o TRST, sreda 4. februarja 1959 Leto XV. . Št. 30 (1,181) )}. DMEVMIK mm Cena 30 lir Tel.t Trrt 94.638, 93.808, 37.338 . Goric« 33-82 Poštnina plačana v gotovini HEDNISTVO; UL. MONTECCHI it. 8, n. nad. — TELEFON S3-101 IN 04-030 — PoflUlt predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 — OGlič 37'338 ~ Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico 1-11. — Tel. 33-02 —OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE ASOV: Za vsak mm viilne v Širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — NedeljskaitevilKa mesečno 100 lir, letnaMO« Pr FLRJ: v tednu 10 dir>. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 dm — Postni tekoči r**un: tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 800-70/3-375 Novo veliko presenečenje v razvoju krize Gronchi zavrnil ostavko vlade ki naj se predstavi parlamentu Vzrok: med posvetovanji se ni pojavila nobena orientacija, ki bi bila dovolj konkretna; zato naj Fanfani brez odlašanja zahteva zaupnico Ali bo Fontani pristal (Od našega dopisnika) JrM- 3. — Ko se je danes popoldne z nestrpnostjo tii odločitev predsednika republike o imenova- nj1 .osebe, ki naj sestavi novo vlado, in ko je že Pr!sTn° Prevlakciji političnih sil, ki lahko nudijo zadnje tem ljudem ter jih podpirajo, da morejo ta izvesti. Toda predsednik republike je moral »iti, da se med posvetovanji, ki so se v preteklih ta* končala in ki so bila z vso tankovestnostjo pravila. lzP°P°lnjena z nadaljnjimi ugotovitvami, ni poja-. » nobena orientacija, ki bi bila, če že ne prevladu-p3. Pa vsa) dovolj kor.kretha za odločitev tolikšne ' hcne važnosti za državo. ^ n takem stanju stvari Pika ^er ostavke predsed-f^viade ni povzročilo for- izglasovanje nezaup-l5|^®^nik republike po zre- je {^teed: . . Pfeudarku imel za u-tno, da zavrne ostavko WPozove vlado, naj se ter, odlašanja predstavi lip^^entu ter zahteva za- Političnim položajem, Wo k5nes zel° težak, paz-kj n poglavar države, sijti h mc§el nikoli dopu-1,(ivar 131 ta Položaj postal htist za ustanove itali- ct, v ® republike, katerih je Mo-fnovni varuh ter zanje |0voren. lA Je potrebno, da par-tav”1 Prevzame svojo od-jHn-t?ost tako, da bo itali-Ntniv.narcd lahko v jasnih v*roir razumel odločilne sedniv 2e- Nato 1)0 Pred' '°fitvp !ePuPiike sprejel od-PatL;6’ 1 mu po ustavi pri- Pavrih' r ' ' ih .ralov -VdiK pri čemer ga bodo in staj°Vale samo temeljne K ■‘ne koristi italijanske- Medtroda-s Lto ko so časnikarji hi- c.iz k Fanfaniju, da t)0 le*ov>h ust slišali, ka-?.v>dnaJ*a|!iral na poročilo fon»a -la — Pa f?a niso našli pkoj iT,. s,° pa drugi politiki . aiu n1 1?j£lve ob novem po-r Je o;v.Vl ie bd Saragat, ki i^itve Gronchijeve od- r ie razveselil, bodisi ker ?Jtn. *0lrnačil kot potrdilo »doH6, bod>si ker se je ii ilie Perspektiva 7.a nart .'tike s6delovanje njegove daV. vladi- Saragat je h. v tem, ko parla->t?f,,l)st , m® lesl no odgo-1, tfticah predstavlja v 'ti sv0; v Popolni učinkovini, strukture ter s po-“'Tu* ""mn "'miiiiniii,mul,,,!,,,n,mn, M MS jfo J*’’*. ,j_,0 Pred dobrim ted-Kr,SaPisali, da je se- ll^avne?* Vlade v Italiji šNaii 'Sa P° vojni, smo č, tak globoko resnico. t UV°toMfresnica P“ ie tu' I*®1 vl,tV'ua je ta kriza JNkruu 1 kriza večinske % planske stranke. O-■Dan,rjuje Včerajšnji l države, ki V Mar m £zno Vresenet-r' . bil° takoj jas-ktlUki % J* Gronchi po U,f?n/ani7ePi ostav-iJ^kn , fcci?o političnega 0a je glavni od n>ai tZ franke šN ^Vpinsko večino tupel tnJ~ dvema letoma, to.’ kjer fc bil ob t ‘M j, JVetovanj? Iz zme-hJrb, je ostavki nastala Drl hjenotl° jasno, da no-l.e t°k ne more %iTdve ?re&sedniku take W V^ena £ njo Poveza- sen . °Hko Zv°i stanju in predvideval O t7a?1 Možaja. ie £ se friza dalje in >eHu kakni 0 reči- da ka' t? j, f u»e 0 koli ugodno L^otlej, 'dokler se W Iftnaier kfieče krščan- >i°0 * Vreme včeraj: Najvišia temperatura 5, najnižja 2,1, zračni tlak 1034 raste, veter , sever-severo-vzhodnik 26 kro na urb, 'vlaga''52 odst,, nebo 3 desetine oblačno, morje razburkano, temperatura -zaacja 2,4. rža§ki dnevnik Danes, SREDA, 4. februar)* Bojana Sonce vzide ob 7.25 in zatone <® 17.14. Dolžina dneva 9.49. Uiaa vzide ob 4.25 im zatone ob 14 05. Jutri, ČETRTEK, S. februarja Agata S sinočnje seje tržaškega občinskega sveta „ | .. iy ,.i , ... , ■■■ Pobuda za ustanovitev delegacije ig zdičifo dela v ladjedelnicah eiegacijo, )o šla v Rim, naj bi sestavljali predstavniki občine, po-> kra/SAe. trgovinske zbornice in sindikatov - Štiri ladje za Indonezijo bo gradila uoka ladjedelnica v Toskani - Sprejeta resolucija o stanovanjski stiski Tržaški občinski svet je na sti naj čimprej sprejmejo vse sinočufi' ceji , dali ^pobudo '*a l ulyx.de jpa psi^ovi gifCevJih g* sestačrf ‘rtiestne reprežčntariv- tfftnov. ‘Se posebno pa obcin-ne delegacije, ki naj .bi. šja v ski .svet poziva vladni komi-. Rim Al pčvlloiila Vladi tjlart*. sdeiat, tiaj ses tikcj,začnejo aj-no vprašanje tržaške ladjedel-ske industnjjp, tki. Ji ^reli v/dj no večja kriza; uefegacijo naj bi sestavljali predstavniki občinskega s*'eta, pokrajine, trgovinske ►zbornice in sindikatov. Zupan se je obvezal, da bo čimprej 'stopil v stik z o-menjenimi ustanovami za sestavo prbdlagarie delegacije, da bo lahko v najkrajšem času posredovala v Rimu v zaščito ogroženih obratov, da se preprečijo novi odpusti z dela. s Gornji sklep je bil sprejet na predlog komunističnega svetovalca Calabrie. Pred njim pa je župan dr. Franzil sporočil svetovalcem, da se je o-sebnd zanimaj za delo v ladjedelnici «Sv. Justa« ali pa vsaj za dodeljtev naročila šiirin indonezijskih ladij kaki drugi tržaški ladjedelnici. V razgovoru z lastnikom ladjedelnice «gv. Justa« inž. Gandusom je župan zvedel, da je Gandus najprej ponudil naročilo omenjenih ladij ladjedelnicam CRDA, kj niso sprejele njegove ponudbe. Zupan je pojasnil, da je bila ponudba zavrnjena , zaradi nesprejemljivih pogojev. Zato je bilo naročilo za gradnjo štirih ladij za Indonezijo že 21. januarja prodano^ neki toskanski ladjedelnici. Zdi se da je indonezijsko poslaništvo v ponedeljek potrdilo zameno naročila. To pomeni, da ni več nobenega upanja, da bi Itaka druga tržaška ladjedelnica dobila to naročilo. , „ Zupan se je razgovarjal tudi z vladnim komisarjem Pa-lamaro, ki mu je dejal, da je storil vse, da bi ohranil štiri omenjene ladje tržaškim ladjedelnicam. Obenem pa je izjavil županu, da bo poskrbel za zaposlitev brezposelnih ladje1-delskih1 delavcev v produktivnih dejavnostih in ne v podpornih ustanovah (SEl.AD). Hkrati pa je dodal, da bo za sedaj okrepil SE L A D z zaposlitvijo večjega števila brezposelnih delavcev. Socialistični svetovalec Tei-ner je ostro obsodil zasebnike, ki so v teh dneh”Odpustili toliko delavcev. Dejal je, da bi morala država posredovati v takšnih primerih, zagotoviti delavcem zaslužek in preprečiti povečanje brezposelnosti. Zatem- je občinski svet po daljši razpravi sprejel resolucijo o zidanju ljudskih stanovanj, ki poziva državne obla- dati stanovanja z denarjem. IH je' bil m ,nak. O tem čudnem izginotju je premišljeval tudi Carlo Piz-zolln, ki' je zaposlen kot prodajalec v trgovini z jestvinami, ko je s kolesom peljal živila nekiitorim odjemalcem na dom. In fant, ki je ravno v trgovini slišal o Zafutti, se je ozrl proti leseni brvi brez ograje preko majhnega potoka, ki teče nedaleč od križišča s cesto, iti pelje v Ric: manje. 'iu je oparil v nizki vodi temno gmoto: bi) je prepričan. da gre za človeka, zaradi česar je pustil na cesti košaro z jestvinami in se prt-bližal mostjčku. Ni se zmotil, Na trebuhu ie le^al Zafulta s polovico obraza v blatu m vodi. . . Ko se je raznesla vest o pokritju, so prišli na kraj karabinjerji in sodni zdravnik, ki je ugotovil, da je smrt Za-firtte nastopila zaradi utopitve 30 ali -celo 25 ur pred odkritjem. Kakor nam je povedal karabinjerski podčastnik, ki je vodil preiskavo, gre gotovo za nesrečo, k/afutta je namreč :>»-pol hrom »er je težko hodil. Nadalje je bil zadnje čase precej predan vinu in ni izključeno, da je med hojo po brvi izgubil ravnotežje in padel poldrugi mt er niže v potok, kjer je morda nezavesten obležal, Tu ga je tudi doletela smrt zaradi zadušitve. - Po uredttvi zakonskih predpisov so truplo pokojnika odpeljali v mrtvašnico splosne bolnišnice. n «» 1. Prometne nesreče Zaradi neprevidnosti, 19-let-nega Sergia Cancianija od Sv. M. M. Sp., ki, je z lajnbreto hotel prehiteti trolejbus, v trenutku Igo je ta že prehiteval v D’Annunzipvgm drevoredu ustavljene avtomobile, ie prišlo včeraj ,okoli 17-30 do hude nesreče, zaiadi katere je živ-ljepje lamjiretista v resni nevarnosti Med prehitevanjem se je aanpg« iAB*biati*i aeletel v naproti vozeči poUovor.nik, ki ga je šofiral Cesare Parmeg-gjani iz Nabrežine - kamnolomi in poleg katerega je sedela 17-letna Marija Giacolo-ne iz Ul. R. Manna. Lambre-tist je zaradi močnega trčenja odletel na tla, kjer je obležal. V bolnišnici so ga za-tadi zloma lobanjskega dna poslgli na J. kirurški oddelek, kjer so si pridržali prognozo. Kasneje, se je zglasila v bolnišnici tudi Giocolonejeva, katero pa so po razkuženju rane na kplenu odslovili s prognozo okrevanja v nekaj dneh. Ur# % bpne j e pa J| Dario jo Marc por. Mihelj iz Badihe 22(§%kž, je pgtftoračil deni* z vili. •U)®eWd dneh- Nekaj dni manj se bo mo- 'Mffltoifeissii,''" tero je med prekoračenjem Reške ceste podrl na tla s taksijem 32-letni Armando Giorgitti, ki je vozil proti mestnemu središču zadruge« prevzamejo v najem svojo lastpirjo. j Vendar pa ne gre samo za to jormalnp vprašanje, temveč je tes ta manever po vsej verjetnosti potreben zato, da se , znčbe, v, «U podj*tje odpustjm po, prbiamu, ki ga je »porcčj-lo v' porWleljek k*r jte za odpuste potreben postopek, ki tra ja najmanj petnajst dni. Včeraj sp se glede položaja v ladjedelnici Sari Justa m ladjedelnice Felszegy sestali aktivisti FIOM-CGlL, ki so podrobno proučili položaj in soglasno ugotovili, da Je P°* trebna enotnejša in širša ak Pasquale Lan za, ki je predvčerajšnjim ponoči skočil pod vlak, ie stanoval pri Sv. Jakobu in ne v Križu, kot je bilo napisano V njegovi osebni izkaznici. Iz Kriza se je mamreč preselil najprej k svoji sestri, ki stanuje baje na Greti, od tu pa k Sv Jaktfbu, kjer si je najel sobo. Pravijo, da je Lanza napravil samomor v trenutni zmedenosti, morda tudi pod vplivom alkohola. Na sliki vidimo policiste, ki *o uvadli preiskavo na kraju nesreče cija za zaščito vse ladjedelniške industrije, ki je sedaj še zlasti ogrožena. Tajništvo Nove delavske zbornice CGIL pa je pozvalo-drugo sindikalno organizacijo, da pride čim prej do sestanka, na katerem bi se pogovorili o enotni široki koordinirani akciji za zaščito dela in obrambo tržaških ladjedelnic. Nova delavska zbornica je včeraj izdala letak, v katerem podrobno opisuje kritjčni položaj ladjedelniške industrije in navaja , naslednja dejstva: V ladjedelnici Sv. Justa nameravajo odpustiti 120 delavcev. V ladjedelnici Felszegy so napovedali odpust 280 delavcev, katerim se bo pridružilo v kratkem še 200, čim”jim Uodp zapadle delovne pogodbe, ki se glase na določen čas. Ladjedelnica Sv. Roka je že postala jezervni oddelek Tržaškega arzenala in je v resni nevarnosti, da bo znižala število zaposlenih. V krizi je tudi Tržaški arzenal kjer že številni delavci ((čakajo na delo« in ki bo moral sprejeti 400 delavcev iz ladjedelnice Sv. Roka. 2e več mesecev delajo delavci v livarni, oddelku za modeliranje in še enem oddelku Tovarne strojev Sv. Andreja le 40 ur na teden. Položaj ladjedelnice Sv. Marka je že sedaj težaven in se bo še zaostril v prihodnjih tednih, ko bo zmanjkalo dela v oddelku za opremljanje ladij in bo. do 150 delavcev premestili iz ladjedelnice Sv. Roka, Lepak zaključuje s pozivom na vse delavce in na celotno prebivalstvo, da se je treba združiti in povesti enotno odločno akcijo. Podoben lepak je izdalo tudi tajništvo Nove delavske zbornice iz Milj, ki ugotavlja tragične posledice krize ladjedelniške industrije za miljsko občino in ki je sklicalo danes ob 16.30 sindikalno skupščino, ki bo na Trgu v Ul. Roma in v primeru slabega vremena v kinu «\ erdi«. ««------- Obvestilo ACEGAT Acegat priporoča vsem meščanom, da nemudoma sporočijo vsako morebitno uhajanje plina Tehniki*so prebivalstvu mi razpolago zastonj, podnevi in ponoči ter ob ziedtljah in praznikih. Tudi če gre samo za sum, da plin uha^a, je treba obvestiti Acegat, ir. bodo potem tehniki ugotovili, kaj je na stvari. V zvezi s predlogi, da bi u-vedli nižjo tarifo za plin, ki se uporablja za segrevanje stanovanj pa Aceget ugotavlja, da je' to v sedanjih pogojih nemogoče. Plinske cevi, ki so razširjene sedaj že v predmestja in okolico, niso v skladu z desetletja starimi cevmi v središču mesta, pa tudi kalorična vrednost plina ne odr govarja predvojni stopnji. Ce bi bila uvedena nižja tarifa, bi se poraba plina ob mrzlih dneh silno povečala, kar bi privedlo do tega, da Acegat ne bi mogel več kriti normalnih potreb potrošnikov. « « Usodni padci Včeraj dopoldne so morali pridržati na nevrološkem oddelku zelo staro ženske; 97-letno Marijo Hollas vd. Dolenc od Domja 52, katero so morali zaradi udarcev na glavi sprejeti s pridržano prognozo. Njena hči, ki jo je spremila, je izjavila, da je mati v jutranjih urah, ko je hotela s postelje, nerodno padla. /, isto prognozo in na istem oddelku so zvečer sprejeli tudi 84 let staro Marijo Huzzi por. Gabrielli iz Ul. Rittme-yer, o kateri je njena snaha izjavila, da je predvčerajšnjim ždrsnila v kuhinji Direktor muzeja v palači Revoltelia Edgardo Sambo je tudi moral v bolnišnico, ker si je predvčerajšnjim med padcem zelo verjetno zlomil kolčni sklep leve noge. Ce ne, bo komplikacij, bo okreval v-10 ali 60 dneh. 61-letnemu Antonu Courirju iz Ul. Gatteri je včeraj Tnalo pred poldnem med vožnjo z avtobusom proge 25 postalo iznenada čtako slabo, da se je brez zavesti zgrudil na tla. Pri padcu pa se je tako. u-daril po glavi, da šo ga morali v bolnišnici sprejeti na nevrološkem oddelku, in sicer s pridržano prognozo. , Zaradi raznih udarcev po prsnem košu in verjetnega zloma zadnjega rebra se bo moral 43-letni Ivan Križman iz Ul. Pagliericci zdTaviti 20 do 30 dni na ortopedskem .oddelku. Mož je izjavil, da’’ je hotel v pristanišču preko krova parnika na pomol, a je pri tem izgubil ravnotežje in je padel v globino, pri čemer je padel prav na neki stroj. rif, ki bi omogočile tržaškemu pristanišču, da bi se v enakih pogojih borilo S’, konkurenčnimi pristanišči. 2. Obnovo tradicionalnih pomorskih zven s hitrimi m modernimi ladjami Ki jih zahteva sedanji metlnacjuiu pomorski promet in ustanovitev reu nih pomorskih zvez z Daljnim vzhodom, JndijC ih Kitajsko.* 3. Železniške .tarife je treba ■ifreditiVtafeo, da bodo enake, kot jih plačujejo na železniških progah tujih konkurenčnih pristanišč; 4. Uveljavitev mednarodnih trgovinskih sporazumov zlasti z deželami prirodnega tržaškega zaledja in Bližnjim ter Daljnim vzhodom. 5. Ustanovitev integralne proste cone. 6. Ustanovitev dežele Furla-nija-Julijska krajina s posebnim statutom in čim širšo pokrajinsko avtonomijo za Tržaško ozc-mlje. V' z; ključku se v resoluciji ugotavlja potreba, da se sestavi nova vlada, ki bo upoštevala delavske interese. Tržaški socialisti in kriza v PSDI V krogih tržaške federacije PSI' pozitivno ocenjujejo stališče, ki sta ga zavzela predstavnika tržaških .socialdemokratov na seji centralnega odbora PSDI v Rimu, ki so se opredelili za levo strujo Mat-teottija in Zagarija. Tržaški socialisti želijo, da bi »e stališče večjhe tržaške federacije PSDI ge bolj okrepilo in' da bi tržaški socialdemokrati podprli sklepe vsedržavnega zborovanja leve struje PSDI, ki bo v nedeljo, .;in še posebno, če bo ta struja sklenila združitev s socialistično stranko. "..... a n .—— Krop na dekletce S prognozo okrevanja v 20 ali 30 dneh s.o sprejeli včeraj melo pred 13. uro na dermatološkem oddelku 5-letno Marijo Kocjančič od Sv. M. M. Sp.. Njena teta, ki jo je spremila v bolnrenieo, jč izjavila, dekletce po nesreči u-po loncu vrele vode, ki ga je ona prenašala po kuhinji, s čimer je povzročila zvrnitev posode. Voda je dekletce oblika in jo opekla po desni strani obraza in hrbtu. da ie darilo iiiiuiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiuiiiiifiiiiiiiiumiiimmuniiiiiiitiiiiiiimiiMiiiimitiiiiiiimiiiiMiiiiiiiui Oj pust, ti čas presneti... KRITIKE III Tradicionalni milj bo v nedeljo popold V okviru miljskega karnevala bo tudi razstava vin vinogradnikov iz Miljskih hribov - Kako bodo praznovali pusta drugod Se dober teden, pa bomo pokopali pusta; zaradi tega se povsod z vnemo pripravljajo, da bodo čim lepše preživeli te dni v veselem razpoloženju in brezskrbnosti, saj je po starodavnem izreku, vsaj enkrat na leto dovoljeno »ponoreti«. V izložbah je vse polno raznih mask, v trgovini je bolj živahno, pustne prireditve se vrstijo ena za drugo, v soboto zvečer pa je bilo o-paziti po mestnih ulicah že prve maske. Nedeljski mraz jih je sicer prestrašil in potisnil v dvorane; morda pa nam bo vreme za zidnje pustne dni vendar prizaneslo, da ne bo pokvarilo pustnega razpoloženja. Sjcer pa pustu ne gre vera, ker je pač pust svojeglav in pri nas se vreme večkrat nalašč pokvari prav za pust. Razni prireditelji in tudi posamezniki, ki hočejo nu pust priti na svoj račun, pa se ne kdove koliko zmenijo za vreme in se ga ne prestrašijo. Ponekod se pripravljajo že nekaj mesecev prej, tako na primer v Miljah, ki so ‘že nekaj let sem postale naš mali Via-reggio, središče pustnih prireditev Skedenj pa, ki je i-mel v tej zadevi dosti let glavno besedo, zadnja leta o-maguje, toda ni še omagal. Morda nas bodo Akedenjci tudi letos presenetili, čeprav se še točno ne ve, kaj pripravljajo. Prav gotovo, seveda če ne bo nastopila višja sila, bodo Skedenjci po svoji stari navadi zažgali pusta in se primerno od njega poslovili. Do sedaj se ve za gotovo le, da se bosta miljskega karnevala udeležili dve skupini iz Skednja. Poleg dveh skupin iz Skednja so se prijavile za miljski karneval tudi znane skupine «Ongia», »Brivido«, »Braccio forte« in »Bellezze naturali« iz Milj, ena skupina iz Trsta in še ena skupina iz Milj. Tako bo sodelovalo na letošnjem nedeljskem miljskem karnevalu osem skupin z alegoričnimi vozovi. Ob 14.30 se bo začel miljski karneval. Zbrale se bodo vse skupine, nato pa bo po mestnih ulicah vesela povorka. Po končani povorki bodo razdelili nagrade, in sicer prvo nagrado v znesku 110 tisoč Ur, drugo v znesku 90 tisoč lir, tretjo v znesku 80.000 lir ter nekuj manjših nagrad. Na čelu povorke bo grado na jutrišnjem plesu tržaških trgovcev. V torek ob 17. uri bo v občinski telovadnici v Miljah mimohod otroških mask. za kar se je že prijavilo nad 100 otrok do desetega leta starosti Vse kaže torej, da se tudi miljske mamice zanimajo za uspeh karnevala in hočejo pri- firaviti svojim otrokom vese- ie. V okviru miljskega karnevala pa bo tudi razstava domačih vin, za katero se Je prijavilo 17 vinogradnikov z Miljskih hribov in okolice. Razstavo vin organizira milj-ska občina s sodelovanjem pokrajinske uprave in kmetijskega nadzorni.štva. Ce bo v nedbljo slabo vreme,‘bo pustna povorka v Miljah v torek popoldne. Kot' običajno, bodo proslavili pusta tudi po okoliških vaseh, zlasti v Boljuncu, Mač-kovljah, Križu in Bazovici. Vaški fantje v maskah bodo v prihodnjih dneh začeli nabirati od hiše do hiše klobase, jajca, vino itd., da bo pustna pojedina kot se spodobi. IZPRED KAZENSKEGA SODI SC A Posledice pijanosti Carin Ciano iz Ul. Del Prato je bil januarja lani tako pijan, da se ni zavedel kaj govori in niti kako in zakaj pe prišel v pekarno, last Rozalije Kumar v Ul. S. Cilino; Dejstvo je. da je s svojim vedenjem sprožil odpor lastnice, kateri je trdil, da ne bo plačni kruha, ki je bil po njegovem mnenju trd. Humarjeva, ki ga ni hotela več poslušati, je prosila policijskega agenta, ki je v civilni obleki tedaj stopil v trgovino, da bi on napravil red. Agent, Mario Rizziero, je res povabil Ciuna, naj se oddalji, u tn mu je nesramno odgovoril in ga tudi opraskal. Ko se je Ciano streznil, sploh ni vedel, knj se mu je zgodilo, in :'*VKTA J UMRLI SO: 79-letni Fortu.nato - - ‘ l Longanesi, 79-letna Letizia Luigia Izvršni odbor Slovenske prosvetne, ive»e v Trsta bo imel sejo v petek 6. t. ■ ob II. url na Sedežu v Ul. Roma 15. -T *»----- VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladujoče) pomaranče; maska, ki bo dobila prvo nai I denarne kazni, »tarocchi* , . • . , 10« 153 141 »rdeče« , 71 129 10« »more* . . . . . . 10« 141 129 »svetle* ...... . KI 88 «5 limone , . 47 118 10« mandarini I. . . , 108 153 129 mandarini 11. . . jabolka: • 47 100 71 »abbondanza« I. i 29 47 35 »ubbundunza« II. , 18 24 24 »de izia« j. . , , , 71 129 118 «deiizia» II. . . . , 47 59 59 »imperator!« I. . , 47 71 59 • itn pora tori« II. , 24 41 35 hruške , 47 152 129 hruikice . . . . . , 59 76 71 zelje , 35 88 71 cvetača z listi , , 35 100 82 ohrovt . . . , , , 35 59 47 cikorija ...... , 29 53 35 repni vršički . , > . «5 88 71 Čebt-la ...... , 35 41 40 korbmač . 41 80 71 razna solata . . , , 100 225 162 krompir , 2« 56 37 zeleni radič . • . , 175 200 200 rdeči radič . . . , 188 500 350 zelena , 106 160 150 špmača . 62 300 175 Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec). .—-«» ---- ROJSTVA, SMRTI IN POHOKfc Dne 3 februarja 1959 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo Je 8 Segala vd. Rossignoli, 68-letna Antonija Kukec por. Bolčit, 64-letna Eleonora Vlslntlni por. Mar. tlnoll, 78-letna Dorotea Francov por. Cocetia, 48-letna Nerlna Roberti por. CappelU, 84-letna Elena Antonopulo vd. Dam,lani, 57-letnl Angelo Ferrarls. • « Valute Muan Kun Zlati funt 5.900 — 6.150 — Marengo 4.500,— 4.650 — Dular , . 622.— 624 — Frank franc. 122.— 125 — Frank Ivlcar. 144 — 145.75 Sterhng 1.725.— 1.750 — Dinar , 72.— 74,— SU-ng , 23.75 24.25 'Zlato i i . 709,— 710 — Zah. n. marka 148 — 149 — l RADI o Danes, SREDA, 4. februarja RADIO TRST A 7.00 Jutranja glasba; 11.30 Brez-Obveano, drobit od vsepovsod In Zena in dom, obzornik za naše gospodinje; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.35 Orkester Carlo Pacchlorl; 13.30 Lahke melodije; 17.30 Plesna čajanka; 13.00 Radijska univerza Luigi Volpicelli: Poklicna usme-r.tev: (2) »Izbira v znanstveni organizaciji dela«; 18.10 Haydu: Koncert v D-duru za violončelo In orkester; 18.40 Samospevi slovenskih skladateljev; 19 00 Zdrav stvena oddaja; ureja dr. Milan Starc; 19.20 Pestra glasba; 20 00 Šport; 20.30 Album priljubljenih melodij; 2100 »Knez Momburškl« drama v petih dejanjih, ki Jo Ju napisal Helnrlch von Klelst; 23.00 Romance In serenade; 23 30 Nočni ples. * do meltrfjg F; 14.45 veselem >****£ RADIO TRST , 12.10 Tretja stran; 16.30 MM* julijski solisti: Flavtist Swv** Pitacco; 17.30 «Tristan in Wagnerjeva opera, tretje 18.45 »Concertino«, orkester p* vodstvom Guida Cengolija. II. PROGRAM 13.00 Pimg-pong; 14.00 G1®£JL šče ob dveh; 16.00 Tretja »gj; 21.00 Cilj najboljših; 22.00 rake«, radijska drama Massis* Flocca. RADIO KOPER Poročila v slov.: 7.30, 13-* 13.00. , Poročila v Italijanščini: DJh 7.15, 19.15. 22.30. j, 5.006.15 in 7.00-7,15 Prenos m .15 Glasba za dobro jutro; 12,05 Prtnos RL; 12.05 Oparam. cocktaU; 13.40 Kmetijski nasv«; 13.45 Od melodije 14.30 Okno v svet; glasba; 15.20 V veselem .—, nem tonu- 15.40-16.00 PrerK* »» 16.35 Ritmi in pesmi; 18.ls-2 prijatelje jazza; 19.00 Pojejo tres diamantes«; 19.30-22.15 JL. nes RL; 22,15 Ritmi s kvim^S Lenny Hambro; 22.40 G. Violinski kvartet v e-molu. SLOVENIJA 327.1 m, 202,1 m, 212,4 ■ „ Poročite: 5.00, 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 1SJVI 22 00, 22.55. „ , 5.00-8.00 Dobro jutro!; 8.05 ka glasba; 8.30 Prizore iz onp bachove apere «Hoffmannove P povedke« pojo solisti ) J ubijanj Opere; 9.00 Jezikovni po*®VL (ponovitev); 9.15 Duet KozleVPJj Lesjak poje narodne pesmh’J VVolfgang Rudolf: Prva orice?L« na suita; 9.40 Pet minut za n« pesmico — Ciril Pregelj; mlaka; 9.45 Kotiček za mlade ■jv bitelje glasbe: Skladbe za »""L. 10.10 Znani pevci — znane Ji, pevke; 10.30 Georges Bizeti jL-a fonija v C-duru; 11.00 Sn klaviatura; 11.15 Pesmi r*f’'")Dnii rodov poje Ljubljanski kcjtrU zbor; 12.05 Belokranjski fo! ^Lti zapiski; 12.15 Kmetijski na»’ — Ing. Milan Hafner: mlekarstva; 12.25 Pojeta vakovič tn Ivo Robič; 12.45 "L. Adamič: Tri turkestanske zenske pesmi (orkester Slov- t dir. Jakob Cipci); 13.39 Igr» ^ buraški orkester prosvetnega štva »Valentin Vodnik* Iz P®"-; pri Trstu p. v. Ivanai p 13.45 Ansambla Horst oeno« ; Franco Scarico v zabavnem ^ 14.35 Iz zbirke samospevov .j, Foerster: Vprašanje — j|. Pojdem na prejo — IP»v*:' f,ie-ganka Marija — Lipovšek, u lanhalija; Zvečer; Vrata * g, Sivina; Slutite lastovk nemir j, vajajo: mezzosopranistki ° j«. Draksler in Cvetka Souček j^, norisl G. Dermota in bari Samo Smerkolj; 15.40 knjižm polici — J»m» JLbeS Zbrano delo XI.; 16.00 K po željah; 17.10 Sestanek op ^ tih; 17.30 Z ljudsko pea^jg« Jugoslaviji (ciklus); MaJ^X,rn» pesmi in plesi; 18.00 KoUm ; či; Iz »Tisoč in ene noči«; 18.35 Zabavni intermezzo, fJ. Razgovori o mednarodnih ™|i šanjih; 20.00 W. A. Mozart-Juan, 1. dejanje; Izvajajo » ^ zbor in orkester RAI Tor ih • rigent Max Rudolf; 21.35 »■ p. bert: Godalni kvartet št- 1-ier*: duru; 21.55 Glasbena mfjoi* 22.15 Novi posnetki kvintetai Kamplč; 22.30 V plesnem 23(0 23.10 Ameriške P°Pcv'1iiita Primož Ramovš: Simfonies TELEVIZIJA m 14.00 Šolska ura; 17.00 ^ri-oddaja; 18.30 Poročila; 18-43; ^ lec« Nikolaja Gogolja; ^«-1 Lanska moda v Grčiji; zU-ivj) rečila; 20.50 «Caro*ello», ,11 Vittorio Gassman predstafJ»y*i mattatore«; 22.00 Galerija Gogh); 22:50 Poročila. VEHDI ^ Jutri ob 20,30 tretja Pr®fcJf' Glinkove opere «Ziv* ostroga», Robert Taylof- ,p|f*' risani*-*- ■ o1: London. Sledi risani* peljska miš«. jtoi Gratlaclelo. 16.00: «K»dar = . letijo«, Tatjana Samo) fjom Crlstalk) 16 00: »Vstajenj*'’ Bochholc in Myrlam Capltol. 16.00: »Škandal ,tie mlju«, Lee J. Cobb, f Medina, E. Arnold. J(>|iy j. Astra Rolano. 16.30: «°|H znorel«, Frank Sinatr*. Cr*ln- ,-rcia», Alabarda. 16.00: »Valen«**' ta Montlel. J- j, Aidebaran. 16.00: «Grlsm'jv)()re7'' bin, L. Ventura In jnlIn. r* Prepovedano niladoIen*'el. d<|f Moderno 18 00: «Dnev' ^ E. O. Robinson, c-B May. tr<2 t S. Marco.'16.00: «z*ti^va^ razov*, Joapne David Wayife. roKJ’’ Savona. 16 00: »Rdeč*. 'Drthjifl Wayne, M, Clift Vlale. 16 00: »Vroče mori - f l Gable In Burt Vittorio Veneto. j5J,r(je, * zna Citati*, D. Bog* j} San Technlcolor v fF Ueivedere. 15.30: «^4 k Pustolovski film i*š«n Marconi. 16.00: »Otožna i j, Nazzari, Y. Šanson. g NovfttM 1..00: -,'1nU’V^ ml«. Technlcolor. tč Odeo« 16 00: »Oraj* J M Root*ey. zen***,.!! Radio. 16.00: »StiU « ^ jo«, P Nevvman, r-J Slminon*. — * KINO V MlUA* V? Verdi: »Otok zao«*®*'1^ podjeTTJ, ki zbrhH arji 205 postaj, kij so ■ne . * Columbia Broad- razfith jih čashikaTti jtitervjuvali, so « celo čudili, da javnost nič ne ve o tej stvari. Nelji tndu-, Ar o c je izjavil; »Potrebujemo ,;tidi, ki omogočajo hitrejšo. donosnejšo- dejavnost podjetja. Ko potrebujemo taninu posojilo, ga lahko, mnogo laže dobimo, če smo v dobrih pnjatoij.skih stikih. Da, pa te prijateljske stik« vzpostavimo, ^povabimo bančne funkcionarje na kosilo ali v gledališče ali na wcekend, sli pa priredimo kakšno, zabavo in jim predstavimo lepa dekleta.« ..ij Drug funkcionar je izjavil. «\ ec krat najamemo za week-' end jahto ter povabimo dva ali tri' visoke bančhe funkcionarje ali lastnike ■ •velikih trgovin. Domačim rečemo, da gremo lovit ribe s prijatelji. mere, BRITANSKI STRATEG O TRENUTNIH VOJAŠKIH RAZMERAH tomsko ravnotežje» je jamstvo proti morebitni «totalni vojni» Po njegovem so možni le vpadi krajevnega značaja - «logično» z Vzhoda LETOŠNJA «NAGRADA KRITIKE* •— ■ ■■■'■ i ki —i — —r f I ", "*" v V Se nikoli se ni toliko govorilo o miru kot danes, hkrati pa se ni nikoli tolfko trošilo za oboroževanje kot se danes. ZDA na primer predvidevajo kar štir petine svojih proračunskih sredstev za vojsko. In to ni malo: nad 50 milijard dolarjev. Zato ni nič čudnega, da se mnogi strokovnjaki — strategi — sproti in pogosto ukvarjajo z vprašanjem kaj bi bilo, če bi prišlo do vojne. V isti sapi pa govore, da je vojna trenutno nemogoča. Eden teh je 'tudi britanski vojaški v strokovnjak kapitan B. H. lAdttel Hart, ki je svoje domneve o tem obrazložil v članku, iz katerega povzemamo sledeče misli; Leto 1959 se je začelo s sovjetsko izstrelitvijo Luninega satelita ali bolje Lunika, ki ja odfrčal daleč mimo Lune in kroži sedaj okoli Sonca Po Hartovem mnenju ima izstrelitev Lunika velikanski znanstveni pomen, hkrati pa predstavlja za SZ še večji u-speh kot ga je predstavljala izstrelitev prvega sputnika v začetku oktobra 1957. Ta u-speh pride še posebno do iz raza, če vzamemo v poštev težkoče, s katerimi so se mo rali ubadati Američani, preden se jim je posrečilo ((postaviti v vsemirje« njihove u-metne satelite, in težkoče, s katerimi se 'mučijo sedaj, da bi svoj satelit pognali na Luno. V vsem tem času — pravi kapitan Hart — smo mogli proučiti znanstveno dokumen tacijo, ki so jo dali Rusi o svojih uspehih in iz tega moremo izvajati nekaj sklepov o trenutni strateški situaciji Vojaški, psihološki in politični učinek izstrelitve Lunika, vsaj potencialno, ima izreden vpliv na zahodno obrambo iti doslej se to še ni dovolj temeljito vzelo v poštev, Na ^ahn-iv" ritis -*e ,etos Prvie nastopila v Sanremu. Ob njej ” Dorelli, ki je lani »pognal« Modugnovo «Nel blu...« AMERIKA TUDI Z DRUGE PLATI KOLAJNE .. . — ....— i ).... i * f »m ■ ' ■■ ' ’ m. Za sklepanje svojih kupčij jejo Komentator ameriške televizijske družbe CBS je ameriški javnosti razkrinkal sramotne metode poslovnih krogov, ki se za dober zaslužek ne zmenijo za nobeno nravstveno načelo dlžavah *e ie; s,h . .običaj tako imenova-: zivj; e'det na telefonski po-. g'rjs 'ragazze šqui!lo. call-hiniL??rty"Sirls),' kar 'je~~pač Saj : kaj te fu^brt»‘ Temu se jo. „ 1 mnogi Ijtnlj judj icija »a &vet ter da so podotf ,F‘bavaf hotnice (hetere) že ^ ?Va‘e stare tač Prostituci. grške modrece. tajo"“'’e ieveda sploh ne ma da JC lreba tu' btužben- '° vokvmti v Hazatt vjuji, registriranimi na magnetofonski trak, z dekleti, posredovalci, industrijci,. trgovskimi 'potniki in funkcio-na vrsti takih «call-girls». So take, ki so lepe, izobražene, privlačne in jih lahko vsakdo spremlja v javne lokale, ne da bi sploh vzbudil kakšen sum; so pa zato zelo drage. So pa tudi take, s katerimi ne bi hotel poslovni človek nikoli priti v družbo. V New ZPA. Dejdeta seveda typorab-| Yorku je na primer neka go-Ijgjo samt) v velikih kupčijah., spa, ki pravi, da je često Razni’ poslovni ljudje, ki so» vzdrževala stike med dekleti jih časnikarji jtitCTV se celo čudili, da ja ne ve o tej stvari. e°* fazmere ter skušajo j AVijec je izjavit* da čemu C*U s tem nastajajo ti "'**eti s "’1' 'dolefonskipd s.k°rai samo v «v!|ji . i če ne zaradi drug*! ! taradi njihove cenolTv aa primer z#!eva v ... Roscmarie«, o afe ^ ludi £i!mi v Van\ ra Lacaze, ki Jo je tu sprožila deklica Mai* pDateljica že kar sjav- «mP.rlh,V,d‘-v nai trgovci in industnj- C^ kotU°‘l V0lini klepati IH ^ PHmeVanja- Tako po - c* Xv 'Pdustrijec tr- pa pridejo dekleVeaerj0' kjer se 5tr» rijec van.i ((zaljubiš. ih 'sr Okretno od-S»z;edtlje Rol°bčka sama. tlW da je /° Pa trgovec o- S,j,- " ■-'-ne pogoje, • ‘ 01 (j L "Sije T°*aV*e T" ne bl' S i “Kaj bi prl' 1 k ’ bi vaSa . vdajt. dela,)) ga prisilo *klJe»o*t S*«* Je nnstala’ da a gre za 16 nam;;i10jav’ 19’ ia- v ati UR'e't-o etlf-'P izmed Je UR'ednih' o ‘r> komentator-raQi <*rd r a in tele-Murrow iz- Sh au družb, da 'majo Jfnjg Sdov z m,;d osebjem ali pa-tudi uradnice, ki ma recita, da vaju spominja-iprisiiijo koneo tedna, (da *a- okČožijo svei, zaslužek. Plačajo jim ga'dva dni od 126 do rajveč 600 tisoč lir. Mesečni dohodčk profesidifclle znaš? cd 0 do 15 milijonov lir. Nekdo je Edivardu Murro-wu izjavil, da obstajata dve I0l'očo . kl»r. r^ni^tofraka,m' 7 f 0rkam„ teh de y°3o j,,.. j Bivši predsednik francoskega trjV° m<‘d od’ ' Parlamenta Andre Le Troquer, vil , 'Malii eno uro, I ki Je vpleten v na.lnovejšl 8vilnimi inter- francoski škandal. ta na nekoga, ki sta ga poznali pred več leti,« Agent je povedal, da sta od takrat in-dustrijca postala njegova prijatelja, da sta ga priporočila, da je sklenil pogodbo za zastopstvo in da si je s tem zagotovil zaslužek 36 milijo-l^Jp.,^ ^ ai . .. V mnogih primerih sklenejo kupčijo že isti večer in včasih je «call-girl» tudi zastopnica podjetja. Tehnika zapeljevanja se prilagaja vrsti kupčij. Razni industrijci so ie tako vajeni na tak sistem kupčij, da so razočarani, če jih pri sklepanju kakšne kupčije ne doleti taka pustolovščina. Se bolj pa je pretresla ame-r*ško javno mnenje Murrowa trditev, da se ameriška industrija ne omejuje samo na de. k'eta; obstajali naj bi tudi moški na poziv. Pri tem pripoveduje primer nekega lepega mladeniča, ki so ga industrijci uporabili, da je zapeljal doktorico kemije, ki je vodila neko veliko industrijsko podjetje, od katere jq, bil odvisen nakup neke iznajdbe. Slo je za kupčijo v vrednosti 3 milijonov dolarjev. Ker je postala pokvarjenost ie splošna, nič ne pomagai če tu pa tam obsodijo kako zvodnico. Pred 19. januarjem st ni tdhče predstavljal, da je stvar tako razširjena in so mislili, da gre le za posamezne pri-V ZDA torej ne gre več ra navadno prostitucijo, ki je vedno bila rakava rana družbe, marveč za nov pojav. A-industrijcem se zdi prostitucija najbolj primerna metoda za naglo sklepanje kupčij. Takšen »'stem pa je velika sramota za ves gospo- darski in proizvajalni ustroj v državi, kjer predstavlja poslovni človek poosebljenje narodnih vrednot. Vsa stvar pa je porazno vplivala na javno mnenje predvsem zato, ker \edo, da je radijska in televizijska mreža, ki je seznanila javnost s tem razvratom, resna ustanova, ter da razpolaga z zelo sposobnimi in spoštovanimi časnikarji. Zaradi tega je nastalo veliko razbur-jenje zlasti v policijskih krogih, ki jih obtožujejo, da so zapirali oči pred vsem tem pohujšanjem. Razni listi visoke finance in industrije pa ne znajo storiti drugega, kot da molčijo kot grob. Veriga časopisov družbe Hearst pa je prešla v protinapad, češ da gre samo za ogromno novinar-sko potvorbo ter da vodi R. Murrow, čeprav morda nehote le vodo na mlin komunistom, ki bodo prav gotovo neupravičeno obtoževali ame-tiški kapitalizem. Toda resni ljudje v Ameriki pravijo, da so Murrovvi intervjuji žal res. nični. Te vesti je potrdil tudi dr. Greenvvald, ravnatelj Inštituta za apličirano psihoanalizo in pisec važne študije o »call-girls«, ki obravnava to vprašanje bodisi iz družbenega kakor tudi iz psihološkega g'edišča. sprotno, zdi se, kot bi nekatere zahodne sile glede tega živele v nekakšni apatiji do vsega tega. ((Obnašanje sovjetskega Lunika — pravi kapitan Hart — in sledeč poskusom, ki so jih Rusi izvedli s sputniki, je za hodnim znanstvenikom dokazalo, da so Rusi razvili svoj s‘stem vodenja velikih raket na velikanske razdalje, ki je mnogo bolj precizen od sistema, ki ga uporabljajo Ameri čani. Rusi so s tem dosegli prednost pred Američani, ki ie ne bo moč tako lahko do hiteti, kajti razlika komaj dveh odstotkov v dosezanju cilja, ki je oddaljen nad 400 tisoč kilometrov (Luna) in če pri tem vzamemo v poštev še to, da je bila raketa pod vplivom številnih oblik gravitacije, vse to predstavlja to likšno preciznost, da človek pred njo obstane. Država, ki razpolaga s sistemom za tako precizno Ciljanje, bi ne bila v težavah, ko bi hotela vodikovo bombo pognati proti 5 ali 8 tisoč kilometrov oddaljenemu cilju. To se pravi, da bi ji ne bilo težko zadeti velikih' ameriških mčst' in industrijskih središč in to s popolno gotovostjo, da jih bo tudi z*dela.» ,y nasprotju z gor;yo. trditvijo pa isti strokovnjak strateg — pravi, da je zahodna varnost vendarle zaščite-, na,- kajti ameriška letalska o-bramba še vednp predstavlja varno zaščito vsega 'Nahoda in da ima Zahod še vedno na razpolago dovolj sredstev za (■povračilne ukrepe«. Te sile so tako velike in bodo vedno ostale tako močne, dokler ne bo vsakomur jasno, da bi a-tomska vojna predstavljala dejanski samomor obeh nasprotujočih si sil. Vendar je tudi res — pravi Hart — da vse to ne bi moglo avtomatično preprečiti manjših vpadov •>li tudi večjih vojaških napadov s konvencionalnim orožjem. Enakost v atomski oborožite vi je po Hartovem mnenju privedla do stanja, kot bi a-tomskega orožja sploh ne bi-'o, kajti dejstvo, da imata a-tomsko orožje obe strani, je privedlo do ((Strateškega mrtvila«. Toda to »atomsko ravnotežje« gre v prid napadalnosti s klasičnim oziroma konvencionalnim orožjem, glede česar so Amerika in njeni zavezniki v mnogo slabšem položaju kot njihov potencialni nasprotnik — Vzhod. Vzrok temu je v tem, da so zahodne sile dolgo časa zaupale v a-meriško prednost v atomskem orožju. Po izstrelitvi Lunika pa je številčna prednost Sovjetske zveze in njenih zaveznikov na'področju konvencionalnega orožja postala mnogo bolj važna kot prej. In t'o lahko privede do tega, da SZ in njeni zavezniki krepkeje pritisnejo na Zahod. Ta prednost omogoča krajevne vpade in manjše vojne podvige. Morda bi ta prednost dopustila tudi večje vojaške posege s konvencionalnim orožjem, ne da bi to nujno privedlo do atomske vojne, kot' je bilo možno pred' časpm. V preteklosti so ' ameriški uradni glasniki pogosto izjavljali, da bodo «uporabili a-tomsko orožje« v ((vsakem primeru«, ko bi bila napadena kaka država atlantskega pakta. V zadnjem času pa je pri istih ljudeh prišel v rabo izraz, da bi atomsko orožje prišlo v poštev (le) »v primeru večjega napada«. Po Har-tovem mnenju to še ne pomeni, da bi Američani ne u-porabili atomskega orožja tudi v primeru krajevnega napada. Na vsak način je res, da so se sile atlantskega pakta v zadnjih petih letih vežbale «po načelu takojšnje uporabe atomskega orožja proti kakršnemu koli napadu«. VsaKo-krat, ko je kdo glede tega izrazil- dvom, je poveljstvo atlantskih sil energično poudarilo slednje načelo, toda tedaj ni jemalo v poštev sedanjega ((atomskega ravnotežja«, ki je hkrati nekako »strateško mrtvilo«. Zato se v tem primeru postavlja vprašanje, ali bi bile ZDA pripravljene nastopiti tudi pri manjših vojaških akcijah nasprotne strani in odgovoriti z atomskim orožjem, kar bi po mnenju kapitana Harta predstavljalo za ZDA samomor? Vprašanje je, če bi bile ZDA tako velikodušne na račun kakega svojega majhnega zaveznika? Hart nato navaja primerjavo sedanjih razmer in seda- njega psihološkega razpoloženja z razmerami iz leta 1939, ko je Hitler računal, da se Velika Britanija ne bo vmešala v vojno zaradi razkosanja Poljske. Po Hartovem mnenju — ki «nujno» predvideva napad le z Vzhoda — je upati, da so se Stalinovi nasledniki v Kremlju iz poljskega primera ’ nekaj naučili. Nato Hart svoje fazglablja' r,je zaključuje z zaht^y,o, naj it v sedanjem stanju: »atomskega ravnotežja« Zahod bil pripravljen tudi na manjše akcije Nevarnost vojpe, po njegovem, ne grozi, ker bi nekdo atomsko vojno zares hotel. Do vojne pa bi vendarle moglo priti, če drugače ne, po naključju. Tak napad »po r aključju« pa bi znal potegniti za sabo tudi atomske sile in v tem primeru bi znalo priti do obojestranskega a tomskega samomora. Da bi se to ne zgodilo, kapitan Hart predlaga, naj bi si Zahod u-stvaril manjšo vojsko kakih 1? mehaniziranih divizij, ki Di bile zelo gibčne in ki bi mogle takoj zaustaviti' morebitni napad krajevnega žna čaja, da bi se iz tega ne razvili pogoji za raztegnitev vojne in dosledno s tem do »-tomskega poloma. Liddel Harf je vojak, strateg, skratka vojaško usmerjen človek in kot tak tudi govori. Upati je, da bi vojaki i-meli čim manj besede pri meddržavnih odnosih in v jav-nem življenju nasploh. •niiiiitiiimiiitiitiiuimHiiiiiiMHiiiiiimtiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiitiiiHimiiiiiimitHiHUHii V predmestju Aten Pre$ekli . y uredništvu beograjskega te- dnika «NZN» zbrala ~leg iVatiov 'uredništva sku. pina najvidnejših srbskih knTiievnikov m Icfttikov, fei 'žive v Beogradu. Zbrali so se na prijetno svečanost po-delitve uNagrade kritike», ki jo beograjski tednik že pet let zaporedoma podeljuje za -najboljši roman leta. Nagrada znaša 300.000 dinarjev. Čeprav gmotna plat nagrade ni majhna, je veliko več vredna njena moralna plat ker spada v vrsto naj večjih nagrad v jugoslovanskem slovstvu. Iz voroiilg, ki ga je namesto odsotnega predsednika žirije Milana Bogdanoviča na svečanosti podal književni kritik Borjslav Mi hajlovič — Mihiz, zvemo, da je bilo žiriji izročenih v o-ceno v preteklem letu 34 novih romanov, kar dokazu-jp, da je bila lanskoletna literarna žetev med Srbi izredno velika. V svojem poročilu je Borislav Mihajlovil med drugim rekel; »Daleč so časi, ko je bil pri nas (v Srbiji op. ur.j roman redkost. Žirija je u-gotovila, da je povprečje naše (srbsky op., ur.Jj pismenosti visoko nafastlo Za raz liko od preteklega leta je žirija ugotovila, da je bilo tokrat veliko številf ' romanov na resni literarni mš ' vprav njenega sina ffcbrali s* to nalogo.,. Odnos Krajtžhi- kov do bronastega Nikoteti-'ne Bursača ’ špdda med najbolj lirične struni naše sodobne literature.» Jz fdrnjeoa utemeljevanja, ki ga je izrazil Borislav Mihailovič, zvemo, da se j» sloviti Čopičev Nikoletine Bursač, ki je iz romane prešel na oder in nato tudi ne film, preselil sedaj iz Kozart v Panonsko nižino in v intervjuju, ki ga je imel urednik eNINs z Brankom Čopičem, zvemo, da se bo ciklus Nikoletine Bursač« nadaljeval še v prihodnjem Čopiče-vem romanu, ki ga že pripravlja. Z naslednjim delom pa se bd ciklus že prislovičnega Copiččvega junaka zaključil. Iz istega intervjuja zvemo, kaj misli Branko Čopič o podelitvi nagrade in kaj o svojem novem romanu. Glede nagrade je Branko Čopič rekel: »Zelo prijetno mi je, da sem dobil letošnjo nagrado eNINs, nagrado, ki je v nekaj letih pridobila velik u-gled. Prav tako mi je prijet«*; da sem še tako uvrstil v družbo Ptpbrice Cosi-id, Daviča, Božiča in Vuča (prejšnji nagrajenci, opomba ur.j.j. Prjtf . taHp njj Jf -.'žirlo bilo ntgraijna drajo ,da je moje delo »Ne toži, bronasta kut. dokazujejo, številna, (je- iel0, ki-r Sem la, ki so prala v ožjo izbi- delu znatno ro. Žirija smatra, da široka, razbohotena tematika ni več redkost in povsem naravno; je, da v njej prevladuje roman iz vojne'iti dobt okupacije, kajti vse več del se ukvarja s to tematiko.« Žirija ki so jo sestavljali Milan Bogdanovič, Velibor Gligorič, Eli Finci, Borislav Mihailovič in Zoren Mišič, je tokratno nagrado podelila znanemu srbskemu pisatelju Branku Čopiču (o katerem smo pred kratkim poročali), za njegov novi roman *Nt tuguj, bronzana stražo« (Ne toži, bronasta straža). Ne bomo navajali uradne motivacij«, zakaj je žirija dodelila «Nagrado kritike« Copičeve-mu novemu romanu, pač pa bomo iz poročila Borislava Mihajloviča povzeli elavno misel; »Večine članov žirije je mnenja, da predstavlja ta roman važno delo Branka Čopiča, da je -eno od njegovih najboljših stvaritev. Svojim gnanim vrlinam, j« Bran-kor Čopič s peth romanom dodal ali bolje vrnil neke svoje stare lastnosti mladega pisatelja. V tem romanu se ponovno pojavlja lirika Branka Čopiča, njegov lirični humor. Čopič je ostal zvest svojemu kraju, svojim Krajišnikom, od prve vrbove piščalke iz otroških let, ostal jim je zvest v času borbe in tedaj, ko je to borbo opisoval, in tudi tedaj, ko slika sestopanje teh ljudi iz planin v ravnine...« «... Sposobnost Branka Čopiča v ustvarjanju likov je znana. Ta roman nosi v sebi že nekoliko znane osebnosti, toda poleg nekaj novih in močnih osebnosti je tu prisotna tudi plavna osebnost Branka Čopiča —.Niko-letiva Bursač, ki ni več čudni partizanski komandir, pač pa bronasta {Straža v »tuji švabski vasi in pod katero sedi njegovo mati Marija, ki tožno sprašuje, čemu so Deveti festival popevk v Sanremu | in navdušenje ljudi za lahko glasbo V vsa ki državi se množice 1 izrednim spominom in poslu‘ navdušujejo za kako stvar: hom že prislužil kakih 7 mi-tako se v Sovjetski zvezi na lijonov lir na popularnem te-primer vsi od mladih do stp- levizijskem programu in ki jc lih strastno zanimajo za sp ut- zaradi tega tudi postal idol nike in astronavtiko, tu pri nas v Italiji pa se množice o-pajajb s popevkami Tako sta za povprečnega Italijana značilna dva simbola: na posteljnem vznožju obesi sliko kake Madone, na posteljno omarico pa postavi fotografijo Nil-le Pizzi. Ta zmes popevk in vere, to je posvetnega in svetega, nima v sebi nič svetoskrunskega. Poglejmo le na k. festival v Sanremu. Gre za posvetno prireditev, kjer pojejo razni pevci o luni, toda tudi o strasteh. Kljub temu pa je temu festivalu botroval pater Tognazzi, ki je bil vedno povsod pričujoč in je kakor nekak «deu s ex machi-nas vplival na sam potek festivala. Tako je med drugim celo prepričal «božanskega» Claudia Villo, da je drugi dan zc pet nastopil na festivalu, čeprav so se mu prvi dan tako zamerili, da je zagrozil, d a sploh ne bo več pel Ta pater pa je tudi b ral posebno mašo za izbrano družbo pevcev, ki so postali pravi maliki italijanskega ljudstva. Pri maši je stregel sam slavni «musichiere» Spar. taco D’ltri, ki ti je s svojim množic. Pri maši so bili sko raj vsi pevci in njihovi številni občudovalci in Gino Latil-la je pobiral s slamnato košaro miloščino za cerkev. Pater Tognazzi je v pridigi turi povedal, da je bil že sveti Frančišek Asiški nekak potu joči pevec. Spričo vsega' tega ni čudno, če. so po koncu maše navdušene ženske tako planile po Claudiu Villi, da s- je revež zvil roko; toda tudi to je imelo svojo pozitivno plat: nekoliko reklame ramreč ne škoduje. Tako je prišel Claudio Villa potem tretjič pet s togo roko; toda mož kljub vsemu temu ni i-mel sreče, kajti v vsem ga je prekosil Modugno. Njegova pesem «PioVe» je dobila prvo nagrado; na drugo mesto je prišla slo tono il vento», na tretje pa «Couo-scerti«, Modugno je tako že drugič dosegel ogromen u-speh, če pomislimo, kako važno vlogo ima popevka v italijanskem življenju. Ni dovolj, da so že njegove lanske »Nel blu dipinto di blu« prodali samo v Ameriki kar 7 milijonov plošč, z novo pesmijo o ,aežju si bo srečni Sicilijanec popolnoma utrl ppt tudi na | spa popevke«, pa, je rekla, t ameriški trg. Nekateri pravi- I hi morati vsi umetniki la h e ;g, da se kaže njegova sreča glasbe ustanoviti poseb o tudi v tem, da je prav v so- združenje. f>e združeni se l > boto v Sanremu, ki je znan ‘ do lahko branili. V Sanremu ko t mesto sonca in rož, močno deževalo, tako da so bili poslušalci v dvorani tudi duševno pripravljeni na izbiro te pesmi, kar pa seveda velja le za naivne ljudi, ki še verjamejo, da je festival v San-ri-mu nekaka oiimptada popevk, na kateri naj bi se u-veljavile najboljše. Skeptiki namreč pravijo, da je že vse v avnano vnaprej ter da je izbira pesmi stvar kompromisa med tremi največjimi založbami muzikalij. Sedaj pravijo ti skeptiki, da bo letos vse Uto »deževalo« po vsem lanskem eletanju«. Zaradi resnične ali domnevne kupčije in spletk na festivalu je bilo ob koncu dosti grenkih 'komentarjev. Med najbolj užaljenimi sta Claudio Villa in Nilla Pizzi Claudio Villa je sicer priznal, da so Modugnove skladbe dobre, dejal pa je, da je Modugno slab pevec in da doseže na pevskih nastopih mnogo nižje in-kase od njega. eMudngno kriči in ne poje,« je dejal užaljeni Claudio Villo. Toda naj kriči ali poje, milijoni mu kar sami od sebe tečejo v lepe. Nilla Pizzi, ki ji pravijo «go- največja reklama; izjema pa Jo seveda veliki, že uveljavljeni pevci, ki zahtevajo za tvoje nastope velike, vsote, ker reklame več ne potrebu-j iejo. Toda če RA1 ne plačuje mnogo pevcem, pa »rti na uteh svojih treh programih, nešteto plošč in računajo, da pridejo boš j znane popevk« | tudi po tisočkrat na vrsto na « h to za vsakokratno o|če pa -plačg f|A/ so tudi ugotovili, da so lel s pravzaprav vse pevke doživV^ le neuspeh. Vse tri prve nagrajene pesmi so namreč pe* li pevci. Vse to prerekanje in vsa te nevoščljivost sta popolnoma razumljivi, ker so popevke postale pravi vir bogastva. Ze besedila skladajo tu di slavni pisatelji kot ha primer Mora-ria, Soldati in Calvino; meda in prava manija popevk pa se širi po Italiji kot lava in pravijo, da so lani prodali več kot 12 milijonov plošč. Družine italijanskega srednjega sloja so se sedaj vrgle na gramofone, potem ko je doseglo število osebnih avtomobilov' poldrugi milijon in je že o-krog 1.100.000 televizijskih «• paratov. Statistika je ugotovila, do se vrti v Italiji sedaj že okrog milijon in pol gramofonov in da se bo zaradi tega prodaja plošč ie bolj pomnožila. K temu je pripomogla mnogo tudi televizija sama, saj so tako ljudje imeii priliko tudi videti in ne več samo slišati razne pevce. R4f-TV sioer ne plačuje mnogo pevcem za nastope, toda vsi radi pojejo, saj je to zanje IV odit« fj n bd svojega tipičnega pisanja... -in se pq nov.no vrnil k lirični počziji, 's katero serh; začel. Ta nag^Ofla nje ohfabruje, ker mi je utrdila prepričanje, da sem na dobri pot).« Kar se pa tič* samega nagrajenega dela, je Branko Čopič med drugim rekel: «... Mislim, da je to humo-ristično-lirično delo. Meni v tem delu ni humor bistvo. Tega dela nisem pisal zaradi humorja. Prepričan sem, da sem preko tega romana nadaljeval ono svojo lirično prozo,' s katero sem začel svojo književno ustvarjalnost. Nagrada ,ki sem jo dobil, priznanje naših kritikov mi dokazuje, da sem v tem svojem poizkusu do neke meje tudi uspel.« HOROSKOP ZA DANES__ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Uspelo vam bo pomiriti dve osebi, ki sta v sporu in ki mo. tita vaše mirno življenje. BIK (od 21. 4. do 20 5.) Skušali bodo prisiliti vas, da delate proti svojemu prepričanju. Bodite vztrajni in previdni. DVOJČKA (od '1. 5. do 22. 6.) Odločen poseg vam bo o-mogočil spraviti z dnevnega reda zadevo, ki vas že dolgo muči. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Neka oseba se je vpletla v stvar Zaunajte ji, ker vam je zvesta in ker je sposobna. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Bodite iskreni in vaše zahteve naj bodo le tolikšne, kot vam pritiče. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Kratko potovanje vam bo pomagalo priti v stik z ljudmi, ki vam bodo pomagali k boljšim gmotnim uspehom. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ne trošite zaman in preveč ih. n* posojajte denarja. Omejite (tudi svoj« poslovno dejavnost. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. li.) Postopoma se vam bodo razmere izboljšale, foda pod pogojem, če boste izbrali prave sodelavce. StttBLBC tod 8». H. do 20. 12.) Odlično se počutite, odlični so pogoji, tod* prevgč bi šlo vse prav. (od 2L 1% do rimeren za ne-Z zdravjem Ze te številke nam povedo, kako važen finančni faktor je danes »industrija, popevka v Italiji. O tam se jc i Sni ra časa festivala v Sanremu lahko vsakdo prepričal, saj ni bilo v nobeni gostilni ali boru, ki imajo' televizijski apa- c e ret, niti enega praznita stola, pravljenost. 21. 1. do 19. Fi vam jih nudijo nove poslovne zveze, vas mikqjo, Nfi va* jt RIBI (od 20. 2. do 20 S.) Sodelovali boste v zelo zanimivi diskusiji. Verjetno pa bo preveč eahtevna n vašo pri- —■ Končno1 mi je .vendarle uspelo poslati jih v šolo. Ni-•so in nieo hoteli iti... — Draga, saj j c danes vendar nedelja... Croriško-benešlii dnevnik ■srv Medtem ki jih Boami zavrača Zahteve Vsedržavne zveze kmetov v korist neposrednih obdelovalcev Med najvažnejšimi je odprava trošarine na vino in davkov na zomljišča In kmetijske dohodke Ker so demokristjanski poslanci v parlamentu trikrat glasovali proti predlogu poslancev Vsedržavne zveze kmetov, da bi se znižali davki, ki jih plačujejo neposredni obdelovalci zemlje, je nastalo po vsej državi zelo široko gibanje kmečkih množic v znak protesta proti politiki Krščanske demokracije, ki ne upošteva, s kolikšnimi težavami plačujejo kmetje davke in razne pristojbine. Medtem ko ti poslanci pod vodstvom demokristjana Bonomija po eni strani glasujejo proti znižanju davkov, pa po drugi strani predlagajo, naj se potrojijo prispevki za zdravstveno zavarovanje in za pokojninski sklad. Da bi Vsedržavna zveza kmetovalcev, ki je organizacija neposrednih obdelovalcev, seznanila kmete s svojimi predlogi ter jim obenem prikazala, kakšne so namere Krščanske demokracije, je organizirala v nedeljo 8. februarja več zborovanj v Ronkah, Gradiški in Krminu, na katerih bodo - govorniki prikazali glavne zahteve, ki jih lahko skrčimo na sledeče točke; 1. odprava trošarine na vino; J. neposredni kmetovalci naj se oprostijo plačevanja davkov in dodatnih davkov na zemljišča in kmetijske dohodke, spolovinarji pa davka na kmetijske dohodke; 3. neposredni obdelovalci naj prenehajo plačevati davek za dedovanje; 4. neposredni obdelovalci, spolovinarji in mali živinorejci naj se oprostijo plačevanja davka na živino; 5. suspendirati povišanje prispevkov, ki jih plačujejo kme. tovalci za zdravniško pomoč aMNIIIIIIIIMIIIMIIIHIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIlllllllllMItlHIHtllllllllOllltllllltlNIIIIIIIIItlltMItlllltll Turizem v Gorici v letu 1958 Povečalo se je število obiskovalcev muzejev Pristojne oblasti morajo a primerno akcijo vzbuditi zanimanje za mestna znamenitosti V lanskem letu 1958 se je obisk turistov v Gorici povečal zlasti po zaslugi jugoslovanskih lastnikov propustnrc obmejnega prometa, ki prihajajo dan za dnem v Gorice. Število tovrstnih obiskovalcev, ki pustijo lepe denarce v goriških trgovinah (lahko računamo na nekaj manj kol sto milijonov lir mesečno), gre v stotisoče in ne nameravamo na tem mestu o tem govoriti. Važno je tudi to, da se je lani povečalo število turistov, ki so obiskali naše mesto in ki so prišli ali iz tujine ali pa iz drugih italijanskih pokrajin. Da se je to število povečalo, nam dokazuje povečan obisk v goiiSklh muzejih. Na gradu so lani zabeležllT 54.2117 obiskovalcev, kar pomeni ot krog pet tisoč več kot leta 1957. Na drugi strani pa se je »manjšalo število obiskovalcev pokrajinskega zgodovinskega muzeja na grajskem griču, kjer so lani zabeležili le nekaj nad deset tisoč obiskovalcev proti 39 tisočem prejšnjega leta. To pa je treba pripisati dejstvu, da so prej obiskovalci grada lahko z isto vstopnico obiskali tudi zgodovinski muzej. 30.691 obiskov pa so zabeležili lani v pokrajinskem muzeju na Komu, kjer jih je bilo leta 1957 samo 1182. Tak« visoko število obiskovalcev je treba pripisati mladinski slikarski mednarodni razstavi v poletnih mesecih in otvoritvi razstave fotografij o prvi svetovni vojni, ki bo odprta še do prihodnjega poletja. Število turistov se je ' torej povečalo in s tem se je seveda povečal tudi prihod denarja v GOrico. Naloga upravnih in turističnih oblasti je, da izvedejo širšo akcijo za nadaljnji porast našega turizma. Sestanki PSI Tiskovni urad goriške federacije socialistične stranke poroča, da se vrši v celi pokrajini akcjja za vpisovanje novih članov v stranko in v ta namen so se vršili v številnih sekcijah sestanki, na katerih so pokrajinski voditelji prikazali sedanji politični položaj v državi, ki je prva posledica neapeljskega socialističnega kongresa. Tudi v nekaterih slovenskih vaseh so že bili taki sestanki in v drugih pa bodo v prihodnjih dneh. Da bi izboljšali organizacijsko delo stranke v naši pokrajini, so voditelji sklenili sklicati v nedeljo 8. februarje ob 9.30 v Ljudskem domu v Gradiški sestanek vseh tajnikov sekcij naše pokrajine in članov sekcijskih odborov. Zeleni križ se bo* bolje opremil Zeleni križ v Gorici je pričel z akcijo, da bi pomnožil svoje usluge bolnikom, V ta ramen pri delodajalcih skuša doseči večje razumevanje, da b: ge v posebni obliki včlanili v to ustanovo. Statistike namreč kažejo, da imajo delodajalci gmotno korist od tega, če se včlanijo v Zeleni križ, kajti 45 odstotkov vseh nesreč se pripeti ravno na delu. Z novipni prejemki si vodstvo Zelenega križa nadeja kupiti nov rešilni avtomobil 1.400, ki ga bodo rabili za daljše proge, jeseni pa »železna pljuča«. 2«. januarja je razve-telil družino tov. .Antona Durlija iz Oorenje Mirte novorojeni sinček. Tudi družino tovariia Konta, predsednika prosvetnega druStva sivin Trinkos je 30. januarja osrečil novorojeni “sinček Vlado Igor. srečnim staršem iskreno čestitajo prijatelji in znanci. Čestitkam se pridružujeta tudi uprava in uredništvo Primorskega dnevnika. in za pokojninski sklad ter do. seči znižanje teh prispevkov; 8. občinam naj se da na razpolago več sredstev, obenem pa naj se prizna krajevnim ustanovam več avtonomije v okviru avtonomne dežele. Goriški demokristjani in Fanfanijeva ostavka Na sestanku pokrajinskega vodstva Krščanske demokracije v Gorici so sprejeli resolucijo v zvezi s krizo v vladi in večinski stranki po odstopu Fanfanija V resoluciji, ki je bila sprejeta na tem sestanku, obsojajo tiste demokrist-janske poslance, ki so bili 25. maja izvoljeni na listi KD na podlagi strankinega programa, ki ga sedaj zavračajo. Medtem ko izražajo solidarnost s Fanfanijem, poudarjajo potrebo, da se na prihodnjem vsedržavnem kongresu razčistijo notranja nesoglasja, da bi »se stranka oklepila in pokazala svojo enotnost«. Kakor se vidi, so se goriški demokristjani zavzeli za Fanfanija, svojega vzglednika, obenem pa ne prikrivajo svojih skrbi nad usodo, ki čaka stranko, odkar so se tako očitno pokazala notranja protislovja, ki jo razjedajo. Nesreča motocikNsta v Benečiji Pri mostu sv. Kvirina se je motociklist 39-letni Franc Ster-gar iz Kobarida zaletel v tovornik, ki se je peljal pred njim. Do nesreče je prišlo, ker se je tovornik tako naglo u-jSlavil, da Stergar motocikla ni- mogel zaustaviti ob pra-\em času. Pri trčenju si je z>omil desni komolec, potolkel pa se je tudi po raznih delih telesa. Po desnem kolenu pa se je potolkla 16-letna Marija Melič, ki je sedela na zadnjem sedežu. Razstava ptičev v Vidmu V ponedeljek se je začel v Vidmu v prostorih obrtnega 'razstavišča v Ul. Morpurgo ptičji sejem. Ves ta teden bo posvečen ocenjevanju petja kanarčkov, 6., 7. in 8, februarja pa bo razstava v pravem pomenu besede. Na njej bodo razstavili najrazličnejše vrste ptičev od domačih pa do eksotičnih vrst. Ocenjevanje petja kanarčkov se je pričelo že v ponedeljek. Štiri mednarodne komisije bodo v okviru 7. mednarodnega tekmovanja kanarčkov ocenile pevce iz 13 držav, med katerimi so tudi pevci iz Jugoslavije. Požar v Ribijevi garaži Hud požar je nastal včeraj j onoči ob 1. uri v Ribijevi garaži kamionov v Ulici Duca d'Aosta 18. Ogenj, ki je nastal v dimniku, je zajel strop pritličja, kjer je bilo shranjeno razno blago. V prvem nadstropju pa je neki urad podjetja s številnimi arhivi. O-genj je kmalu zajel blago in arhive in če ne bi prišli gasilci, bi bila škoda večja. Gasilci so delali dve uri, preden so požar pogasili. Skoda znaša 300.000 lir. TEMPERATURA VČERAJ \Weraj »o na gori.škem letališču zabeležili najvišjo temperaturo 5 stopinj ob 16. uri, najnižjo pa 0 stopinj ob 6. urj. MS« u.m n Nogometni turnir za «Pustni pokal* Viareggia 1959 Zmagi Fiorentine in Milana nad Bapidom in Racingom Juventus in Roma sta se razšla z neodločenim rezultatom 0:0 VIAREGGIO, 3. — V nadaljevanju mladinskega nogometnega turnirja za »pustni pokal« Viareggia, so bili v izločilni fazi doseženi danes naslednji rezultati: Carrara: Fiorentina - Rapid (Dunaj) 2:1 (1:1). Pisa: Juventus - Roma 0:9 Lucca: Milan - Racing (Pariz) 2:1 (1:0). Od tujih moštev je bil tako doslej uspešen samo beograjski Partizan, ki je v otvoritveni tekmi premagal Samp-dorio z 2:1. * * ♦ CARRARA, 3. — Po zelo dobri igri posebno v drugem polčasu je Fiorentina zasluženo premagala enajstorico Rapida z Dunaja z rezultatom 2:1 (1:1). Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Rapid: Gejer; Reiter, Glech-ner; Wittmarr, Skočik, UU-rich; Osioka; Zelesnik, Haindl, Flogel, Riecker. Fiorentina: Albertosi; Kost-ner, Bagagli; Maggi, Corsi, Baroncini: Simoni, DeU’Ange- 10, Greatti, Casini II., Morosi. Gole so dosegli: v prvem polčasu v 15’ Dell’Angelo, v 30. Riecker; v drugem polčasu v 14’ Greatti. * * * PISA, 3. — Tekma med Ju-ventusom in Romo je bila odigrana na težkem terenu. Začetek je bil hiter in lep, toda že po 15’ igre je tempo popustil in tudi tehnični nivo igre same je močno upadel. V sredini drugega polčasa so začeli gledalci zaradi tega glasno negodovati in šele potem sta obe moštvi zaigrali bolje, vendar pa njuna napada nista mogla prebiti dobrih obramb. V 31’ prvega polčasa je Tiberi sicer dosegel gol za Romo, ki ga pa sodnik ni priznal zaradi prekrška istega igralca nad branilcem Juventusa. Moštvi sta nastopili takole: Juventus: Baravalle; Boni- no, Panio; Sponga, Bercelli-no, Leoncini; Renzulli, Stac-chino, Mascheroni, Sartore I., Barone. Roma: Di Domenico: Badia- 11, Eenzetti; Cesarini, Marcue-ci, Amatucci; Leonardi, Ther-mes. Tasso. Tiberi. Luna. LUCCA, 3. — Zaslužena zmaga Milana z 2:1 nad Racingom jz Pariza, ki je ves čas igral neurejeno in ki je prišel do gola šele v 30 drugega polčasa, potem ko je Milan nekoliko popustil. Za Francoze je bil uspešen njihov najboljši napadalec Bal-lesteros, ki je š' zadnji minuti tudi zamudil priložnost za izenačenje. Za tesen poraz ima največ zaslug . izvrstni vratar Racinga. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: _ . Milan: Ducati: Noletti, Treb-bi; Pelagatti, Salvadore, Tra-batoni; Balastra, Ferrario, Bargagli, Seregni, Testa. Racing (Pariz): Taillandier: Malard, Trigollet; Samper, Rozzet, Magny; Rollin, Sadat, M. Bark, Guilloh, Balleste-ros. Gole so dosegli: v prvem polčasu v 30’ Bargagli (M.); V druffem Dolčasu v 7' Pela- v drugem polčasu v IHIMimMllliaillllllltlllHIIHIIIMtimiHHMHHH Kino v Gorici CORSO. 16.30: «Kitajski zid«. Dokumentarni film o Kitaj ski v barvah in cinemasco- pu. VERDI. »Kapitanu je na morju slabo«, A. Guinness. VITTORIA. 17.15: »Dekle v črnem«, E. Lambretti in D. Horn. CENTRALE. 17.00: »Zvonovi Svete Marije«, 1. Bergman in B. Crosby. MODERNO. 17.00: «Pregrešno mesto«. gatti (M.), (R) v 30' Ballesteros Danes trening tekma Triestina-Ponziana Triestina je včeraj popoldne pod vodstvom trenerja Tre-visana začela priprave za nedeljsko tekmo proti Spalu v Ferrari. Lahkega kondicijskega treninga na osnovi atletskih vaj in podajanja z žogo na občinsikem stadionu so se udeležili vsi titularci razen Szokeja, ki je dobil en dan dopusta. Tekma z Milanom rij zapustila nobenih resnejših posledic fizičnega značaja za igralce, edino Brunaz-či čuti bolečine v rami, ki pa so mu proti večeru skoraj ponehale, tako da je njegov nastop v nedeljo zagotovljen. Danes bodo titularci Trie-stine odigrali običajno med- tedensko trening tekmo na dvoje vrat Njihov sparing-partner bo tokrat enajstorica Ponziane, ki nastopa v prvenstvu diletantov. SMUČANJE Nastopi za preizkušnjo prog v Squaw Valleyu SQUAW VALLEY, 3. — Organizacijski odbor zimsike o-limpiade 1960 je sporočil, da bo 70 atletov iz 13 držav sodelovalo na nekaterih nastopih za preizkušnjo prog v Squaw Valleyu. Te preizkušnje bodo od 21. do 23. febr. in od 28. febr. do 3. marca, udeležili pa se jih bodo smučarji iz Zah. Nemčije, Avstrije, Kanade, Čila, Finske, Francije, V. Britanije, Italije, Japonske, Norveške Nizozemske, Švedske in Sovjetske zveze. DRSANJE Divin evropski prvak v umetnem drsanju - DaVoS, 3. — Cehoslovak Karol Divin je obdržal naslov evropskega prvaka v u-metnem drsanju. Po zmagi v obveznih likih, si je zagotovil prvo mesto tudi v prostih likih pred najresnejšim konkurentom Francozom Gi-lettijem, ki se je v končni klasifikaciji uvrstil na drugo mesto. Italijan Brosio, k* je bil po obveznih likih 11., je v Ikončnj klasifikaciji zasedel 12. mesto. Končni vrstni red: 1. Divin (ČSR) 180,4 točk, 2. Giietti (Fr.) 175,8, 3. Fel-singer (Avst.) 172,7, 4. Cal-mat (FrO 170,4, 5. Schnelldor-ger (Nem.) 43—167,4, 6. Gut-zeit (Nem.) 166,4, 7. Jonas (Avst.) 152,4, 8. Clements (V. B.) 151,5, 9. Koepfler (Šv.) 76—152,3, 10. Mijalov (SZ) 146,3, 11. Pache (Šv.) 94—147,4, 12. Brosio (It.) 138,7 itd. »#------- Prijava Italije za olimpijski nog. turnir RIM, 3. — Italija, je 5. država za Norveško, Dansko, Avstrijo in Indijo, ki je organizacijskemu odboru 17. o-limpiade poslala prijavo za sodelovanje na olimpijskem nogometnem turnirju. Istočasno je Belgija dokončno sporočila, da na tem turnirju ne bo sodelovala. IIUIHMIIIII ................................. Italijansko košarkarsko prvenstvo Monotoni potek v Prvi seriji Nepotreben poraz Stocka v Rimu Okrnjen program v ženski A seriji in zmaga Don Bosca v moški A seriji Italijansko košarkarsko prvenstvo Prve serije je spet povzelo svoj monotoni potek. 14. kolo je bilo v celoti neuspešno za moštva jz nevarne cone in ker so v vseh srečanjih zmagali favoriti, se vrstnj red na lestvici ni spremenil niti za las. Vodilni Simmenthal je na lastnem igrišču igraje odpravil Santipasto in prav tako tudi Ignis Lazio. Nekoliko močnejši odpor sta na svojih igriščih nudila Livorno proti Oransodi in Lanco iz Pesara proti Motomoriniju. Najbolj napeti in bdrbeni pa sta bili tekmi v Cantuju in v Rimu med Levissimo in Reyerjem iz Benetk oz. med Stello Az-zurro in Stookom iz Trsta. Reyer je klonil svojemu nasprotniku le s tremi točkami razlike, Stock pa Stelli Az-zurri z 11 točkami razlike, čeprav je bil že na tem, da odloči dvoboj v svojo korist. Po začetnem vodstvu domačih je tržaško moštvo v 14’ prevzelo vodstvo s tremi točkami naskoka nato pa je po-pustilo in v 17’ so domačini izenačili na 21:21. V začetku drugega polčasa je Stella Az-zurra spet močno pritisnila in v 10’ je vodila že z 10 točkami naskoka, katerega je Stock predvsem po zaslugi Natalija zmanjšal na 3 točke. Kmalu potem je moral zaradi osebnih prekrškov zapustiti igrišče Montgomery in kljub temu, da sta Gavagnin in Cavazzem igrala nadvse prizadevno, Tržačani niso mogli več nuditi dovolj močnega odpora domačinom. Rezultati: "Ignis Varese - Lazio 81:55, "Simmenthal -Santipasta 78-54, "Motomorini - Lanco Pesaro 73:66, "Levis-sima Cantu - Rey«r 54:51, Stella Azzurra - Stook 61:50, Oransoda Virtus - "Livorno 63:54. Lestvica: Simmenth. 1413 1 1109 807 27 Oransoda 14 12 2 1041 805 26 Ignis 14 12 2 104« 878 26 Lev. Cantu 1411 3 919 874 25 Motomor. 14 9 5 986 883 23 Stella Azz. 14 6 8 916 825 20 Santipasta 14 6 8 855 894 20 Lanco Pes. 14 5 9 779 868 19 Stock 14 311 665 772 17 Reyer 14 3 11 780 979 17 Livorno 14 2 12 742 948 16 Lazio 14 2 12 802 1085 16 V ženski A seriji so bila odigrana samo tri srečanja ker tekma med Lubiam Mantovo in S. Marinello ni bila odigrana zaradi predaje S. Marinelle, srečanje med Om-so iz Faenze in Stockom pa je bilo odloženo zaradi neuporabnosti igrišča v Faenzi. V ostalem je pripravila majhno presenečenje ekipa Fiat iz Turina z zr’”*'"-Stando v Milanu, v ostalih dveh srečanjih pa sta Udine-se ih Tal. Autonomi visoko porazili Ozo Milano oz. ekipo Autovox Rezultati: »Udinese - Ozo Milano 72:26, "Lubiam Mant. i S. Marinella 2:0 zaradi predaje, ."Tal. Autonomi - Auio-vox 52:17, Fiat Torino - "Stan-da Mil. 46:43. Lestvica: Udinese 10 10 0 631 336'20 Autonomi 10 8 2 450 363 18 Stock 9 7 2 457 385 16 Standa M. »10 6 4 576 426 16 Fiat Torino 10 6 4 435 391 16 Mantova 10 5 5 376 354 15 Omsa 9 4 5 312 373 13 Ozo Milano 10 2 8 339 524 12 Autovox 10 1 9 315 525 11 S.Marinella 10 0 10 269 485 10 V mošiki A seriji tudi nič novega. V vseh srečanjih so zmagali favoriti, med katerimi je bil tokrat tudi tržaški Don Bosco, ki je na svojem igrišču s precejšnjo lahkoto in tudi povsem zasluženo premagal zadnjo z lestvice Ita-lo Montiglio. Rezultati: "Lih. Biella - Ra-veuna 60:44, "Petrarca - Varese 64:37, *Riv. Torino - Cus Firenze 61:28, "Don Bosco -Itala 70:58, "Udinese - Gori-ziana 67-51. ■ ’ Lestvica: Petrarca 12 10 2 763 552 22 Lib. Biella 12 9 3 625 561 21 Udinese 12 8 4 693 557 20 Riv Torino 12 8 4 684 604 20 Varese 12 8 4 727 647 20 Goriziana 12 6 6 695 703 18 Ravenna 12 6 6 608 636 18 Don Bosco 12 3 9 637 716 15 Cus Firen. 12 1 11 516 706 13 Itala 12 1 11 603 861 13 MEDDEŽELNO prvenstvo Zmanjšana prednost vodilnega Bolzana V 18. kolu meddeželnega prvenstva je vodilni Bolzano po vrsti zmag bil prisiljen na svojem igrišču odstopiti pol plena Pro Moglianu, kar sta izkoristila Falck Vobarno in Pro Gorizia, ki sta z. zunanjima zmagama nekoliko zmanjšala prednost enajstorice iz Bočna. Rezultati: "Merano - Basea- no 1:1, "Trento - Dolo 1:1, Falck Vobarno - "Audace 1:0, Miranese - "Schio 3:2, "Bolza' no - Pro Mogliano 1:1, "Bel-luno - Rovereto 3:2, "Pelliz-zari - Vitt. Veneto 2:1, "Crda - Portogruaro 0:0, Pro Gorizia - "Edera 4:1 Lestvica: Bolzano 18 12 3 3 32 12 27 Falck Vob. 18 D 6 3 26 16 24 Audace 18 8 7 3 25 13 23 P. Gorizia 18 9 5 4 32 19 23 Pellizzari 11) 7 9 2 19 10 23 Cr.da 18 H 6 4 31 18 22 Belluno - 18 7 5 6 23 26 19 Schio 18 f 8 5 26 20 18 Miranese 18 6 6 6 26 25 18 Bassano 18 5 7 6 20 21 17 Portogruar. 18 4 9 5 22 28 17 Rovereto 18 4 8 6 23 25 16 Edera 18 5 4 9 24 34 14 V. Veneto 18 6 2 10 20 32 14 Dolo 18 3 8 7 20 31 14 Merano 18 5 4 9 23 33 14 P.Mogliano 18 4 5 0 15 29 13 Trento 18 1 6 11 17 30 8 PENIS Doslej 16 prijav za pokal RIM, 3. — Za mladinski teniški pokal «Galea» 1959 se je že prijavilo 16 držav, nekatere pa se boido še prijavile do sredine meseca. Zanesljivo se bodo tekmovanja uder ležile: Avstrija, Belgija, CSR, Francija, Nemčija, Italija, Jugoslavija, Luksemburg, Monako, Nizozemska, Poljska, Romuni^, Španija, Švica, Ma džarsika in SZ. Nemčija, Italija, Jugoslavija, Monako, Nizozemska in Madžarska so izrazile željo, da bi organizirale posamezne »cone«. Zbor italijanskih nogometašev v Florenci Danes trening kandidatov za A in B reprezentanco Program priprav diletantske in juniorske reprezentance FLORENCA, 3. — 23 igralcev, ki so bili sklicani na skupni trening A in mlade nogometne reprezentance, se je zbralo danes pri zveznem tehničnem centru v Coverca-nu pri Florenci. Pred njimi sta prispela v Covercia-no tudi člana tehnične komisije Mocchetti in Ferrari, ki sta novinarjem potrdila, da bo trening tekma odigrana v dveh polčasih po 40 oz. 30 minut. Mocchetti je tudi dal razumeti, da bodo tudi upravičeno odsotni nogometaši kot Buffon, Bergamaschi, Robot-ti, Galli in mogoče Gratton lahko naknadno vključeni med kandidate in pozvani na treninge, ki bodo pred srečanjem s Španijo na olimpijskem stadionu v Rimu. i V jutrišnji trening tekmi, ki se bo začela ob 14,30, bosta enajstorici nastopili takole: A reprezentanca: Panetti; Sarti, Castelletti; Zaglio, Cer-vato, Segato; Bean, Boniper-ti, Nicolč, Fogli, Barison. Mlada reprezentanca: Anzo-lin; Capra, Guarnieri; Miche-li, Tagliavini, Bolchi; Perani, Gasperi, Rozzoni, Corso, . Pa-6CUtti. V drugem polčasu bo Rizzo-lini zamenjal Gasperija. * * * RIM, 3. — Tehnična komisija za diletantske nogomet ne reprezentance je izdelala program priprav za diletante in juniorje za tekmi' Italija -Nizozemska (19. iparca v Rimu) in Italija - Avstrija (21. febr. v Veroni). Diletanti bodo imeli 11. febr. v Neaplju ter 12. febr. v Florenci in v Monzi selekcijske zbore za igralce ž juga, centra in severa Italije. 19. febr. bo v Florenci normalni selekcijski trening, 5. marca pa bo v Florenci trening tekma med dvema formacijama kandidatov. 12. marca bo v Florenci zadnji trening proti moštvu, ki bo izbrano naknadno. Končno se bodo nogometaši, ki bodo sestavljali reprezentanco, zbrali v Rimu, kjer se bodo naslednji dan pomerili z nizozemskimi diletanti. Juniorji se bodo zbrali 18. febr. v Florenci, 19. pa ^ imeli krajši trening. ^ ^ odpotovali v Verono,jt bodo dan kasneje s: niorji Avstrije. ____________KOŠARKA Simmenthal - Beograd 79:68 (39:30) MILAN, 3. - V pHiate11 skem košarkarskem sreča®?1 je Simmenthal nocoj P'?*,) gal moštvo Jugoslova da , gal moštvo 1U®0M ra«a l državnega prvaka Beog rezultatom 79:68 (39:30) je so prikazali dobro igro> V. dar pa preveč bladn° i ^ računano. Med dug?. gor so se odlikovali Nikolič, ^ dič in Korač. Simmentna zaigral na običajnem -j. in si je zagotovil zma“aradi 1. -a-;: iere za.!:k le v zadnji fazi igre večje agresivnosti « iWr, VCCJC tehničnih odlik posame ^ med katerimi so i^g0, ri, Riminucci in tui° BOKS BUFFALO, 3. °rg^nr tor Pedro Martinez je .Knoo® dil Floydu Pattersonu dolarjev za borbo za^ js. v Buffalu proti Angležu » j, nu Londonu. Razen JL0p« .Martinez ponudil ji 300.000 dolarjev, če _blJahaCs svetovna prvenstvo z J sr sonom boril v Buffalu, $ dež borbe med Patters'^ in Johansscnom je .4?®!: mes1 didiralo že 6 ameriški*1 Odgovorni urednk STANISLAV REhK? {rit Tiska tiskarski zavod Zi KINO PROSEK-KONIOVR predvaja danes 4-ob 19.30 uri Metro I" V blatu predmestja Kirn na OnčMat BOKS NEW YORK, 3. — Ingemar Johansson je zapustil ZDA in se vrnil' v Kopenhagen. Pred odhodom je dejal, da je pre- ' ‘ " ‘ Pat,- pričan, da bo premagal ter»ona, da pa ne ve če s k. o. ali pa po točkah. predvaja danes 4. t. m. z začetkom ob 1*- url nadvse zanimiv film: i vih članov v stranko in v ta un, « I mesto«. Laizio z r« ‘ —----- ANDRŽ GILL0IS 27. POSEBNA IZDAJA Detektivski nnu it iivljenja prodajalcev tasailov «Pmo»1», Je aagrgral DvdieT z onemoglim glasom, »vse je naredile ona. To Je mrhal Ne moreš verjeti. Nihče se Ji ne more ustavljati. Ce kaj reče, Je treba ubogati. Samo ti me lahko rečii. če hočeš, bom vse povedal policiji.« »V rit me pirita ti in policija,« odgovori Pascal. »Počakal bom tisto tvojo Cathertne in Jo bom pripravil, da bo moji (juuir — Didler ni odgovoril, šel Je za prodajalci ali bolje med njimi, sredi teh previdnih korenjakov, ki so ga trdno obkrožali, Pascal Je stal na pločniku ravno sredi pročelja in z očmi sledil skupini, ki se je spuščala po stopnicah. Ljudi je bilo zmeraj več. Taksiji so prihajali na gosto. Bilo je osem ura. Didierov vlak je imel vsak čas oditi, a brez njega. In vsakih deset minut mu bo sledil drug vlak, kamor se bodo stlačili ljudje, ki se zdaj prerivajo okoli Pascala še zmenil se ni za to vrvenje, za to živčno naglico. Vsa njegova pozornost se je obrnila na tisto žensko, od katere navsezadnje ni ničesar pričakoval. * * * icftodajula, pri t Obrnil se j« k raaprodajalcem, ki so zdaj že poskušali —— 1 poznaval«:. »Pre- edlti pogovoru in razumeti to zamotano štorij »Treba bi bilo najttt kakšen mirem prqaU?r,» jim Je rekel, fin n« daleč od tod.« ^ . Začeli so »upravljati, kakor da bi šlo M t*>, da igtafcnejo primeren kot za balinanj«. »Hki raakkndšftču,« Je predlagal eden, »tam to prazni vagoni, Včasih sem hodil tya spat « »Oto tej uri ne bo rttč«, J« Velik promet> »Kaj pa javna ririadišča ak Bastilje?« »Zakaj pa ne v Rapče?« »I aeveda, v Rapče.« Vsi so pritrjevali. »Na strani pristana,« je dodal Pascal. ____ »VelJa» Je odgovoril Samson, ki se J« imel m za poglavarja skupine. »Stražili ti ga bomo tam. Prav zraven Morgue. Vse bo v redu.«---------------------------------------------------- - . _ »Pojdi z njimi!« Je ukazal Pascal 4T njo prideva za teboj N« skušaj pobegniti! A če bi. t« bom našel. Sicer pa, če bi jo skušal popihati, bi priznal, da je vsa grdo- bija tvoja.« Na Trgu Hotel-de-Ville je Catherine zopet nekje vsejala Dodelota. Ni tega napravila nalašč, saj ni vedela, da Ji sledi. A to pot se komisar ni jezil: po vsem je že spoznal, da je namenjena na Lyonsko postajo, številka avta 203 je bila javljena agentom in šli bodo za njo, brž ko bo stopila iz vozila Bil je gotov, da jo zopet dobi. Catherine je pritiskala na brzinski pedal. Obrazne poteze in njena notranjost, vse je bilo napeto in spraševala se je, odkod bi prihajala nevarnost in kako bi jo odvrnila. Tudi misel, kako bi zbrisala s sveta Didiera, ji je šinila v glavo. XXI. ’ o Pascalu je brž padlo v oči, da je Catherinin avto registriran v Parizu. Štorija z nizko številko iz lota, ki mu jo je pripovedoval Didler je bila torej izmišljena. To odkritje mu je hodilo kar prav. Zdaj se je morala tehtnica prevegnltl na eno ali na drugo stran, če je bil Dtdier že kriv, je bilo že bolje, da je kriv do kraja. Vsaka teh laži je pretrgala eno, od vezi. ki so ga še spajale s Pascalom. Iz same nestrpnosti, da se člmprej sestane z Didierom, se Je naglo postavila z vozilom vzdolž pločnika na prepovedanem mestu. V trenutku, ko je hotela izstopiti, je Pascal odprl nasprotna vrata, jo jo trdno prijel za komolce in Jo prisilil, da je obsedela na sedežu. Sedel je k njej, «Tukaj je prepovedano parkirati. Naprej!« je dejal. Inšpektor, ki mu je bilo naročeno paziti pri izhodih iz postaje, je opazil vozilo. Pascala ni poznal. Videl Je pač, da je stopil v avto človek, in je čakal. Ukaz Je imel samo slediti ženski, brž ko bo izstopila. Catherine voza ni premaknila. Da bi pridobila čas za premislek, je iskala ključe po torbici. Pascal jo je držal z očmi in se spraševal, če morda nima kakšnega orožja. Opazil je, da ima majhne, fine ročice in da ne kaže prav nič razburjenosti. Ona je takoj sklepala: ker je bil Pascal tam, Je moral uiti iz, zapora. Seveda je sedaj prišel do Didiera, ta pa je vrgel karte na mizo. Ostala je torej samo ena rešitev: obdolžiti Didiera, ugonobiti ga. V tem bi ji pomagal Pascal. Dovolj bo, če izzove v njem bes. Didier ji je pripovedoval, da verjame, kar mu kdo reče. A to je treba storiti naglo. Našla je ključek. Pognala je motor, a vozila ni takoj premaknila. V hipu »e je obrnila k Pascalu: »On je ubil mojega moža, zdaj najbrž veste. Ne veste pa tega, česa si je zmožen izmisliti. Tisto jutro, ko sem vas obtoževala, je bil v prvem nadstropju na balkonu. Naperjen je imel name samokres. Prisegel Je, da me zbije, če bi kako drugače govorila. Verjemite « »Verjamem vse, kar. ml kdo reče,« Je odvrnil Pascal. »Odpeljite!« »To bom povedala vpričo njega, če ga še niste spravili.« Počakala je trenutek, če bi bilo res, da Je Pascal že opravil z Didierom, bi bilo vse kaj preprosto. Pascala bi gotovo spet ujeli in tako bi izginila edina priča. A Pascal ni dal znaka od sebe. Zato je nadaljevala: »Prav nič ga ne bi bilo škoda. Plačan je z življenjem, najprej z vašim. Zabaval se Je, da vam je tvezli vse mogoče. Dejal mi Je celo: »z njim ni več zabave, preveč vse verjame.« »Vse,« je ponovil Pascal. »Povejte mi, zakaj je izbral mene?« • , Catherlni ni bilo treba niti pomisliti. V glave ji Je šinila misel, morda taka, ki jo utegne rešltt. Primaknila se Je k njemu. , ’ ■ * »Na vas J« bil ljubosumen,« mu Je dejala ■ prizvokom, iz katerega naj bi zvenelo priznavanje: »Nekega dne sem kupila od vas časnik pri Almskem mostu. Sedel je pri meni v avtu. Rekla sem mu, da imate lepe oči.« in tako se je naslonila nanj, da bi mu govorila od gp »Bila sem tako neumna, še razdražila sem ga: r sem neumna, se razdražila sem s®-,-.} « mu, da imate tako široka ramena, da ste tako m0 ,liiti v Njena igra Je šla zares. Sicer ni imela časa izp0jd0t)iti odtenkov. Treba je bilo poskusiti, kar se je dalo, P‘l s čimer koli. Spustila je roko Pascalu na stegno. ,, »Morala bi vas bila obiskati, pa sem se bala.« gp ^ Pascal se ji ni umikal. A videti je bil neobcute*: tetfl i vznemirjena, kakor da bi šlo za veliko ljubezen, r začela zares uživati, šla bi do kraja, če bi bilo tre * * * a Dodelot se je pripeljal za' volanom svojega jepP ,,9zžil je inšpektorja in je ustavil pred njim. Ta mu je P stoji avto 203. »Neki človek se ji Je pridružil.« ,.a .„[• Dodelot je izstopil in se peš zapodil med taksi J • p j 2e od daleč ga je opazil Pascal. Kot bi tret str ^ /ta in se spustil v beg. Komisar je prihajal z .° _ine i?,A> in se motal med vozili, zato ga ni videl. Catn a 0^ mislila, da ga ima In se je temu begu nemalo za/'a1u neP&vV se je okoli, ker Je mislila, da je Pascal »r je OKOll, Ker je immim, un je n{\r)(> nega. Tedaj je spoznala komisarja. Hipoma Je °,n0 z3g s* z vozilom skoraj podrgnila ob Didiera, in se z orzi ep», v reko taksijev. Komisar je skočil nazaj do svojeg ( odgnal in pritisnil za njo. -__________________________________________ ,, k | luni i4< —— ""j~• 4* K *t6*i Inšpektor, ki je ostal na pločniku, je pi*»n:‘‘n3 je radijsko povezavo. Oddal je povelje: javljeni avto^z, ol)ve^ D ustaviti in vozačico aretirati. V tistem hipu so P1U vsi oddelki na straži. Istočasno so zaprli ceste na ^ »»I »Muca, i— ,,h Pariza, po mestu pa so ojačili straže na prenoa“ Ta pot je Catherine vedela, da Ji sledijo. Vozil® J por} hitro tn brez živčnosti. Na koncu ograje ob Lyon ^ je zavila na desno po Diderotovem bulvaru, potern^ J® zavila in zavozila po Daumesnilovi aveniji. H°te „hiti J porte Dorše, se prebiti skozi Voncennski gozd in # / po veliki okoliški cesti. Najpametneje se JI j« ***?,,’ 1? prej pride domov, če bi se kam skrila, bi potra* paSc» j! Gledala mu je naravnost v obraz in Je dovršeno igrala vzhičenost in vznemirjenost. Imela Je na lahno odprte ustnic« ki pa za ta čas niso imele trdne podlage. Da bi » Je vse kazalo, in bi llbi’ cl& , hotel maščevati, kakor )e vse kazalo, in m l“J’’ oia *: s tem nehote odstranil edino pričo, ki bi ga 111 (Nadaljevanje