Poštnina plačana ▼ go*ovlnL
Leto IX Jteu. 240.
0 Ljubljani, v soboto ZL obtobra 19ZJ.
Ceno Din f
Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemši nedelje in praznike. — Inserad do dO petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popast po dogovoru. Inseratni davek posebej.
»Slovenski Narod« velja  letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din.
Upravništvo: KnaHova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304.
Uredništvo: Knailova ulica št 5, I. nadstropje. — Telefon 2034.
Kriza v Demokratski zajednici
Demisija g. Ljube Davidoviča. — Štiridnevni   ultimat demokratskim ministrom. — Radikali ne odstopijo notranjega ministrstva. — Zastopnika SDS pri g. Davidoviću
— Beograd, 20. oktobra. Senzacijo včerajšnjega dne tvori ostavka g. Ljube Davidoviča na položaj predsednika Demokratske zajednice in predsednika demokratskega kluba. Ta korak g. Davidoviča je Izzval v vseh političnih krogih veliko senzacijo. V političnih krogih ga splošno tolmačijo kot protest g. Davidoviča proti vče-včerajšnjemu glasovanju Demokratske zajednice za radikalskega kandidata dr. Perica. Popoldne ob 16. se je sestal demokratski klub k seji, da razpravlja o tej ostavki. Demokratski prvaki so zaman prigovarjali g. Davidoviču naj ostavko umakne. Demokratski klub je bil radi tega v zelo težavnem položaju. Dr. Marinkovič je ves popoldne konferiral z g. Vukičevičem in mu obrazložil, težavno stališče demokratskih ministrov v svojem klubu, ker radikalna stranka doslej še vedno ni izpolnila ■demokratskih zahtev.
Na seji, ki je pričela tik pred 7 uro in Iti jo je vodil podpredsednik dr. Ribar, je nato d-r. Kumanudi v imenu demokratskih ministrov prosil, naj klub Še ne sklepa o nadaljni usodi koalicije, marveč naj dovoli ministrom še štiridnevni rok, da zadnjič poskusijo razi'stiti položaj v vladi. V imenu vseh štirih demokratskih ministrov ie izrazil, da bodo najkasneje v torek dne 26. t m. podali ostavko, če do takrat ne bodo izpolnjene vse demokratske zahteve. Klub je po daljši debati ta predlog osvojil, obenem pa v posebni resoluciji izrekel g. Davidoviču zaupanje in ga prosil, naj ostane nadalje na čelu demokratske zaiednice in demokratskega kluba. Takoj po seji so odšli demokratski ministri k dr. Marinko-viču ter ga obvestili o poteku klubove seje. Dr. Marinkovič je skupno z dr. Spa-hom nato posetil g. Vukičeviča in ostal pri njem v daljši konferenci.
Politični krogi z velikim zanimanjem zasledujejo razvoj dogodkov v demokratski stranki. Splošno pa vlada prepričanje, da demokratskim ministrom tudi tokrat ne bo uspelo, da bi dosegli izpolnitev vseh demokratskih zahtev, naimanj pa glavne zahteve, to je ministrstvo za notranje zadeve. Radikali sleikoprei to zah*«vo odločno
odklanjajo. G. Vukičevič je na snočni konferenci z dr. Marinkovičem in dr. Spahom pristal samo na to, da se izvrši v notranjem ministrstvu točna revizija poslovanja in revizija uradništva, pri čemer se odstranijo nesposobni, nekvalificirani in oni uradniki, ki so se preveč eksponirali proti demokratom. To revizijo naj bi izvedla posebna ministrska komisija, obstoječa iz dveh demokratskih in dveh radikalskih ministrov. Ni še znano, ali so demokatski ministri pristali na to solucijo toda večina demokratskega kluba tako rešitev tega vprašanja odločno odklanja. Zato se splošno sodi, da je izbruh vladne krize odnosno razcep demokratske stranke neizbežen Razčiščevanje situacije bo po splošni sodbi dne 25. t. m. ko poteče demokratskim ministrom stavljeni ultimativni rok, stopilo v odločilni stadij.
V radikalskih krogih je opažati glede na odločno gesto g. Davidoviča veliko ner* voznost. Soglasno izrečena zaupnica gosp Davidoviću in izjava dr. Kumanudija, da se bodo demokratski ministri, če se tudi ta njihova akcija izjalovi, uklonili sklepom kluba, je izzvala tudi v okolici g. Vukiče* vida vtis, da bo 25. t. m. padla definitivna odločitev. G. Vukičevič je danes dopoldne odpotoval v Topolo, da poroča kralju o včerajšnjih dogodkih in o kritičnem polo* žaju vlade.
G Davidović je prejel tekom današnje* ga dne iz vseh krajev države nešteto brzo* javk, v katerih mu demokratske organiza* cije izrekajo zaupanje in ga pozivajo k na* daljni odločni borbi Opoldne sta ga pose» tila odposlanca kluba SDS dr. Kramer in posl. Vilder. Tej konferenci, ki ob 12.30 še traja, pripisujejo politični krogi osobito važnost. Opaža se namreč, da je odločna gesta g Davidoviča izzvala v krogih SDS m HSS veliko odobravanje. Ni dvoma, da je ta sestanek v zvezi s snovanjem enotne fronte demokracije. Težišče položaja je s tem znova preneseno v demokratski klub in včerajšnji triumf g. Vukičeviča pri vc* Iitvi skupščinskega predsedstva se bo brž* kone že v prihodnjih dneh izkazal za Pi* rovo zmago
r
Senzacionalna vest »Narodne Politike«, glasila hrvatskih klerikalcev, — Kdo dela v Jugoslaviji politiko.    Naš parlamentarizem v zadnjih vzdihljajih?
— Zagreb, 21. oktobra. »Narodna politika«, organ Hrvatske pučke stranke, koje edini poslanec dr Bajič je član klerikalnega Jugoslovanskega kluba in s tem član radi-kalsko - klerikalne zaiednice, prinaša v današnji številki pod naslovom »Parlamentarizem na izdisanju« poročilo s »naročite strane« iz Beograda. Poročilo je vzbudilo pozornost vseh političnih krogov, pravi namreč med drugim:
»Govor g. Račića, zeta pokojnega Nikole Pašića, ki je bi' izvoljen v Crni gori na listi dr. Milana Stojadinoviea. je izzval v vseh političnih krogih pravo senzacijo. Predvsem je naglasil, da so omejevanju državljanske svobode predvsem krive one tajne sile, o katerih je že svoječasno govoril dr. Basa-riček. Te sile niso niti v demokratski, niti v radikalski stranki, niti v opoziciji, nego so izven političnih strank in Račić bi imel ko-rajžno, podrobnejše govoriti o njih, če bi sejo proglasili za tajno Račić ie nadalje ugotovil, da so baš te tajne sile zrušile Ni-kolo Pašića, da pa so jim pri tem pomagali mnogi današnji polit;ki, ki so s tem delali proti samim sebi ,n bodo to še bridko obžalovali.
V vladnih krogih je napravil ta govor zelo mučen utis, tem bolj, ker sploh ni bilo dogovorjeno, da bo Račić govoril v verifikacij ski debati. Govor Puniše Račića se smatra kot prvi javni nastoo pašičevcev proti vladi g. Vukičeviča in je direktno naperjen proti tajnim silam in Vukičevićevi četrti stranki. Tudi v opozicijonalnih krogih je zapustil ta govor globok utis Danes ni treba biti sentimentalen, da bi ne videl, da je par-lahontarizem pri nas v zadnjih vzdihljajih in kako se vrše zadnji napori, da se reši še zadnji ostanek narodne suverenitete.
Vlada Velje Vukičeviča ni zrasla na parlamentarnih tleh. Bila je imenovana brez konzultacije klubov, ki tvorijo vladno koalicijo. Radikalske ministre le dekretiral g. Vukičevič, demokratski ministri pa so bili imenovani, ne da bi bil vprašan g. Davidović. Vlada ni stopila pred volitvami pred parlament, dasi je imela za to dovolj časa In prilike.
Čutudi so se vršile volitve v cilju osnovanja četrte stranke, g. Vukičevič dane« v
radikalskem klubu poleg sebe nima nobene močnejše osebnosti Vsi stari radikalski parlamentarci so njegovi odkriti ali prikriti nasprotniki, toda vsekakor nasprotniki Za kulisami so že pričele intrige Eni delajo za Trifunoviča, drugi za Ninka Perica, a nekaj časa ie bila aktualna tudi kombinacija z dT. Ninčićem.
G. Vukičevič pa nima samo borbe s pa* šičevci, marveč tudi z radikalskim centru« mom, ki komaj čaka prilike, da ga v ugod? nem trenutku zruši in postavi svojega čk> veka na njegovo mesto Zato je radikalski centrum svetoval paši cev cem, naj še malo potrpe in ne dajejo povoda, da bi jih iz« ključili iz kluba, ker bi s tem samo oslabili borbo centruma proti g. Vukičeviču.
G. Vukičeviču je uspelo, da je dosegel izvolitev dr. Perica za predsednika Narodne skupščine, kojega najodločnejši nasprotniki so voditelji radikalskega centruma: dr. Ninčić, Nikola Uzunovič, dr. Laza Marko* vic. Miša Trifunovič in Vujičič. S tem je hotel g. Vukičevič onemogočiti kandidaturo dr. Perica za ministrskega predsednika. Dr Peric mora torej še nekaj časa čakati, da lahko postane šef vlade.«
Članek končuje: »Ta vlada pomeni za* četek umiranja parlamenta in parlamenta* rizma pri nas. V vseh politi čnin krogih se opaža močna reakcija, vendar pa je ta re* akcija brez moči, ker jo vodi g. Davidović, ki nima dovoljne odločnosti. Parlamentark zem je v zadnjih vzdihljajih, demokracija pa doživlja agonijo. Danes nihče ne more reci, kaj bo jutri, ker je vse nejasno, tajno in neznano.«
Tudi albanski komiti se pripravljajo
Beograd, 21. oktobra. Iz Prizrena poročajo, da so tamošnje oblasti prejele zanesljive informacije, da se zbirajo na albanski strani močne komrtske čete, ki nameravajo v prihodnjih dneh izvršiti vpad na jugoslovensko ozemlje. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da jim prirede dostojen sprejem.
Za kulisami praškega umora
Duševni oče umora italijanski vseučiliški profesor. — Skrivnostna vloga albanskega dunajskega konzula* —  Cena beg na
mrtvaškem odru
Praga, 21. oktobra. Veliko pozornost vzbujajo odkritja praških listov, da je atentator Bebi imel pred svojim odhodom v Prago dolgo konferenco z dunajskim albanskim konzulom Saraci-jem, ki je najintimnejši prijatelj Ahmeda bega Zogu in znan zagovornik italijanske orijentacije albanske politike.
— Praga, 21. oktobra. Današnji listi poročajo, da je atentator priznal* da ga je nagovoril k temu zločinu profesor bolonj-ske univerze Baltazzi. Na merodajnem mestu se ta vest potrjuje in zatrjuje, da je to potrdila tudi preiskava, Še predno je atentator sam priznal.
— Praga, 21. oktobra. Včeraj so inozemski zastopniki v Pragi izkazali Cena begu zadnjo čast. Cena beg leži na mrtvaškem odru v vestibulu Wilsonovega kolodvora in je oblečen v generalsko uniformo Ob 11. uri h zunanji minister dr. BeneŠ v spremstvu uradništva zunanjega ministra v imenu vlade položil na oder krasen venec. Razen tega so bili tekom včerajšnjega dne položeni venci beograjskega diplomatskega zbora, albanskega poslaništva v Pragi in velikega števila pokojnikovih osebnih prijateljev. Albanska vlada doslej
še ni izkazala pokojniku nikake časti. Pozornost vzbuja krasen venec prezidenta Masarvka in jugoslovenskih dijakov v Pragi.
— Dunaj, 21. oktobra. Včeraj je dospel semkaj albanski poslanik v Bukarešti Blašmo, ki se je mudil te dni v Parizu, odkoder je odpotoval v Tirano in od tam na Dunaj. Na Dunaju se je takoj sestal z dunajskim albanskim konzulom Saracijem, ki je znan neprijatelj Jugoslavije. Danes odpotuje v Prago.
— Dunaj, 21. oktobra. Bivši albanski predsednik Fan Nolli je podal novinarjem izjavo, v kateri naglasa, da je trdno prepri. čan, da je bil atentat na Cena bega zasno* van in organiziran v Rimu in Tirani. Oba režima sta si že dolgo želela Cenovo od* stranitev, ker je bil znan prijatelj jugoslo* vensko * albanskega zbližanja in se je ved* no boril proti italijanskemu vplivu na Bal* kanu. Odločno odklanja sumničenja itali* janskih in albanskih službenih krogov, da so albanski emigranti v kakršnikoli zoezi s tem umorom ter naglasa, da so nasprotno baš emigrantje smatrali Cena bega za svo* jega prijatelja.
Na delo za zmago stanovsko zavednega obrtništva!
Dostavljanje glasovalnih listin se je pričelo. — Ne zaupajte klerikalnim plačancem! — V boj proti klerikalnemu klikarstvu in koritarstvu! — Maščujmo klerikalna volilna nasilja!
Včeraj so bile odposlane glasovalne Listine za volitve v Zbornico TOI. Danes prejmejo volilci te listine po pošti in s tem se pričenja glavni volilni boj za obrtni odsek Zbornice. Klerikalci so upregli v agitacijo ves svoj strankarski aparat, kakršen je posloval pri zadnjih skupščinskih in ljubljanskih občinskih volitvah V Ljubljani prejme vsak klerikalni agitator za glasovalne Listine, ki jih imami od posameznega obrtnika, nagrado po 1 Din.
Zavedne stanovsko organizirane obrtnike opozarjamo, naj se ne puste preslepiti od klerikalnih agitatorjev, ki bodo te dni hodili okoli njih Zaveden obrtnik bo podaril klerikalnemu agitatorju 1 Din, da ne bo pri svojem zaslužku oškodovan nato pa ga bo postavil čez prag Ložarju, Ogrinu, Pustu in sličnim ljudem, ki 'etajo okoLi obrtnikov, te nagrade ni treba izplačati, ker so bili že dovolj odškodovanj na račun svojih stanovskih tovarišev
Zavedni obrtniki! Ali se boste morebiti pustili preslepil od klerikalnih plačancev, da b» glasoval' proti kandidatni listi svojih stanovskih in strokovnih organizacijah? Denar, ki ga izdaja klerikalna stranka za agitacijo proti Vaši kandidatni listi, boste morali sami plačati s povišanimi zborničnimi dokladami v slučaju, da zmaga klerikalna klika, ki se zbira okoli raznih gg. Ogrinov, Pustov m Ložarjev! Klerikalna stranka ne izdaja zastonj svojega denarja. Ali so klerikalni eksponenti kdaj še kaj naredili zastonj za druge?
• Kdo si pusti plačevati iz Vašib zborničnih doklad nagrado za nadzorstvo renoviranja Zbornice, kdo ie oddajal na ljubljanskem magistratu sam sebi občinska dela.
Ne izročajte glasovalnih listin ljudem, ki jih ne poznate in o katerih ne veste, da so zaupniki Vaših stanovskih obrtniških organizacij! Glasovalne listine (dve kuverti, glasovnica in izkaznica) pošljite v pisarno Zveze obrtnih zadrug, Beethovnova ulica 10, (pritličje, levo), kier se bo ukrenilo vse potrebno Komur to ni mogoče, naj izroči glasovalne listine zaupniku obrtniških organizacij, ki ga dobro pozna in o katerem ve, da bo zanj pravilno storil vse potrebno, da glas ne bo izgrbljen!
Kdor bi enega aLi drugega ne mogel storiti, naj točno izpolni svojo volilno dolžnost Na glasovnico naj nalepi kandidatno listo z nosilcem g. Josipom Rebekom, ključ, mojstrom v Ljubljani, kakršne razpošilja Zveza obrtnih zadrug Na kandidatni listi se ne sme ničesar črtati in tudi ne napraviti nobenega drugega znaka, ker bi postala glasovnica neveljavna.
Glasovnica z nalepljeno kandidatno listo se vtakne v malo kuverto, ta pa zaprta skupaj z izkaznico (legitimacijo) v večjo kuverto, ki je naslovljena na volilno komisijo zbornice Tako opremljeno večjo kuverto, v kateri razen male kuverte In izkaznice ne sme biti ničesar drugega, zalepite in jo oddajte priporočeno brez znamk na pošti!
Stanovsko zavedni obrtniki! Dnevi po-
stavljenja glasovalnih listin so odločilni za Vašo zmago! Teh par dni storite vse, da Vas klerikalni podkupljenci ne oropajo zastopstva v Zbornici TOI! Ne pustite si razbijati Vaše stanovske solidarnosti od klike, ki se zbira okoli gg. Ogrina, Pusta in Lo-žarja!
Maščujte klerikalna volilna nasilsrva, obsodite gospodarstvo zborničnega komisari-jata gg. Jelačina in Ogrina, ki nosi 5 milijonov Din neodobrenih kreditov na račun Vaših zborničnih doklad!
Vse prijatelje zavednega, stanovsko organiziranega obrtništva pozivamo, naj mu priskočijo na pomoč v teb dneh na pomoč s svojo agitacijo, da se obsodi klerikalno partizanstvo, k lik ar s t vo In volilno nasilje, kakor zasluži! Trgovci, ki ste bili oropani volilne pravice agitirajte za stanovsko listo obrtniških organizacij, da tako protestirate proti klerikalnim volilnim sleparijam, s katerimi hoče klerikalno klikarstvo napraviti iz Vaše gospodarske zbornice svoje strankarsko korito!
Vsi na delo za zmago stanovske liste obrtniških organizacij!
Klerikalna kandidatna lista nepravilna
Dočim je volilna komisija v Zbornici TOI razveljavila na protizakonit način radi nekorektnih formalnih pogrešk kandidatno listo Zveze trgovskih gremijev, namesto da bi jo vrnila v popravo, je klerikalno Ogrinovo listo odobrila brez vsakega pomisleka, dasi vsebuje v resnici bistvene pogreške.
Tako je n. pr. Ogrin označen na svoji Listi kot stavbnik, kar pa v resnici ni. Klerikalni Ogrin ie samo zidarski mojster in stavbnik Ogrin sploh ne obstoji. Tudi Mat-ko Curk, ki kandidira na klerikalni listi, ni stavbnik, marveč je le zidarski mojster. Stavbnika Matka Curka sploh nI.
Razen tega bi zidarska mojstra Ogrin in Curk sploh ne smela kandidirati, ker sta angažirana pri renoviranju zbornične palače kot podjetnika in po čl. 7. volilne uredbe sploh ne moreta imeti pasivne volilne pravice, ker sta z Zbornico po tem Senu v neobračujnanem razmerju.
Na Ogrinovi Hsri kandidira tudi Matija Mesaric, krojač iz Maribora, ki po čl. 6 volilne uredbe isto tako nima pasivne volilne pravice. Po tem Senu imajo pasivno volimo pravico le osebe, 3d vrše gospodarsko funkcijo v volilnem okrožju nepretrgoma najmanj dve leti do razpoložitve volilnih imenikov.
O g. Mesariču je uradno ugotovljeno, da je samostojen obrtnik šele 1 leto, ker je dobil obrtni list šele koncem I. 1926.
Ce bi volilna komisija postopala nepristransko, bi morala razveljaviti tudi klerikalno obrtniško kandidatno listo ali pa jo vsaj vrniti v popravo po § 17 volilne uredbe, kar bi morala storiti tudi s kandidatno listo Zveze trgovskih gremijem
Poplava v Hercegovini
Beograd, 21. oktobra. Radi neprestanega deževja so v Srbiji ter v Bosni in Hercegovini narastli vsi potoki in vse reke, ki so mesturiia prestopile bregove in poplavile Vso okolico. Zlasti mnogo škode ie povzročila Morava, ki je v vsem svojem spodnjem toku izstopila iz bregov in poplavila vsa polja. Porušila je več mostov in rudi sicer napravila obilo škode. V najhujše prizadete kraje bo odposlano vojaštvo, da pomaga pri reševanju ogroženega imetja.
Stanovanjska beda v Avstriji
Dunaj, 21. oktobra. Kakor se doznava, namerava avstrijska vlada v prihodnjih dneh znova načeti vprašanje stanovanjske zaščite. Znano je. da se to vprašanje rešuje brezuspešno že skoraj dve leti, ker se socijalisti odločno upirajo ukinitvi stanovanjske zaščite in nadaljnemu povišanju najemnin. V poučenih krogih se zatrjuje, da obstojajo tozadevno tudi v vladni koaliciji sami velike težkoče. ker zahtevajo zlasti Ve-lenemci, da se državnemu uradmštvu istočasno primerno zvišajo stanarinske doklade.
HOMATIJE V MEHIKI
— Mehika, 21. okobra. Uporni general Gomez, ki so ga obkolile vladne čete, je srečno pobegnil. Uporniki so napadli vlak v San Luis in ga popolnoma oropali in opu* stošili.
OTROČJA PARALIZA V RUMUNIJI
— Bukarešta, 21. oktobra. Epidemija, otročje hrbtenične paralize se v Rumuniji Še vedno širi. Ker so tudi v kraljevi palači nekateri otroci osobja oboleli, so mladega kralja poslali v neko kopališče v Karpatih.
Krvavi pretepi in napadi
Zagoneten napad je bil snoči izvršen v Cerkljah pri Kranju. Kovaški vajenec, lSlet-ni Juvan, se je okoli 20. vračal z dela domov. Nepričakovano je stopil predenj posestnikov in gostilničarjev sin Ciril Sajovic ter oddal nanj strel iz, revolverja. PTavijo, da je streljal brez vsakega povoda. Zadel ga je v trebuh. Mladenič se je v sijnih mukah zgrudil na tla. Prvo pomoč mu je nudil zdravnik iz Kranja. Danes zjutraj so ga prepeljali v ljubljansko javno bolnico. Napadalca Sajovica so danes orožniki aretirali ter odvedli v zapore okrajnega sodišča v Kranju. Nekateri zatrjujejo, da igra pri tem glavno vlogo neko zalo dekle, v katero sta bila oba zaljubljena.
V Gornjem Logatcu, je na glavni državni cesti v sredo 19. t m. ponoči neznan mu-Sm napadel 231e.nega delavca lakjoa Hod-n *a rcr ga s kamnom udari' pr. icvern očw-su. Poškodba je težkega značaja ter je bil Hodnk rrinoran iskati zdravniške pomoči v ljubljanski javni bolnici, kamor je prišel danes zjutraj. Napadalec je po napadu pobegnil. Hodnik ga ni mogel spoznati.
Delavec France Grum iz Vnanje gorice pri Rudniku je v sredo 19. t. m. popiva! v gostilni Alojzija Kastelica na Laverci. Nastal ie v gostilni prepir. Med prepirom )e Kastelic s steklenico udaril Gruma po glavi ter ga prav težko poškodoval. Grum je danes prišel v ljubljansko javno bolnico.
V Smarci pri Kamniku je na cesti nastal fantovski prepir. Pekovski pomočnik Fri-dolfn Jaki ie potegnil nož ter napadel pekovskega pomočnika 20Ietnega Antona MarinČa. Prereza! mu je glavno žilo na levi roki. Marinč ie moral oditi v ljubljansko bolnico.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Berlin 13.545—13375 (13.56). Budimpešta 9.955—9.965 (9.97), Curih 1094 do 1097 (10953), Dunaj 8.03 (8.015), Lon* don 276.7 bi, Newyork 56.64—56.84 (56.74), Praga 16&—168.80 (168.40). Milan 309.125 do 311.125 (310.125), Amsterdam 22.86 bi.
Efekti: Celjska posojilnica 164 d. Ljub* ljanska Kreditna 135—135 (135), PraštecK* ona 850 d. Kreditni zavod 160 d, Kranjska industrijska družba 370 d. Vevče 133 d, Ru* še 290—300, Stavbna 56 d, Šešir 104 d.
Lesni trg. Tendenca za trame čvrsta. Za* kij učeno 8 vagonov tramov, merkantirnih, po kupčevi noti, fr. vag. meja po 300.
Deželni pridelki. Tendenca mirna. Za* kljuSkov ni bilo.
ZAGREBŠKA BORZA.
Devize: London 276.3—277.1, New-york 56.634—56.834, Milan 309.55—311.55, Curih 1094—1097, Berfin 1354.5—1357.5, Dunaj 800—803, Praga 167.99—168.79.
Efekti: Investicijsko posojilo 83 in tri četrt do 84, Vojna škoda 398—399, Agrarna 54—54 in pol, Hipotekama banka 55—56, Praštediona 872—890, Trboveljska 490, Vevče 132—135.
INOZEMSKE BORZE.
_ Curih: 25.225, Newyork 518.32, Pmrir 20.3225, Milan 38.34, Berlin 123^0. Beograd 9.13, Braca, -
15^1
Pritožba proti partizanstvu v
klerikalnemu Zbornici TOI
Delegata slovenskih trgovcev in obrtnikov pri ministru dr. Spa-hu, — Posredovanje poslancev SDS. — Danes je bila trgovinskemu ministru izročena pritožba zaradi nezakonitega partizanskega postopanja volilne komisije v Zbornici TOL
Beograd, 21. oktobra.
Včeraj sta dospela v Beograd delegata Zveze trgovskih gremijev in Vrhovnega obrtniškega sveta za Slovenijo gg. Josip Kavčič in Josip Rebek, ki ju je v prisotnosti poslancev dr. Žerjava, dr. Kramerja in dr. Pivka sprejel minister za trgovino in industrijo dr. SPaho. Delegata sta ministru ob-razloižUa partizansko postopanje komisar i jata Zbornice TOI pri volilnih pripravah, kakor tudi volilne komisije, ki je v direktnem nasprotju z naredbo ministra. Opozorila sta na dejstvo, da je volilna komisija ustavila v vodiku" imenik skoraj 6000 volilcev, ki nimajo volilne pravice, obeaem pa črtala nekatere najuglednejše predstavnike in organizatorje naSega trgovstva in obrtništva. V svojem partizanskem postopanju je volilna komisija razveljavila zaradi nekaterih formalnih pogrešk celo kandidatno listo organiziranega trgovstva, dasi bi jo morala vrniti v popravek, in proglasila kratkomalo za tovoljeno klerikalno kandidatno listo.
Poslanci dr. Žerjav, dr. Kramer in dr. Pivko so podprli izvajanja obeh delegatov in opozorili ministra na potrebo zaščite Zbornice TOI pred partizanskim uničevanjem te važne gospodarske korporacije. Minister dr. Spaho je v odgovoru izrazil svoje začudenje nad postopanjem volilne komisije, ki ga je označil kot nepravilno v smislu odredbe, ki jo je izdal meseca septembra. Pozval je delegata ,naj mu predložita dokumentirane pritožbe proti postopanju volilne komisije, ki jih hoče objektivno oceniti.
Danes je bila ministru dr. Spahu izročena zahtevana dokumentirana pritožba, ki se sklicuje na čl. 26 zakona o zbornicah proti kršitvi določb uredbe o reorganizaciji in volilnem redu Zbornice TOI od 30. junija 1927 od strani volilne komisije.
Pritožba navaja, da je volilna komisija z aktom št. 69/vol. od 19. oktobra t. 1. odločila, da se kandidatna lista Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo odkloni, ker ne odgovarja predpisom uredbe. Volilna komisija je na isti seji odločila, da se listi Zveze obrtnih zadrug in Zveze industrijcev, ki nista odgovarjali predpisom glede na kvalifikacijo posameznih kandidatov, vrneta v smislu čl. 17 uredbe predstavnikom teh list v svrho poprave v roku 3 dni. Uporabilo se je torej iz političnih razlogov različno postopanje v isti zadevi.
S svojim postopanjem je voli. komisija kršila določbe čl. 17, ki se glasi: »Ce se kad-didat. liste ne ujemajo s predpisi uredbe, jih mora vol. odbor v 3. dneh vrniti, da se popravijo. Poziv se mora vroČid na dostavnico pooblaščenemu zastopniku liste ali njegovemu namestniku. Ce se vlože take liste istočasno, mora poslati volilni odbor ta poziv vsem zastopnikom liste. Ce so na raznih listah ista imena, mora označiti volilni odbor s sodelovanjem zastopnikov list osebe
istega imena tako, da jih je mogoče razlikovati.«
Uredba torej ne dela nobene razlike, ali so pogreške predloženih kandidatnih list formalnega ali materijalnega značaja, temveč striktno določa, da se mora vsaka Usta ki nI v soglasju s predpisi uredbe, brezpogojno vrniti predlagateljem, da Jo morejo v roku treh dni popraviti.
Kljub temu je volilna komisija iz političnih razlogov sklenila, da se kandidatna lista Zveze trgovskih gremijev odkloni in proglasi kandidatna lista g. Jelačlna v trgovskem odseku brez volitve. Sklep o izvolitvi te liste je že objavljen v današnjem »Uradnem listu«.
Pritožba omenja tudi, da volilna komisija nI upoštevala ministrovih naredb glede volilne pravice gospodarskih zadrug, temveč je v nasprotju z njegovimi navodili vstavila v volilni imenik vse člane načelstev, tudi takih zadrug, ki ne vrše nobenega trgovskega posla in ne plačajo nobenega pridobnin-skega davka. S tem se je kršil čl. 3. I. a uredbe kakor tudi temeljna načela zakona o zbornicah iz 1. 1868, ki velja v področju Slovenije.
Na ta način se je dala v trgovskem odseku volilna pravica nad 4000 osebam, ki nimajo nobene zveze s trgovino ter se v smislu uredbe ne morejo smatrati za interesente Zbornice.
Nasprotno je volilna komisija s kršitvijo zakona razveljavila listo pravih trgovcev, kajti v Zvezi trgovskih gremijev so združeni vsi gremiji (po številu 27) s ca. 10.000 Člani, tako da predstavlja ta zveza strokovno stanovsko organizacijo celokupnega trgovskega stanu v Sloveniii, ki mu je bila na ta način odvzeta najelementarnejša stanovska pravica sodelovanja pri volitvah v svoje stanovsko zastopstvo, za čegar vzdrževanje mera doprinašat! letno milijonske vsote.
Pritožba ugotavlja, da je sklep volilne komisije o odklonitvi kandidatne liste Zveze trgovskih gremijev izzval največje ogorčenje v vseh gospodarskih krogih ter naproša ministra kot čuvarja pravilnega izvrševanja od njega izdanih naredb, naj razve" ljavi sklep volilne komisije glede kandidatne liste Zveze trgovskih gremijev, ker je v nasprotju z jasnimi predpisi čl. 17. uredbe. Zato naj zaradi nujnosti brzojavno odredi volilni komisiji, da postopa po predpisih zakonske uredbe ter kandidatno listo Zveze trgovskih gremijev vrne predlagateljem, da jo v roku treh dni popravijo, objavo v »Uradnem listu« pa prekliče.
Delegata Zveze trgovskih gremijev in Vrhovnega obrtniškega sveta sta za zadevo zainteresirala tudi predstavnike beograjske trgovske in obrtniške zbornice, ki so jima izrazili popolno solidarnost in obljubili vsestransko podporo.
Pisane zgodbe iz naših krafev
Tragikomična avantura s čolnom, — Aretacija nevarnega vlomilca. — Požar v zagrebški umetniški akademiji.
Dva navdušena beograjska športnika, gdč. Ela I. in g. Predrag K. sta sklenila, napotiti se v čolnu do Pančeva, od ko= der sta se hotela naslednji dan vrniti. Gotovo bi se ne odločila za tako avan? turo v čolnu, če bi ne šlo za neko stavo, pa tudi za sportsko čast in slavo. Tre* ba je bilo pokazati mnogo poguma in volje, pa tudi sposobnosti za tako vož* njo. Gospodična Ela se je odrezala: Če je Američanka preletela ocean iz Amerike v Evropo, zakaj bi se jaz ne upala s čolnom po Dunavu iz Beogra* da v Pančevo? In stavila je z nekim svojih prijateljem za 2000 Din. Ela in Predrag sta se odpravila na pot. Kakor drzni prekooceanski letalci sta vzela sebo biskvita, čokolade in sendvičev. Mesto sv. pisma je gospodična vtakni* la v čolnič Pitigrilijeve novele. Dogo* vorila sta se, da se odpeljeta tudi če bo deževalo. Z ladjo se je odpeljal v Pančevo neki gospod, da se prepriča o
hrabrosti originalnih veslačev. Pri* pravljen je bil tudi majhen modem čoln. Včeraj zjutraj sta športnika uspešno startala. Čoln je lepo drčal od obale po Dunavu proti Pančevu. Pri* čelo je močno deževati. Prijatelji na obali so bili v skrbeh za drzna sport* nika. Da bi imela vsaj radio v čolnu. Poklicali bi ju, naj se vrneta. Ali to ni bilo več mogoče. Do štirih popoldne ni bilo o hrabrih potnikih nobenih ve* sti. Tedaj sta oba avanturista preživ* ljala težke trenutke in bi kmalu popla* čala pogum z življenjem. Zapihal je močan veter in valovi so pljuskali ob čoln. Spretna športnika sta kljub temu obdržala čoln v ravnotežju. Nenadoma se je *a nagnila tako nesrečno, da je čoln zajel vodo in sta se oba znašla v Dunavu. K sreči je na klice na pomoč prijadral na kraj nesreče večji čoln in prepeljal veslača na breg. Gospodična Ela je v Beogradu modro zaključila
svojo avanturo: Človek bi ne verjel, da je mogoče od Beograd« do Pančeva istotako utoniti v burnih valovih Du» nava kakor v oceanu od Newyorka do Pariza.
Začetkom oktobra so varnostni or* gani v Zagrebu opazili, da ima neki mladenič mnogo denarja, a nikjer nič ne služi. Zato so se začeli zanimati zanj. Povpraševali so ^ljegove znance in izvedeli, da je čevljarski pomočnik, 19 let star in se piše Juraj Kale rodom iz Pole. Stanuje pa na Ciglani II v baraki pri svoji materi. Policija se je res pre* pričala, da Juraj dobro živi in nič ne dela ter je zato uvedla pri njem hišno preiskavo. Detektiv je našel pri njem zlato uro znamke «Glashiite» z zlato verižico, mnogo srebrnega pribora ter mnogo raznovrstnih ključev. Nekaj dni poprej je naznanil dr. Rudolf Poljak iz Visoke ulice, da je neznan vlomilec vdrl v njegovo stanovanje v prvem nadstropju in mu odnesel lepo obleke.
V žepu je bila listnica s 6000 Din, sre* brna doza in ura znamke «Glashiite». Zato je bilo jasno, da je vlom izvršil Juraj. Dr. Poljak je na policiji spoznal svoje stvari, ki so mu jih vrnili. Kalca so aretirali in je takoj priznal, da je on vlomil v stanovanje dr. Poljaka. Tr= dil je, da je srebrni pribor prinesla do* mov njegova mati. Mati je temu opo* rekala in povedala, da sina ni bilo že dva meseca doma. Nekega dne se je nenadoma vrnil in prinesel seboj mnogo stvari. Trdil je, da je pribor kupil za 150 Din. Materi je dal okoli 1000 dinarjev in je sama razmišljala, od kod ima toliko denarja, ker je vedela, da je brez posla. Po teh izjavah je Kale priznal, da je vlomil v stanovanje ge. Ide Engel v Mošinskijevi ulici in odne* sel iz kuhinje ves pribor. Redarstvo je Kalca izročila državnemu pravdniku.
V ateljeju prof. M. Crnčiča je iz* bruhnil v sredo zvečer velik požar. —■ Atelje se nahaja v stari zgradbi Umet* niške akademije na Ilici. Ker Akade* mija nima urejene centralne kurjave, ne denarja, da bi jo uredila, so umet* niki prisiljeni kuriti z železnimi pečmi. Ze lani je nastal velik požar v ateljeju prof. Kerdiča in je povzročil precej* šnjo škodo. V sredo je pa požar ogro* žal vso staro zgradbo akademije, ki ima le temeljne zidove zidane, v dvoranah je pa ločena z lesenimi pregradami. Ena taka dvorana je služila prof. Crnčiču za atelje. Peč je nameščena v kotu pod leseno improvizirano galerijo.
V sredo se ni kurilo in je požar povzročila žerjavica v pepelnjaku, ki je najprvo užgala. dno lesenega pepelnia-ka. Potem se je vnela lesena galerija in leseni zidovi. Od vročine so popokale šipe in plamen jc švigal skozi okna. Zdelo se je, da je vsa akademija v ognju. Obveščeni so bili takoj dijaki akademije v Dijaškem domu in gasilci. Samo hitri pomoči gasilcev se je zahvaliti, da se požar ni razširil. Sreča je tudi, da požar ni dosegel zaloge bencina in terpentina, ki so v ateljeju, ker bi tako zgoreli vsi ateljeji. Požar je uničil vsa umetniška dela prof. Crnčića. Uničena je tudi velika zbirka slik, ki je bila razstavljena v Subotici. Samo materijalna škoda znaša 100.000 Din, umetniška vrednost uničenih stvari je pa neprecenljiva. Vso škodo trpi profesor sam.
Zaupnikom za volitve v zbornico
Danes in jutri bodo raznašali pismo-noše glasovnice. Volilno pismo dobijo volilci proti povratnici. Vsi zaupniki naj takoj storijo svojo dolžnost, da jih nasprotni agitatorji ne prehite.
Delo je razdeljeno po okrajih in ulU cah. Kandidatne liste dobe zaupniki v pisarni Vrhovnega obrtnega sveta, Beethovnova ulica 10, pritličje, levo.
Vsa potrebna navodila ali pojasnila, kakor tudi celoten volilni imenik za Ljubljano dobijo gg, zaupniki v tajs ništvu Vrhovnega obrtnega sveta, Beeis hovnova ulica 10, pritličje, levo, teše* fon št. 2927.
Na delo za časten uspeh!
Ljubljanski zaupniki za volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrU jo dobijo kandidatne liste stanovskih obrtniških organizacij v pisarni Vrhova nega obrtniškega sveta, Beethovnova ulica 10, pritličje, levo.
IIIIIII^||II>IIHIIIIIIIIIIIII
Restavracija
Ljubljanski dvor
Vsak dan sveže morske ribe. — Najboljša letošnja portugalka in pristni kraški teran. — Vsak večer od pol 8. ure naprej igra salonski orkester. — Vstop prost. — Odprto do 1. ure ponoči.
Za obisk se priporoča
restavrater
Pupovac.
nnpnnni OH ni M I H H JI OJCO I OTj
Prosveta
Operna premiera Prokoljeve »Ljubezni k trem oranžam« bo v Ljubljani danes v petek 21. t. m. Sinoči se je vršila generalna skušnja ter je ostavila najboljši utis. Občinstvo izrecno opozarjamo, naj si prečita vsebino originalne, izredno apartne opere, ker sicer bo dejanje težko razumljivo. Vsebino smo prinesli v zadnji nedeljski številki z razlago satiričnosti in parodističnosti besedila no Gozz'rjevi komediji. Glasba je silno zanimiva, izvirna, zlasti v orkestralnem partu močno dojmljiva in vseskoz duhovito pikantna. Uprava je opero krasno opremila in sodeluje pomnožen orkester in močno pomnožen ansambl na odru. Toliko osobja še ni bilo Dri nobeni operi našega gledališča. Med slovanskimi operami v Evropi je ljubljansko gledališče prvo. ki izvede to rusko, v vsakem pogledu senzacionalno noviteto. Sijajen bo kot komičen kralj Tref g. Julii Betetto. ki je žel že sinoči pred kritiki in komponisti največji uspeh. Po dolgem premoru nastopi v veliki partiji demonske Fatamorgane gdč R. Thalerieva, velike partije pa imajo tudi ga. Thierryjeva, gg. Ba-novec, Rumpelj. Kovač, Poličeva in Ribičeva. Važno nalogo ima operni zbor. Za drevi se torej pripravlja operni dogodek 1. vrste.
Iz gledališke pisarne. V soboto ostane opera radi koncerta zaprta. V nedeljo 23. t. m. se igra popoldne priljubljena opereta »Poljska kri« kot ljudska predstava p*i znižanih cenah.
Opozarjamo na jutrišnji koncert za* grebškega pevskega društva «Koto» pod vodstvom zborovodje Srečka Kumarja. — Zbor Kolašev s solisti dr. Benković, Betetto, Klasič, O. Kolb in Križaj izvaja dr. Širo« lov oratorij: «2ivot i spomen slavnih uči* telja Svete braće Cirila i Metodija, aposto* la slavenskih«. Delo, ki je bilo z največjim uspehom izvajano po Kolaših na glasbenem festivalu v Frankfurtu dne 3. julija t. L, bo brez dvoma tudi v Ljubljani napravilo naj* večji vtis. — Oratorij je izredna glasbena umetnina in «Kolo» ga bo izvajal v pozni jeseni letošnjega leta tudi na svojem veli* kem koncertu na Dunaju. Za koncert vlada veliko zanimanje, predprodaja vstopnic v Matični knjigami.
Vse čestilce CirilsMetodskc ideje opo* zarjamo na prvo ljubljansko izvajanje ora= torija sv. brata Cirila in Metoda, ki ga iz* vaja jutri v soboto zvečer ob 20. uri v uni* onski dvorani slavno hrvatsko pjevačko društvo «:Kolo» iz Zagreba.
V soboto 22. oktobra se vprizori na Šentjakobskem gledališkem odru tridejan* ska komedija L. Thome «Lokalna železni* ca». Dejanje je napeto, polno komičnih si* tuacij in .izredno zabava gledalce. Kdor se
rad smeje, naj po&eti predstavo. Vstopnice so v predprodaji v trgovini g. Peter šterka nasL Miloš Karnienik na Starem trgu. Za nedeljsko predstavo »o prodajajo vstopnice v nedeljo od 10.—12. ure v šentjakobski knjižnici.
Strokovno L druženje jugoslovtntkih oblikufočih umetnikov, sekcija Sarajevo, sporoča SUD. da je SUJOL', sekcija Sara« jevo, sklenila na ovojem i/rednem ohCnein zboru dne 10. oktobra t. 1. soglasmo ra/» pust društva. S tem cinv>m ;c zapečatena usoda skupne organizacije iugoslu\ enskih oblikujočih umetnikov, t. j. slikarjev i:; kiparjev: arhitekti imajo kakor znano svo* jo posebno strokovno or£anizacijv>. Ljub« ljanska sekcija SLTJOU je tudi v razpadli od lanskega leta, ko so iz^tcnili iz nje rti pomembnejši umetniki mlajše generacije -'i ustanovili svojo strokovno orejanizaci in
IM n
ezmea
KOLEDAR.
Danes: Petek, 21. oktobra 1927; katoličani: Uršula: pravoslavni: S. oktobra Pela giia.
Jutri: Sobota, 22. oktobra 1^27; katoličani: Margira; pravoslavni: 9. OktofeM Jakov.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališče: Zaprto. Kino Matica: »Vzhod in zahod«. Kino Dvor: »Amerika v p!am:nu*
DEŽURNE LEKARNE. Danes: Piccoli, Dunajska cesta: Raknr-čič, Sv. Jakoba trg.
Jutri: Bahovee» Kongresni trg: Ustar, Sv. Petra cesta: Hočevar, Spodnja Sil
Solnce zaide danes ob 17.07, vzkk jutri ob 6.24 in zaide ob 17.05.
Sport
— IV. kolo prvenstvenih tekem LNP / Ljubljani. V nedeljo 23. t. m. ic nadaljuj.i o v Ljubljani nogometne prvenstvene tekme v sledečem razporedu: na igrišču Primorja ob 14. uri Primorje in Slavija, nato ob 15.30 flirija in Hermes. Rezervi Primorja \\\ Sla-vije igrata ob 10. dop. na igrišču Primorja, rezervi Ilirije in Hermesa cb 10. na igriSču Ilirije. V II. razredu igrata Panonija in Reka in sicer ob 14. na prostoru Ilirije. — Kot zmagovalce v tem kolu je predvidevati s precejšnjo gotovostjo Primorje, Ilirijo in Reko. V tem slučaju doseže Ilirija v prvenstveni tabeli 6 točk. Primorje se poonknc na 2. mesto s 4 točkami, Reka pa napu. na čelo prvenstva II. razreda.
— Nogometna tekma Mask - Gradjai^ki anulirana. Poslovni odbor JNP je anuliral prvenstveno tekmo Hašk - Gradjaruki z motivacijo, da sojenje g. Podaubske^a ni bilo korektno. Hašk se bo pritožil na upravni odbor JNP.
— Finale za evropski pokal med SP<*rto in Rapidom se odigra 30. oktobra v Pragi in 13. novembra na Dunaju.
— V Angori je Turčija zmagala nad Bolgarsko s 3 : 1.
— V nedeljo se vršita dve meddrža\ ii tekmi in sicer v Pragi Češkoslovaška - Talija in v Altoni Nemčija - Norveška.
Dane« oh 9 uri velika premijera!
v svojem najnovejšem velefilmu
Visoka pesem najnovejše  liarrvjcve ljubezni. Njegova partnerica mlada, živahna
črnooka
EDA C P O Y
in ostali ensemble: Hans Junkermann, Paul  \Vinterstein,  Adele Sandrock, Paul
Heidermann itd.
Krasna, jako napeta vsebina. — Za zdrav   humor   jamčijo   naši   publiki dobro
znani igralci.
Velika premijera danes ob 9. uri. Elitni Kino Matica. - Tel. 2124.
Jean de la Hvre:
41
500
Roman.
— Rada bi se malo odpočila, — je dejala, ko sta se vrnili v spalnico. Strašno sem trudna. Ker morave itak čakati,   da se vrne Jeanna,   je treba dobro izkoristiti ta čas. Spat pojdem.
— In mislite, da boste zaspali? — se je začudila Lidija.
— Seveda.
— čudovito hrabri ste!
— To ni hrabrost, — se je nasmeh* nila Leticijs, — to je samo navada. Naučila sem se spati ob vsaki priliki in še v tako Obupnih razmerah. Preden se vrne Jeanna, se moram temeljito odpočiti.
— Dobro. Jaz bom pa ta čas stra* žila grad in pazila na Faultona. Lidija je pomagala Leticiji sleči se in ji zno* va obvezala rano, ki se je hitro celila. Nato je zaprla za seboj vrata in od* šla na hodnik.
£la je pogledat, kako se počuti Faulton. Komaj je pa prestopila prag, je vsa presenečna obstala.
— Kje je EaultonS -
Faultona ni bilo več ni divanu. Pregledala je vso sobo. toda njega ni bilo nikjer.
— S tako globoko rano? — je za« mr ..;ala Lidija. — Saj je komaj četrt ure. kar sva odšli iz te sobe.
V l.1 -w ji je šinila misel, od kate* re so se ji namršile obrvi.
— Ne, ni mogoče! Preslab je.
A vendar ji ta misel ni šla iz glave. Po kratkem kolebanju je zapustila sa* Ion in odšla s Vozi številne sobe k liftu.
»Če je pobegni iz grad'i, je ne* dvomno odletel z aeroplanon*. Ko je orilet"! - Leticijo iz Pariza je pustil letalo na strehi.
Lift jo je dvignil na teraso, ki je bila prazna.
— Nedvomno je pobegnil! — je vzkliknila. — Neverjetno!
Res ie bilo nc^rjetno, toda z be* gom i bilo treb ačunati. Da se po* vsem Drerrriča, se je snustila Lidija doli i odšla v r irk. Pregledala je vso okolico gradu in ker o Faultonu ni bilo duha ne sluha, se je hitro vrnila k Le tiči ji.
— Faulton je pobegnil!
Leticija ie spala in ko jo je ti* dijin krik zdramil, ni mogla takoj raz* umeti, kaj se je zgodilo.
— Faulton je pobegnil?
— Da, pobegnil je!
Lidija ji je na kratko povedala, kaj se je zgodilo.
— Ne razumem, od kod temu člo* veku tolika moč. Saj je izgubil toliko krvi, da se je komaj premikal. Po* trebna je bila izredna volja, da je pri* lezel do terase, sedel v aeroplan in se dvignil.
— Temu se ne čudim, — je dejala L etici j a. — Faulton je mož železne volje. Ako prileti do glavne policije, sta d' Albaniac in Fortclus izgubljena.
— Pozabljate, da je Jeanna daleč pred njim.
— Žal komaj dobro uro. Kaj je mogla storiti v tem kratkem času? Saj niti ne ve, kje sta ^'Albaniac in Fortclus zaprta in kdo ju straži. Faul* ton pa ve in poleti naravnost v jetniš* nico. Treba mu bo povedati samo ne* kaj besed in rešitev obeh jetnikov bo izključena.
Prav pravite. Tudi vam preti zdaj nevarnost.
— In vam tudi!
— O! — je skomignila Lidija z rameni, ne morejo do živega. Z Jeanno porečeve. da o vaši preteklosti nrmave pojma. Toda kai početi zdaj?
Poleteti v Pariz, opozoriti Jeanno in preprečiti Faultonov načrt, — to je
bilo izključeno, kajti v gradu Mont-Gu-chet ni bilo nobenega aeroplana.
Leticija je vsa obupana razmišljala, kako najti izhod.
— Počakati bo treba, da se vrne Jeanna, — je izjavila po dolgem razmišljanju. *
Mladenki sta se dvignili z liftom na teraso in se nestrpno ozirali v nebo. Lovili sta z očmi vsako temno točko, ki se je pojavila v zraku.
Razum je jima povedal, da se more Jeanna vrniti šele čez nekaj ur, toda nestrpnost in bojazen sta bili tako veliki, da sta sprejeli vsak aeroplan v daljavi z radostnim klicem: »Evo je, evo je!« Toda čakalo ju je razočaranje za razočaranjem, kajti aeroplani so leteli mimo.
Tako je minila cela ura. Kar je Lidija radostno vzkliknila:
— To pot se pa ne motim. Jeanna se vrača!
Visoko v zraku se je pojavila temna točka, ki se je z neverjetno brzino bližala gradu Mont Guchet. Postajala^ je vedno večja, bližala se je v ravni črti in čez nekaj Časa je zmanjšala hitrost. Kovinasta ptica je zakrožila nad gradom in se spustila na teraso.
Jeanna je skočila iz aeroplana.
— Kaj, Leticija, vi ste vstali!... Vaša rana se je že zacelila?
— Da. — je odgovorila Leticija in se komaj držala na nogah od razburjenja. — Povejte no hitro, kaj ste dosegli. Kaj ste izvedeli?
— Marsikaj... Pojdimo doli in vse vama povem. Kaj ie novega tu? Sta videli?
— Ah! — je vzdihnila Lidija.
— Kaj pomeni ta »ah«?
— Ne samo da ni umrl, marveč je ne gleed na težko rano celo pobegnil.
— Pobegnil? je vzkliknila presenečena Jeanna. — Kaj se ti meša? Kako? Na kak način?
— Na zelo enostaven načHn. Lidija je na kratko povedala, kako
je prišla Faultonovemu begu na sled.
— Hm, slabo za nas... je dejala Jeanna zamišljeno. Toda takoj je skomignila z rameni in se nasmehnila.
— Nič ne de, maščevalec ga prehiti.
— Maščevalec? — je vprašala Leticija začudeno.
Jeanna se je zasmejala.
— Ah. da, saj še ne vesta. Takoj vama pojasnim. Pojdimo doli, strašno sem lačna. Pojdi naprej, Lidija.
Spotoma je prijela Jeanna Leticijo za roko m zacepetala:
44
.5
Dnevne vesti.
Vj Ljubljani, dne 21. oktobra 1927.
— Ljubljanska oblastna skupščina. K
zadnjemu letošnjemu zasedanju se sestane ljubljanska oblastna skupščina začetkom novembra, najbrže 5. Skupščina ima pred vsem sprejeti proračun za prihodnje leto.
— Odpošitjanje glasovnic Zbornice TOI. Snoči so s poštnim avtomobilom odpeljali na glavni kolodvor po posamnih krajin sortirane glasovnice obrtnega odseka za volitve v Zbornico TOI. Glasovnice je sortirala posebna ekspeditna skupina poštnih uradnikov.
— Razpisane sodne službe. Od-da se služba namestnika državnega pravdnika v Mariboru. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 16. novembra pri višjem državnem pravdništvu v Ljubljani. Pri okrajnem sodišču v Mariboru se odda eno mesto okrajnega sodnika in tri mesta sodnikov. Prošnje je treba voziti najkasneje do 25. novembra pri predsedniku okrožnega sodišča v Mariboru. Pri okrajnem sodišču v Vranskem se odda sodniško mesto. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 25. novembra pri predsedstvu okrožnega sodišča v Celju.
— Redukcija carinikov. Finančnemu ministru je generalna direkcija predložila osnutek uredbe glede redukcije uradnikov. Redukcija se izvede še tekom tega meseca. Reduciranih bo okoli 200 uradnikov, med njimi tudi več slovenskih carinikov.
— Reorganizacija oblastnih železniških direkcij. Prometno ministrstvo ie poslalo vsem oblastnim železniškim direkcijam okrožnico, v kateri jih poziva, naj najkasneje do 1. novembra reorganizirajo svoje oddelke.
_ Revizija zakona o taksah. Finančni
minister je odredil, da se prične v najkrajšem času z revizijo sedanjega zakona o taksah. Potom generalne direkcije davkov je finančno ministrstvo zaprosilo vse inte-resirane javne korporacije, da sporoče pismeno svoje predloge in mnenja.
— Učiteljska disciplinarna sodišča. Prosvetni minister dr. Kosta Kumanudi je izdal naredbo, da se sestavijo nova oblastna učiteljska disciplinarna sodišča. Po novi uredbi so člani teh sodišč: 1 sodnik kot predsednik, oblastni šolski nadz/rnik in po en učitelj meščanskih in osnovnih šol.
— Mednarodna prometna konferenca v Pragi. Na mednarodno srednjeevropsko železniško konferenco, ki se vrši v Pragi in ki bo določila vozni red mednarodnih vlakov za leto 1928/29, so odpotovali delegati našega prometnega ministrstva. Delegacijo tvorijo: pomočnik generalnega direktorja Leonid Franič in zastopniki posameznih železniških direkcij Milan Petek (Ljubljana), Mihajlo Jovanović, Miloš Vujić, Josip Horvat in Josip Briski.
— Mestni in oblastni šolski odbori. Uredba o organizaciji mestnih in oblastnih šolskih odborov, ki jo ima proučiti glavni prosvetni svet, je bila odposlana posamnim članom sveta, da jo prouče. Prosvetni svet bo razpravljal o uredbi koncem tega meseca v svoji plenarni seji.
— Odpiranje in zapiranje trgovin. Minister za socijalno politiko dr. Gosar je izdal naredbo glede odpiranja in zapiranja trgovin in drugih obratov. Naredba poudarja strogo izvedbo določb glede osemurnega delavnika. Kakor pripominjajo beogradski listi, velja začasno ta naredba samo za Ljubljano, a se bo polagoma razširila na celo državo.
— Gradbena direkcija obvešča vse interesente, da se vrši dne 15. novembra 1927 v računskem oddelku ministrstva za grad-be v Beogradu I. ofertna licitacija za mizarska dela na zgradbi Ministrstva šum, poljoprivrede i voda v iznosu 5,957.474.40 Din. Natančnejši pogoji so razvidni iz oglasa, ki ie nabit na uradni deski pri gradbeni direkciji v Ljubljani, Turjaški trg l/I.
— Nalezljive bolezni v ljubljanski oblasti. Od 1. do 7. t. m. je bilo v ljubljanski oblasti 36 slučajev tiiuznih bolezni, 11 griže, 25 škrlatinke, 9 ošpic, 6 davice, 13 duš-liivega kašlja, 2 Šena, 2 krčevite odrevenelosti.
— Živalske kužne bolezni v mariborski oblasti. 17. t. m. je bilo v mariborski oblasti 14 slučajev svinjske kuge, 10 svinjske rdečice, 3 konjskih garij, 1 stekline in 1 čebelne gnilobe.
— Župa Jugoslovenskega pevskega Saveza vabi vsa včlanjena društva k sprejemu bratskega društva »Kolo« iz Za^r^ia, ki se pripelje v soboto, 22. ob 18. iz Zagreba Vsi pevski krogi v Savezu včlanjenih društev se vljudno vabijo, da se v najobil-neišem številu udeleže znamenitega koncerta, ki bo isti dan ob 20. zvečer v Uni on u in na katerem se izvaja velezanimivo delo hrvatskega skladatelja dr. Širole oratorij: Sv. Ciril in Metod, pod vodstvom dirigenta g. Srečka Kumarja. Agitirajmo, da bo dvorana razprodana!
— Popravek. Med včerajšnjimi telefonskimi vestmi iz Beograda smo poročali, da je bil izvoljen za skupščinskega tajnika klerikalni poslanec g. Pušenjak. Ta vest je bHa vsled slabe telefonske zveze napačna. Za tajnika je izvoljen klerikalni poslanec g. Sedjanič.
_ Slov. plan. društvo naznanja, da se
zatvori z 20. t. m. Malnerjeva koča pod Crno prstjo. Otvor jene so sedaj samo še: Dom na Krvavcu, Koča na Veliki planini. Koča v Kamniški Bistrici. Ob sobotah in nedeljah ali dnevih pred prazniki in na praznike Erjavčeva koča na Vršiču.
Ponovni razpis koncertnega abonmana v Mariboru. Prvotnemu razpisu koncertnega abonmana, ki ga je letos uvedel koncertni biro Glasbene Matice v Mariboru, se ie odzvalo sicer precejšnje število interesentov, vendar so mnogi ljubitelji glasbene umetnosti ta razpis prezrli, odnosno menda niso imeli zadostnega zaupanja v izredno kvaliteto abonma - koncertov. Nad vse sijajno uspeli otvoritveni koncert Ar-ttrra Rubinsteina je moral razpršiti posled-
nje dvome, saj je pisala kritika o njem, da Maribor že preko 50 let ni slišal umetnika tako odličnih kvalitet. Da nudimo prav vsakemu priliko slišati naše izredne koncerte za znatno znižane cene, razpisuje Koncertni biro Glasbene Matice pod istimi in skrajno ugodnimi prvotnimi pogoji ponovno abonma za šest koncertov, namesto zamujenega Rubinsteinovega koncerta pa bodo dobili abonenti, ki se bodo sedaj prijavili, drug enakovreden koncert. Naslednji abonmakoncert bode že v soboto dne 5. novembra 1927 in sicer bode preko 100 pevcev zagrebškega »Kola« proizvajalo Ši-rolov oratorij sv. Cirila in Metoda, ki ga je z nenavadnim uspehom pelo na letošnjem mednarodnem glasbenem festivalu v Frankfurtu. Kot nadaljnje abonmakoncerte pripravlja Koncertni biro poleg drugih slovitega ameriškega goslača Alberta Spal-ding, s prvim darilom pariškega konserva-torija odlikovano harfinistinio Mme. En-chier in znano solopevko Majo Strozzi -Pečic, torej umetnike, ki bodo drug drugega prekašali. Prvi od petih obrokov za abonma je plačljiv s 1. novembrom. Prijave sprejema trgovina z muzikalijami Josip H 6 f e r, kjer je na razpolago načrt dvorane, po katerem si lahko vsak abonent izbere poljubni sedež, Istotam dobe interesenti tudi vsa podrobna navodila. Pismene prijave se lahko naslovijo tudi direktno na Koncertni biro Glasbene Matice v Mariboru. Prijaviti še je treba do konca oktobra.
— Sokolsko gledališče v Radovljici vpri-zori v nedeljo dne 23. t. m. ob 20. uri veseloigro »Na kmetih«, ki se dne 30. t. m. popoldne ponovi. 799n
Iz Ljubljane
—lj Prihod zagreških pevcev. V soboto 22. oktobra ob 6. uri zvečer prispe 100 pevcev in pevk hrvaškega pevskega društva »Kolo« iz Zagreba v Ljubljano, kjer prirede ob 8. uri koncert. Njim na čelu stoji odbor »Kola«, skladatelj dr. Božidar Širola in dirigent Srečko Kumar. Pevski zbor Glasbene Matice jih korporativno pozdravi. K sprejemu dragih gostov vabimo ljubljansko občinstvo.
—lj Mestne finance in gospodarstvo na našem magistratu. G. sosvetnik Pire je iz-pcsloval upokojenemu pisarniškemu ravnatelju iz posebnega prijateljstva predujem na pokojnino v znesku Din 18.000, da poplača dolgove. Kot jamščino je zastavljena zavarovalna polica.
—Ij Gosp. vladni komisar Mencinger se še ni vrnil iz Monakovega, kjer nakupuje stroj za osuševanje mokrega zidovja novih mestnih hiš. Rekurz proti občinskim volitvam zatorej še čaka komisarjeve rešitve.
—lj Novinarjem! Tajnik ljubljanske sekcije JNU posluje odslej vsak ponedeljek in četrtek popoldne od 5. do 6.30 v prostorih redakcije »Jutra«* II. nadstropje, kjer je v navedenem času članom na razpolago za vse informacije.
—lj Deficit ljubljanske občine. Kakor znano* je še le koncem meseca septembra t. 1. finančni minister odobril proračun mestne občine ljubljanske za leto 1927. Vladni komisar se je dolgo obotavljal predložiti končni proračun. Ta proračun izkazuje 6,783.294 Din deficita. Ta deficit namerava vladni komisar kriti deloma z blagajniškim prebitkom iz leta 1926. in z občinsko do-klado na državne neposredne davke, ki je proračunjena nekaj nad pet milijonov. Nepokrit ostane kljub temu še vedno znesek 944.014 Din. Plače magistratnim uslužbencem so se zvišale za časa vladnega komisarja za okroglo 600.000 Din. Vzrok povišanju izdatkov za plače magistratnih uslužbencev tiči v tem, ker so bili sprejeti v službo mnogi novi uslužbenci.
—Ij Nova tovarna kvasa v Ljubljani. Tvrdka Boh & Križnic, prva jugoslovenska tovarna za brezalkoholno izdelavo kvasa, gradi pri dolenjskem kolodvoru tovarno, ki bo imela štiri nadstropja.
—lj Cerkveni zvonci na dražbi Prihodnje dni bo v magistratnem ekspeditu javna dražba petih cerkvenih zvoncev. Izklicna cena znaša 195.84 Din. Zvonci pridejo na dražbo radi zadružne doklade urarjev, zlatarjev in optikov.
—lj Zanimivosti Iz ljubljanskega trga. Na Vodnikovem trgu je bilo danes mnogo raznovrstnih gob. Ob petkih običajni ribji trg je bil z ribami prav slabo založen. Na trgu je vladalo danes med mesarji izredno zanimanje za afero namestnika tržnega nadzornika g. Riglerja. Smrdljivo meso ni dalo g. namestnika tržnega nadzornika miru ter ie dane,s silno sitnaril. Uvedel je tudi preiskavo proti nekaterim organom tržnega nadzorstva. Mirno in lahko izjavljamo, da nam niso dali organi tržnega nadzorstva absolutno nikake informacije glede smrdljivega mesa. Priporočamo g. Riglerju, da naj vsaj v službi opusti vsako partizanstvo.
—li Vreme. Snoči ob 20. Ie kazal barometer /63.8, termometer -f- 11.8° C, danes ob 7. zjutraj barometer 767, termometer -f- 10° C. opoldne barometer 767, termometer -r 1-° C. Najvišja temperatura ie bila včeraj 4- 13.2° C, najnižja -!- 11 o C. Dopoldne oblačno.
—lj Ljubljanski Sokol, Narodni dom, priredi v proslavo 50letnice rojstva prvaka, slovenskega pesnika Otona Zupančiča, v prvi polovici novembra t. I. predavalni in recitacijski večer, na katerega že sedaj opozarjamo. _
Dne 30. novembra pa priredi v proslavo ujedinjenja akademijo, na kateri nastopijo izbrane vrste vseh oddelkov. S00n
—lj Na dr. Krekovi meščansko - gospodinjski šoli v Zgornji Šiški pri Ljubljani se prične prvi šesttedenskj večerni kuharski tečaj dne 3. novembra t. 1. Udeleženke tečaja z dežele lahko dobe za dobo tečaja stanovanje in preskrbo v zavodu. Pojasnila
daje in priglase sprejema do konca tekočega meseca vodstvo gospodinjske šole v Zgornji Šiški
—lj Na Vražji s t oni. V soboto in nedeljo dne 22. in 23. t. m. predvaja ZKD v prostorih kina Matice izredno lep film iz plamti« skega in lovskega življenja. Film ie delo znane tvrdke Ufa ter ga odlikujejo izredno lepi naravni posnetki iz visokih Alp. Oglejte si razstavljene slike v izložbenem oknu ZKD poleg kavarne Zvezda. Priporočamo pose t tega filma vsem, ki ljubijo krasote planin, zlasti našim turistom in športnikom. Sobotna predstava se vrši kakor običajno ob 14.30 in nedeljske ob 9.30 in 11. dopoldne
—Ij Skloptično predavanje SPD. Drevi zvečer ob 20. bo predaval v veliki dvorani hotela »Union« g. Janko Mlakar o svoji letošnji turi na Matterhom in M. Roso. — Vstopnice v prid Aljaževi kapeli se dobe v predprodaji v unionski trafiki, zvečer pa pri blagajni.
—Ij Merkurjev plesni tečaj se namerava prirediti tudi letos. Prijave društveni pisarni Gradišče 17/1. do ponedeljka 24. oktobra. — Odbor. 803n
—lj Učni tečaji za tuje jezike in strokovne predmete društva »Merkur« se prično v kratkem Prijave društveni pisarni Gradišče 17/1. do 25. oktobra. — Odbor. S02n
—IjZelena papiga ušla. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi, Blciweisova cesta štev. 4. 801n
—Ij Popadljiv pes. Včeraj okoli 15.40 se je iz šole na Cojzovem grabnu vračal domov učenec IV. razreda osnovne šole Hugo Kemer. Na Šentjakoskem trgu ga je po-padel velik pes ter ga močno ugriznil v levo stegno. Na mestnem fizikatu so dečku izprali rano.
—lj Male tatvine. Gostilničarju Karlu Kačiču na Dunajski cesti je neki znan možakar ukradel iz soda 15 litrov vina, na kar so ga njegovi tovariši med velikim veseljem spili. Kačič ima 165 Din škode. Zidarskemu mojstru Marku Curku je včeraj na njegovem stanovanju na Miriu star berač Miha Cvelbar ukradel 600 Din vreden lovski suknjič. Cvelbar je najpreje prišel k Curkovi ženi ter prosil miloščine. Pozneje se je zopet vrnil ter oblekel Curkov suknjič. Cvelbar je cinično odgovoril: »Ho. tel sem se samo prepričati, če mi dobro pristoja.« Izročili so ga stražniku, ki ga je odpeljal v zapor.
—I j Zopet dve kolesi ukradeni. Iz veže semenišča je inlo v sredo ukradeno Josipu Jerkulju 2600 Din vredno kolo tvrdke »Tribuna« s tovarniško številko 283.584. Fotografu Antonu Uršiču je bilo včeraj v Frančiškanski ulici št. 10 ukradeno popolnoma novo, 2500 Din vredno kolo znake »Waffen-rad«: s tovarniško številko 3,103.295. Kolesarski tatovi so torej zopet stopili v akcijo.
—I j Drobiž policijske kronike. Policija je snoči aretirala nekega starejšega moškega zaradi homoseksualnosti. Aretirana sta bila dalje dva tatova. Policiji so bile prijavljene tri manjše tatvine. Neka ženska je ovadena radi odprave telesnega plodu. Dva ponočnjaka sta kalila nočni mir. Pet voznikov je prijavljenih radi prestopkov cestnopolicijskega reda.
Iz Ljubljane
Ljubljansko obrtništvo bo prejelo danes in jutri zjutraj glasovnice za volitve v TOI. Klerikalni agitatorji so pridno na delu in hodijo tudi okrog naprednega obrtništva. Poženite jih skozi vrata!
Ljubljansko obrtništvo je dovolj trezno, da ne bo nasedalo listi g. Ogrina, ki ga dobro pozna. Vsak obrtnik ve, kakšna je Ogri-nova ljubezen do obrtništva Zato pa ne bo podpiralo Ogrinove liste, temveč bo oddalo svoje glasovnice za listo stanovskih obrtniških organizacij, katere nosilec je g Josip Rebek.
Organizirano obrtništvo bo vložilo pritožbo proti Ogrinovi listi. u. Ogrin Kot nadzirate!? stavbe ne more biti voljen,- tudi g. Curk še ni položil računov o stavbnem delu, ki ga je izvršil na zbornični palači. Ugotovilo pa se je celo, da ima kandidatna lista g. Ogrina kandidate, ki niso zadostili Čl. 6 volilne uredbe, ker ne vršijo še dve leti samostojno obrta. Vsak glas za tako listo, ki so jo naravnost urmotaplli, je izgubljen.
Iz Celja
—c Mestno gledališče. V nedeljo popoldne ob pol 16. uri se vrši prva repriza »Mogočnega prstana«, kateri se je sinoči v četrtek igral z dobrim uspehom ob razprodanem gledališču. Pri nedeljski predstavi ie 25% popusta na običajne cene.
—c Smrtna kosa. V Gaberju pri Celju je umTla 731etna gospa Marija Knez, mati tovarnarjev zlatnine brat. Knez v GabeTju. N v m. p.!
—c Vreme je postalo zadnje dni pri nas prav neprijetno jesensko. Solnce se je skrilo in imamo samo mokre in hladne, meglene dni.
!z Maribora
—m Protestni shod stanovanjskih najem-
niKov. Društvo stanovanjskih najemnikov za Maribor in okolico sklicuje za nedeljo ob 10. dopoldne na vrt restavracije pivovarne Union« protestni shod radi nameravanega povišanja najemnine in ukinitve stanovanjske zaščite v smislu dr. Gosarievega osnutka stanovanjskega zakona. Protestni shodi stanovanjskih najemnikov so v zadnjem času pravcate protiklerikalne manifestacije In je zato razumljivo, da klerikalci že sedaj agitirajo proti udeležbi na tem shodu. Stanovanjski najemniki pa preveč občutijo »dobrote« klerikalne politike in jih zato klerikalna gonja ne more zbegati.
—rn Stekli psi v Dravski dolini. V Dravski dolini se ie zadnje dni pojavil stekel pes, ki ie cgrizel po dosedarrjth ugotovitvah 14 oseb. Vsi ogrizeni so bili oddani v Pasteuer-jev zavod v Celju. Obstoja pa sum, da je bilo ogrizenih še več oseb in zato se dotični pozivajo, da se v lastnem interesu nemudoma javijo pri svojem županstvu, da Jih
ečovane lase
lahko ima vsaka dama, ako za nje pravilno skrbi. Svilenskasti, fini, kodrasti, mehki lasje zapravo dajo
pravi izražaj obličjq
Elida Shampoo napravi lase mehke kot svila in jim daje decentno vonjavo. Gosta pena odpravlja vsako nesnago. To sredstvo kljubuje prhaju in izpadanju las. Brez vseh škodljivih primesi.
Uporabljajte za negovanje las samo
ELIDA
SHAMPOO
pošlje v Pasteuerjev zavod Okrajno glavarstvo je obenem odredilo pokončavanje vseh psov v predelu od Puščave do Bistrice pri Rušah. Ogorčenje pa vzbuja med prebivalstvom dejstvo, da se delajo pri tem izjeme.
—m Poljske tatvine so zadnje dni na dnevnem redu. V noči od torka na sredo so nekemu posestniku v Mejni ulici neznani tatovi odnesli z njive skoraj vse zelje. Tudi sicer se okoliški posestniki pritožujejo, da prihajajo ponoči nepoklicani delavci na delo in pospravljajo pridelke v svoje kleti. Kontrola je seveda zelo težka, ker bi morali potem na vsakem polju nastaviti stražnika.
Mira
—g Poročilo beograjske Trgovske zbor t niče. Tajništvo beograjske Trgovske zbor* niče skrbno zbira gradivo za poročilo o de* lovanju v preteklem letu, v katerem bodo podrobno obdelane vse panoge našega na« rodnega gospodarstva. Poročilo bo tiskano najbrž rudi v nemškem in francoskem je= zikn.
—g Trgovinski stiki s Kitajsko. Trgov* ska zbornica v Antungu na Kitajskem je naprosila zagrebško Trgovsko obrtniško zbornico, naj opozori interesente, ki bi ho*
teli stopiti z njenim področjem v trgovin*
ske stike, naj pošiljajo v svrho informacij tamošnjih odjemalcev kataloge, plakate in druge propagandistične tiskovine neposredno na njen naslov.
—£ Vagoni za prevoz hmelja. Prometni minister je naročil vsem železniškim direk* cijam, da morajo strogo paziti na to, da dobe izvozniki hmelja na razpolago dovofj tovornih vagonov. Če katera direkcija nima
dovolj vagonov, jih lahko začasno vzame od druge direkcije.
—g Svobodna cona na Sušaku. V gospo* darskih krogih se je razširila vest, da je IV. oddelek trgovinskega ministrstva že do* bil nalog, da sporazumno z generalno di* rekcijo carin izdela pravilnik za svobodno cono na Sušaku. Pravilnik pošlje ministr*
stvo vsem interesirantm gospodarskim kro* gom na vpogled. Vprašanje susaške svo#
bodne cone bo baje rešeno do konca no* vembra ali prve dni decembra.
—g Vinski trg V naši državi je bila letošnja vinska letina kvantitativno m kva* Iitativno razmeroma dobra. Zato je priča* kovati večjega izvoza vina zlasti v Avstrijo in na Češkoslovaško.
—g Za Izi'oznike živine, jajc in masla. Po informacijah našega generalnega konzulata v Parizu vlada na ondotnem trgu veliko povpraševanje po domači živini, jajcih in maslu.
Italijanska trgovinska lulama t septembru. Pri znatno skrčeni vrednosti uvoza kakor tudi izvoza je bila italijanska trgovinska bilanca v septembru prvikrat aktivna za 29 milijonov lir. Tzvoz je znafal 1168 milijonov lir, uvoz pa 1139 milijonov lir. V prvih 9 mesecih t. 1. je znašala pasivnost trgovinske bilance 4.3 milijarde lir napram 6.9 milijarde lir v istem razdobju li*26. Vrednost uvoza je nazadovala za 26" %, vrednost izvoza pa za 14 %.
—g Dobm*e. Ekonomsko odelenje direk* cije državnih železn-ic v Ljubljani sprejema do 25. oktobra t. I. ponudbe (»lede dobavo mecesnuvih klincev; do 28. oktobra t. 1. glede dobave sirkovih in brezovih metel ter slamnatih podnožnic, optičnih instrumentov cevi za kotel ter žičnikov, kositra, s\ in* ca in pločevine. Direkcija državnega rudnika v Brez! >prejemt do 28. oktobra t. I. ponudbe glede dobave žebljcv za tračnice. (Pogoji na vpogled pri tem odelenju vsak delavnik od 10.—12. ure.) Direkcija držav* nega rudnika v Zabukovci pri Celju spre« jema do 29. oktobra t. I. ponudbe qlcde dobave koles za vitljc. Dne 7. novembra se bo vršila pri direkciji državnih ieleznic v Ljubljani ofertalna licitacija glede doba« ve kartona za vozne karte. — Predmetni
oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dannte za spomenik kralju Petru Osvoboditelju!
To in ono
Pacijentov želodec - ukraden
; Pariški Usti poročajo o zanimivi zgodbi, ki se je pripetila v bolnici St. Michel, kjer so imeli zdravniki opraviti s težko operacijo. BoJoiku, ki je bolehal na raku, so odstranili želodec. Ker pa diagnoza ni dosegla zaželjenega uspeha, so želodec poslali v bakteriološki zavod, da tam ugotove, kaj je z rakom v želodcu. Ta čas je kirurg prisotnim medicincem predaval o težki operaciji. Po predavanju je čakal, da mu bakteriološki zavod vrne žefodtec, toda sporočili so mu, da je bil želodec — ukraden.
Kaj bo z ubogim pacijentom brez želodca, tega pariška kfronika ne pove, P©Č pa poročajo listi, da policija intenzivno zasleduje tatu, ki se }e polakom-nil človeškega želodca.
Priprave za Cena begov pogreb
Tragična smrt albanskega poslanika Cena bega je postavila češkoslovaške oblasti pred kočljivo vprašanje, kako bi kazalo postopati s truplom umorje* nega poslanika, ki še ni izročil češko* slovaški vladi poverilnih listin in torej tudi ni užival pravice eksteritorijalno« sti. Češkoslovaško zunanje ministrstvo čaka sedaj zastopnika albanske vlade, s katerim bo rešilo to kočljivo vpraša* nje. Včeraj je bil o smrti Cena bega oficijelno obveščen tudi doven diplo* matskega zbora in zbor bo sklepal o udeležbi pri pogrebu. V sredo so polo* žili krsto z begovim truplom v salonu Wilsonovega kolodvora na mrtvaški oder. Občinstvu dostop v salon do po* greba ne bo dovoljen. Ob črnem kata* falku stoje v dveh vrstah goreče sve« če in oleandri. Pročelje je pokrito z za* stavo, na kateri je albanski grb — črn dvoglavi orel na rdečem ozadju, ob* robi j en z zlatom. Cena begovo truplo počiva v masivni kovinski krsti.
Krsta je odprta. V njej leži v pa« radni uniformi vrhovnega poveljnika albanske vojske ustreljeni poslanik Ce* na beg. Oblečen je v škrlatnosrdeče rlolge vojaške hlače in lakaste čevlje. Črna suknja je obrobljena z rdečimi tiakovi. Na rokavih, ramenih in ovrat?
niku ima široke zlate porte, od desne rame do levega boka ima pripet širok trak v albanskih barvah. Ta trak zakrivajo nešteta odlikovanja raznih tu* jih držav, s katerimi je pokrita leva stran suknje do pasu. Med visokimi odlikovanji se vidi samo veliki križec reda sv. Save in križec častne legije. Cena begovo glavo pokriva kožuhovi* nasta čepica v obliki fesa, okrašena z zlato vojaško kokardo. Ob levi strani ima na zlatem jermenu sabljo. Telo umorjenega poslanika je balzamiral vseuČiliški prof. dr. Dittrich. Ker kro* gla ni prebila čela, se sledovi rane ne vidijo.
Pogreb Cena bega bi se moral vršiti po dosedanjih dispozicijah danes. Dan pogreba pa še ni točno določen. Včeraj ponoči je prispel v Prago za* stopnik albanske vlade, ki bo odredil, kam prepeljejo poslanikovo truplo. Po eni verziji prepeljejo Cena begovo tru* plo v Tirano, po drugi pa v njegov rojstni kraj Djakovo. V Tirano bi ga prepeljali iz Prage po železnici do Tr* sta, od tod pa s parnikom v DraČ. Pot v Djakovo, ki je na jugoslovenskem ozemlju, vodi skozi Beograd.
Človek - stroj
Robotniki Karla Čapka, ki smo jih videli pred leti v sloviti drami R. U. R., se že pojavljajo tudi v praktičnem živ* ljenju. Iz Amerike prihaja senzacijo* na In a vest, da je glasovita newyorška družba Electric and Manufacturing Companv izgotovila mehanizem, ki po pravici zasluži ime «Avtomatični člo* vek». Ta moderni golem reagira na člo* veški glas, prižiga luči, manipulira z reflektorji itd. To pa še ni vse. Meha* nični človek lahko daje tudi razna po« jasnila. Gospodinja ga lahko vpraša, da*li v peči gori in takoj dobi točen odgovor. Pogon tega mehaničnega člo« veka je zelo kompliciran. Stroj*človek reagira na glasovne valove vseh nians.
Če se mehanizem n. pr. spoji s te* lefonom, potem dvigne mehanični člo« vek slušalko in dobi zvezo s centralo, odnosno dotičnim abonentom. Meha* nični človek, ki je pravo čudo moderne tehnike, reagira tudi na telefonske po*
govore ter izvršuje dana mu naročila popolnoma zanesljivo in sigurno.
Američani avtomatičnega človeka že praktično izkoriščajo. Trije taki aparati, ki so že v prometu, bodo slu* žili kot pazniki pri vodnih napravah in rezervoarzih ter bodo dnevno dajali telefonska poročila o stanju vode. Tak električni človek nadomešča delo 12 ljudi in dela magari 24 ur nepretrgo* ma — brezplačno.
Tako torej vest iz Amerike. Zgod* ba o mehaničnem človeku po zatrdilu ameriških listov ni noben bluf, marveč resnica. Listi naglašajo, da se je omenjena tvornica dolgo pečala s proVe* mom, kako konstruirati mehaničnega človeka. Njeno prizadevanje je do* seglo popoln uspeh. Če bo pa člove* štvo z mehaničnim človekom kaj prt* dobilo, je drugo vprašanje. Zdi se, da bo brezposelnost in beda še večja, če začno izpodrivati delavce mehanični ljudje*s troji.
so najboljše, najtrajnejše in zato najcenejše.
Mehiški banditi zopet napadli vlak
Mehiški banditi še vedno uganjajo svojo strahovlado. Ni še pozabljen strahovit razbojniški napad na potni* ški vlak, pri katerem je bilo na besti* jalen način umorjenih okoli 200 pot* nikov, že poročajo o novem drznem roparskem napadu. Pri San Louis Po* tosi so banditi napadli vlak in ga po* polnoma oplenili. Položili so na progo dve bombi, ki sta eksplodirali in prisi*
lili strojevodjo, da je vlak ustavil Pri napadu je bilo osem potnikov ubitih, a več ranjenih. Banditi so odnesli 50 tisoč dolarjev. V vlaku so se tudi vo* žili sorodniki predsednika Callesa, ki so pa srečno odnesli pete.
Pri kraju Navarti je tolpa banditov napadla vojaško eskorto, ki je sprem« ljala pošto. Zločinci so ubili štiri vo* jake in s plenom 20.000 dolarjev po* begnili. \ ogroženih krajih je bilo pro* glašeno obsedno stanje.
Danes 8
Danes!
Premiera danes ob 9. uri.
Elitni kino Matica.
Žrtev poklica
'V noči od 15. na 16. t. m. se je od* igrala na cesti kakih 26 km od Orleansa krvav tragedija, ki je zahtevala življe* nje mladega francoskega orožnika postaje. Ponoči sta začula orožnika Gordeta. Dan poprej je bil ukraden v Orleansu motocikel. O tatvini so bile takoj obveščene vse bližnje orožniške Gordet in Grandet v ulici Bonne Da* me v Chateauneu na Loiri ropot moto* cikla. Kmalu je pridrvel po cesti mo# tociklist brez luči in orožnika sta takoj sklepala, da imata opraviti z ukrade* nim motociklom. S piščalkami sta opo«
v
TABOR 5. NOVEMBRA m GODBA—KABARET- JECA J KONCERT —Pt-hS — ZABAVA *
zorila motociklista, naj ustavi. Motoci* klist je motor ustavil in skočil z moto* cikla. Bil je elegantno oblečen mladenič ki mu je stražmojster Gordet posvetil z žepno svetiljko v obraz in ugotovil, da se ne moti. Mladenič je takoj pri* znal, da je ukradel motorno kolo. — Orožnika sta ga pozvala, naj gre z nji« ma na orožniško postajo. Brez naj* manjšega odpora je odšel tat z Gordc* tom proti orožniški postaji. Drugi orožnik je vlekel nekaj korakov za njima motocikel. Na vogalu bližnje ulice je Gordet pozval mladeniča, naj se legi« timira. V tistem hipu je segel tat v žep, potegnil revolver in oddal tri stre* le. Prva krogla je zadela Gordeta v gla. vo, tako da se je zgrudil mrtev na tla. Z drugo kroglo je tat ranil drugega orožnika v trebuh. Orožnik je začel klicati na pomoč, toda napadalec je hitro odnesel pete.
Ustreljeni stražmojster Gordet je oče dveh nepreskrbljenih otrok. V sve* tovni vojni je služil pri topniškem pol* ku in se je udeležil vseh slavnih bitk francoske armade.
Suensoli na Taboru.
V soboto dne 22. t. m. točno ob
20 uri (8. uri zvečer) bo v veliki dvorani na Taboru zadnja poslovilna predstava slovitega telepata in sugesterja Svengalija z popolnoma novim dve uri tra ajočim sporedom Kdor teh čudežev telepatije in sugestije še ni videl naj ne zamudi te zadnje ptedstave, ki se bo vršila v veliki dvorani Sokolskega doma na Taboru. Vstopnice bodo na razpolago v petek popoldne in soboto cel dan v knjigami Tiskovne zadruge Prešernova ulica št. 54 ter v soboto od 18. uie dalje pri blagajni na Taboru glavni vhod. Zabavni in družabni večer se nadaljuje po končani predstavi z godbo petjem in plesom.
Armando Curzio:
Najgrša
Ne lep, ne mlad, je bil profesor Romuald Kirchner eden tistih ljudi, ki se ne smejo, niti e umivajo.
Romuald Kirchner je bil filozof. To je naslov ljudi, ki se ne zanimajo za svet, marveč pišejo stvari, ki s praktičnim življenjem nimajo nič skupnega.
Imel je v neki rimsk»i ulici stanovanje dveh sob.
Za neko debelo knjigo o estetiki je potreboval profesor Romuald Kirchner strojepisko.
Poslal je upravništvu nekega lista mali oglas:
»Strojepisko s skromnimi zahtevami išče profesor. Vprašati od 11.—12., Romualdo Kirchner, ulica Rubuino št. 9.«
*
Profesor je vstal. Na ustnih mu je še visel košček afriške gume. Mož je bil namreč navdušen žvekač Razmišljal je mnogo o uspehu malega oglasa. Gotovo se zglasi mnogo deklet. Ene lepe, druge povprečne, tretje grde. Treba se je izogniti vsakft nevarnosti in poveriti delo o estetiki ženski, ki z estetiko nima nič skupnega.
Tej misli bi se bil profesor Romuald Kirchner skoraj nasmejal, dasi dotlej ni našel v sebi humoristične žilice. To-
da smehljaj mu je zamrl na ustnicah, kajti — dr--nekdo je boječe pozvonil.
Na pragu se je pojavila prva kandidatka. Modrooka, pod majhnim klobučkom so se svetile oči kakor dve drobni žarnici.
— Koliko ste stari?
— Osemnajst. Govorim dobro nemško. Nisem preveč urna, toda moje zahteve so skromne. Sicer se pa Še priličim. - £r1
Njen boječi glas je znova prekinil zvonec. Profesor Romuald Kircner ni sprejel devojke, ker se mu je zdela prelepa in ker je imela tako zapeljive oči. Počakal je drugo strojepisko, ki je sledila prvi. Zagledal jo je na pragu in zopet mu je bilo težko pri srcu. Zdelo se mu je nemogoče, da je med navadnimi strojepiskami toliko modrookih.
Tudi ta je bila lepa, kakor so pač ženske plavih oči, če so lepe.
— Koliko ste stari?
— Devetnajst.
Profesor se je zasmejal. Zasmejala se je tudi krasna kandidatka in pokazala zlate zobe.
Ne, ne. Tudi ta je bila zanj prelepa. Ta bi postavila njegov kabinet na glavo. To bi bil večni peklenski magnet za priletnega samca. Profesor Kirchner je vzel njen naslov in dejal, da jo obvesti o svojem sklepu pismeno.
Čez pet minut je prišla črnolaska,
zgovorna in sitna, z bradavico na bradi in mikadom, z rdeče pobarvanimi nohti, v dolgih špičastih čevljih z nizkimi petami.
— Služila sem pri advokatu Trifo-liju. Pustila sem službo, ker mi gotove ponudbe ne ugajajo. Trifoli je zame prestar. Sicer pa, dragi gospod, ne smete misliti, da sem kar tako na prodaj. Pošteno d'ekle sem. To, kar počenjam, še ni noben dokaz. Smejati se in šaliti, hoditi z mladimi gospodi na izprehod, to mi ugaja. Da, to ni nič grdega, kajne?
Profesorju njeno vedenje ni bilo posebno všeč. Bal se je vročekrvnosti, te mladosti in teh špičastih čevljev.
— Dajte mi vaš naslov, obvestim vas pismeno.
Slednjič je prišla naravnost idealna strojepiska. V ponošeni obleki in rdečem klobuku, ki je kričal kakor udarec pesti po očeh. Imela je veliko špehasto ročno torbico, volnene rokavice in pletene nogavice. Njene oči so bile podobne megli, poteze na obrazu še dokaj pravilne, vsa zunanjost pa grda, zoper-na.
Dvesto lir mesečno se ji je zdelo celo preveč. Takoj sta se pobotala in profesor je bil zadovoljen. Strojepiska je prišla drugi dan ob 9., sedla je k stroju in tipkala do dveh popoldne v prid Estetike profesorja Romualda Kirchnerja.
Čez dva meseca je prišla pomlad.
Profesor Kirchner je zrl iz svojega kabineta radostneje na solnce, nego na Bergsonove zvezke. Bila je sobota. Na nasprotni strani ulice so prepevali delavci pri novi stavbi.
Strojepiska je sedela pri stroju in ni tipkala.
— Zakaj ne pišete? — je vprašal profesor.
Dekle si je zakrilo oči z robcem in molčalo. Morda je plakalo.
— Kaj vam je?
Solnčni žarki so padali na njen vrat in poljubljali njene kodre. Profesorja je začelo skrbeti.
— Kaj vam je? Zakaj jočete?... Če potrebujete denarja... ali karkoli... saj se lahko pomeniva.
— Ne, denarja ne...
— Kaj pa, ste bolni? Kaj vam je? Profesor je stopil k pisalnemu stroju. Slednjič je dekle spregovorilo:
— Šla sem s sestro v kino. Mar je greh hoditi s sestro v kino? Ne. In zakaj me je torej zapustil? Če mu je bil potreben izgovor, zakaj mi ni prej povedal? Vsak izgovor je dober, kadar hoče moški zapustiti žensko.
— Kdo je vas pa zapustil?
— On
— Vaš izvoljenec?
— Da. V avgustu bi se morala poročiti. Vsi dokumenti so bili pripravljeni. Dejal mi je:
—Kaj morava čakati baš na svatbo.
Prej ali slej, to je vseeno. Razumete? Udala sem se mu. Vem, da ni bilo prav, toda kaj ima opraviti to s kinom? Zakaj me je zapustil, ko pa tudi sam zahaja v kino? To je bil samo prazen izgovor, ker me ni ljubil.
Plakala je. Zakrivala si je obraz z robcem in grenke bolze so padale med tipke Remingtona.
—Ni vredno plakati. Na svetu je mnogo moških.
— Že res, toda vi ne veste, kako sem ga ljubila.
— Je bil lep?
— Da, nosil je krasen frak.
— Je bil diplomat?
— Ne, natakar je bil.
Božal jo je po laseh in srce mu je močno utripalo. Pomladno solnce mu je razvnelo kri.
— Nikar ne obupajte. Vse bo minilo. Mož... mož ..., ki ni več tako mlad, bi vam mogel odpustiti... Greh vas teži... Toda nekdo bi mogel pozabiti na vašo preteklost. So čustva, ki se oglasijo nepričakovano . . in... in... celo življenje ... Zakaj jočete? Celo življenje ... celo življenje se lahko obrne v eni sekund ... v enem trenutku... Ste razumeli?
Strojepiska si je znova zakrila obraz z robcem, profesorjeva roka je pa božala njen vrat, kakor da hoče pregnati solncne žarke.
Drugi dan se je profesor po dolgih letih prvič umil.
Najboljša v materijalu in konstrukciji so:
kolesa, šivalni stroji gjas - m*
UR ANI A PISALNI,   švicarski PLETILNI um stroj OUBIED.
Najlepše opreme samo pri
JOSIP PeTELINCU v Ljubljani
btizu Prešernovega spomenika ob vodi.   Telefon 2913
Najnižje cene.   ==============   Večletna garancija
Francoska linija (Fronch Line)
Cie. Gle. Transatlantiaut
HAVRE-NEWYORK
Dobra brana in pijača brezplačno
samo 57s dn cer morje--
Cie. Chargeurs Rćunis, Sud-Atlantique, Trans-ports Maritimes za severno in južno Ameriko z ekspres parniki, kateri vozijo vsak teden iz Havre, Bordeaux in Marsilije v Argentinijo, Uruguay, Chile, Avstralijo in Kanado.
Tozadevna pojasnila daje brezplačno zastopnik
▼an Krakor, Ljubljana
Kolodvorska olloa 35
Doxa ura F. Čuden
Ljubljana
Prešernova 1
Svetovni patent ,Zephh"
Lesna trajno goreča peč z zračno kurjavo
j K u p i m sveže sekane borove
brzojavne droge
od 7 do 12 m dolge, od 14 do 19 cm na vrhu debele, na vseh postajah mariborske oblasti. — Rok dobave do konca januarja 1928. — Pošljite vaše ponudbe pod naslovom «D rogi, 2337» na upravo «Slov. Naroda*.
Dr, G. Piccoli, lekarnar ▼ Ljubljani
priporoča pri zaprtju in drugih težkočah želodca svojo preiz* kušeno ŽELODČNO TINK. TURO. 113/L
i t
i iM
z 10 kg drv ogreva sobo skozi 24 ur.
«ZEPHIR», tvornica peči, Su* botica. Zastopstvo v Ljubljani:
BREZNIK & FRITSCH Poučujem
uspešno nemščino in klavir. — Grem tudi na dom. — Infor* maci je od 1. do 3. — Naslov pove uprava «S1. Nar.». 2293
Najstarejša slovenska pleskar* $ka in ttčarsk* delavnica
Ivan Bricelj. Ljubljana,
Dunajska cesta 15 in Go«
sposvetska cesta 2 (dvorišče
kavarne •Evropa*).
Se priporoča. —> Izvršitev toč» na, cene zmerne. 72/L
Miss Farler
angleške ure. — Dvorakova ulica 3/ITL 2305
HmsBBBaBHBHBnmajBge
Ocarinjen je
vseh uvoznih. Izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK. carinski posred« nik, LJUBLJANA, Masarvkova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklarira« nega blaga in vse iniormacije brezplačno. 96/L
Mizarski pomočnik
vojaščine prost, išče službo; je trezen in posten. Nastopi la« hko takoj ali s 1. novembrom. — Ponudbe pod »Mizarstvo 2361» na upravo «SIov. Nar.».
Umivalniki
iz trdega lesi, z marmornato ploščo, ogledalom in posodo — radi instalacije gorke in mrzle vode ugodno naprodaj. — Po« nudbe na upravo hotela «Uni» on» v Ljubljani. 2355
NAJBOLJŠI BRNSKI BLAGO V i
Blagovi za gospode in dame
iz zajamčeno čiste volne. — Poslednje novosti za
fesensko ln zimsko sezono
razpošilja staro renomirano tvornisko skladišče sukna
SIEGEL - IIT1HOF BRI1C
Palackeho t*. 12 (Cehoslovaška)
Največja izbira, — Najnižje tvorničke ceno. — I Na zahtevo vzorci zastonj In poštnine prosto.
Lkejuje; Jnoag gppsojtt     Za »Narodno tiskarno«; Fran Jezersek. mm Za upravo in joseratni del list«; Oton Christoi. *■ Vsi v Ljubljani.
4550
69