na in dr. Dečko. Sklenjene so bile naslednje resolucije: 1. da shod z ozirom na razmere, vladajoče v Gradcu v deželnem zastopu in pri deželni vladi, skrajno protivne v mesecu novembru. Državni "zbor bo po zadnjih dispozicijah zboroval od meseca novembra pa tako do konca meseca te- Notranji položaj. — Te dni je vlada razpustila dež. zbor češki in razpisala nove volitve, ki se bodo vr&ile ie v najkrajšem času. Zgodilo se je to po dolgih pogajanjih in sicer v namen, da bi se omogočilo sklicanje driavnega ibora slovenskemu narodu, odobrava abstinenco slovenskih de želnih poslancev štajerskih ter jim prepušča 1 da tudi v bodoče uravnajo po vsakokratnih razmerah svoje po stopanje; bruvarja. Na Češkem je pričakovati pri deželnoiborskih volitvah hud boj, ker se ni dosegel kompromis mej Mladočehi na jedni strani in mej Staročehi in agrarci na drugi strani. Ogrska. Takoimenovana liberalna stranka s Szi 2. da protestuje proti temu, da porablja deželni lagyjem izgubila svojo prvo glavo. Stranka podpira sicer se zbor deželna sredstva enostranski za gospodarsko in kul- danjega ministrskega predsednika Szella, smatra ga pa sa turno korist nemških sodeželanov, prikrajšuje pa slovenske sodeželane v gospodarskem oziru ter odreka istim pripomočke za vsak kulturni napredek; da protestira zoper sklepe, s katerimi se deželni ter svojega nasprotnika in bi se ga rada odkrižala. hoče zopet vzdigniti na SSit nekdanjega ministrskega svrho predsed- nika Szella in ta je tudi že izjavil, da vrniti v javno življenje. Balkanska zveza. pripravljen, se po- 1 dohodki porabljajo v podpiranje germanizatoričnih nemško-nacijonalnih namenov in društev kakor: Südmark Schulverein, Studentenheim itd. 4. da protestuje zoper sklep deželnega zbora, vsled Nemški in madjarski politiki so lelo v skrbeh zaradi balkanskih držav. Mori jih skrb, kaj nastane iz tega, da se je Eusiji po tolikih letih posrečilo ustvariti nekako balkansko zvezo, namreč zvezo mej Srbijo, Bolgarsko in črno goro, katera zveza stoji pod pokrovitelj- stvom Rusije in seveda naperjena zoper avstrijske aspira- katerega se naj že sam na sebi kmetskemu prebivalstvu cije na Balkanu. Zdaj poročajo nemški listi, da začne Rusija Letnik LIX. IStran 343 delati tndi na pridobitev Rumuoske za to svežo. če se ji to posreči, izgubi Avstrija zadajo prijateljico na Balkanu. upeljavo zavarovanja za starost in invaliditeto bi Potovanje ruskega carja Tekom prihodnjega se brez dvoma javna sredstva še bolj razbremenila, dokazujejo razmere v Nemčiji. To meseca pojde ruski car na političoo velevažno potovanje. Najprej nekaj druzega moralo vplivati na Jmovite J vojaškim vajam v Gfdansku pojde listi pravijo, da Eusijo in Nemčijo. na Nemškem in ruski to dokaz prijateljstva in «solidarnosti mej Koj potem pojde car na Francosko, kar se smatra kot novo potrditev rusko-francoske alijance. čuje se mnenje, da se na tem potovanju položi temelj riisko-fran- sloje, da bi se zavzeli za zavarovanje delavcev za starost ter invaliditeto, to je pomanjkanje poslov na deželi. Na Moravskem so to že začeli uvidevati. Ondotni deželni odbor cosko-nemSki zvezi, kar pomena. bilo za vso Evropo velikanskega za starost Francija in Turčija, 4 Mej Francijo in Turčijo je sklep poslov. . marca 1. 1900 sklenil, ustvariti preskrbljenje in sicer je izrecno priznal, da je storil ta zategadelj, da odpomore pomanjkanju kmetijskih nastal tak razpor, da je francoski poslanik zapustil Carigrad ter s tem takorekoč pretrgal diplomatično zvezo mej rečenima državama. Vzrok koofiiktu ta-le: družba, ki Odkar ta misel prodrla mej ljudstvo, so se je Carigradu obstoji francoska zgradila tamošoja obrežja. Ta družba vživa za seveda tudi različne politične stranke oprijele. Nekatere smislu pogodbe, obstoji politične stranke so tudi že v svrho farbanja ljudstva se oglasile v državnem zboru s predlogi, skovanimi po stari v med to družbo in turško vlado, je šabloni: „Visoka c. kr. vlada se ,pozivlje, naj. še v te- to razne privilegije, zlasti pobiranje pristaniških pristojbin. bila ta poslednja začetkom tega leta dolžna podaljšati družbi kočem zasedanju predloži zakonski načrt o zavarovanju dosedanje privilegije, ali pa odkupiti obrežja, ki pa' so mimogrede rečeno mnogo stala. Turška vlada pa se hotela izogniti jednemu in drugemu. Po svoji stari navadi je zavlačevala stvar z vsemi možeimi izgovori, obljubljala, pa zopet iskala novih pomislekov, tolažila itd. Da navedemo jeden kazali drastičen izgled. Ko je francoski poslanik hotel nekoč radi te stvari pred sultana, so pa še silno obžalovali, da ne morejo delavcev za starost in onemoglost. Ti predlogi so seveda romali v arhiv in niso nikdar več prišli na dan. Sicer pa sta vlada in poslanska zbornica jasno po t , kako malo jima je v resnici za to stvar. Costansa pustiti pred sultana, ker poslednjega zobje bole! . maja zbornici Dne 1895. je minister Baqüechem v poslanski izjavil 1 da vlada to zadevo n Študira". Dne Ni čudo, da je Francija slednjič zgubila potrpljenje in začela 13. decembra 1. 1892. je obrtni odsek poslanske zbornice A energično pritiskati na turške navihance. To je pomagalo v vlado pozval, naj čim prej poroča, kako daleč so toliko, da se je sultan obvezal, da turška vlada odkupi obrežje. Ali tudi mogočni padišah ima glavno lastnost svojih sople- menjakov sedo. Neko pogodbo je hotel pač skleniti, ali brez v zadnji hip je zopet požrl slovesno dano be- jamstva rele njene študije, in v katerem stadiju se nahaja « zadeva, a ni učakal tega poročila. » Ravno tako neugoden odgovor je v tej zadevi dozo- cela dal za poplačanje. To je izbilo sodu dno in Costans je prijavil ministrski predsednik grof Badeni v poslanski zbornici prvemu tajniku sultanovemu, da pretrže vse diplomatske zveze. i dne 3. junija I. 1896. Vlada stoji na stališču, da država Vojna v južni Afriki. — Ves boj je zdaj premeščen ne sme za ta nämen ničesar prispevati. na kaplandsko ozemlje, torej na angleški teritorij. Vsak dan se čuje o kakih praskah. Te so sicer le majhne, pa zadostujejo, da se angleška armada ne more ganiti. Angleži so že sami začeli obupavati, češ,- da s sedanjo svojo armado ne do-ženo boja. Vsled tega so tudi angleški trgovci in posestniki jeli zapuščati južno Afriko. Boje se prihodnosti, boje se, da rektne ter indirektne davčne dohodke, in ker delavec Tudi Körber stoji v bistvu na ravno tem stališču mej tem ko moramo delavci z vso odločnostjo zahtevati naj država ža zavarovanje delavcev za starost in one-moglost prispeva, ker dobiva od delavcev ogromne di bodo začele burske puške kmalu tudi na južni obali pokati. Zajedno se čuje, da hoče ruski car osebno posredovati pri kralju Edvardu v prid Burom, oziroma da se bo skušal dogovoriti z nemškim cesarjem in s prezidentom francoske repu- blike, če bi ne kazalo intervenirati v korist Burom. Nekoliko plačo in tudi vsi tisti mali meščani, ki nimajo gotovih direktno ali indirektno državi služi. Pri ti priliki bodi omenjeno, da zahtevamo delavci, « * naj bodo zavarovani vsi tisti, ki delajo za mezdo ali se torej hrabrim Burom na vse strani jasni dohodkov, namreč vsaj tacih 1 da si mogli za starost ali za slučaj onemoglosti kaj prihraniti. Umeje se samo ob sebi, da mora biti zavarovanje obligatorično. « Nadaljna zahteva pa je, da naj bo uprava dotičnih zavarovalnic izročena interesentom samim. naše stališče. Obrazložili smo je v „Novicah" Zavarovanje delavcev za starost in To te stoje na stališču obrtnikov in kmetovalcev ne invaliditeto. II. dasi na stališču delavcev in poslov. Obrazložili smo jih v tem listu. da spoznajo delodajalci, kakšne so naše želje \ dobi od 1890. do 1. 1897. se je V svrho za varovanja delavcev vplačalo 160 milijonov gld. Od te svote plačali so delavci sami 84 milijonov gld. svotami so se občine in so se sploh javna temi sredstva Obrtnijske raznoterosti. Dobavni razpis. C. kr. domobransko ministrstvo namerava potrebščino raznovrstnih oblačilnih in opravnih pred- znatno razbremenila, pri čemer ni pozabiti, da delavci metov potom splošne konkurence zagotoviti. Izmed predmetov, katere je dobaviti, se posebno opozarja na naslednje: klobuki, tudi javnim sredstvom prispevajo stran 344. Letnik L1X zapone, .gumbi, volnene in usnjene rokavice, usnjene listnice, Prošnje za sprejem, katerim je treba priložiti šolsko ostroge,, podke za čevlje z žeblji, kuhinjsko orodje, čutare, kolci za Šotore, krampi, lopate, različoe sekire, konjski koči, < • * po predpisanem o f tih opoludne vlo- vrvi, volneni jopiči, hlače itd. Ponudbe je 4 uzorcu najkasneje do 30. septembra t. žiti C. kr. domobranskemu ministrstvu. Uzorci predmetov, katere, je dobaviti, se proti plačilu dobe pri glavnem skladišču vojne uprave (Landwehr-Ausrüstungs-Hauptdepöt) na Dunaju. Bazglas, obsegajoč natančneje pogoje, zaznamek predmetov. in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo roma varuha, naj se pošljejo starišev, ozi glavnemu Ljubljani. odboru C kr kmetijske družbe kranjske v prvi vrsti se sprejmo v gospodinjsko šolo de katere je dobaviti in ponudbeni vzorec je v trgovski in obrt- klice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem ako niški zbornici v Ljubljani na ogled. si pa bo v šoli prostora, sprejemale se bodo tudi prosilke iz drugih dežel. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske Ljubljani, dne 31. julija 1901. Razglas o sprejemu gojenk v gfospodlnjsko šolo c. kr Črni palež ali koze na trtah. šole > kmetijske-družbe kranjske v Ljubljani. Meseca oktobra se otvori četrti tečaj gospodinjske ki bo trajal 12 mesecev. Gojenke morajo stanovati Veliki škodljivec na naših trtah Črni palež ka v zavodu, ki pod vodstvom čč gg. sester iz reda terega se o priliki obrezovanja istih najuspešneje pokon-čuje. Ta črni palež ali koze imenuje se latinski Sphace-lona ampelinum. črni palež provzročuje ravno navedena sv. Frančiška. Zavod je v posebnem, novo zidanem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani; 4 slovenski in brezplačen, zavzema poleg glivica katera se takrat na trtah ugnjezdavati ter širiti Pouk > ki verouka, vzgojeslovja, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, katere mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem) » in praktično pranju, iikanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu i. Gojenke se istotako vežbajo o gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. prične, ko trte ravno najbolje odganjajo. Prikaže se najprej na listju v podobi malih črnih mehurčkov, kateri % se o svojem času razpočijo, in iz njih pršijo trosi (seme) glivice na nižje pognanke, liste, listne peclje ter grozde. Kamor pade tros na pognanek, listni pecelj ali hlastino grozda, tam provzroči neke razjednine, katere so podobne, kakor da bi bile obžgane. Na jagode padli tros pa pro vzročuje neke črne večje ali manjše ploščice, katere ne dopuste 1 da bi se jagoda na takih mestih debelila, ampak o Gojenka, katera bo sprejeta v zavod, plača se posuši. Skupni nasledek bolezni po tem škodljivcu je na ta 9 da se pognanki ne spremene v krepke mladike 9 mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, marveč one ostanejo le slabotne čez in čez polne črnih . sploh za vse, 14 gld., ali za ves tečaj 168 gld. — ran. Napadeni grozdi se pa tudi ali deloma ali pa popol- Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo noma posuše. Pri obrezovanju ni potem potrebnih krepkih obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, mladik, iz katerih bi se lahko palce (čepe) in napnence dva para črevljev, nekaj belih in barvanih jopic za po- (šparone) napravilo, ali se pa poslednji pri vežnji lomijo, noči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, Ob trgatvi pa ni kaj v škaf djati. šest srajc, šest parov nogavic 1 10 12 žepnih robcev 1 šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasniki za delo se tudi preskrbe v zavodu proti plačilu; ako ima katera več obleke seboj). ]o sme prinesti s Kakor do zdaj skušnja uči, nastaja ta pač velika nadloga, črni palež po Dolenjskem najrajši na muškatu, Portugalki, kraljevini in zeleniki. Posebno moč ima pa okom pride se pa tej nadlogi tako-le: na kraljevini. Ob času režnje se mora vso rezino pobrati ter sežgati » morajo: Deklice, katere hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, ne je pa še znabiti za cepiče poravnati. Že obrezane trte namazati pa gre s pomočjo trdega čopa (penzeljna) s dovršiti že 16. leto » izjemoma, v posebnega liter ozira vrednih slučajih, se more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2.^znati čitati, pisati in računati; 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. piedložiti obvezno pismo starišev ali varuha, da tekočino iz 60 kg zelene ali železne galice in žveplene kisline (hudičevega olja ali vitrijola) na sto litrov vode. Zeleno galico raztopi se v vroči vodi, žvep-leno kislino se pa tekočini, obstoječi iz vode in zelene galice, po malem in med vednem mešanjem doliva. Vso plačajo vse stroške hkrati se zopet iz nje ne sme v tekočino zliti 1 ker sicer izškropi Ako se hoče, doda se tekočini tudi lahko nekoliko apna, to je ravno toliko, da se na trtah pozna, 5. zavezati se, da bodo natančno in vestno zvrše katere so že namazane, katere pa še ne. Kakor rečeno 9 vale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo vršiti se mora to delo takoj, kakor hitro so trte obre- ravnale po hišnem redu. zane, toraj koncem februvarja ali začetkom marcija Ker I j k Letnik L1X. ötran 345. r ♦ • • > k • J • ♦ f • , . • • ^ - •• • v* X. ' . * • d I« 4 V-:. ^ je prav črni palež lahko mogoče, da par posebno let zaporedoma nastopaioči oporekali. Sploh je v Ameriki prišlo to gibanje, že do skrajnä^^iiaeje, kar o Angleškem še' ne^ moretiio trditi. Vsaj . • -tJ r ^ J f.^ "'t , to je' uniči 9 w 9 kar < f ' t trtah m pač k. 4 p. ! velikansko škodo: naj ^ A* .M.» • ^ • ne od lanskega / dandanes bi Miss Buffbn s svojimi čudnimi idejami našla jako malo privržencev faä ^Angleškem^ V - V trte pri' letoŠnjei£"obrežovaDju^ b^ bbd^ati;' kaltof smo r t.' «A rr r . . v i>' - • . t . . tli a Neka druga dama 1 • K r r- » r < \ ' 5 \ 1 ' «I ' - v - '--L t ' J"}- • ^ f $ • S v • i • • • ^ ^ ' «i • «s » > / Florence DixieJ je • ^ J • 1^ čislala J' • A* * / r ' •I • 4 • •• \ m * ^ (. 1 « . • V . 'i A V- J. paziti Kako treba shranjevati žito» . Žetev ,Je minuh ječmen, pšenico spravljamo počasi v žitnice. Tu Je pa treba jako v kake shrambe spravimo svoj (jlad^bne-ova, katerega je preje vi ) f \ ko je ta državnik objavil svoje pismo proti r^^ > • t w. pravici najbolj t M • ^ «v ' % * ^ I ' p t * * / oža, s katerim je preje ..r-M: : AH x'j ^-M. •' * jl' mu je svoje zaiiičevanje, ibdienbvala ga je v nekem pismu .stari irazžalila osebno •-C » • • ' 1? ' uteg veliki humbug" itd nemo Škodo imeti Vsak gospodar bi naj zmeril žito in naj si bi to zapisal, da bi čez leto imel pregled, koliko je to ali ono i leto pridelal, koliko potrošil in prodal. Veliki in bolj premožni posestniki imajo posebne žitnice, najboljše, če spodaj Sedaj pa poslušajmo velenaobraženo, prostomiselno tudi v merskih vprašanjih z znanstvenim preiskavanjem stopajočo gospo Lynn Linton, ki z rezkim sarkazmom i ^ ^ nastopa proti prenapetim zagovornikom ne ženske jedna- klet za repo in krompir, zgoraj pa za žito. Taka žitnica naj ima okna, da se žito lahko prezrači, pa pod iz trdega lesa, kopravnosti, ampak ženske nadvlade • d Če je žito na kupib. Od kraja se naj razgrne ne predebelo ii večkrat meša, da se presuši, pozneje se lahko zgrne na kupe Spomladi se mora zopet premešati. Manjši posestniki sbra Pre ce j 1 ko so se prikazali prvi izrodki tega preti ravanja, oglasila se v n Saturday Review" z ironiško žito v posebne zaboje kadi Predenj pa žito spraviš pisanimi članki ^Deklica naše dolie a kjer -4 Ü SpraVJb paoouiui* viaiia« iiua^ VIVMW , »j*/* se ti zna ostrim peresom hujše zbadala in pobijala svoje nasprot- V take shrambe, "ga moraš prej dobro posušiti skvariti. Pa tudi pozneje ga moraš večkrat mešati. To se zgodi najložje tako, da ga spodaj pri vratcah spuščaš ven in vsi- * 4 nike ) kakor najzagrizenejši sovražnik nežnega spola. Lynii pavaš opet na vrh ali pa jednega predala ali kadi v drugo. Sploh mora biti žito na čistem, suhem in zračnena prostoru; staro žito se mora tudi večkrat prevejati, da se žižki derne higijene. Linton posebno ostro obsoja telesne vaje ženskega spola v čemur ji pa nikakor ne moremo pritrditi s stališča mo f i ne zaležejo v njem Ali smemo odtrgati listje okoli grozdja? Tu pa Posebno brezobzirno nastopa proti onim » divjim ženam (C ki tam se je ta elaba navada že vpeljala. Kdor pa to delo opravlja, on ne pozna še namena, ki ga ima listje. Listje je to. kar so človeku pluča. Skozi listje trta diha in izpušča iz sebe ne- P®^** ^ sapeur rade kar od danes do jutri preobrnile ves družabni red. Obsoja jih z besedami: ^Rien n' est šacre a potrebno vodo. Eazun tega pa ima listje še drug velik pomen če prav • ft' , • • Lady Lynn Linton vsestransko in teme Ono namreč napravlja iz oglenčeve kisline (neki puh, ki se ijito izobražena, vender je nasprotnica ženske volilne pra- nahaja v zraku) škrob in sladkor. Ti tvarini se potem spre- yiQQ^ tg^ je vsekako čudno. Jeden najtehtnejših vzrokov, katere navajajo zago- da bi se neznosni minjata v različne oblike, ki napravljajo rastlinsko telo. Več nego tri četrt suhih tvarin pride skozi listj,e v rastlino tal ne vzame rastlina mnogo več, nego one tvarine, ki ostanejo i -1 . vorniki ženske volilne pravice > ta 1 kadar rastlino sežgemo (pepel). Iz tega vidimo, kakšen velik boji mej političnimi strankami pod vplivom dam nekoliko pomen ima listje. Brez listja ne moremo pričakovati mnogo ublažili in sladkega grozdja. V.sem tere ie politiško življenje bi s tem prišlo nekaj veČ zmernosti, katere dandanes tako pogrešamo ^ " • • • , 5 » Toda, tp je zelo težko verjeti, ker vidimo, na kakšen da je grozdje od trt, ka napala peronospera, kislo in malovredno, a ravno tako malovredno je tudi mladje, ki nima nobene moči za prihodnje leto. Zato ne smemo pričakovati od napadenih trt tudi v pri- način hoče priti ženski spol do svojih pretveznih pravic, hodnjem letu mnogo zaroda. Če odstranimo trti listje, delujemo jfeka voditeljica v tem dolgotrajnem boju je naravnost tudi mi kakor peronospera. Izjema je pa tudi tu in sicer tedaj če grozdje jeseni močno gnije. Takrat moramo odstraniti par listov okoli grozdja rekla: -Da, res je, da se politični boji ne bodo ublažili J J zato, da pride k temu lažje zrak svetloba. S tem dosežemo, da se mokro grozdje prej osuši jagodna kožica na-solncu bolj vtrdi. Tako grozdje ne gnije potem tako lahko. To delo je treba pa opravljati polagoma, kajti če pride jagoda, ki je-bila vedno v temi, kar naenkrat na solnce, se navadno prepari. Na mladikah, ki so namenjene za napeojalce v prihodnjem letu, je najboljše tudi v takem slučaju obdržati listje. ako zadobi ženski spol volilno pravico Toda to nas prav n^'č ne briga. Mi zahtevamo samo naše pravice r r Mnogim prevročekrvnim privrženkam tega gibanja se je že zgodilo, da so si s prevelikim trudom in večnim potovanjem v svrho agitacije nakopale hude bolezni in s tem zgodnjo smrt. Neka taka bojevnica je vedno potovala za odličnim državnikom nekdanjim članom kabineta Sir Henry Poučni zabavni James-om, ki je bil nasprotnik ženske volilne pravice, da bi ga osebno pobijala, kadar je govoril pred svojimi 4 volilci. Nahajajo se tudi žene, ki so tako vnete za „sveto a Ženski boj na Angleškem. * (Konec.) i ' Večina čitateljev si bode mislila, da ta dama ni bila normalna v možganih, in temu mnenju tudi ne bomo stvar 1 da se branijo nositi imena svojih soprogov Po s tem razločkom poroki še zmirom obdrže svoje ime da pristavljajo k svojemu imenu „Mrs družbi je privedlo že do marsikaterega neljubega slučaja gospa StraD> 346. Letnik L1X. V „Woman's Herald" se je stavil že predlog, naj liko pregreho proti naravnosti in za krivico se žene ne imenujejo več po stanu proti kras Mrs a in n ampak naj se vse imenujejo po osemnajstem letu ) Miss* »Mrs gospa 4 Zagovorniki ženske volilne pravice vedno poudar da 9 U nemu spolu, ako se le izgovori beseda D spol a 1 kajti tega f razločka mej ljudmi ti fanatiki ne pripoznajo. Ako hoče že narava ženo tako ustvarila. kdo dokazati češ da da izvršitev popolne jednakopravnosti z možem abso ženski spol stan brez vseh političnih pravic, lotno nemogoča, ker pride od časa do časa v položaj v jajo češ, da imajo celo navadni delavci volilno pravico, ženam katerem bi ne mogla točno izvrševati svojih dolžnostij pa se je ne da. Toda ta primera je povsem šepava. kot uradnica, sploh kot služkinja države — kdor zine mora brzo obmolkniti vsied sikanja ---------------------^^VMWU« WW^MVM« —WV i^^AVM Ženski spol ni stan, kakor tudi ne moški spol.. Iste sta- kaj takega y družbi novske razločbe kakor v moškem spolu, nahajamo tudi hrupa in krika, ki navadno nastane po njegovih besedah 1 v ženskem spolu. Razloček je v spolu in ta naraven tako da je pametna diskusija o tej 1 glavni točki nemo- razloček se Gotovo sreči ali nesreči ne da odpraviti. « da ženskemu spolu ne smemo braniti 9 goča. ved6, Zagovorniki popolne jednakopravnosti obeh spolov da je ta točka njihova Ahilova peta, kjer jim lahko duševno se izomikati, voliti si poklic po svoji volji, in vsakdo pride do živega, kajti na to točko še nikdo ni zato se moramo tudi odločno poganjati. Priznati moramo količkaj povoljnega odgovora; zaradi tega se izognejo tudi 9 da je mnogo nadarjenih žena, ki se v duševnem najrajši vsakemu razgovarjanju o tem vprašanju Jako oziru morejo meriti z najodličnejšimi možmi, še nikakor ne sledi, da bi moral tudi ženski spol vse one politične pravice kakor moški spol, ker ne more tega pa primeren za ta slučaj je banalen slovenski pregovor o imeti psu, ki je obče znan Nikakor ugodno bi ne vplivale tudi na družinsko izpolnovati vseh dolžnostij, katere nalaga država možem, življenje 9 ko se ob času hudih notranjih politiških Siliti nežni spol k vojaški dolžnosti, bi bilo naravnost bojev 9 na pr. ob volitvah družina razcepila na dva ta kruto, če bi si ne hoteli vzeti za vzgled razmere v Da- l)ora, stoječa si nasproti drug drugemu. Tudi vezi, ki homey. Strankarski prepiri so že sedaj prehudi in se sklepajo ženo in moža v zakonu, bi se gotovo s tem ne nikakor ne ublažili, kakor menijo oni, ki vidijo povsod utrdile, če bi Žena glasovala proti svojemu soprogu in luč nikjer pa teme, in ki sodijo vsako stvar z optimiškega naopak. Politiške borbe, ki že sedaj preveč razjedajo krog. stališča. Narobe! Razmere mej posameznimi strankami družabno življenje, bi se zanesle tudi v obiteljski bi bile še bolj napete, ker bi se, ko ženski spol kar bi vse drugače kot dobrodejno vplivalo. Izginil bi aktivno posegal v strankarske borbe pri volitvah in v mir, ki naj vlada mei stariši in otroci 9 mei soprogom zbornici 9 mnogim drugim razdvajajočim momentom pri- in soprogo 9 mei brati in sestrami. Družina bi postala družil še moment nagnjenosti, kar obudilo še večjo torišče politiških razporov, česar gotovo nikdo ne želi nezaupljivost mej pristaši posameznih strank. Razven mož tudi radi te nagnjenosti večkrat prišel v obeh spolov navesti mnogo tehtnih vzrokov, vender sku tega kolizijo s svojimi dolžnostmi, bodisi kot člen človeške družbe bodisi kot člen države, in to bi izvestno ne bilo v hasen ne jedni in ne drugi. Za vsakim zakonom mora stati eksekutivna oblast. Če prav bi se dalo za popolno jednakopravnost šajo privrženci te ideje ne s stvarnimi razlogi 9 ampak večinoma le z donečimi frazami pridobiti si novih pri stašev, mej tem ko njihovi nasprotniki podpirajo svoje trditve s prepričevalnimi dokazi. Iz tega si tudi razla-moškemu spolu. Postavo, gamo faktum, da so prvi do danes dosegli še prav malo katera po naravi pristoji katero bi sklenila večina, obstoječa iz zastopnikov ženskega imena vrednih uspehov. spola 9 zelo težko spoštovali in se po njej ravnali možje. Znano 9 da se po vseh evropskih državah ženski spol nahaja v majhni večini. Več kot čudno, da proti Ko je angleški parlament zavrgel žensko volilno pravico, poskusilo se je na drug način doseči to, kar ni naravno bi bilo, ko bi ženska večina sklepala o miru in vojski. 9 mej tem ko bi možje bili le poklicani v to, zgra biti za orožje in ženski večini 9 kajti zopet položiti, kadar bi se zazdelo ne moremo si misliti, da bi bil dovolil parlament. Nekateri znameniti pravniki so namreč seveda proti dobri plači, na ta > i . t ki sanostojno lahko • a vodi mlekarstyo, sirar stvo 5 pripr aylj an j e suroTega masla itd. dobi takoj stalno službo v I i. \ I Prošnje s spričevali in zahtevo plače naj se pošljejo do 28. septembra « L srbski mlekarski zadrugi Kövacovju (Kovačevac) pošta Nova Gradiška (Slavonija). zamoreio osebe vsakega stanu vsakem zgube kraju gotovo in pošteno brez kapitala in 5 zaslužiti z prodajo postavno dovoljenih državnih papirjev in srečk. I. Ponudbe sprejme Ludwig Oesterreicher 5 Deutsche Gasse 8 Budapest 10) tO tO zamere ceni bazarski tržni robi okom me je ena največjih švicarskih tovarn uro pooblastila tako dolgo zaloge kiamo, žepne ure prav fino izdelane skoraj zastonj prodajati. » % M" "i \ lij \] v M ' f/, ' • 4 -m 'J' .v f/.' gld. 210 nikelnasta anker-remont. žepna ura posrebernjeno francosko verižico tokom. prava srebrna remont ura njeno amor. žepno verižico posrebr tokom prava srebrna remont, ura dame posrebrnjeno angleško verižico tokom prava I4karat zlata remont, žepna ura v baržunasti skatulji gantno verižico. i 4 vsako uro se Jamči 3 leta. Nepovoljne se zamenja denar nazaj pošlje torej brez rizike Tem enaka naznanila rej ena Pošilja se proti gotovmi pona- povzetju Holzer tovarniška zaloga Založnik avstrijske zlatnine uradniške zveze debelo. Avstrij sko. Ilustrovani ceniki zastonj franko. Ägentje sprejmejo Odgovorni urednik: Avgust Pucihap Tisk in založba Blasnikovi nasledniki f I J r II r I f