ISSN 7704-01985

RADIOPTUJ
89,8-98,e-l04;3MHz
Natisnjenih: 12.000 izvodov
Ptuj, četrtek, 28. februarja 2002 / letnik LV / št. 9 / odgovorni urednik: Jože Šmigoc / cena: 200 SIT
999," SIT
SIR EDAMEC Ikg GOOD FOOD
HIT TEDNA
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
V vseh prodajalnah
PETUA
TA TEDEN / ta teden
Vse bolj rizična družba postajamo
/zjemen tehnološki raz'voj in znanost sta v zadnjem stoletju poleg osupljivih odkritij, ki so pognala kolesa napredka bliskovito naprej, povzročila tudi mnogo slabega: lakoto, pomanjkanje, velike epidemije bolezni, uničevalne vojne, jedrsko nevarnost in terorizem, velike migracije prebivalstva, naravne in druge nesreče ter onesnaževanje in uničevanje okolja.
Zal se mnoga varnostna tveganja nadaljujejo tudi v novem tisočletju, življenje na Zemlji je vse bolj ogroženo in vse bolj rizična družba postajamo. Selitev prebivalstva s podeželja v urbana središča postaja resno ekološko breme, saj že skoraj polovica vseh ljudi živi v velikih mestih. Nekatere bolezni postajajo neobvladljive, jedrska nevarnost se širi, v arzenalih je dovolj orožja za popolno uničenje sveta. Posegi v okolje znižujejo zaloge pitne vode, tanjšajo ozonsko plast in povečujejo učinek tople grede, industrijske in druge nesreče so vse pogostejše, vse bolj uničujoče.
Čeprav nas protagonisti globalizma prepričujejo, da gre za naraven proces, je dejstvo, da ruši harmonijo v naravi le peščica, davek pa plačujemo vsi, pretežna večina revnih na račun manjšine bogatih in močnih. To je le ena od pasti svetovne globalizacije. Vendar situacije ni brezizhodna, rešitev je v uresničevanju okoljskih programov na načelih trajno-stnega razvoja, ki ga je Evropska unija že sprejela.
Tudi za Slovenijo, ki je ekološko izredno ranljiva in ogrožena zaradi naravnih in drugih nesreč, ni druge izbire. Slaba polovica Slovencev živi na potresno ogroženem območju, 15 % površin ogroža poplava in davek, ki ga pobirajo poletna neurja, vodne ujme, zemeljski plazovi, žled ter druge naravne nesreče, že presega dva odstotka letnega družbenega bruto proizvoda. Zato je nujno, da se z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami ukvarjajo tudi prostovoljne formacije, kot so pripadniki civilne zaščite in najmnožičnejše gasilske organizacije. Ti se skupaj z gorskimi, jamarskimi, kinološkimi in drugimi reševalnimi službami povezujejo v enoten sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. In čeprav se v nekaterih lokalnih skupnostih enote civilne zaščite ne morejo pohvaliti z zadovoljivo usposobljenostjo in opremljenostjo, je prav, da se njihove vloee in Pomembnosti zavemo tudi pred jutrišnjim sveto-
TmiVM /ÍMPTI/I^M nVw'/MP lyníritp
TRGOVINA-INŽENIRING-STORITVE d.o.o.
PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34,
SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO
Priiel, prevzel, zmagal. Novi Polo.
Izjemen in prepričan o svoji odličnosti! Predstavitev novega vozila Polo z nagradno igro bo	wT
v soboto, dne 2.3.2002	Hjv
od 9. ure. Dobrodošli!
Do
>d.o.o.,Zad
TEL: 02/788-11-50
g 8, 2251 Phil
piL"
Kopalnice z navdihom.
20 LET TRADICIJE
I PEFTUJ, Ormoška 29, tel.: 02/771 01 70 J
Najlepši je šopek, ki ga naberejo otroške ročice ...
Foto: Majda Goznik
ORMOŽ / jutri odprtje doma za starejše občane
Dosedanji ogledi navdušili
Decembra se je v Ormožu končala gradnja doma za starejše občane, odprli pa ga bodo v petek, 1. marca, opoldan.
Center za starejše občane je začel delovati leta 1999, njegov glavni namen pa je bil gradnja doma za starej{e ob~ane. Ta stoji v prijetnem okolju na obrežju reke Drave. V njegovi bližini so številne institucije, ki bodo ostarelim, ki bodo v objektu bivali, pripomogle k boljšemu počutju. Dom bo predvsem namenjen bivanju in oskrbi starejših. V negovalni del lahko dom sprejme 150 stanovalcev, na
voljo bo imel 26 enoposteljnih, 43 dvoposteljnih in 6 štiripo-steljnih sob ter 7 apartmajev. Poleg tega bo poskrbljeno tudi za različne dejavnosti in druženje. Pred kratkim so že organizirali ogled doma in obiskovalci so bili navdušeni.
V petek bodo torej dom slovesno odprli. Že dopoldan bo v ormoškem gradu pri županu Viliju Trofeniku potekal sprejem za povabljene goste, med
njimi bo tudi minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski, nato pa bo v gradu še tiskovna konferenca. Slovesna otvoritev pa bo ob 12. uri.
Mateia Hriii
'Vm
r. n IVI D11T p D Q
Ormoška c. 30, Ruj (Super Mesto) Tfil ■nP/7Rn-R1 -an Uaksimilian Brafiň s r
Nnvi Mnhitfilnv
Drodaino-informaciiski
center na Ptuiu.
z veseljem in ponosoin vas vabimo v naš novi prodajno-lnformacljski center na Mestni trg 1, kjer vas bomo še hitreje, preprosteje in kakovostneje seznanjali z novostmi, ki jih prinaša mobilna telefonija.
Pričakujemo vas vsak delavnik od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12.30 ure.
Ptuj Mestni trg 1
»ziio,««« rto -TO an ccrt »i n/ii Tn no ib
Stalno. Lokalno in globalno.
@


PO NAŠIH OBČINAH
PTUJ: Vojašnica v Ptuju med najlep{e urejenimi
STRAN 6
KMETIJSTVO
CIRKULANE: Ovce in koze znova na halo{kih strminah STRAN 8
TEDNIKOVA PRILOGA
List iz Markovcev
STRAN 15 - 18
PO NAŠIH OBČINAH
KIDRIČEVO: Bodo zadržali izdajo gradbenega dovoljenja za tovarno asfalta
STRAN 10
9770040197046
PTUJ / mag. franc visenjak odhaja v sarajevo
Izziv, ki je za nekatere norost
Po skoraj devetih letih direktorovanja podružnice NLB na Ptuju - prve podružnice nove banke, ki je bila ustanovljena v letu 1993 po velikih mukah - odhaja mag. Franc Visenjak v Sarajevo. S prvim marcem prevzema direktorovanje hčerinske banke NLB - Commerce bank. Sam pravi, da bo na novem težkem in odgovornem delovnem mestu potreboval tudi srečo. Prinesel mu jo je tudi že sam začetek službovanja: prvega marca mu ne bo treba v Sarajevo, ker je v Federaciji BIH praznik, povrhu pa mu dela ne mu potrebno začeti v petek, ki je po ljudskem verovanju "slab začetek".
Ni se ustrašil, ko je skupaj s kolektivom pričel na noge postavljati ptujsko podružnico NLB v zelo nehvaležnih časih, tudi sedaj, ko odhaja v popolnoma novo okolje, v novo državo, ga ni strah. Banka je bila v sanaciji, zato je bila že sama misel na ustanovitev podružnice nevzdržna in neracionalna. Pod močno težo argumentov elaborata pa sta se morala "kloniti" tudi Banka Slovenija in Agencija za sanacijo bank.
Ptujska podružnica se je v devetih letih uspela uveljaviti na Ptujskem in širše ter je za domicilno banko NKB Maribor druga najuspešnejša banka na Ptujskem. Izkazuje dobiček, njena bilančna vsota je okoli 19 milijard tolarjev, lahko pa se tudi pohvali z zelo pomembno vlogo pri servisiranju vodilnih podjetij v tem okolju. Ptujska podružnica NLB je pod vodstvom mag. Franca Visenjaka tudi nosilec soorganizacije 76 milijonov dolarjev težkega sin-diciranega posojila za drugo fazo posodobitve proizvodnje primarnega alumunija v Talu-mu. Prvo fazo modernizacije je Talum izvedel v letih 1984/88 - zanimivo, da prav na osnovi ekonomskega elaborata, katere-
ga nosilec je bil Visenjak, ki je v Talumu takrat opravljal naloge direktorja načrtovanja, organizacije in avtomatske obdelave podatkov.
Potem ko se je banka prijela in uspešno dela, bi si Visenjak lahko oddahnil, dobesedno bi lahko "vedril", saj so težki časi rojevanja nove ptujske banke že zdavnaj za njim. Pa se je odločil drugače, sprejel je izziv, ki ga nekateri ocenjujejo kot norost.
"Ker je načelo mojega vodenja organizirana anarhija, je morda to tudi ključ za sanacijo razmer v Commercebank. Gre za banko, ki z bilančno vsoto 56,5 milijona konvertibilnih mark sodi med deset največjih v BIH. Njeni načrti so, lahko rečem, zelo ambiciozni. Sprejemam vse težave, ki so vezani na to, da se banka izvleče iz težav. Vse to sprejemam kot izziv, ne kot breme. Čeprav bi me moralo, vsaj tako pravijo nekateri, biti pošteno strah, že zaradi varčevalcev (stara LB namreč še vedno posluje in to samo 300 metrov vstran od moje 'nove' banke), zaradi samega gospodarske položaja v BIH, posledic vojne, ki jih je ta pustila na vseh področjih, pri ljudeh in tako tudi pri mojih sodelavcih. Ne glede na
vse strahote, ki so jih preživeli, si morajo zgraditi nove vrednote, ki so vezane tudi na materialni obstoj vsakega posameznika. Prepričan sem, da sem se v vseh svojih delovnih letih, preživel sem jih na več odgovornih mestih, od Taluma, Perutnine do Agencije za plačilni promet in ne nazadnje kot direktor podružnice NLB Ptuj, sem se predvsem naučil dobro delati. Bil
aktiven vse do odhoda v pokoj," je med drugim pred odhodom v Sarajevo povedal mag. Franc Visenjak.
Odhaja težko, saj je vodil in delal v prijetnem kolektivu. V novi banki ga čaka 67 novih sodelavcev; do sedaj jih je vodil Igor Žvoklej, ki bo postal njegov namestnik. Z njimi se je že dvakrat srečal. Njegov poglavitni cilj je, priti do ljudi, ki tam delajo, ker se zaveda, da banko naredijo ljudje. Svojo predstavitev je do potankosti razdelal, in če bo uspel vzpostaviti zaupanje, uspeh ne bo izostal.
"Če bomo prišli skupaj in če
Mag. Franc Visenjak, direktor podružnice Nove ljubljanske banke na Ptuju, odhaja na novo delovno dolžnost v Sarajevo, kjer bo vodil Commercebank, sarajevsko hčerinsko banko NLB. Foto: Črtomir Goznik
sem uspešen. Imam podporo vodstva NLB in strokovnih služb, še vedno pa tudi dovolj energije, da bom poskušal dobro delati in tudi upravičiti prihod Nove Ljubljanske banke v okolje, kjer je že bila. Strahu, da bi izgubil vse bonitete oziroma ugled, ki sem si ga ustvaril v svojem dosedanjem delu in življenju, ni. Predvsem želim sebi in drugim dokazati, da si lahko
bom imel malo sreče, bo zadeva stekla. Tako približno sem si rekel tudi, ko smo pričeli postavljati ptujsko podružnico NLB, ki pa do danes še ni bila uradno odprta, to že moram reči. Prekleto dobro se zavedam, da bom delal z ljudmi, ki jih imam, ne pa z ljudmi, ki bi jih moral imeti."
Dva obiska sta premalo, da bi lahko že ocenil, kakšna bo pri-
hodnost banke. Je pa Sarajevo po njegovem mesto, ki ima ne-sluteno energijo in ki bo doživelo razvoj, če ga svet le ne bo pozabil. Po prvih pogovorih z novimi sodelavci ima občutek, da bodo lahko postali normalni delovni prijatelji, da ga bodo sprejeli, čeprav prihaja iz druge države. Za zdaj je pogodbo podpisal za dve leti.
Delovno razmerje v NLB mu bo po odhodu v Sarajevo mirovalo. Lahko se bo vrnil, vendar ga delovno mesto direktorja podružnice ne bo čakalo; s prvim marcem ga uradno prevzema Marija Planinc.
V Sarajevo odhaja sam, brez družine. Tudi zato, ker je začutil, da mu družina ne postavlja zidu, je novi izziv sprejel. Sicer pa je prepričan, da moraš takšne odločitve sprejeti sam. Predsednik uprave NLB Marko Voljč mu je prevzem vodenja NLB v Sarajevu prvič omenil lani novembra, odločil pa se je po novem letu. V Mekedonijo in Novi Sad, ki sta se mu prav tako ponujala, ni želel iti, raje je izbral Sarajevo.
Družina - žena Bojana ter sinova David in Primož - bodo po njegovem odhodu, domov se bo sicer vračal vsakih 14 dni, prevzela glavna opravila v vinogradu. Svoje rotarijansko poslanstvo pa bo lahko opravljal tudi v Sarajevu. Na sarajevske rotarijance zelo računa, od njih pričakuje, da ga bodo v veliki meri vpeljali v novo okolje.
Vsaj prvi teden bo stanoval v hotelu, potem pa si bo poiskal primerno stanovanje. V tem trenutku pa tudi še ne ve, kako bo z njegovim zdravstvenim zavarovanjem, saj Slovenija in Federacija BIH še nista podpisali tovrstnega sporazuma. Torej izziv na celi črti.
MG
PTUJ / z ministrom dimovskim o socialnem sporazumu
Socialni sporazum - zaveza socialnih partnerjev
Prejšnji petek, 15. februarja, je imelo vodstvo območne organizacije ZLSD Ptuj posvet, ki se ga je udeležil minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Di-movski, ki je tudi funkcionar Združene liste. Govorili so o aktualnih razmerah v državi in o pripravah na volitve. Stranka si na lokalni ravni prizadeva, da bi imela v vseh občinah kandidate za župane in občinske svete, da bi imeli volivci možnost oddati svoj glas Združeni listi.
Z ministrom Dimovskim smo se pogovarjali o novem predlogu socialnega sporazuma, ki ga je za obdobje 2002 do 2004 pripravilo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
"Potem ko smo bili nekaj let brez socialnega sporazuma, se lotevamo zahtevne naloge, da bi s socialnimi partnerji najprej uskladili, potem pa sprejeli socialni sporazum od leta 2002 do leta 2004. Socialni sporazum razumem kot predvsem kot zavezo socialnih partnerjev, da se uskladijo o nekaterih temeljnih vprašanjih, usmeritvah posamezne družbe in da zatem vsak po svojih močeh v okviru pristojnosti in obveznosti prispevajo k njegovemu izpolnjevanju. To je osnovna funkcija socialnega sporazuma.
Vlada je osnutek socialnega sporazuma sprejela konec lanskega leta, sredi januarja pa so ga dobili socialni partnerji
v obravnavo. Na ekonomsko-socialnem svetu kot osnovnem forumu socialnih parterjev smo o njem prvič razpravljali. Ugotovili smo, da je sporazum smiselno sprejeti v obsegu in vsebini, ki je bila predstavljena, v postopku usklajevanja pa naj bi ga še dogradili, izbistrili njegovo vsebino in obliko. Glavna cilja vlade pri sporazumu sta dva: uravnotežen soci-alno-ekonomski razvoj, da se Slovenija razvija v smeri socialne in ekonomsko učinkovite države, torej da sta sociala in ekonomija nek dvojček, ki drug drugega podpirata, in polnopravno članstvo Slovenije v Evropski zvezi.
V poglavjih, ki določajo načine uresničevanja omenjenih dveh ciljev, gre za tri pomembne segmente: ekonomsko, socialno in pravno varnost zaposlenih. Veliko pozornosti pa je hkrati namenjeno nalogam in
obveznostim vsakega od socialnih partnerjev pri omenjenih aktivnostih," je predstavil novi socialni sporazum minister Di-movski.
Po prvi razpravi na ekonom-sko-socialnem svetu so partnerji pripravili svoje pripombe. V teku je priprava prvega osnutka sporazuma, ki bo vseboval pripombe in stališča posameznih socialnih partnerjev. Postopek usklajevanja se bo pričel v roku enega tedna do desetih dni.
"Očitno je, da bo postopek usklajevanja potekal tako, da bomo usklajevali tako plačni del, ki je v tem trenutku najpomembnejši segment, in neplač-ni del. Pričakujem, da bomo socialni partnerji naredili vse, da bomo sporazum čimprej uskladili in ga tudi podpisali. Sporazum naj bi predstavljal osnovo za stabilen ekonomski in socialni razvoj Slovenije."
Za delavce je brez dvoma najzanimivejši plačni del sporazuma. "Vlada je že dosegla sporazum s sindikati negospodarstva glede eskalacije plač za področje negospodarstva v letih 2002 in 2003, za gospodarstvo pa bo potrebno to še doseči. Mislim, da bo rešitev taka, da se bomo za letos še dogovorili
Minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimov-ski. Foto: Črtomir Goznik
za ustrezno eskalacijo, postopoma pa bomo pričeli razpravo o novem plačnem modelu na področju gospodarstva. Socialni partnerji so že predlagali možne rešitve plačnega modela za to področje. Izkazalo se je namreč, da plačni model z izhodiščnimi plačami počasi zastareva. Tudi letos podobno kot lansko leto računamo na usklajevanje v dveh datumih."
Zadnja leta v Sloveniji ni bilo socialnega sporazuma, veljali so le deli, ki so govorili o plačni politiki.
"S socialnim sporazumom smo zelo evropsko določili, katere vsebine naj ta ima. V pripravi nanj smo prešturirali celo vrsto sporazumov iz držav Evropske zveze in pripravili takšnega, ki naj bi bil zelo primerljiv s sporazumi evropskih držav. Novosti je precej; predvsem gre za vsebine, ki so pomembne za vse zaposlene," je še povedal dr. Vlado Dimovski, minister za delo, družino in socialne zadeve.
MG
TEDENSKI KOMENTAR
Skoraj samo padanje
Trg ljubljanske borze vrednostnih papirjev je ta teden zaznamovalo precej skromno trgovanje, ki je minilo predvsem v znamenju negativnih predznakov, saj so se s padanjem vrednosti delnic soo~ila skoraj vsa najpomembnej{a podjetja z borznega trga. Glavni slovenski borzni indeks SBI 20 je izgubil na svoji vrednosti in v petek zaklju~il trgoval-ni dan pri vrednosti 2.225,29 indeksnih to~k. Na negativno razpoloženje v zadnjih dneh kaže tudi padec indeksa poob-la{čenih investicijskih družb, po katerih je povpra{evanje v zadnjem času precej povečano.
Po prometu še naprej ostajajo na vodilnih mestih delnice obeh farmacevtov, Krke in Leka, pridružile pa se tudi delnice Petro-la. Sveženj, ki je obsegal skoraj 2 odstotka vseh Petrolovih delnic, je prodala koprska naftna družba Istrabenz, ki je obenem zatrdila, da je Petrol ne zanima. Slednje je povzročilo precejšenj prodajni pritisk na delnice in posledično padec vrednosti.
Ponovno se je izkazalo, da je slovenski trg zanimiv za tuje investitorje. Lafarge Perlmooser, sicer v Sloveniji registrirano podjetje, katerega lastniki pa so tujci, je namreč objavilo, da bo dalo ponudbo za prevzem Cementarne Trbovlje. Lafarge Perlmooser ima trenutno v lasti 22,8 odstotka delnic in je solastnik Cementarne že štiri leta, tako da je uprava družbe že nekaj časa pričakovala ponudbo za odkup vseh delnic družbe. Uprava Cementarne prevzemu ne nasprotuje, saj so prepričani, da je za njihovo uspešno poslovanje v prihodnje nujno potrebno strateško partnerstvo, kar so pred leti opredelili tudi v svoji strategiji razvoja. Lafarge, ki ima cementarne tudi blizu Gradca, Dunaja, na Češkem in v Srbiji, se jim zdi primeren partner za dolgoročni razvoj, predvsem na področju naložb. Lafarge bo za delnico Cementarne Trbovlje ponudil 60 tisoč tolarjev, njena knjigovodska vrednost pa je bila zadnji dan minulega leta nekaj čez 40 tisoč tolarjev. Trenutni največji lastnik Cementarne Trbovlje je avstrijsko-slovenska naveza v podobi družbe Intercement, ki obvladuje 37,5-odstotni delež in bi prevzem sicer lahko preprečila.
V postopku prevzemanja Banke Koper je sedaj na potezi Banka Slovenije, ki mora odločiti, ali bo italijanski banki SanPaolo IMI odobrila upravljalske pravice v Banki Koper. Banka SanPa-olo IMI je objavila ponudbo za prevzem Banke Koper 29. novembra lani, za delnico je takrat ponudila 101.971,72 tolarja. Italijanska banka je ponudbo še trikrat podaljšala, končna ponujena cena pa znaša 102.011,72 tolarja. Ponudba za prevzem Banke Koper se izteče 25. februarja in tokrat ne bo več podaljšana.
Nina Pulko, Ilirika borznoposredni{ka hi{a, d.d.
TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Smigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Kiemenčič ivanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADiO-TEDNiK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-37, 749-34-39; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-14, 749-34-15. Naročniška razmerja: (02) 749-34-16. Celoletna naročnina: 10.400 tolarjev, za tujino 22.830 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280. Tisk: Delo Roto. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, {t 89. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Celostna podoba: Slavko Ribari~. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si
POROČAMO, KOMENTIRAMO
PTUJ / s 35. seje sveta mestne občine
Kako je prišel Mobitel v Mestno hišo?
Ptujski mestni svetniki so 35. sejo pričeli pričakovano: svetniki LDS so že pred sejo napovedali vprašanje v zvezi z naselitvijo Mobitela v Mestno hišo; ta že od septembra lani plačuje dvakrat višjo najemnino kot prejšnji najemnik - davkarija. Prostori Mestne hiše ne sodijo med poslovne prostore, zato tudi niso iskali najemnika z javnim razpisom, je povedal ptujski župan Miroslav Luci.
Župan je povedal, da se je z direktorjem Mobitela srečal samo enkrat, septembra 2000, vse pogovore o najemu pa je vodila občinska uprava. O izbiri najemnika - z zbiranjem so prejeli tri ponudbe - so odločili na kolegiju direktorice. Na te so vabljeni tudi podžupani mestne občine, a se jih redno udeležuje le Mitja Mrgole. Mobitel so izbrali, ker je bil najugodnejši ponudnik; ponudil je tudi ureditev prostorov na lastne stroške, Mladinska knjiga in Veterinarska inšpekcija pa jih nista, kajti po njunem mnenju je to zadeva najemodajalca. Vrednost obnove v zdajšnje prostore Mobitela je bila med 20 in 30 milijonov tolarjev. Najemna pogodba je sklenjena za pet let.
Kar pa zadeva zaposlitev županovega sina v novem Mobitelo-vem centru na Ptuju, je župan povedal, da si je službo poiskal sam, osebno pa bi raje videl, da bi se odločil za študij.
Ce bi želeli za prostore Mestne hiše objaviti javni razpis, bi jih najprej morali opredeliti kot poslovne prostore. Predvsem pa je bila želja občinske uprave, da v hišo naselijo katero od državnih institucij.
V nadaljevanju seje je več svetnikov opozorilo na nedorečena vprašanja glede premoženja bivših krajevnih skupnosti, sedaj mestnih četrti; Ignac Vrho-všek (DeSus) je prepričan, da bi v zvezi s tem morali spremem-niti tudi statut mestne občine, Janez Rožmarin (Nova Slovenija) se je zavzel za gradnjo bencinske črpalke tudi na desnem bregu Drave, a zanjo žal investitorji ne kažejo posebnega za-
nimanja. Slavko Brglez (SLS)
je predstavil štiri pobude, med njimi tudi o ureditvi bančne ekspoziture v mestni četrti Jezero za potrebe prebivalcev naselij Budina, Brstje, Spuhlja in dela Rogoznice. Milan Petek (SDS) je dal pobudo za modernizacijo - asfaltiranje dovozne ceste za zaselek Hum v mestni četrti Panorama v dolžini 700 metrov, ki je bila že večkrat v programu, a modernizacije še ni bila deležna. Svetnik Ignac Vr-hovšek pa je mestni svet obvestil, da je z 19. februarjem letos postal član svetniške skupine DeSus, ki ima tako po novem v mestnem svetu štiri člane.
Boris Perger (SDS) je izrazil negodovanje, da je v mestni občini Ptuj dovolj denarja za naložbe v kulturo (knjižnica), v šolstvo, denar se najde tudi za cerkev, le za zdravstvo - konkretno za ptujsko bolnišnico -ga ni. Župan Miroslav Luci mu je odgovoril, da je bolnišnica državna ustanova, da pa so ptujski svetniki pokazali dobro voljo s tem, da bodo za dializo z letošnjim proračunom namenili tri milijone tolarjev, v naslednjih letih pa še 17.
MILIJARDO ZA OŠ O. MEGLIC
Na dolgo in široko so na 35. seji svetniki znova razpravljali o načrtovani investiciji v OS Olge Meglič, ki naj bi znašala okrog milijardo tolarjev, od tega bo morala mestna občina zagotoviti skoraj 800 milijonov, preostanek pa država. Pri zagotavljanju denarja ne bo lahko, 19 milijonov naj bi letos namenili za vso potrebno lokacijsko
Izvedeli smo
MINISTER KEBER JUTRI NA PTUJU
Jutri bo Ptuj obiskal minister za zdravje Dušan Keber. Na poti v Ormož, kjer bodo svečano odprli novi dom upokojencev, se bo za dve uri ustavil v ptujski bolnišnici, kjer se bo pogovarjal s predstavniki zdravstvenih in socialnih organizacij s ptujskega in ormoškega območja. V ospredju bodo trenutna aktualna vprašanja slovenskega zdravstva.
ŠTIRI PONUDBE ZA OPREMO DIALIZE
Na javni razpis za opremo nove dialize je ptujska bolnišnica prejela štiri ponudbe. Oddali so jih Gorenje GTI iz Velenja, Medis iz Ljubljane, Mollier iz Celja in Sanolabor iz Ljubljane. Vrednost njihovih ponudb se suče okrog 65 milijonov tolarjev, kar je manj, kot so previdevali v ptujski bolnišnici. Ponudnika bodo izbrali po analizi ponudb.
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ZA KOMERCIALISTE
V prostorih podjetja Animacija, Aškerčeva ulica 1 na Ptuju, bo danes ob 17. uri informativni dan o možnostih vpisa v višjo strokovno šolo za komercialiste. Če se bo prijavilo vsaj 30 kandidatov iz Ptuja in okolice, bo večina predavanj in vaj potekala na Ptuju.
TUDI O UREDITVENEM NAČRTU GAJKE
Na seji sveta mestne četrti Jezero, ki je bila 20. feruarja (javnosti nanjo niso vabili), so se dogovorili, da bodo v zvezi z gradnjo novega centra za odlaganje odpadkov v Gajkah sklicali delni zbor občanov za naselje Spuhlja, na katerem bodo izvedli tudi javno razpravo o ureditvenem načrtu za Gajke. Zbor občanov bo predvidoma marca, pred tem pa bodo ureditveni načrt javno razgrnili.
ta irnuEr tehua ha dtii iciri tu
v	-
Ce k ob 21. uri v fllmskem kotičku: Gospodar želja. Qobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: glasbena oddaja vjVideomeh - tretji del s priznanimi glasbenimi skupinami in pevci ter poljudna oddaja Kako biti zdrav in zmagovati.
H/f/Z
in projektno dokumentacijo, letos naj bi pridobili tudi gradbeno dovoljenje in z razpisom poiskali izvajalca dela, gradnja pa naj bi se pričela marca prihodnje leto. Predvsem so se svetniki zanimali, kako bi lahko projekt racionalizirali, podobno kot so to naredili pri OS Grajena. Zanimali so se tudi za šolske okoliše oziroma za to, koliko šolarjev bo obiskovalo novo šolo, sicer pa dileme o tem, katero šolo bomo gradili kot drugo, ni, poudarja Milan Cucek (LDS), ki se tudi zavzema zato, da bi vsem otrokom v mestni občini Ptuj v določenem ačsu zagotovili približno enake kvalitetne prostorske pogoje. Po njegovem pa bi morali biti šolski okoliši življenjsko oblikovani, sicer bodo težave.
Emil Mesaric (LDS) pa je prepričan, da bi pri investiciji v OS Olge Meglič moralo sodelovati tudi ministrstvo za kulturo, saj gre za poseg v starem mestnem jedru. Do marčevske seje, na kateri naj bi tudi odločali o investiciji - na ponedeljkovi seji so o njem le razpravljali - naj bi svetniki dobili odgovore glede možnosti racionalizacije projekta, šolskih okolišev in tudi morebitne vključitve ministrstva za kulturo v financiranje projekta. Peter Pribožic (Nova Slovenija) pa je še vedno mnenja, da je izbrana varianta rekonstrukcije in novogradnje osnovne šole v Prešernovi 31 najdražja.
Zgodba o Termah se, kot kaže, počasi bliža koncu. Svetniki so na ponedeljkovi seji pooblastili ptujskega župana, da podpiše dogovor s Kmetijskim kombinatom o vzpostavitvi lastniške-
ga deleža za Terme. Dogovor bo imel naveden tudi nominalni znesek, ki bo nakazan občinam glede na znani razdelilnik, za zavarovanje nakazila pa bo Kmetijski kombinat Ptuj predložil bančno garancijo v znesku, ki predstavlja 28 odstotkov po cenilcu ocenjene vrednosti družbe Terme Ptuj. Kmetijski kombinat Ptuj tudi soglaša, da zaradi informiranja občin o ponujeni vrednosti kupnine in o končnem znesku kupnine pri vseh pogovorih in pogajanjih v zvezi s prodajo družbe Terme, d.o.o., sodeluje tudi ptujski župan Miroslav Luci. Kmetijski kombinat Ptuj razpolaga s poročilom o ocenitvi vrednosti podjetja Terme Ptuj z datumom januar 2002, iz katerega je razvidna poštena tržna vrednost podjetja. Po podpisu in overitvi dogovora pri notarju oziroma najkasneje v treh dneh po podpisu in overitvi tega dogovora bodo občine umaknile začasno odredbo (ne pa tudi tožbe), Kmetijski kombinat pa bo takoj oziroma najkasneje v osmih dneh po prejemu kupnine za prodan poslovni delež v družbi Terme nakazal 28 odstotkov kupnine na transakcijske račune občin.
Da bo dogovor vstopil v veljavo, ga mora potrditi še trinajst občinskih svetov; prvi ga je že pred mestno občino in pred oblikovanjem zadnjega dogovora sprejel svet občine Gorišnica.
Svetniki mestne občine Ptuj so se seznanili tudi z nekaterimi poročili (tudi o izvedbi ku-rentovanja), soglašali pa so tudi z imenovanjem Božene Bratuž za ravnateljico ptujskega vrtca.
MG
DORNAVA / občni zbor krajevne organizacije rdečega križa
Bo slaba lui padla na vse?
člani krajevne organizacije Rdečega križa v Dornavi so se v soboto zbrali na rednem letnem občnem zboru; začeli so ga s kulturnim programom, ki so ga oblikovali učenci osnovne šole in ljudske pevke iz Dornave, ki so sestavile priložnostno pesem.
Predsednik krajevne organizacije Rdečega križa v Dornavi Franc Ciglar, ki je predstavil delo Rdečega križa, je povedal, da njihova organizacija šteje 159 članov in skupaj z zavodom dr. Marijana Borštnarja imajo okrog 500 krvodajalcev. Med krvodajalci so še posebaj ponosni na Draga Sedmaka, ki je daroval kri že 103 krat. Njihovi člani obiskujejo tudi ostarele in bolne. V zadnjem času opažajo, da je tudi na njihovem območju vedno več ljudi, ki so v stiski in potrebujejo pomoč.
Na občnem zboru so si zadali nove naloge za letošnje leto. Še posebno skrb bodo letos namenili mladim, saj si želijo pridobiti v svoje vrste čim več mladih. Skrbijo pa jih dogodki, ki so povezani z Rdečim križem Slovenije in nekaterimi profesionalci v njem. Menijo, da bodo ti dogodki razvrednotili njihovo humanitarno poslanstvo na lokalni ravni, sami pa nimajo na omenjeno dogajanje nobenega vpliva. Zavedati pa se je potrebno dejstva, da je Rdeči križ
na InValnf^m nivniii
Predsednik KORK Domova Franc Ciglar
odigral pomembno vlogo.
Franc Segula, župan občine Dornava, se je vsem članom zahvalil za delo v tej humani organizaciji. Zalika Obran, predsednica območne organizacije Rdečega križa Ptuj, pa je najprej pohvalila uspešno delovanje in množičnost krajevne organizacije in tudi opozorila na dogodke v republiški organizaciji Rdečega križa Slovenije, ki žal mečejo slabo luč na celotno organizacijo.
H/fC
VITOMARCI / svetniki opravili prvo branje proračuna za leto 2002
Pobuda za razrešitev podžupana
Na 26. redni seji občinskega sveta občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah je že v točki pobude in vprašanja svetnikov prišlo do burne razprave v zvezi s prostori za bodoči zdravstveni dom. Pri tem je največ kritik letelo na podžupana Ivana čučka, češ da je premalo stori! za razrešitev problema bara Lipa, kjer naj bi bi!a bodoči prostor za zdravnika.
inskega interesa. Zato so svetniki dali pobudo za razrešitev - o tem bodo odločali na naslednji seji.
Bar Lipa, lastnik je Milan Cuček, obratuje v občinskih prostorih. Občina je z lastnikom sklenila dvajsetletno najemno pogodbo pred trinajstimi leti. Pet let ni zaračunavala najemnine zaradi stroškov pri ureditvi lokala, pozneje pa bi najemnino moral plačevati (torej že sedem let), a je po besedah župana Franca Krepše očitno ni plačeval. Spor v zvezi s plačevanjem je nastal že v prejšnji skupni občini, rešen pa ni bil. Kljub opominom sedanjega občinskega vodstva Milan Cuček ni plačeval najemnine, zato je zadeva dobila epilog na sodišču. Prvostopenjsko sodišče je odločilo v prid občini, lastnik lokala pa se je pritožil na višje sodišče. Na občini upajo, da bo zadeva v letošnjem letu razrešena, da bodo lahko v dogovoru z Zdravstvenim domom Ptuj uredili prostore za zdravnika. Sredstva za ureditev prostorov so že na voljo.
Svetniki so podžupanu očitali, da ni naredil dovolj, da bi se ta stvar rešila v prid širšega obč-
Največ časa so občinski svetniki posvetili občinskemu proračunu. Skupni znesek proračuna je nekaj nad tristo milijonov tolarjev. Odhodkov predvidevajo trideset milijonov več, ker so že rezervirali določena sredstva za gradnjo nove šole.
Za plače zaposlenih v proračunu namenjajo 17 milijonov in pol, za blago in storitve 28 milijonov, za subvencije, socialo, neprofitne organizacije (tekoči transferi) namenjajo 36 milijonov, večino sredstev, skoraj 250 milijonov, pa za investicije, od tega največ za gradnjo nove šole (celotna investicija za šolo je okrog 500 milijonov tolarjev), ostalo pa za ceste.
Na seji so sprejeli tudi pravilnik za vrednotenje športnih programov v občini Sv. Andraž, ki so ga pripravili v sodelovanju s športnimi društvi.
Franc Lačen

KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
VITOMARCI / obiskali smo gledališko skupino
Že drugo leto ljudska veseloigra
V soboto, 23. februarja, se je odrasla gledališka skupina KUD Vitomarci uspe{no predstavila z ljudsko veseloigro Davek na samce hajdinskemu ob~instvu. Po premieri je bila to njihova enajsta ponovitev, je povedal njen režiser Milan Černel, ki prav tako nastopa v predstavi.
Gledališka skupina KUD Vitomarci ima že več kot stoletno tradicijo, lani so proslavili 110-letnico kulturno - prosvetnega delovanja v kraju. Trenutno ima 14 članov, vsi tudi nastopajo v najnovejšem delu. To je že druga ljudska veseloigra, ki so jo naštudirali, sicer pa Cernelova tretja režija (po režiji
Strogo zaupno in Micki je treba moža). Tudi sam je igralec, član gledališke skupine je od 90. let prejšnjega stoletja.
Za ljudsko veseloigro so se ponovno odločili zato, ker igrajo v glavnem na podeželju in ker jih tamkajšnji ljudje tudi najbolje sprejemajo. S svojim nastopom jih vedno razveselijo, to pa
je tudi njihov osnovni namen.
Davek na samce so pred osmimi leti igrali v Stopercah. Cer-nel je dobil besedilo, ga razširil v toliko, da je lahko vanj vključil še nekaj oseb in so vloge lahko dobili vsi, ki v zadnjem obdobju nastopajo v gledališki skupini. Spremenil je kraj dogajanja, del besedila pa "prevedel" v dve različni narečji, kar daje veseloigri še dodatno privlačnost.
"Želel sem, da bi tudi v novi sezoni ostali skupaj vsi, ki nas druži veselje do odrskega nasto-
Gledališko skupina KUD Vitomarci v predstavi Davek na samce; prejšnjo soboto so z njo navdušili Hajdinčane. Režiser Milan Černel sedi na tleh. Foto: Črtomir Goznik
pa. Smo prijatelji v pravem pomenu besedi, to je čutiti tudi iz slehernega našega nastopa. Pohvaliti moram resnično vse. Trudijo se po najboljših močeh. Prave vaje imamo ob koncih tedna, ko se iz Maribora in Ljubljane vrnejo študenti, z dijaki delamo med tednom, ko se vrnejo iz šole. Ponavadi pričenjamo po 20. uri, najprej pridejo na vaje, šele potem gredo domov. Z lansko predstavo smo se občinstvu predstavili 21 krat, letos računamo, da bo nastopov še več. Po novem bomo nastopali tudi ob petkih. Dvajsetega bomo imeli nastop na območnem srečanju gledaliških skupin. Škoda, da se je koncept srečanja v zadnjih letih spremenil, ker bi se sicer lahko nastopajoči, če bi vse potekalo na enem mestu, medsebojno družili in spoznavali delo drugih gledaliških skupin," je še dodal Milan Cernel. Gledališka skupina je gonilna skupina kulturno-umetniškega društva Vitomarci. Vse, kar novega naredijo na odru, gre iz denarja, ki ga s svojimi predstavami zaslužijo igralci.
V predstavi Davek na samce nastopajo: Marija Kocuvan, Tadej Horvat, Nataša Kocuvan, Jana Ilešič, Milan Cernel, Andreja Cucek, Srečko Horvat, Daniel Toš, Irena Toš, Petra Kocuvan, Daniela Žvarc, Nina Žvarc, Milan Žvarc in Srečko Žmavc.
MG
HAJDINA / nova gledališka predstava kpd staneta petroviča
Sreta na upanje
Ljubiteljskim gledališkim skupinam na Ptujskem se je v letošnji sezoni s svojo predstavo pridružila tudi dramska sekcija kulturno-prosvetnega društva Staneta Petrovi~a Hajdina. Mlada skupina je pripravila nevsakdanjo komedijo v štirih dejanjih Sre~a na upanje, katere avtor je Marcel Franck. Prvi~ so pred doma~im ob~instvom zaigrali 10. februarja in doživeli navdušenje, dobro pa so jo sprejeli tudi na gostovanjih.
Komedija prikazuje problematiko prestiža med starši mladoporočencev, še posebej v ospredje stopita obe materi, saj vsaka posebej želi opozoriti nase, pomeniti nekaj več kot druga, biti bolj imenitna. V
začetku jima to seveda odlično uspeva, a kaj kmalu se začne kazati realna slika, vse več je zapletov, v katerih pa se obe materi začuda spoprijateljita in napeljeta zgodbo v povsem drugo smer. Toda mladoporočenca
gresta po svojih poteh, ne ozirata se preveč na menja svojih staršev ...
Komedija ima obilo smešnega teksta in v uri in pol ponudi kar precej zabave in sprostitve.
Navdušen je bil nad uspelo gledališko predstavo tudi režiser Maks Fridl, ki je v tej vlogi že vrsto let, letos pa mu je še posebej všeč, saj je na oder "postavil" mlado igralsko ekipo. Primerno, ne preveč zahtevno gledališko delo je iskal kar nekaj časa in izbral modernejšo igro, ki so jo že uspešno igrali po profesionalnih odrih. Za igro je potreboval le šest igralcev, a ker se je izkušena igralska ekipa letos poslovila od odra, je
Hajdinska gledališka skupina letos ponuja obilo smeha in zabave. Foto: TM
V hajdinski predstavi so zaigrali: Urška Stum-berger (Gabriela), Spela Huzjan (Katarina), David Veronek (Jernej), Maja Metličar (Darinka), Daniel Zupanič (Andrej) in Magda Strmšek (Valerija). Ob režiserju Maksu Fri-dlu v predstavi sodelujejo še Cvetka Vratič kot šepe-talka, Nataša Stumberger in Boštjan Zupanič sta avtorja scene, frizerski salon Brigite Pušnik je poskrbel za frizure in masko, Se-bastjan Dobnik pa za zvočne efekte.
bilo težje izbirati med mladimi člani. Štirje od šestih so prvič stopili na oder, režiser Fridl pa je bil s tem, kar so pokazali, izredno zadovoljen. Po ponovitvi predstave v Slovenji vasi je povedal: "Zares vesel sem, da nam je uspelo, čeprav na začetku gledališke sezone nisem upal, da bo tako. Mladi igralci, še posebej obe glavni, so me zelo presenetili, pokazali so izredno zanimanje za igro, se dobro znašli na odru in predstavo srečno izpeljali, na vsaki ponovitvi je bilo bolje. V prihodnji gledališki sezoni jim bo že mnogo lažje na odru, v svoje vrste pa bodo verjetno privabili še koda od vrstnikov. Nimam pa posebno velikih pričakovanj od letošnjega območnega srečanja gledaliških skupin na Ptujskem, kjer bomo sicer nastopili in upam, da kar najuspešneje."
T. Mohorko
Esmeralda
Dekle, ki je pred časom o^-vojilo srca Slovenc^-v. Če se bodo uresničile napovedi poptv-jevcev, nas bo navdušilo spet, morda celo bolj kot prvič. No, ne jemljimo jim veselja in jim pustimo upati.
Le kaj je na tem dekletu s smaragdnimi očmi, da nam je tako prirasla k srcu? Odgovor ni težak, saj jo odlikujejo same vrline. Je prijazna, saj so njeni prijatelji tudi norčki in berači, je lepa, kar ji tudi vsi kar naprej to ponavljajo in sama te obrabljene fraze o svoji lepoti še naprej sprejema, naj bi pa bila tudi pametna, čeprav dokazov o tem v telenoveli pravzaprav ni, prej se nam lahko zdi nasprotno. In nenazadnje največje zasluge za priljubljenost pri Slovencih ima prav gotovo Esmeraldina slepota. Komu se ne bi zasmilila, ko si nemočno tipa pot pred sabo, okoli nje pa opleta halja zelene barve, ki se lepo poda njenim smaragdnim očem. V telenoveli se zagotovo naučite kaj novega — prej gotovo niste vedeli, da imajo tudi slepi svojo najljubšo barvo. Predstavljajte si, da se temu skoraj popolnemu bitju zgodi strašanska krivica — živi kot beračica, čeprav je po rodu višjega stanu. Zaradi svoje revščine in telesne hibe pa nima pravice niti do svoje velike ljubezni. In zdaj nastopimo mi, Slovenci, narod usmiljenih, prijatelji zatiranih, ter mehiško lepotičko vzamemo za svojo. Obožujemo jo, ljubimo. Ljubitelji formule 1 imajo Schumac-herja, mi pa imamo Esmeraldo.
In kaj je nauk te zgodbe? Tudi slepa kura zrno najde. Esmeralda svojega Joseja, mi pa Esmeraldo. Upajmo le, da nas tokrat ne bo samo pozdravila z balkona Mestne hiše, pač bomo zanjo lahko rezervirali cel stadion Drave.
Nataša Zuran
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Joga za zdravje
Pred leti je beseda joga marsikomu naslikala oddaljeno Indijo in suhljate podobe zamaknjenih možakov v skromnih ogrinjalih, ki so kakor ljudje iz gume vztrajali v zapletenih telesnih držah. In veljalo je prepričanje, da je joga eno samo odrekanje "civiliziranim" radostim, da vodi k drastičnemu obvladovanju telesa, izven domače dežele pa se z njo ukvarjajo čudaki. Mnogim je joga pomenila tudi odrekanje hrani živalskega izvora in poudarjanje skromnosti na vseh ravneh življenja.
Danes je joga, oblika telesne in duhovne vadbe, ki ji korenine segajo tisočletje nazaj v Indijo, udomačena tudi med Slovenci in tistih, ki redno vadijo, je vedno več. Ker vaje ne zahtevajo posebne športne opreme in ne posebnih telesnih predispozicij, da bi lahko uspešno vadili, joga ne pozna starostnih in mentalnih omejitev ter ponuja vrsto odličnih dejavnikov za zdravo in polno življenje. Edina pogaja za uspešno joga udejstvovanje sta skromen prostor in močna želja po bolj zdravem in polnem življenju. Predvsem pa joga blaži vsakodnevni stres, ki se bohoti že v šolskih klopeh in v vedno večji meri spremlja sodobnega človeka.
Naraščanje priljubljenosti joge na domačih tleh potrjujejo številne knjižne izdaje, ki jih ponuja slovenski knjižni trg. Samo v preteklem letu je izšlo sedem knjig, ki tako ali drugače govorijo o njej. V slovenskih splošnih knjižnicah je kar 147 knjig, ki imajo v naslovu zapisano besedo joga; nekaj je tujejezičnih, večinoma pa so prevedene (npr.: Mini joga za vsakega, Joga za hrbtenico, Joga znanja in zdravja, Joga za žene, Joga in zdravljenje
psihosomatskih bolezni, Joga, energija, zdravje, Joga za dva, Integralna joga, Joga za začetnike, Razmišljanja o jogi, Vodnik v jogo, Joga uma in telesa, Filozofija in psihologija joge ...). Joga se predstavlja tudi v časopisih in revijah, ki priporočajo zdravo mero rekreacije in vzdrževanja kondicije.
Kljub mnogim knjigam z napotki vadbe joge pa velja pravilo, da je začetniku dobrodošel organizirani tečaj. Na Ptuju deluje enota društva Joga v vsakdanjem življenju Maribor, njegova članica, inštruktorica joge Sonja Trplan, vodi vadbo odraslih skupin, še posebej pa navdušuje v mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potr~a, kjer sodeluje pri pripravi in izvedbi vadbe za otroke, Pravljice z jogo (vsak drugi in zadnji ~etrtek v mesecu ob 17. uri).
V ponedeljek, 4. marca, ste vabljeni v telovadnico osnovne šole dr. Ljudevita Pivka, kjer bo ob 19. uri uvodno predavanje Z gibanjem do zdravja dr. Dejana Kupnika ter vpis v za~etni te~aj joge. Letos ponuja društvo novost: vadbo za starejše oziroma prilagojeno vadbo za tiste, ki ne zmorejo rednega sistema vadbe.
Liljana Klemen~i~
POVABILO NA PRAVLJICO Z JOGO
Danes, v ~etrtek, 28. februarja, vabimo otroke od ~etrtega leta dalje na Pravljico z jogo. Dobimo se ob 17. uri v pravlji~ni sobici mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potr~a Ptuj. Otroci naj imajo lahna športna obla~ila in copatke. Vstopnine ni.
Vabljeni.
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
PTUJ / s skupscine kluba tajnic
Poudarek izobraževanju in usposabljanju
V gostilni Klinc so se 22. februarja sestale članice Kluba tajnic in poslovnih sekretark Ptuja in okolice na šesti skupščini. V klub so vključene tudi tajnice iz Maribora, prišel pa je tudi edini član. Delo skupščine je spremljalo tudi devet od desetih predsednic klubov, kolikor jih trenutno deluje v Sloveniji. Na Ptuju so imele redno sejo upravnega odbora. Sodelovala je tudi predsednica Zveze klubov tajnic Slovenije Marta Pikalo in urednica revije Tajnica Mojca Apih, redakcijo Gospodarskega vestnika (področje izobraževanja) pa je predstavljala Vesna Koren.
Izčrpno poročilo o delu v lanskem letu je podala predsednica kluba Zora Pliberšek. Delo je bilo uspe{no, skladno s pravili in sprejetimi cilji. V programu za leto 2002 dajejo poudarek uveljavljanju dela tajnice, poslovne sekretarke, dodatnim ob-
likam uposabljanja, čim več naj bi se jih vključilo v izobraževanje na visoki {oli za poslovne tajnice. V načrtu imajo ustanovitev sekcije {olstva, pri ustanovitvi pričakujejo tudi aktivno sodelovanje ministrstva za {olstvo. Sekcija {olstva uspe{no dela že v
okviru ljubljanskega kluba tajnic, ki je bil lanski gostitelj obiska tajnic s Ptujskega in okolice v Ljubljani; letos bodo gostiteljice Ptujčanke. V načrtovane družabne oblike redno vabijo tudi Ormožanke. Ptujske in ormo-{ke tajnice namreč že vrsto leto uspe{no sodelujejo na različnih področjih klubskega življenja. Tesnej{e stike želijo navezati tudi z drugimi slovenskimi klubi tajnic.
Na strokovnih seminarjih bodo letos dale poudarek učinkovitemu nastopanju, v enem pa se bodo podrobneje seznanile tudi z računovodskimi listinami, čeprav te niso njihovo po-
dročje dela. Čim več članic naj bi se udeležilo kongresa tajnic v Portorožu. Za tajnico leta bo tudi letos tekmovala Darja Gavez, tajnica v podjetju Tenzor, ki ji je lani za las u{la uvrstitev med tri najbolj{e v Sloveniji. Za priznanja so letos predlagale Dorotejo Tratnik za zlato priznanje, srebrni naj bi postali Angelca Rijavec in Renata Vodan, pisno priznanje pa naj bi prejele Slavica Pintar, Mojca Lenart in Milena Podgoršek. Ob pridobivanju novih članic, čeprav {tevilčnost ni merilo uspe{nega dela, ker naj bi delali vsi, se želijo tajnice s Ptujskega in okolice letos več ukvarjati tudi z dopi-
PTUJ / 120-letnica narodnega doma
w
Vloga Narodnih domov na Štajerskem
Pred sto dvajsetimi leti, 29. maja 1882, so odprli vrata Narodnega doma na Ptuju. Ptuj je tedaj imel nekaj čez štiri tisoč prebivalcev in le nekaj nad šeststo je bilo Slovencev. Leta 1964 so na Ptuju ustanovili čitalnico; to je bilo le tri leta kasneje, kot so bile ustanovljene prve slovenske čitalnice v Trstu, Mariboru, Ljubljani in Celju. V čitalnicah je bilo ob kulturnem delovanju pomembno tudi politično delo predvsem na kulturno-zabavnih prireditvah s predavanji, igrami, petjem in plesom - bésedah.
Leta 1882 je slovensko dru-{tvo Čitalnica kupilo stanovanjsko zgradbo, gospodarsko poslopje z dvori{čem, kjer je bil zelenjavni vrt s sadnim drevjem, od Uršule Tieber, tedanje lastnice, na treh parcelnih {te-vilkah, kjer {e danes stoji Narodni dom. Prvi vpis v zemljiški knjigi z novimi lastniki datira z 31. julijem 1882, uradnik pa je kot lastnika vpisal Slovensko društvo "Čitalniča". Vpis je bil torej opravljen, ko se je čitalnica že preselila v nove prostore. Narodni dom je ves čas služil kulturnemu udejstvovanju in to prvenstveno ljubiteljski kulturi ter še danes opravlja to isto poslanstvo, saj v njem domuje
Sklad za kulturne dejavnosti -območna izpostava Ptuj, tu imajo svoje vadbene prostore sekcije DPD Svobode Ptuj, komorni moški pevski zbor, godba na pihala. Dom je zaseden od jutra do večera, dvorana pa še danes omogoča številne nastope in koncerte ter družabna srečanja. Z domom upravlja Zveza kulturnih društev Ptuj, njegov lastnik pa je Mestna občina Ptuj.
Ob 120-letnici Narodnega doma je ptujski arhitekt Marjan Berli~ pripravil idejni projekt njegove rekonstrukcije, Zveza kulturnih društev, Sklad za kulturne dejavnosti, Mestna občina Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj
Zahvala Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrta Ptuj
Za izgradnjo in opremo dializnega centra v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potr~a Ptuj so darovali:
Belin-IPP, d.o.o., Rogaška Slatina	142.538,78 SIT
Sanolabor, d.d., Ljubljana	200.000,00 SIT
S podarjenimi prispevki se izboljšuje nivo oskrbe bolnika v naši bolnišnici, pomaga so~loveku in je naložba za prihodnost. Delavci Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potr~a Ptuj se za prispe-vana finan~na sredstva skupaj z bolniki iskreno zahvaljujemo in prosimo, da še naprej nakazujete prispevke za izgradnjo na številko @R bolni{nice 52400-763-50711.
□I
GLEDALIŠČE PTUJ
v moraU enalio kot T iimetnastt e
ie ne pomeni nič, dgaige vse. Emest Renan, francoski pisatelj
v GLEDALIŠČU PTUJ	PROGRAM 1.3,- 15.3. 2002	NA GOSTOVANJIH
Gledališče Glej RDEČA KAPICA Za abonma Ostržek In Izven, 17.00	1. petek	
Gledališče Glej RDEČA KAPICA Za abonma Lutka In Izven, 10.00 Za abonma Račka In Izven, 11.30	2. sobota	
MARJETKA, STR. 89 Predstava za Izven, 19.30 stota ponovitev	4. ponedeljek	
Društvo slepih In slabovidnih NAMIŠUENI ZDRAVNIK 19.30	6. sreda	
	11. ponedeljek	MARJETKA, STR. 89 Gostovanje v Mengšu, 20.00
PIKADO Predstava za Izven, 19.30 PREMIERA	15. petek	
in Zgodovinski arhiv pa pripravljajo okroglo mizo na temo Vloga narodnih domov na Štajerskem, ki naj bi bila letos 29. maja na Ptuju. Ptujčani bodo k sodelovanju povabili tudi Mariborčane in Celjane. Gre torej za vlogo narodnih domov v Celju, Mariboru in Ptuju v luči narod-noobrambnega boja. Podrobneje pa bi ob tej priliki predstavili jubilanta - Narodni dom Ptuj.
K sodelovanju so povabljeni številni strokovnjaki. Marija Hernja Masten bo pisala o zgodovini stavbe, o narodnostnih razmerah v Ptuju ter o čitalnici Nataša Kolar, o Ptuju v narod-noobrambnem boju v povezavi
z Narodnim domom od 1882 do 1941 dr. Ljubica [uligoj, o
kulturnih prireditvah v Narodnem domu do druge svetovne vojne Irena Mavri~, o Narodnem domu po letu 1945 Martin [teiner, o kulturni dejavnosti Narodnega doma v Mariboru dr. Bruno Hartman , sodelovali naj bi tudi Janez Cvirn s Filozofske fakultete iz Ljubljane, Brane Goropevšek iz Celja, Vlasta Stavbar iz Maribora ter dr. Marjan @nidari~ iz Maribora in Ivan Lovren~i~ iz Ptuja.
Ob koncu leta naj bi izšel tudi zbornik o 120-letnici Narodnega doma na Ptuju.
Franc Lačen
sovanjem v revijo Tajnico, po predlogu Anice Kvas pa naj bi v njej bilo več pozornosti namenjenega pravnim vprašanjem, s katerimi se tajnice v šolstvu redno srečujejo. Stvari so zelo zapletene, v Pravni praksi pa pogosto pravih odgovorov ne najdejo. Več želijo narediti tudi na področju humanitarnega delovanja, sodelovanja z Rdečim križem in Karitasom.
Skupščina je naložila članicam, da se v letošnjem letu še bolj potrudijo pri pridobivanju sponzorjev in donatorjev - lani so uspele pridobiti le enega. Po sklepu skupščine znaša letošnja članarina 5 tisoč tolarjev.
Predsednica Zveze klubov tajnic Slovenije Marta Pikalo je imela za delo ptujskega kluba tajnic in poslovnih sekretark samo lepe in spodbudne besede. Svojo odličnost naj bi dokazale še na izboru tajnice leta v Portorožu in pri drugih aktivnostih zveze, jih še dodatno spodbudila. Urednica revija Tajnica Mojca Apih pa jih je pozvala k rednemu dopisovanju, saj bodo s tem klubske strani še bogatejše. Revija Tajnica sprejema tudi pobudo za rubriko Pravna vprašanja, je še dodala. Pri tem je nekaj tem tudi sama predlagala, kot so lojalnost do direktorja, sodelavcev, zdravstvena problematika in podobno.
Šesto skupščino Kluba tajnic in poslovnih sekretark Ptuja in okolice si bodo udeleženke zapomnile tudi po odlični zabavi ob predstavi Teatra 3 iz Ptuja z veseloigro En prišparan jurij.
MG
PTUJ / plavceve figure v knjižnici ivana potrca
Angeli ali tuzemska bitja?
V petek je bilo v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju odprtje razstave slik akademskega slikarja Tomaža Plavca iz Ptuja z naslovom Figure. Po slikarjevem mnenju predstavljajo figure angele, avtor pa prepušča gledalcu, da v njih razloči tuzemska bitja, če so mu ta bližja, kot je dejala dr. Marjeta Ciglenečki, ki je predstavila avtorjevo delo. Vse figure so nizki reliefi iz poliestrske mase, ki jih je avtor apliciral na aluminij.
Tomaž Plavec sodi med najmlajše ptujske slikarje, razstavlja pa že desetič. Kot je v katalogu zapisala dr. Marjeta Ci-glenečki, smemo med pomembnejše Plavčeve nastope uvrstiti razstavo iz leta 1998 z naslovom Bivanje neskončnosti v romanskem palaciju. Leta 1999 je na Mestnem trgu pred ptujsko Mestno hišo priredil likovni dogodek na staro temo o štirih elementih, kasneje napolnil s
slikami Miheličevo galerijo in se lani predstavil v stari steklarski delavnici.
Tokrat je na ogled postavil petnajst angelskih figur in jih pritrdil na stene razstavišča, da so oživele v krožnem gibanju ter gledalce ujele v vrtinec. Angeli so različnih barv, v nekaterih prepoznamo ženske, v drugih moške like, nekateri so v parih, celo v erotično naglašenih dotikih, vsi pa so ujeti v ritem ples-
Piovčeve figure, poliester na aluminij. Foto: Fl
Tomaž Plavec
nih korakov.
Odprtje slikarske razstave je z Gallusom in Haendlom popestril Ptujski nonet, ravnateljica knjižnice Tja{a Mrgole Juki~ pa je s torto poskrbela za majhno slavje, saj je Tomaž Plavec na sam dan odprtja razstave slavil svoj trideseti rojstni dan.
Franc Lačen
MARKETING
Kako
oglaševati trgovino
(5. del)
Ugotovil sem, da za učinkovit nastop trgovine potrebujem učinkovito reklamo oziroma oglaševanje, delati moram na pospeševanju prodaje, vas čas pa še moram celo skrbeti za odnose z javnostjo. Groza!!! Vse to moram početi, če želim sploh kaj prodati??? No ja, lahko pa ne počnem nič in mirno čakam, da se bo kdo spotaknil ob prag trgovine.
Bistvo je, da morajo kupci, preden se napotijo v trgovino, vedeti, kdo sem in kaj prodajam. Zakaj pa bi prišel človek v trgovino, če sploh ne ve, kaj prodajam? Mogoče iz radovednosti? Mogoče, tudi takšni so (smo). Ampak ali je takšnih dovolj, da bom dovolj prodal? Res je, da bodo radovedneži povedali ožjemu krogu prijateljev nekaj o naši trgovini. In če bodo ti prijatelji radovedni, bo mogoče kateri od njih tudi pokukal skozi vrata. Bo kaj kupil? Ne vem! Tudi prijatelji radovednežev bodo nekaj povedali drugim prijateljem ... in tako naprej. Ni težko ugotoviti, da bo trajalo zelo dolgo, preden bom imel v trgovini dovolj velik tranzit ljudi.
Da pa bodo ljudje vedeli, kaj prodajam, se bom pač ^ral malo potruditi. Normalno, da bom pred trgovino obesil lepo, simpatično tablo, ki bo vanjo prijazno vabila ljudi. Obiskal bom lokalni radio, lahko tudi televizijo (prej preverim, kateri ima večjo poslušanost oziroma gledanost). Zavestno poskrbim, da se o moji trgovini in o meni širi glas. Na vrečke bom na primer natisnil logotipe, delil bom zastonj svinčnike...
Pri vsem si ne smem pozabiti priskrbeti oblikovalca ali agencije za oblikovanje oglasnih sporočil. Pomembno je, da je iz vsakega oglasa razvidno, da sem to jaz oziroma moja trgovina. Celotna zgodba mora imeti rep in glavo. Predstavil se bom tudi na kakšnem lokalnem sejmu, priredil bomo demonstracijo oziroma predstavitev izdelkov. Da bo na demonstracijo prišlo čim več ljudi, jih bom moral po medijih o tem obvestiti. Vsakemu obiskovalcu bom obljubil neko nagrado, tako jih bo prišlo več. Ob organizaciji predstavitev pa se bom povezal z nekom, ki že ima izkušnje in mi pomaga celotno predstavitev speljati na višjem nivoju.
Ozrl se bom po plakatih in letakih (ki so sicer z občinskim odlokom na Ptuju prepovedani), tudi časopisi so zanimivi -tam mi podobno kot na radijskih postajah lahko posredujejo kar natančen podatek o številu in strukturi bralcev. Tudi na radio velja iti. Da pa si ne bodo kaj izmislili, jih bom prosil, naj mi črno na belem pokažejo podatke o meritvah poslušanosti. Tako se bom tudi lažje odločil za specifično radijsko postajo, časopis ali televizijo in poiskal najboljše razmerje med ceno in učinkom.
Želim vam uspešno prodajo! Elektronska pošta: zlato.ogledalo@radio-tednik.si Božidar Dokl
PTUJ / slovenska vojska skrbi za varstvo okolja
Vojašnica v Ptuju med najlepše urejenimi
V vojski dajejo vse večji poudarek osveščanju vojakov za varstvo okolja ter ločenemu zbiranju odpadkov, ki nastanejo pri delovnem procesu na podro~ju voja{ke tehnike in opreme. Zato so že leta 1998 izdelali program varstva okolja. Njegovo vsebino in izvajanje so predstavili v sredo, 13. februarja, v ptujski vojašnici; vsebino ekološkega programa je predstavila mag. Marjana TTnotelj, majorka generalštaba Slovenske vojske, dejansko izvajanje tega programa pa sta analizirala stotnika Slavko Kekec in Simon Korez.
Ni naključje, da so za predstavitev projekta varstva okolja izbrali prav ptujsko vojašnico. Stotnik Simon Korez, ki je v 3. operativnem poveljstvu zadolžen za stike z javnostjo, je pojasnil, da so se za to odločili, ker
sodi ptujska vojašnica med najlepše urejene v Sloveniji, saj je v lanskem letu v akciji Turistične zveze Slovenije Moja dežela, lepa in čista bila ocenjena kot najlepše urejena v kategoriji malih vojašnic.
PTUJ / STEČAJ VALIDA
Nemoine šivilje upajo na boljše iase
V prostorih nekdanjega Laboda Delte na Dornavski cesti, ki je {la v ste~aj leta 1998, je tekstilna proizvodnja {e do nedavnega potekala v invalidskem podjetju Valido in podjetju Valido Stil v lasti Valida. Po neuradnih informacijah naj bi bili pred ste~ajem tudi ti podjetji, zato smo poklicali vodstvo družbe Labod v Novem mestu.
Pravnica Mojca Gori{ek nam je po pooblastilu generalnega direktorja Andreja Kirma posredovala pojasnilo, v katerem med drugim pravi, da je bilo podjetje Valido že spomladi leta 2000 zaradi izpada naročil soočeno z nujnim prestrukturiranjem, in v nadaljevanju piše: "Obe podjetji sta do stečaja, ki je bil oklican s sklepom pristojnega sodišča dne 18. februarja nad podjetjem Valido, d.o.o., Ptuj, zaposlovali v povprečju 110 delavcev. S stečajem podjetja Valido, d.o.o., Ptuj je delovno razmerje prenehalo 62 delavcem tega podjetja, vendar se je z 51 od teh delavcev sklenilo delovno razmerje v poslovni enoti invalidskega podjetja LA-IN, d.o.o., s sedežem v Novem mestu."
Po navedbah Goriškove se proizvodnja na Dornavski cesti sedaj nadaljuje s 95 delavci, za katere se intenzivno išče tehnološko in cenovno ustrezno delo in sprejemljivo pokritje proizvodnje tudi za naslednje predelavne sezone. Ali je temu res tako, smo skušali preveriti še na kraju dogodka, torej na Dornavski cesti 6, kjer pa zaposleni izjav za javnost niso želeli dajati. Ugotovili pa pa smo, da proizvodnja še teče ter da naj bi bile dokončne rešitve nastalih težav znane že kmalu. Tako nam je vsaj zatrdila direktorica mag. Zdenka Bezjak, ki pa razmer na Dornavski cesti ni želela podrobneje pojasnjevati.
ak
Kot je povedala mag. Marjana Trontelj, se v vojski zavedajo pomena, ki ga ima ohranjanje okolja naravnih bogastev za obstoj in kvaliteto življenja prihodnjih generacij. Rezultat večletnih prizadevanj je bila uveljavitev okoljevarstvenega programa leta 1998, v katerem so se obvezali, da bodo dosledno spoštovali slovensko okolje-varstveno zakonodajo.
Objekti Slovenske vojske so v splošnem dobro vzdrževani in vsi delujejo v okviru zakonskih norm ter v skladu z lokalnimi predpisi. V skrbi za okolje so v nekaterih vojašnicah že prešli na ločeno zbiranje odpadkov, ponekod, kot v Mariboru in na Ptuju, so zgradili tudi ekološke otoke, za ločevanje odpadkov na izvoru pa skrbijo že tudi v bivalnih in delovnih prostorih. V Ptujski vojašnici pri tem tesno sodelujejo s Čistim mestom.
Lep čas so se ubadali s problemom odstranjevanja posebnih odpadkov in odpadkov, ki so v večjih količinah, vendar so jih del iz enot že odstranili; žal pa še vedno ni rešen problem "zdrave ekološke prakse", ki po-
V ptujski vojašnici že lep čas odlagajo vse odpadke ločeno, v zabojnike ekolo{kega otoka. Foto: M. Ozmec
meni uvajanje ukrepov in aktivnosti za zmanjševanje količin predvsem komunalnih in nekaterih posebnih odpadkov.
Stotnik Slavko Kekec je povedal, da so se v Slovenski vojski lotili projekta lo~enega zbiranja odpadkov leta 1999 v voja{nici generala Maistra v Mariboru ter v voja{nicah v Ptuju in Murski Soboti. Problemi se pojavljajo predvsem pri ločevanju odpadkov na izvoru, saj vojaki, ki pridejo na služenje, še nimajo priv-
zgojene odgovornosti do okolja oziroma do ločevanja odpadkov, zato jih k temu sproti navajajo. Za varstvo okolja skrbijo tudi med izvajanjem vojaških vaj in na taborjenju, saj morajo vse enote svoje aktivnosti izvajati tako, da pri tem ne povzročajo nepotrebnega poškodovanja okolja oziroma naravnih dobrin. Tako že lep čas ne uporabljajo več poljskih stranišč, ampak kemijska stranišča, saj odlaganje in puščanje odpad-
kov in tekočih snovi v naravi ni dovoljeno. Med drugimi ukrepi velja omeniti, da pred izlivom obvezno zavarujejo vsa skladišča goriv in kemikalij, hrup omejujejo na najnižji nivo, kurjenja in požiganja na odptem prostoru ne dovoljujejo, uporabo pirotehničnih sredstev izvajajo le v skladu z načrtom in na vadbiščih in streliščih, nenačrtovani inženerski posegi v prostor pa niso dovoljeni. Poleg tega z vadbišč in strelišč sproti zbirajo in odvažajo odpadke, zbirajo tudi vse medicinske in druge odpadke, vse pa sproti stiskajo, da zmanjšajo volumen končnega odloženega odpadka.
Da bi bili v svoji skrbi za lepše in prijaznejše okolje še prepričljivejši, je poveljnik ptujske vojašnice Franc Kora~in s sodelavci novinarjem predstavil tudi dejanski potek ločenega zbiranja odpadkov v ekološkem otoku sredi ptujske vojašnice ter v vojaških bivalnih in delovnih prostorih.
M. Ozmec
komentiramo
Kriliti in teža've humanitarnih organizacij
Afera v vrhu Rdečega križa Slovenije je v temelje zamajala zaupanje ljudi v poštenost humanitarnih organizacij. Marsikdo se je ob tem vprašal, kakšna je bila usoda denarnega ali drugega prispevka, ki ga je kdaj daroval v prepričanju, da bo z njim pomagal tistim, ki so pomoči zares potrebni.
Zadnje informacije govorijo o tem, da naj bi imel Rdeči križ pri različnih pravnih osebah v obliki posoje in depozitov okoli 500 milijonov tolarjev. Čeprav gre v primeru podjetja SLORK (ime verjetno pomeni Slovenski Rdeči križ) za gospodarsko dru-
žbo, ki posluje po tržnih principih in lahko tudi s posojanjem denarja zasluži, vse skupaj vendarle diši po, milo rečeno, neprimerni porabi sredstev, ki so jih država in državljani prispevali za humanitarne namene. Če ne drugega, je bilo podjetje
PTUJ / novi skladiscno-poslovni prostori špedicije goja
Kjer je vizija, je tudi razvoj
Prejšnji petek je ptujsko špeditersko in transportno podjetje Goja, ki bo šestega junija letos praznovalo enajsti rojstni dan, proslavilo še en uspeh: zaključek investicij, ki so v lanskem letu znašale blizu 500 milijonov tolarjev. Gre za naložbo v kamione in skladiščno halo ter poslovne prostore. 22. februarja so tudi uradno odprli novih 2000 m2 skladiščnih prostorov, katerih ureditev je stala okrog 180 milijonov tolarjev.
Slovesnosti so se udeležili številni poslovni partnerji, predstavniki občin in drugi. Gospodarsko zbornico Slovenije je predstavljal podpredsednik Samo Hribar Mili~. Podjetje Goja, ki ima danes 67 zaposlenih, v kratkem jih bodo povečali še za pet, 33 tovornih vozil, 70 parkirnih mest za tovornjake (sto jih bodo še uredili), razpolaga pa tudi z drugimi spremljajočimi objekti, kot sta avtopralnica in lastna bencinska črpalka, je po Miličevih besedah dokazalo, da tudi v tem delu Slovenije živi in se razvija podjetništvo. Gre za eno od uspešnih slovenskih podjetij z jasno razvojno vizijo delovanja, v katerem delajo dobri delavci, za podjetje, ki razvija s svojimi po-
slovni partnerji dobre odnose.
V imenu podjetja je na odprtju novih skladiščno-poslovnih prostorov govoril direktor Franc Goj~i~.
Podjetje Goja je nastalo v letu 1991 z dva tisoč tolarji ustanovitvenega kapitala in dve družbenikoma (Gojčič in Plavec). Osnovna dejvnost je bila takrat organiziranje prevozov blaga na domačem in tujem trgu. Po dveh dokapitalizacijah znaša osnovni kapital podjetja, vpisan v sodni register, 8 milijonov 230 tisoč tolarjev. Podjetje je bilo prvi pobudnik za graditev carinske izpostave na območju bivše občine Ptuj. Danes opravlja storitve carinskega posredovanja na petih lokacijah: v Mariboru, na
Franc Goj~i~, direktor Goje.
Foto: MG
Ptuju, v Kopru, Kidričevem in Lendavi. Storitve posredovanja transportov je leta 1997 preneslo z Rogozniške 33 (BTC) v Rajšpovo 22, kjer je tej dejavnosti priključilo še storitve skladiščenja. Podjetje danes opravlja storitve posredovanja prevozov, carinskega posredovanja in skla-diščno-logistične storitve za številna večja podjetja iz cele Slovenije in tudi tujine. Zaradi
vedno večjega povpraševanja po celovitih skladiščno-logističnih storitvah, so se odločili za novo naložbo, za povečanje skladiščnih zmogljivosti.
"Svojo dejavnost želimo prilagajati željam in potrebam uporabnikov logističnih storitev, pri tem pa izkoristiti izkušnje iz preteklosti, sedanje znanje in dobro lokacijo Ptuja na povezavi med evropskim severozahodom in jugovzhodom. Razvoj in nagradnjo skladišča s skladiščno tehnologijo za podporo lastnih storitev in za prevzeme logističnih funkcij industrije in trgovine smo uvrstili v sam vrh svojih razvojnih načrtov," med drugim poudarjajo v Špediciji Goja. Podjetje je imelo v lanskem letu eno milijardo 889 milijonov tolarjev fakturirane realizacije in nekaj nad 77 milijonov tolarjev dobička. Vsako leto se tudi uvršča na lestvico najhitreje rastočih podjetij, ki jo sestavljajo v Gospodarskem vestniku.
MG
ustanovljeno z denarjem, namenjenim pomoči potrebnim.
Primer RK Slovenije in podjetja Slork pa seveda ni prvi, ki poraja dvom v iskrenost namenov in poštenost ravnanja humanitarnih organizacij. Tu in tam je v javnost pricurljala vest, da se poskuša na račun zbiranja humanitarnih sredstev kdo okoristiti. Pred novim letom so v naše domove prihajale voščilnice, ki naj bi prinesle nekaj denarja humanitarnemu društvu, pa so mediji razkrili, da gre za vse kaj drugega.
Mnogokrat je na preizkušnji mednarodna solidarnost in pomoč, ki jo bogati dajejo revnim, obubožanim, brezdomcem in beguncem, premnogokrat ne doseže svojega cilja in namena. O okoriščanju posameznikov v mednarodnih organizacijah smo že veliko slišali. Slovenec Tomo Križnar je razkril bogatenje na račun afriškeg ljudstva Nube, ki izumira in izginja z obličja zemlje, pomoč, ki jim jo pošilja svet, pa v glavnem koristi njihovim sovražnikom in uničevalcem. Vse prevečkrat je tako, da se hrane in drugih vsebin solidarnostnih pošiljk polastita režim ali vojska, ki sta povzročila gorje in bedo ljudi na različnih koncih sveta, si z njo utrjujeta moč in oblast; učinek take pomoči je v popolnem nasprotju s namenom. Dogaja se, da posamezniki, tudi aktivisti, ki naj bi sodelovali v delitvi pomoči, le-to pomoči potrebnim enostavno prodajajo in kujejo lastne dobičke.
Tudi majhna Slovenija ni imuna na afere in aferice, vezane na pridobivanje in delitev humanitarne pomoči. Ni tako dolgo tega, ko se je dvinilo nekaj prahu in dvoma v pravilno porabo sredstev, zbranih na tradicionalnem celjskem koncertu,
ki ga organizira Karitas. Zgodba se v tem primeru ni razpletla do konca, vsaj ne za javnost, se je pa po vsej verjetnosti marsikaj dogajalo znotraj organizacije, morda tudi obračunavanja na osebni ravni.
Če gremo po humanitarnih poteh vse do lokalnega nivoja, si ne moremo zatiskati oči in ušes pred malimi, manj odmevnimi, pa vendarle pomenljivimi afericami, ki občasno spremljajo delitve pomoči v organizacijah na nivoju lokalnih skupnosti. O tem, da si delilci, najprej zase ali za svoje sorodstvo, izberejo najlepša oblačila, da marsi-kak kilogram moke, sladkorja, testenin zaide v kuhinje delil-cev ali njihovih bližnjih, čivkajo, tudi s konkretnimi imeni, že vrabci na lokalnih vejah. Pri tem človek spozna pomen pregovora, ki je nastal na osnovi izkušenj, da ima vsak svetnik k sebi obrnjene prste in da je bog najprej ustvaril lastno brado.
Na Zemlji, tudi v naši državi bi bilo še huje, če bi množice darovalcev izgubile zaupanje v humanitarne organizacije. Potem bi tisti s premoženjskega roba družbe še težje prenašali tegobe vsakdanjega življenja in še bolj negotova bi bila usoda njihovega jutrišnjega dne. Solidarnost mora živeti, mora pa biti organizirana tako, da bodo zlorabe človeške dobrote nemogoče ali bodo vsaj manjše. V zadnjih dneh je bilo slišati veliko mnenj o tem, da je najbolje prispevati neposredno tistemu, ki kaj potrebuje. Toda take ljudi je težko najti, običajno svojih stisk in potreb ne izražajo javno. Brez humanitarnih organizacij tudi v prihodnje ne bo šlo, znotraj njih pa bi si želeli več poštenih in resnično dobrosrčnih posameznikov.
J. Bračič
PTUJ / muzejska pedagoška služba skrbi za mlade obiskovalce
Programi za na/mla/še in tudi za študente
V počitniških dneh smo obiskali pedagoško službo Pokrajinskega muzeja Ptuj, ki deluje na ptujskem gradu, vodi pa jo Metka Stergar, kustudinja pedagoginja, sicer likovni-ca, ki se v muzeju že tri leta ukvarja s pedagoškim delom, njena sodelavka pa je Renata Pinterič.
Pedagoška služba skrbi za mlade obiskovalce muzeja - za vse starostne skupine, od vrtca do univerze. Mladi obiskovalci predstavljajo najve~ji odstotek muzejskih obiskovalcev. V glavnem gre za vodene skupine. Pedagoška služba ima za posamezne muzejske zbirke pripravljene posebne programe, kar pomeni, da si ob klasi~nem vodenju pomagajo še z u~nimi listi, replikami posameznih eksponatov, ki jih lahko mladi obiskovalci primejo v roko, na
Metka Stergar, vodja pedagoške službe ptujskega pokrajinskega muzeja
posamezno temo imajo različne delavnice, izvajajo tudi obvezne izbirne vsebine za srednješolce, že nekaj ~asa pa izvajajo prireditev "muzejski vikend" (tretji vikend v mesecu v soboto in nedeljo dopoldan) za otroke in njihove starše. Večina obiskovalcev so predšolski otroki oziroma mlajši osnovnošolci. Namen je druženje staršev in otrok, skupaj ustvarjajo na temo muzejskih razstav ali nekaterih praznikov. Lani se ga je udeležilo več kot sedemsto otrok in odraslih.
Največ obiskovalcev v pedagoški službi je osnovnošolcev. To so vodeno ogledi, ekskurzije, naravoslovni dnevi. Šole se naročijo vnaprej. Pedagoška služba jim pošlje svoje programe, na željo šol pa jih prilagaja. Največ programov je zgodovinskih (kulturna zgodovina, arheologija), veliko zanimanje je za zbirko glasbil, kjer je program najbolj izdelan. Nudijo možnost izdelovanja preprostih otroških glasbil, pripravljeni so učni listi, pokažejo jim ljudska neevropska glasbila, predvajajo zvočne posnetke, nekatere šole pa izvajajo tudi svoje koncerte.
David in Kristjan Krajnc. Foto: Fl
Pomembno je sodelovanje pedagoške službe z muzejskimi kustosi, saj ti dolo~ijo, kaj se lahko da iz zbirk na voljo otrokom, kustos pa sodeluje tudi pri izdelavi u~nih listov.
Vse šole imajo knjižico o pedagoških programih v slovenskih galerijah in muzejih, ki jo izdaja pedagoška sekcija pri skupnosti muzejev Slovenije. Tako u~itelji poznajo ponudbo vseh slovenskih muzejev glede pedagoške službe. Programi pa so tudi na internetu.
Študentje prihajajo v pedagoško službo z ožjimi usmeritvami za pomo~ pri seminarskih in diplomskih nalogah; zlasti redno prihajajo študentje glasbe.
Tudi v šolskih po~itnicah so šole obvestili o možnosti preživljanja prostega ~asa v pedagoški službi na gradu. Prve dni šolskih po~itnic je bilo zelo živahno, obiskali so jih osnovnošolci in skupaj so izdelali spominske knjige s turkerijami, volnene zapestnice in ro~ne lutke. V ~asu našega obiska sta se likovnim stvaritvam predajala bratca David in Kristjan Krajnc, eden iz tretjega in drugi iz prvega razreda osnovne šole Mladika, obvezne u~ne likovne vsebine pa sta opravljali dijakinji ormoške gimnazije Maja Petek in Anja Krajnc.
Franc Lačen
PTUJ / center interesnih dejavnosti
Programi po meri mladih
Center interesnih dejavnosti, ki deluje v Osojnikovi ulici v novih prostorih, je namenjem predvsem prostočasnim dejavnostim mladih osnovnošolcem višje stopnje, dijakom in študentom, ki želijo svoj prosti čas nameniti ustvarjalnemu delu na vseh področjih. Tokrat smo se pogovarjali z Juretom Šarmonom, ki že sedem let vodi to dejavnost mladih.
kandidirajo pa tudi na razli~ne
Center interesnih dejavnosti je bil kot javni zavod ustanovljen leta 1994, lani so se preselili v nove prostore, kjer imajo dobre pogoje za delo, pa tudi kadrovsko so se okrepili. Center je ustanovila mestna ob~ina Ptuj, ki skrbi za pla~e zaposlenih in materialne stroške, programe pa na osnovi razpisov financira urad za mladino pri ministrstvu za šolstvo, znanost in šport,
druge razpise. Uradno odprtje prostorov centra bo v letošnjem letu in takrat naj bi zaživel tudi Klub mladih, za kar iščejo strateškega partnerja, ki bi podprl programe za mlade. Gre za partnerja iz gospodarstva, ki bo našel smisel partnerstva v teh programih in se skozi to partnerstvo tudi profiliral.
KOLNKISTA / PREDIZBOR ZA ROCK OTOCEC
Koncert skupine Niowt
V soboto se je v ptujskem klubu Kolnkišta začel izbor neuveljavljenih skupin za festival Rock Oto~ec 2002. Serijo treh koncertov bodo nadaljevali to soboto, ko bo kot gost večera nastopila tudi izven na{ih meja uveljavljena ljubljanska novo-rokerska skupina Niowt.
O Niowt se je v evropskem in tudi našem časopisju prelilo že kar veliko črnila, o članih pa javnost ne ve veliko, čeprav je to, kar sicer počno v življenju, tako rekoč bistveno za njihov glasbeni izraz. Mojca, magistra in bodoča doktorica sodobne ameriške književnosti ter predavateljica na ljubljanski filozofski fakulteti, ter Peter, samostojni arhitekt, s svojimi pogledi in idejami, ki so nemalokrat drugačni od ustaljenih, bistveno vplivata na zvok in podobo skupine, kar pa ne pomeni, da so ostali trije člani iz ustvarjalnega vidika povsem nepomembni. Tibor in Jernej se v medijskem smislu sicer raje držita ob strani, njuni odgovori pa bi verjetno prav tako odstopali od klasičnih vzorcev, saj se ob univerzitetnem študiju kulturologije intenzivno zanimata za film. Bobnar Luka je študent ekonomije, za sodelovanje z Niowt pa se je odločil prav zaradi profesionalnega odnosa do dela, ki ga je pogrešal v bendih, s katerimi je delal prej. Najmlajši, Luka Jamnik, je študent 1. letnika komunikologije na ljubljanskem FDV-ju.
Več o Niowt lahko najdete na www.niowt.com ali na www.chrom.de. Koncert v Kolnkišti se bo pričel ob 22.00 uri.
MT
Jure [arman. Foto: Fl
Ciljna skupina Centra interesnih dejavnosti so mladi od trinajstega do sedemindvajsetega leta. Dobro sodelujejo tudi s Klubom ptujskih študentov, ki ima svojega predstavnika v programskem svetu, in ker so študentje tudi sami zelo aktivni, želi CID sodelovanje pri izmenjavi programov in koordiniranju dela. Največ programov pa center namenja dijaški populaciji; želijo take programe, ki se dopolnjujejo z drugimi, oziroma takšne, ki jih drugi nimajo.
Tudi v počitniškem času je center interesnih dejavnosti na široko odprl vrata mladim. Tokrat so jim ponudili tečaj tujih jezikov (italijanščine) in fotografiranje. Planirali pa so še več delavnic, kot je kultura pisanja, ustvarjanje spletnih strani, vendar ni bilo pravega odziva. Prepričani so, da bo več aktivnosti v poletnih počitnicah, saj so že do sedaj bili poletni programi zelo pestri. Lani je v različnih aktivnostih sodelovalo že skoraj sto petdeset dijakov. Delo centra se očitno razvija in ima svojo bodočnost.
Zelo dobro center sodeluje tudi z Društvom prijateljev mladine, saj že od leta 1994 skupaj vodijo nekaj projektov.
Da bi se center programsko prilagodil mladim, bodo med njimi izvedli anketo, ki naj bi pokazala njihove interese, da programe temu prilagodijo. Osnova za delo so želje mladih, ki so jih izrazili na otroškem parlamentu; ta je letos potekal na temo prostega časa.
Center pa mora biti tudi prostor za druženje mladih in za srečevanje, za kar mora nuditi nekatere pogoje - od revij, računalnikov do družabnih iger. Klub mladih bo lahko sprejel tudi do dvesto udeležencev.
Za programe v centru skrbi Nevenka Gerl, ki je programska koordinatorica, za posamezne aktivnosti pa so sodelavci: Zoran Krajnc za športne aktivnosti, Ne{o Tokali~ za glasbo, Gregor Ali~ za problematiko mladih, Darja Rokavec za koordinacijo s srednjimi šolami, Danila Jurgec za socialne akl-tivnosti in Tomaž Plavec za likovno dejavnost.
V Centru interesnih dejavnosti gre torej za razvijanje neformalnega izobraževanja in za razvijanje sposobnosti, ki ga formalni sistem izobraževanja ne nudi.
Zanimalo nas je tudi, kaj bo mladinskim hotelom. Jure Šar-man je dejal, da mladinski hotel ne bo dejavnost Centra interesnih dejavnosti, ampak bo uprav-ljalec zbran preko razpisa in to v kratkem času (v marcu), saj so prostori domala pripravljeni, manjka le nekaj opreme (na voljo je trinajst sob — dve do štiriposteljne, idealni pa so tudi prostori za najrazličnejše delavnice in kongresno dejavnost). Večinski lastnik hotela je Urad RS za mladino, lastnica pa je tudi mestna občina Ptuj.
F. Lačen
... PA BREZ ZAMERE
Zdrav duh v zdravem telesu
»U RIS?
Sp^rt je, vzeto zelo na splošno, star verjetno toliko kot človek. Ne posameznik, da se razumemo, ampak ~lovek kot homo sapiens. Kot vrsta. Se pravi, da se je pojavil nekje okoli tistega časa, ko je homo sapiens začel kazati znake vedenja, ki so prek neštetih stopenj kon~no pripeljali do tega, kar vidite, če se dandanes malo ozrete naokoli. Pravzaprav so se morda ti znaki vedenja začeli kazati in razvijati prav zaradi športa. Tega sicer ne smete vzeti preveč dobesedno (gledano s sedanjega vidika), saj je zelo težko verjeti, da se je človek že pred nekaj desettisočletji ukvarjal z, recimo, bobom, umetnostnim drsanjem ali pa z deskanjem na snegu. Kdor bi takšne sekal, bi verjetno kaj hitro končal hospita-liziran v kakšni ustanovi, kjer se trudijo takšne in podobne kalibre prepričati o nasprotnem.
Vendar pa je zgornja trditev popolnoma točna. Le malce razjasnitve potrebuje. Poglejte. Korenine športa segajo v čas, ko so naši pra, pra, pra, ... , pradedje tacali naokoli še po štirih, se pogovarjali le z nekim bolj ali manj artikuliranim renčanjem ter bili predvsem bolj ali manj za hrano drugim živalim. Ker pa jim nekako ni bilo všeč svoje bivanje končati kot topel obrok, recimo, levov in podobnih plenilcev, so sčasoma začeli naokoli tacati po dveh nogah, predvsem pa so se naučili hitro jo ucvreti, če so zaslišali kakšne glasove, ki so naznanjali, da je kakšna zver lačna. Pa preplavati kakšno reko, splezati na drevo, metati kamenje in tako dalje. sSeveda to ni bil šport, kot ga poznamo v sedanjosti - konec koncev ni bilo zraven sodnikov, raznih merilcev časa, pa tudi medalje se niso podeljevale, nagrada pa je največkrat bil zgolj ohranitev svojega življenja — pa vendar, celotna paleta športov, kot jih poznamo danes, izvira od tod. Iz golega boja za preživetje torej. Iz časa, ko se je športnikova uspešnost merila in izkazovala zgolj s tem, da je bil še živ, z njegovim preživetjem. Edina norma, ki jo je takrat športnik moral doseči, je bil preživetje. Pravila so bila jasna in preprosta.
Potem je na prizorišču zgodovine, glede športa ter z njim povezanih aktivnosti, nekaj časa sledilo relativno zatišje. Naši predniki sčasoma niso več prakticirali be-žanja pred razno raznimi zvermi (ki so jih sicer še vedno smatrale za okusno kosilo), saj so se sčasoma naučili v nekoliko večji meri uporabljati svoje možgane, kar je privedlo do zametkov civilizacije, do strnjenih naselbin in s tem posledično do večje varnosti. Seveda se je v tem času šport razvijal, vendar bolj neopazno, recimo skozi kakšne igrice za kolektivno krajšanje časa. Izpostavljen kot šport pa še ni bil. Kolikor je bil igra, je že imel neka ohlapna pravila, pa tudi kakšna pametna buča se je že našla, ki se je oklica-la za delitelja pravice.
Pravo revolucijo pa so začeli šibati stari Grki. S svojim neverjetnim občutkom, filingom za prav vsako stvar, od filozofije preko medicine vse tja do kmetij-
stva, so iz športa naredili to, kar še danes pojmujemo pod imenom šport. Lahko rečemo, da so prav oni izumili šport, kot ga poznamo danes. Pravzaprav bi lahko rekli tudi, da je šport v času starih Grkov pomenil še precej več, kot pa pomeni danes. Kot vemo, so bili stari Grki sila zanimiv narod. Po eni strani so imeli izjemen smisel za znanost, etiko in podobne stvari, po drugi strani pa so prav uživali v vojnah in razno raznih požrtijah, da ne rečemo orgijah (kar so čez nekaj časa potem z velikim veseljem kopirali stari Rimljani). Vse skupaj pa so, ko-lik^-r so le mogli, zapakirali skupaj s svojimi bogovi. Koliko so v njih dejansko verjeli, je vpra{a-nje, ampak dejstvo je, da je bil z njimi prežet tudi {port. In kot vemo, so njihovi bogovi ždeli na gori Olimp, tam imeli svoje zdrahe in zakonske prepire. Pa so rekli stari Grki: Hej, {port imamo itak radi, bogovom se tudi ne gre zameriti, zakaj ne bi vsakih nekaj let, recimo vsaka {tiri leta, priredili {portnih iger, zmagovalca častili po božje in se ob tem vsi zabavali. Da pa ne bodo {efi z gore Olimp imeli kaj proti, vse skupaj imenujmo Olimpijske igre. In so to tudi storili; kot ponavadi pri vsem, česar so se lotili, zelo temeljito. S strogimi pravili, sodniki, točno določenimi disciplinami in podobno. In predvsem s tako imenovanim in tudi dosledno spo{tovanim fair-playjem, {port-nim obna{anjem (od tu menda tudi ta izraz). Skratka, {port so institucionalizirali.
Po ukinitvi Olimpijskih iger (za kar so zaslužni Rimljani, ki so {port itak enačili z gladiator-stvom) spet nastopi bolj ali manj (kar se {porta tiče) neproduktivno obdobje. Nova svetla točka se pojavi {ele nekaj tisočletij po gr{-kih izumih, natančneje okoli leta 1890, ko se je gospodu po imenu Pierre de Coubertin utrnila ideja, da bi pa mogoče bilo fino spet uvesti nekaj podobnega, kot so to imeli že stari Grki. Pravzaprav nekaj popolnoma istega. Olimpijske igre. Seveda z nekaj dodatnimi pomeni, ki jih je narekovala politično-zgodovinska situacija. Recimo, da bi to tekmovanje bilo nadnacionalno oziroma, bolje rečeno, mednacinalno, da bi bilo torej nek integracijski element, ki bi presegal plitve politične spore ter v človeku izpostavil plemenitost, po{tenje in povezanost v vi-{jih idealih, kot pa so vsakdanje intrige, spori in umetno inducirani konflikti. Skratka, neko pristno po{tenje in plemenitost duha.
To delo gospoda de Coubertina ter njegovih predhodnikov vse tja od prazgodovine naprej živi {e danes. Zdi se, da {e nikoli ni bilo tako močno in tako raz{irjeno. Vendar pa se zdi, da se vse bolj oblikuje tudi vpra{anje, koliko {e sploh ima to zveze z idejami in cilji starih Grkov, ki jih je potem s takim zanosom reaktualiziral de Coubertin. Poglejte pretekle olimpijske igre z vsemi političnimi, dopin{kimi ter sodni{kimi aferami ter malo premislite.
Gregor Alič
CIRKULANE / društvo rejcev drobnice haloze
Ovce in koze znova na haloških strminah
V začetku leta 2000 je bilo v Halozah na pobudo Lokalne razvojne agencije Halo ustanovljeno dru{tvo rejcev drobnice. TUdi na željo dotedanjih rejcev drobnice, ki vidijo v tem možnost za manj pora{čene, lep{e, turistično zanimivej{e in gospodarsko uspe{nej{e Haloze. Dotedanji rejci so se tako združili v Dru{tvo rejcev drobnice Haloze, pridružili pa so se jim novi. Danes ima dru{tvo že okoli 40 članov, ti pa gojijo okoli 300 ovac in 70 do 80 koz mlečne pasme.
Delo in načrte društva sta predstavili predsednica Milica Bedrač in tajnica Matilda Golc.
Obe menita, da je za rejo drobnice v Halozah {e veliko neizkoriščenih možnosti in da lahko prav ta reja vrne med ha-loške griče živahnejši življenjski utrip. Reja drobnice je tudi priložnost, da haloške strmine očistimo zarasti, ki ne daje prijaznega videza, prav zaradi strmih leg pa je delo s koso težavno ali na nekaterih območjih skoraj nemogoče. Hvaležni pomočnik pri tem opravilu so lahko koze ali ovce.
vnejše krmljenje, je investicija še nekoliko zahtevnejša kot pri ovcah. Ker na našem območju ni zagotovljenega odkupa kozjega mleka, je potrebno ob odločitvi za rejo koz pomisliti tudi na prostore in opremo, kjer je mogoče kozje mleko predelati in ga na tržišču ponuditi v obliki sira. Predsednica društva Milka Bedrač iz svojih izkušenj pove, da približno pol količine pridelanega sira prodajo neposredno na domu, ostalo pa na raznih sejmih in drugih javnih prireditvah. Trenutno imajo v hlevu 28 odraslih koz, skupaj z
Predsednica in tajnico Društvo rejcev drobnice Holoze, Milico Bedroč (levo) in Matildo Golc
Seveda je potrebno v dejavnosti iskati vsaj nekaj dopolnilnega dohodka, sicer se relativno visoka investicija v nakup črede in izgradnjo obore za varnost živali in okolice pred njimi ne izide. Matilda Golc na osnovi iskušenj z ovcami zatrdi, da se vložek v nekaj letih zagotovo obrestuje. Pokrivanje stroškov in gospodarsko upravičenost naložbe je mogoče zagotoviti s čredo okoli trideset ovac. Pri vzreji "haloških" ovac je pomemembno predvsem meso, ki je zelo okusno in je po njem v zadnjem času vse večje povpraševanje, oživljena pa je tudi ponudba v nekaterih gostinskih lokalih. Volno rejci v glavnem menjajo v enem od slovenskih podjetij za njihove polizdelke in izdelke. Golčevi imajo trenutno na kmetiji 20 odraslih živali in 25 mladičev, čreda v tem obsegu pa je že toliko donosna, da pokriva "lastne" stroške. V načrtu imajo povečanje črede za kakih deset živali, večje širitve pa okoli 4 hektarje veliko posestvo, sestavljeno iz lastnega in delno najetega zemljišča, ne omogoča.
Pri kozah, kjer je potrebno za proizvodnjo mleka intenzi-
RADIOPTUJ
9.8'98.Z>I04,3mhz
mladiči pa več kot 60 živali.
Ob obisku njihove kmetije smo si seveda ogledali tudi živali in priročno mlekarno s predelavo mleka v sir, ki je, kot je povedala gospodinja, pod nenehnih nadzorom inšpektorjev in mora ustrezati strogim higienskim predpisom. Milka tudi pove, da imajo namen število živali v čredi še povečati, seveda pa je vse skupaj odvisno od zanimanja potrošnikov. Pove tudi, da je za deset živali potrebno zagotoviti okoli hektar pašnikov, to pa v napol zapuščenih in že preveč zaraščenih Halozah ne bi smel biti prevelik problem.
Na občnem zboru Društva rejcev drobnice Haloze so minulo soboto sprejeli načrte in prihodnje usmeritve svojega delovanja. V letošnjem letu načrtujejo povečanje števila članov in števila živali. Organizirali bodo izobraževanje članov, saj je tudi pri tej kmetijski dejavnosti znanja vedno premalo. Pozornost bodo namenili novim spoznanjem na področju reje drobnice, ekološki prehrani živali, načrtujejo tudi srečanja in tekmovanja med rejci, v jesenskih mesecih načrtujejo raz-
—-TTOÏÏÎl--
02/749^7, faks: 08/749^4^, elektronska p

No kmetiji Bedroč v Slotini 55 b imojo skupoj s kozjimi mlodiči trenutno okoli 50 živoli. Približno polovico pridelonego siro prodojo neposredno no kmetiji.
stavo pasemskih živali nsvojih članov, kot lokalno zanimivost pa načrtujejo organizacijo striženja ovac.
Na vprašanje, kako se država s subvencijami odziva na rejske pobude posameznikov in društva v celoti, sogovornici nekoliko nejevoljno zmajeta z glavo. Pomoči bi moralo biti več, pripomnita, vendarle pa je mogoče
med letom kandidirati za sredstva na nekaterih razpisih in pridobiti nekaj subvencijskih sredstev za izdelavo pašnikov. Društvo budno spremlja objavo teh razpisov in svojim članom svetuje prijave, na katerih je nekaj rejcev že uspelo pridobiti vsaj nekaj sredstev za pomoč pri gradnji varovalnih ograj. Subvencije na glavo živali znašajo
Družino Tolič v Medribniku 3 si je zo dopolnilno dejovnost iz-brolo ovčerejo. Toko so njihovi hološki pošniki vedno skrbno "obdeloni".
od 2.700 do 3.200 tolarjev, nekaj tolarjev pa je mogoče pričakovati še za vsak hektar obdelanega pašnika. Ker je spodnja meja za pridobitev subvencij 10 živali, je društvo združilo manjše rejce in uveljavljajo subvencije v imenu društva, pridobljeni denar pa razdelilo med svoje člane.
Delo Društva rejcev drobnice Haloze je po dveh letih že dobro utirjeno in vzpodbujeno s smelimi načrti. Kot že zapisano, bodo v tekočem letu in tudi v prihodnje v svoje vrste vabili nove člane in poskušali v Haloze vrniti nekdanjo tradicionalno dejavnost v največjem možnem obsegu. Začetniki v reji drobnice lahko dobijo vse potrebne informacije na sedežu društva ali v podjetniškem centru Haloze v Pristavi 21/a, o rej-skih izkušnjah pa bodo radi kaj povedali tudi vsi sedanji člani društva. Nekaj osnovnih podatkov o dejavnosti društva, o osnovah in namenu reje je mogoče najti tudi v zloženki, izdani v lanskem letu.
J. Bračič
Wlorkuq ^cdL&TecliuiTítui
PODGORCI / gasilci z novim vozilom
Poleti uradna predaja
Gasilci prostovoljnega gasilskega dru{tva Podgorci so si v lanskem letu, ko so praznovali 50-letnico, med drugim zastavili pomembno nalogo - posodobitev gasilskih vrst. Odločili so se tudi za nabavo novega gasilskega vozila; minulo nedeljo so ga pripeljali s Ptujske Gore.
S svojimi sredstvi si niso mogli privoščiti novega vozila, veseli pa so obnovljenega, ki ga je obnovilo podjetje Svit s Ptujske
Gore. V nedeljo so prihod vozila pričakali številni člani gasilskega društva. Predstavnik podjetja Svit Ivan Zolar jih je popeljal
na prvo vožnjo in jih seznanil z delovanjem avtomobila. Na prevzemu vozila je bil tudi starosta podgorskih gasilcev Alojz Slodnjak, ki je bil predsednik društva v letih 1951-71, zemlja, na kateri stoji gasilski dom, pa je bila nekoč v lasti njegovega očeta in tudi sam je veliko pripomogel h gradnji doma.
Novo vozilo je posebej uporabno pri prevozu pitne vode, primerno je za takojšnje gašenje, saj lahko prepelje 4600 litrov vode, nanj pa je mogoča nadgradnja visokotlačne črpalke. Cena vozila je 3 milijone tolarjev; dve tretjini so gasilci že plačali s pomočjo krajanov, občine in lokalne skupnosti, ostal je le še dolg za opremo.
Uradna predaja bo v poletnih mesecih.
Mh
Mltadmtm
VIDEM / KONFERENCA OO SDS
V	petek, 1. februarja, so se člani občinskega odbora SDS Videm in njihovi simpatizerji zbrali na redni letni konferenci v rekreacijskem centru Dravinja v Dravinjskem Vrhu. Konference so se udeležili tudi nekateri gostje: Miroslav Luci, podpredsednik sveta stranke, Zvonko Holc, podžupan občine Kidričevo, in Marjan Petek, predsednik OO SDS Kidričevo. Predsednik Stanko Simonič je poudaril, da je izvršilni odbor aktivno deloval vse leto in poskušal izpolniti, kar si je zadal v planu. Omenil je tudi novo obliko medsebojnega informiranja članov preko internega glasila Informator. Zavedajo se, da lahko dobra obveščenost med člani pripomore k složnejšemu sodelovanju. Na konferenci je bil predstavljen obsežen plan dela, saj je pred njimi še kako pomembno volilno leto. Priprave na jesenske volitve nameravajo pričeti nemudoma. Nanje želijo iti z najboljšimi in dobro pripravljenimi kandidati, ki bodo na volitvah lahko zmagali in hkrati upravičili zaupanje volivcev. Iz plana dela izpostavimo še nalogo pridobivanja novega članstva in organizacijo obiska predsednika stranke, Janeza Janše. (Petra Krajnc)
JURŠINCI / OBČNI ZBOR SLS
V	nedeljo, 17. februarja je v ribi-čiji Amur v Bodkovcih potekal občni zbor občinskega odbora SLS Juršinci. Pregledali so delo v preteklem letu in sestavili načrt za delo v letu 2002. Govorili so o razvoju občine, gradnji večnamenske dvorane, kmetijstvu (ohranjanje podeželja, dopolnilne dejavnosti na kmetijah ...), o slabem signalu GSM in o drugih težavah, ki pestijo občane. Zahvalili so se dosedanjemu predsedniku stranke Andreju Čehu, ki je uspešno vodil stranko 10 let. Novi predsednik je postal Stanislav Holc, podpredsedniki pa dosedanji predsednik Andrej Čeh, Simon Toplak in Ivan Pu~ko. (A. C.)
PTUJ - ORMOŽ / SEJA REGIJSKEGA ODBORA PODMLADKA NSi
V	petek, 22. februarja, je imel podmladek Nove Slovenije krščansko ljudske stranke Ptuj-Ormož prvo redno sejo regijskega odbora. Na njej so izdelali plan dela za letošnje leto. Predvsem so se osredotočili na športne aktivnosti in bližajoče se lokalne in predsedniške volitve. Prav tako so se seznanili s projektom o drogah, ki so ga poslali na urad za mladino. Z njim želijo dokazati, da jim ni vseeno, kaj počnejo mladi okoli njih s svojim življenjem. S sloganom Mi smo mlada Evropa verjamejo, da jim bo uspelo narediti zadane cilje. Predsednik regijskega odbora MSi Milan [ilak je zadovoljen z novim vodstvom, ki je bilo izvoljeno na prvi redni regijski konferenci 26. januarja in je prepričan, da bo z njihovo pomočjo in pomočjo članov uspešno vodil odbor. (Alen Salihovic)
GORIŠNICA / OBČNI ZBOR DRUŠTVA KORANTI FORUM
Člani Društva Koranti Forum so v soboto, 23. februarja, pripravili prvi občni zbor. Skupina je v neformalni obliki delovala že v preteklih letih, vendar so v letu 2001 ustanovili svoje društvo. 31 članov prihaja iz vasi občine Gorišnica. Društvo si je kot prvenstveno nalogo zadalo ohranitev pustnega lika koranta, njegove avtohtone, kulturne in zgodovinske podobe ter promocijo domače občine. Na občnem zboru so pregledali delo preteklega leta, ko so gostovali v Kopru, Ljubljani, Ivančni Gorici, Rogaški Slatini, Prekmurju in na Hrvaškem, ter svoje delovanje ocenili kot uspešno. (R.M.)
modni trendi pomlad - poletje 2002
Pesfro in zanimivo
Tako kot vedno bo tudi letos moda poskrbela, da bo na naših ulicah pestro in predvsem zanimivo. Ponuja vam veliko novega, za vsak okus nekaj.
Hitro spreminjajoči se trendi so v zadnjih sezonah ponujali predvsem enostavne sloge, ki smo jih ljudje hitro osvojili, in ravno zdaj je čas za spremembe. Leto{nji trendi nam prinašajo kar nekaj svežih predlogov. Predvsem bi lahko rekli, da se počasi poslavlja klasični mini-malizem. Z velikim korakom
med nas vstopa nov slog poln detajlov, modnih dodatkov, vzorcev, barv, različnih materialov in zanimivih tekstur. Kakšen pa bo odziv na ponujene trende, bomo prav kmalu videli na naših ulicah. Bodite prav vi tisti, ki boste prvi, saj zgledi vlečejo in spremembe se dogajajo.
VROČE NOVOSTI
Najbolj opazna novost so prav gotovo različne teksture materialov, ki se pojavlja tako na oblačilih kot na modnih dodatkih. Velikokrat je gladka površina blaga obdelana tako, da tvori povsem nov in drugačen videz. Te obdelave so: gubanje, prepletanje, prešiti materiali. Vse to daje oblačilom popolnoma nov karakter, saj ustvarjajo nov reliefni videz, ki sledi liniji telesa ali od nje odstopa.
Trakovi, ozki in široki, prepleteni ali prosto spuščeni, ponujajo veliko domišljije, ki jo lahko sami vnesemo na našo novo podobo.
Volancki, takšni čisto majhni ali veliki, padajoči, bodo v naš
frizerji svetujejo
Graf Une linije striženja
Letošnjo pomlad in poletje bo poudarek na mehkih in razgibanih linijah, ki omogočajo enostaven način oblikovanja modnih pričesk, predvsem z rokami.
Linije striženja so mnogo bolj grafične kot prejšnja leta. Spredaj in zadaj so lasje postriženi asimetrično - od krajših do daljših, na oči in ramena padajočih linij. Linije striženja so
Ena od značilnih pričesk letošnje pomladi in poletja za lepši spol
fascinantne: na zgornjem delu mehke in močno stanjšane, na sprednjem pa ultimativno undercut podstrižene. S klasičnim pažem se lahko tokrat poigravamo z drsnim striženjem in večbarvno tehniko pramenov. S tem pridobimo nov razgiban in dinamičen videz pričeske.
Moške linije so ekstremno kratke, zakrite s kratkimi vrhnjimi deli. Poudarek je na individualnem striženju.
Barve so transparentne in segajo od svetlo blond do črnih, tehnike so različne, od komercialnih do precej močno izraženih kontrastnih efektov. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti na nego las. Ta je še posebej pomembna ob pogostejšem barvanju. V teh primerih lasje
Takšni pa bodo moški
zahtevajo še dodatno nego, večkratni nanos hranilnih mask. S tem bomo lasem povrnili lesk in elastičnost.
Kolektiv salona "Stanka" za letošnjo pomlad in poletje svetuje črno s kontrastno slivovo barvo, čokoladno s toni jajč-evca, temno blond s hladnimi ali toplimi toni, ki razločujejo ali poudarjajo teksturo in obliko vsakega videza.
Človek brez ure in nakita je kakor telo brez duše...
Obiščite nas v Super iMestu na Ptuju!
(I. nadstropje) Star Ptuj d.o.o.
přizříl^
-TRGOVSKE IN ŠIVILJSKE STORITVE -MODNA OBLAČILA
ttiariii«
AVTO CELJE
-AVTO DELI rj - OPREMA ' - PREPISI ZA -ŠPORTNA OPREMA AVTOMOBILE s,
-	ŠPORTNA OBLAČJLA_^ REUSCH VSE ZA NAVTlkS"
-	ČOLNI	^
AKCIJA .41 olja ULTRATEC 2.586 SIT
Barbara Plavec Brodnjak. Foto: Črtomir Goznik
vsakdan vnesli neko novo romantiko, ki je vedno primanjkuje. Top in korzet sta vroča trenda. Kakšna? Kakršnakoli. Bogata, pošita, prešita, nagubana, z volančki, bleščicami ali čisto gladka.
Barve, ki jih lahko letos štejemo med vodilne, so: rdeča, ciklama, oranžno-rumena, bela in bež ter črna. Tople barve bodo korakale daleč v ospredju.
Torbice, cevlji in pasovi so
Mariborska o. 15, Ptuj, Tel.: 02 783 73 81, GSM: 040 548 666
ženskam nepogrešljivi modni dodatki. Pasovi krasijo tako večerna kot dnevna oblačila, lahko so tanki, široki, prepleteni ali samo ovit širok trak okoli pasu.
Torbice so na kratkih ročajih, tako da jih držimo samo v dlani ali si jih obesimo čez ramo, površina pa naj bo čim bolj strukturirana.
Čevlji so - za nekatere na žalost - še vedno koničasti in tudi ti so okrašeni. Pete so oši-ljene, visoke in nizke ali jih sploh ni. Natikači tudi letos? Seveda.
Mislim, da nam pomlad prinaša toliko svežih idej in novosti, da boste vsaj v eni našli veselje tudi vi. Saj veste, kako smo srečne, če smo "nove".
Barbara Plavec Brodnjak Foto: Črtomir Goznik
make up
Smernice osemdesetih
Naša koža vedno potrebuje zaščito, ki ji pomaga zadržati vlažnost, s tem pa se povečuje njena naravna obrambna moč in zmožnost zaščite pred škodljivimi vplivi iz okolja. Za dober make up je potrebna dobra barvna podlaga -ustrezen puder. Letošnje modne smernice pri ličenju vodijo v osemdeseta leta prejšnjega stoletja. Za podnevi je na voljo paleta nežnih tonov, izbrati pa morate odtenek, ki se sklada z vašo barvo oči. S tem jih boste le še bolj poudarile.
Za zvečer se lahko odločimo za vijolične tone, ne glede na barvo oči, lahko pa tudi za več barv kot običajno, vključno z romantičnimi bleščicami in zlato barvo.
Ustnice naj imajo čez dan čim bolj naraven videz z dodatkom svežine, ki jo dosežemo s prozornim bleščilom. Zvečer bomo nanesle barvilo, ga pustile, da se utrdi, zatem pa uporabile še prozorno bleščilo. Lepo je poskrbeti za svoj vi-
dez ne glede na leta. Zaželeno je, da se se v svoji koži dobro počutimo, zato se moramo imeti radi.
Kozmeti~arka Neda Tokali~
SLAO dpon H	OVNE ZNAMKE ZA rr IN PROSTI ÔJ» - HIKE • CHAMPION jHm - LOm - KILTEC M m'FILA 'MONT	
PC DOMINO, Trstenjakova ul. 5, PTUJ		
^ ^ Milena Druzovič s.p., Osojnil<ova cesta 9, 2250 Ptu		
-	DROBNA USNJENA ^„-^ GALANTERIJA TOKO (''"n -	PLETENINE ŠPENKO		
ugodno.^hsk,
DEKLIŠKE JAKNE
umetno usnje 3.500,00 SIT * SPODNJE PERILO
ženski komplet 1.600,00 SIT nederček 1.000,00 SIT
Lina, Zagrebška cesta 70 a, Ptuj
PTUJ / pogovor z direktorico zdravstvenega doma ptuj
Da bi bile storitve še kvalitetnejše
Z direktorico JZ Zdravstveni dom Ptuj Metko Petek Uhan, dr. med., spec. splo{ne medicine, smo se sredi februarja pogovarjali o poteku priprav na gradnjo prostorov za nujno medicinsko pomo~ in nujne re{evalne prevoze, o tem, kako se ob~ine odlo~ajo glede soustanoviteljstva oziroma sklepanja pogodb za opravljanje storitev osnovnega zdravstvenega varstva za svoje ob~ane, o novostih v izvajanju dežurne službe ter o izvajanju preventivne dejavnosti, preventivnih pregledov za bolezni srca in ožilja.
Investicija v prostore za nujno medicinsko pomoč za nujne reševalne prostore je ocenjena na 71,5 milijonov tolarjev. Ob~-ine na Ptujskem naj bi investicijo pokrile glede na število prebivalcev, na tej osnovi so tudi izračunani posamezni deleži. Prispevek na enega prebivalca naj bi znašal 1100 tolarjev. Na mestno občino Ptuj odpade skoraj 35-odstotni delež oziroma 24 milijonov 953 tisoč tolarjev, občina Trnovska vas bo za investicijo prispevala en milijon 358 tisoč tolarjev ali 1,9 odstotka vrednosti investicije, Dorna-va 3,8 odstotka ali dva milijona 717 tisoč tolarjev. Te tri občine so tudi že sprejele sklepe o sofinanciranju. Tistim pa, ki se še niso odločile za sofinanciranje, je direktorica v tem mesecu ponovno poslala dopis z deleži oziroma zneski sofinanciranja s prošnjo, da se čim prej odločijo. Iz občine Gorišnica pa je prišel dopis, da v proračunu za leto
2002 nimajo predvidenih sredstev za sofinanciranje izgradnje reševalne postaje na Ptuju, ker so morali zagotoviti sredstva za nujno sanacijo obstoječega zdravstvenega doma v Gorišni-ci. Obenem je župane ponovno pozvala, da se opredelijo glede ustanoviteljstva. Prvi dopis o tem so župani občin na Ptujskem prejeli že pred enim letom, vendar zadeve niso jemali resno. Takrat jim je dopis poslal ptujski župan Miroslav Luci. Doslej so se za soustanoviteljstvo JZ Zdravstveni dom opredelile mestna občina Ptuj ter občine Hajdina, Kidričevo, Markovci in Žetale. Pogodbo o izvajanju storitev osnovnega zdravstvenega varstva pa želijo za zdaj skleniti v občinah Juršinci, Pod-lehnik, Dornava in Trnovska vas. Na odločitev preostalih šestih občin še čakajo. Soustanoviteljice zdravstvenega doma imajo svoje pravice in dolžnosti, ki jih občine, ki samo sklepajo
pogodbe o izvajanju storitev, nimajo. Med drugim morajo zagotavljati ustrezne prostore za dejavnost, prav tako si delijo morebitno izgubo javnega zavoda, ustanovitelji so prisotni tudi v svetu zavoda in imajo tudi večjo upravljalsko pravico.
Direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan pričakuje odgovore
o tem, kaj narediti v tem primeru bodo morali sprejeti skupaj z občinami ustanoviteljicami. Najverjetneje bodo morali najeti kredit.
V letošnjem letu načrtujejo v ZD Ptuj tudi dokaj ambiciozno politiko usposabljanja kadrov, zlasti še pošiljanja na specializacijo. Program so že sprejeli,
Metka Petek Uhan, dr. med. spec., direktorica JZ Zdravstveni dom Ptuj. Foto: Črtomir Goznik
iz občin glede sofinanciranja prostorov nujne medicinske pomoči in nujnih reševalnih prostorov čim prej. Predvidevajo, da bi z gradnjo pričeli še letos ali najkasneje naslednjo pomlad. Posebej pa jo skrbi, če načrtovane gradnje ne bodo podprli v vseh občinah. Odločitev
nekaj zdravnikov se že specializira, drugi čakajo na ustrezni razpis. Marca in aprila bo potekalo usposabljanje na področju izboljšanja kvalitete odnosa s pacienti. Najprej bodo seminar izvedli za vodilne delavce, zatem pa še za preostale zaposlene. Letos bodo kupili tudi
KIDRIČEVO / vroča 26. seja občinskega sveta
Bodo zadržali izdajo dovollenja?
Po prvem neuspelem sklicu v za~etku meseca se je svet ob~ine Kidri~evo sestal na 26. redni seji v ~etrtek, 21. februarja, in dnevni red raz{irili {e za dve aktualni to~ki: razpravo o poteku gradnje {olskega prostora v Cirkovcah ter obravnavo informacije o gradnji tovarne asfalta v ki-dri~evskem Talumu, saj so se v zvezi s tem v javnosti raz-{irile razli~ne govorice.
Po uvodnem delu so po krajši obrazložitvi Franca Merca iz podjetja Čisto mesto nekateri svetniki sicer negodovali nad vnovičnim predlogom za povišanje cen odvoza odpadkov -eden je celo menil, da imamo na širšem ptujskem območju dražji odvoz odpadkov kot v Mariboru in Ljubljani, drugi pa je prepričan, da se o cenah in drugih stvareh glede Čistega mesta v glavnem pogajajo in dogovarjajo z mestno občino Ptuj, ostale občine pa nimajo druge izbire, kot da vse dogovorjeno le potrjujejo. A po vnovičnem Merčevem pojasnjevanju so na predlog odbora za gospodarsko infrastrukturo vendarle sprejeli sklep o 10,57-odstotnem povišanju cen za odvoz in deponiranje odpadkov. Tako bodo namesto sedanjih 2010 tolarjev po novem za 14-dnevni odvoz za gospodinjstva, ki so oddaljena nad 10 km, plačevali 2.222,89 tolarjev (brez DDV).
Potrdili so tudi poročilo in predloge 5-članske inventurne komisije, na zahtevo svetnikov pa so zatem v dodatni točki prisluhnili poročilu župana Alojza [praha o poteku gradnje šole Cirkovce. Tako smo med drugim slišali, da do sedaj vsa dela potekajo po predvidenem planu, čeprav je izvajalce za nekaj delovnih dni prikrajšalo zelo hladno vreme. Za vsa dosedanja dela so po županovih besedah
porabili že okoli 26 milijonov tolarjev. Dogovori članov projektnega sveta in župana na ministrstvu za šolstvo in šport v Ljubljani pa niso bili v celoti uspešni, saj so dobili le ustno obljubo, da jim bodo v Ljubljani zagotovili vsa potrebna soglasja, delež sredstev iz državnih virov za izgradnjo II. faze pa lahko pričakujejo šele v prihodnjih dveh letih.
V razpravi je zbodel predvsem očitek enega od svetnikov, da naj bi za šolski prostor v Cir-kovcah porabili skoraj milijardo tolarjev, to je desetkrat več kot za šolo v Kidričevem. Eden je bil celo prepričan, da jih je nekdo potegnili za nos, saj naj bi podobna šola v Žetalah stala le okoli 500 milijonov, torej polovico manj kot cirkovška.
KDO JE KOGA POTEGNIL ZA NOS
Še huje pa se je razprava razvnela ob obravnavi druge dodatne točke, ki so jo zahtevali svetniki zaradi različnih informacij v javnosti o gradnji tovarne asfalta v Talumu. Krajane Kidričevega in prebivalce okoliških vasi je - kot so zapisali -močno pretresel članek v Večeru 20. februarja pod naslovom "Gradisovo asfaltno bazo bodo preselili v Kidričevo." Na njegovo vsebino sta takoj reagirala direktor Cestnega podjetja Ptuj Ferdo Vajngerl in predsednik
uprave Taluma mag. Danilo To-
plek. Slednji je od vodstva Večera zahteval takojšnjo objavo odgovora, v katerem trdi, da gre za grobo manipulacijo z bralci, hkrati pa tudi za grobo manipulacijo z dejstvi, ki se nanašajo na podjetje Talum. V pismu je z debelim tiskom poudarjeno, da Gradisove asfaltne baze ne bodo preselili v Kidričevo, ter dodano, da bo na območju Taluma pričela obratovati povsem nova tovarna asfalta, ki bo ustrezala vsem evropskim in slovenskim okoljevarstvenim kriterijem, ter da na območju Taluma v Kidričevem ni in ne bo nobene proizvodnje, ki ne bi izpolnjevala kriterijev zaščite okolja. Večer naj bi sicer Toplekov odgovor objavil, a bojda le v tistih izdajah, ki jih prebivalci Kidričevega in okolice ne prejemajo. Na to so takoj opozorili uredništvo Večera in vnovič zahtevali, da odgovor objavijo tako, da bo dosegljiv tudi za bralce iz Kidričevega in okolice. To se je pozneje bojda zgodilo, med ljudmi in očitno tudi med svetniki pa je vseeno ostal dvom o tem, kaj je res in kaj ne.
Po daljši razpravi in ugibanju, kdo je koga potegnil za nos, so svetniki sklenili, da je potrebno pri upravni enoti v Ptuju doseči takojšnje zadržanje izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo tovarne asfalta v kidričevskem Talumu, dokler zadeve ne preverijo. V zvezi s tem naj bi se v kratkem sestal tudi odbor za varstvo kolja s predstavniki in-vestirja in zadevo podrobneje preveril, če bo potrebno, pa bo o gradnji tovarne asfalta kmalu poglobljeno razpravljali tudi na izredni seji sveta.
V torek, 26. februarja, smo poklicali na Upravno enoto v Ptuju, kjer nam je na~elnik Metod Grah povedal: "Postopek za izdajo lokacijskega dovoljenja za gradnjo asfaltne baze v Kidri~evem je bil izdan že pred ~asom in je že pra-vnomo~en. Gradbenega dovoljenja pa še nismo izdali, ker je zadeva še v postopku. Gre za naprave in dolo~en obseg proizvodnje v okviru okoljevarstvenega soglasja, ki ga je izdalo ministrstvo za okolje in prostor. V upravnem postopku ves ~as sodeluje tudi ob~ina Kidri~evo, ki je o vsem seznanjena. Vsi vemo, da gre za novo tehnologijo in da ni govora o kakršnikoli selitvi zastarele tehnologije s Pobrežja v Kidri~evo."
V nadaljevanju se je seja nekoliko umirila, saj so se svetniki v drugi obravnavi strinjali z vsebino odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda. V prvem branju so razpravljali o koncesiji za pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav in predlog dali v javno obravnavo.
Ko so se lotili vsebine odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, so po krajši razpravi sklenili, da občinska uprava pripravi novi predlog, ki bo vseboval tudi merila in kriterije, dogovorjene na sestanku vodij poslanskih skupin.
Na predlog odbora za kmetijstvo in gozdarstvo so pristopili h konzorciju za namakanje, ob koncu pa so se strinjali s predlogi za vknjižbo lastninske pravice Mestni občini Ptuj in občinama Podlehnik ter Mar-kovci ter prisluhnili predlogom in vprašanjem svetnikov.
M. Ozmec
nekaj novih vozil za reševalno službo in patronažno službo. V začetku letošnjega leta pa so na novo opremili dežurno službo in prostore za reševalce, da bi se delavci bolje počutili.
PTUJ V SKUPINI CENTROV ZA PREVENTIVO
S prvim februarjem letos so uvedli novi način poteka dežurne službe. V večji meri so vanjo vključili pediatre. Povečali so število delovnih ur pediatrov, zlasti ob sobotah. Uvedli so dežurstvo od 13. do 19. ure. V nočno dežurstvo pa jih vključujejo tudi med tednom. Uvedli pa so tudi pripravljenost na domu, od 20. do 24. ure. Gre za dodatnega zdravnika, ki čaka doma, in po potrebi pride na delo, če mora zdravnik, ki dežura v hiši, oditi. Potrebe za povečan obseg dela so se pokazale. Za te spremembe so se odločili, da bi pacientom zagotovili čim kvalitetnejšo oskrbo, zlasti še otrokom, ki jih je v nočnem času od 25 do 29 odstotkov. Novi način poteka dežurne službe so uvedli poskusno za dobo treh mesecev. Čas bo pokazal, če bo potrebna še kakšna sprememba v načinu dela. O poteku in izvajanju dežurne službe so se pogovarjali dobra dva meseca, nesoglasij je bilo na začetku veliko, zlasti med pedi-atri in splošnimi zdravniki, kdo bo kaj delal. "V spremembe smo šli z motom, da bi bili vsi enakomerno obremenjeni. To normalno več stane, vendar se vse pokriva v okviru sredstev za dežurno službo. Če je več ur so ure manj plačane. Obseg sredstev je ostal enak, plačilo za dežurstvo pa je različno," je še pojasnila direktorica, ki je tudi povedala, da pa je plačilo skladno s kolektivno pogodbo.
Kar pa zadeva hišne obiske, poudarja, je potrebno povedati, da sodijo med redno delo v rednih ambulantah, Zdravniki javnega zavoda jih opravljajo za svoje izbrane paciente, zdravniki zasebniki pa za svoje. Nujnih hišnih obiskov ni, so pa nujna stanja. "Če nekdo zboli, ima visoko temperaturo, pokliče dežurnega zdravnika, ki odloči o prevozu bolnika z reševalnim vozilom na pregled v zdravstveni dom. Hišnih obiskov v obliki, kot smo jih bili vajeni doslej, ni več. Če je res nujno gre zdravnik tudi na dom. V tem primeru ne gre za hišni, temveč urgentni obisk, " je o hišnih obiskih, kjer je prav tako prišlo do sprememb povedala direktorica Metka Petek Uhan.
Po odločitvi ministrstva za zdravje sodi ZD Ptuj v skupino centrov za izobraževanje oziroma zdravstvenovzgojni program na preventivnem področju. "Na tem področju nas čaka veliko dela. Oblikovali bomo skupine, ki se bodo ukvarjale s preventivnim zdravstveno-vzgojnim programom. S tem se bodo ukvarjali zdravniki in sestre. Vsak zdravnik je poslal 150 svojim pacientov vprašalnike o njihovem zdravstvenem stanju, ki naj bi pokazali ali bodo v projekt pr-ventivnih pregledov za bolezni srca in ožilja vključeni letos ali v obdobju petih let. Pri reševanju anket bomo pacientom po potrebi tudi pomagali. Naša želja je, da bi vsak zdravnik čim prej prišel do rizične skupine svojih pacientov," je sklenila pogovor o aktualnem dogajanju v ptujskem ZD direktorica Metka Petek Uhan, dr. med. spec.
MG
Oil toi M/tmi
® "M) ■
VIDEM / OB DNEVU CIVILNE ZAŠČITE
Ob 1. marcu, mednarodnem dnevu civilne zaščite, pripravljajo danes, v ~etrtek, 28. februarja, ob 13. uri v prostorih ob~ine Videm osrednjo slovesnost za območje UE Ptuj. Ob tej priložnosti bodo ocenili delo na področju organiziranja in delovanja civilne zaščite, podali pa tudi usmeritve za letošnje aktivnosti. Slavnostni govornik bo Stanko Meglic, vodja Uprave za obrambo Ptuj, najzaslužnejšim posameznikom in društvom pa bodo izročili znake Civilne zaščite Slovenije. Bronaste znake bodo prejeli Danilo Hertiš iz občine Majšperk, Franc Stopajnik iz občine Videm ter PGD Cirkulane; srebrni znak bo prejelo PGD Žetale, zlati znak CZ pa druga ekipa prve pomoči MO Ptuj.
PTUJ / ZBOR ČLANOV BRODARSKEGA KLUBA
Na redni letni skupščini članov bordarskega društva Ranca iz Ptuja so minuli petek, 22. februarja, v gostilni Lužnik za predsednika ponovno izvolili Bojana Misloviča, za vodjo motonav-tične sekcije pa Draga Ljubca. V društvu, bodo letos poskušali pritegniti k sodelovanju še več mladih, med večjimi prireditvami so izpostavili tradicionalno ran-carijo, ki jo bodo izvedli avgusta ob prazniku mestne občine, v oktobru pa bodo na Ptujskem jezeru organizatorji slovenskega pokala na mirnih vodah za kajak in kanu. Sklenili so, da bodo tarife za spust v Ptujsko jezero letos iste kot lani, članarina pa je 7000 tolarjev.
PTUJ / 51. SKUPŠČINA ZŠAM
To soboto, 2. marca, ob 17. uri se bodo v dvorani podjetja Gastro v Ptuju sestali na 51. letni skupščini člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Ptuj. Po uvodnem delu bodo prisluhnili poročilu predsednika združenja Milana Belšaka o aktivnostih v minulem obdobju. Po finančnem poročilu in poročilu vodje informirnih in nadzornega odbora naj bi se dogovorili o letošnjih aktivnostih, podelili bodo priznanja in pohvale najaktivnejšim, imenovali pa bodo še kandidate za člane nadzornega odbora, komisije za za priznanje in odlikovanje ter komisije za delovne pogoje pri ZŠAM Slovenije.
MARKOVCI / 79. OBČNI ZBOR GASILCEV
Člani prostovoljnega gasilskega društva Markovci so se minulo soboto, 23. februarja, zbrali v kinodvorani v Markovcih na 79. letnem ob~nem zboru. Prisluhnili so poro~ilu predsednika, poveljnika, tajnika in blagajnika o aktivnostih v minulem letu. Po razpravi so opravili nadomestne volitve ter se dogovorili o letošnjem gospodarskem in operativnem programu dela. Preden so nadpovpre~nim ~lanom podelili priznanja in pohvale, pa so izvolili {e delegata za ob~ni zbor Ob~inske gasilske zveze Ptuj.
KIDRIČEVO / IZBOR VINA Z DOMAČIH BRAJD
V Turisti~nem dru{tvu ob~ine Kidri~evo letos pripravljajo že 3. tradicionalno akcijo Izbor vina z domačih brajd. Prireditev bo to nedeljo, 3. marca, ob 14. uri v dvorani gostilne pri Lipi v Lovrencu na Dravskem polju. Po degu-staciji bodo lastnikom najboljših vzorcev po izboru strokovne komisije in ob~instva podelili pisna priznanja in pokale.
-OM
PO SLOVENSKIH GORICAH
Qét^intom,
SVETA ANA / RAZPIS POSOJIL V KMETIJSTVU
Občina Sv. Ana in Zadružna hranilno-kreditna služba Lenart sta objavili razpis za dodelitev dolgoročnih posojil s subvencionirano realno obrestno mero za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Sv. Ana za leto 2002. Posojila namenjajo za kreditiranje vlaganj v gradnjo in obnovo hlevov, nakup hlevske opreme, gradnjo greznic, za objekte za vrtnarsko—poljedeljsko proizvodnjo, gradnjo objektov za predelavo grozdja in kle-tarsko opremo, nakup kmetij in kmetijskih zemljišč ter urejanje kmetijskih zemljišč (namakanje, melioracije, urejanje poljskih poti). Za kredit lahko zaprosijo občani Sv. Ane, ki bodo investirali na območju domače občine. Višina razpisanih sredstev znaša 20 milijonov. Krediti bodo dodeljeni s temeljno obrestno + 5,5 odstotka letno, s tem da slednjo subvencionira občina.
SV. TROJICA / 30 LET
DRUŠTVA UPOKOJENCEV
V	soboto, 23. februarja, je bila v trojiškem domu kulture osrednja slovesnost ob 30-letn-ici Dru{tva upokojencev Sv. Trojica. Ob jubileju so pripravili kraj{i kulturni program, predstavili zgodovino društva in zaslužnim članom podelili priznanja. Kot je povedala predsednica društva Marija Klobučar, dobro sodelujejo z moškim pevskim zborom DU Rogoza, njihovi člani pa se vključujejo v vse sfere življenja v kraju.
BENEDIKT /
gledali[ka premiera
V	okviru kulturnega društva Benedikt že pet let izredno prizadevno deluje ljubiteljska gledališka skupina. V tej sezoni se bo predstavila z ljudsko igro Frana Šaleškega Finžgarja Razvalina življenja. Prva uprizoritev bo v soboto, 2. marca, ob 19. uri v domu kulture v Benediktu; predstavo bodo ponovili v nedeljo. 3. marca, ob 15. uri.
LENART / OBČNI ZBOR KOLESARSKEGA KLUBA
V	soboto, 2. marca, se bodo na občnem zboru zbrali člani kolesarskega kluba TBP Lenart. Pregledali bodo narejeno v minulih dveh letih, volili pa bodo tudi novo vodstvo. Članom bodo predstavljene osnovne usmeritve za delo kluba v prihodnjem dveletnem obdobju ter ekipe in rezultatski cilji za sezono 2002.
SV. TROJICA / 30.
SREČANJE MLADIH LITERATOV
Javni sklad za RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Lenart in kulturno društvo Ernest Golob-Peter Sveta Trojica v sodelovanju z občino Lenart organizirajo 30. srečanje mladih literatov, ki bo v soboto, 2. marca. Udeleženci se bodo ob 14. uri zbrali v avli kulturnega doma pri Sv. Trojici. Zbrane bosta pozdravila podžupan občine Lenart Franc Krivec in Drago Lipič, predsednik KD Ernest Golob-Peter. Nato si bodo ogledali stalno razstavo 25 srečanj mladih pesnikov in pisateljev. Sledila bo analiza prispevkov udeležencev srečanja. Ob 19. uri pa bodo v kulturnem domu pri Sv. Trojici pripravili literarni večer, na katerem bodo dela brali Barbara Jurša, Danilo Mu-ršec in udeleženci srečanja.
Zmago Šalamun
LENART / razstava fotografij cirila velkovrha
Znamenja ob slovenski planinski poti
Občina Lenart in tamkajšnje planinsko društvo sta v petek, 22. februarja, ob 19. uri v avli Jožeta Hudalesa v prostorih občine Lenart organizirala otvoritev razstave fotografij z naslovom Najlepša znamenja ob slovenski planinski poti avtorja Cirila Velkovrha iz Ljubljane, ki ga je zbranim predstavil predsednik planinskega društva Lenart Franc Meke.
Ciril Velkovrh je član planinskega društva Ljubljanska matica, Fotokluba Antona Ažbeta Škofja Loka in Društva likovnih samorastnikov Ljubljana. Po upokojitvi je pri Planinski zvezi Slovenije uredil šest planinskih vodnikov ter v dnevnih časopisih in revijah predstavil več knjig s tega področja. V zadnjem času sestavlja letne sezname slovenske planinske bi-
bliografije, pripravil pa je tudi več sto dokumentarnih fotografij naravne in kulturne dediščine ob Slovenski planinski poti. Do zdaj je imel ob diapozitivih že 40 predavanj, postavil pa je tudi že več kot 100 razstav fotografij v domovini in tujini (Trst, Zagreb, Vancouver — Kanada, Cleveland — ZDA, Bariloche — Argentina in v enajstih mestih Avstralije).
O fotografijah in njihovi vsebini je govorila Slavica Tovšak iz Pokrajinskega arhiva v Mariboru. Otvoritev razstave sta popestrili pianistka Polona Meke in solistka Andreja Ostruh.
V razstavi je avtor združil občutje in videnje planinca ter znanje in sposobnosti, pridobljene v foto klubu; lepot, ki jih je uzrlo njegovo oko, ni prihranil zgolj zase, pač pa je s pomočjo fotografskega objektiva omogočil, da jih lahko vidijo tudi obiskovalci razstave. Zato se razstavo vsekakor splača ogledati.
Zmago Šalamun
LENART / sestanek družbenikov lokalne turistične organizacije
LTO - dobra odlo~itev
V sredo, 20. februarja, je v prostorih občine Lenart potekal sestanek družbenikov Lokalne turistične organizacije Slovenskih goric. Družbeniki so župani vseh štirih občin na območju upravne enote Lenart. Sestanka se je udeležil le-narški župan mag. Ivan Vogrin, tajnika občin Cerkvenjak Darko Fras in Sv. Ana Viktor Kapl, predstavnika občine Benedikt pa ni bilo, ker je sočasno potekala seja tamkajšnjega občinskega sveta.
V začetku je direktorica LTO Slovenske gorice Vesna Murko prisotne seznanila z oceno trenutnega stanja slovenskega turizma na državni ravni v letih 1996 do 2002, ki je po njenem mnenju privedel do birokratizacije turizma brez jasne poslovne odgovornosti. Bistvo novega turističnega zasuka je marketinški pristop in trženje turističnih ciljev s pomočjo programov in proizvodov, ki jih imajo in jih ponujajo poslovni objekti. V nadaljevanju sestanka je poročala o delu in podala finančno poročilo za leto 2001. Predstavila je tudi plan dela za letos, ki je zasnovan na osnovi želja in potreb posameznih turistič-
nih društev.
LTO Slovenske gorice je letos že izdala letni koledar prireditev Ovtar, izdaja pa tudi mesečne koledarje. V sodelovanju s poslovnim centrom City Maribor je predstavila kmečko tržnico in projekt Slovenske gorice - lepe in čiste, ki združuje čistilno akcijo, zaključil pa se bo s projektom, ki ga vodi Slovenska turistična zveza, Moja dežela lepa in gostoljubna. Letos bodo sodelovali še na raznih sejmih in v vseslovenski akciji 2000 zlatih zrn za novo tisočletje, organizirali Agatino noč, trgatev v Slovenskih goricah in novoletni živžav, ponudili pa bodo tudi poslovna
darila. Med drugimi aktivnostmi pripravljajo celostno podobo Ovtar, ki je del avtentične tradicije teh krajev, ovtarjev kotiček ... , ustanoviti pa nameravajo tudi vodniško službo na območju Slovenskih goric.
Družbeniki so menili, da so veliko energije izgubili s statusom LTO, ko se niso mogli dogovorili, kako bo ta organizirana. Sedaj ugotavljajo, da je organizacija prava, saj je LTO organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo. Direktorica Vesna Murko je tudi opozorila, da dejavnost LTO financira samo občina Lenart, zunanje občine pa so sodelovale samo z ustanovitvenim kapitalom. Tajnika občin Cerkvenjak in Sv. Ana sta povedala, da je treba program dela finančno ovrednotiti, na osnovi tega pa sta tudi občini Cerkvenjak in Sv. Ana pripravljeni sofinancirati delovanje in posamezne projekte skupnega pomena.
Zmago Šalamun
BENEDIKT
Uspe{ne odbojkarice
športno društvo Benedikt deluje že dvajset let. V njegovem okviru deluje tudi odbojkarski klub Benedikt, ki z žensko ekipo nastopa v drugi odbojkarski ligi. štiri kroge pred koncem ta s 4 točkami prednosti vodi pred ekipo Kamnika.
V ekipi igrajo Sergeja Lor-ber, Nina Babi~, Aleksandra Dra{, Bojana Rosanovi~, Martina Rajšp, Tea [auperl, Mateja Črešnar, Mojca Tovornik, Nataša Strnad, Sabina Sija-nec, Aleksandra Bernjak in Bogdana Muzek. Trener je Zo-
ran Kolednik, njegov pomo~-nik pa Damjan Rajšp.
Ekipa je letos naredila izjemen vzpon. Trener na vpra{a-nje, kaj je odbojkarice letos tako dvignilo, pravi: "Najpomembnejše je, da že kar nekaj let delamo na~rtno, pa tudi jedro ekipe
je že nekaj časa skupaj. Imamo pa tudi dobro upravo kluba, ki ve, kaj hoče, in nam stoji ob strani. Lahko bi rekel, da imamo skoraj idealne pogoje za delo. Letos smo načrtovali eno prvih dveh mest. Povečali smo število treningov, v tej sezoni smo tudi pripeljali novo igralko, ki je vsemu dala piko na i, saj nam je manjkala."
Ali računajo na prvo mesto v drugi ligi in s tem uvrstitev v prvo ligo? Trener Kolednik pravi: "Vsekakor, glede na vloženo delo vseh nas."
O načrtih za prihodnjo sezono, pa je malo manj zgovoren: "Dokler ne pade zadnja žoga, ne bi razmišljal o novih korakih. Če pa do tega pride, moramo narediti korak naprej. Ne bi radi izpadli iz prve lige, ne bi radi samo ostali v njej, ampak želimo odigrati vidno vlogo. Čez dober mesec, mogoče pa že prej bo vse jasno."
Zmago Šalamun
Udeleženci razstave; avtor fotografij Ciril Velkovrh v sredini, na desni predsednik planinskega dru{tva Lenart Franc Meke
BENEDIKT / seja občinskega sveta
Izdali bodo zbornik
V sredo, 20. februarja, so se na 26. redni seji sestali svetniki benediškega občinskega sveta ter se ukvarjali s cenami, volitvami, uvedbi ulic v Benediktu ...
Med drugim so sprejeli odlok, ki uvaja in določa višino, način obračunavanja in plačevanja povračila za priključno zmogljivost priključka na javno vodovodno omrežje. Povračilo za 20 mm priključek znaša 967 SIT mesečno.
Z odlokom so določili volilne enote za redne volitve članov občinskega sveta, ki jih bodo jeseni volili v treh volilnih enotah. Sprejeli so tudi osnutek odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega plana za območje občine in sklep o njegovi javni razgrnitvi.
Potrdili so tudi predlog sklepa o začetku postopka za spremembo meja naselja Benedikt in uvedbo uličnega sistema v naselju Benedikt. Imenovali so
tudi osemčlansko komisijo za imenovanje ulic.
Svetniki so določili še ceno za uporabo mrliške vežice (ta znaša 7.000 tolarjev) in letno vzdrž-evalnino za pokopališče (ta znaša 5.000 tolarjev). Imenovali so tudi komisijo za pripravo zbornika občine Benedikt; v njej so Marjan Toš, Igor Zemljič, Matija Gjerkeš, Janez Šijanec, Leopold Zimič, Saša Lovrenčič in Milena Salobir.
Svetnikom je bilo podano tudi poročilo o dodelitvi dolgoročnih posojil za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Benedikt, ki ga je prejelo sedem kmetovalcev v skupnem znesku 15,7 milijona tolarjev.
Zmago Šalamun
LENART / premiera v lutkovnem gledališču pika
Maiek Maikursson
Lenarško lutkovno gledališče Pika deluje v okviru kulturnega društva Radko Smiljan Lenart. V njem so zelo delavni, saj so letos pričeli že 24. sezono nepretrganega delovanja.
Prva premiera sezone 2002/ 2003 je bila v petek, 22. februarja, ob 20. uri v kulturnem domu Lenart. Petkovo predstavo so posvetili odraslim, saj se ti pre-malokrat zatečemo in predamo čudovitemu lutkovnemu svetu. Lutkarji so se predstavili z avtorsko priredbo Svetlane Maka-rovič z naslovom Maček Mač-kursson. Posebnost te lutkovne skupine je, da predstavo vedno
opremijo z avtorsko glasbo, ki jo pripravljata Sre~ko Pavli~ in Tinka Markoli. Tako so pred tremi leti izdali svojo kaseto pesmic.
Kot je povedala Kristina Travnekar, se lutkovno gledališče že pripravlja na praznovanje 25-letnice delovanja. Pripravljajo velik projekt, a njegove vsebine zaenkrat ni razkrila.
Zmago Šalamun
razmišljamo
Vsak naj se opredeli sam!
Popis prebivalstva v Sloveniji se približuje svojemu vrhuncu. V za~etku aprila bodo popisovalci obiskali na{e domove in tako na nek na~in vstopili v na{o intimo. Popis prebivalstva naj bi se zakonsko izvajal vsakih deset let, a v lanskem letu zaradi pomanjkanja državnih sredstev do njega ni pri{lo. Past leto{njega popisa in nezadovoljstvo strokovnjakov z raznih podro~ij — prava, sociologije, teologije in politike — je sprožilo vpra{anje o veri.
Razprave o tem vprašanju so stekle, ljudje se do njega različno opredeljujejo, vsak pač po svoji vesti in po svojem notranjem prepričanju. Strokovna javnost pa pričakuje odločitev ustavnega sodišča, ali je vprašanje o veroizpovedi v popisu prebivalstva dopustno ali ne. Pobudo za presojo ustavnosti zakona o popisu sta na ustavno sodišče naslovila Edvard Kranjc in Matjaž Krivic. Tovrstno spraševanje je namreč v prvi vrsti v nasprotju z 41. členom (svoboda vesti) slovenske Ustave, ki pravi takole: "Izpovedovanje vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju je svobodno. Nihče se ni dolžan opredeliti glede svojega verskega ali drugega prepričanja. Starši imajo pravico, da v skladu s svojim prepričanjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralno vzgojo. Usmerjanje otrok glede verske in moralne vzgoje mora biti v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti, verske in druge
opredelitve ali prepričanja." Zakon o popisu sicer vsebuje varovalko, da se popisana oseba ni dolžna izreči o etnični pripadnosti in veroizpovedi, popisni vprašalnik pa mora o tem vsebovati pravni pouk.
Leta 1997 sem tudi sama sodelovala v Mednarodni raziskavi o veri in odnosu do cerkve, ki jo je izvedel Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij, ki deluje v okviru ljubljanske Fakultete za družbene vede. Raziskava je potekala pod vodstvom našega rojaka prof. dr. Nika Toša, ki že več kot trideset let uspešno vodi omenjeni center. V raziskavo smo vključili približno 1000 naključno računalniško izbranih polnoletnih oseb iz vse Slovenije. Del te raziskave je bilo tudi že večkrat omenjeno vprašanje o pripadnosti določeni verski skupnosti. Bilo je zastavljeno povsem jasno in razumljivo: "Kateri cerkvi ali verski skupnosti danes pripadate?" V vpra-
šalniku so bile naštete naslednje cerkve oziroma verske skupnosti: katoliška, rimokatoliška, grško (armensko) katoliška, sta-rokatoliška, pravoslavna, protestantska, evangeličanska, kal-vinistična,	judovska,
adventistična, baptistična, vojska rešitve, husistična, meto-distična, mormonska, novoa-postolska, binkoštna, unitarna, jehove priče, mohamedanska, muslimanska, islamska, budistična, skupnost za zavest Kri-šne, scientološka, združitvena cerkev, mun—cerkev. Anketiranec imen teh cerkva ni smel videti, naša naloga je bila, da na vprašalniku obkrožimo tisto cerkev oziroma versko skupnost, katero je vprašani omenil. Možen pa je bil le en odgovor. Če določene cerkve ni bilo na seznamu in jo je anketirani omenil, smo jo bili dolžni vpisati. Nikakor pa pri tem vprašanju ni bilo kršitve ustavnih pravic. Anketirani je imel možnost, da na zastavljeno vprašanje ne odgovori ali pa odgovor celo odkloni.
Če se bo torej že spraševalo o tem delikatnem področju osebne izbire posameznika, je morda najbolje, da se uporabi prav takšno, tudi v drugih državah že preverjeno vprašanje po pripadnosti določeni cerkvi ali verski skupnosti kot pa po veroizpove-
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
w
Čakanje na Nato
Končno je slišati nekaj več različnih mnenj v zvezi z vključevanjem Slovenije v Nato. Vendar pa bi {e vedno težko rekli, da gre za pravi dialog, saj je tudi za najnovejša razpravljanja značilno predvsem hitro etiketiranje "nasprotnikov" ali pa njihovo diskvalificiranje, češ da vsega skupaj preprosto ne razumejo in ne dojemajo v vsej "veličastnosti" in "kompleksnosti".
Vsekakor imamo opravek s svojevrstnim fenomenom: vključitev v Nato tako rekoč brez kakršnegakoli pomisleka in kakršnegakoli pogoja oznanjajo in podpirajo kot edino "najboljšo možnost Slovenije" vsi vrhunski politični liderji, tako rekoč vsi pozicijski in opozicijski voditelji strank (z izjemo predsednika SNS Zmaga Jelinčiča), medtem ko tega ne bi mogli trditi za vse strankarske strukture in "navadne" državljane. Potemtakem bi se lahko zares vprašali, kaj je povzročilo in povzroča ta prepad: ali "modro vodstvo" razpolaga z informacijami in spoznanji o Natu, ki drugim niso dosegljivi, ali pa preprosto meni, da se glede tega doma nima kaj pogovarjati in zato tudi referendumu o vključevanju ne pripisujejo kakšnega posebnega. Nekaj znamenj takšne logike smo zadnji čas lahko zasledili: zunanji minister dr. Rupel je izjavil, da se zunanje ministrstvo z referendumom ne bo ukvarjalo, "mi smo pristojni za naklonjenost Nata, ne za naklonjenost slovenske javnosti". Predsednik državnega zbora in predsednik ZLSD Borut Pahor relativizira pomisleke v zvezi z Natom v njegovi stranki in poudarja, da je sam z vsem srcem za Nato; upa, da bo na koncu tako tudi z ZLSD. Visoki predstavnik Nata pa je ob obisku v Sloveniji sploh podvomil v
smiselnost razpisovanja referenduma, na katerem bi se ljudje odločali za vključevanje Slovenije v Nato ali proti njemu.
ZGODOVINSKA ODLOČITEV
Komentator Dela je te dni zapisal, da bo vključitev v Nato ali Evropsko unijo za Slovenijo pomenila "odločitev, ki bo dolgoročno vplivala na njeno življenje. S tega vidika gre za zgodovinsko odločitev za vse slovenske državljane ..."
Vojaški analitik dr. Anton Bebler opozarja, da se v Sloveniji pojavljajo članki in ideje, katerih namen je, da v očeh javnosti "izpodbijajo legitimnost prizadevanj vlade Republike Slovenije za pridobitev vabila za članstvo v Natu". Ta prizadevanja pa po mnenju dr. Beblerja niso samo v popolnem skladu z njenimi ustavnimi in zakonskimi pooblastili, ampak so tudi povsem legitimna. "To legitimnost odsevajo izjave parlamentarnih političnih strank o strateškem smotru vključitve Slovenije v severnoa-tletske integracije z NATO vred. Zadnjih deset let so slovenski volivci večinsko podpirali politične stranke, ki so zagovarjale vključevanje v Nato. Na drugi strani pa so na volitvah za državni zbor vselej pogorele stranke, ki so izredno nasprotovale vstopu Slovenije v Nato ..."
ODPRAVA VOJSKE?
Dr. Bebler se zavzema za "korektno, poglobljeno in argumentirano debato o tako resnem vprašanju."
Dosedanjega seštevka novinarskih člankov in komentarjev o Natu po njegovem mnenju ni mogoče šteti za takšno debato.
Dr. Bebler tudi pravi, da je v nastopih sicer majhne skupine nasprotnikov vstopa Slovenije v Nato zaslediti tudi nekaj deset zelo spornih trditev. "Slovenski nasprotniki vstopa v Nato praviloma ne predlagajo alternativne varnostne drže Slovenije, za katero se zavzemajo. Pri delu oponentov gre tudi za skrivanje za parolami nasprotovanja Natu. Čeprav tega ne povedo naravnost, se marsikdo izmed njih zavzema v prvi vrsti za popolno razorožitev Slovenije. Z njihove strani bi bilo korektno, če bi terjali od naših parlamentarcev oziroma bi zbirali podpise za razpis referenduma o odpravi Slovenske vojske. Iz zadnjega, zelo zanesljivega izpraševanja mnenj odraslih državljanov Slovenije pa vemo, da v prihodnosti le trije odstotki ne vidijo potrebe po Slovenski vojski. Kar 58 odstotkov anketirancev pa meni, da jo bomo verjetno ali zelo verjetno potrebovali. V nasprotju s tem večinskim stališčem pa govorijo pacifistični oponenti vstopa Slovenije v Nato tako, kot da bi se Slovenija nahajala na svojem posebnem planetu in da si zato, ker je nihče ne ogroža, lahko privošči varnostno politiko neoboroženega samozadovoljstva. Za zagotovitev njene varnosti naj bi povsem zadoščalo članstvo v OZN oziroma sodelovanja v OVSE ..."
Dr. Bebler opozarja, da se v realnem svetu stvari obračajo drugače kot v sicer lepih pacifističnih sanjah. Hkrati polemizira s tistimi, ki menijo, da Nato ni dovolj demokratična organizacija in dovolj prepričljiv garant za resnično varovanje slovenski interesov. Zoperstavlja se tudi mnenjem, da si Slovenija že s samim vstopanjem v EU bistveno popravlja svoj varnostni položaj. "Vstop Slovenije zgolj v EU bo z varnostnega vidika sicer rahlo izboljšal naš položaj, ne bo pa zagotavljal nedotakljivosti naših meja, našega ozemlja, zračnega prostora in teritorial-
di. Vsekakor na noben način pri tem ne smejo biti kršene osnovne človekove pravice.
Religija — vera je zelo kompleksen družbeni pojav, ki obstaja v konkretnem fizičnem in socialnem okolju in določenem času ter vpliva na delovanje družbe predvsem na dva načina, in sicer posredno s svojim vplivom na ravnanje posameznika, ker lahko zadovoljuje človekovo potrebo po osmišljanju življenja, potrebo po varnosti v skupnosti, neposredno pa s svojim vplivom na delovanje celotne družbe. V zadnjih dveh stoletjih je prišlo do cele vrste sprememb, ki so bistveno vplivale na samo vlogo religije v družbi. Sekularizacija je bila predvsem intenzivna v Evropi, kjer je bila vloga krščanske cerkve na vseh področjih zelo močna in je posledica prehoda iz tradicionalne v moderno družbo, ta prehod pa je zaznamovan povečini s hitrim uveljavljanjem znanosti in tehnike, z urbanizacijo. V takšnih razmerah se je bistveno zmanjšala predvsem vloga religijskih institucij, prišlo je do radikalnih sprememb v odnosu do verske prakse, pa tudi v odnosu do religijskih dogem in vrednot.
Še enkrat pa naj poudarim, da je vsak človek osebnost zase in kot tak ima tudi vso pravico do opredeljevanja o veri, do obiskovanja ali neobiskovanja cerkvenih obredov, pa tudi odločanja o tem, ali bo zgolj ateist.
Bronja Habjanič
nih voda."
Dr. Bogomir Kovač za razliko od dr. Beblerja misli, da bi bilo treba zelo razmisliti in pretehtati, kako bo Slovenija zmogla hkratne (povečane) finančne izdatke, ki bodo posledica sočasnega vključevanja v EU in Nato. Dr. Kovač poudarja, da je na srednji rok "najpomembnejša oblika slovenske kolektivne varnosti konkurenčno gospodarstvo in socialna stabilnost".
V zadnji sobotni številki Dela Vojko Jerman piše, da mu je še vedno - tudi po prebiranju obsežnih demagoških članov dr. Beblerja - nerazumljivo "strastno slovensko vključevanje v Nato". Opozarja, da se v javnih razpravah pojavljata dve skrajnosti -varno zavetje v integraciji ali so-liranje v nemirnem svetu, na nemirnem Balkanu. "A če hočem najti motiv velikih ali sposobnost majhnih za napad na Slovenijo, ga ne vidim. V morebitnem totalnem svetovnem spopadu pa bodo odločali takratni trenutni interesi velesil in nikakršni poprejšnji dogovori, kar se je v zgodovini že večkrat potrdilo. Največja vojna nevarnost v tem delu sveta je danes ekonomsko in politično vojskovanje, zavarovanje naših dolgoročnih nacionalnih interesov, ne pa nevarnost fizičnega vojaškega napada ..."
Ob vsem tem Bojan Grgič, raziskovalec iz Centra za strateške in mednarodne študije v Washingtonu, piše, da bo Slovenija jeseni skoraj zagotovo povabljena v članstvo Nata. "Slovenski vstop podpirajo tako v Washingtonu kot v EU. Prav tako predstavnikov naše države ne bi smelo presenetiti, če jim bodo naročili, naj Slovenija poveča izdatke v vojaške namene, naj okrepi posebne vojaške enote, predvsem rod gorske pehote, in prevzame pomembnejšo vlogo pri zagotavljanju regionalne stabilnosti ... "
Jak Koprive
PO SLOVENIJI
Prihodki rdeiega križa slovenije višji od načrtovanih
Nadzorni odbor Rdečega Križa Slovenije (RKS) je predstavil poročilo o finančnem poslovanju RKS in Mladinskega zdravilišča ter letovišča Debeli rtič v letu 2001 in ugotovil, da so bili skupni prihodki za 4,8 odstotka višji od prvotno načrtovanih. Tako so namesto 891,4 milijona tolarjev znašali dobrih 934 milijonov.
Ministrstvo za finance zavrata navedbe SNS
Ministrstvo za finance zavrača trditve poslanca SNS Saša Pečeta, da država z najemanjem kreditov povečuje javni dolg, saj je zadolževanje države po njihovih zagotovilih omejeno s kvalitativnimi kriteriji in zakonsko določeno kvoto zadolževanja. Glede Pečetovih očitkov o nesmotrni privatizaciji državnih bank pa je ministrstvo med drugim zapisalo, da želi vlada s privatizacijo obeh državnih bank doseči razbremenitev davkoplačevalcev, ki preko državnega proračuna plačujejo javni dolg.
Sprejet predlog novele zakona o lokalni samoupravi
Vlada je sprejela predlog novele zakona o lokalni samoupravi, ki naj bi ga državni zbor predvidoma obravnaval že na marčevski seji. Predlog novele vključuje spremembe v povezavi s pravicami samoupravnih lokalnih skupnosti do prostovoljnega sodelovanja zaradi skupnega urejanja in opravljanja lokalnih zadev javnega pomena. Ureja tudi predčasno prenehanje mandata občinskih funkcionarjev, ki je krajši od štirih let, tako da bo mogoče izvajati lokalne volitve v skladu s pravilom, da se te izvedejo vsaka štiri leta za vse občine istočasno.
Državne pomoti v Sloveniji
Slovenija je s sprejemom zakona o nadzoru državnih pomoči in ustreznih podzakonskih aktov že leta 2000 uvedla mehanizem nadzora nad dodeljevanjem državnih pomoči z enakimi nameni in pogoji, kot veljajo v državah evropske petnajsterice. Po vstopu v Evropsko unijo tako Slovenijo ne čakajo bistvene spremembe na tem področju. Razlika pa bo v pristojnosti za opravljanje nadzora, saj se bodo morale takrat tudi v Sloveniji državne pomoči prigla-šati Evropski komisiji.
Razpis za sofinanciranje evropskih projektov
Urad vlade za informiranje je 22. februarja objavil razpis za sofinanciranje informativno—komunikacijskih in izobraževalnih dejavnosti nevladnih neprofitnih organizacij, ki obravnavajo vključevanje Slovenije v Evropsko unijo. Urad, ki razpis pripravlja že šesto leto zapored, bo v letošnjem letu za podporo projektov namenil 20 milijonov tolarjev.
Slovenija prejela vprašalnik o kmetijstvu
Slovensko kmetijsko ministrstvo je v minulih dneh že prejelo vprašalnik o kmetijstvu, ki ga je na države članice in kandidatke naslovilo špansko predsedstvo Evropske unije. Vprašalnik bo služil kot podlaga za razpravo kmetijskih ministrov unije in kandidatk, ki se bodo srečali 19. marca v Bruslju, špansko predsedstvo pa nanj po pojasnilih slovenskih diplomatskih virov ne pričakuje odgovora. Osrednja tema ministrskega srečanja bo razprava o pristopnih pogajanjih za poglavje kmetijstva, še posebej njihovih finančnih vidikih.
Fides napoveduje stavko
Glavni odbor Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije — FIDES je sprejel odločitev, da bodo zdravniki zaradi neizpolnjevanja obljub o povišanju plač znova stavkali, eden izmed pomembnih razlogov za stavko pa je tudi pomanjkanje in preobremenjenost zdravnikov. Stavka naj bi bila predvidoma marca.
SDS za neomejen vpis na medicinsko fakulteto
Največji problem v zdravstvu je pomanjkanje kadrov, zato v SDS predlagajo takojšnjo odpravo omejitve vpisa na medicinsko fakulteto. V stranki ocenjujejo, da bi v naslednjih letih potrebovali okrog 300 novih zdravnikov, kadrovsko stisko pa bi lahko ublažili tudi z ustanovitvijo medicinske fakultete v Mariboru. Sicer pa v SDS nasprotujejo še prevelikemu "uvozu" tujih zdravnikov, predvsem z območja nekdanje Jugoslavije. Po besedah podpredsednika socialdemokratov Andreja Bručana bi morali namesto tega zdravnikom omogočiti boljše pogoje dela, jih finančno stimulirati in previdneje obravnavati zdravniške napake. V nasprotnem primeru lahko po njegovem mnenju v naslednjih treh letih zaradi pomanjkanja zdravnikov in tudi medicinskih sester pričakujemo "kolaps zdravstvenega sistema". Podpredsednik SDS je kritiziral tudi delo ministrstva za zdravje glede drugih aktualnih vprašanj v zdravstvu in ironično ocenil, da je glavni dosežek v zadnjem letu sprememba imena iz ministrstva za zdravstvo v ministrstvo za zdravje.
Invalidske organizacije in znakovni jezik
Svet vlade za socialno varnost je obravnaval in podprl predloga zakonov o invalidskih organizacijah in o uporabi slovenskega znakovnega jezika za drugo obravnavo v državnem zboru, ki bo predvidoma marca. Prvi predlog zakona, ki spada v državni paket zakonov za pristop k Evropski uniji, so pozdravili tudi vsi navzoči predstavniki invalidskih organizacij, kajti od prve obravnave v državnem zboru je minilo že več kot dve leti. V predlogu zakona o invalidskih organizacijah so poleg meril za pridobitev statusa invalidske organizacije ter odvzem tega statusa opredeljena tudi njihova reprezentativnost in merila za pridobitev le—te ter možnost združevanja invalidskih organizacij v nacionalni svet. Predlog zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika pa med drugim na novo določa število članov strokovnega sveta za slovenski znakovni jezik, naloge socialne zbornice in Združenja tolmačev Slovenije.
Pripravila: Bronja Habjanič
28. feb. • 6. mar. 2002

• 104,3 FM
Četrtek, 28. februar
SLOVENIJA 1
6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Mostovi. 9.10 Male sive celice, kviz. 10.00 Zgodbe iz {koljke. 10.35 Slovenski magazin. 11.05 Mario, nedeljski večer v živo. 13.00 Poročila. 13.10 Dobro jutro. 14.50 Svetovni izzivi. 15.25 Opus. 15.55 Slovenci po svetu. 16.30 Poročila. 16.40 Va{ tolar. 17.00 Dosežki, pon. 17.20 Modro. 17.50 Na liniji, oddaja za mlade. 18.25 Zaple{imo, dokum. nanizanka. 18.40 Risanka. 19.00 Novice. 19.05 Va{ kraj. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Tednik. 21.00 Prvi in drugi. 21.20 Osmi dan. 22.00 Odmevi. 22.50 Zgodbe o knjigah. 23.00 Alica, evropski dokumentarni film: Helmut Lutz. 23.25 Modro, pon. 0.00 Osmi dan, pon. 0.30 Tednik, pon. 1.25 Mestne mrhe, nanizanka. 1.50 Strela z jasnega, pon. 3. dela. 2.40 Nemirni, srbski čb-film. 3.50 Ivo Bre{an: Hudič na Filozofski fakulteti, posn. 6.10 Športni film.
SLOVENIJA 2
14.05 Polnočni klub: Bonton, pon. 15.20 Kjer so ognji{ča ugasnila, norve{ka dokum. oddaja. 16.15 Rad imam Lucy, nanizanka, 171. epizoda. 16.45 Strela z jasnega, 3. del. 17.40 Lažni pisatelj, am. film. 19.20 Videospotnice. 20.00 Popularna resna glasba. 22.00 Šoferja, nadaljevanka. 22.50 Poseben pogled: Ubijalski krik, angleški film. 0.10 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 JAG, pon. 46. dela. 10.00 Vsiljivka, pon. 96. dela. 10.55 Tri sestre, pon. 38. dela. 11.50 Esmeralda, pon. 28. dela. 13.10 Lepo je biti milijonar, pon. 14.10 Dragon Ball, serija. 14.35 Power Rangers, nanizanka. 15.30 Diagnoza: Umor, 18. del. 16.25 Esmeralda, 29. del. 17.20 Tri sestre, 39. del. 18.15 Vsiljivka, 97. del. 19.15 24 ur 20.00 Seks v mestu, 8. del. 20.30 Romantični film: Učiteljica srca, am. film. 22.10 Bolni{nica upanja, 3. del. 23.00 JAG, 47. del. 23.50 M.A.S.H., 120. del. 0.20 24 ur, pon.
KANAL A
9.00 Skrivni vrt, film. 10.40 Felicity, pon. 22. dela. 12.00 Melrose Place, pon. 26. dela. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 243. del. 15.10 Mladi in nemirni, 109. del. 16.00 Ricki Lake, pog. oddaja. 16.50 Felicity, zadnji del. 17.40 Podivjani Stark, 4. del. 18.10 Roseanne, 9. del. 18.40 Korak za korakom, 5. del. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pog. oddaja. 20.00 Columbo: Strupena krona, am. film. 21.45 Veronikine sku{njave, 19. de^ 22.15 Cybill, 18. del. 22.45 Noro zaljubljena, 10. del. 23.15 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.00 Rdeče petke,serija.
TV 3
7.00 Pokemoni, serija. 7.30 Wai Lana joga. 8.00 Iz domače skrinje, pon. 9.30 Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol. 11.00 Španski jetnik, pon. filma. 13.30 Kuharski dvoboj, pon. 14.15 Pokemoni, serija. 14.45 Videalisti. 15.15 Vera in čas. 15.45 Razveselimo otroke, humanitarna oddaja. 16.15 Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol. 16.45 Iz domače skrinje. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni, 59. del. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Vroči veter: Usodno srečanje, 4. del. 21.00 Dorotej, jug. zgodovinska drama. 23.00 Kuharski dvoboj, pon. 23.45 Videalisti. 0.15 Videostrani.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.35 Brazilski akvarel, serija. 13.30 Film. 15.10 Novice. 15.15 Leilina odiseja, dokumentarni film. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 Alpe-Donava-Jadran. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Izbrisani prostor, magazin. 21.00 Željka Ogresta z gosti. 22.10 Poslovni klub. 22.40 TV leksikon. 22.45 Odmevi dneva. 23.05 Šport danes. 23.20 Film. 0.45 Sodnica Amy, serija. 1.30 Svet mode. 1.55 Na zdravje!, serija. 2.20 Od prijema do sojenja, serija. 2.40 Transfer 3.25 Dokumentarni film. 4.35 Film. 6.15 Glasbeni program.
HTV 2
9.45 Gilmoreice, serija. 10.30 Nikita 3., serija. 11.15 Govorimo o zdravju. 11.45 Trenutek spoznanstva. 12.15 Globalno mesto. 12.45 TV interview. 13.35 Ekumena. 14.35 Pol ure kulture. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Hilarius, serija. 16.20 Amazing Fred, serija. 16.40 Hugo. 17.05 Brazilski akvarel, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kviz. 19.05 Na zdravje!, serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Sodnica Amy, serija. 20.55 Polni krog. 21.10 Enkratna leta, španski film. 23.10 Seinfeld, serija. 23.35 Zmešnjave, serija. 0.25 Življenje na severu 3., serija.
HTV 3
19.30 Glasbeni program. 20.10 Grammy Awards, posn. 22.00 Svet mode. 22.25 Hit-depo. 0.25 Glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.35 Otro{ki program. 7.55 Korak za korakom, serija. 8.40 Čarovnice, serija. 9.25 Melrose Place, serija. 10.05 Policaj iz Tulza, kriminalka. 11.45 Confetti tivi. 13.25 Maček Billy, serija. 14.30 Rožnati panter, serija. 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Melrose Place, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 18.55 Novo v kinu. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Divji angeli, kriminalka. 21.50 Kaisermahlen blues, serija. 22.40 Novo v kinu. 22.50 De Luca, show. 23.15 Umetnine; Kralj Edip, drama. 2.25 De Luca, show. 2.50 Formula
I,	VN Avstralije, trening, prenos. 4.05 Divji angeli, kriminalka, 2001.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.55 Zlata dekleta, serija. 10.20^ Dar nebes, komedija. 11.40 Pogledi s strani.
II.45	Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Vpra{anja poslancev, iz parlamenta. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Svila in žamet, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodo{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: Antaktika-sanje iz ledu, dokumentarec. 21.05 Vera, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Euroaustria, magazin. 23.00 Primer za dva, krimi serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Veronikine sku{njave, serija. 0.50 Zlata dekleta, serija. 1.15 Univerzum: Antarktika-sanje iz ledu, dokumentarec. 2.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 3.00 Pogledi s strani.
Petek, 1. marec
SLOVENIJA 1
6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Prisluhnimo ti{ini. 9.10 Nina in Ivo: Poslavljamo se. 9.25 Fračji dol, nanizanka. 9.50 Zaple{imo, dokum. nanizanka. 10.00 Na liniji. 10.40 Dosežki. 11.00 Modro. 11.30 O ljudeh in živalih, oddaja TV Maribor. 12.00 Dr. Quinnova, nanizanka. 13.00 Poročila. 13.15 Dobro jutro. 15.00 Prvi in drugi. 15.20 Osmi dan. 15.55 Mostovi. 16.30 Poročila. 16.40 Va{ tolar 16.50 Mladi virtuozi. 17.00 Izgubljena civilizacija ob reki La Venta, francoska dokum. oddaja. 18.00 Marko, mavrična ribica, nanizanka. 18.10 Iz popotne torbe: Čaj. 18.30 Deteljica. 18.40 Risanka. 19.00 Novice. 19.05 Va{ kraj. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Odprto dan in noč, 7. epizoda. 20.30 Praksa, 72. epizoda. 21.15 Cik cak. 22.00 Odmevi. 22.50 Polnočni klub. 0.00 Izgubljena civilizacija ob reki La Venta, pon. 1.00 Mestne mrhe, nanizanka. 1.25 Zloglasni gospod, angle{ki čb-film. 3.20 Dimitris Sgouros - F. Chopin: 24 preludijev op. 28. 4.20 Šport. 5.40 Vsakdanjik in praznik, pon. 6.55 Glasbena ogrlica, pon.
SLOVENIJA 2
14.05 Hladna vojna, pon. 14.55 Dunaj: EP v atletiki, prenos. 19.15 SP v smučarskih skokih, posn. 20.00 Sfinga, nem{ka dokum. serija. 20.50 Storyville, ameri{ki film. 22.45 South park, am. risana serija, 1. epizoda. 23.10 Big Band RTV Slovenija. 0.05 Videospotnice.
POP TV
9.10 JAG, pon.47. dela. 10.00 Vsiljivka, pon. 97. dela. 10.55 Tri sestre, pon. 39. dela. 11.50 Esmeralda, pon. 29. dela. 12.40 Lepo je biti milijonar, pon. 14.10 Dragon Ball, serija. 14.35 Power Rangers, nanizanka. 15.30 Diagnoza: Umor, 19. del. 16.25 Esmeralda, 30. del. 17.20 Tri sestre, 40. del. 18.15 Vsiljivka, 98. del. 19.15 24 ur. 20.00 Akcija v petek: Lov za izgubljenim zakladom, ameriški film. 22.00 Privid zločina, 18. del. 22.50 JAG, 48. del. 23.40 M.A.S.H., 121. del. 0.10 24 ur, pon.
KANAL A
9.00 Kuža na igri{ču, film. 10.40 Felicity, pon. 12.00 Rock'n'roll, pon. nadaljevanke. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 244. del. 15.10 Mladi in nemirni, 110. del. 16.00 Ricki Lake, pog. oddaja. 16.50 Matlock, 1. del. 17.40 Podivjani Stark, 5. del. 18.10 Roseanne, 10. del. 18.40 Korak za korakom, 6. del. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pog. oddaja. 20.00 Nogometna arena. 20.30 Legende nogometa, dokum. serija. 21.00 Astronavt, ameriški film. 22.40 Ekstra magazin, pon. 23.30 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.15 Rdeče petke, erotična serija.
TV 3
7.00 Pokemoni, serija. 7.30 Wai Lana joga. 11.00 Dorotej, pon. 13.30 Kuharski dvoboj, pon. 14.15 Pokemoni, serija. 14.45 Videalisti. 15.15 Risanke. 16.15 Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol. 16.45 Iz domače skrinje. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni, 60. del. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Raketa pod kozolcem. 21.30 Helenini ljubezni, ameriška romantična komedija. 23.30 Kuharski dvoboj, pon. 0.15 Videalisti. 0.45 Videostrani.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Kontakt-program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.35 Brazilski akvarel, serija. 13.30 Perry Mason: Stara ljubezen, am. film. 15.00 Novice. 15.05 Izobraževalni program. 16.15 Televizija o Televiziji. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 Dominikanci, serija. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Za srce in dušo, glasbena oddaja. 20.55 Vse živalce, angl. film. 22.50 Odmevi dneva. 23.10 Šport danes. 23.25 Film. 1.15 Remek. 1.30 Košarka: NBA Action. 2.00 Košarka NBA liga. 4.30 Begunec, serija. 5.15 Remek. 5.25 Glasbeni program.
HTV 2
9.25 Poslovni klub. 9.55 Sodnica Amy, serija. 10.40 Hit-depo. 12.40 Izbrisani prostor, magazin. 13.30 Svet mode. 13.55 Željka Ogresta z gosti. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Mowgli, serija. 16.40 Hugo. 17.10 Brazilski akvarel, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kviz. 19.05 Tretji kamen od sonca, serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Begunec, serija. 20.55 Polni krog. 21.10 Mesečina. 21.55 Svet zabave. 22.25 Cafe Cinema.
HTV 3
19.30 Glasbeni program. 20.10 Atletika, posn. 21.30 Festival. 22.10 Normal, Ohio, serija. 22.35 Veronikine skrivnosti, serija. 23.00 Na zdravje!, serija. 23.25 Naenkrat Susan, serija. 23.45 Jazz.
AVSTRIJA 1
6.45 Maček Billy, risana serija, otro{ki program. 8.05 Korak za korakom, serija. 8.25 Jesse, serija. 8.45 Čarovnice, serija. 9.30 Robin Hood, serija. 10.15 Formula 1, VN Avstralije, trening, posnetek. 10.55 Komisar Rex, serija. 11.45 Confetti tivi, otro{ki program. 14.30 Rožnati ianter, risana serija. 14.55 Simpsonovi, risana serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Melrose Place, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Smučarski skoki, prenos iz Lahtija. 19.30 čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Show za milijone, kviz. 21.10 Avstrijski izbor za pesem Evrovizije, show, prenos z Dunaja. 22.45 Mreža, komedija. 0.25 Smrtonosna preteklost, triler. 1.50 Faust, krimi serija. 2.50 Formula 1, VN Avstralije, kvalifikacijski trening, prenos. 4.20 Robin Hood, serija.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Cynthia, drama. 11.00 Operni ples 2002, posnetek. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Vera, magazin. 12.45 Pogledi s strani. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Svila in žamet, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobro-do{li v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Akti XY-nere{eno, policija prosi za pomoč, magazin. 21.20 Veliki beg: Velika karavana, dokumentarec. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Modern times, magazin. 23.10 V imenu zakona, serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Akti XY-nere{eno, odmevi gledalcev. 0.40 Veronikine sku{njave, serija. 1.00 Zlata dekleta, serija. 1.25 Veliki beg: Velika karavana, dokumentarec. 2.10 Modern times, magazin. 2.40 Talkshow z Barbaro Karlich. 3.40 Pogledi s strani.
Sobota, 2. marec
SLOVENIJA 1
8.00 Zgodbe iz {koljke. 8.30 Male sive celice, kviz. 9.20 Na liniji, oddaja za mlade. 9.55 Erazem in potepuh, serija. 10.30 Prigode Huckleberryja Finna, 3. del. 11.25 Lingo, TV igrica. 11.55 Tednik, pon. 13.00 Poročila. 13.15 Mostovi, pon. 14.15 Na begu, angleški čb-film. 15.35 Zlatko Zakladko, pon. 15.55 Grdi raček Tine, nanizanka. 16.30 Poročila. 16.45 Alpe-Donava-Jadran. 17.15 Ozare. 17.20 Na vrtu. 17.45 Zapu{čina davnine, dokum. serija. 18.15 Vale in Lajči: V napačnih hlačah, nanizanka. 18.40 Risanka. 19.00 Novice. 19.05 Utrip. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Orion. 21.00 TV Poper, oddaja TV Koper 21.30 Zambija: Kalvarija. 22.05 Poročila. 22.40 Oz, 12. del. 23.40 Oblast, nemški film. 1.20 Zapu{čina davnine, pon. 1.45 Alpe-Donava-Jadran, pon. 2.15 Kako osvojiti Courtney, pon.. 3.50 Šport. 5.45 TV Poper, pon. 6.15 Mario, nedeljski večer v živo, pon.
SLOVENIJA 2
8.50 Raymonda imajo vsi radi, pon. 9.50 Lenzerheide: Smuk (ž), prenos. 11.20 Kvitfjell: Smuk (m), prenos. 12.35 Poljub v Glasgowu, angle{ka nadaljevanka. 13.20 Horace in Tina, avstralska nadaljevanka. 13.45 Štafeta mladosti. 14.55 Dunaj: EP v atletiki, prenos. 18.00 Liga prvakov v rokometu, četrtfinale: Celje PL - Magdeburg, prenos iz Celja. 19.45 SP v smučarskih skokih -ekipno, posn. 20.15 Clarissa, fr-nem{ki film. 22.00 Klemperer, nadaljevanka. 22.50 Sobotna noč. 0.50 Videospotnice.
POP TV
3.00 Formula 1, prenos treninga. 8.20 Oliver Twist, serija. 8.45 Princesa Sissi, serija. 9.10 Dragon Ball, serija. 9.35 Power Rangers. 10.00 Možje v črnem, serija. 10.30 Godzila, serija. 11.00 Glavca, 9. del. 11.30 Fejst fantje, 4. del. 12.00 ŠKL. 13.00 Formula 1, pon. treninga. 14.05 Preverjeno, pon. 14.50 TV Dober dan, pon. 15.40 Na{a sodnica, 10. del. 16.30 Dragi John, 16. del. 17.00 Blažen med ženami, 21. del. 17.30 Pomoč za brata, film. 19.15 24 ur. 20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Pasji dnevi, ameriški film. 23.00 Prostori v srcu, am. film. 1.00 24 ur, pon.
KANAL A
10.20 Obala ljubezni, pon. 240. - 244. dela. 14.30 Nogometna arena, pon. 15.00 Legende nogometa, pon. 15.30 Zgodovina nogometa, dokum. serija. 16.30 Matlock, 3. del. 17.20 Goodyear liga: Krka - Split Croatia osiguranje, ko{arka. 19.30 Domače kraljestvo, 23. del. 20.00 Družinska lilija 3, ameriški film. 21.40 Ledeno hladni, zadnji del. 22.30 Preživetje na gori, ameriški film. 0.10 Kmetje in njihove hčere, erotična oddaja.
TV 3
9.30 Wai Lana joga. 10.00 Risanke. 11.00 Videalisti. 11.30 Štiri tačke, oddaja za ljubitelje živali, pon. 12.15 Kuharski dvoboj, pon. 13.00 Helenini ljubezni, ameriška romantična komedija. 15.00 Knjiga, oddaja o kulturi. 15.30 Motor show report, pon. 16.00 Automobille. 16.15 Avtodrom. 16.30 Risanke. 17.30 SQ Jam. 18.30 Spidi in Gogi show. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Magazin, pon. 20.30 Miss Hawaiian Tropic, lepotno tekmovanje. 22.30 Na{ vrt. 23.00 Koncert. 0.00 Videostrani.
HTV 1
7.55 Novice. 8.00 Otroški program. 11.55 TV leksikon. 12.00 Novice. 12.30 Dokumentarna oddaja. 13.00 Prizma, multinacionalni magazin. 14.00 Glas domovine. 14.35 Oprah Show. 15.25 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 16.00 Novice. 16.10 Zlata dekleta, serija. 16.35 National Geographic. 17.35 Turbo Limach Show. 19.05 Biblija. 19.30 Dnevnik. 20.05 Neomejena sila, ameriški film. 22.10 Serija. 23.00 TV leksikon. 23.05 Novice. 23.15 TV dvoboj. 23.40 Jackie Bouvier Kennedy, mini-serija. 2.40 Moške svinje, serija. 3.25 Naenkrat Susan, serija. 3.45 Melbourne: Formula 1 za VN Avstralije, prenos. 6.00 Remek. 6.10 Oprah Show. 6.55 National Geographic.
HTV 2
10.05 Vrnitev iz lova, ameriški film. 12.30 Operna matineja: Peleas in Melisanda. 15.00 Hišni ljubimci. 15.45 Šola za življenje, serija. 16.35 Beverly Hills 9., serija. 17.25 Briljanteen. 18.20 Dekleta v trendu, serija. 19.05 Naenkrat Susan, serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Obstanek. 21.00 Novice. 21.10 Hit HTV-ja. 22.00 Glamour Cafe. 23.05 Moške svinje, serija. 23.50 The Clash, glasbeno-dokumentarni film.
HTV 3
13.00 Košarka NBA: Minnesota - San Antonio, posnetek. 14.55 Atletika, prenos. 17.50 Rokomet. 19.30 TOP DJ MAG. 20.30 Vesoljski otok, serija. 21.15 Dokumentarna serija. 21.40 Šport danes. 21.55 Antologija hrvaškega kratkega filma. 22.40 Umor v mislih, angleško-ameriški film.
AVSTRIJA 1
6.20 Tolpa bambusovih medvedkov, risana serija, otro{ki program. 8.25 Ena, dva ali tri, kviz, otro{ki program. 9.45 Smuk (ž), prenos iz Lenzerheide. 11.15 Smuk (m), prenos iz Kvitfjella. 12.45 Formula 1, VN Avstralije, kvalifikacijski trening, posnetek. 13.30 Simpsonovi, risana serija. 13.50 O3 Austria Top 40, glasbena lestvica. 14.40 Atletika, EP v dvorani, prenos z Dunaja. 17.55 Smučarski skoki, prenos iz Lahtija. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Stavimo da...?, show in igre s Thomasom Gottschalkom, prenos iz Leipziga. 22.35 Ekstremno, magazin. 23.05 Formula 1, VN Avstralije, ogrevanje, prenos. 0.05 Rožnati cadillac, akcijski film, (Clint Eastwood). 2.00 Faust, krimi serija. 3.00 Formula 1, VN Avstralije, prenos iz Melbourna.
AVSTRIJA 2
6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.10 TV kuhinja. 9.35 Fantom iz Hollywooda, triler. 10.40 Zgodba z Zahodne strani, glasbena drama. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Moja hčerka in jaz, komedija. 14.35 Biti oče je težko, komedija. 16.10 Podobe Avstrije, magazin. 16.25 Dežela in ljudje, magazin. 16.55 Religije sveta: Purim. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Pogled v deželo, magazin. 17.45 Enaka pravica za vse, magazin. 18.20 Bingo, TV igrica. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Žid Levi, drama. 21.55 Clarissa-solze nežnosti, melodrama. 23.20 Čas v sliki. 23.25 Kdo se boji Virginie Wolf?, drama. 1.30 Pogledi s strani. 1.35 Dežela in ljudje, magazin. 2.05 Enaka pravica za vse, magazin. 2.40 Clarissa-solze nežnosti, melodrama, 1996. 4.05 Fantom iz Hollywooda, triler, 1974.
Nedelja, 3. marec
SLOVENIJA 1
8.00 Živ žav. 9.55 Nedeljska ma{a, prenos iz Krkavč. 11.00 Pravljične živali, dokum. serija. 11.25 Ozare, pon. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor. 13.00 Poročila. 13.10 Orion, pon. 14.10 Footloose (Je plesati greh), ameriški film. 15.55 O ljudeh in živalih, oddaja TV Maribor. 16.30 Poročila. 16.45 Vsakdanjik in praznik. 18.00 Erazem in potepuh, otro-{ka serija. 18.30 Žrebanje lota. 18.40 Risanka. 19.00 Novice. 19.05 Zrcalo tedna. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Mario, nedeljski večer v živo. 21.45 Večerni gost: Dr. France Cokan. 22.40 Poročila. 23.15 Odkrivajmo znanost: Podnebna znanost, pz. serija. 23.45 Nedolžnost brez zaščite, srbski film. 1.05 Zakaj se zgradbe ru{ijo, pon. 1.55 South park, pon. 2.20 Umori, pon. 3.05 Vsakdanjik in praznik, pon. 4.35 Šport.
SLOVENIJA 2
8.30 Mestne mrhe, nanizanka. 8.55 Komisar Rex. 9.50 Kvitfjell: SP v alpskem smučanju, smuk (m), prenos. 11.20 Lenzerheide: SP v alpskem smučanju, superveleslalom (ž), prenos. 12.30 Evropska glasbena noč: Marko Fink in Nata{a Valant. 13.55 Dunaj: EP v atletiki v dvorani, prenos. 17.00 Evrogol. 17.55 Šport. 19.15 Videospotnice. 20.00 Zakaj se zgradbe rušijo, angleška dokum. serija. 20.50 Frasier, nanizanka. 21.15 Homo turisticus. 21.35 Generacije znanosti. 21.55 Umori, nanizanka. 22.40 Iz slovenske operne ustvarjalnosti. 23.50 Videospotnice, pon.
POP TV
3.30 Formula 1: Melburne, prenos dirke za VN Avstralije. 8.20 Oliver Twist, serija. 8.45 Princesa Sissi, serija. 9.10 Dragon Ball, serija. 9.35 Power Rangers, nanizanka. 10.00 Možje v črnem, serija. 10.30 Godzila, serija. 11.00 Glavca, 10. del. 11.30 Fejst fantje, 5. del. 12.00 Šolska ko{arkarska liga, pon. 13.00 Formula 1: Melburne, pon. dirke. 15.00 Ugrabljeni razvajenci, ameri{ki film. 16.30 Dragi John, 17. del. 17.00 Blažen med ženami, zadnji del. 17.30 Ko mi spregovoriš, ameriški film. 19.15 24 ur. 20.00 Lepo je biti milijonar. 21.30 Športna scena. 22.15 Volkova senca, kanadsko-francoski film. 0.20 24 ur, pon.
KANAL A
10.20 Mladi in nemirni, pon. 106. - 110. dela. 14.30 Študentka in profesor, ameriški film. 16.15 Antibiotiki, dokum. serija. 17.15 Adijo, pamet, 2. del. 18.10 Dvakrat v življenju, 1. del. 19.05 Mel-rose Place, 27. del. 20.00 Mož iz Kalifornije, ameriški film.
21.40 Spet zaljubljen, 1. del. 22.30 Goodyear liga, pon. ko{arke.
TV 3
9.30 Wai Lana joga. 10.00 Spidi in Gogi show, pon. 11.00 Risanke. 12.00 V sedlu, oddaja o konjeni{tvu. 12.30 Vera in čas. 13.00 Vroči veter: Usodno srečanje, pon. 14.00 Sijaj. 14.30 Ekskluzivni magazin, pon. 15.00 Čestitke iz domače skrinje. 16.00 Raketa pod kozolcem, pon. 17.30 Ježek show. 18.30 Štiri tačke. 18.50 Knjiga, oddaja o kulturi, pon. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 To je Bush, pon. nanizanke. 20.30 Italijanska nogometna liga, prenos. 22.30 Automobille, pon. 22.45 Avtodrom, pon. 23.00 Italijanska nogometna liga, posn. 1.00 Videostrani.
HTV 1
8.10 Novice. 8.15 Otroški program. 12.00 Novice. 12.30 Plodovi zemlje. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Klic duha. 14.00 V nedeljo ob dveh. 15.00 Novice. 15.10 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 15.40 Gledališka predstava. 16.55 Dr.Quinn, ameriški film. 18.25 Klemperer, serija. 19.15 LOTO 6/45. 19.30 Dnevnik. 20.05 Nova doba, dramska serija. 21.05 Ciklus "James Bond": Zlato oko. 23.10 TV leksikon. 23.15 Novice. 23.30 Majhna kradljivca, film. 1.10 V nedeljo ob dveh. 2.10 Klemperer, serija. 3.00 Od prijema do sojenja, serija. 3.20 100 let komedije, dokumentarna serija. 4.15 Hold Back the Town, am. film. 6.10 Glasbeni program.
HTV 2
9.00 Biblija. 9.15 Upanje v življenje, dokumentarna oddaja. 9.45 AGAPE. 10.45 Portret cerkve in mesta. 11.00 Sveta maša, prenos. 12.05 Hold Back the Down, am. film. 14.00 Jackie Bouvier Kennedy, mini-serija. 17.05 Ksena, serija. 17.50 Split: Morje. 18.25 Opera Box. 18.55 Oddaja o kulturi. 19.30 Fotografija v Hrvaški. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Koncert. 21.15 Novice. 21.20 100 let komedije, dokumentarna serija. 22.10 Triler: Giselle.
HTV 3
7.00 Brazilski akvarel, serija. 11.15 Formula 1 - preview sezone. 11.45 Melbourne: Formula 1 za VN Avstralije, posn. 14.00 Atletika, prenos. 16.05 Nogomet. 19.10 Atletika, posn. 20.25 It. nogometna liga, prenos. 22.20 Šport danes. 22.35 TOP DJ MAG.
AVSTRIJA 1
6.25 Tabaluga, risana serija, otro{ki program. 7.15 Disneyjev festival, klasične risanke, otro{ki program. 8.50 Ena, dva ali tri, kviz, otro{ki program. 9.45 Superveleslalom (m), prenos iz Kvitfjella. 11.15 Superveleslalom (ž), prenos iz Lenzerheide. 12.45 Šport. 13.15 Formula 1, VN Avstralije, posnetek. 14.35 Atletika, EP v dvorani, prenos z Dunaja. 16.15 Nogomet, avstrijska liga: Sturm-Tirol, prenos. 18.30 Šport v nedeljo. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 1954 Šport. 20.15 Godzila, akcijski film. 22.25 Columbo: Vpra{anje časti, kriminalka. 23.40 Kraj zločina: Varovanci, kriminalka. 1.10 Vojne v Pentagonu, komedija. 2.50 Modri rodeo, drama, 1996. 4.20 Paralelni svet, serija.
AVSTRIJA 2
7.00 Vremenska panorama._9.00 Čas v sliki. 9.05 Potovanje za sladokusce: Avstrija-Madžarska-Švica. 9.35 Picassov frizer, dokumentarec. 10.35 Kulturni tednik. 11.00 Čas v sliki. 11.05 Novinarska ura. 12.00 Iz parlamenta. 12.30 Orientacija, magazin. 13.00 Poročila. 13.05 Pregled tedna. 13.30 Tuja domovina, magazin. 14.00 Pogledi s strani, revija. 14.15 Univerzum: Divji planet-ognjeni pekel, dokumentarec. 15.00 Policijska postaja 1, serija. 15.25 Prodani dedek, domovinski film, 1962 (Hans Moser). 17.00 Čas v sliki. 17.05 Lep{e življenje, magazin. 18.00 Po{tna loterija. 18.30 Podobe Avstrije. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Pogledi s strani. 20.15 Poletni sen, drama. 21.45 Čas v sliki. 21.55 Zadeva, pogovor 23.10 Čas v sliki. 23.15 Prost vstop: Jenufa, posnetek opere. 23.45 Modri rodeo, drama. 1.15 Kulturni tednik. 1.40 Pogledi s strani, revija. 1.55 Pogledi s strani. 2.05 Dober dan, Koro{ka, magazin. 2.35 Dobar dan, Hrvati, magazin. 3.05 Tuja domovina, magazin.
video-foto-avdio-katv studio
Silvo LEŠNIK s.p., p.e. Nikova ul. 9, 2230 LENART
Beta SF> DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta.
tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net
■	Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd.
■	Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov.
■	Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov.
■	Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video.
1399,90
čajna salama ODLIČNO
PÛMMES FRITËS 9t* mm ■ sn"
-OniGINAL-
HISA UGODNIH NAKUPOV
"V,
559,90
179,90
čokoladni lešnikov namaz Nussenla 400g nussenia

Zamrznjeni pommes frites 2,51^ mccain
1299,90
//

Zamrznjeni panirani puranji file Ikg puris
499,90
59,90
79,90
Napolitanke lešnik lOOg haze
Majoneza Hellmann's 630 g kolínska

Puranja jetrna ali mesna pašteta 50g puris
99,90

Sadni napitek višnja, jabolko, pomaranča ali multivitamin il
■^ĚÍÍSíf^-
\t:c
^ ^ mAjms
OB» hahhllí
129.90
llnl biskvitne rolade 175g različnih okusov kovis
iiHll
89.90
Z. ' >5
I - i
949.90
Cola LIGHT 21 PVC jil
COCA COI_A PARTY PACK
-T' ' ""r'?'
úfíííošií
fONKER
289,90
- (8 kom Coca Cola 0^1, Bonboniéra Atlantis 200g J 2 kom Čips Pnngles 200g) vitaminka _
kos'

f O'rt'ina firter t *eb tSmaâe mpr^të
•t
^lEGUSkl
119.90
Keksi 140g, različni okusi pieguski
>
109,90

Bonboni 90(^ razllčtaib okusov' evrom
Sladka koruza 340g baron
59,90
kroglice lOOg leben
mSE

11^90f CaI-ÎAJ 549,90

Mešanica grah-korenje 400g jonker
Pecivo mešano sladko 900g kamaj
Kumarice delikatesne 680g ^ good food

169.90
Vedro 10 I PVC
kS 99,90
499,90
Desert RaffaellolSOg
poižki ali špageti 500g ferrero
good WDOD
- ,J:.iia/:
»Si
799.90
tki
pras

99,90
Kava mleta lOOg i good food
Mehčalec Medvedek Jasmin jager
!iOVn

41

359,90

5999,90
Cvetlično korito s podstavkom 60 cm plana _
|AProdajni center'
Ob Dravi 3g, Ptuj, tel. 02/7880023, oddelek papimiœ: tel. 02/788 00 25 ODPIïrO OD 7.30 DO 21. URE V SOBOTO OD 7.30 DO 21. URE VNEDEUO OD 8. D013. URE

3v
pfí.í-

SUBSTRAT
BLUMENERDE POniNG COMPOST
50
Zemlja cvetlična 50 I dromedair
Nakupni cent^
Špindlerjevcul.3,Ptui,tel.02y^0040 ODPRÍO OD 7.30 D019. URE V SOBOTO OD 7.30 D015. URE VNEDEUO OD8.00D012.URE
^Hiper cental
J Market S
Industrijske ulico, Lenort v Slovenskih goricah	Domova 81 c, Dornavo
tel. 02/720 03 01	tel. 02/755 48 31
ODPRTO OD 7.00 D019. URE	ODPRTO OD 7.30 D019. URE
V SOBOTO OD 7.00 D019. URE	V SOBOTO OD 7.30 D019. URE
VNEDEUO OD8.00D012.URE	VNEDEUO OD8.00.D012.URE
Marketi
Hardek17aJ tel. 02/740 15 38 ODPRTO OD 8. D018. URE ^ V SOBOTO OD 8. D012. URE
Naročnik: PETUA d.o.o., Ob Dravi 3a, 2250 Ruj • Vse cene so v SIT • Ponudba velja do 10.03.2002 oz. do prodaje zalog • Za morebitne napalce v tisku se opravičujemo
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Slovesno ob 100-letnici Neže Cvetko
iz Markovcev
Prvo soboto v januarju in (novem) letu 2002 si je drobcena Neža Cvetko izbrala za praznovanje svojega 100. rojstnega dneva.
Rodila se je na prav ta dan leta 1902 in potem s starši, bratom in sestrami preživljala težka in lepa leta, obdobja miru in sreče in vmes nekaj nemirnih vojnih let. S pridnim učenjem je dosegla kar dva poklica, se zaposlila in učakala upokojitev, mirno in prijetno jesen življenja. Ker si ni ustvarila lastne družine, se je pred leti pridružila nečakinji Marijani Cvetko, ki odtlej vzorno skrbi zanjo. Skupaj sta torej tudi načr-
tovali praznovanje Nežine 100-letnice, se je veselili in bali obenem, saj je bilo z njim povezanih mnogo skrbi in pozornosti. Ob pomoči nečaka Janeza in mnogih drugih sorodnikov, sosedov in prijateljev se je nato vse zgodilo tako, kakor sta si gotovo obe najbolj želeli: ob 13. uri je farni župnik Janez Mau-čec daroval sv. mašo v zahvalo za 100 let življenja vzorne faranke Neže Cvetko, vse življenje sosede cerkve sv. mar-
ka. V lepem, sončnem popoldnevu so se nato vsi zbrani radi pomudili ob dobrotah, ki so jih pred cerkvijo ponujale mize Društva podeželskih žena občine Markovci. Sledilo je še fotografiranje na stopnišču občine Markovci, lahko bi rekli kar »Skupna slika s stoletnico oziroma gospodično Nežko«, kakor jo je malo pozneje šaljivo nagovoril župan Franc Kekec. To je bilo že v prostorih ZAF centra, kjer so domači pripravili lepo praznovanje in kjer je Neža vsa ponosna sprejemala čestitke, šopke in darila ob svojem častitljivem jubileju. V imenu občine Markovci sta ji čestitali s šopkom in nagovorom svetnici Tilčka Petrovič in Karolina Pičerko, župan pa ji je izročil zlat prstan, ki se ga je vidno razveselila. S pesmijo in šopkom so slavljenko počastili člani MoPZ Markovci ter obenem razveselili vse zbrane, ki so se pozneje še dolgo zadržali na tem res lepem in redkem praznovanju. Medtem pa so po vaseh občine Markovci skupine Treh kraljev s svojim petjem razveselile marsikatero hišo.
Ob koncu oziroma v spomin na praznik pa naj ponovim samo še besede Neže Cvetko: »Doslej sem čakala na 100-letnico, zdaj pa bom na 105-letnico.« Naj se vam želje uresničijo, spoštovana Petričova Neža!
K. Pi~erko
otilija bezjak iz bukovcev se spominja svoje mladosti na salarvi domačiji v novi vasi:
»Brez Drave bi bilo nase življenje revnejše!«
»Odraščala sem na Salarvi domačiji v Novi vasi, tam kjer se zavije k Dravi in mimo nas so vsak dan odhajali ljudje, ki so imeli ob Dravi kake opravke, ali so morali čez, v [turmovce po travo, listje, velikokrat drva. Spominjam se, da mi je bilo štiri leta, kos ta me oča in mati, še to vem, da je bilo v nedeljo popoldan, vzela s sabo, ko sta šla v [turmovce. Pri na{i hi{i nas je bilo enajst živih otrok, jaz sem bila najmlajša, imeli pa smo veliko kmetijo in tudi svojo ladjo s katero smo se vozili na drugo stan reke. Tista vožnja čez reko mi bo ostala za vselej v spominu, bilo je lepo, tako kot zdaj prikazujemo nekdanje življenje z reko, ki je bila tistega dne mirna, a je znala v samo nekaj urah vzvaloviti in narasti, da smo se je vsi bali. Bilo je takrat, ko smo še z ostalimi vaškimi otroci vsako jutro krave prepeljali v [turmovec, tam pasli do poldneva, si nato privoščili počitek in pred večernim prihodom domov, krave še enkrat spustili na pašo. Za malico in kosilo smo imeli s sabo kruh, krompir, ki smo si ga sami spekli, jabolka, za žejo pa jabolčnik. Radi smo imeli skupno pašo, a se je zgodilo, da so nas enkrat naši očetje komaj rešili. Drava je namreč v nekaj urah močno narasla in ladjo smo potegnili gor proti Markov-cem, da bi se z njo nekako prepeljali v Novo vas, a nas je kar neslo dol po reki in smo se šele v Bukovcih dotaknili kopna,« se je pred dnevi spominjala Otilija Bezjak, zdaj Markova iz Bukovec. Takrat pravi, je znala plavati še opreden je šla v šolo. Drava ji je bila kot prijateljica, nič se je ni bala in otro-čaji so vse poletje preživeli ob in v njej. »Vsi smo se hodili kopat, otroci smo v vodi uživali, naši starši so se v njej umivali. Ženske so tudi večje kose perila splakovale v reki. Jedli smo ribe, ki so jih v njej nalovili ribiči in naše življenje se je tako lepo zlilo s to reko. Včasih je res podivjala, poplavljala naše travnike in njive, spodjedala obrežje, a ji tega nismo zamerili. Našo zemljo smo pred reko zavarovali s hlodi in kamenjem. Ponj je bilo treba v rudnik pri
Borlu, rekli smo mu Pruh. Sama sem zvozila na lesenem vozu v katerega sta bila vprežena domača konja kar nekaj kubikov kamenja. Enkrat sem imela pri Olmovi kleti nesrečo. Poln voz kamenja se je prevrnil, a na srečo sta konja in jaz dobro odnesli,« pripoveduje Otilija in kar hitro pove, da je bilo še kako naporno vso tisto krmo in listje ter drevje zvoziti iz Šturmovca na no-vovaško stran Drave.
Reka nas je preizkušala
»Veliko in težko smo delali takrat. Ko pa sem se poročila, se je moje druženje z reko končalo. Mož ni znal plavati, vode se je celo bal in tistega strahu sem se počasi nalezla še sama, zato svojih otrok nikdar nisem pustila k vodi. Spominjam se, da sem še kot dekle iz Drave rešila Martinekovega hlapca. Dekleta smo bila takrat vsa vražja in smo skakale v vodo tudi na glavo. S čolnom sem se peljala čez Dravo, Otilija Vidovič pa je celo ladjo sama spravila na drugi breg. Ja, bili so to lepi časi, a je treba povedati, da je bilo takrat življenje mnogo trše in je bila taka tudi Drava po kateri
Otilija Bezjak: »Moja mlada leta je zaznamovala reka Drava.«
smo februarja 1948. leta lahko šli kar peš, tako je bila zaledenela.«
V Novi vasi so imeli v letih po vojni tudi svoje barno, potem pa, ko so ga potegnili gor v Markovce, je začelo življenje na Dravi v Novi vasi počasi ugašati. »Ogledala sem si letošnjo prireditev in košnjo in moram reči, da so se zelo potrudili, res je bilo tako, le kobilic, ki bi skakale v župo in bi jih kak kosec kar lepo pomlatil in pojedel, tokrat ni bilo videti,« je še dodala Otilija Bezjak.
(PS)
@upan ima rad bolj zape~ene krofe
Na svečnico, ko je bila v Markovcih že tretja kmečka tržnica, smo izbirali tudi naj krof občine Markovci. Krofe, ki so jih gospodinje prinesle na ocenjevanje brez nadeva in posipa, je ocenjevala štiričlanska strokovna komisija: Cvetka Bogdan, Lilijana Bračič, Bernarda Trafela in predsednica komisije Marija Rošar. Komisija je za vsak krof ocenila zunanji videz, se pravi obliko in izpečenost, barvo, poroznost in elastičnost sredice ter vonj in okus sredice kot tudi skorje.
Ocenjevanja za naj krof občine Markovci se je udeležil tudi župan občine, ki je vsem ženskam čestital za »korajžo«, da so to, kar znajo narediti, se pravi speči in ocvreti, pokazale tudi v javnosti. Dejal je, da si vse sodelujoče zaslužijo prvo mesto, saj v veliki meri pripomorejo k pestremu in prijetnemu dogajanju v občini. Župana pa smo povprašali tudi, kakšne krofe ima najraje on. Odgovoril je, da ne smejo biti preveč svetli, torej morajo biti lepo rjavo ocvrti, vsekakor pa so najboljši tisti, ki so polnjeni z marelično marmelado in fino posipani s sladkorjem.
Obiskovalci smo poskusili tudi pečene krofe, ki jih je Marija Kristovič iz Zabovcev spekla v krušni peči, komisija pa je soglasno odločila, da naj krofe v naši občini cvre Marija Bezjak iz Markovec.	(MZ)
uspesen koncert pevcev in pevk kud markovci zvon
Navdu{ili vsi, od najmlaj{ih do najstarej{ih pevcev
čeprav je božično-novoletni čas že kar odmaknjen, se še vedno z veseljem in toplino spominjamo božičnega koncerta, ki so ga že sedmič po vrsti pripravili prizadevni pevci in člani KUD Markovski zvon. Zapeli so vsi, od najmanjših Zvončkov preko Kora, do cerkvenega pevskega zbora Sv. Marko. Kar enaindvajset pesmi smo slišali in vse te so dve uri polnile domačo farno cerkev, ki je znova sprejela veliko število obiskovalcev. Zanimivo je tudi to, da je bilo domačinov morda nekaj manj, zelo veliko pa je bilo novih še nepoznanih ljubiteljev petja.
Pevci seveda po koncertu ne počivajo, temveč pridno vadijo in se pripravljajo na spomladanske revije. Ob koncu januarja je KUD imelo tudi svoj letni občni zbor. Ni bil le formalnost, ki jo je potrebno opraviti vsako leto. Začeli so ga zelo kulturno - s himno v izvedbi Kora, ki so ji sledile še tri slovenske pesmi. Iz poročil predsednika KUD in vodij posamičnih pevskih sekcij je bilo začutiti zadovoljstvo nad opravljenim delom v preteklem letu ter veliko zanosa in
optimizma za naprej.
Po uradnem delu je sledilo presenečenje, saj je fantovska skupina ŠARKI predstavila svojo novo kaseto. Tisti, ki bili malo prej še '' vsi uradni '', so sedaj nastopili v stari opravi s klobuki in predpasniki ter zapeli nekaj priložnostnih pesmi.
Poleg božičnega koncerta je bil to znova lep kulturni utrinek v našem vsakdanjiku. Škoda, da jih ni več.
mpr
Slovesno ob kulturnem prazniku
Učenci iz OŠ Cirkovce, Destrnik, Gorišnica, Olga Meglič Ptuj, Podlehnik in Markovci ter učenci Dijaškega doma Ptuj in pevci moškega pevskega zbora KD Alojz Štrafela Markovci so v četrtek, 7. februarja, v telovadnici markovske osnovne šole pripravili osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku. Otroci so s pomočjo mentorjev z igranjem, petjem, plesom in recitiranjem zbranim pripravili lep kulturni večer, ki se je odvijal poldrugo uro.
Proslave so si med drugimi udeležili tudi Jože Foltin, ravnatelj OŠ Markovci, Karolina Pičerko, predsednica odbora za družbene dejavnosti občine Markovci, Franc Kekec, župan občine Markovci, in Ervin Hojker, predsednik aktiva ravnateljev Spodnjega Podravja.
Osrednja govornica K. Pičerko je zbranim v imenu občine izrekla dobrodošlico in potem razmišljala, kaj vse kultura pravzaprav je. Dejala je, da ob kulturnem prazniku najprej pomisli na Prešerna. Nato se je z mislimi preselila v naše kraje in povedala, da so pred nami praznični dnevi in veselo pustno rajanje. Poudarila je: »Pokanje bičev, odmevi korantovih zvoncev, pa nežno petje vil in kokodakanje picekov; vse to je kultura. In ne samo to. Tudi slavnostno zvonjenje farnih zvonov ob bližajočih se velikonočnih praznikih in občutki, ki se ob tem vzbudijo v nas.«
Ervin Hojker pa je dejal, da so otroci, ki izžarevajo modrost, in njihovi mentorji s skupnimi močmi pripravili lep, ustvarjalni dogodek. Pojasnil je, da je vsakdo lahko dober na nekem nivoju in da smo lahko ponosni na to, da smo skupaj, da lahko rečemo, da smo kultura ljudje. »Pomembno je priti skupaj, si stisniti roko in reči: rad te imam. Kultura smo mi, kultura je v nas in srčna kultura je tista, ki nas vodi k temu, da naredimo kaj lepega,« je še dodal.
V Markovcih si je še v dneh po pepelnici mogo~e ogledati podobe fa{enka
Bojan Puklavec iz Ljubljane, Zoran Ogrinc iz Slovenj Gradca in Igor Somrak iz Ljubljane so nagrajenci letošnjega, že četrtega ex tempora v Markovcih. Nagrade za najuspešnejša slikarska dela, tokrat je ustvarjalo kar 74 slikarjev iz vse Slovenije, na ogled pa je kar 50 podob, so prispevali Certus Maribor, Mercator SVS in zasebno podjetje ZAF iz Markovec.
Z odzivom slikarjev na predpustni ex tempore je bil zelo zadovoljen organizator srečanja slikarjev Jože Foltin, ravnatelj OŠ Markovci, ki se tudi sam ukvarja z likovno umetnostjo. Podobe letošnjega fašenka so na ogled v avli osnovne šole in v prostorih občine Markovci.
(MZ)
iz solskih klopi / IZ SOLSKIH KLOPI
ZIMSKI ŠPORTNI DAN MARKOVCI
V torek, 15/1-2002, smo imeli športni dan na Rogli. Že navsezgodaj smo bili vsi nasmejanih obrazov. Ko smo se vsi zbrali, smo se odpeljali z avtobusom. Jaz sem imela takšen lep občutek, kot še nikoli. Ker nisem mogla skriti svojega veselja, sva si s Tamaro prepevali. V veselje mi je bilo, da so se tega športnega dne veselili tudi vsi moji sošolci. Bila sem že vsa nestrpna, kdaj bomo prispeli na Roglo. Ko smo stopili iz avtobusa, sem se nadihala svežega zraka. Pojedli smo sendviče in spili sok. Ko smo imeli polne trebuščke, smo vzeli pot pod noge in se napotili proti Pesku. Med hojo sem imela neverjetno dober občutek. Nadihala sem se svežega zraka, na licu sem čutila, kako me veter nežno boža. Boljše se mi je bilo sprehajati kot se peljati z avtobusom. Ko smo prišli do Peska, smo si lahko kupili čaj ali kaj za pod zob. Zunaj smo se kepali. Povedali so nam, da žal haskijev ni. Večina otrok je bilo žalostnih, saj bi se radi peljali z njimi. Ko smo se Maja, Špela, Barbara, Patricija in jaz zibale, smo začutile prve sončne žarke. Zelo smo se smejale, ker smo vse padle po velikem ledu. Ko smo se razigrali, smo se z avtobusom odpeljali nazaj na Roglo. Tam nas je čakalo najzabavnejše početje v tem dnevu. Šofer nam je dal sanke iz prtljažnika. Sanke je imela Tamara. Začeli smo se sankati. Malce sem vriskala od veselja. Tamara mi je zabičala: Ne vriskaj tako glasno! Jaz sem ji lepo odgovorila: Saj, nisem edina, ki vriska in ne morem skriti veselja. Velikokrat sva se v koga zaleteli, pa nič zato, saj ni prišlo do nobene poškodbe. Sankala sem se tudi z drugimi prijateljicami in delila veselje z njimi, Lepo hitro mine, zato je tudi ta zimski športni dan minil. Ta športni dan mi je bil najlepši od vseh do sedaj. Zelo si želim, da bi doživela več takih lepih zimskih športnih dnevov.
Nina Žnidarič, 3.a
Markovci so lepi kraj, zeleni kot cvetoči maj.
Zaf center, cerkev, občina stoji, vanjo prihajajo Markovčani.
Med njimi sem tudi jaz,
in to je moja MARKOVSKA VAS.
Metka Golob, 3.b
TOREK, 29. JANUARJA - PRVIČ NA DRSALKAH!
Moj dragi zaupnik! Joj, komaj čakam, da ti povem, kako krasno sem danes preživela dan. Bil je dan, kakršnega še ni bilo! Prvič sem stala na drsalkah! Kako sem prišla do tega? To bi rad izvedel. Pa me poslušaj in uživaj še ti v mojih lepih trenutkih.
Šola je bila tista, ki se je danes za spremembo odlično odrezala! Ja, prav si slišal! Učitelji so nam pripravili
morali drsati le v eno smer? Pa saj je vseeno! Drsati se je krasno. Kot bi imel perutnice! Počutiš se tako lahkega, tako živega! Lasje ti plapolajo v ve-trčku, glasba igra, ves svet je tvoj ! Ne misliš ne na šolo ne na domače naloge ne na neuslišano ljubezen ^ Le ti in drsanje ^ Morda še kdo, ki te prime za roko, da ti je topleje ^Le kaj sanjam in te dolgočasim! Vem, da mi nekoliko zavidaš. Vem pa tudi, da me imaš rad in da mi privoščiš še veliko takšnih šolskih dni.
Ali sem koga spoznala? O tem pa jutri. Baaajjj!
Tvoja M M
NORI PUST
Vile letos so se spet zbudile, so čez dvorišče se podile, čedne fante s plesom so vabile, rade bi jih poljubile.
Koranti po vasi hodijo in prav vse z zvonci prebudijo,
Vztrajaj, nikoli ne obupaj, pa ti bo uspelo! Proslava učencev Sp. Podravja.
NEDELJSKI SPREHOD
V nedeljo, 23/12-2001 se je naša družina odpravila na lep sončen sprehod. K Dravi smo šli hranit labode. Nesli smo jim kruh in zrnje. Ko smo prišli do tja, jih je bilo vse polno. Tudi preš-tel sem jih, bilo jih je triindevetdeset. Zelo so bili zabavni in kar domači. Opazili smo tudi sledi raznih živali. V gramozno jamo smo se šli tudi drsat, a preden smo odšli, smo z veseljem pozdravili labode. Srečni smo se odpravili domov, ker smo naredili dobro delo.
Marko Kukovec, 3.b
čudovit športni dan. DRSANJE! In to v Mariboru. Že dolgo sem si to želela. Moram ti še priznati, da me je bilo malce strah. Lahko bi si kaj naredila -kaj zlomila ali pa bi me videl kdo štr-bunkniti po ledu, meni pa bi bilo nerodno. Kaj veš, kaj bi se lahko zgodilo?!
Ne dolgovezi ! Kar slišim te, kako si radoveden, kaj se je dogajalo dalje. Po izposoji drsalk v dvorani sem že stala na ledu. Jaz na ledu! Vendar nisem padla! Kar zapeljala sem se! Kako sem si odahnila! Saj sploh ni tako težavno! Kar precej podobno rolanju.
Veš, česa nisem razumela? Zakaj smo
LIST IZ MARKOVCEV je glasilo občine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. Uredniški odbor: Stanko Toplak, Marjan Horvat, Marinka B. Kolenko, Marta Prelog Rožanc, Ivan Štrafela, Karolina Pi~erko, Ivan Golob. Odgovorna urednica: Slavica Pi~erko Peklar. Fotografije: Slavica Picerko Peklar in OŠ Markovci Naslov uredništva: Markovci 43, 2281 Markovci. Telefon: 788 88 80 Strani na internetu: www.markovci.si
za robce dekleta prosijo, na nori ples jih vabijo.
Ruse avte ustavljajo, šoferjem žepe praznijo, mene močno so prestrašile, vendar niso me ustavile.
Po vaseh še veliko pustnih mask nori, Pike Nogavičke, klovni, medvedi,
rudarji,
mesarji, električarji, klobasarji, troti -vsi so nori, kot pustni običaji v celoti.
Spesnil: Samo Puk{i~
VELIKI PUST
Pust je pred vrati, na mizi so krofi, zraven klobase, to je za veselje naše.
Korent dolg jezik ima, in z zvonci veselo rožlja.
Pustne maske vesele so, našemljene po ulici gredo.
Vile v krogu plešejo, in nam srečo nosijo.
Orači prvo brazdo zaorjejo, da pridelka dosti bo.
Piceki od veselja skačejo, ker jim domači darove dajejo.
Pokači z bičem pokajo, ker vihrave melike ženejo.
Katera se do pusta poročila ni, zdaj v kopanji čepi.
Petra Arklini~, 2.b
na mladih svet stoji
Aleksand^^ in Damjan Kelenc, prvi šestošolec, starejši dijak drugega letnika Srednje zdravstvene {ole Maribor
i
Tega se veseli tudi najin ata
Naj se vam najprej predstaviva, saj sva takšna kot naju vidite na fotografiji le za fašenk; sva Aleksander in Damjan Kelenc. Mene, ki pišem ta dnevnika, kličejo kar Sandi. Doma sva v Stojncih. Jaz obiskujem osnovno šolo Markovci in hodim v 6. razred. Damjan pa je že končal svoje osnovnošolske dni in je že pred dvema letoma zakorakal v Maribor v srednjo Zdravstveno šolo »Juge Polak«. Pravi, da se nikjer več ne počuti tako dobro, kot se je na naši mar-kovski šoli.
Vendar pa v srednjo šolo rad zahaja. Drugo leto bo imel šolsko prakso v bolnišnici, ki se je že zdaj veseli, saj verjame, da bo izredno zanimiva. Preden bo dobil vse te izkušnje, pa ga čaka še kar nekaj dni in noči učenja. Ob vseh šolskih obveznosti je naš Damjan tudi glasbeno aktiven, saj igra harmoniko in bariton.
Nogomet in glasba, kaj ho~ete {e ve~?
Ob šoli obiskujeva, midva brata, različne interesne dejavnosti. Hodiva k nogometu in sva člana nogometnega kluba Stojnci. Zadnjo sezono smo bili zelo uspešni ne samo pionirji pač pa tudi člani in mladinci. Pionirji in mladinci smo si delili prvo mesto v svoji skupini, člani pa so bili med prvo peterico v tretji nogometni ligi-sever v Sloveniji. Res dober uspeh celega društva, a ne?
Poleg nogometa sva dejavna tudi pri Markovski pihalni godbi, kjer z nami moškimi godbeniki, igrata, pa zato toliko bolj »opazno«, samo dve deklici. A zaradi njiju godbo obiskuje še 20 rednih članov. Z godbo imamo vaje enkrat na teden, saj imamo veliko nastopov, menda tudi zato, ker smo ena redkih godb z lepo kapelnico Heleno Bezjak. Jaz igram trobento, Damjan pa bariton. Ce hočeš igrati v godbi je dobro, da osvojiš glasbeno prakso in tudi teorijo. Oba sva si jo pridobila v glasbeni šoli na Ptuju. Damjan je naredil 6. razredov nižje glasbene šole za harmoniko, jaz pa glasbeno šolo še obiskujem in na koncu šolskega leta bom imel zaključen 4. letnik. Letos sem se že udeležil tekmovanja v igranju na trobento in na regijskem tekmovanju - to je bilo le dva dni po našem fašenku, ko smo vsi trije moški iz naše hiše veselo »špi-lali« - sem osvojil drugo mesto. Za to tekmovanje je bilo potrebno veliko priprav, tudi trikrat tedensko. Tiste dni smo vsi doma živeli za mojo trobento, še posebej pa ati, ki me vozi v glasbeno šolo in domov.
Moja ljubezen -matematika, o puncah kdaj drugi~
Moj tedenski urnik je kar zaseden.
Ker smo na začetku šolskega leta dobili nekaj novih predmetov, me je že začelo preganjati učenje. Od vseh predmetov mi je, če verjamete ali ne, najljubša matematika. Imam pa težave s puncami, kakšne, vam za zdaj še ne zaupam, povem pa, da takšnih težav moj brat ne pozna. On je punc kar navajen, predstavljajo namreč večinski del populacije na njegovi šoli. To mu seveda zelo ustreza. Zaenkrat pa ne (po)vem, če mu je katera še posebej všeč. Do poletja bom to iz njega prav gotovo izbrskal. Brat je te dni bolj tih, šepeta, kaj naj pišem, njemu pa se kar ne da, čeprav bo denar od tega dnevnika šel na njegov bančni račun. A ga bom že izvlekel iz njega, saj se znam boriti. Nekaj tekmovalnega duha sem pridobil pri namiznem tenisu, še več pri dodatnih urah matematike, da o logiki niti ne govorim. A pravijo, naj kar povem, da sem se udeležil že kar nekaj tekmovanj. Tudi v Ljubljani. Najboljše rezultate sem dosegel pri logiki in razvedrilni matematiki, kjer sem bil na obeh državnih tekmovanjih dvakrat osmi. Pri logiki sem dobil priznanje na regijskem tekmovanju, takšno priznanje sem dobil tudi lani, vendar se lani nisem uvrstil na državno tekmovanje. V Ljubljani sem se letos odrezal zelo dobro in prinesel zlato priznanje. Nisem ga pričakoval in sem bil prijetno presenečen. Tukaj gre posebna zahvala moji mentorici Mariji Petek. Priznanja sem dobil tudi na številnih drugih šolskih tekmovanjih. Ker sem že velikokrat tekmoval sem navajen tekmovanj, ter dobrih in tudi slabih rezultatov.
Na{a mama ne podpira treh vogalov, ampak tri mo{ke
Vse te dejavnosti me dodobra zaposlujejo, tako, da se velikokrat domov vrnem zelo pozno. Še najbolj pa je zaposlena moja mama, ki je zraven vseh obveznosti zaposlena še z nami, tremi fanti. Delo ji gre zelo dobro od rok. S kom pa ima največ dela, bi morali vprašati njo. Upam, da to nisem jaz.
Včasih, ko ji želimo pomagati in jo spraviti v dobro voljo, jo podražimo, da bo v hišo hitro dobila kakšno »mlado pomočnico«. Tega si močno želi tudi moj ati. Zdaj, ko sem napisal, da nas bo verjetno Damjan prvi razveselil, me malo postrani gleda in se smeje, da se poje največ zarečenega kruha. Pa naj bo tako!
Bil je pust, ostaja mladost!
Za nami so že pustni dnevi in pustne norčije, ki jih verjetno ne bomo zlahka pozabili. Ljudje so res polni dobrih domislic in tudi letos so se vse skupine dobro pripravile in Stojnčani smo bili res zelo opazni, kjerkoli že smo se prikazali. Nekateri niso za take stvari. Vendar pa nekdo mora nastopati, da se ljudje zabavajo. Jaz sem bil v skupini pingvinov. Mislim, da smo v Stojn-cih letos res imeli veliko zanimivih mask, saj so skupine dobile veliko nagrad na vseh okoliških povorkah. Damjan je bil zaradi bolezni za »pravo pustovanje« prikrajšan. Vendar se je dodobra najedel krofov. Z baritonom se je v torek udeležil povorke v Sto-jncih. Igral je v pustni godbi. Tam po nasvetu svojega učitelja instrumenta Marjana Rusa, zaradi glasbenega tekmovanja nisem igral, čeprav me je zelo mikalo.
Vendar pa: s pustom je šlo letos nekaj narobe. Koranti sploh niso odganjali zime, ker je sploh ni bilo. Zgleda pa, da so sedaj odgnali sončno vreme in bo prišlo mrzlo snežno. Ce bo tako, bomo morali pust pač ponoviti. Ne da pa se ponavljati življenja. Tako edinstveno je. In samo eno. Zato pa se midva vključujeva v različne aktivnosti in izkoriščava čas najine mladosti.
Ze prve dni letošnjega januarja je 100. rojstni dan praznovala Neža Cvetko iz Markovec. Veliko jih je bilo, ki so naši edini stoletnici želeli stisniti roko.
STRAN 3
V tednu pred pustom smo praznovali kulturni praznik in v Mar-kovcih gostili več kot 70 slikarjev, razstavo 4. ex tempora si še lahko ogledate.
STRAN 3
Letošnji fašenk je že za nami. Mnogi ste živeli zanj in lepo je bilo. Tokrat na vseh na{ih straneh objavljamo pustne fotografije, ta naJ vas spomni na mar~evske praznike.
LIST IZ MARKOVCEV
issn 1580-3554
markovci, 28. februar (svečan) 2002
leto 3, st. 1
na obisku pri marti lesnik iz prvencev, materi sedmih otrok
Vedno nasmejana in širokega srca
Tokrat smo bili na obisku pri Marti Lešnik, ki je ponosna mati sedmih otrok, treh h~era in {tirih sinov, vsi pa jo zagotovo tudi poznate kot predsednico Društva podeželskih žena ob~ine Markovci. Med najinim klepetom se je Marti, ki je že babica, ve~krat v naro~je stisnil enajstmese~ni vnuk Nejc, ki pa ni edini Lešnikov vnuk. V Spuh-lji imajo tudi vnukinjo Tjašo, ki bo poleti dopolnila dve leti.
-	Tako številčne družine kot je vaša, so že prav redkost. Kako ste zbrali toliko poguma in se odlo~ili imeti tako veliko družino?
»Sama izhajam iz družine z devetimi otroci, moj mož pa je nezakonski otrok. Tako sva si v Prvencih, kjer je doma moj mož, začela ustvarjati družino. Nikoli, ko sem zanosila, nisem pomislila na splav. Prvi se je rodil Andrej, ki jih danes ima že 30, nato Helena, Boštjan, Jožica, Matej in Simon, naša najmlajša, Katica, pa bo letos dopolnila 18 leto. Vsi, razen Katice, ki je dijakinja tretjega letnika, so že zaposleni in si pridno služijo svoj kruh, kar mi zelo veliko pomeni.«
-	Pa stanujejo vsi vaši otroci doma?
»Doma živijo še vsi razen Mateja in
Simona. Slednji stanuje v Idriji, kjer dela v psihiatri~ni bolni{nici. Matej živi z družino v Spuhlji, ne mine pa dan, da nas ne bi obiskal. Smo namre~ zelo povezani in se dobro razumemo. Otroci so na dom zelo navezani. Kljub temu, da smo živeli v majhni starejši hiši, imamo danes vsi dovolj prostora. Nenehno smo vlagali v hišo in jo dograjevali ter tako na podstrešju uredili šest spalnic. Prakti~no imajo vsi otroci lastne sobe, z nami pa živi tudi moževa mama.«
- Kako pa vas je, kot mater sedmih otrok, sprejela okolica? Ste bili tarča govoric, ki so se širile po vasi?
»Da, res je bilo tako. Za takratni ~as, pred dobrimi dvajsetimi leti, in tudi za današnji ~as je neobi~ajno, imeti tako števil~no družino. V~asih je bilo prav neprijetno. Edini, ki so mi v bližnji
okolici izkazovali spoštovanje in podporo, so bili osnovnošolski u~itelji mojih otrok. Od njih sem prejela veliko spodbudnih in pohvalnih besed.«
- In danes, ko so otroci zrasli? Se ljudje zmeraj rečejo kakšno čez vaso številno družino?
»Dandanes je odnos ljudi do nas popolnoma druga~en. Ljudje mi izkazujejo veliko spoštovanja, da sem bila sposobna vzgojiti sedem otrok in jih pripeljati do lastnega kruha. Danes se marsikdo ~udi, kako nama je z možem uspelo vzgojiti sedem poštenih in pridnih otrok, ki nama nikoli niso delali problemov. Sedaj marsik-
Marta Lešnik (druga z leve) s tremi hčerami, najmlajšim vnukom in taščo.
do re~e: »Joj, kako je to lepo, imeti toliko otrok!«.«
-	Ali je vaš odnos do vnukov drugačen od vzgoje, ki ste jo posvečali svojim otrokom?
»Vnukoma posve~am veliko ve~ pozornosti in previdnosti, saj imam tudi ve~ ~asa. Nanju zelo pazim, saj se bojim, da se jima kaj zgodi. V~asih mo-go~e tudi malo pretiravam. Tako kot vse svoje otroke imam tudi njiju nadvse rada.«
-	Kdaj pa ste kot mati deležni posebne pozornosti svojih otrok?
»Vsak izmed otrok mi ob dnevu žena in ob materinskem dnevu izkaže majhno pozornost. Kot družina pa skupaj praznujemo vsak rojstni dan, boži~, novo leto in veliko no~.«
-	Od ustanovitve, to je bilo leta 1999, ste predsednica Društva podeželskih žena občine Markovci. Kako zmorete tudi to?
»Veliko podpore imam doma, pri možu in otrocih. Čeprav je bilo na za~etku veliko dela s samo ustanovitvijo društva, pa so se sedaj stvari ustalile. Društvo pomaga pri pripravi ob~inskega praznika, pripravljamo tržne dni, sodelujemo pa tudi v projektu CRPOV.«
Med pogovorom pa naju je z Marto presenetila pesem zabovskih ora~ev, ki so prišli zaželet dobro letino. Marta jih je velikodušno sprejela in jim postregla s sladkim pecivom ter kozar~kom doma~ega vina.
Mojca Zemljarič
Vidijo nas kot dobro uigrano družino, kaj pa mi?
Nas tokratni uvodnik smo kar dolgo napletali in se spraševali, kako ga spisati, da bi bil vsem po volji in všeč ter bi obenem začeli razmišljati tudi ne-kolikanj drugače, kot se nam to dogaja v zadnjih nekaj letih. Čas po pustu je, ko smo iz dežele pregnali zle duhove in se že veselili prve pomladi, spustili na dvorišče ruso in meliko, da sta napovedali dobro letino, nazdravili z orači in stisnili roke korantom. Skupaj z njimi smo pred dobrega pol meseca verjeli, da bo to leto dobro, bogato in za vse kar najbolj srečno. Svoje so k tradicionalnemu praznovanju fašenka dodale še številne novodobne pustne skupine, ki so navdušile s svojo izvirnostjo in množičnostjo in zgodilo se je, da so Markovčanom - kot že kdaj -ljudje iz sosednjih občin kar malo zavidali, češ, kakšna sreča, ko ste se skupaj našli tako složni, dobri in delovni ljudje!
Pa še res je, ko je treba kaj narediti tem našim ljudem dobre volje, iznajdljivosti in pripravljenosti za delo ne zmanjka, se pa - kdo bi vedel zakaj - prav med najbolj zagnanimi rado zgodi, da pozabijo na skupno življenje v tej naši mali, vendar razvojno smeli in bogati občini. Zdaj bi naenkrat vsi radi imeli vse, pozabljamo pa, da se kakovost življenja vendarle ne meri zgolj v kilometrih asfaltnih poti (čeprav je pomembno tudi to, in vodovod seveda, pa javna razsvetljava) in velikem, večjem ali največjem vaškem domu, pač pa je še pomembnejše, kaj razmišljajo ljudje, ki tjakaj zahajajo. Se čutijo del svoje vasi, se vključujejo v kulturno, športno, gasilsko življenje, mar vedo, da v Markovcih delujejo številni uspešni pevski zbori, da se tukaj šolajo učenci, ki kot za šalo osvajajo državne naslove v znanju? Kdo od tistih, ki tako radi udrihajo počez in čez vse ve, da je tod mogoče jahati, se zapeljati po kolesarskih poteh, obiskati kmečko tržnico in da se v teh naših vaseh že štiri leta zbirajo umetniki - slikarji iz vse Slovenije in zamejstva?
V iskanju odgovorov na vsa ta, tako mimogrede zastavljena vprašanja, ne gre za nič drugega kot za pripravljenost naših ljudi, da prisluhnejo še drugim okoli sebe. Ni treba, da vsak dela vse, prav tako ni treba, da se v vsaki vasi dajejo s kulturo, turizmom, športom, pomembno je, da skupaj, kot občina znamo zastaviti razvoj vseh teh za naše dobro počutje pomembnih dejavnosti. Kdo pa opravi, da Mar-kovčani ne bi smeli na praznovanje gasilcev v Stojnce in kdo, da ne smete na občinsko kulturno proslavo v Mar-kovce. Res je, nekateri nočejo slišati, da se sploh kaj dogaja, ker bi potem bilo treba nekomu priznati, da je pri svojem delu uspešen. Tisti pa, ki nas vidijo od zunaj, ko pridejo k nam gostovat s kakšno veseloigro, koncertom ali čim podobnim nas vendarle vidijo kot ljudi iz občine Markovci in tega, da živimo skupaj, bi se morali včasih bolj zavedati tudi sami. Da bi nam bilo vsem potem (še) lepše!
Slavica Pičerko Peklar
IZ PRVEGA OBČINSKEGA NADSTROPJA
pred občinskimi svetniki je se zadnje leto njihovega mandata
Popisali ceno odvoza odpadkov
Tudi prva letošnja seja občinskega sveta je minila tako kot vse doslej v izjemno delovnem vzdu{ju. Svetniki so razpravljali o kar trinajstih to~kah dnevnega reda, od katerih odlo~itve tako ali drugače vplivajo na življenje občanov. Medtem, ko na decembrski seji niso potrdili povišanja cene za odvoz odpadkov, jih je v to prepričal predstavnik Čistega mesta, tako, da so po zavzeti razpravi končno le izglasovali povišanje obstoječe cene za odvoz odpadkov za skupno 10,4 %.
Sprejeli so Odlok o komunalnih taksah. Doslej smo v občini namreč uporabljali še odlok iz Mestne občine Ptuj, katere del smo bili. Sedaj se bo komunalna taksa obračunavala po markov-skem odloku, po katerem se bodo takse obračunavale za reklamne objekte, napise, objave in razglase, ki so postavljeni, pritrjeni ali drugače označeni na javnih mestih in za uporabo javnega prostora za druge začasne namene (postavljanje kioskov, stojnic, zabaviščnih naprav, opravljanje trgovske, gostinske in druge gospodarske dejavnosti zunaj poslovnih prostorov). Takse so dnevne in letne, višina takse za leto 2002 je 200 SIT po točki. Točke so določene v posebnem delu v tarifi komunalnih taks. Tako bo na primer za dnevno postavitev običajne stojnice potrebno odšteti 3.000 SIT, za reklamno tablo velikosti od 2-4 m2 pa letno 8.000 SIT.
Skupna izgradnja kanalizacije?
Obravnavali so tudi pobudo Komunalnega podjetja Ptuj glede skupne izgradnje kanalizacije in predvsem o združevanju finan~nih sredstev za ta namen. Le s skupnim projektom, ali celo regijskim, se bomo lahko prijavljali na mednarodne razpise in pridobili morebitna nepovratna finan~na sredstva. Svetniki so sicer naklonjeni skupnemu projektu izgradnje kanalizacije za ve~ ravninskih ob~in, katere nosilec
bi bila Mestna ob~ina Ptuj, koordinator pa Komunalno podjetje Ptuj, niso pa se strinjali z na~inom združevanja sredstev. Sklenili so, da bo ob~ina pla-~evala le deleže po dejansko opravljenem delu, zahtevali pa so tudi dodatne obrazložitve glede na~ina zagotavljanja in rabe sredstev in tudi klju~a delitve le-teh. V tej zvezi so tudi sklenili, da ob~ina sama pridobi idejne projekte za izvedbo kanalizacije za obmo~je naše ob~ine.
Kdo vse bo gradil dvorano v Bukovcih?
V nadaljevanju je potekala burna razprava o predvideni gradnji vaške dvorane v Bukovcih. Župan je predstavil nov investicijski program, ki je nekoliko spremenjen od že sprejetega spomladi leta 2001. Predvsem je povišana cena investicije in dolo~eni druga~ni viri financiranja. Vsi prisotni svetniki so podali vsak svoje stališ~e do izgradnje in financiranja dvorane v Bukovcih. Mnenja so bila ve~inoma negativna, predvsem pa nenaklonjena tako izgradnji kot financiranju dvorane iz ob-~inskega prora~una. Verjetno je prav slednje botrovalo k temu, da župan potrditve investicijskega programa in predloga sklepa o zagotovitvi sredstev za izgradnjo dvorane v Bukovcih niti ni dal na glasovanje, prisotnim pa dal vedeti, da bi tudi sam raje videl nadaljevanje izgradnje obrtne cone kot gra-
OBČINA MARKOVCI KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA
Na podlagi 6. člena Odloka o priznanjih Občine Markovci (Uradni vestnik Radia Tednik Ptuj {t. 5/2000) Komisija za odlikovanja in priznanja objavlja
R A Z P I S
za podelitev občinskih priznanj v letu 2002:
naziv ~astni ob~an Ob~ine Markovci, plaketa Ob~ine Markovci in listina Ob~ine Markovci
I.
Občina Markovci podeljuje priznanje:
1.	Plaketa Ob~ine Markovci se podeli posameznikom v ob~ini za pomembno in uspe{no nepoklicno udejstvovanje na kateremkoli področju družbenega življenja. Plaketa se podeli tudi pravnim osebam ali posameznikom za pomembne dosežke na gospodarskem in družbenem področju dela.
2.	Listina Občine Markovci se podeli pravnim in civilnopravnim osebam za pomembne dosežke pri razvoju občine, za večletno delo in rezultate, s katerimi se organizacija izkaže in uspe{no predstavlja občino.
Komisija razpisuje naslednjo {tevilo priznanj: pod 1) največ dve pod 2) največ dve
II.
Predlogi za priznanje morajo vsebovati osebne podatke kandidata, oziroma podatke o predlagani organizaciji, podjetju, zavodu in združenju v občini ter opis zaslug, dejanj, uspehov oziroma utemeljitev pobude za podelitev priznanja.
III.
Pobude za podelitev priznanj Občine Markovci lahko dajo v pisni obliki družbe, politične stranke, zavodi, organizacije, skupnosti, dru{-tva in posamezniki.
IV.
Predlog za podelitev priznanj je potrebno poslati Komisiji za odlikovanja in priznanja Občine Markovci, Markovci 43, 2281 Markovci, najkasneje do vključno 08.04.2002. Priznanja bodo podeljena ob občinskem prazniku.
OBČINA MARKOVCI
dnjo katerekoli dvorane.
Cez dobrih 14 dni je župan pripravil nov predlog financiranja dvorane. Soinvestitorji oziroma sofinancerji naj bi bili 50 % ob~ina Markovci (še v letošnjem letu), za preostalih 50 % pa društva iz vasi Bukovci (gasilsko, športno in kulturno). Ta naj bi po enakih deležih izgradnjo dvorane tudi sofinancirala v letih 2002, 2003 in 2004. Za tak na~in izgradnje in financiranja si je župan pridobil preko korespoden~-ne seje vseh 15 glasov svetnikov. Kako bodo društva pridobila 50 % potrebnih sredstev še ne vemo, verjetno pa ra~u-najo na pomo~ vaš~anov, tako v prostovoljnem delu kot v prostovoljnih denarnih prispevkih.
V tem smislu sedaj izvajalec popravlja investicijski program, župan pa ga bo dal svetnikom v sprejem na prihodnji seji ob~inskega sveta.
O občinskem premoženju
Kar nekaj to~k se je nanašalo na odtujitev in pridobitev ob~inskega premoženja.
Najprej so svetniki odlo~ali o nadaljnjem statusu poslovnega objekta trgovina Stojnci in sklenili, da se 43 % delež, katerega lastnica je ob~ina, pro-
da po veljavni tržni ceni. Pri nakupu imajo prednost sedanji najemniki objekta. Še prej naj o zadevi župan obvesti vaš~ane na zboru krajanov, saj so objekt dejansko gradili Stojn~ani.
Zatem so sklenili, da se pri~ne postopek za odprodajo posameznih stanovanj v stanovanjskem bloku v Markovcih v skladu s cenilnim zapisnikom - tržna cena, pri ~emer imajo predkupno pravico sedanji najemniki. Stavba je namre~ nujno potrebna obnove, nekaj stanovanj pa je že v privatni lastnini.
V nadaljevanju so si svetniki bili edini, da se pri~ne s postopki za odkup zemljiš~ za II. fazo Obrtne cone v Novem Jorku ter za potrebo izgradnje ~is-tilne naprave v I. fazi. Dolo~ili so tudi ceno za odkup zazidalnega zemljiš~a in sicer 6,15 EU/m2. Vendar bo pred iz-pla~ili kupnine potrebno zagotoviti še dodatna finan~na sredstva, ob rebalansu prora~una za leto 2002.
Soglašali so s prodajo 22.174 navadnih delnic Cestnega podjetja Ptuj d.d. po nominalni vrednosti 1.000 SIT, ki jo skleneta CP Ptuj in Mestna ob~ina Ptuj. Kupnina se bo delila po delitvenem klju~u v skladu z delitveno bilanco med ob~inami bivšega ptujskega obmo~ja.
MINISTRA FRANCI BUT IN JAKOB PRESECNIK NA OBISKU V MARKOVCIH
Beseda je tekla o gradnji hitre ceste in komasacijah
Sredi preteklega meseca sta se na delovnem razgovoru z vodstvom občine Markovci mudila minister za kmetijstvo mag. Franci But in minister za promet Jakob Presečnik. Pogovori o gradnji hitre ceste in o komasacijah so potekali za zaprtimi vrati, na tiskovni konferenci, ki se je udeležilo veliko novinarjev, pa sta oba ministra skupaj z županom Francem Kekcem poudarila, da je trasa hitre ceste od stare struge Drave pod jezom naprej ob desni strani kanala do sosednje občine Gorišnica že povsem dorečena, zatika pa se pri mi-krolokaciji omenjene ceste od Ptuja do naše občine. Pri tem so vsi povedali, da tudi v občini Videm soglašajo s predlagano traso te ceste, še vedno pa se zapleta v Mestni občini Ptuj, kjer so načeloma sicer sprejeli južno različico hitre ceste, vendar pa njena trasa od Turnišča naprej še ni določena. Zatika se predvsem zaradi zahtev arheologov in naravovarstvenikov.
Župan Franc Kekec v pogovoru z ministroma Butom in Presečnikom
»Mi smo traso hitre ceste skozi našo ob~ino sprejeli in od nje ne od-stopamo,» je na sre~anju z ministroma in predstavnikoma Darsa Jožefom Zimškom, namestnikom direktorja in njegovim sodelavcem Abdonom Pe-klajem, poudaril župan Kekec. V naši ob~ini so v teku tudi že priprave na za~etek komasacijskih postopkov na 456 hektarih kmetijskih zemljiš~ v vrednosti 80. milijonov tolarjev, kar
bo deloma financiral Dars.
Zaradi gradnje hitre ceste se na ob-mo~ju naše ob~ine za~enja odmera trase, saj bo treba odkupiti 60 metrov široki pas zemljiš~ ob kanalu, kar bo skupaj zneslo 20 hektarov zemljiš~. Na kmetijskem ministrstvu, tako minister But, bodo naredili vse, da se bodo postopki za~eli že letos, ko naj bi odkupili že tudi zemljiš~a.
(PS)
Izdali so tudi soglasje k prenehanju veljavnosti Odloka o ustanovitvi javnega zavoda za opravljanje športne dejavnosti na obmo~ju ob~ine Ptuj.
Na koncu so podali še odgovor na pobudo dveh ob~anov glede zanju mo-te~e lokacije ve~namenske dvorane v Markovcih. Za pripombe in nove pobude glede izgradnje posameznih objektov je zdaj namre~ že prepozno, saj bi jih ob~ani lahko podali ob javni razgrnitvi prostorskega plana, ki je bila objavljena v sredstvih javnega obveš-~anja ter na javni razpravi junija 2001. Vsekakor pa bo sam objekt ve~namen-ska dvorana v Markovcih grajen tako, da bo emisija hrupa na okolje minimalna, seveda pa morajo na predvideno lokacijo najprej podati soglasja pristojna ministrstva.
Poleg obravnave še nekaj zanimivih poslanskih pobud in vprašanj je bil dnevni red januarske seje iz~rpan, verjetno pa so bili iz~rpani tudi svetniki, saj je seja trajala celih 6 ur.
M.B.K.
Srečanje starejših občanov
V soboto, 12. januarja 2002, so se do 14. ure v jedilnici OŠ Markovci zbrali mnogi ob~ani iz vseh devetih vasi, ki so dotlej dopolnili 70 in ve~ let življenja. V množici prednovoletnih sre~anj so se namre~ župan Franc Kekec, ~lani odbora za družbene dejavnosti in drugi odlo~ili, da to sre~anje 2prihranijo« za nekaj tednov, morda za kak teden po praznovanju 100 - letnice svoje najstarejše ob~anke Neže Cvetko. Ob sladkem prigrizku, krožniki so ponujali sadje in pecivo, ter doma~i kapljici so vsi zbrani radi prisluhnili nagovorom Jožeta Foltina, ravnatelja OŠ, Franca Kekca, župana, Janeza Majerja, predsednika DU in Karoline Pi~erko, predsednice odbora za družbene dejavnosti. Poozornost starejših je pritegnil tudi priložnostni kulturni program. Izvedli so ga najmlajši iz Vrtca Markovci v spremstvu svojih vzgojiteljic Cvetke, Martine in Polone. Pozabavali so se tudi ob predstavi En prišparan jurij, ki so jo izvedli ~lani Teatra III DPD Svoboda Ptuj. Ob tej priložnosti je župan še enkrat ~estital Markov~an-ki Neži Cvetko ter ji izro~il košaro dobrot, obenem pa obžaloval, ker se sre~anja niso udeležili tudi nekateri najstarejši moški v ob~ini Markovci. Dva izmed njih je v spremstvu svetnice K. Pi~erko obiskal na domu ter jima izro~il darilni košarici.
K. Pičerko
Mladi uspešni na državnem nivoju
Na podelitvi za športnika leta 2001, ki jo organizirata Športni zavod in Športna zveza MO Ptuj sta odlikovanji prejela tudi mlada in perspektivna športnika ob~ine Markovci.
Maja Volgemut in Andrej Bezjak, oba ~lana Kluba borilnih ve-š~in Ptuj, sta prejela priznanje za naslov državnih prvakov v mladinski konkurenci, priznanje pa je podelil Marinko Gali~, ~lan naše izbrane nogometne vrste, ki je mladim športnikom povedal, da se je za uspeh potrebno odre~i marsi-~emu v mladosti, da so vsepovsod dobre in slabe strani, da moraš biti trda oseba, ~e želiš nekaj dose~i.
(MZ)
TURISTIČNI TEDNIK
dežele, ki očarajo
Nil - simbol veinega življenja
"Romarji podajmo se daleč, mojster, v sveta neznane kraje, kjer bele gore biča veter oster in črna morja viharna jeza daje. Na prestolu ali v skrivni jami tam bova modrec, ki edini ve, čemu človek se rodi; zato le drzni do Samarkanda sme."
(J.E.Flecker)
V tem času, ko se mraz zarezuje v vse pore telesa in hrepenimo po drobnem sončnem utrinku, se eni odlo~ate, da boste prosti čas preživeli v snežni idili, drugi pa jo boste ubrali v bolj eksotične kraje. In med temi je tudi "črni kontinent".
"Njegov tok leno drsi skozi peščene planjave Egipta kot težka misel skozi tkanje sanj ... "
Reka Nil, za stare Egipčane simbol preporoda in večnega življenja, je bila za Egipt od vekomaj izvir življenja. Iz zraka je reka s svojima bregovoma videti kot en sam dolg zelen trak rodovitnosti, ki se vije skozi izsušeno puščavo. Ta trak je Egipt, kakršnega je ustvarila radodarnost Nila in tako omogočila vzpon ene največjih civilizacij na svetu.
Od najbolj skrajnega izvira do izliva je Nil s svojimi 6671 kilometri najdaljša reka na svetu. Njegova izvira ležita globoko v osrčju Afrike. Beli Nil izvira iz Viktorijinega jezera in teče proti severu do Kartuma v Sudanu, kjer se združi s krajšim, bolj vodnatim Mo-
drim Nilom. Zanimivo je sotočje obeh rek, v katerem se modrikasta voda Modrega Nila meša z bistro, bledozeleno vodo Belega Nila.
Od Kartuma navzgor teče reka proti Kairu, kjer se razcepi na dva glavna rokava, ki se izlivata v Sredozemsko morje. Eden se konča pri Damietti, kakšnih 40 kilometrov od Port Saida, drugi pa pri Rashidu (nekoč Rosetta). Tu so leta 1799 odkrili znameniti kamen iz Rosette, na osnovi katerega so dešifrirali egipčanske hieroglife. Med tema dvema rokavoma se razteza delta Nila; obsega okrog 37.000 kvadratnih kilometrov rodovitne zemlje, ki jo sproti naplavlja reka.
Za Egipčane je bil Nil vedno središče življenja. Dajal jim je rodovitno zemljo, ribe in dragoceni papirus, uporabljali pa so ga tudi kot glavno plovno pot. Svoje spoštovanje do reke so Egipčani izrazili v Himni Nilu, ki je najbrž nastala v obdobju "srednjega kraljestva".
"Slava ti, o Nil, ki izviraš iz zemlje in prehranjuješ ljudstvo Egipta."
Grški zgodovinar Herodot je lepo
povzel odnos med reko in deželo: "Egipt je dar Nila." Stari Egipt se je prvotno imenoval Kemet, kar pomeni "~rn". Beseda ozna~uje ostro barvno nasprotje med temnimi, z re~nim blatom prekritimi polji in rjavkasto rumeno pu{~avo, ki ji oko ne vidi konca.
Od pradavnih ~asov pa do leta 1971 so bile za prebivalce Egipta najpomemb-nej{e vsakoletne Nilove poplave. Ta "rečni blagoslov" je bil posledica deževnega obdobja in odjuge v Etiopskem vi{avju, ki je Nilu prinesla ogromne koli~ine vode. Reka je prestopila bregove in se razlila ~ez bližnja polja; ko je voda odtekla, je na poljih ostala rodovitna plast rde~ega blata. In prav rodovitna zemlja ob Nilu je omogo~ila razcvet egiptovske civilizacije.
Reka je ljudem, ki s živeli ob njej, zagotavljala blagostanje. Vi{ji družbeni sloji so bili preskrbljeni, vsaj ~e sklepamo po verzih, ki so nastali v ~ast nove prestolnice faraonov 19. dinastije — biblijske Ramezis v severovzhodni delti:
"Življenje v prestolnici je prijetno; v njej je polno najrazličnejših dobrin, zaloge hrane so obilne, ribniki so polni rib, jezera pa ptic. Livade so porasle s travo, na bregovih rastejo datljevci ... Kašče so tako polne ječmena in pšenice, da segajo skoraj do neba. Hrana se
sestoji iz čebule, pora, solate, granatnih jabolk in oliv, fig iz sadovnjaka, sladkega vina iz egiptovskega Kaja, ki po sladkosti prekaša med ... "
Kaja, znani vinograd v Nilovi delti, kakor tudi številne vrste sadja in zelenjave, ki jih omenja gornji opis, brez Nila ne bi mogli uspevati. Poljedelstvo ob Nilu je od tistih časov dalje doživelo ogromen napredek; semen več ne teptajo v zemljo s pomočjo ovnov ali, kot je zapisal Herodot v petem stoletju pr.n.{t., s pomočjo prašičev. Nekatera starodavna orodja pa so se ohranila. [aduf, ki so ga izumili v obdobju "novega kraljestva" (1567 — 1085 pr.n.št.) se še vedno uporablja v vsakdanji rabi. Šaduf je preprosto orodje, s katerim potopijo vedro v vodo in ga nato s protiu-težjo spet dvignejo. V letih po njegovem izumu se je količina obdelane zemlje v Egiptu močno povečala in Egipčani ga še danes uporabljajo.
V novejšem obdobju je najbolj dramatično spremembo v življenju Egipta povzročil velik Asuanski jez, ki so ga zgradili leta 1971, hkrati z njim pa je nastalo tudi Naserjevo jezero, največje umetno jezero na svetu. Jez omogoča namakanje vse leto, njegova slaba stran pa je, da so izostale vsakoletne poplave, da se je zmanjšal rečni pretok in da ni več rečnega blata, ki je bilo v preteklosti tako koristno za Egipt. Ponekod se je polje zopet začelo spreminjati v puščavo; tam, kjer so nekoč uspevali nasadi datljevih palm, se zdaj širijo sipine, porasle z redkimi izsušenimi palmami, zelena polja pa požira pesek.
Blagostanje, ki ga je Egiptu prinašal Nil, je njegovim prebivalcem omogočilo postavljanje sijajnih arhitekturnih spomenikov vzdolž rečnega toka — templjev in grobnic bogov in kraljev. Zelo zanimiva sta templja Ramzesa II. v Abu Simbelu, kot tudi njegove "sledi" nižje ob reki, okrog stare prestolnice Tebe, kjer je v cikcakastem redu zgoščena cela vrsta templjev, med njimi tudi Karnak, eden najbolj spoštovanja vrednih templjev na svetu. Blizu Teb je Luksor, na drugi strani Nila pa
leži Dolina kraljev, kjer počiva večina faraonov 18. dinastije. Najbolj znamenite spomenike Egipta pa najdemo na severu, tik ob začetku delte, v Gizi, kjer stojijo velikanske piramide, poslednji preživeli čudež od sedmerih čudes antičnega sveta.
Vzdolž Nilovih bregov se življenje še dandanes odvija v ritmu starodavnega sveta. Podoba Egipta se je od 19. stoletja, ko so tja začeli zahajati angleški slikarji v želji, da bi naslikali reko v vseh njenih odtenkih, le malo spremenila. In zaupajte mi - vredno jo je spoznati.
POGLEJ IN
ODPOTUJ
PADOVA-BENETKE. 1=2
8.990
16.3., e
Il Izlet, cena za 2 osebi
(odhodi: Maribor, Ptuj, Celja, Ljubljana)
VIKEND V POMUBJU, 1=2
19.990
1.3.-28.4., Senikov klub, 3*Dlana,2D,P0L, cena za 2 aeabM otrok do 7 let brezplačno
CVETOČA HOLANDIJA
55.900
27.4., petdaaval avtobusni Izlet, NZ, odllCno slovensko vodenje
IZŠEL JE NOV KATALOG
SONČKOVA POTEPANJA
Ne zamudita darila za prijava do 30. marca: Izlet v Beneška SImienljol_
IZŠEL JE NOV KATALOG
SONČKOV PRVI MAJ
SončkovI klubi: 3D, N, od 5.990 SIT/os.; 3D, POL, od 11.900 SIT/os.
IZŠEL JE NOV KATALOG
Nezai
marca!
POLETJE 2002
IV In ugodnosti za prijava do 30.
eOHCEK'
PTUJ, 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 080 22 EOROPARK, 02/33 00 915 UUBUANA, 01/234 21 55 CITYPARK(BTC), 01/520 6766 CEUE, 03/425 46 40
www.sonchek.com • teletekst stran 290
POTOVALNI ŒNTER
marec — praznični ženski mesec
Šopek za osmi marec in materinski dan
Osmi marec - mednarodni dan žensk ali 25. marec - materinski dan - kateremu od obeh bomo posvetili večjo pozornost, bomo praznovali enako zavzeto oba ali samo enega? Veliko dilem je na to večno temo začaranega kroga medčloveških odnosov med moškimi in ženskami, polno usedlin preteklosti. Brez dvoma bo preteklo še veliko vode, da se bo tudi na to tematiko pričelo v glavah ljudi kaj spreminjati. O obeh praznikih - katerega praznovati in mu dati prednost ter katerega ne in zakaj - se največkrat pričnemo pogovarjati v začetku marca, kajti oba, tako mednarodni praznik žensk kot tudi materinski dan, imata svoja datuma zapisana v marcu.
Če o osmem marcu razmišljamo iz zgodovinskega pogleda, potem se dvomi o potrebi obeleževanja mednarodnega praznika žensk razblinijo. Kako težko je bilo v preteklosti prodreti v trdnjavo moškega sveta in njihovega
odločanja, ne bi govorili na dolgo in široko. Mednarodni praznik žensk 8. marec je brez dvoma zgodovinski praznik, ki smo mu zadnja leta pripisovali komunistični prizvok, čeprav je njegov izvor v kapitalizmu kot posledica upora
Brez Rože Vam
Brigita Miško s.p.
na Ptuju Ièl.:748 13 83
proti popolnemu ženskemu brezpravju. Prav je, da pri tem boju za ženske pravice posebej omenimo tudi Klaro Zetkin, znano borko nemškega in mednarodnega delavskega gibanja. Med drugim je bila tudi iniciatorka prve mednarodne konference žensk 1907. leta. Na njeno pobudo je 1910. leta na mednarodni konferenci žensk v Kopenhagenu 8. marec bil proglašen za mednarodni ženski praznik. Od takrat dalje je tudi življenje šlo svojo pot. Svet sta zaznamovali dve svetovni vojni in številni vojni spopadi na različnih koncih sveta, v začetku devetdesetih tudi na Balkanu. Največ gorja pa je vedno padlo prav na ženska ramena.
Če se povrnemo k obeleževanju tega praznika, ugotovimo, da se je razlikovalo od ene države do druge. Ponekod so na ta praznik preprosto pozabili ali pa ga niso smeli praznovati, drugje - še posebej po drugi vojni v državah s socialistično družbeno ureditvijo - pa so ga navzven praznovali dokaj bučno. Tudi pri nas. Spomnimo se samo nekaj desetletij nazaj, ko je osmi marec postal praznik neskončnega veseljačenja, ko-mercializacije in milo rečeno tudi hi-navščine, ženske probleme pa so hitro in spretno pometali pod preprogo. Brez dvoma je to podcenjujoče za ženske, saj ta dan ni namenjen obdaritvam, to je
dan, ko se govori o ženskah, o njihovih problemih. Pri tem vedno mislim, da se vse tiste pogumne ženske v drugi polovici 19. stoletja in tudi še v 20. stoletju s Klaro Zetkin na čelu le niso borile za takšen način dokazovanja enakosti med spoloma. Ne rečem, da k prazniku ne sodi droben šopek, izročen z ljubeznijo in spoštovanjem do tiste, ki bo rožice dobila. Pa ni vse v šopku rožic, več je v medčloveških odnosih in medsebojnem spoštovanju, pa ne samo na ta dan, temveč v vseh 365 dneh v letu.
Seveda je potrebno povedati tudi nekaj o ženskah danes v naši družbi, na začetku tretjega tisočletja. O tem, kaj pravi statistika o ženskah na položajih in še o čem, bodo pisali drugi, tudi sociologi bi se lahko kdaj temeljito razpisali o tem vprašanju. Iz prakse in življenja ter dela dolgoletne novinarke (prej tudi učiteljice) lahko rečem samo to, da se mora ženska tudi danes v svetu moških krepko boriti za svoj položaj in se pri svojem delu veliko bolj dokazovati kot naši moški kolegi. Posebej boleče je to pri zaposlovanju, kjer je še vedno velika pregrada med spoloma, kdo bo prej dobil delo, pa je že tako zapisano v zvezdah. Da ne govorimo o sramotnih tajnih pogodbah o tem, da ženska vsaj pet let ob sprejetju na delo naj ne bi imela otrok, o težavah pri napredova-
nju in še čem drugem, o čemer ženske v bojazni, da ne izgubijo svojega delovnega mesta, raje molčijo. Torej je osmi marec kot simbol boja za popolno enakopravnost med spoloma na vseh področjih razmišljanja ter življenja še kako potreben.
V začetku devetdesetih let smo pri nas pričeli praznovati materinski dan in ta se je kot praznik mamic hitro "prijel". Zaznamujejo ga številne prisrčne prireditve in proslave, ko se najmlajši s petjem in vsem drugim prikupijo mamicam.
O praznovanju obeh praznikov sem se pogovarjala s številnimi ženskami. Povedale so, da imajo sicer rade praznovanja, vendar je potrebno ločiti oba praznika. Osmi marec naj bo kot mednarodni praznik žensk še naprej posvečen borbi za enake pravice moških in žensk, prav pa je, da primerno obeležimo tudi materinski dan, ki smo ga dolgo časa zanemarjali, nobeden pa naj ne bo predmet nabiranja političnih točk. Povedale so še, da so proti pretiranim darilom ob obeh prazničnih dnevih, s katerimi bi si nekateri radi olajšali vest, rade pa imajo šopek rož, še posebej tistega, ki ga otroci z ljubeznijo in skrbjo naberejo v naravi, ki se v tem času že odeva v razkošno oblačilo.
Vida Topolovec
Ponedeljek, 4. marec
SLOVENIJA 1
6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Utrip. 8.55 Zrcalo tedna. 9.15 Iz popotne torbe: Čaj. 9.30 Marko, mavrična ribica, nanizanka. 9.45 Pravljične živali, serija. 10.10 Izgubljena civilizacija ob reki La Venta, dokum. oddaja. 11.05 Na vrtu. 11.30 Zapuščina davnine, dokum. serija. 12.00 Odkrivajmo znanost, pz. serija. 13.00 Poročila. 13.15 Dobro jutro. 15.00 Ljudje in zemlja. 15.55 Dober dan, Koroška. 16.30 Poročila. 16.40 Vaš tolar 17.00 Volja najde pot. 17.55 Radovedni Taček: Pismo. 18.05 Telebajski, 68. ddaja. 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6. 18.40 Risanka. 19.00 Novice. 19.05 Vaš kraj. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Julija, nanizanka. 20.50 Gospodarski izzivi. 21.20 Podoba podobe. 22.00 Odmevi. 22.50 Dosežki. 23.10 Branja. 23.15 Volja najde pot, pon. 0.10 Podoba podobe, pon. 0.35 Gospodarski izzivi, pon. 1.05 Mestne mrhe, nanizanka. 1.30 Strela z jasnega, pon. 2.20 Homo turisti-cus, pon. 2.40 Studio City, pon. 3.50 Končnica, pon. 4.50 Šport.
SLOVENIJA 2
13.25 Sobotna noč. 15.25 Sfinga, nemška dokum. serija. 16.15 Rad imam Lucy, 172. epizoda. 16.45 Strela z jasnega, 4. del. 17.45 Horace in Tina, nadaljevanka. 18.10 Jasno in glasno: Dobro jutro, alkohol, zbogom pamet!. 19.15 Videospotnice. 20.00 Studio city. 21.00 Končnica. 22.00 Hladna vojna, dokum. serija. 22.50 Brane Rončel izza odra. 0.15 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 JAG, pon. 48. dela. 10.00 Vsiljivka, pon. 98. dela. 10.55 Tri sestre, pon. 40. dela. 11.50 Esmeralda, pon. 30. dela. 13.10 Športna scena, pon. 14.05 Dragon Ball, risana serija. 14.30 Power Rangers, mladinska nanizanka. 15.30 Diagnoza: Umor, 20. del. 16.25 Esmeralda, 31. del. 17.20 Tri sestre, 41. del. 18.15 Vsiljivka, 99. del. 19.15 24 ur 20.00 TV Dober dan, 2. del. 21.10 Sedma nebesa, 4. del. 22.00 Providence, 9. del. 22.50 JAG, 49. del. 23.40 M.A.S.H., 122. del. 0.10 24 ur, pon.
KANAL A
10.40 Matlock, pon. 1. dela. 12.00 Dannyjeve zvezde, v živo. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 245. del. 15.10 Mladi in nemirni, 111. del. 16.00 Ricki Lake, pog. oddaja. 16.50 Matlock, 2. del. 17.40 Podivjani Stark, 6. del. 18.10 Roseanne, 11. del._ 18.40 Korak za korakom, 7. del. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pog. oddaja. 20.00 Superfilm: Jesenska pripoved, ameri{ki film. 22.20 Veronikine skušnjave, 20. de^ 22.50 Cybill, 19. del. 23.20 Noro zaljubljena, 11. del. 23.50 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.40 Rdeče petke, serija.
TV3
7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.00 Iz domače skrinje, pon. 9.30 Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol. 11.00 It. nogometna liga. 13.30 Kuharski dvoboj, pon. 14.15 Pokemoni. 14.45 Videalisti. 15.15 Automobille, pon. 15.30 Avtodrom, pon. 15.45 Reporter X, pon. 16.15 Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol. 16.45 Iz domače skrinje. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Popotovanja z Janinom. 21.00 To je Bush. 21.30 Magazin. 22.30 Motor show report. 23.00 Kuharski dvoboj, pon.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.35 Brazilski akvarel, serija. 13.25 Enooki šerif in dama, am. film. 15.00 Novice. 15.05 Pz. serija. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Živeti z... , izob-raž. oddaja. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Portreti, katere pomnimo, dokum. oddaja. 20.45 Latinica. 22.20 Odmevi dneva. 22.40 Šport danes. 22.55 Film. 0.50 Zopet znova, serija. 1.35 Becker 2., serija. 1.55 Normal, Ohio, serija. 2.20 Od prijema do sojenja, serija. 2.40 Kraljestvo divjine. 3.05 Enooki šerif in dama, am. film. 4.50 Dokumentarni film. 5.45 Planet Internet. 6.15 Glasbeni program.
HTV 2
8.55 Prizma, magazin. 9.50 Svet zabave. 10.20 Mir in dobro. 10.50 Klemperer, serija. 11.40 Oddaja o kulturi. 12.10 Cafe Cinema. 12.50 Meseèina. 13.35 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 14.05 Glamour Cafe. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Ansur, serija. 16.40 Hugo. 17.05 Brazilski akvarel, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kviz. 19.05 Normal, Ohio, serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Zopet znova, serija. 20.55 Polni krog. 21.15 Becker 2., serija. 21.40 Dokumentarni film. 22.30 Seinfeld, serija. 22.55 Zmešnjave, serija. 23.45 Življenje na severu 3., serija.
HTV 3
19.00 Planet Internet. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Petica. 21.20 Dekle za zbogom, am. film. 23.05 Zvonimir Golob, spomini. 23.50 Glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.40 Otroški program. 7.50 Fant zre v svet, serija. 8.15 Divji bratje s šarmom, serija. 8.35 Korak za korakom, serija. 9.00 Sabrina, serija. 9.20 Melrose Place, serija. 10.05 Mreža, komedija. 11.45 Confetti tivi. 13.25 Maček Billy, serija. 13.50 Otroški program. 14.30 Serija. 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Melrose Place, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Osem glav v torbi, komedija. 21.50 Triler. 23.40 Alarm za kobro 11, serija. 0.30 Anthony Dellaventura, serija. 1.15 Osem glav v torbi, komedija. 2.40 Skrivnost ulice Arlington, triler 4.30 Alarm za Kobro 11, serija.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Moja hčerka in jaz, komedija. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Podobe Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara. 14.05 Svila in žamet, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Julija, serija. 21.05 Magazin. 22.00 Čas v sliki 2. 22.30 Kraj srečanja kultura. 0.00 Čas v sliki 3. 0.30 Poljub kače, drama. 2.15 li s strani. 2.20 Kraj srečanja kultura. 3.50 Dobrodošli v Avstriji.
Torek, 5. marec
SLOVENIJA 1
6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Mostovi. 9.10 Bisergora, lutkovna nanizanka. 9.25 Radovedni Taček: Pismo. 9.35 Čarobni šolski avtobus, risana nanizanka. 10.00 Oddaja za otroke. 10.40 Volja najde pot. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Julija, nanizanka. 13.00 Poročila. 13.25 Dobro jutro. 15.10 Večerni gost: Dr. France Cokan. 16.05 Duhovni utrip. 16.30 Poročila. 16.40 Vaš tolar 17.00 Evro, avstrijska dokumentarna serija. 17.15 Podjem: Oblike financiranja podjetij. 17.50 Sprehodi v naravo: Maj v gozdu. 18.10 Čarovnikova hiša, nadaljevanka. 18.40 Risanka. 19.00 Novice. 19.05 Vaš kraj. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Pravičnik, dokumentarec meseca. 20.50 Aktualno. 22.00 Odmevi. 22.50 Mir je ~udna stvar, drama. 0.35 Evro, pon. 0.55 Podjem: Oblike financiranja podjetij, pon. 1.30 Pravičnik, dokumentarec meseca, pon. 2.15 Aktualno, pon. 3.10 Mestne mrhe, nanizanka. 3.35 Strela z jasnega, pon. 5. dela. 4.25 Mir je čudna stvar, pon.
SLOVENIJA 2
14.20 Studio City. 15.15 Končnica. 16.15 Rad imam Lucy, 173. epizoda. 16.45 Strela z jasnega, 5. del. 17.45 Pogrešano letalo, angleški čb-film. 19.25 Videospotnice. 20.00 Shirley Valentine, angleško-ameriški film. 21.45 Vesela vojna, angle{ki film. 23.20 Desetka, slovenski kratki film. 23.40 San Remo 2002, posnetek prvega večera festivala. 2.40 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 JAG, pon. 49. dela. 10.00 Vsiljivka, pon. 99. dela. 10.55 Tri sestre, pon. 41. dela. 11.50 Esmeralda, pon. 31. dela. 13.10 TV Dober dan, pon. 2. dela. 14.10 Dragon Ball, risana serija. 14.30 Power Rangers, mladinska nanizanka. 15.30 Diagnoza: Umor, 21. del. 16.25 Esmeralda, 32. del. 17.20 Tri sestre, 42. del. 18.15 Vsiljivka, 100. del. 19.15 24 ur 20.00 Preverjeno. 20.45 Res-ni~ne zgodbe: @ena v vsakem mestu, kanadski film. 22.30 JAG, 50. del. 23.30 M.A.S.H., 123. del. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
10.40 Matlock, pon. 2. dela. 12.00 Dvakrat v življenju, pon. 1. dela. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 246. del. 15.10 Mladi in nemirni, 112. del. 16.00 Ricki Lake, pog. oddaja. 16.50 Matlock, 3. del. 17.40 Podivjani Stark, 7. del. 18.10 Roseanne, 12. del. 18.40 Korak za korakom, 8. del. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pog. oddaja. 20.00 Kung fu: Zmajevo srce, hongkon{ki film. 21.45 Veronikine skušnjave, 21. del. 22.15 Cybill, 20. del. 22.45 Noro zaljubljena, 12. del. 23.15 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.00 Rdeče petke, erotična serija.
TV3
7.00 Pokemoni, serija. 7.30 Wai Lana joga. 8.00 Iz domače skrinje, pon. 9.30 Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol. 11.00 Italijanska nogometna liga, posnetek. 13.30 Kuharski dvoboj, pon. 14.15 Pokemoni, serija. 14.45 Videalisti. 15.15 Ježek Show, pon. 16.15 Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol. 16.45 Iz domače skrinje. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni, 62. del. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 G2, ameri{ki akcijski film. 22.00 Naj N - nogometni studio. 23.00 Kuharski dvoboj. 23.45 Videalisti. 0.15 Videostrani.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.40 Brazilski akvarel, serija. 13.25 Morski volk, am. film. 15.00 Novice. 15.05 Pz. serija. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Govorimo o zdravju. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Skupaj do zvezd. 20.55 Forum. 22.35 TV leksikon. 22.40 Odmevi dneva. 23.00 Šport danes. 23.15 Skriti srednji vek, dokum. serija. 23.45 Mestni kavboj, film. 1.55 Glavno mesto, serija. 2.40 Prijatelji 8., serija. 3.10 Veroni-kine skrivnosti, serija. 3.35 Pravica za vse, serija. 4.20 Od prijema do sojenja, serija. 4.40 Morski volk, am. film. 6.10 Glasbeni program.
HTV 2
9.45 Živeti z... , izobraž. oddaja. 10.15 Planet Internet. 10.45 Zopet znova, serija. 11.30 Hit HTV-ja. 12.15 Dokumentarni film. 13.05 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 13.35 Latinica: Desnica. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Legenda o Skritem mestu, serija. 16.40 Hugo. 17.05 Brazilski akvarel, serija. 18.30 Kviz. 19.05 Veronikine skrivnosti, serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Glavno mesto, serija. 20.55 Polni krog. 21.15 Prijatelji 8., serija. 21.40 Pravica za vse, serija. 22.25 Seinfeld, serija. 22.50 Zmešnjave, serija. 23.40 Življenje na severu 3., serija.
HTV 3
18.20 Petica. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Košarka: NBA Action. 20.40 Nogomet: Magazin. 21.35 Dan velikih valov, am. film. 23.30 Monoplus. 0.10 Glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.35 Otroški program. 7.55 Korak za korakom, serija. 8.20 Čarovnice, serija. 9.05 Columbo, kriminalka. 10.15 Smuk (m), trening, prenos. 11.20 Sabrina, serija. 11.45 Confetti tivi. 13.25 Otroški program. 14.30 Serija. 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Melrose Place, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Medicopter 117, serija. 21.05 Grenke tablete, drama. 22.45 Seks v mestu, serija. 23.15 Triler. 0.50 Materinski nagon, drama. 2.15 Serija. 2.45 Triler, pon. 4.20 Grenke tablete, drama.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Biti oče je težko, komedija. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Magazin. 12.35 Pregled tedna. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Svila in žamet, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Dokumentarec. 21.05 Magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Reportaža tedna. 23.05 Magazin. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Veronikine skušnjave, serija. 0.50 Zlata dekleta, serija. 1.15 Magazin. 2.05 Talkshow. 3.05 Pogledi s strani. 3.10 Univerzum, dokumentarec.
Sreda, 6. marec
SLOVENIJA 1
6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Dober dan, Koroška. 9.10 Trojčice, risana nanizanka. 9.35 Grdi raček Tine, nanizanka. 10.00 Sprehodi v naravo: Maj v gozdu. 10.15 Čarovnikova hiša, nadaljevanka. 10.50 Evro, dokum. serija. 11.05 Podjem. 11.35 Cik cak. 12.00 Dokumentarec meseca. 13.00 Poročila. 13.10 TEDENSKI IZBOR. 13.10 Dobro jutro. 14.55 Aktualno. 15.55 Mostovi. 16.30 Poročila. 16.40 Vaš tolar 17.00 Boj za obstanek, pz. serija. 17.50 Pod klobukom. 18.40 Risanka. 19.00 Novice. 19.05 Vaš kraj. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Laganje po ameri{ko, ameri{ki film. 22.00 Odmevi. 22.55 Terminal. 0.25 Pz. serija, pon. 1.20 Kraljica Kat, Karmela in sveta Judita, nadaljevanka. 2.10 Strela z jasnega, pon. 6. dela. 2.55 Ljubezenska zgodba, film. 5.00 Šport.
SLOVENIJA 2
9.20 Smuk (ž), prenos. 11.50 Smuk (m), prenos. 15.25 Evropska glasbena noč. 15.55 Homo turisticus. 16.15 Rad imam Lucy. 16.45 Strela z jasnega, 6. del. 17.45 Primer gospoda Pollyja, film. 19.15 Videospotnice. 20.00 Piščalka, dokum. oddaja. 20.20 Zadnji francoski kralj, dokum. oddaja. 21.00 Zapuščena zemlja, dokum. oddaja. 21.40 Dokum. oddaja. 22.00 Ciganska du{a, film. 23.30 San Remo 2002, posn. 2.30 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 JAG, pon. 10.00 Vsiljivka, pon. 10.55 Tri sestre, pon. 11.50 Esmeralda, pon. 13.15 Preverjeno, pon. 14.05 Dragon Ball. 14.30 Power Rangers. 15.30 Diagnoza: Umor. 16.25 Esmeralda. 17.20 Tri sestre. 18.15 Vsiljivka. 19.15 24 ur 20.00 Film. 21.45 Tretja izmena. 22.40 JAG. 23.30 M.A.S.H. 0.00 24 ur, pon.
KANAL A
10.40 Matlock, pon. 3. dela. 12.00 Dannyjeve zvezde. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 247. del. 15.10 Mladi in nemirni. 16.00 Ricki Lake. 16.50 Matlock, 4. del. 17.40 Podivjani Stark, 8. del. 18.10 Roseanne, 13. del. 18.40 Korak za korakom, 9. del. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Ekstra magazin. 20.45 Rock'n'roll, nadaljevanka. 21.40 Veronikine skušnjave. 22.10 Cybill, 21. del. 22.40 Noro zaljubljena, 13. del. 23.10 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.00 Rdeče petke, serija.
TV3
7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.00 Iz domače skrinje, pon. 9.30 Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol. 11.00 G2, film. 13.30 Kuharski dvoboj, pon. 14.15 Pokemoni. 14.45 Videalisti. 15.15 Naj N, pon. 16.15 Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol. 16.45 Iz domače skrinje. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni, 63. del. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Film. 22.00 Sijaj. 22.30 Reporter X.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.40 Brazilski akvarel, serija. 13.25 Munja, am. film. 15.00 Novice. 15.05 Pz. serija. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Dokum. oddaja. 19.00 Kviz. 19.15 LOTO 7/39. 19.20 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Dokum.-zabavna oddaja. 20.40 Pol ure kulture. 21.10 Trenutek spoznanstva. 21.45 TV interview. 22.35 TV leksikon. 22.40 Odmevi dneva. 23.00 Šport danes. 23.15 Euromagazin. 23.50 Film. 1.35 Gilmoreice, serija. 2.20 Simpsonovi, serija. 2.45 Od prijema do sojenja, serija. 3.05 Prekinitev programa. 5.30 Nikita 3., serija. 6.15 Glasbeni program.
HTV 2
10.05 Glasba. 10.45 Dekle za zbogom, am. film. 13.20 Forum. 14.20 Skupaj do zvezd. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Abel putuje z dvigalom, serija. 16.40 Hugo. 17.05 Brazilski akvarel, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kviz. 19.05 Simpsonovi, serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Gilmoreice, serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Nikita 3., serija. 22.05 Dokum. film. 23.00 Seinfeld, serija. 23.25 Zmešnjave, serija. 0.15 Življenje na severu 3., serija.
HTV 3
19.30 Glasbeni program. 20.10 Film. 22.00 Sam Shepard, dokumentarni film. 22.50 Glasbeni program.
AVSTRIJA 1
6.20 Otroški program. 8.05 Korak za korakom, serija. 8.30 Čarovnice, serija. 9.10 Smuk (ž), prenos iz Altenmarkta. 10.35 Sabrina, serija. 10.55 Melrose Place, serija. 11.40 Smuk (m), prenos iz Altenmarkta. 13.25 Maček Billy, serija. 14.30 Rožnati panter, serija. 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Melrose Place, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Nogomet, avstrijska liga, prenos. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Zvezdna vrata, znanstvenofantastični film. 22.10 neusmiljeni lov, triler. 23.45 V vročini noči, kriminalka. 1.30 Zvezdna vrata, znanstvenofantastični film, 1994. 3.20 Neusmiljeni lov, triler.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Prodani dedek, komedija. 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Svila in žamet, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Magazin. 18.45 Loto: 6 iz 45. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.00 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Help TV, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Magazin. 23.15 Besni angel, dokumentarec. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Veronikine skušnjave, serija. 0.50 Zlata dekleta, serija. 1.15 Reportaža tedna. 1.45 Talkshow. 2.45 Pogledi s strani. 2.50 Help TV. 4.30 Dobrodošli v Avstriji.
KVIZ PIRAMIDA
RADIOPTUJ
89.8'>98,2°i04,3mhz
Vsak ponedeljek
med 21. in 22. uro
pripravlja in vodi: vladimir KAJZOVAR
^ Mercator
■m^: 02 / 77122 61

				4		5		6					
			7		8		9		10				
		11		12		13		14		15			
	16		17		18		19		20		21		
22		23		24		25		26		27		28	
Vsak četrtek ob 20.00 uri
PoiKočm
n

13. Igor in Zlati zvoki - Polka tanc
12. Vesele Štajerke - Na Štajersko gremo
11. Kranjski muzikanti - Primi me za rame
10. Fantje izpod Vurberka - Na vurberški grad
09. Šaleški odmev - Pet ziatili kiasov
08. Ans. Grm - Nekaj lepega
07. Ans. Jevšek - Bodeča neža
06. Ans. Zarja - Srečna sem
05. Ans. Tineta Stareta - Bife stoji
04. Ans. Zreških 6 - Lovski stan
03. Ans. Marjana Drofenika - Pot do prijatelja
02. Ans. Simona Legnarja - Lepotica
01. Ans. Ivana Ruparja - Na Soriški pianini
mičmm^
1.	Helena Blagne - Nihče ne ljubi kot Siovenec
2.	Marinero - Pa sem postal falot
3.	Evita - Pojdi z mano
4.	Clavdija -Nihče kot ti
5.	Melita Golob - Angel moj
6.	Pop art - Rad bi ti rekei
7.	Regina - Mama
Poskočnih 13
Glasujem za:
Veličastnih 7
Glasujem za:_
Glasovnice poSljite na dopisnicah na naslov:
MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj
Nagrado založbe Mandarina prejme:
Alojz KREPEK, Dvorjane 42 a, 2241 Spodnji Duplek
ČETRTEK, 28. februarja:
5.00 Uvod. 5.30 Novice ({e ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 Horoskop. 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 18.15 in 18.45). 11.20 NOVA. 11.35 HIT STYLING. 12.00 Poro~ila radia BBC, Z ormo-{kega konca (Majda Fridl). 13.10 [PORT. 14.45 Varnost. 17.00 SKUPNA ODDAJA (radio Slovenske gorice). 18.30 POROČILA. 20.00 ORFEJCEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj).
PETEK, 1. marca:
5.00 Uvod. 5.30 Novice ({e ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA.
12.00 Poro~ila radia BBC, 12.15 Kulturni križemkražem. 12.30 Potrebe po delavcih. 13.10 [port. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glu{i~). 18.15 Napotki za du{evno zdravje (mag. Bojan [inko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 Glasbena oddaja Peta no~. 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in Rado). 23.00 DJ TIME. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj).
SOBOTA, 2. marca:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poro~ila radia BBC. Pogovor ob kavi (Tja{a Mrgole - Juki~). 13.10 [port. ČESTITKE POSLU-[ALCEV. 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 [PORT. 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.05 ŽIVIMO LEPO (Sa{a Einsiedler). 23.00 Mitja in Petja show (Petja Janžekovi~ in Mitja U~akar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj).
NEDELJA, 3. marca:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.40). 7.15 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 Po romarskih poteh (Ciril Arih). 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Celje).
PONEDELJEK, 4. marca:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA (šport - Danilo Klajnšek). 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska in ormoška kronika (Martin Ozmec). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 20.00 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 21.00 KVIZ PIRAMIDA (Vladimir Kajzovar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Celje).
TOREK, 5. marca:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVET 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 A-B-C-D (Davorin Jukič). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Sora).
SREDA, 6. marca:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Po Slovenskeh goricah (Zmago Šalamun). 13.10 Šport. 17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA RADIA PTUJ (Darja Lukman - Žunec). 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Sora).
NASVETI
Kuharski nasveti
EnoJonlnJ
e
Zima se se ni popolnoma poslovila, zato je mogoče se pravi čas, da si pripravimo te dni kaksno enoločnico, ki nas v hladnih dneh ne samo nasiti, ampak tudi ogreje.
Enolončnice so po svoji sestavi bogate glede na uporabo živil, ta pa jim dajejo zna~ilne prepoznavne okuse in zaradi tega ne potrebujejo veliko za~imb in di{av. Na splo{no poznamo dve veliki skupini enolončnic: mesne in brezmesne. Ponudimo jih lahko za glavne dnevne obroke, najpogosteje v času kosila ali večerje, in jih včasih dopolnimo {e s kak{no sla{čico ali prilogo.
Kadar jih pripravljamo kot glavno jed, jih dopolnimo z drugimi jedmi, da jih prehransko uravnotežimo. Tako moramo pri brezmesnih enolončnicah poskrbeti za primerno količino polnovrednih beljakovin, pri mesnih enolončnicah pa pogosto dodatno dodajamo živila, v katerih najdemo snovi, ki organizem ščitijo, torej vitamine in mineralne snovi. To lahko naredimo tudi s pomočjo jedi, ki jo ponudimo zraven; tako k mesnim lahko ponudimo solate in
sadje, brezmesnim pa dodajamo kakšno domačo klobaso, meso, sir ali pa meso zamenjamo s sladico iz skute in mleka.
Posebej so cenjene enolončnice, v katerih so kot sestavina tudi kaše, kot je ajdova in prosena ter ješprenj zaradi pomembnih ogljikovih hidratov in vlaknin. Da se kaše v enolončnicah enakomerno razku-hajo in napnejo, jih damo kuhat v hladno vodo, da škrob enakomerno nabreka. Seveda pazimo, da pri enolončnicah, pri katerih dodajamo kaše, te nastopajo v ravnovesju z drugimi sestavinami in ne prevladujejo. Ajdova in prosena kaša se hitro skuhata, zato ju kuhamo posebej ali ju dodamo v enolončnico proti koncu kuhanja skupaj z manjšo količino mrzle vode.
Od zelenjave v enolončnicah uporabljamo čvrsto zelenjavo, kot je korenje, peteršiljeva korenina, gomoljasta zelena, ter druge vrste zelenjave, kot je grah,
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 371. NAD.
Duševno zdravje otrok in mJadostnikov
83. nadaljevanje
Stroke in njihovo delovanje na področju varovanja duševnega zdravja otrok -7. nad.
Sodobni modeJ delovanja mentaJnohigienskih sJužb -I. nad.
Kot primer navajamo usmeritev Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani, ki je tako opredeljena:
-	pomoč otrokom in mladostnikom s psihosocialni-mi in razvojnimi težavami in njihovim družinam,
-	omogočiti koriščenje strokovnega znanja in strokovnih izkušenj čim večjemu številu otrok v skupnosti in ne le tistim, ki prihajajo v Svetovalni center,
-	organska povezava med preventivnim in terapevtskim delom,
-	integracija kliničnega, izobraževalnega in skupnost-nega dela,
-	pojmovanje slehernega psihosocialnega problema kot presečišče bioloških, socialnih in psiholoških silnic,
-	interakcijski model pojmovanja problema ob upoštevanju lastnosti in značilnosti vseh udeleženih strank - otroka in adolescenta na eni strani ter zanj relevantnega okolja na drugi strani,
-	ekosocialno razumevanje in delovanje, ki sloni na iz-
hodiščih sistemske teorije in vključuje različne preventivne in terapevtske pristope,
-	vgrajen in poudarjen delovni koncept, ki upošteva in razvija zaščitne dejavnike,
-	integracija različnih pristopov pomoči, pri čemer je izbor odvisen od narave problema, stvarnih možnosti in sprejemljivosti za klienta,
-	eklektične teoretske osnove strokovnega dela,
-	timsko delo ob enakopravnih vlogah različnih strok,
-	odprtost za različne poglede, stališča, eksplanatorne modele,
-	odprtost institucij navzven, izstopanje strokovnjakov iz institucije v življenjske prostore otrok (ustanove za otroke, organizacije) in odprtost ustanove za vstop oseb, zainteresiranih za duševno zdravje (starši, študenti, strokovnjaki, prostovoljci, politiki),
-	širok pretok strokovnega znanja in izkušenj v ustanove za otroke ter v širšo družbeno skupnost,
-	odzivanje strokovnega delovanja na spreminjajoče se družbene okoliščine.
Naslednjič pa še nekaj o usmeritvi tega svetovalnega centra.
stročji in suhi fižol, por in druge. Uporaba zelenjave je odvisna predvsem od sezone. Pri pripravi zelenjavne enolončnice uporabimo vsaj 5 do 6 vrst zelenjave. Brezmesne enolončnice iz zelenjave zgostimo s svetlim prežganjem ali vanje zakuhamo drobne testenine ali riž. Lahko pa zelenjavne enolončnice kombiniramo tudi s kašami; takrat vanje ne dodajamo riža ali testenin.
Mesne enolončnice najpogosteje pripravljamo iz sveže, pre-kajene ali posušene svinjine, slanine, domačih klobas, nekatere pa tudi iz govedine in drobnice. Mesne enolončnice najpogosteje v prvi fazi pripravljamo tako kot golaže, torej na manjši količini maščobe pre-pražimo sesekljano čebulo, ko ta dobro ovene, dodamo česen in nato narezano meso. Velikost rezanja mesa je odvisna od tega, kako bomo enolončnico ponudili. Če jo ponudimo v globokem krožniku, sestavine režemo na majhne kocke, če pa na ser-virnem krožniku skupaj s prilogo, takrat sestavine režemo na večje kocke. Ko je meso rahlo zdušeno, ga pomokamo, dodamo paradižnikovo mezgo in manjšo količino rdeče mlete paprike ter takoj zalijemo. Nato dodamo začimbe in druge sestavine.
Enolončnice še vedno najpogosteje zgostimo s prežganji, seveda pa danes pripravljamo dosti svetlejša prežganja, pripravljena s pomočjo manjše količine maščobe in zgodaj vsipana v juhe, da se popolnoma razku-hajo in sestavine razpadejo ter tako vplivajo na okus in zgostitev enolončnice. Enolončnico lahko zgostimo tudi s surovim olupljenim krompirjem, ki ga vanjo drobno naribamo, z drob-tinami in podmetom, zelenjavne pa z legirjem oziroma mešanico kisle smetane in rumenjaka. Vse zgostitve, ki vsebujejo moko, damo v enolončnice zgo-
MESNO-ZCLENJAVNA ENOLONČNICA
1 žlica maščobe, 1 čebula, 2-3 stroki česna, 1 žlica moke,
1	žlička mlete rdeče paprike,
2	krompirja, sol, poper, lovor, peteršilj, vegeta, 1 korenček, 2 žlici graha, 1 kranjska klobasa ali hrenovka.
Na razgreti maščobi pre-pražimo sesekljano čebulo in česen, potresemo z moko, rahlo prepražimo, dodamo papriko in zalijemo z vodo. Dodamo narezano korenje in krompir, začinimo in dodamo še narezano klobaso. Kuhamo 30 minut. Po želji v enolončnico zakuhamo drobne testenine.
Avtorica: Martina Bele
daj, da jedi nimajo okusa po moki in se ta enakomerno raz-kuha.
Od dišav in začimb pri enolončnicah uporabljamo zraven soli še lovor, celi poper, kumino, ki je lahko v zrnju ali mleta, timijan, majaron, drobnjak, peteršilj, listnato zeleno in podobne dišave.
Glede na pripravo enolončnice niso zahtevne jedi, zato si tudi danes lahko pripravite enolončnico s svežo svinjino in ješprenjčkom. Pripravimo jo tako, da na maščobi prepražimo večjo količino sesekljane čebule, ko ta rahlo porumeni, dodamo na manjše kose narezano svežo svinjino in jo temeljito spražimo. Dodamo malo paradižnikove mezge in mlete rdeče paprike, zalijemo z malo vode ali poljubne mesne juhe in nekaj minut dušimo. Ko sok rahlo izpari, dodamo prebran in opran ješprenj in na kocke narezano korenje ter zalijemo z večjo količino vode. Začinimo s soljo, kumino in lovorom ter kuhamo do mehkega. Preden ponudimo, potresemo s sesekljanim peteršiljem.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Krvodajalci
24. JANUAR - Robert Drevenšek, Kun-gota pri Ptuju 154; Igor Pucko, Žerovin-ci 12/a; Irena Kukovec, Ptujska c. 25, Ormož; Bojan Pucko, Žerovinci 12; Marija Levanic, Mihovci 75; Petra Jenko, Vinski Vrh 83; Vlado Rožman, Markovci 9; Albert Bezjak, Rogaška c. 51, Ptuj; Stanko Bosilj, Turški Vrh 98; Alojz Ko-rez, Stoperce 70/a; Milan Mlakar, Kicar 138/a; Ivanka Bezjak, Placerovci 4/a; Marjan Peteršic, Dornava 85/b; Marija Žuran, Cirkulane 32; Mirko Golob, Stari Log 25; Irena Pauko, Mestni Vrh 2/a; Marija Kolbl, Žabjak 45; Marko Kukovec, Ul. 25. maja 15, Ptuj; Dušan Lesjak, Ze-lenikova 2, Ptuj; Francek Ljubec, Zago-jici 27; Jože Florjanic, Strelci 9; Mirko Horvat, Gornji Dolic 27; Igor Radaš, Ul. 5. prekomorske 15, Ptuj; Emil Požgan, Prepolje 55; Janez Gorican, Placar 11/a; Bogomir Brumen, Ciglence 59; Darko Nerat, Selska c. 40.
29. JANUAR: Anton Murko, Sela 1 ; Jože Kampl, Zg. Hajdina 104/c; Jožica Medved, Župecja vas 60/a; Branko Lenart, Maistrova 24, Ptuj; Slavko Ljubec, Nova vas 73/a; Stanko Munda, Laceves 60; Romana Malinger, Gerecja vas 81 ; Aleš Krajnc, Pleterje 26; Andrej Polanic, Do-rnavska c. 13, Ptuj; Ivan Emeršic, Dra-ženci 76/b; Majda Breg, Krcevina pri Vurbergu; Janez Muršec, Zg. Hajdina 48; Elvira Janžekovic, Draženci 33/a; Darko Horvat, Tržec 11/b; Mario_ Kuret, Kaju-hova 9, Kidričevo; Janez Čeh, Volkmer-jeva 9, Ptuj; Albin Avguštin, Lovrenc na Dravskem polju 6; Anton Bauman, Dragonja vas 27; Miran Šalamun, Nova vas 100/c; Stojan Dajnko, Ptujska Gora 105; Vincenc Krajnc, Bukovci 182; Vlado Zaj-ko, Nadole 13; Alojz Gajser, Stanecka
vas 12; Miran Koser, Vintarovci 53; Ev-gen Muhic, Gorišnica 46; Stanislav Kelc, Gradišca 149; Albert Frcec, Dolena 63/b; Boštjan Lešnik, Prvenci 29; Anton Plani-nšek, Župecja vas 2. 31. JANUAR - Roman Fras, Trnovska vas 30; Branko Lupša, Gocova 68; Petra Dominc, Rimska pl. 17, Ptuj; Boris Kovacic, Dolga lesa 2; Matija Kouter, Župecja vas 1/g; Jože Turk, Lovrenc na Dravskem polju 2; Janez Serdinšek, Lovrenc na Dravskem polju 6; Roman Pal, Zg. Hajdina 149; Srecko Gajšek, Zg. Sveca 14; Anica Horvat, Podvinci 21/b; Metka Kouter, Župecja vas 1/g; Ivan Ogrinc, Skorba 35; Franc Kump, Sencak 11; Zvonko Kolar, Apace 188; Janez Fajfaric, Gorišnica 35; Radko Ho-jak, Volkmerjeva c. 28, Ptuj; Zvonko Kolednik, Ul. 25. maja 3, Ptuj; Marjan Toplak, Mladinska 4, Kidricevo; Damjan Kaucevic, Apace 177; Emil Munda, Strni-šce 27; Vilko Turk, Lovrenc na Dravskem polju 6; Stanko Kostanjevec, Cvetkovci 94; Milan Drevenšek, Lovrenc na Dravskem polju 6; Daniel Jeza, Vlahoviceva 3, Kidricevo; Alojz Janžekovic, Strelci 5; Janko Zavec, Mala Varnica 17; Helena Kolar, Zavceva 9, Ptuj; Alojz Zorec, Mi-noritski trg 4, Ptuj; Branko Sitar, Kungota 158; Bojjan Merc, Sovice 12; Peter Nah-berger, Župecja vas 20; Marjetka Dra-škovic, Ul. Borisa Kraigherja, Kidricevo; Roman Železnik, Nadole 4; Miran Gajser, Stogovci 43; Marjan Rebernišek, Mestni Vrh 42/a; Zlatko Intiher, Vlahoviceva 7, Kidricevo; Branko Mohorko, Apace 284; Srecko Sitar, Lancova vas 58/b; Danijel Visenjak, Dravska pot 6, Miklavž na Dravskem polju; Milan Kokolj, Drva-nja 3; Jože Kozel, Rimska pl. 10, Ptuj; Vili Pecnik, Marjeta na Dravskem polju 8; Jože Rojko, Sp. Korena 70; Darinka Lupša, Gocova 68.
PISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU
Zima se poslavlja
Brez okraskov od kapov visečih ledenih sveč se predpomladansko nadahnjen mesec svečan poslavlja. Zima se nekoliko otepa z repom in bo do prihoda tople in sončne pomladi se postregla s hladnim in neugodnim vremenom, kot je bilo minule dni, ko je z nekaj padavinami ohladila in zadržala brste-nje vrtnega rastlinja. Vrtnar je v tem času ob teh vremenskih spremembah pozoren na razvoj pri drevninah in trajnicah ter ob kritičnih trenutkih ukrepa, da jih zavaruje pred poškodbami.
V	SADNEM VRTU nadaljujemo rez in oblikovanje sadnega drevja in grmičevja. Vremenske razmere so v letošnji pozni zimi za to opravilo ugodne in bo mogoče pravočasno opraviti rez za rastlino v njenem najugodnejšem stanju, saj je rez ob nepravem času škodljiva. Od načina rezi in v katerem času jo opravljamo, je odvisno celjenje in obraščanje nastalih ran.
Za rez drevnin uporabljamo kakovostno orodje, večje reznine pa takoj oskrbimo, da bo zaraščanje lažje. Mlade poganjke izrezujemo tesno ob osnovi, če pa jih krajšamo, režemo z ostrimi škarjami, da se poganjek ne zmečka, reznina pa naj bo nekaj milimetrov nad brstom poševna nasprotno od brsta. Pri izrezovanju starejših in debelejših vej naj bo rez pravokotna na smer rasti, da je rezna ploskev čim manjša. Veje odrežemo ali odžagamo tesno ob deblu pri njeni osnovi. V globino debla narejena reznina slabo celi, predolg štrcelj pa prične trohneti. Večje rane in reznine takoj po rezi zgladimo in premažemo z drevesnim voskom ali premazom, v katerem so dodani pripravki za razkuževanje ran pred glivičnimi boleznimi in stimulatorji za celjenje ran.
Drevesa sliv in češpelj že po naravi tvorijo stegnjeno, pokončno in gosto krošnjo, zato vej ne krajšamo, temveč izrezujemo cele neobraščene, zasenčene in pregoste. Krošnja koščičarjev naj bo prostorna, z dobro osvetljenimi vejami, ki se obraščajo z rodnim lesom in dajejo kakovostne obarvane plodove. Rez sliv in češpelj se sestoji le v redčenju, saj krajšanje vej povzroča rast nerodnih bohotivk. Ko krošnja preseže želeno višino, ji vrh znižamo ali izrežemo, da dobi obliko kotla z večjo osvetlitvijo. Rez koščičarjev naj bo zaključena še v času mirovanja, pred brste-njem.
Za OKRASNI VRT potrebne doma pridelane sadike enoletnih okrasnih cvetnic sejemo ob koncu februarja in v začetku marca v kalilnike, ki jih namestimo v zaprte ogrevane prostore, rastlinjake ali tople grede. Za uspešno kalitev je potrebno kakovostno seme in zagotovitev pogojev vlage, svetlobe in toplote, pri čemer ne smemo zanemariti posameznih posebnosti, ki jih vrsta ali sorta potrebuje za kalitev in začetno rast.
Grme hortenzij obrežemo zgodaj spomladi, preden se začne aktivno brstenje in rast. Konec februarja je na enoletnih poganjkih že mogoče prepoznati, kako so poganjki prezimili. Običajno jih preveč krajšamo, posledica pa je slabo cvetenje. Iz grma izrežemo zastarele, zasušene in poškodovane veje, slabo razvite, v rasti zaostale in slabo prezimele poganjke ter očistimo ostanke plevela; najpogostejši je to slak. Hortenzija cveti samo na enoletnih vejah, ki jih smemo skrajšati za največ 15 cm oziroma do zdravega dobro razvitega brsta, če so vršički zaradi nedo-zorelosti lesa pomrznili ali so zakrnjeni.
Tla so dovolj suha in topla, da lahko nadaljujemo sajenje in presajanje okrasnih drevnin, vrtnic in grmovnic. Ob sajenju jih dobro zalijemo, zemljo pa dobro zatlačimo h koreninam.
V	ZELENJAVNEM VRTU je v tem poznem zimskem času že pomanjkanje doma pridelane zelenjave. Razen motovilca ponekod še samevajo glavice radiča in brstičnega ohrovta, nabirati je še mogoče peteršilj, sicer pa so gredice na prostem prazne. Preden bodo na domačem vrtu uporabni novi, sveži pridelki zelenjave, si pomanjkanje nadomestimo tudi z zelenjadnicami, kot je vrtna kreša.
Vrtna kreša je vsestransko koristna zelenjavnica, nezahtevna za rastne razmere in z zelo kratko rastno dobo, uporabna kot zelenjadnica za solate, dodatek kot zelišče raznim jedem, ima pa tudi zdravilne učinke. Med letom jo sejemo na gredice na prostem kot zeliščno zelenjadnico, pozimi pa jo že v nekaj dneh pridelamo za uporabo na okenski polici. V posodo, globoko najmanj 3 cm, nasipljemo dobro pripravljeno in pre-sejano vrtno zemljo, kamor posejemo zelo na gosto 5 gramov semena vrtne kreše na kvadratni decimeter. Posevek prekrijemo s plitvo plastjo presejane zemlje, izdatno navlažimo, nekoliko stlačimo in prekrijemo s temno zastirko. Posodo postavimo na okensko polico, kjer pri sodni temperaturi seme v dveh dneh vzkali. Takrat zastirko snamemo, kali pa izpostavimo svetlobi. Ob rednem zalivanju, toploti in svetlobi rastline zrastejo v dveh tednih 6 do 10 cm visoko, takrat pa so že primerne za žetev in rabo. Sejanje 10 dni pozneje ponovimo na tolikšno površino posod, da imamo vso sezono na voljo dovolj svežega pridelka.
Kreša zraste tudi brez zemlje, če jo posejemo na vlažno papirno brisačo in enako kot posevek v zemlji izpostavimo toploti in svetlobi ter jo redno oskrbujemo z vlago.
Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rasltine, ki jih pridelujemo zaradi cveta, 3. in 4. marca, zaradi lista 5. in 6. marca, zaradi ploda od 7. do 9. marca in zaradi korenike 28. februarja ter od 1. do 3. marca.
Miran Glušič, ing. agr.
AVTOMOBILIZEM
avtomobilske novice:
1-—I
m <
ÍE
>
Nova Toyota corolla tudi iz Turčije
Toyota Motor Corporation je objavila novico, da bodo novo generacijo uspešne corolle proizvajali tudi v turški tovarni TMMT. Turša podružnica japonskega podjetja, ki obratuje od leta 1994, bo letno izvozila več kot 40.000 avtomobilov corolla sedan in wagon v 22, večinoma evropskih, držav. Toyotin prvi mož za za prekomorske de-
Toyota Corolla
javnosti Yoshio Ishizaka je povedal, da uspeh tega projekta ne bo koristil le Toyoti, temveč tudi turškemu gospodarstvu in avtomobilski industriji. Izpostavil je tudi marljivost turških delavcev in napovedal, da bo tovarna začela proizvodnjo pri polni zmogljivosti takoj, ko bo mogoče. Z novo vlogo proizvajalca izvoznika se TMMT pridružuje Toyotinim strateškim proizvodnim centrom v Veliki Britaniji in Franciji. Skupna proizvodnja TMMT v letu 2002 bo znašala okoli 47.000 vozil.
Trije Mitsubishijevi koncepti
Mitsubishi bo na avtomobilski salon v Ženevo med drugim pripeljal tudi dva koncepta z njihovo filozofijo "New design identity". Filozofija združuje fu-turističen videz, napredno tehnologijo in športnost. Model CZ2 je mini enoprostorec s štirimi vrati, poganja pa ga 1,3-litrski motor z variabilnim krmiljenjem ventilov. Model CZ3 Tarmac pa je čistokrvni športnik. Poganja ga 1,5-litrski GDI motor s turbopolnilnikom in hladilnikom vstopnega zraka. Tretji koncept je S.U.P cabriolet, ki je bil javnosti premierno predstavljen že v Detroitu.
Mercedes januarja rekordno
Mercedes Benz naj bi po podatkih prejšnji mesec zabeležil rekordno prodajo osebnih vozil v svoji zgodovini. Januarja naj bi prodali 80.300 avtomobilov, kar je v primerjavi z lanskim letom 4.900 avtomobilov ve~. Gledano v odstotkih, to pomeni, da so prodajo pove~ali za dobrih sedem odstotkov. Najve~ naj bi k tej rekordni {tevilki prispeval
novi model razreda C (31.300 prodanih vozil), ki je na nemškem trgu postal prava prodajna uspešnica. Sledita mu športni kupe, karavanska izvedenka razreda C, prenovljeni luksuzni te-renec ML, limuzina rezreda S ter novi športnik SL.
Torinski salon odpovedan
Kriza v avtomobilski industriji se, sodeč po razmerah, še stopnjuje. V ponedeljek so organizatorji presenetljivo odpovedali 69. Torinski avtosalon, ki bi moral biti na sporedu med 25. aprilom in 5. majem. Kot glavni razlog so navedli krizo, saj zanimanja za udeležbo ni pokazala niti domača avtomobilska industrija. Prvi salon je bil organiziran že davnega leta 1900.
Nova astra na stilovi platformi
Naslednja generacija Oplove astre bo temeljila na Fiatovi platformi. Pri tem gre za platformo oktobra lani predstavljenega modela stilo. Nasprotno pa bo prihodnje leto za naslednika maree Fiat uporabil General Motorsovo platformo, na kateri sloni tudi nova vectra. Skupni razvojni center GM-ja in Fiata stoji v Torinu in zaposluje 100
Fiat Stilo
strokovnjakov. Tu med drugim nastaja tudi skupna platforma za novega punta (2005) in Opel corso (2006).
PT Cruiser z novim motorjem
Ameri{ki Chrysler je objavil, da bo v model PT cruiser za~el name{~ati tudi 2,2-litrske dizelske motorje. Tako bodo z uvedbo dizelskega agregata, ki so si ga spododili pri Mercedesu, zadovoljili {e tiste najzahtevnej{e kupce, ki so nestrpno ~akali na dizelsko razli~ico tega modela. Omenjeni 2,2-litrski tubodizel-ski motor izhaja, kot že re~eno, iz Mercedesove družine, vendar
Chrysler PT cruiser
Audi
PORSCHE
MARIBOR j Šentiljska c. 128 a, 2000 Maribor j
Vaš področni prodajalec: g Tel: 02 788 5788, GSM: 041 675 758 S
z nekaterimi manj{imi popravki. Mo~ so mu zmanj{ali s 143 KM na 121 KM, do sprememb pa je pri{lo tudi pri najvi{jem navoru, in sicer z 315 Nm na 300 Nm. PT Cruiser bo s tem motorjem dosegal najvi{jo hitrost 183 km/h, do 100 km/h pa bo pospe{il v 12 sekundah. Cena tega modela z omenjenim motorjem bo v ve~ini evropskih državah zna{ala približno 26 tiso~ evrov.
Fiat in PSA podalj{ala sodelovanje
Italijanski in francoski proizvajalec osebnih in gospodarskih vozil Fiat in PSA (Citroen in Peugeot) sta sodelovanje pri razvoju in proizvodnji gospodarskih vozil podalj{ala do leta 2017. V novi pogodbi o sodelovanju je predvideno, da bosta proizvajalca po letu 2005 za razvoj novih modelov gospodarskih vozil namenila 1,7 milijarde evrov. Sodelovanje med obema podjetjema se je za~elo že leta 1978, doslej pa sta izdelali prek 3,5 milijona gospodarskih vozil.
V @enevi novi CLK
Prestižni nem{ki avtomobilski proizvajalec Mercedes-Benz bo na bližnjem ženevskem avtomobilskem	salonu
(www.salon-auto.ch) predstavil nov model {tirisedežnega kupe-
Mercedes CLK coupe
ja z oznako CLK. Na~rtovalci so togost karoserije izbolj{ali za 40 odstotkov, poleg tega pa sta izbolj{ani tudi aerodinamika in oblika. Zunanjost novinca temelji na predhodniku, ki so ga kupci dobro sprejeli. Na prednjem delu so name{~eni dvojni žarometi, ki so zelo podobni tistim v prihajajo~i limuzini E. Bo~na linija je {portno elegantna, na zadku pa so name{~ene ovalne lu~i. Pove~ana potni{ka kabina je po mnenju predstavnikov Mercedes-Benza dovolj velika za {tiri odrasle potnike. Pod motornim pokrovom bo kupcem na voljo {est bencinskih motorjev (med 120 in 367 kW) in tur-bodizelski s tehnologijo common rail (125 kW). Motorna mo~ se bo na zadnji kolesni par prena{ala prek {eststopenjskega ro~nega ali pa prek dveh avtomatskih menjalnikov.
VW polo "best car 2002"
Bralci nem{ke revije Auto Moto und Sport so za najbolj{i avtomobil v nižjem razredu izbrali Volkswagnovega pola. Med 162 tiso~ poslanimi glasovnicami je po podakih omenjene revije 44,1 odstotka bralcev glasovalo za VW pola, ki je prepri-~ljivo zmagal pred konkurenco v nižjem razredu. V kategoriji za najbolj{i avto v nižjem srednjem razredu je s 24 odstotki
VW Polo
zmagal VW golf, med enopros-torci pa je priznanje dobil VW sharan s 17,1 odstotka.
Fordov koncept GT40 gre v serijsko proizvodnjo
Fordov {ef Bill Clay Ford jr. je potrdil, da bo GT40 concept prihodnje leto tudi uradno ugledal lu~ sveta. O cenah in koli~i-ni {e ni želel govoriti, znano je, da bo avto darilo stoletnici Forda, poganjal pa ga bo osemvalj-nik s 500 KM.
Prihaja
Peugeoto 307 SW
Peugeot bo na prihajajo~em avtomobilskem salonu v Ženevi predstavil novo izvedenko serije 307 z oznako SW. Gre za križanca med enoprostorcem in kombijem. Zunanja oblika novinca je bolj podobna kombijem kot konkuren~nim enoprostorcem, vendar pa Peugeotovi predstavniki pravijo, da bodo kmalu predstavili tudi kombi razli~ico, ki bo pri nas na voljo septembra letos. Prednji del avtomobila je
Peugeot 307 SW
enak kot pri tri- in petvratni kombilimuzinski razli~ici peu-geota 307. Položno vetrobransko steklo, ki je najve~je v svojem razredu, se nadaljuje v veliko panoramsko stre{no okno. To okno, ki sega prek prvih dveh vrst sedežev in ima povr{ino 1,33 kvadratnega metra, se ob mo~nem soncu samodejno zatemni. Če pa je potnikom son~na svetloba {e vedno premo~na, ga lahko zakrijejo z elektri~no roleto. Zadek avtomobila ima pri-ro~no obliko, lu~i pa so velike in druga~ne kot pri navadnem 307. V potni{kem prostoru je v treh vrstah name{~enih sedem sedežev. Voznikov in sovoznikov sta fiksna, tisti v drugi in tretji vrsti pa so zložljivi in odstranljivi. Armaturna plo{~a ostaja enaka.
Peugeot 307 SW bo na voljo z dvema bencinskima in dvema motorjema HDi. Motorna mo~ se bo na prednji kolesni par pre-na{ala prek ro~nega petstopenjskega oziroma avtomatskega menjalnika tiptronic. Slovenskim kupcem bo novi 307 SW na voljo junija letos. Cene za zdaj {e niso znane.
Elektronska pošta: avtomobilizem@radio-tednik.si Spletna stran: www.radio-tednik.si/ avtomobilizem
Da vam bo še naprej toplo pri srcu ...
/e
flUTOCOMMtftCČ, d.d. AC-MOaiL, d.<»>.
PSC Maribor, Ptujska 132, tel.: 02/46 00 122 02/46 00 123, e-mail: salon.mb@ac-mobil.sl
M
HOIVDA
___j debls
AC Leasing
NOVE DIMENZIJE PROSTORA
Novi CII/IC S tremi vrati
AVTOPRALNICA & BAR
Ï
ptoto LAGUNA
Maistrova 50, 2250 Ptuj, GSM: 041 403 211
WEÍÍIMS
Postanite novi naročnik Tednika
VAŠÍ. štajerske kronike in izkoristite
priložnost:
NAROČILNICA:
v Naročam časopis Tednik, pri čemer ga bom prvi mesec ^prejemaJ(aX^rezplačno. Celoletna naročnina znaša 10^4fiúrtiiárjev, zatt^iiaQ22.310 tolarjev. Naročnino bom poravnal(a) v trImifcCnih obrokih.
>u
i C.
CQ U
iiJ
m
s
NOV NAROČNIK:
Ime In priimek: Naslov: Pošta: _ DŠ:_
Datum naročila in podpis:.
_,Tel.:
O
s
Naročilnico pošljite na naslov: Radio-Tednik d.o.o., Raičeva 6,2250 PTUJ.
Novi naročnilcs podpisom na naročiinici potrjuje, da naTEDNIKdosiej ni bii naročen oziroma je preicinii naročnišito razmerje pred več icot 90 dnevi.

...in vas ne bo zeblo v noge.
EKSTRA LAHKO KURILNO OLJE
Naročila 24 ur na brezplačni telefonsici številici
. 080 22 66
PETROL d.d., Ljubljana, Dunajska cesta 50, 1527 Ljubljana
STRAN ZA MLADE
glasbene novice
Kanal A in glasbena založba Menart prirejata slovensko različico televizijske glasbene oddaje Popstars. Trenutno po svetu vlada {est glasbenih skupin Popstars z imeni Bardot, No Angels, Eden's Crush, Hea^Say, Bro'sis in Sugar Jones. Ali bo tudi Slovenijo zajela
Popstars mrzlica, bomo videli kmalu na Kanalu A.
***
JENNIFER LOPEZ je zares "in", saj blesti tako na glasbenem kot na filmskem podro~ju. V glasbi je pevka trenutno v modi s svojim remiks albumom J to tha L - O, ki vsebuje tudi novo pesem Alive. J.LO je s tem projektom spremenila glasbeni stil, kar se sli{i že v valujoči groovy r&b priredbi hita AI NT IT FUNNY (***); v njem spet naklada vedno popularne-j{i raper Ja Rule (trenutno je na 1. mestu ameri{ke lestvice s hitom As-hanti).
***
Ameri{ka pevka ANASTACIA {e zmeraj zavzema visoka mesta na nekaterih lestvicah s hitom Paid my Dues. Z albuma Freak of Nature pa je ta popularna pevka izdala novo "kri~e~o" pesem ONE DAY IN YOUR LIFE (**), ki bazira na
standardni zelo znani pop in r&b plesni melodiji.
***
BRO'SIS so druga nem{ka Popstars skupina, ki je najstnike za-stupila s komadom I Believe. Plesno-pojo~a skupina se ni izkazala v ritmi~no grobi r&b skladbi DO YOU (***), ki jo najdete na albumu Never Forget.
Britanski pevec RICK ASTLEY se je v letu 2001 vrnil v glasbeni svet s komadom Sleeping, ki pa je žal le bleda senca njegove največje uspe{nice Take Me To your Heart. Priljubljeni pevec se tokrat preizku-{a z novo pesmico KEEP IT TURNED ON (***), ki zveni preveč staromodno in vsebuje elemente
popa, housa in soula.
***
V Nemčiji sodobno usmerjeni DJ-i najbolj vrtijo naslednje tri vinilne "plate": Desire - BLANK & JONES, Everybody - ROCCO in Time 2 Wonder - DJ@WORK.
Nem{ka pevka JEANETTE je bila najbolj v modi z uspe{nico Go back. Nem{ka Britney Spears se je izkazala s čudovito ljubezensko popevko NO MORE TEARS (****). Čeprav JEANETTE ni pevski biser, počasi dozoreva. Posebno kvaliteto tej baladi daje odlična klasična orkestralna spremljava.
***
Ameri{ki pevec CHRIS ISAAK je najprej uspel v Franciji s skladbo Blue Hotel, nato pa je uspel tudi po svetu z nepozabno skladbo Wicked Games. Odličnega glasbenika so občasno primerjali celo z Elvisom Presleyem in Royem Orbisonom. Gospod ISAAK {e naprej ponuja melodično zmes sentimentalnega popa/rocka in svoj erotično zavajajoč glas v vrhunski skladbi LET ME DOWN EASY (*****) z albuma Always Got Tonight.
***
Ameriška pevka SHERYL CROW je kariero začela kot session glasbenica pri Stevieju Wonderju, Georgeu Harrisonu, Stingu, Rodu Stewartu in Michaelu Jacksonu. Kot solistka pa se je izkazala s hitom All I Wanna Do in albumom Tuesday Night Music Club. Gospodična CROW je pripravila novo pesem SOAK UP THE SUN (***), ki je njena tipična rock pesem
z dodatki folka in countryja.
***
Najboljši in najpopularnej{i britanski rock band TRAVIS (v prejšnjem tednu so dobili glasbeno nagrado brit kot najboljša britanska skupina) je lani navduševal s skladbama Sing in Side. Fantastični kvintet ostaja v formi v sanjski akustični baladi FLOWERS IN THE WINDOW (*****) z albuma The Invincible Band.
Nagrado brit je prejšnji teden dobil tudi ROBBIE WILLIAMS, ki je
svojo glasbeno pot začel pri kvintetu Take That. Kot solist je uspel s priredbo hita Georgea Michaela Freedom, medtem ko je še zmeraj v modi z mega hitom Somethin' Stupid. ROBBIE je z albuma Swing When You're Winning snel novo mešanico popa, swinga, jazza in rocka v umirjeni klasiki I WILL TALK AND HOLLYWOOD WILL LISTEN (****), v kateri se pevec malo norčuje iz filmskega sveta, Stevna Spielberga in Cameron Diaz.
David Breznik
Mladi dopisniki
PRVI IZLET
Danes na učni sprehod smo šli,
zbrani in veseli vsi. Z daljnogledi smo gledali in se tudi smejali. Z gradu videli smo {olico, cerkve in okolico. Ko nazaj smo {li, risali smo okolico. Zdaj v {oli vsi sedimo in si pesmico na glas govorimo.
Doris Lukačič, 4. a, OS Mladika
ZAJČEK
Jaz sem zajček, ki imam najraje korenje. V vinogradu imam najljub{o hrano. Zraven imam svoj dom. Ime mi je Tepko. Okrog mene imam polno prijateljev. Vsak dan se igramo. Skupaj se potepamo. Nino Sorčič, 2. a, OS Gorišnica
OTROCI NA SNEGU
Bil je lep zimski dan in otroci so se zbrali na snegu. Vsak je hotel početi nekaj drugega, le Simon je rekel Blažu: "Skupaj bova naredila snežaka." Lotila sta se dela, in ko sta že skoraj končala snežaka, je po hribu pridrvel predrzen Matej. Bum, tresk v snežaka. V trenutku se je Matej spremenil v snežaka. Matej si je otresel sneg in jima pomagal narediti {e večjega snežaka, kot je bil prej. Ko so snežaka dokončali, je k njim prišla Neža. Prosila jih je, ali ji pomagajo narediti iglu. Vsi so sprejeli Nežino odločitev. Ko so iglu dokončali, je zazvonil šolski zvonec in otroci so lahko šli domov. Gregor Ratek, 3. a, OS Miklavž pri Ormožu
DOGODEK IZ MOJEGA DESETLETJA
Vsak človek ima spomine. Nekaj lepih in nekaj takih, ki jih raje pozabi. Tudi jaz jih imam veliko. Enega izmed njih vam bom opisala. Seveda tistega, ki ga ne bom nikoli pozabila.
Nekega dne sem prosila mamo, da bi šli v Mozirje. Mama je še vprašala očeta. Oče pa je rekel, da je zdaj ravnokar hotel vprašati, če bi šli. In tako smo se odpravili. Ko smo prišli v Mozirje, smo prečkali majhen mostiček, pod katerim je tekel potok. Potem smo si šli ogledat cvetlice. Meni so bile všeč mačehe, mamici pa irisi. Odšli smo še naprej in prišli do malega zvonika. Moj oče in bratec sta odšla pozvonit na zvonec, ki je bil pred vrati male kapelice. Mamica in jaz pa sva šli gledat male kužke. Bili so tako zelo lepi in družabni. Z mamico sva odhiteli k očetu in malemu bratcu. Očeta sva vprašali, če lahko kupiva majhno psičko. Oče je rekel, da jo lahko le, če bova zanjo skrbeli. Z mamico sva hitro odhiteli po-njo. Tako smo dobili majhno psiško.
To, kar sem vam povedala sedaj je dogodek, ki mi bo ostal v spominu za večno in do konca mojih dni.
Iris Kališnik, 3. b,
OS Breg
SNEŽAK
Nekega dne je zapadel sneg in otroci so ga bili zelo veseli. Zbrali so se Jure, Spela, Luka in Urška. [pelina babica je dala Speli stari lonec. Jure je prinesel korenje, gumbe, šibo in kamenje. Urška in Luka sta naredila šest kep. Snežaka so obis-
^á* «V: » %	»--flî-C 'i »i
I v *
K »
».A iJT
Sašo Hergula, OŠ Velika Nedelja: Zima
^^ShmgBÍupid - HDBBIÈ X/// /fflCaiE KIDMAN
/ /Hera^ ENRIQUE IGLESI^ \ \ _3i'Because I Got High - AFHDMÁtl
Free / Dne - LIGHTHOUSE fMiÍY Due Sera Sera - HERMES HDUSE BA»D □uld you he Happier - THE CDHHS 7. Ydu are - ATDMIC KITTEN ' B. Baila-ZUCHEHD 9. Dueen of my Heart - WESTLIEE 10. Paid my Dues \
/
I
Vsakť? 5o\:>eA.o m<ed 21. in 22. ur<?
kale ptice. Snežak je bil obiska zelo vesel. Mame so poklicale otroke. Jure ni mogel zaspati, ker je bil prepričan, da je sne-žak sam. Sel je ven po snežaka in ga postavil naravnost proti peči. In tako je odšel nazaj spat. In ko se je zjutraj zbudil, je videl, da snežaka ni več. Jure je videl samo korenje, lonec, kamenje, gumbe in lužo. Spela Bezjak, 1. b, OS Gorišnica
NEUSLI[ANA LJUBEZEN
Na skrivaj sem te opazovala, tiho, tiho na tvoj pogled čakala.
Kar naprej sem mislila nate in si želela,
da bi svoj pogled usmeril vame.
Zaljubljeno obračala vate sem oči,
samo tebi sem poklanjala najlepše misli, pa se zame nisi zmenil ti ...
Zdaj pa ti za mano letaš,
toda žal, prepozno je,
saj na vidiku drug fant je že
Sara Kukovec, 6. r., OS Juršinci
MOJ COOL PES
Moj pes ima rad meso. Ko mu dam Pedigre, kar sam na sprehod gre. Trebuh se mu premetava, ker ga je takšnega ustvarila narava.
Z golimi tacami luknje koplje,
saj z lopato še ne zna, zato pa je v pomoč samokolnica. Lepa, dobra in ne stara, ime ji je Tara. Andreja rada poskače, Neža se je boji, vendar bo moja za vse dni. Postala bo miss dogi, saj so njeni kodri togi. To je moja psička Tara. Tega vsega ne verjemite mi. In nihče naj se mi ne smeji. Aljoša Slameršak, 5. a, OS Mladika
BILA SEM NOVINARKA
Sem novinarka, ki poročam novice po radiu, televiziji, časopisih in revijah. Na ulici srečam znanega pevca Sebastijana. Ustavim ga in mu zastavim nekaj vprašanj:
"Zakaj si se odločil, da boš postal pevec?"
"Vzpodbujala me je mlada skupina Power Dancers."
"Kakšen občutek si imel na prvem od tvojih koncertov?"
"Bilo je odlično. Dvorana je bila polna ljudi."
"Ali je res, da še nimaš dekleta?"
"Ja, res je, ker se bom zdaj začel pripravljati za novo šolanje."
"Ali vas ljudje na ulici pogosto ustavljajo?"
"Ja, še kar. Na primer, mnogo mladih deklet me za avtogram prosi kar na ulici." Tea Tajhmajster, 8. a/9, OS Kidričevo
Kmečki fant vstopi v gostilno in vpraša natakarico:
"Kaj imaš za kosilo?'
"Prvi meni, drugi meni, tretji meni ...," našteva natakarica.
"Veš kaj, mene niti najmanj ne zanima, koliko je takih, ki te niso. Prinesi mi vampe in pivo!"
Natakarica ga tiho postreže, ko pa fant poje, jo pokliče in jo vpraša:
"Koliko je moj dolg?'
"Veš kaj, poba, mene sploh ne zanima, koliko dolgega imaš, raje mi
plačaj, kar si pojedel in spil!' ***
Kdaj so blondinke vredne natanko sto tolarjev?
Kadar pred seboj potiskajo nakupovalni voziček, v katerega so prej
vrgle žeton za sto tolarjev. ***
Jure in Peter sta nabirale gobe, ko je prehrana naredila svoje in Peter je moral počepniti in opraviti veliko potrebo. Jure je videl, da Peter ne nosi spodnjih hlač, zato mu je dejal:
"Daj, kupi si spodnje hlače. Boš videl, da bo bolj snažno in še bolj toplo!'
In res. Peter si je še isti dan kupil spodnje hlače in jih oblekel. Naslednje jutro je šel sam nabirat gobe, ko ga je ponovno pritisnilo. Počepnil je in se pokakal, ne da bi slekel spodnje hlačke. Nato je ugotavljal:
"Res je bolj snažno, pa še toplo mi je.'
***
V mali vasici se je nasproti samostana nahajala javna hiša. Mlada nuna je sedela na balkonu samostana in opazovala, kdo vse zahaja v javno hišo. Naenkrat je zavpila:
'Mati prednica! V javno hišo je vstopil župan!'
'Ja, vidiš, oblast ni imuna pred grehom!' je rekla mati prednica.
Cez nekaj časa se je mlada nuna spet oglasila:
"Mati prednica! V javno hišo je vstopil evangeličanski duhovnik!'
"Ja, vidiš krivoverca. Tudi oni podležejo mesenim skušnjavam!'
Nekaj minut kasneje je mlada nuna zakričala še glasneje:
'Mati prednica! V javno hišo je pravkar vstopil katoliški duhovnik!"
Mati prednica je prebledela, nato pa rekla:
'Pa menda ni kdo umrl?' ***
Policist opazuje fantka, ki v mestnem akvariju opazuje ribe. S prstom kroži po steklu, ribe pa sledijo njegovim gibom.
"Kaj pa delaš, fantek?' je policist radovedno vprašal.
"Proučujem prenos misli visoko inteligentnih bitij na nizko inteligentna bitja.'
Fantič odide, policist pa ostane pri akvariju. Ko se deček čez pet minut ponovno vrne, vidi policista, kako gleda ribe in počasi zapira ter odpira usta.
***
"Če pijete zato, da bi pozabili, morate plačevati sproti!" je rekel natakar gostu.
***
***
ZA RAZVEDRILO
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Vodoravno: sovka, trias, Vavra, Havas, Sarastro, Špacapan, Etruščani, marlboro, ŠN, katalog, Ashe, mesečine, Arago, VT, Mae, Thetis, rakar, rog, on, OT, stot, Avo, črevnica, issei, iiir, akna, komentar, Bruce, Nash, faraon, rafal. UGANKARSKI SLOVARČEK: ARENAS = kubanski pripovednik (Reinaldo, 1943-1990, umrl za aidsom), AVICENA = arabski zdravnik in filozof perzijskega rodu, NEPETOL = eterično olje v navadni mačji meti, ORATAR = kmet, ki orje, orač, orataj, SOLUCIJA = zdravilna raztopina, ŠARTKA = varovalna vrv jambora, pripona, šarž, TAK = mesto na severozahodu Tajske, TIKI = ljubljanska tovarna bojlerjev, VRATANAR = slovenski narodni heroj (Anton-Antonesko, 1919-1993)
GOVORI SE...
v... DA je na nedavni otvoritveni slovesnosti v prevozniško špediter-skem podjetju namesto plehmuzi-ke skoraj 10 minut igrala alarman naprava, prav tako rezultat dela ptujskega podjetja. Prisotni so se spraševali, ali gre za napako ali svojevrstno reklamo.
... DA je ban~ni direktor p^ed dnevi ob obisku Jana Plestenjaka ugotovil, da je najbolje, da se možje tega dne zate~ejo na haloške vikende, saj jih žene tako in tako ne bodo opazile.
... DA je prvi vlak potencialnim novim ob~inam zaenkrat odpeljal. Trgovci pa so se že veselili, koliko novih foteljev bodo p^oda-li.
... DA je Rde~i križ svojo u~-inkovitost najbolje dokazal tako, da je potrebnim delil stotine ne-
povratnih milijonov.
... DA se bolje pou~eni ~udijo sedanji aferi: "Kje pa je že kdo videl ali slišal, da bi bilo potrebno pomo~ Rde~ega križa vračati?"
... DA je pred tedni eden od davkoplačevalcev očitno ocenil, da je v zlati ogrlici davčne šefice del njegovih žuljev, pa ji jo je lastnoročno in ne preveč nežno snel.
... DA je dogodek postal javna tajna Ptuja in se je o njem samo šepetalo. Očitno je davčna šiba predolga in preeveč boleča.
... DA se zaenkrat še ne pozna bližina lokalnih volitev. V občinah še vedno vlada relativno prijateljstvo.
VIDI SE...
... DAje mestni župan kolegu v belem nedavno tega potožil: "Vam bo ob bližnjem štrajku lahko delati samo 40 ur tedensko, mene pa po odsluženih zdravniških urah čaka še občina!"
Aforizmi
by Fredi
Velik človek je, ki sam premaga gore, a še večji je, ki sam
premaga gorje.
***
Pod oblastjo, kakršno imamo, bomo kmalu popolnoma
SUVEREVNI.
***
Poznam kar nekaj mladenk, ki so prepričane, da se alfabet
začne z alfa — romeom.
***
Hujše kot kleptomanke so
klepetomanke.
***
Najbolj nevarni so
nacionalizirani nacionalisti.
***
Običajno je na koncu volk sit,
grešni kozel pa cel.
***
Včeraj: "Bratje, podajmo si roke." Danes: "Bratje,
prodajmo si roke."
***
Naše skrite rezerve so očitno skrite tako dobro, da jih ne bomo nikoli našli.
LUJZEK
Dober den vsaki den! Toto pismo vam pišem v ponde-lek, 25. mačkoprca. Je lepo in hladno vremen. Na{a močka tuli okoli voglov in zove ženina. Tudi moja Mica ma nekši čudni naglos, pa zaj jaz ne vem, zove mene ali kerega drugega. Vete, to so čudne stvari. Tudi mene nekaj po kosteh trga, pa ne vem, je to kokšni beteg ali lubezen. Saj pa tudi dohtari provijo, da je lubezen bolezen, stora pesem pa provi: »Prišla bo pomlad, vtaknil bi ga rad ...« Ke si ne bi kajpohujšlivega mislili,
mam jaz v mislih enih por mlodih trsekov, ki bi jih rad vtekna v gorico.
Zimske olimpijske igre so se odsmučale. Na žalost boj žalostno za Slovence. Rešli so nas naši skakalci, ki potrjuv-lejo tisto pravilo: "Kdor ne skače, ni Slovene...!" Lepopa nas je naskočla naša soseda Janica Kosteličeva iz Hrvaške. Kak prova kmečka deklina s kitami v laseh je povozla celo svetovno smučarsko elito, osvojila tri zlote in še eno srebrno medaljo. Provijo, ke se je Janica pri Slovencih smučati vičila. Se pač zgodi, da učenci svoje profesore povozijo in jih smučati vičijo. Glih gnes sen šteja, da Vogrinčov Tuna praznuvle 60-letnico in zapuša svoj smučarski direktorski stolec. Tuna, kapo doj, dosti si nareda za poromocijo slovenskega smučaja in tudi naše držovice. Zaj si malo odehni, te pa gremo naprej v nove zmoge in uspehe. Letos jih na žalost nesmo bili deležni, saj so naši šampioni, razen skakočov, ostali brez medalj. Pa saj je boj važno sodelovati kak pa zmagovati, če glih se še kokšne medalje ne bi žalostili.
Gremo dale za iste pare, smo rekli včosik in dale prišli. Treba je pač delati, kak provi naš znoni avtor na kanti Adi Smolar. Je pa vejki problem, saj v totem novem sistemi tisti, ki fejst delajo, malo zaslužijo, jihovi šefi pa vejke pare mlo-tijo ...
Bodi zadosti za gnes. Lepo vas podavlja vaš LUJZEK
OVEN 21. 3. do 20. 4.
imate čudovito ljubezensko zvezo, v kateri vladata ljubezen in razumevanje. Ta harmonija vam je prinesla uspeh na poslovnem polju, kjer ste zelo cenjeni in spo{tovani. In to se bo {e stopnjevalo.
BIK 21. 4. do 20. 5.
Imate globoko prijateljsko zvezo, v kateri se po~utite zelo dobro in izpopolnjeno. Ob~utek varnosti vam daje mo~, da premagujete težave v poslu, ki se bodo {e nadaljevale tudi v tem tednu.
DVOJČKA 21. 5. do 20. 6.
Vezani ste na osebo, ki je prodorna. Kristalno jasno vam, je da bosta sku{paj dovolj mo~na, da premagata vse težave, ki se bodo pojavile na vajini skupni poti, ~e se bosta odlo~ila zanjo.
RAK 21. 6. do 22. 7.
Končno boste začeli na novo kot poslovnež. Dolgo ste ~akali na to možnost in jo le do~akali. Za~etek sicer ne bo bleščeč in prijeten, toda uspeh ne bo izostal, samo vztrajati morate na tej poti.
LEV 23. 7. do 23. 8.
Nesoglasja v vaši poslovni bližini se bodo na žalost {e nadaljevala. Uti{ate jih lahko le s svojim talentom - to je s komunikacijo, ki se je prav dobro poslužujete že sedaj. Samo tako naprej.
DEVICA 24. 8. do 23. 9.
Zakaj nosite v sebi toliko dvomov in negotovosti glede poslovnih zadev? S tem popstajate samo {e bolj negativni in nedostopni. Odprite se in povejte sodelavcem, kaj vas teži in kaj vam ni v{e~ pri stvari.
TEHTNICA 24. 9. do 23. 10.
Navdušenje, ki vas bo zajelo ta teden, bo zelo nalezljivo in to upravi~eno, saj boste uspe{no realizirali posle, ki ste jih pripravljali že v lanskem decembru. Usoda in ~as vam bosta naklonjena.
ŠKORPIJON 24. 10. do 22. 11.
Uspeli ste kot poslovna ženska in kot žena ter mati. Obe svoji strani življenja ste prijateljsko skombinirali, tako da niti ena stran ni bila prikraj{ana, sedaj se brez slabe vesti posvetite samemu sebi.
STRELEC 23. 11. do 21. 12.
Trenutni rezultati novega projekta so izredno dobri in {tevilke velike; zakaj ste potem izgubili vero vase in svoje sposobnosti in na vse gledate tako negativno? Nikar tako, obeta se vam velik flnan~ni in moralni uspeh.
KOZOROG 22. 12. do 20. 1.
Zakaj ste negotovi in nesre~ni? Kje se skriva va{a kreativnost, s katero ste vedno premagovali {e tako težke probleme in si odpirali poti? Poiščite jo in jo ponovno uporabite. Le pogumno naprej.
VODNAR 23. 1. do 19. 2.
Zaljubljeni ste in ljubljeni, skupna pot vam je odprta in po njej boste stopali uspešno in prijetno, samo če boste to hoteli in želeli. V domu bosta vladali predvsem sreča in harmonija.
RIBI 20. 2. do 20. 3.
Verujte v sebe in svoje najbližje ter v svojo in partnerjevo sposobnost, ker le na tak način boste uspešno premagovali težave na vajini poti, samo verjeti morate v to, kar si želite.
Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@ netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si
NOGOMET
03.03.2002 ob 15.00 2. SNL: Ljubljana : Drava Asfalti Ptuj Aluminij : Pohorje
Nova vas pri Ptuju
Marko Perger s.p.. Proletarska ul. S, Kidričevo

ATLETIKA
Minulo soboto se je skupina ptujskih atletov udeležila dvoranskega državnega prvenstva za starejše mladince.
STRAN 26
NAMIZNI TENIS
V Cirkovcah ima namizni tenis dolgo tradicijo. Letos pa so se odločili, da bodo pričeli organizirano vadbo najmlajših.
STRAN 27
ROKOMET
03.03.2002 1. A LIGA: Velika Nedelja : Prevent 1. B LIGA, 02.03.: Gorišnica : Pivka Perutninarstvo Dol Hrastnik : Ormož
TENIS
Ptujski tenis je bil v lanskem letu zelo uspešen, saj so dekleta osvojila naslov državnih prvakinj. Pogovarjali smo se z Ajdo Brumen, ki je bila pred kratkim uspešna v Celju.
STRAN 27
KOMENTAR
Nogometaši, samo naprej!
S tekmami 21. kroga so svoj drugi del pričeli nogometaši v 1. slovenski ligi. Mariborčani so slavili na derbiju v Ljubljani proti Olim-piji ter si povečali možnosti za ubranitev naslova državnih prvakov. Naše področje pa predvsem najbolj zanima tekmovanje v 2. SNL.
Nogometaši Aluminija iz Kidričevega so trenutno na pragu raja, večletno kakovostno delo je obrodilo sadove. So namreč na drugem mestu v 2. SNL, ki še vodi v slovenski elitni nogometni razred, ter polfinalisti pokala NZS. Osnovni cilj je, da bi se uvrstili v prvoliga-ško konkurenco, saj bi to veliko pomenilo za nadaljnji razvoj tega športa pri nas. Možnosti imajo vsaj S0-odstotne, a v nogometu so napovedi še najbolj nehvaležne. Lahko ostanejo brez vsega, lahko pa se jim izide po načrtih in postanejo prvoligaši in - seveda res v najugodnejšem razpletu - udeleženci evropskega pokala. Odločitev je skorajda pred vrati. 3. marec, ko pričnejo tekmovanje v 2. SNL, in 20. marec, ko bodo odigrali mogoče prelomno srečanje v pokalu, bi lahko bila mejnika nečesa, kar si skorajda ne upamo napovedovati.
Naj jim bo srečno! Navijači in vsi nogometaši bodo z njimi, saj se zavedajo pomembnosti zgodovinskega trenutka, kot je bil zadnji davnega leta 1965, ko so v Ljubljani v finalu pokala NZS premagali takrat vsemogočno Olimpijo.
Pa ni tukaj samo Aluminij, ampak tudi ptujski Drava Asfalti, ki so krenili novim izzivom naproti. Zanesljivo bodo po ponovnem povratku v drugoligaško konkurenco ostali drugoligaši. Njihove in usmeritve njihovega sponzorja Asfaltov Ptuj so jasne: zgraditi ekipo iz lastnega kadra ter mogoče še s kakšno okrepitvijo. Na dobri poti so, da se jim to uresniči, in prav je, da niso zaletavi. Tisti časi so za njimi.
Tretjeligaši bodo pričeli 9. m,arca in vsem štirim "našim!' predstavnikom želimo, da ostanejo v ligi. Vrh je zanje v tem tremutku nedosegljiv.
Ne nazadnje je zadnji čas, da ljudje, ki delajo v gospodarstvu (razen tistih, ki so to že uvideli), končno spoznajo, da je potrebno vlagati v šport, tudi nogomet. Brez sodelovanja ne bo uspehov. Na Ptuju so to že spoznali, gospodarstvo v Kidričevem tudi, vendar v tem industrijskem naselju politika še ni uvidela, da bolj poznajo Aluminij kot klub kot pa občino, ki nima posluha za šport. Pa saj niso v ospredju samo članska moštva, ampak množica mladih, ki se je odločila za telesne aktivnosti, ne pa za odklone moderne demokracije.
Danilo Klajnšek
NOGOMET
1. SNL
Rezultati 21. kroga: Olimpija - Maribor 0:1 (0:1), Mura - Rudar Velenje 0:0, HIT Gorica - Domžale 0:0, Živila Triglav - Primorje 2:0 (1:0), ERA Šmartno - Korotan 0:1 (0:1), Sport line Koper -CMC Publikum 1:0 (1:0).
1. PRIMORJE	21	12	4	5	35:15	40	1. CELJE PIVOVARNA LAÏKO (-1) 13		13	0	0	25
2. SPORT LINE KOPER	21	11	6	4	33:15	39	2. MOBITEL PRULE 67	13	12	0	1	24
3. MARIBOR PIVOVARNA LAŠKO	21	11	5	5	34:20	38	3. GORENJE	13	9	0	4	18
4. OLIMPIJA	21	10	5	6	27:22	35	4. RUDAR TRBOVLJE	13	8	1	4	17
5. ERA ŠMARTNO	21	7	9	5	31:21	30	5. TRIMO TREBNJE	13	7	0	6	14
6. CMC PUBLIKUM	21	8	5	8	25:28	29	6. PREVENT	13	6	1	6	13
7. MURA	21	8	5	8	19:23	29	7. TERMO	13	6	1	6	13
8. RUDAR VELENJE	21	7	7	7	31:31	28	8. SLOVAN	13	5	1	7	11
9. HIT GORICA	21	6	7	8	18:24	25	9. INLES RIKO	13	5	0	8	10
10. KOROTAN	21	5	4	12	17:31	19	10. VELIKA NEDELJA	13	2	0	11	4
11. ŽIVILA TRIGLAV	21	5	4	12	22:39	19	11. SEVNICA -1	13	2	0	11	3
12. DOMŽALE	21	2	7	12	18:48	13	12. IZOLA	13	1	0	2	2
copy
CRNOBELO IN BARVNO FOTOKOPIRANJE
Vladimir Sitar s.p.
Tel.: 02/ 78 78 766
Popravek
Pri rezultatih s prvega turnirja v kickboksu za državno prvenstvo (Tednik št. 8, str. 27) je bil med ~lani napa~no objavljen rezultat v kategoriji do 74 kg. Zmagovalec je Andrej Vindiš, KBV Ptuj, pred Urošem Makucem, Nova Gorica. Za napako se opravičujemo.
Nogometaši Aluminija iz Kidričevega so na pragu raja - so namreč na drugem mestu v 2. SNL, ki se vodi v slovenski elitni nogometni razred, ter polfinalisti pokala NZS
ROKOMET / 1. A SRL
Slovan - Velika Nedelja 29:31 (12:14)
VELIKA NEDELJA: Belec, Podpečan, Gotal 2, Mesarec Trofenik, Cvetko 8, Poto~njak 1, Bezjak 6, [o{tari~, Pla-ninc 6, Kokol, Poje 2, [antl 8, Marcen.
Rokometaši Velike Nedelje so v Ljubljani s Slovanom prišli do druge zmage v prvenstvu in lahko bi zapisali zelo pomembne, saj so se končno premaknili s predzadnjega mesta na razpredelnici. Pričeli so silovito, saj so že na začetku povedli s petimi zadetki prednosti (6:1). Slovanovci so po tem vodstvu gostov zaigrali bolj angažirano in uspeli izenačiti na 11:11, vendar so si gostje v fini-
šu prvega polčasa uspeli ponovno priigrati dva zadetka prednosti.
Vodstvo iz prvega polčasa in igra sta rokometašem Velike Nedelje dajala dovolj optimizma, da bi se lahko domov vrnili s pomembnima točkama v borbi za obstanek. V drugem polčasu so popolnoma kontrolirali potek igre in rezultat, saj so vodili s tremi, štirimi zadetki. Deset minut pred koncem srečanja pa so povedli s
šestimi zadetki, kar je bila dovolj velika prednost za mirnejšo končnico. Slovanovci so se gostom ponovno približali na samo dva zadetka zaostanka, vendar jim je za kaj več zmanjkalo časa in tudi igra gostov iz Velike Nedelje je bila takšna, da več kot minimalnega poraza niso uspeli iztržiti.
Gostom gredo vse čestitke za zmago. V nedeljo pa jih čaka v njihovi dvorani zelo pomembno srečanje z močno ekipo Preventa iz Slovenj Gradca. Skupaj z bučnimi navijači, ki ne bodo zamu-
Dino Poje, RK Velika Nedelja
dili tega srečanja, bi lahko celo uspeli.
Danilo Klajnšek
1. A SRL - MOŠKI
Rezultati 13. kroga: Slovan - Velika Nedelja 29:31 (12:14), Rudar Trbovlje - Termo 28:26 (14:10), Gorenje - Celje Pivovarna La{ko 21:30 (10:17), Sevnica - Inles Riko 28:31 (14:16), Izola - Trimo Trebnje 23:28 (10:17), Prevent - Mobitel Prule 67 23:27 (12:14)
1. B SRL - MOŠKI
Rezultati 13. kroga: Ormož - Dobova 28:24 (15:10), KIG Mokerc -Gori{nica_29:35 (16:18), Chio - Cimos 30:31 (15:14), Pivka Perutni-narstvo - Smartno 99 32:27 (19:13), Gorica Leasing - Mitol Pro Mak 24:24 (13:11), Novoles - Dol TKI Hrastnik 33:33 (14:15)
1.	PIVKA PERUTNINARSTVO
2.	CIMOS
3.	GORICA LEASING
4.	DOBOVA
5.	GORI[NICA
6.	ORMO@
7.	NOVOLES
8.	MITOL PRO MAK
9.	DOL TKI HRASTNIK
10.	CHIO
11.	[MARTNO 99
12.	KIG MOKERC
1. B SRL - ŽENSKE
Rezultati 16. kroga: Celeia Celje - Tenzor Ptuj 29:23 (15:11), Polje - Branik 53:27 (26:11), Rače - Zagorje 0:10 b.b., Jadran Hr-pelje - Keting 17:34 (8:13), Novo Mesto - PUV Nivo Celje 21:25 (9.9), Planina Kranj - Vegrad 24:27 (13:10); prosta ekipa VIAS Sentjernej.
1. CELEIA CELJE	15	15	0	0	30
2. POLJE	14	11	1	2	23
3. ZAGORJE	15	11	1	3	23
4. VEGRAD	15	11	0	4	22
5. KETING	15	10	0	5	20
6. TENZOR PTUJ	14	9	0	4	18
7. VIAS [ENTJERNEJ	14	9	0	5	18
8. BRANIK	15	6	1	8	13
9. PUV NIVO CELJE	15	6	1	8	13
10. PLANINA KRANJ	15	3	0	12	6
11. JADRAN HRPELJE	15	2	0	13	4
12. NOVO MESTO	15	1	0	14	2
13. RAČE	15	0	0	15	0
2. SRL - MOŠKI
Rezultati 13. kroga: Drava - Radgona 23: 21 ( 12:10), Svi{ - Radov-
13 13	11 10	0 1	2 2	22 21	ljica 26:17 (14:10), Atom Kr{ko -		Ajdov{čina	28:31 (15:14), Krim -		
					Grosuplje 28:33 (14:15), Črnomelj		- Grča 27:26 (12:16)			
13	9	2	2	20	1. GROSUPLJE	12	10	0	2	20
13	9	0	4	18	2. ČRNOMELJ	11	9	0	2	18
13	8	2	3	18	3. SVI[	12	9	0	3	18
13	6	3	4	15	4. AJDOV[ČINA	12	7	1	4	15
13	6	2	5	14	5. KRIM	12	7	0	5	14
13	2	4	7	8	6. GRČA	12	5	2	5	12
13	3	2	8	8	7. DRAVA	12	5	1	6	11
13	3	0	10	6	8. RADGONA	12	4	1	9	9
13	2	1	10	5	9. RADOVLJICA	11	2	0	9	4
13	0	1	12	1	10. ATOM KR[KO	11	0	0	11	0
SPORT
ROKOMET / 1.b liga
ORMOŽ -DOBOVA 28:24 (15:10)
ORMOŽ: Radek, Luskovic, Dogša, Belšak 8 (3), Horvat 4, Mesarec, Klemenčič, Prapotnik 2, Grabo vac 6, Ivanuša 1 (1), Kirič 3, Bistrovič, Hanželič 4, Hrnjadovič. Trener: Ivan Hru-pič
V Ormožu so gostovali roko-metaši Dobove, ki v letošnji sezoni merijo na vrh 1. B lige in vrnitev v najelitnejšo slovensko rokometno druščino. Vendar je srečanje v Ormožu ponudilo popolnoma drugo sliko: o Ormo-žanih zelo dobro, o gostih slabo. Gostje so se držali le do izida 3:3, sledilo je obdobje dobre domače igre v obrambi (devet minut brez prejetega zadetka) in v 17. minuti že vodstvo domačih 11:6 in v 28. minuti 15:8. V prvem polčasu gostje nikakor niso našli zdravila proti razpoloženima Mladenu Grabovcu in Matjažu Hanželiču.
Po visokem vodstvu domačih je sledilo edino obdobje dobre igre gostov iz Dobove, ki so se v 37. minuti približali le na gol zaostanka 16:15. Na sceno je tedaj stopil Aleš Belšak, ki je trikrat zapored zadel mrežo Škofa, vratar Radek (10 obramb) pa ubrani sedemmetrovko. Do konca srečanja so domačini brez večjih težav zadržali zmago v svojih rokah.
Tako lahke zmage pred srečanjem z Dobovo v taboru Ormoža niso pričakovali niti največji optimisti. Ormožane sedaj čaka težko, vendar za točke dosegljivo gostovanje v Hrastniku.
Uros Krstić
KIG MOKERC -GORIŠNICA 29: 35 (16:18)
Gorišniški rokometaši so izjemno dobro pričeli drugi del prvenstva v 1. B SRL, saj so zmagali še drugič, tokrat v Ljubljani, kjer so premagali zadnje-
uvrščeno ekipo KIG Mokerc. Gostje so bili ves čas v rezul-tatski prednosti in njihova zmaga ni bila v nobenem trenutku vprašljiva.
V soboto bodo rokometaši Gorišnice igrali srečanje s prvo-uvrščeno ekipo Pivka Perutni-narstvo, lanskoletnim prvoligašem.
DK
2.SRL - MOŠKI
DRAVA - ARCONT 23:21 (12:10)
DRAVA: Berlič, Klinc, Majcen 3, Djekič 1, Honingmann 3-/, Šimunič 1, Bračič 3, Kac 3-/, Zemljič, Skaza, Predikaka, Selinšek 6, Vajda 3 in Ladič.
Z dinamično in borbeno igro so domačini prevzeli pobudo in povedli s 6 zadetki prednosti. Po izključitvi Djekiča so gostje
igralca več s pridom izkoristili in do odmora prednost domačinov znižali. Igralci Drave po odmoru igre iz prvega pol~asa niso ponovili, brez vzroka so zapravljali žoge, kar je gostom dalo polet, uspelo jim je izenačiti in povesti z 2 zadetkoma. V 39. miniti je bil Djekič v tretje izključen in ni mogel več koristiti ekipi, ki je z velikimi napori uspela izenačiti in ponovno prevzeti vodstvo, pa spet popustila in gostje so si ponovno priigrali prednost 2 zadetkov. Pravočasno so dravaši v zadnjih minutah imeli pobudo in uspeli izenačiti, kar je zadostovalo za zmago z odličnima metoma.
Naslednjo soboto igra Drava ponovno v dvorani Center proti ekipi Grč iz Kočevja, nato pa jih čakajo štiri gostovanja, kar je nanesel žreb, ki je bil ponovno opravljen zaradi izstopa ekipe Save iz Kranja.
anc
ATLETIKA / dvoransko dp
Solina in Sluga srebrna
Ptujski atleti nadaljujejo bero odličnih nastopov v zimski sezoni za leto 2002. Minulo soboto, 23. februarja, se je skupina atletov udeležila dvoranskega državnega prvenstva za starejše mladince, ki je potekalo v dvorani Šiška v Ljubljani.
Rok Solina (ki trenira v Ljubljani, a nastopa za AK Ptuj) in Davorin Sluga sta v svojih disciplinah dosegla odlična rezultata in si okrog vratu obesila srebrni medalji. Rok je v šprin-tu na 60 metrov dosegel svoj trenutni osebni rekord in se približal zanj magični meji 7 sekund - za to mejo je zaostal za pičle 4 stotinke sekunde, saj se je ura ustavila na 7,04, medtem ko pa je Davorin v skoku v višino skočil do 206 cm in najavil, da meja 214 cm, ki ga vodi na svetovno prvenstvo za mladince, ni nedosegljiva.
V okviru DP so Ptujčani ime-
t
planinski kotiček
Planinarjenje po otokih Lošinj in Cres
Ali ste kdaj pomislili na planinarjenje po otokih? Planinska stezica, na vse strani pa čudovit razgled na morje in zalive. Ne, to niso sanje, temveč povabilo na štiridnevno potepanje po planinskih poteh Lošinja in Cresa. In to po zelo ugodni ceni.
Udeleženci izleta se zberemo v četrtek, 18. aprila, ob 9. uri na železniški postaji Ptuj, od koder se bomo s posebnim avtobusom popeljali do Malega Lošinja, kjer nas pričakujejo v hotelu Aurora. Po cocktail dobrodošlici se bomo seznanili z lepotami otoka ter se sprehodili po obalni sprehajalni poti.
V	petek nas bo pot vodila po poti Krivica, Balvanida na vrh sv. Ivana (234 m), v restavraciji Punta pa si bomo privoščili kosilo. Popoldan si bomo ogledali še Veli Lošinj ter uživali ob degustaciji zdrave otoške hrane. Po večerji se bomo v hotelu zabavali na planinskem plesu ter se polni pričakovanj, usmerjenih v naslednji dan, predali morskim sanjam.
V	soboto se bomo po zajtrku podali do Nerezin in pričeli vzpon na vrh Osorščice (589 m). Z vrha se odpira obširen razgled na Kvarnerske otočke, ob lepem vremenu pa vidimo celo Julijske Alpe. Po prijetni hoji nas bo v planinskem domu čakalo kosilo. Sestopili bomo v mestece Osor ter si ogledali njegove znamenitosti. Po povratku v hotel bo čas za sprostitev in ples.
V	nedeljo se bomo prepustili hoji po Monte Bastonu ter se povzpeli na najvišji vrh Cresa, imenovan Sisul, do koder je le 45 minut hoda. V Ptuj se bomo vrnili do 21. ure.
Opremite se planinsko za lažje poti in vremenu primerno (planinski čevlji, vetrovka, nahrbtnik za ture). Cena štiridnevnega izleta vključuje 3 polpenzione v hotelu Aurora, kosilo v restavraciji Punta, v planinskem domu ter cocktail dobrodošlico, prevoz s posebnim avtobusom in organizacijo ter znaša za člane PD 21.900 tolarjev in nečlane 24.900 tolarjev. Doplačilo za trajekt cca. 30 kun.
Prijave z vplačili prvega obroka v višini 12.000 tolarjev sprejemamo do 15. marca oziroma do zasedbe 18 prostih mest v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27. Vodil bo Uroš Vidovič.
li v boju še atletinje Majo Mlinaric in Ano Starki, skakalki v višino, ter Nino Kolaric v skoku v daljavo. Maji je uspel skok na višini 163 cm, s katerim je dosegla 4. mesto, pa čeprav je preskočila višino, ki jo je preskočila tudi kasnejša zmagovalka, Ana pa je preskočila 145 cm in zasedla 8. mesto. Obetavna skakalka v daljavo Nina Kola-rič pa je doskočila do 4,85 cm ter tako zasedla 9. mesto.
V	okviru celotne prireditve je potekal še miting za pionirsko generacijo in člansko kategorijo.
Da v AK Ptuju dobro delajo tudi z mladimi, je opozoril Rok Grdina, letnik 1990, ki je nastopil v teku na 60 metrov in skoku v daljavo. V svoji kategoriji je v obeh disciplinah osvojil 1. mesto (na 60 metrov čas 8.85, skok v daljavo 4,66 m). V starejši skupini pionirjev je nastopil tudi Rok Bezjak in v teku na 60 metrov osvojil 2. mesto (čas 7.79).
V	okviru mitinga za članske kategorije pa sta nastopili šprin-terki na 60 metrov Maja Mlakar in Barbara Karanovič. Maja je dosegla čas 8.06 s in zaostala za svojim rekordom za pičlih 5 stotink, medtem ko pa je Barbara dosegla rezultat 8.57 sek.
Dobri obeti za naprej torej in vzpodbuda atletom AK Ptuj ter tistim, ki bi želeli preizkusiti sebe in svoje sposobnosti in vrniti atletiki podravske regije sloves kraljice športov.
Gorazd Rajher
ODBOJKA / 1. a dol moški
Priiakovani zmagi Granita in Ptujiank
17	15	2	44
17	13	4	34
17	11	6	34
17	11	6	32
17	9	8	27
17	7	10	23
17	7	10	21
17	6	11	20
17	3	14	11
17	3	14	9
Rezultati 17. kroga: Granit - Olimpija 3:1, Stavbar Maribor - Salonit Anhovo 1:3, Merkur LIP Bled - Calcit Kamnik 0:3, Šoštanj Topolšica - Kekooprema Žužemberk 2:3, Pomurje Galex -Fužinar GOK IGM 3:1.
1.	CALCIT KAMNIK
2.	FUŽINAR GOK IGM
3.	SALONIT ANHOVO
4.	MERKUR LIP BLED
5.	STAVBAR MARIBOR
6.	GRANIT
7.	POMURJE GALEX
8.	[OiTANJ TOPOLiICA
9.	KEKOOPREMA @U@EMBERK 17
10.	OLIMPIJA
GRANIT - OLIMPIJA 3:1 (-22, 23, 21, 16)
GRANIT: Kavnik, Bračko, Djukič, Miletič, Gomivnik, Dvornik, Jurak, Kneževič, Lampret, Jesenko, Pipenbaher, Koželj.
Odbojkarji bistriškega Granita so prišli še do ene, tokrat pričakovane zmage proti zadnjeuvrš-čeni ekipi ljubljanske Olimpije. Po igri v prvem nizu so verjetno domači odbojkarji mislili, da bodo goste premagali samo s tem, da se pojavijo na igrišču, in sledila je hitra kazen, saj so odboj-karji Olimpije dobili to igro. V nadaljevanju pa so domači le strnili vrste in z veliko bolj zbrano in boljšo igro strli odpor gostov ter prišli do novih treh točk.
Danilo Klajnsek
2. DOL - @ENSKE
Rezultati 18. kroga: Ptuj - Ljubljana II 3:0, Co-
met Zreče - Benedikt 0:3, 3 S Kamnik - Mladi Jesenice 3:0, Bled - Kočevje 3:0, Mislinja - Purus Tabor Maribor 0:3, Prevalje - Gradbeništvo Stane Mežica 3:2.
1. BENEDIKT	18	16	2	49
2. 3 S KAMNIK	18	15	3	45
3. PURUS TABOR MARIBOR	18	15	3	43
4. PTUJ	18	14	4	43
5. MISLINJA	18	10	8	31
6. GRADBEN. STANE MEŽICA	18	7	11	24
7. BLED	18	8	10	22
8. PREVALJE	17	7	10	20
9. LJUBLJANA II.	18	5	13	17
10. KOČEVJE	17	5	12	15
11. COMET ZREČE	18	5	13	12
12. MLADI JESENICE	18	0	18	1
@OK PTUJ - LJUBLJANA II 3:0
(25:15, 25:20, 25:21)
PTUJ: Janžekovičeva, Prauharterjeva, Oletiče-va, Kutsayeva, Horvatova, Nimčeva, Ornikova, Zajškova, Kostanjevčeva.
V manj kot eni uri so gostiteljice z lahkoto ugnale mlado ekipo, kjer se kalijo mlade, perspektivne igralke iz našega glavnega mesta. Že v prvem setu so Ptujčanke z vso resnostjo in borbenostjo nadigrale gostje, ki niso mogle zaustavljati številnih udarcev Oletičeve in Kutsayeve. Tudi drugi set je bil podoben prvemu. V tretjem nizu so gostje zaigrale zbraneje in celo vodile s 5:9, nakar so jih domačinke uspešno zaustavile in izenačile na 10:10. Pri rezultatu 22:21 je domačinkam uspelo streti upor gostij in zmagati.
anc
STRELSTVO / prva dr@avna liga
Juršinčani po šestih krogih drugi
V Kranju je v organizaciji SD Predoslje potekalo šesto kolo prve državne lige v streljanju z zračno pištolo. Ekipno so slavili člani SD Dušan Poženel iz Rečice s 1705 krogi (Veternik 574, Tkalec 571, Maček 560 krogov) pred ekipo SD Predoslje s 1669 krogi (Bučan 563, Osterman 553, Djuran 553 krogov), tretje mesto so zasedli strelci iz SD Juršinci s 1667 krogi (Moleh 561, Raušl 556, Simonič 550 krogov), četrto mesto pa je zasedla ekipa SD 1. Pohorski bataljon iz Ruš s 1662 krogi (Potočnik 562, Porok 551, Pšajd 549 krogov).
Posamezno je zmagal Simon Veternik, 574 krogov, pred Petrom Tkalcem, 571 krogov (oba SD Dušan Poženel), tretje mesto pa je zasedel Peter Jenko, SD Kopačevina, s 567 krogi.
Ekipno po šestih kolih lige vodi ekipa SD Dušana Požene-la z 90 točkami, drugo mesto si delita ekipi SD Juršinci in SD 1. Pohorski bataljon s 60 točkami, četrta je ekipa SD Olimpija s 45 točkami, peta pa je ekipa SD Predoslje s 44 točkami. Med posamezniki je v vodstvu Peter Tkalec (SD Dušan Poženel) s 3428 krogi, drugi je Simon Bučan (SD Predoslje) s 3390 krogi, tretji Matija Potočnik (SD 1. Pohorski bataljon) s 3367 krogi, četrti Mirko Moleh (SD Jur-šinci) s 3363 krogi, peti Ludvik Pšajd (SD 1. Pohorski bataljon) s 3362 krogi. Majda Raušl je s 3346 krogi na sedmem mestu in
Simon Simonič s 3313 krogi na trinajstem mestu (oba SD Jur-šinci).
TRETJA DR@AVNA LIGA
V	6. kolu tretje državne lige v streljanju z zračno pištolo sta se na Ptuju pomerili ekipi SD Juršinci in SD Dornava. Zmagovalci dvoboja so bili strelci iz Juršincev, ki so zmagali z rezultatom 1591:1495 krogov. Za zmagovalno ekipo so nastopili Zlatko Kostanjevec 554 krogov, Rok Pu~ko 520 krogov in Janko Berlak 517 krogov. Za ekipo Dornave pa so tekmovali Bruno [incek 519 krogov, Branko Valenko 513 krogov in Jernej Peter{i~ 463 krogov.
P.D.
ČETRTA ZMAGA PETLJE
V	šestem krogu tretje drža-
judo gori[nica
Mednarodni turnir - Pokal Lendave
V	soboto, 23., in v nedeljo, 24. februarja, je v Lendavi potekal mednarodni turnir, ki se ga je skupno udeležilo 347 tekmovalcev iz 32 klubov petih držav. Judo klub Gorišnica se je tekme udeležil s 14 tekmovalci v različnih starostnih skupinah.
V	posameznih kategorijah so dosegli naslednje rezultate: mlaj{e deklice (letnik 91 in mlajše): do 32 kg: Anja Petek 2. mesto; mlaj{i de~ki (letnik 91 in mlajši): do 34 kg: Denis Škrjanec 9. mesto; do 38 kg: Daniel Petek - 1. mesto; sta-rej{e deklice (letnik 88 - 90): do 36 kg: Mateja
Hemetek 3. mesto; do 40 kg: Špela Cernivec 5. mesto in Sandra Žula 7. mesto; do 52 kg: Špela Lilija 5. mesto in Tamara Gerečnik; starej{i de-~ki (letnik 88 - 90): do 38 kg: Rene Gabrovec 3. mesto; do 50 kg: Kristijan Mojzeš 13.mesto; kadetinje (letnik 86 - 87): do 52 kg: Simona Milošič 3. mesto; nad 72 kg: Mihaela Prelog 1. mesto. Kadeti (letnik 86 - 87): do 60 kg: Leon Jaušovec 5. mesto. Mladinke (letnik 83 - 86): do 52 kg: Simona Milošič 3. mesto; nad 78 kg: Mihaela Prelog 3. mesto. Mladinci (letnik 83 - 86): do 60 kg: Danijel Rus 2. mesto.
S temi rezultati je JK Gorišnica ponovno dokazala, da sodi v sam vrh slovenskega juda.
Fabjan Kovacec
vne lige v streljanju z zračno standard pištolo so strelce SK Ptuj-Petlja gostili v Turnišču strelska družina Štefana Kovača. Petljini strelci Borut Saga-din, Simon Fras in Sebastijan Molnar so s štirideset krogi naskoka zmagali s 1564:1534. Posamezno je bil najboljši Sebastijan Molnar 532 krogov, Simon Fras 520 in Borut Sagadin 512 krogov.
SI
PTUJ ŠESTI V ŠESTEM KOLU
V	šestem kolu druge državne lige so strelci S K Ptuj Milan Stražišar, Simeon Gonc in Franc Bedrač s 1618 krogi zasedli šesto mesto. Posamezno je Franc Be-drač s 562 krogi bil odličen šesti, Milan Stražišar je dosegel 533 krogov in Simeon Gonc 523 krogov.
SI
REGIJSKO PRVENSTVO OŠ
V	organizaciji Zveze strelskih društev je v Mariboru potekalo regijsko prvenstvo OŠ v streljanju z zračno puško. Na tekmovanju so odlično nastopili tudi učenci in učenke OŠ Juršinci. V konkurenci dečkov je ekipa OŠ Juršinci zasedla odlično drugo mesto s 496 krogi, posamezno pa so dosegli naslednje rezultate: Gregor Moleh 170 krogov, Rok Pučko 167 krogov in Primož Plohi 159 krogov. Pri dekletih je ekipa OŠ Juršinci zasedla tretje mesto s 407 krogi, posamezno pa je Nina Pavlin nastreljala 176 krogov, Petra Si-monič 149 krogov in Martina Novak 82 krogov. Gregor Mo-leh in Nina Pavlin sta se po odličnem streljanju uvrstila v finale državnega prvenstva, ki bo 23. marca v Ljubljani.
P.D.
SPORT
NOGOMET / prijateljska srečanja
ALUMINIJ - HAJDINA
4:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Franci (43), 2:0 Rakic (45), 3:0 Jevdenič (70), 4:0 Repina (78)
ALUMINIJ: Šeremet, Koren, Fridauer, Sambolec, Zemljič, Pučko, Dončec, Rakič, Šimun-dža, Pipenbaher, Franci. Igrali so še: Dukarič, Jevdenič, Golob, Panikvar, Repina, Širec. Trener: Branko Horjak
HAJDINA: Klinger, Petrovič, Horvat, Črnko, M. Krajnc, Stres, Princl, Železnik, Nahber-ger, Jurišič, Vrabl. Igrali so še: Brodnjak, Šmigoc, Pihler, Hot-ko, R. Krajnc, Širovnik, Vindiš. Trener: Dušan Čeh.
Nogometaši drugoligaša iz Kidričevega so proti sosednjemu tretjeligašu s Hajdine igrali zadnje pripravljalno srečanje pred pričetkom nadaljevanja prvenstva v 2. SNL. Mirno lahko
zapišemo, da je generalka uspela, tako da nogometaši Aluminija lahko z optimizmom pričakujejo nedeljsko domače srečanje s Pohorjem.
Domačini so odpor borbenih gostov zlomili ob koncu prvega polčasa, ko so dosegli dva zadetka. Tudi v nadaljevanju srečanja so bili veliko boljši, imeli številne priložnosti, zadeli pa so še dvakrat, in to ponovno v zadnjih minutah srečanja, ter tako prišli do visoke in predvsem pričakovane zmage.
STOJNCI - DRAVOGRAD 0:1 (0:1)
STRELEC: 0:1 Rebolj (8)
STOJNCI: Veselič, Kupčič, Purgaj, Šmigoc, Lapornik, Do-baj, Ljubec, Stergar, Rižnar, Žnidarič, G. Milošič. Igrali so še: Žuran, Vilčnik, Meznarič, I. Milošič, Kelc.
DRAVOGRAD: Hrovat, Vršič, Božič, Vrhnjak, Pečnik, Tisnikar, Živadinovič, Bukovec, Šunko, Peruš, Rebolj. Igrali so še: Fornezzi, Jamnik, Čavnik, Šuler, Gelo, Gabrovec. Trener: Toni Tomažič.
Nogometaši Stojncev so v prijateljskem nogometnem srečanju gostili vodeče moštvo v 2. SNL, ekipo Dravograda. Gostje so na začetku srečanja dosegli zadetek in se, kot kaže, zadovoljili z minimalnim vodstvom. Vse srečanje so bili nekoliko boljši nasprotnik, vendar do konca tekme niso več uspeli zatresti mreže domačega vratarja Veseliča. Sicer pa so nogometaši iz Stojncev prikazali dokaj dobro pripravljenost in imajo do pričetka prvenstva v 3. SNL - sever dovolj časa, da še izpilijo formo.
Danilo Klajnšek
TENIS / pogovor z ajdo brumen
"Pred mano je naporna sezona"
Ptujski tenis je bil v lanskem letu zelo uspešen: dekleta TK Ptuj so osvojila naslov državnih prvakinj in s takšnim naslovom se ne more v starem mestu ob Dravi pohvaliti ravno vsakdo. Ob ekipnem uspehu so bili dobri tudi rezultati v posamezni konkurenci. Mlada tenisačica Ajda Brumen pa je tista, pred katero je še velika prihodnost.
Njen zadnji uspeh je bil v Celju, kjer je premagala izkušeno Nives Čulum v finalu članskega prvenstva ter tako samo potrdila svojo dobro formo, ki je v nenehnem vzponu. Pred njo pa je naporna sezona, saj bo udeleženka številnih turnirjev in ne dvomimo, da bo dala vse od sebe in ponovno poizkušala doseči kar največ.
Sicer pa smo izkoristili priložnost za pogovor s to mlado in nadarjeno igralko tenisa.
Kako vidiš leto 2001?
"S prejšnjim letom sem zelo zadovoljna. Dosegla sem začrta-
Športne novice
KEGLJANJE /
STRELČEVA V DRŽAVNI REPREZENTANCI
V	Dravogradu je bilo minuli konec tedna sklenjeno kvalifikacijsko tekmovanje v kegljanju za sestavo slovenske ženske reprezentance, ki bo maja nastopila na svetovnem prvenstvu v hrvaškem Osijeku. Mesto v reprezentanci si je priborilo šest deklet, dve pa bo po svoji presoji dolocil še selektor Lado Gobec. Uspešno je kvalifikacije sklenila tudi Brigita Strelec, saj je na koncu osvojila cetrto mesto in si tako zagotovila mesto v slovenski reprezentanci.
NOGOMET / NIKE PREMIER CUP SLOVENIJE 2002
V	nedeljo, 10. marca, bo na stadionu Aluminija in v športnem parku v Gere~ji vasi odigran kvalifikacijski turnir v nogometu za mlade nogometaše, rojene po 1. 1. 1987, tako imenovan NIKE PREMIER CUP Slovenije 2002. Nastopilo bo deset ekip, razvr{-~enih v dve skupini po pet moštev, ki bodo igrala po sistemu vsak z vsakim. Zmagovalca skupin se bosta pomerila v finalu, ki bo odigran na stadionu Aluminija ob 16.00 uri. Za~etek turnirja bo ob 8.30 uri.
Danilo Klajnšek
ne cilje, celo preseženi so bili. Zelo lep uspeh smo dosegle, ko smo kot ekipa postale državne prvakinje, pa tudi v posamični konkurenci sem zadovoljna, saj sem postala državna prvakinja. Pa tudi letošnje leto se je dobro pričelo, saj sem postala v Celju
"Zaenkrat mi gre dokaj dobro, kar se šole tiče, letnike lahko delam normalno. Včasih imam treninge med šolo, vendar imam dogovorjeno z razrednikom in ravnateljico, tako da mi je potem vse skupaj nekako lažje. Na teden imam tri kon-dicijske treninge in potem pridejo teniški. Praktično je prosti dan v tednu ponedeljek."
Kako pa gledaš na uspehe nekoliko starejših igralk?
"V Sloveniji se tenis vedno bolj uveljavlja, dekleta so dokaj
Ajda Brumen
državna dvoranska članska prvakinja. Izšlo se je tudi brez poškodb."
Kakšni so tvoji načrti za letošnje leto oziroma kaj naj bi bila glavna točka v tvojem programu?
"To bi naj bilo predvsem igranje na turnirjih WTA. Lani sem igrala na enem, v Makarski, kjer sem prišla do drugega kroga glavnega turnirja in dobila prvo točko za WTA lestvico. Cilj pa je dobro igranje in nabiranje točk za WTA lestvico, saj moraš za uvrstitev na lestvico zbrati najmanj tri dobre rezultate."
Ali boste igralke TK Ptuj branile naslov državnih prvakinj?
"Seveda bomo! Gremo pa tudi na ekipno evropsko prvenstvo in upam, da bomo uspešne."
Vemo, da ti vadba in igranje tenisa vzame veliko časa, predvsem pa si veliko odsotna. Kako pa izgleda urnik teniške igralke?
visoko na WTA lestvici, čeprav še z njimi nisem igrala, saj so starejše in niso moji letniki. Upam pa, da se bom z njimi v bližnji prihodnosti srečala na turnirjih."
Ajda, ti si državna prvakinj a. Kako pa gleda okolica na to, da se ukvarjaš s športom in dosegaš dobre rezultate?
"Mislim, da se kar veselijo z mano, da mi privoščijo uspehe, predvsem moje prijateljice, sorodniki in seveda družina."
Seveda pa je temelj vsakega uspeha dobro in trdo delo. Na dolgih potovanjih Ajdo ponavadi spremlja oče. Njen trener je Zoran Krajnc, kondicijski trener Gorazd Rajher, pomočniki pa so Tina Vukasovič in občasno tudi Črto Gobec. Sicer pa Ajda nima štipendije, tako da večji del stroškov pokrivajo klub, starši in sponzorji. In prav je tako, da v našem okolju podpirajo mlado in perspektivno igralko tenisa.
Danilo Klajnšek
KOLESARSTVO
Bonia deveti na Rodosu
Kolesarska sezona je v polnem teku. Profesionalni kolesarji preizkušajo trenutno pripravljenost na etapnih dirkah, amaterji pa imajo veliko enodnevnih preizkušenj. Pri polovici slovenske profesionalne ekipe Perutnina Ptuj - Krka Telekom pa je prišlo do prve odpovedi dirke zaradi viroze v ekipi.
Bonča, Mahorič in Filip iz slovenske ekipe Perutnina Ptuj - Krka Telekom so na večdnevni dirki v Grčiji po otoku Rodos skupaj osvojili 69 UCI točk ter mešali štrene favorizirani ekipi Mapei. Na koncu je šestčlanska slovenska ekipa zasedla več kot odlično 3. mesto med ekipami, kar pove, da so bili izredno složni ter zelo resni tekmeci drugim ekipam. Generalno je med posamezniki Valter Bonča zasedel 9. mesto, Mitja Mahorič 11. mesto, Branko Filip 13. mesto.
Po dirki je trener Srečko Glivar dejal: "Zadovoljen sem s tem, kar je ekipa pokazala. Trenutno je najbolje pripravljen Bonča, med mladimi tekmovalci pa posebej izstopa Rogina."
Na hrvaškem v Poreču pa so minuli četrtek in soboto bile zadnje kolesarske preizkušnje v
okviru šestih dirk za "nagrado Poreča". Prva dirka je bila dolga 160 kilometrov in je potekala v izjemno hladnem vremenu, kar ni običajno za te tople kraje v tem času. Največ težav je imel Mervar iz Perutnine Ptuj - Krke Telekom, ki je osvojil v zaključku dirke šele 3. mesto. Največ nesebične pomoči mu je nudil amater Dančulovič (Perutnina Ptuj), ki je na koncu osvojil 8. mesto.
Sobotna dirka je bila kategorije UCI 1.3 ter je veljala za prestižnejšo. Proga je potekala v okolici Poreča čez Motovun preko Opertala in Vižinade do Poreča v dolžini 169 kilometrov. Najhitrejši je bil Novozelendec McMa-ster. Sprinter Mervar (Perutnina Ptuj - Krka Telekom), ki se je potegoval za zmago, pa je imel veliko smolo, saj se mu je 200 metrov pred ciljem odpel pedal in je dirko končal nekje na sredini. Na 9. mestu je končal Kelner (Perutnina Ptuj - Krka Telekom), 10. Krevs, 13. Demanuele, 23. Marin (vsi Perutnina Ptuj).
V cilju dirke je trener ptujske profesionalne ekipe Robert Pintarič izjavil: "Bolje, da je Mervar dirko končal na sredini in izgubil zmago, kot da bi padel pri 70 km/h in se na začetku sezone težko poškodoval."
Samo Glavnik
cirkovce
Priieli šolo namiznega tenisa
Udeleženci šole namiznega tenisa
V Cirkovcah ima namizni tenis dolgo tradicijo, saj so se v tamkajšnjem športnem društvu dolgo ukvarjali z vadbo te športne panoge. Letos pa so se odločili, da bodo pričeli organizirano vadbo najmlajših.
Omeniti moramo dobro povezavo z namiznoteniškim klubom Ptuj, saj želi biti prisoten na osnovnih šolah na Ptujskem in od tu črpati kader za svoje ekipe. Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
Za šolo namiznega tenisa se je prijavilo dvajset otrok, zvečine učenci OŠ Cirkovce. Z njimi bodo delali trenerji Igor Džankič, Silvo Slaček, Drago Klep in Metod Skamlič. Ko bodo osvojili dovolj znanja, jih želi ŠD Cirkovce vključiti v tekmovanje.
MALI NOGOMET
2. SLMN VZHOD
Rezultati 18. kroga: Slovenske gorice - Vitomarci Petlja Ptuj 5:6 (1:3), Križevci - Oplotnica Jado 8:2 (2:1), Satler PVC okna - Mak Cola 5:8 (4:5), Grafis tiskarna - Lovrenc na Pohorju 6:2 (3:0); prosta Tomaž Mila Poetovio in Nakani Brežice.
1. GRAFIS TISKARNA	14	11	1	2	79:48	34
2. TOMA@ MILA POETOVIO	15	10	1	4	83:50	31
3. MAK COLA	14	9	1	4	83:63	28
4. SLOVENSKE GORICE	14	7	2	5	80:69	23
5. NAKANI BREŽICE	14	7	0	7	82:74	21
6. OPLOTNICA JADO	14	5	3	6	60:70	18
7. SATLER PVC OKNA	15	5	2	8	62:77	17
8. KRIŽEVCI	16	5	1	10	64:85	16
9. VITOMARCI PETLJA PTUJ	14	4	3	7	48:69	15
10. LOVRENC NA POHORJU	15	2	2	11	65:102	8
badminton
DOBRE UVRSTITVE PTUJČANOV
V nedeljo, 17. februarja, je Badminton klub Ptuj organiziral v telovadnici OŠ Breg turnir v badmintonu za vzhodno regijo. Tekmovanje poteka pod okriljem Badminton zveze Slovenije, rezultati pa štejejo za slovensko jakostno lestvico. Igrajo moški in ženske posamezno. Skupno je nastopilo 36 igralk in igralcev. V močni konkurenci klubov iz Maribora, Lendave in Kungote so se zelo dobro odrezali domači igralci in igralke, saj so dosegli najboljše uvrstitve do sedaj.
Rezultati: moški posamezno: 1. Aleš Mirnik (BK Argus-Maribor), 2. Nino Križe (BK Ptuj), 3. Rok Činč (BK Mladost-Lendava), 5. Sandi Kozel (BK Ptuj), 9. Zvonko Janžekovič (BK-Ptuj); ženske posamezno: 1. Sanja Bezjak (BK Ptuj), 2. Klavdija Zorec (BK Argus- Maribor), 3. Alenka Bukovič (BK Ptuj).
Dušan Bosilj
od gostinstva v alternativne vede
ZANIMIVOSTI, NASVETI
Uskladimo energijo s harmonijo okolja
Potovanje z vlakom nudi možnosti za mirno branje, enig-matiko, pa tudi za klepet. Na enem od potovanj v Ljubljano sem po nekaj letih sre~al znanca Edvarda Fenka; spoznala sva se ob organizaciji ene od avdicij za ptujski festival. Takrat je avdicijo pripravilo zdravili{~e Topol{ica, ki ga je vodil Edvard Fenko. Pozneje sva se sre~ala na Rogli, ko je vodil to razvito turisti~no podjetje, zato sem ga vpra{al, s ~im se ukvarja sedaj. Odgovor me je presenetil. "Z alternativnimi vedami," je odgovoril in me malce popeljal v ra-zmi{ljanje in vedenje o feng shuiju, za katerega organizira {tevilna predavanja po Sloveniji.
Feng shui je mnogovrstna mešanica zdravega človekovega razuma, uglajene etike in misti~ne filozofije ter je staro izro~ilo kitajske vede o harmoniji, ki si prizadeva za popolnost, da je vse v harmoniji s samim seboj in okoljem. Zdravje in dobro počutje je v našem življenju rezultat tega prizadevanja. Uporabnost feng shuija je v planiranju mest, naselij, stavb, delovnih in bivalnih prostorov, skratka od ureditve visokih poslovnih stavb do notranje ureditve majhnega stanovanja in do človeka
samega. Ubranost in uglašenost imenujejo Kitajci feng (veter) shui (voda) — torej vse teče (poznamo tudi iz gr{ke filozofije).
V zadnjem ~asu se tudi v zahodnem svetu ukvarjamo z zemeljskimi sevanji, vodnimi žilami in podobnim, da bi dosegli dobro počutje in harmonijo; tudi v Ptuju se posamezniki ukvarjajo s podobnimi dejavnostmi. Mnogi že upo{tevajo izbiranje "dobrih mest" in materialov za gradnjo (biogradnja), da se izognejo negativnim sevanjem, ne odločamo pa se {e za celostne
Edvard Fenko. Foto: Fl
re{itve in za bivalno prijetno delovno okolje. Feng shui daje praktične napotke za postavljanje poslovnih zgradb, pri čemer se ukvarja s podrobnostmi, kot so vhodi v poslopje, lega stavbe, za oblikovanje in urejanje pisarn, do logotipov posameznih podjetij. Geomatija (veda o zemlji) in feng shui že tisočletja učita o toku energij in upo{teva-nju izsledkov pri gradnji, ki naj
omogoča stanovalcem dovolj kisika za harmonične medsebojne odnose in dobre poslovne in učne rezultate. Z zavestnim ukvarjanjem s svojim okoljem in pazljivostjo v njegovem vsakdanjem življenju se nazadnje nauči človek najti pot do lastnega spoznanja. Ne gre torej zgolj za čisto materijo in tehnično funkcioniranje, temveč tudi za duhovnost. Feng shui je pripomoček, kako najti in hitreje uporabiti svoje lastne, v vsakem človeku v notranjosti bivajoče uzredne sposobnosti.
Prispeli smo v Ljubljano. Nasvidenje!
Pa sem {e kar naprej razmi{-ljal, kje stoji moje domovanje, kje spim, kje delam, kje je pisalna miza, kak{no je pohi{tvo, ali so v delovnem prostoru ogledala, kje so vhodna vrata, kje potekajo električne in druge napeljave ...
Franc Lačen
strokovnjaki energetske svetovalne pisarne svetujejo
Izbira ogrevalnega sistema pri novogradnjah in adaptacijah hi{
5. nadaljevanje
Kondenzacijski kotli omogočajo tudi pri različno dimenzioniranih ogrevalnih tokokrogih (nizkotemperaturni in visoko-temperaturni) visoke izkoristke.
Na sliki {t. 9 je prikazana vključitev kondenzacijskega kotla v visokotemperaturne in nizkotemperaturne ogrevalne krogotoke.
Najsodobnej{i plinski kon-denzacijski kotli so načrtovani tako, da je pri nazivni moči kotla temperatura dimnih plinov le 2 K (2 °C) vi{ja kot temperature povratka, kar pri ogrevalnem sistemu 40/30 °C daje izkoristek kotla 109 %. Vgrajen gorilnik z moduliranim delovanjem v območju 30 do 100 % nazivne moči zagotavlja majhno {tevilo vklopov gorilnika, nizke temperature ogrevalne vode in s tem nižje temperature dimnih plinov. Zaradi tak{nega delovanja kotla so zmanj{anje emisije {kodljivih snovi (NOx, CO) ob vklopu/izklopu, večji je delež kondenzacijske toplote in ma-nj{e so izgube s toploto dimnih plinov. V celotnem modulacijskem območju obratuje kotel s konstantnim presežkom zraka. To se zagotavlja s sočasno zvezno regulacijo dovedenega zgorevalnega zraka in plina. Pri tem regulator spreminja {tevilo vrtljajev ventilatorja za dovod
Slika 9: Vgradnja kondenzacijskega kotla za visokotemperaturne in nizkotemperaturne krogotoke
zgorevalnega zraka glede na odstopanje temperature predtoka od ogrevalne krivulje. Tako je v celotnem območju modulacije zagotovljeno optimalno razmerje zraka in plina ter s tem kondenzacija vodne pare iz dimnih plinov.
Kondenzacijske kotle izdelujejo danes v različnih izvedbah in različnih moči. Lahko jih namestimo v kleteh, stanovanju ali tudi na podstre{ju. Do priključne moči 50 kW ne potrebujejo posebne kurilnice.
4. TOPLOTNA MOČ IN IZKORISTEK KOTLA
Pri izbiri kotla je pomembno, da so toplotne izgube zaradi pripravljenosti kotla za obratovanje in izgube dimnih plinov čim
manj{e. Kotli obratujejo v zelo spremenljivih pogojih, zato ne smemo pri ocenjevanju njihove kakovosti upo{tevati samo izkoristka naprave pri nazivni moči. Pomemben je letni izkoristek, ker imajo kotli pri zmanj{ani obremenitvi tudi nižji izkoristek. Izbrati moramo tak{en kotel, ki imajo nazivno moč čim bližje realnim obratovalnim razmeram.
Kotel za centralno ogrevanje skozi ogrevalno sezono ne deluje ves čas s polno nazivno močjo, zato je letni obratovalni izkoristek nižji od nazivnega, kar je prikazano v tabeli 3.
Glede na vrsto goriva, ki zgoreva v kotlu, ločimo kotle na trdna, tekoča in plinasta goriva. Kotle, v katerih zgoreva samo ena vrsta goriva, imenujemo
Energent	Vrsta kotla	Izkoristek kotla (rik)	Letni izk. kotla pri avtom.regulaciji * (ocenjeni)
Trdna goriva	Starejše izvedbe kotlov Kombinirani kotli na tekoče gorivo	65 do 70 % 70 do 75 %	60 do 65 % 65 do 70 %
Kurilno olje, plin	specialni kotli	86 - 90 %	80 - 85 %
kurilno olje, plin	nizkotemperaturni kotli	90 - 95 %	85 - 90 %
kurilno olje, plin	kondenzacijski kotli	100- 109%	95- 100%
biomasa	kotli na lesne sekance	86 - 90 %	85- 90 %
Tabela 3: *letni ocenjeni izkoristki veljajo za ogrevalni sistem brez priprave tople sanitarne vode
specialni kotli in nimajo velike energijske izkoristke. Kombinirani kotli na dve ali več vrst goriv so tehnolo{ko zastareli in imajo tudi nizek energijski izkoristek.
Tabela 3!
Izkoristek ogrevalnega sistema dobimo tako, da upo{teva-mo poleg izkoristka kotla tudi izkoristek cevnega omrežja in regulacijskega sistema.
Izkoristek kurilne naprave opisuje dejansko trenutno stanje, ki je izmerjeno v laboratoriju. Letni izkoristek pa dobimo, če v kurilni sezoni poleg izkoristka kotla upo{teva-mo {e {tevilo obratovalnih ur gorilnika in izgube zaradi pripravljenosti kotla.
Bojan Grobovšek, univ.dipl.ing.str.
Energetska svetovalna pisarna na Ptuju, Mestni trg 1, tel. 748 29 46, je odprta za brezplačno svetovanje občanom vsak ponedeljek in sredo od 16. do 18.30 ure. Vsi do sedaj objavljeni članki in tudi druga poglavja s področja varčevanja z energijo so dostopni na spletnih straneh: http://www.gi-zrmk.si/ ensvet.htm
računalniški kotiček
Zanimivosti z interneta
Zadnja študija podjetja IDC kaže na to, da bo v letu 2002 600 milijonov ljudi imelo dostop do svetovnega spleta, kjer nameravajo zapraviti bilijon ameriških dolarjev. Dejstvo je, da kljub globalni recesiji internet hitro raste oziroma se izboljšuje njegova funkcija. Kje lahko iščemo razloge?
Uporabniki interneta so danes ljudje iz vseh držav, vseh starosti, vseh stopenj izobrazbe in v temu je njegov uspeh. Še ne dolgo nazaj so se lahko uporabniki interneta nanj priključili le preko osebnega računalnika, danes pa so stvari bistveno drugačne. Dostop do svetovnega spleta je mogoč preko spletne televizije, dlančnikov ter mobilne telefonije. Seveda pa je njihova povezava v veliki meri odvisna od tehnologije, ki jo imajo na voljo, ter zakonodaje in usmerjenosti v posamezni državi.
V letih 2000 in 2001 se je spletna trgovina povečala za 68%, kar kaže na to, da je rast v vseh regijah velika. Vendar pa lahko kljub temu pričakujemo, da se bodo glavni gonilniki rasti v posameznih regijah in državeh še vedno bistveno razlikovali med seboj.
Je napočil čas velikega mrka? Evropska unija opozarja, da sedanji internet ne zadošča več potrebam in da je nujen pristop novih protokolov Ipv6, ki bi povečali število dostopnih internetnih naslovov. Ti bodo še kako potrebni že v kratkem, ko bo v cyber svet vstopila milijonska množica mobilnih aparatov tretje generacije in raznih hibridov med dlančniki in mobilniki.
Žal se hudič skriva v podrobnostih. Nadgradnja sedanjega interneta na zmogljivejši sistem bi zahtevala milijardna vlaganja tako pri operaterjih kot uporabnikih. Mnogo stare opreme bi romalo v koš, stroški pa bi uničili marsikatero slabo stoječe podjetje. Med njimi je na žalost tudi mnogo dot.com podjetij.
Imate dovolj prevlade Microsofta? Ste privženec open-source programske opreme? Če je tako in imate malce potrpljenja, vam predlagamo nakup Sharpovega dlančnika Zaurus SL-5500. Poganja ga posebna, prilagojena različica Linuxa, solidne zmogljivosti pa zagotavlja 206 MHz procesor StrongArm ter 64 Mb pomnilnika. Sliši se mamljivo, kaj več pa bomo napisali po uradnem začetku prodaje, ko bo znana tudi cena. Pri Sharpu namigujejo, da bo nižja od cen konkurenčnih izdelkov s Palmovim ali Microsoftovim operacijskim sistemom.
AltaVista bo v kratkem ukinila brezplačne elektronske naslove 400.000 uporabnikom, ki imajo račune odprte pri AltaVisti. Podjetje se bo raje povsem usmerilo v svoj spletni iskalnik, preostale nedobičkonosne posle pa ukinilo. Odziv uporabnikov je v tem primeru pričakovan, žal pa jim ne preostane drugega kot prehod drugam. Brezplačnih ponudnikov elektronske pošte je zaenkrat še dovolj.
Točno to se vam lahko zgodi v Veliki Britaniji, kjer so nekatera sodišča pričela vabiti priče kar preko SMS sporočil. Slednja so namenjena predvsem opominjanju ljudi, ki sicer radi pozabijo na sodne obravnave. Projekt je vreden 2,4 milijona funtov, financira pa ga vlada, katere predstavniki izjavljajo, da se investicija izplača. Sodišča imajo namreč velike stroške zaradi razpisanih obravnav, ki propadejo zaradi pozabljivih prič in celo odvetnikov. SMS sporočila bodo vsebovala marsikaj, tudi celoten potek sojenja, kar naj bi pospešilo obravnavo in izboljšalo učinkovitost sodišč.
Najnovejša japonska raziskava je pokazala, da ima eden izmed sedmih otrok zdravstvene težave zaradi prekomernega igranja video ali računalniških iger. Petina se srečuje z napetimi mišicami, kar tretjina pa ima težave pri razvoju ramen. Japonski zdravniki menijo, da je ena ura igranja na dan zgornja meja, do katere je moč iti brez zdravstvenih tveganj. Zdravniki so kritizirali še igralne ploščke in palice, še posebej modele, ki med igranjem vibrirajo.
Sony predstavlja dva nova člana družine Vaio. Oba sta opremljena s podporo brezžičnim omrežjem in dovolj zmogljivo vsebino. Modeli R505 so na voljo v dveh različicah, ki se med seboj bolj malo razlikujeta. Poganju ju Pentium III na 1,13 ali 1,0 GHz, 256 Mb pomnilnika in 30 ali 40 Gb trdega diska. Oba modela sta serijsko opremljena z docking postajo, v kateri je še disketnik in CD-RW/DVD enota. Cenejši model bo moč kupiti za 1700, dražjega pa za 2300 USD. V prodajalne prideta marca letos. Oba modela imata naložen operacijski sistem Windows XP Pro ali Windows 2000 Pro.
Mladina se med vožnjo obnaša precej nepredvidljivo. Včasih naravnost uživa, pogosto pa nam para živce iz takšnih ali drugačnih razlogov. Rešitev je enostavna, vredna kakšnih 1000 evrov, izdelujejo pa jo v ZDA. Delphi Communiport je pravi zabavnjaški center na zadnjih sedežih. Predvajalnik CD in DVD zgoščenk ter 7-inčni LCD barvni zaslon bosta povsem okupirala otroke. Sedaj potrebujete le še dovolj velik komplet zgoščenk, sladkarij in pijače. Recept menda deluje izredno dobro.
Britanski dacarji so zaradi resne računalniške napake v britanski davčni upravi postali bogatejši za 15 milijonov funtov. Britanska davčna uprava ima že od leta 1997 težave z računalniškim sistemom, ki je nekaj davčnih zavezancev preprosto izpustil iz svoje baze, med drugimi mnogo takih, ki bi jim davkarija morala vrniti preveč plačane dohodnine. Mnogi zavezanci se na pozive davkarije niso odzvali, denar, ki bi ga morali dobiti vrnjen, pa še vedno čaka na njihov odziv. Če se v kratkem ne bodo odzvali, bo denar dokončno ostal davkariji. Si predstavljate veselje slovenskih dacarjev ob podobnih težavah?
Ljubitelji legendarnih hrumečih strojev Harleyjev Davidsonov običajno posedujejo množico artiklov, ki jih na vsakem koraku opominjajo na kovinski orgazem, ki jih čaka v garaži. Da bo temu res tako, si privoščite še prav poseben hišni telefon v obliki Harleyja Davidsona. Zanj boste odšteli malo manj kot 80 ameriških dolarjev, za ta denar pa vas poleg vizualnih užitkov čaka še povsem običajen telefon, ki dohodni klic signalizira z zvonjenjen in utripanjem luči na Harleyju Davidsonu. Pa srečno vožnjo!
POSLOVNA SPOROČILA, PISMA BRALCEV
Mali oglasi
NEPREMIČNINE
PRODAMO STANOVANJA -
nova stanovanja različnih velikosti 2-, 3- in 4-sobna poslovno središče DRAVA; 1-sob. Ormoška c.; 2-sob. Dornava; 2-sob. novo Gorišnica; 2-sob. Orešje; 2,5-sob. Zg. Hajdina; 3-sob. Rimska ploščad.; 3-sob. Majšperk;
3-sob.	Podlehnik; 4-sob. Cankarjeva ul. vseljivo meseca julija 02;
4-sob.	Ul. 5. prekomorske, pritličje; 4-sob. Kidričevo; 4,5-sob. Ul. 5. prekomorske. V poslovnem središču DRAVA v garažni hiši je še možno kupiti parkirna mesta. Hiše - novejša Mestni Vrh vse-ljiva takoj; manjša mestna hiša Aškerčeva; Sakušak nedokončana; nova Juršinci; Žabjak; Zg. Hajdina; Brstje; Mala vas pri Go-rišnici starejša; 1-druž. Krčevina pri Vurbergu; Sakušak atrijska; Spuhlja v račun stanovanje; Ptujska Gora 1- in 2-družinska; Pla-car nedokončana; Zg. Pristava atrijska; mestna hiša Aškerčeva s posl. prostori; Hajdoše; Slovenja vas; Zagojiči; Moškanjci; Ti-bolci; Ormož - Hardek; Šardinje atrijska ugodno; Majšperk - Le-šje; starejša Bukovci; Draženci; Prerad zelo ugodno itd. Vrstne hiše Rabelčja vas še omejeno število. Kmetije, grabene parcele, poslovno-stanovanjski objekti, vikendi na raznih lokacijah. Agencija Vikend, Biš 8/b, Trnovska vas, telefon 02 757-1101, GSM 041 402, Trstenjakova 5, telefon 02 748-1013, fax 02 748-1014.
2,5-SOBNO stanovanje 60 m2 v Gregorčičevem drevredu na Ptuju prodam. Tel. 041 623-396.
MOTORNA VOZILA
AVTO-RAK, UGODNO - na zalogi več vozil, uredimo kredit, leasing: megane 1.6 E coupe, 1998, matiz SE, 2000, laguna 1.8 RT karavan, 1996, škoda favorit 135 L, 1991, R 19 chamade, 1990, megane scenic 1.6 alize, 1998, megane 1.4 E RL, 1996, lantra 1.8 GLS, 1996, laguna 1.8 RT, 1997, xsara 1.8 16V, 1997, mazda 626 1.8I kar., 1998, cordoba 1.6 SE, 1996, tempra 1.6IE, 1992, lantra 1.8 GLS, 1995, kangoo 1.2, 2000, bravo 1.6 16V SX, 1997, peugeot 406 2.0, 2000, kia sep-hia 1.6i GTX, 1995, daewoo racer base, 1995, BMW 520I, 1992, opel vectra 1.8 16 V CD, 1996, toyota hi ace 2.4, 1993, mazda 323 C 1.3I 16V, 1996, clio 1.2 RL, 1995, sephia 1.6 GTX, 1996, regata 1.9 TD, 1988, audi A4 1.9 TDI, 1998, ascona 1.6 LS, 1985, citroen AX 1.1 tre, 1989, audi 80 1.6 turbo diesel, 1989, land rover discovery 2.5 TDI, 1996, golf 1.3 JX, 1991, tico SX, 1997, dodge ram 1500 PU, 1996, polo 1.0 comfort , 2000 ... Posredovanje pri odkupu vozil do 5 let starosti, plačilo takoj. Radko Kekec, s.p., Nova vas pri Ptuju 76 a, Ptuj, tel. 02/78-00-550.
TRAKTOR IMT 77, zadnji pogon, prodam. Tel.755-40-11.
SUZUKI balero, letnik 1995, prodam. Tel. 041 903-361.
REPUBLIKA SLOVENIJE UPRAVNA ENOTA PTUJ Slom{kova ulica 10, 2250 Ptuj
Na podlagi 37. člena Zakona o upravi (U. l. RS, št. 67/94) in 5. člena Uredbe o poslovanju organov javne uprave z dokumentarnim gradivom (U. l. RS, št. 92/01), izdajam naslednji
SKLEP
1.
Uradni eletronski poštni naslov Upravne enota Ptuj je: UE.PTUJ@GOVSI 2.
Sporočila, prejeta na uradni elektronski poštni naslov, pregledujejo in sprejemajo delavci Glavne pisarne Oddelke za občo upravo v Upravni enoti Ptuj, ki so pooblaščeni za pregled in sprejem pošte. 3.
Sklep začne veljati 1. 3. 2002 in se objavi v časopisu Tednik in oglasnih deskah na sedežu upravne enote, v sprejemno-informacijskih pisarnah in krajevnih uradih.
Številka: 033-7/2002-01 Datum: 20. 02. 2002
Načelnik mag. Metod Grah
PREJELI SMO
Tudi med policaji so prijazni ljudje
Zakaj sem se odločila, da napišem ta članek v časopis? Veliko poslušam medije in čitam novice in kar precej je govora o tem, da je policija nedostopna, nesramna, da krši svoja pooblastila, vendar pa pohvale na račun policije še nisem zasledila. Pa ni prav, da ljudje veliko lažje kritiziramo kot pa pohvalimo.
Seveda, služba policije je takšna, da nam ni všeč, kajti v denarnici to dobro občutimo. Pa smo se kdaj vprašali, ali smo se držali pravil in zakona, preden nas je policaj kaznoval?
Rada bi vam povedala nekaj. Sem mati odraščujočega najstnika, ki je, mislim, da kljub "dobri" vzgoji, že večkrat poskrbel, da sem se morala kot starš zagovarjati na policiji. Moram vam povedati, da sem vedno šla na policijo s strahom, vendar sem vedno naletela na prijaznost, razumevanje in predvsem na človečnost. Spoznala sem ptujske kriminaliste in policaje in za vse moram reči, da so zelo korektni in predvsem da svojo službo opravljajo s srcem in imajo posluh za težave soljudi. Čutim dolžnost, da pa še posebej omenim ormoškega komandirja g. Horvata in vso njegovo ekipo. Pred nekaj dnevi sem imela opravke tudi z njimi in že pri vratih sem naletela na prijazno policistko. Pogovor z g. Horvatom pa je potekal proti vsem pričakovanjem. Prestrašena mati naleti na nasmeh, vljudnost, razumevanje, na sogovornika, ki zna prisluhniti. Med najinim pogovorom mi je vseskozi dajal občutek, da sva enakovredna sogovornika in da razume moje težave. Vzel si je čas in mi zelo korektno vse razložil in predvsem mi je bil pripravljen prisluhniti.
Tudi policaji imajo srce, srce, ki razume stisko ljudi. Poskusite kdaj tudi vi na njih pogledati s pozitivne strani, saj so ljudje, ki nas čuvajo.
M.M.
(naslov v uredni{tvu)
GOLF 3, 1,4 CL, letnik 95, prodam. Tel. 768-68-21.
DAEWO matiz - SE, letnik 2000, ugoden prevzem leasinga za 245.000 sit, ostalo na obroke po položnici. Tel. 041 436-496.
JUGO 55, neregistriran, letnik 89, prodam. Informacije na telefon 040 520-354.
RAZNO
KUPIM razne starine, tudi starinsko pohištvo. Telefon 02 779-50-11 ali 041 897-675, plačam takoj.
ZBIRAM PEZ figurice, plačam vašo ceno! Tel. 041 429-376, Mario.
BUKOVA DRVA prodam. Inf. na tel. 768-63-21 ali GSM 041 588-282.
LADIJSKI POD, bruna, late, štafle, fosne, deske, trame, možna dostava, prodam. Tel. 041 833-781, Ivan Vivod, Kova{ki Vrh 1.
ZBIRATELJ starin odkupuje pohi{tvo, kipce, ure in razne drobnarije, lahko po{kodovane. Ivan @alig, GSM 041 345-745, nonstop.
OPOZARJAM Anico Vidovi~ s Selske ceste 26, da bom proti njej in vsem, ki ji nasedajo in {iri-jo lažne stvari, sodno postopala. Katica Anželj, Ilceva 10, Ptuj.
BOKS - KOVINSKI za psa, 3 x 2 m, s streho in pasjo hi{ico prodamo. Tel. 757-34-41.
TROGLASNO diatonicno harmoniko, dobro ohranjeno, prodam. Tel. 02 765 02 24 ali 041 247-335.
SUHE HRASTOVE fosne debeline 5 cm prodam, cena po dogovoru. Kličite tel. 761-19-11, zvecer.
UGODNO PRODAJAMO stenske oblege, debeline 12, 16 ali 20 mm, bruna ter talni pod od I. do III. kvalitete, možna dostava večje količine. Inf.: 03 576 23 45, GSM 041 647 234, Tin Les, d.o.o., Križevec 18, 3206 Stranice
OLJNI GORILNIK, novej{i, ter hrastov vetrolov, termo zastekljen, prodam. Tel. 751-26-71.
[PEROVCE dolge 8, 5,60 in 4 m, trame, pralni stroj, {tedilnik na trdo gorivo, dva hrastova soda, električni {tedilnik prodam. Tel. 757 37 71.
DIATONICNO harmoniko znamke B, Es, As, novo, prodam. Tel. 041 579 714.
STORITVE
ZA DVORIÍČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. Tel. 745 08 51, Prevozni{tvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
PREVOZI PREMOGA iz Velenja zelo ugodno, možnost plačila na čeke. Tel.: 629-10- 95. Prevoz-ni{tvo Vladimir Pernek, s.p., Se-dla{ek 91, Podlehnik.
POPRAVILO TV aparatov, vi-dorekorderjev ter druge elektronike. Servis pralnih, pomivalnih, su{ilnih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Jurič, s.p., Borovci 56 b, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
DELNICE po uradnih borznih cenah: Moneta, Infond, Kmečka PID, Sava in vse druge delnice. eBrokers, d.d., poslovalnica Domino, Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 78-78-190.
KNAUF (stene, stropovi, suhi estrihi, ometi, mansardna stanovanja na ključ), Armstrong in Dampa stropovi, pleskarstvo. TO-MALES, s.p., Tomaž Lep, Glavni trg 31, Muta, GSM 041 499-579 in 031 886-268.
Razpored dežurstev zobozdravnikov
(ob sobotah) 23. 2. 2002 Liljana Kekec, dr. stom. ZA Na tratah, Ptuj
STROJNI OMETI: notranji in zunanji od gladkih, zaribanih do rustikalnih. Fasade - toplotnoizo-lacijske in navadne s 15-letno tradicijo v tujini in doma. Splo-{na zidarska, fasaderska in {tu-katerska dela Ciril Beranič, s.p., Apače 111, 2324 Lovrenc na Drav. polju, GSM: 031 541-605, tel. 02 797-22-81.
ELEKTRO STORITVE, elek-troavtomatika, elektroin{talacije, strelovodi, servisi - Branko Ko-drič, s.p., Naraplje 1, Maj{perk, GSM 041 617-077.
30 LET SOBOSLIKARSTVO
-	PLESKARSTVO Ivan Bezjak, s.p., Vitomarci 6. Bru{enje parketa, fasade - priporočamo se. Telefon 02/ 757-51-51, GSM 031 383-356.
SVETOVANJE in posredovanje pri kreditih, zastava nepremičnin, OD, pokojnine. Pri leasingih za nakup nepremičnin, osebnih in tovornih avtomobilov, kmetijska mehanizacija, notranja oprema lokalov in poslovnih prostorov. Svit, Zvezdana Hedžet, s.p., Do-bravska 15, Maribor, tel. 041 672-449.
ARMIRANE betonske pokrove od 30 do 120 cm premera, robnike, {karpnike in plo{če 50 x 50 in 40 x 40 cm. Po želji vam vbeto-niramo tudi litoželezne pokrove. Avtoprevozni{tvo in izdelava betonskih izdelkov Janez Hli{, s.p., Čarmanova 4 a, 2250 Ptuj, tel. 02 746-28-31, faks 746-28-30, GSM: 041 683 108.
TLAKOVANJE, ASFALTIRANJE dvori{č in parkiri{č. Nizka gradbena in zemeljska dela Ibrahim Hasanagič, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
SUHA GRADNJA Knauf sistem
-	adaptacije stanovanj, mansard, predelne stene, spu{čeni stropi, suhi estrihi, vgradnja stre{nih oken Velux - od ideje do izvedbe, ugodni krediti do enega leta TOM + 0%. Za informacije pokličite 02 78 83 110, GSM 041 675-972, Bojan Štumberger, s.p., Zg. Hajdina 157.
IZDELOVANJE, MONTAŽA:
kovinska vrata, ograje, stopni{ča itd. LEMA, Marjan Lenart, s.p., Bel{akova 27, Ptuj, tel. 02 / 775 01 81.
ZOBOZDRAVNIK - ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obroke, gotovinski popust _In popust za upokojence_
TRAKTORSKE GUME 11,2 x
28, cena 26.700; 12,4 x 28 cena 29.700; 14,9 x 28 cena 44.000, montaža brezplačna. Vulkanize-stvo Ivan Kolarič, s.p., Bukovci 12 c. Inf. na telefon 02 / 788 81 70.
DELO
INFORKOMERC, Danica Ma-le{ev, s.p., Šercerjeva 20, 3320 Velenje, vam nudi vse informacije o dobrem zaslužku, tudi o delu na domu. Inf. na tel. 041 747-121.
ZA DOLOČEN ČAS sprejmem kleparja ali delavca z izku{njami v kleparstvu. Tel. 041 669-322, Milan Dreven{ek, s. p. , Krovstvo kleparstvo, Jurovci 3 a, Videm.
IÍČEMO DELO negovalke v dopoldanskem ali popoldanskem času. Tel. 031 286-312.
KV KUHARICO (samostojno) zaposlimo, nudimo stanovanje. Gostilna "Beno", Premzl, s.p., Sta-r{e 90. Tel. 688 23 01.
I[ČEMO dekleta za pomoč v strežbi, dobro plačilo. Uni bar, Zlatoličje 8, Janez Sel, s.p., Sta-r{e, tel. 040 570 757.
ZAPOSLIMO dekle za strežbo v baru. Tel. 031 525-521, Kava bar Jamica, Stanko Jurenec, s.p., Ob železnici 11, Ptuj
Zaradi širitve dejavnosti na Ptuju redno ali honorano zaposlimo 5 novih reklamnih zastopnikov.
Nudimo nadpovprečni osebni dohodek, delo v timih, brezplačno izobraževanje, možnost napredovanja ter bogato nagrajevanje. Pogoj: srednja šola, komunikativnost, veselje do dela z ljudmi. Delo za ljudi, ki hočejo uresničiti svoje sanje.
Tel. 02 771 01 86, M-Forma, Milena Fras, s.p., Ptujska c. 118, Miklavž 2208.
Tednik
Male oglase sprejemamo na telefonski številki: 02 / 749-34-10 in
02 / 749-34-39
AVTO ŠOLA
organizira tečaj cestnoprometnili predpisov v ponedeljek 4.3.2002
-	ob 16.00 v učilnici avto šole, Peršonova 1, Ptuj
-	ob 17.00 vpis pred OŠ CIRKULANE
-	ob 18.00 vpis pred OŠ ZAVRČ
Prijave na dan tečaja ali GSM 041/649-007.
ŠTART d.o.o., CVETKOV TRG 3, PTUJ	Vabljen Í !
NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA

POSLOVNA SKUPINA
Hardek 34/g 2270 Ormož Tel.: 02/741 13 80 Fax.: 02/741 13 81 Mob.: 031/755 853
I OKNA I VRATA I SENČILA I ZIMSKI VKTOVI I GARAŽNA VRATA I POLICE
UGODNO KREDITIRANJE!
DANA BESEDA OBVEZUJE
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po -jř. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODOHTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.
Roletarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29,2250 Ptuj «02 771-40-91,041 716-251 PE Štuki 26/a « 02 787 86 70 faks 02 787 86 71
Izdelujemo In montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.
DEMIT FASADE
in druge vrste izolacijskih fasad
v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napu{~ev - vsa druga slikopleskarska dela
UGODNE CENE STORITEV. SLIKOPLESKARSTVO VOGLAR,
s.p., ZABOVCI 98, tel.: 041 226-204, 02 766 90 91.
ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj
samoplačniška zobna ambulanta
tel.: 774 28 61
GABAWCUA: KAimCi, OSEBNI DOHODEK, POKOJNINA
MARIBOR Cankarjeva 21 02/22-80-1 1 O
ri^mmšmm
DELNICE, OBVEZNICE POKOJNINSKI BONI.
Odkup in prodaja, hitro izplačilo, minimalni stroški
pri prodaji. Agencija CEKIN, Osojnikova 3, Ptuj (za GBD, d.d.), tel.: 02 748 14 56.
ENERGETSKO VARČNA GRADNJA
vseh vrst objektov Direktni uvoz - solidne cene Prevozniško, trgovsko in storitveno podjetje VAUDA, d.o.o., Zg. Hajdina 83 a, tel. 041 667-734.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje eieidromotorjev vseli
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjsidh aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno. Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovi~, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica
POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA
U •] IM
v Metalki
PC Ptuj, Rogozniška 7
MPC v SIT
MOTOKULTIVATOR MUTA MAESTRALI ACME349 8KS Z DIFERENCIALOM.
MOTOKULTIVATOR MUTA
KOMBI 2/2 ACME34g 8 KS
KOSILNICA VRTNA MOTORNA SAMOHODNA Rb4 CENTURA 5.5RM
BRUSILNIK KOTNI
ISKRA ERO KB69A, f 115 mm
ŽAGA KROŽNA
DE WALT 62 1150W
KLADIVO ELEKTROPNEUMATSKO
DE WALT 545, 1100W
ZABOJNIKI PLASTIČNI
ZA ORODJE, VELIKI
ZABOJNIKI PLASTIČNI
ZA ORODJE, SREDNJI
ROKAVICE ZAŠČITNE -
VRTNE - PAPILON
MREŽA BEKAERT-
NOVINET104CM
MREŽA BEKAERT-
LUXURSOS 40 CM
346.990,00-
279.190,00-
00.090,00-
10.300,00
24.000,00
144.000,00-
2000,00-
2300,00-
p.r 100,00-
tm. 400,00-
tm. 200,00-
HOZNOSr OBROČNEGA ODPLAČEVANJA
METAIKA TRGOVINA
Prodajni center Ptuj oîjN
Rogozniška 7, tel: 02/749 18 00
%amnoseštvo
"DanieCVrBančič s.p.
!Mošl(Wyci 114 6,2272 gorikica, teC: 02 743 02 40,fiK(.: 02 743 02 41 'Ddamka:
•BvijffOci 83,2281 Majovci jni ítuju, id: 02 76639 71, Qsnu 041712-043
izdelava in montaža izdeû^ iz naravnega l(;gmm
Mali oglasi
KMETIJSTVO
MLADE NESNICE pred ne-snostjo, rjave, grahaste in črne, opravljena vsa cepljenja, prodam. Jože So{ak, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM BIKCE simentalce za nadaljnjo rejo. Inf. na tel. 041 263 537.
SLAMO, seno z dostavo prodam. Tel. 041 678-386.
NESNICE, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, 800 sit/kos, vsak dan. Babinci 49, dostava tudi na dom. Vzreja nesnic Ti-baut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 582-14-01.
CISTERNO za gnojevko 2200 l prodam. Tel. 02 792 45 01.
ENOOSNO prikolico Jehno-stroj kiper, obračalnik Sip Šempeter, stre{no opeko Kikinda, okno za teraso 3,20 x 180 m, plastično luženi hrast prodam. Tel. 031 696-447.
SVINJO, TEŽKO okrog 160 kg, domače reje ter ročno sejal-nico za setev solate prodam. Tel. 740-83-15.
KROMPIR za seme, rdeči in beli, ter dva sadilca za sajenje krompirja: avtomatskega in polavtomatskega prodam. Tel. 790-02-81 .
SEMENSKI IN jedilni krompir sorte desire prodajamo. Jože Pe-r{uh, Lovrenc na Dr. polju 51 a, tel. 790-54-21.
VEČJO količino gnoja prodam. Naslov v upravi.
KOLJE, kostanjevo in akaciji-no, prodam ter kupim prednje uteži za traktor Deutz 4006. Tel. 719-51-77.
KRAVO, brejo osem mesecev, simentalko, in pra{iče, težke od 100 do 120 kg, prodam. Tel. 757-39-71.
KUPIM BIKCE za nadaljnjo rejo. Tel. 768-68-21
NESNICE, cepljene, hisex, stare 13 tednov, ter grahaste prodam 550 sit, dostava na dom. Marčič, Staro{ince 39, Cirkovce, tel. 792-35-71 .
KUPIM pra{iča, težkega od 150 do 200 kg, ali menjam za dobro vino iz ormo{kega okoli{a. Inf. na tel. 041 897-010, med 19. in 20. uro.
KRAVO, visoko brejo, prodam. Re{ek, Star{e 23, tel. 688-13-81.
NEPREMIČNINE
POSLOVNI PROSTOR ob
glavni cesti Ptuj - Maribor, 180 m2, primeren za trgovino ali mir-nej{o obrt, oddam v najem. Tel. 041 669-322.
VIKEND na Kogu pri Ormožu prodam. Tel. 041 672-449.
VSELJIVO hišo, vinograd, smrekov nasad ob asfaltnih cesti v Gradi{čah 83, po{ta Cirkulane, cene po dogovoru ali zmenjam za stanovanje. Stanko Hercog, Hercegova ul. 3, Ptuj, tel. 787-88-30 ali 041 328-440.
DVE GRADBENI parceli velikosti 10 arov v Novi vasi pri Mar-kovcih prodam. Tel. 766-43-11.
EnkA
za nova doživetja
NOVI KATALOG
PTUJ.Tistenjakova? 02/749-34-56
MARCA 7% POPUST
MOŽNOST PLAČILA DO 8 OBROKOV
BREZPLAČNE POČITNICE IN POPUSTI ZA OTROKE
Potovanja: TAJSKA - PHUKET - 7.3., 14.3., 21.3., 14 x NZ, 225.800 sit, TITOS, M 4', 7 X POL, 49.900 sit, TPRČMA, htl 3* 7 x M 56.000 sit,...
NJIVO v Podvincih prodam. Inf. na tel. 746-28-61.
1,5-SOBNO stanovanje 43,44 m2 v bližini {olskega centra na Ptuju prodam. Tel. 031 870-245.
KUPIM parcelo ali hi{o na Ptuju ali v okolici do 3 km. Tel. 041 715-201.
75 AROV travnika v Dolanah prodam. Tel. 041 396-416.
V	NAJEM vzamem manj{e stanovanje v Ptuju, predplačilo. Tel. 040 865-547.
V	NAJEM dam posestvo vseh kultur, kasneje možen odkup. Tel. 757-39-11.
ZAZIDLJIVO parcelo Ptuj - Ki-car, zahodno pobočje, prodam. Tel. 041 964-855.
POSLOVNO-STANOVANJSKI OBJEKT - možnost gostinske dejavnosti, ustrezna dokumentacija urejena, odlična lokacija : ob glavni cesti Ptuj - Ormož, objekt in parcela v velikosti 500 m2 oz. 50 ar prodam. Informacije na GSM 041 739-217 nonstop, tel. 02 765-02 56 ali 57 od 7.00 do 15.00 pon. - pet.
MALO posestvo s kletjo Tur{ki Vrh, občina Zavrč, prodam. Tel. 751-52-01.
V	NAJEM oddam poslovne prostore I. nadstropje, primerne za pisarne. tel. 031 480-374.
ZEMLJIŠČE s hi{no {tevilko, 31 arov, primerno za sadovnjak ali vinograd, na sončni legi prodam. Tel. 041 936-471.
	OBJAVE
	
Vse rože sveta dali bi zate, ce vedeli bi, da lahko se vrneš. Vrniti se ne moreš, ker v grob prerani, prerani odšel si nam.
V SLOVO
sošolcu
Stanku Lešniku
IZ JIRŠOVCEV 14
Vedno se te bomo spominjali.
Sošolci in sošolke
Dobrota tvojega srca
nikdar ne bo pozabljena,
za vse še enkrat hvala ti.
Bolečine si prestal,
zdaj boš v grobu mirno spal,
a spomin nate za zmeraj bo ostal.
Zelo nas je pretresla nenadna izguba našega prijatelja
Stankeca Lešnika
IZ JIRŠOVCEV 14
Radi smo te imeli, hvala za vse! Vsem domačim izrekamo iskreno sožalje.
Njegovi prijatelji
Niti zbogom nisi rekel,
niti roke nam podal,
a v naših srcih za vedno boš ostal.
SPOMIN
25. februarja 2002 je minulo 20 let žalosti, odkar si nas tragično zapustil, dragi mož, oče in dedek

Ivan Ivanuša
IZ SPUHLJE 75
25. 2. 1982 - 25. 2. 2002
Hvala vsem, ki z dobro mislijo postojite ob njegovem grobu, mu poklanjate cvetje in prižigate svečke.
Vsi njegovi
V življenju le skrb in delo si poznala, sedaj od vsega truda si zaspala. Odšla si tja, kjer ni bolečin, a nate ostal bo večni spomin.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, sestre in tašče
Marije Urbanja
IZ VINTAROVCEV 57
se z žalostjo v srcu zahvaljujemo vsem, ki ste ji poklonili cvetje, sveče, darovali za svete maše ter jo pospremili k večnemu počitku.
Iskrena hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem, govornikoma za poslovilne besede ter pogrebnemu podjetju Jančič.
Žalujoči: sinova Franci in Tonček z družinama ter
sestra Beti
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka, sedaj v svojem grobu spiš, a v naših srcih ti živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi predrage mame, tašče, babice in prababice
Marije Kolednik
1924 - 2002
IZ PARADI@A 47, CIRKULANE
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni poslednji poti.
Hvala g. župniku, diakonu in cerkvenim pevcem za opravljen obred, podjetju MIR in govorniku za besede slovesa.
Žalujoči: vsi, ki jo imamo radi
Tiho sedaj si odšel kot lepa misel, ki mine in nam pusti le spomine.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in starega ata
Franca Belca
IZ @UPEČJE VASI 57
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše, nam izrekli sožalje in nam stali ob strani.
Hvala g. župniku, cerkvenim pevcem, govornici za lepe besede in pogrebnemu podjetju MIR ter za odigrano Tišino.
Njegovi najdražji
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi drage žene, mame, tašče, babice in prababice
Marjete Kolenko
IZ AAALEVASI 15, GORIŠNICA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pisno in ustno izraženo sožalje, za darovano cvetje, sveče in svete maše ter vsem za spoštljivo slovo na njeni zadnji poti.
Najlepše se zahvaljujemo dr. Darji Pribožič, ZD Gorišnica, in patronažni sestri ga. Miri Dobovišek, ki sta ves čas njene bolezni skrbeli zanjo, jo s prijaznostjo in toplino spodbujali in bodrili. Iskrena hvala govornikoma ga. Angeli Hameršak in g. Slavku Vogrincu za ganljive besede ob slovesu, g. dekanu Tarziciju Tončku Kolenku in domačemu župniku Ivanu Holobarju za opravljen pogrebni obred ter pogrebnemu podjetju MIR za opravljene pogrebne storitve.
Vsi njeni
Nisi umrl zato, da bi nehal živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti. Si našel svoj mir, presegel trpljenje, ostal nam boš drag v naših srcih vse življenje.
ZAHVALA
V 41. letu nas je v prebujajoči pomladi zapustil naš dragi sin, ati in brat
Jože Čeh
IZ PODVINCEV 109
Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti.
Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše, hvala patru Stanetu za opravljeno molitev in pogrebni obred, hvala pevcem za odpete pesmi, ga. Veri Kokol za opravljeno molitev in ganljive besede ob slovesu, pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj, sodelavcem Predelave - pakirnice PP Ptuj, zahvala podjetju HIB, d.o.o., Ptuj, posebna zahvala njegovim sodelavcem in podjetju Gradbeni remont, d.o.o.
Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala. Tvoji najdražji: mama, hčerka Manuela, bratje Milan in Silvo ter Branko, Franc in Srečko z družinami ter
drugo sorodstvo
Ljubil si življenje in delo, ljubil si svoj dom, a tiho, brez slovesa odšel si v večni dom.
ZAHVALA
V 65. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi
Jožef Vindiš
IZ VAREJE 27
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam lajšali bolečine in kakorkoli pomagali. Hvala tudi za darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se bivšim sodelavcem Gradisa Ptuj, SGD Karla Jazbeca iz Žetal, 7. GBR "PUMA" iz Varaždina, NK Leskovec, DU Rogoznica in zastavonošema ter učencem 8. a razreda z razredničarko. Hvala p. Emilu za molitev in pogrebni obred, p. Mirku za opravljeno sv. mašo, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, govorniku za ganljive besede slovesa ter pogrebnemu podjetju MIR iz Vidma. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: Marica, hčerka Brigita ter sinova Marjan in
Silvo z družinama
Deset let na grobu tvojem sveče že gorijo,
v žalostnih očeh pa solze se iskrijo. V naših srcih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je naša sreča.
V SPOMIN
3. marca bo minilo deset let žalosti in bolečine, ko nas je tragično zapustil
Janez Juric
IZ PLACARJA 10
Vsem, ki se ga spominjate in prižigate svečke, iskrena hvala.
Žalujoči: tvoji najdražji
Skromno si živel, v življenju mnogo delal in pretrpel. Nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti. Le srce in duša ve, kako boli, ko te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
Jožeta Kelnerja
S PREČNE POTI 7 NA PTUJU
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, bivšim sodelavcem železniške postaje Ptuj, patronažni službi Ptuj, zdravnici Valeriji Šaško in njenim sestram Zdenki in Alici. Nadalje govorniku gospodu Šeguli, gospodu patru Stanetu za opravljen pogreb, pevcem za odpete pesmi, vsem, ki so darovali cvetje, sveče in za sv. maše, ter za odigrano Tišino.
Hvala, da ste se v tako številnem spremstvu poslovili od njega na starem rogozniškem pokopališču. Iskrena hvala.
Globoko žalujoči vsi njegovi
Kako je hiša strašno prazna, odkar vaju v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna se nam zdi. Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka.
V SPOMIN
Mariji Cafuta
1912 - 1995
in
Janezu Cafuti
1917 - 2001
IZ DRA@ENCEV 87
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem grobu in jima prižigate svečke.
Vsi vajini
PODLEHNIK / psi raztrgali breje srne
Ogroženi bi bili lahko tudi otroci
Skoraj vsako zimo poročamo o neodgovornih gospodarjili psov, ki jim omogočajo nenadzorovano gibanje v naravi. Taki psi v zimskem času pobijejo mnogo nemočne divjadi, ki ne more pobegniti zaradi visokega snega ali pa jo krvoločni psi, ki se ob lovskem nagonu zberejo tudi v večjo skupino, preganjajo do onemoglosti. Prejšnji teden so v Podlehniku našli tri ubite in razmesarjene srne, ki pred tremi krvoločnimi psi niso mogle pobegniti zaradi brejosti.
Kot je povedal vodja policijskega okoliša Miran Brumec, so lovci enega od treh psov ustrelili, dvema pa je zaenkrat uspelo pobegniti. Lastniku psa so policisti odmerili kazen 50 tiso~ tolarjev, verjetno pa bo sledila {e ovadba sodniku za prekrške. V neposredni bližini "lovnega" ob-mo~ja treh psov, kjer so našli tudi tri pokon~ane in raztrgane srne, vodi šolska pot, po kateri vsak dan hodijo otroci. Ob von-
ju po krvi utegnejo postati veliki psi nevarni tudi za ljudi in predvsem otroke. Ker poznamo tudi zgodbe, ko so psi hudo poškodovali ali celo življenjsko ogrozili otroke, naj bo ta zapis javen opomin lastnikom krvolo~nih psov, da jih imajo pod nadzorom in da naj se zavedajo, kako hude in nepopravljive so lahko posledice njihove malomarnosti in neprevidnosti. Seveda pa je nepopravljiva in nedopustna tudi škoda,
Ostanki divjanja pobesnelih psov v Podlehniku. Iz trupla srne so požrli mladice. Foto: Policijski oddelek Podlehnik
ki so jo omenjeni trije psi v Pod-lehniku povzro~ili srnam in nji-hovimn še nerojenim mladi~em.
JB
SENESCI / HUMANITARNI ZAVOD VID OSREČIL JOZEKA
Pomagajo mladostnikom
Humanitarni zavod VID iz Kranja deluje že osmo leto, njegova osnovna dejavnost pa je zbiranje in zagotavljanje sredstev za pomoč tako telesno kot duševno prizadetim otrokom iz socialno šibkejših družin na območju vse Slovenije. Za razliko od nekaterih drugih društev niso omejeni na pomoč le pri določeni vrsti obolenja oziroma prizadetosti, prav tako ne krajevno.
Zavod VID omogoča otrokom, ki so omejeni v gibanju in izražanju, da se vključijo v okolje, igro, izobraževalne procese in druge aktivnosti. Otrok, ki dobi računalnik, spet lahko piše in se uči, s pomočjo invalidskega vozička ima možnost raziskovati svet in se družiti z vrstniki, pojasnuje Marija Oštir Pajes-tka, direktorica Humanitarnega zavoda VID, Kranj.
visen od drugih ljudi, predvsem od mame Pavle, ki mu pomaga pri vsakdanjih opravilih in mu je skupaj z o~etom v veliko podporo. Nekaj ~asa je obiskoval šolo, zdaj pa je bolezen tako napredovala, da je zanj že kratka vožnja z invalidskim vozi~kom okoli hiše velikanski napor. Ker v šolo ne more ve~, ga u~iteljica Andreja Resman obiskuje na domu. Jožek je ponavadi dobre volje in
Jožek Habjanic ob veselem dogodku, ko je dobil računalnik, skupaj z mamo Pavlo in Marijo Oštir Pajestka, direktorico Humanitarnega zavoda VID
Med številnimi akcijami, ki jih je zavod VID izvajal tudi na našem območju, je najodmevnejša zadnja, ko so Jožetu Habjaniču iz Senešcev pri Veliki Nedelji pomagali do računalnika. Jože Ha-bjanič bo poleti napolnil dvajset let in je že zelo zgodaj zbolel za hudo obliko mišične distrofije. Sedaj je na invalidskem vozičku, težko diha in govori. Zelo je od-
z veseljem ~aka dneve, ko pride u~iteljica. Poleg u~enja porabijo skupni ~as tudi za družabne igre.
Jožek je zadovoljen, vedožel-jen in vesel fant. Marsi~esa bi se lahko nau~ili od njega. Ce bi bil dovolj zdrav, bi obiskoval šolo, se družil z vrstniki ...
Ceprav ga je njegova bolezen prikrajšala za mnogo stvari, ima
Jožek veliko talentov. Med temi je prav gotovo nadarjenost za pisanje. Ob pomo~i mame in u~i-teljic je napisal knjigo, v kateri opisuje vse svoje ob~utke in kako doživlja življenje. Mogo~e se je prav zaradi tega njegov zdravnik prof. dr. Anton Zupan z Inštituta RS za rehabilitacijo obrnil s prošnjo na humanitarni zavod VID, da fant potrebuje poseben prilagojen ra~unalnik. Ra~unal-nik z internetom in vso opremo, ki je potrebna za upravljanje -sledna ploš~ica, ekranska tipkovnica in programski dodatek -stane okrog 600 tiso~ tolarjev. Zbiranje sredstev za Jožeka so na zavodu za~eli lansko jesen in ga kmalu zaklju~ili. Na njihovo prošnjo za pomo~ se je med drugimi darovalci prijazno odzvala tudi Neža Makovec iz Rate~ na Gorenjskem, ki se je odlo~ila, da bo na malce druga~en na~in obeležila svoj rojstni dan. Svoje prijatelje je namre~ poprosila, naj ji ob jubileju ne kupujejo daril, temve~ naj namesto tega prispevajo nekaj denarja za Jožekov ra-~unalnik.
Ne samo da so se z ra~unalni-kom Jožeku izpolnile sanje, veliko ve~! Tako bo mlad fant, ki si želi družbe, dobil tudi kakšnega pritelja ve~, kajti internet mu to omogo~a. Ra~unalnik je lahko tudi velika knjiga, v kateri bo lahko prebral veliko zanimivih stvari, da mu bo ~as hitreje mineval, prav gotovo pa mu bo v pomo~, ko bo pisal še kakšno knjigo o svojih bližnjih.
Ljubezni, pozornosti in razumevanja mu ra~unalnik ne more dati, toda na sre~o Jožek živi v zelo ljube~i družini in mu tega ne manjka. Ponovno pa smo se prepri~ali, kako malo je potrebno, da se življenje obrne na bolje.
Marija Slodnjak
Napoved vremena za Slovenijo
Napoved za Slovenijo
Danes bo oblačno, pršelo bo rahlo deževati povsod po Sloveniji. Jugozahodnih bo prehodno oslabel, v vzhodnih krajih bo zapihal severovzhodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 9, najvišje dnevne pa od 7 do 13 stopinj C.
Obeti
V petek in soboto bo pretežno oblačno. Spet bo zapihaljugozahodnik. Predvsem v zahodnih krajih bo občasno rahlo deževalo.
Kulturni križemkražem
PTUJ * Danes, v četrtek, 28. februarja, ob 17. uri vabimo otroke od ~etrtega leta dalje na Pravljico z jogo v pravlji~-ni sobici mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča. PTUJ * Likovniki Društva upokojencev Ptuj vabijo na odprtje likovne razstave jutri, v petek, 1. marca, ob 12. uri v Mestni hiši na Ptuju. PTUJ * Društvo upokojencev vabi na odprtje razstave likovnikov iz Murske Sobote, ki bo jutri, v petek, 1. marca, ob 17. uri v gostišču Lužnik. VITOMARCI * V petek, 1. marca, ob 19. uri se bo še zadnjič v domači dvorani predstavila domača gledališka skupina z ljudsko veseloigro Davek na samce. SV. TOMAŽ * Kolpingova družina vabi v petek, 1. marca, ob 19.30 uri v župnijski dom na predavanje dipl. ing. Majde Meško, ki bo predstavila temo Stres na delu. VIDEM PRI PTUJU * Gledališka skupina KD Franceta Prešerna Videm prireja igro Prežihovega Voranca Samo-rastniki. Premiera bo v soboto, 2. marca, ob 19. uri, ponovitev pa v nedeljo, 3. marca, ob 18. uri v dvorani na Vidmu. Vstopnice so po 600 in 300 tolarjev. DRAŽENCI * V soboto, 2. marca, ob 19. uri bo v dvorani predstava ljudske veseloigre v treh dejanjih Davek na samce, ki jo uprizori gledališka skupina KUD Vitomarci. BENEDIKT * Domača gledališka skupina se bo v soboto, 2. marca, ob 19. uri v domu kulture predstavila z ljudsko igro Frana Saleške-ga Finžgarja Razvalina življenja. Ponovitev bo v nedeljo, 3. marca, ob 15. uri. KOLNIŠTA * Sobota, 2. marca, ob 22.00: izbor neuveljavljenih skupin za Rock Otočec. Gost večera skupina Niowt. CIRKOVCE * Dramska skupina KD Urška Prepolje bo z veseloigro v štirih dejanjih Od jutra do večera v nedeljo, 3. marca, ob 15. uri gostovala v kulturni dvorani v Cirkovcah. HAJDINA * Dramska skupina KPD Hajdina uprizori v nedeljo, 3. marca, ob 18. uri v prosvetni dvorani Hajdina komedijo v štirih dejanjih Sreča na upanje.
SKORBA * V nedeljo, 3. marca, ob 18. uri bo v dvorani predstava ljudske veseloigre v treh dejanjih Davek na samce, ki jo uprizori gledališka skupina KUD Vitomarci. TRNOVSKA VAS * Kulturno društvo Grajena vabi na ogled komedije Trije vaški svetniki, ki jo bodo uprizorili v nedeljo, 3. marca, ob 19. uri v domu krajanov Trnovska vas. JURŠINCI * OŠ Juršinci v četrtek, 7. marca, ob 18. uri v prostorih šole organizira koncert ob dnevu žena. Sodelujejo tamburaši iz Vidma, Gorišnice in Cirkovc, mešani pevski zbor in ljudske pevke iz Juršincev ter Spominčice iz Ptuja.
PTUJ * V mladinskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča bo 7. marca ob 17.uri pravljična ura, posvečena dnevu žensk, z delavnico na to temo. Vabljeni otroci od četrtega leta dalje.
PTUJ * V slavnostni dvorani Knjižnice Ivana Potrča je odprta razstava akademskega slikarja Tomaža Plavca. PTUJ * V petek, 1. marca ob 12. uri bo v razstavišču Mestne hiše v Ptuju odprta razstava likovnih del, članov likovne sekcije Društva upokojencev Ptuj.
KINO PTUJ * Ta teden si lahko ob 18. uri ogledate 3. del filma Krokodil Dundee, ob 20. uri pa Vanilla Sky.
CRNA KRONIKA
Z AVTOMOBILOM V PREPUST
24. februarja ob 20.20 uri se je na regionalni cesti v naselju Breg, občina Majšperk, zgodila prometna nesreča vozniku osebnega avtomobila jugo B.B., starem 24 let, iz Makol. Med vožnjo je v levem blagem ovinku zapeljal v desno, izven vozišča, trčil v betonski pre-pust, od koder je vozilo odbilo in se prevrnilo na streho. Voznik je bil zaradi poškodb odpeljan v Splošno bolnišnico Maribor, kjer je ostal na zdravljenju. Na vozilu je nastala škoda, ki po nestrokovni oceni znaša 150.000 SIT.
KOLESAR V PE[KO
23. februarja okrog 20.00 ure se je na Belšakovi ulici v Ptuju, v bližini hiše št. 26, zgodila prometna nesreča, kjer sta trčila 17-letni voznik kolesa in neznana peška.
VLOM V HI[O
22. februarja med 18.30 in 21.00 uro so neznanci ob vlomu v stanovanjsko hišo v Bre-gantovi ulici v Miklavžu na Dravskem polju iz hiše odnesli nekaj izdelkov iz rumenega zlata, mobilni telefon in denar. Lastnika so s tem oškodovali za cca 2,5 miljona SIT
VLOMIL V PARKIRANA VOZILA
Neznani storilec je v času od 20. do 21. februarja med 18.00 in 7.00 uro vlomil v tri osebna vozila, parkirana na dvorišču stanovanjskih hiš na območju občine Kungota, iz vozil odnesel razne dokumente in gotovino ter lastnikom povzročil škode za okoli 220.000 SIT


OSEBNA KRONIKA
Rodile so: Tanja Nežmah, Cuckova 7, Kidričevo - Aljaža; Mateja Horvat, Arbaj-terejva ul. 10, Ptuj - Žana; Olga Denac, Ormoška c. 39, Ptuj - Jerneja; Leonida Šilak, Spuhlja 136/a, Ptuj
-	Selino; Lidija Muršec, Jiršovci 15/a, Destrnik -Saro; Lucija Kunčič, Zidan-škova 2, Slovenska Bistrica
-	Špelo; Sandra Skok, Dobrina 13, Žetale - Amalijo; Jelka Vindiš, Ul. Jožefe Lacko 1, Ptuj - deklico; Valerija Vršič, Slavšina 12, Vitomarci - Alena. Poroka - Ptuj: Darko Milic, Drbetinci 9/a, in Nevenka Jovic, Junkovac, ZR Jugoslavija.
Umrli so: Alojz Planinc, Jelovice 6, rojen 1953 - umrl 16. februarja 2002; Franc Belca, Župečja vas 57, rojen 1921 - umrl 17. februarja 2002; Jožef Bukovec, La-honci 82, rojen 1915 - umrl 15. februarja 2002; Verona Prapotnik, rojena Žganec, Jastrebci 35, rojena 1923 -umrla 17. februarja 2002; Stanislav Štuhec, Senik 10, rojen 1922 - umrl 18. februarja 2002; Marica Lukman, rojena Kurež, Krčevina 15, rojena 1907 - umrla 18. februarja 2002; Marija Lu-kaček, Rimska ploščad 7, Ptuj, rojena 1919 - umrla 14. februarja 2002; Neža Bra-tuša, Ul. 5. prekomorske 8, Ptuj, rojena 1916 - umrla 18. februarja 2002; Bolfenk Muršec, Bišečki Vrh 34, rojen 1920 - umrl 17. februarja 2002; Julij ana Podgorelec, rojena Meus, Lešnica 15, rojena 1921 - umrla 20. februarja 2002; Marija Cajn-ko, rojena Munda, Senešci 46, rojena 1933 - umrla 21. februarja 2002; Jože Ceh, Podvinci 109, rojen 1961
-	umrl 21. februarja 2002; Viktorija Strmšek, rojena Lasbaher, Brstje 5/c, Ptuj, rojena 1914 - umrla 21. februarja 2002.
Slovensko okno prihodnosti
OKNA - VRATA - SENČILA
Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tel.: 02/656 6101, 656 9531 Fax.: (02) 656-1611

SB^B
Avto Prstec d.o.o.
Ob Dravi 3a, 2251 Ptuj Tel.:02/782-3001
www..^-prstec.si
»>
FIAT STUO misli naprej
Fiat PUNTO
PRIHRANEK 200.000,^'
ponudba velia zavozila na zalogi, letnik 2001
Dve leti garancije
Odkup rabljenih vozil!
Avto Prstec d.o.o.
Ob Dravi 3a, 2251 Ptuj
Tel.:02/782-3001