CELOVEC PETEK
I TU nm\ TTTT''E
VESTNIK«
»Vse je lov« - razstavo v Borovljah svečano odprli
^mEZ DVA tisoč ljudi je pri-^•sostvovalo svečanosti na prenovljenem Glavnem trgu v Borovljah. Sploh je mesto zablestelo v novih, svežih barvah, utrujene fasade so bili prenovili in celo cesto v Kožentavri so pravočasno uredili (česar skoraj nihče ni verjel), tako da so se gostje lahko neovirano pripeljali v to puškarsko mesto, ki bo pol leta vabilo na lovsko razstavo.
Kot »ideološki« mentor razstave je ddr. Günther Hodi v govoru predočil pomen lovstva v zgodovini človeške kulture, vodja celotnega projekta mag. Hart-
wig Pucker pa je opisal nastajanje razstave in priprave zanjo, ki so bile vse prej kot enostavne. Politični zastopniki dežele, oba namestnika deželnega glavarja, dr. Michael Ausserwinkler in mag. Karl-Heinz Grasser, ter deželni glavar dr. Christof Zer-natto pa so poudarili gospodarski pomen te največje letošnje deželne prireditve.
H kulturnemu sporedu so prispevali boroveljski »Stadt-chor«, »Alpenrose«, kvintet hornistov, teater WalTzwerk in pa mešani oz. »Komorni zbor SPD Borovlje«, kakor se no-
voustanovljena pevska skupina pod vodstvom mag. Romana Verdela imenuje. Ta nastop je bil za pevke in pevce tudi ognjeni krst, saj so v tem sestavu nastopili prvič in odlično zapeli.
Slavnosti je prisostvovala tudi cela vrsta odličnih gostov, mdr. tudi gen. konzul R Slovenije Jože Jeraj in župan sosednje občine Tržič Pavel Rupar.
Tudi nekaj slovenščine je bilo prisotne: županje goste iz Slovenije pozdravil v slovenščini, Horst Ogris (ORF) pa je prebral povzetke govorov.
S. W.
Zematto za NATO
Deželni glavar seje v ponedeljek precej jasno zavzel za pristop Avstrije k NATO, diskusija o tem se mora čimprej začeti. Zernatto je tudi povedal, da je Koroška pristopila kot dopisni član k Federalistični uniji evropskih narodnosti, kajti tu naj bi se tudi v bodoče srečavali strokovnjaki v manjšinskih vprašanjih. (Kongres FUEV bo letos v Porečah ob Vrbskem jezeru od 7. do 11. maja.)
Za deželnega glavarja je člen 7 seveda izpolnjen, a je pridal, daje diskusija važnejša od papirja. Država se mora priznavati k manjšinam - diskusija o tablah pa da bi samo razburila duhove.
Virilni mandat v deželnem zboru, za kakršnega se zavzema Zernatto, pa po njegovi oceni ni realen, kajti drugi dve stranki (SPÖ in FPÖ) ga ne odobravata.
Treba bi bilo uresničiti integracijski model, kar bi ne smelo biti težko, saj ga je njegova stranka že uresničila s pliberškim županom, poslancem Grilcem.
Zanimiva pa je Zernattova pripomba, da ima dovolj pogovarjanja o manjšinski problematiki z raznimi društvi, to so NSKS, ZSO in KHD. Od kod da si sploh jemljejo legitimacijo zastopanja manjšine, ko pa niso izvoljeni na volitvah.
Gospodu Zemattu v vednost: Tako Narodni svet kot Zveza slovenskih organizacij sta že dolgo državno priznani zastopnici manjšine. Da bi bil to tudi Heimatdienst, še nismo slišali. Če se zavzema za volitve med narodno skupnostjo, mora najprej povedati, ali je država pripravljena take volitve izpeljati - vsake druge so spet lahko le na osnovi društvenega prava.
Slovenija in Hrvaška
Državi intenzivirata pogovore, kar je postalo precej nenavadno, glede na razlike v nekaterih pogledih pa normalno. Realnost je pač taka, da obe državi dogovarjanje samo obnavljata, v bistvu pa se ne približata rešit- • vam odprtih vprašanj. V tokratnem sporočilu po obisku hrvaškega zunanjega ministra Mateja Graniča v Ljubljani je rečeno, da sta obe državi zbližali stališča glede dvolastniške jedrske elektrarne v Krškem, da bodo imela slovenska letovišča na Hrvaškem enak status kot lani in da kopenska meja med obema državama ni sporna. Kako pa bo rešen problem morske meje v Piranskem zalivu, pa naj bi še nadalje razpravljala meddržavna komisija. Tudi pri vstopanju v evropske integracije naj bi se obe državi medsebojno podpirali.
Trgovci odlikovani
Koroška Gospodarska zbornica je preteklo sredo podelila trgovkam in trgovcem odličja za dolgotrajno članstvo in požrtvovalno delo v gospodarski zbornici.
Predsednik zbornice Karl Koffler je v svojem govoru zahteval izboljšanje okvirnih pogojev za trgovino. Pri tem pa ni mogel mimo dejstva, da veletrgovine in trgi v vedno večjem
obsegu ogrožajo mala in srednja podjetja. Apeliral je na številno navzoče jubilante in jubi-lantke, da se s trdo voljo in optimizmom, kot so to dokazali v preteklosti, lotijo zahtevam časa.
Med odlikovanci je bil tudi kom. sv. Franc Rutar iz Dobrle vasi (50 let trgovec in član zbornice), Jože Picej iz Sentprimoža (35 let) in Walter Rakuschek iz Sel-Borovnica (25 let). M. Š.
Firma IIUTRADE pred koncem?
Mešane firme, ki so nastajale pred približno dvajsetimi leti in so zaposlovale nekaj sto uslužbencev/uslužbenk na južnem Koroškem in tako prispevale h gospodarskemu razvoju regije, v kateri živijo tudi koroški Slovenci, so v zadnjih letih zabredle v velike gospodarske težave in večina teh firm danes ne obstaja več (Obir, Hago itd.).
Sedaj preti eni najstarejših mešanih trgovinskih firm IN-TRADE v Celovcu, ki je v »najboljših časih« zaposlovala 22 sodelavcev/sodelavk konec
oziroma spojitev s Slovenijales Holdingom. Po načrtih vodstva firme bi preostalo samo še eno delovno mesto.
Firma INTRADE je trgovala predvsem z nekdanjo Jugoslavijo, vzhodnim blokom in Nemčijo ter bila po besedah nekdanje sodelavke izredno bogata firma. S krizo oziroma razpadom Jugoslavije in vojne na Balkanu je začela propadati tudi INTRADE. V letu 1991 so začeli z odpuščanjem delovne sile. Črna knjiga o mešanih firmah je kot kaže za eno poglavje bogatejša.	M. Š.
Pred volitvami v ÖH:
dva Slovenca na čelu nove frakcije
Od 13. do 15. maja bodo potekale volitve Avstrijske visokošolske zveze (Österreichische Hochschülerscahft - ÖH), pri katerih bo 230.000 študentk in študentov odločalo o univerzitetni politki naslednjih dveh let. To so prve volitve, odkar vodi ÖH leva koalicija z gradiščansko hrvatico Agnes Berlakovich na čelu in več kot vprašljivo je, ali se bo ta lahko obdržala ali pa bo eksekutivo zopet prevzela konzervativna Aktionsgemeinschaft, ki jo financira ÖVP.
S tem bi bil ogrožen fudi projekt študentskega časopisa
UNI LIBRE, ki je v zadnjih dveh letih deloval relativno neodvisno od vladajočih frakcij. Da bi si zagotovili nadaljnji obstoj projekta, so sodelavci časopisa ustanovili lastno frakcijo »S.O.S. Freie UNI-Medi-en«, s katero kandidirajo za zvezni študentski parlament (ZA). Posebnost frakcije je, da sta na njenem čelu dva koroška Slovenca: listo vodi sodelavec Slovenskega vestnika Joži Wutte, na drugem mestu pa kandidira tajnica Kluba slovenskih študentk in študentov Darija Sticker.
SPD »Borovlje«
vabi na odprtje razstav v okviru koroške deželne razstave
»Nedeljska hranilnica« »Stara glasbila«
»Stara lončevina«
v soboto, 3. maja 1997, ob 19.30 v kulturnem domu pri Cingelcu na Trati.
Ob otvoritvi bo tudi predvajanje dokumentarnega filma »Puškarji«. V bivših prostorih Posojilnice-Bank v Postgasse 4 je razstava »Kultura - delavstvo - narodnost« že na ogled; uradna otvoritev bo 15. maja.
MANJŠINSKO PRAVO
Kolektivne ali individualne manjšinske pravice?
Mednarodne norme manj-IVišinske zaščite lahko razdelimo na dva sklopa: na splošni ravni velja prepoved diskriminacije zaradi rasne, verske ali narodnostne pripadnosti. Tu je mišljeno predvsem to, da univerzalne človekove pravice veljajo za vsakogar, ne glede na rasno, etnično ali versko pripadnost. Konkretno to pomeni, da ima vsakdo npr. aktivno in pasivno volilno pravico, pravico do svobodnega govora, do združevanja ipd.
Poleg tega veljajo še posebne manjšinske pravice. Leta 1867 je avstro-ogrska monarhija sprejela Temeljni zakon, s katerim je določila osnovne pravice, ki so bile sprejete tudi v kasnejšo ustavo Republike Avstrije. V členu 19 tega Temeljnega zakona so bile definirane pravice »ljudskih rodov« (Volksstämme). Te pravice so bile vezane na kolektiv, torej na ljudski rod (ali Volksstamm).
Po prvi svetovni vojni je bila manjšinska zaščita določena s senžermensko pogodbo, ki je
uvedla individualne pravice (pravice pripadnikov manjšin) in prav tako je tudi avstrijska državna pogodba v členu 7 definirala manjšinske parvice kot individualne pravice (pripadniki manjšin imajo pravico do...). Avstrijsko ustavno sodišče se je že nekajkrat ukvarjalo z vprašanjem, ali člen 19 Temeljnega zakona iz leta 1867 še velja ali ne. V odločitvi leta 1996 je dokončno odločilo, da ta člen ne velja več.
Mednarodne organizacije, kot so to Združeni narodi ali Svet Evrope, so se jasno opredelile za koncept individualnih manjšinskih pravic.
Kaj pomenijo kolektivne in kaj individualne pravice?
Člen 19 Temeljnega zakona je manjšinam zagotovil kolektivne pravice. Mimogrede: interpretacija le teh pa je bila že v 19. stoletju oporečna.
Sodoben koncept pa veže manjšinsko zaščito na skrb za jezik, za kulturo, kulturno dediščino ipd. Pravice, ki izhajajo iz tega, imajo seveda določene skupinske poteze (jezik, napisi, šola ipd.), toda nosilec pravic je posameznik. Le-ta lahko te pravice uveljavi in po potrebi tudi sproži spor pred ustavnim sodiščem. Tako npr. je tožbo glede dvojezične javne ljudske šole v Celovcu vložila družina Messner, ne pa npr. ZSO, ki je družino seveda podprla.
Torej imajo manjšine po sodobni zaščitni zakonodaji določene skupinske pravice. Prvič: imajo pravico, da se organizirajo po narodnostnih kriterijih in na ta način uveljavljajo svoje skupinske interese glede ohranitve jezika, kulture, kulturne dediščine ipd. Kar se tiče političnih pravic, pa sodobna manjšinska zaščita izhaja iz načela človekovih pravic, ki
zagotavljajo politični pluralizem kot temelj demokratične družbe. To načelo tudi omogoča, da se deli manjšine organizirajo v politično stranko, prav tako pa tudi legitimira, da se pripadniki manjšine organizirajo po tistih političnih opcijah, ki so jim pač blizu.
To je zelo pomembno, ker vsi nacionalizmi stremijo po politični homogenizaciji, katere kriterij je etnična pripadnost. To je bil npr. koncept Miloševiča, s katerim je zrušil Jugoslavijo in povzročil med drugim okoli dvesto tisoč mrtvih.
Sodobna evropska manjšinska zaščita temelji na ohranitvi kulturne, jezikovne in etnične raznolikosti, odgovornost za sožitje je vsakodnevni plebiscit v glavah manjšine in večine. Zato npr. Svet Evrope v svoji okvirni listini za zaščito narodnih manjšin govori med drugim o medkulturnem dialogu med
manjšino in večino kot predpogojem za sožitje, za katerega sta odgovorna tako večina kot manjšina. Skratka, manjšinska zaščita je tudi vprašanje emancipacije družbe.
Zato je tudi jasno, da evropske norme manjšinske zaščite v času postmoderne temeljijo na skupinskih jezikov-no-kulturnih pravicah, katerih nosilec je posameznik in ne na kolektivnih politično-et-ničnih pravicah.
Enostavno povedano: če si posameznik pribori pravico ali če mu je nihče ne oporeka, ima pravico s tem tudi kolektiv. In nihče ne brani organizacijam, da ne podprejo posameznikov v zahtevah ali v uresničevanju pravic. Če ima pravico do dvojezične izobrazbe eden, jo imajo tudi vsi drugi, ki to želijo. To velja tudi za vsa druga področja.
Dr. Marjan Sturm
MANJŠINE IN MEDIJI
Kaj jim je skupnega in kaj jih razlikuje?
U OD naslovom »Migrantje / ■ migrantke in manjšine na medijskem področju« je Dunajski Integracijski fond v sodelovanju z manjšinsko redakcijo ORF in časopisom »Mosaik« v času od 25. do 26. aprila priredil seminar v gradiščansko-hr-vaškem centru na Dunaju, katerega se je udeležilo okoli 40 novinarjev manjšinskih in mi-grantskih časopisov ter manjšinskih oddelkov radiotelevizije. Bil je prvi te vrste in že zaradi tega zanimiv.
Na začetku je Petra Herceg, asistentka na publicističnem inštitutu dunajske univerze, predstavila svojo študijo o manjšinskih in migrantskih časopisih v Avstriji. Ogledala sije 18 časopisov (od vsakega po tri izvode)' ter jih analizirala predvsem glede grafičnega oblikovanja in osnovne vsebinske usmerjenosti glede na ciljno publiko. Med časopisi avtohtonih manjšin si je ogledala samo Crikveni Glasnik in Krajanske Noviny.
Za večino ocenjenih časopisov je bila kritika dokaj katastrofalna. Od tehničnih pomanjkljivosti in slabega plasiranja slik do očitka, da so nekateri časopisi videti kot reklamni katalogi, drugi pa spet kot uradni listi, je segala kritika na grafičnem področju.
Glede vsebine je kritizirala predvsem slabo diferencirano ciljno publiko ter način pisanja, ki nagovarja le zelo zaprt krog ljudi. Tudi tematsko le redko kak članek sega preko roba lastnega manjšinskega krožnika. Gre torej v prvi vrsti za prostovoljno getoizacijo in ignoranco do zunanjega sveta. V tem ozkem krogu se razen tega čisto po neumnem ponavljajo isti klišeji o manjšinah in migrantih, kakor jih poznamo iz večinskih medijev. K temu pride še, da so mnoga besedila novinarsko popolnoma diletantska, saj ni razlike med komentarji in poročili, reportaže to v resnici sploh niso itd.
Predavanje je izzvalo vročo debato, saj so se mnogi čutili prizadete. Predavateljici so očitali zlasti površnost in pristranskost. Pogost argument za slabo kakovost časopisov je bilo pomanjkanje finančnih sredstev ter dejstvo, da je govor o prostovoljnih, večinoma neplačanih novinarjih. Petra Herceg je očitke zavrnila, češ da jamranje tudi ne bo zboljšalo položaja in če se manjšinska
uredništva sama ne bodo trudila zboljšati svojega poročanja o manjšinskih zadevah, tega tudi novinarji večinskih medijev ne bodo storili.
Pri večerni podijski diskusiji, pri kateri so sodelovali Ralf radier (RTL, iniciativa Medien gegen Rassismus), Cornelia Wilß (Die Brücke), Helmut Kietzander (manjšinska redakcija ORF), Hakan Gürses (Die Stimme von und für Minderheiten), Peter Tyran (Hrvatske novine), Gerhard Baumgartner (ORF Gradiščanska) in Goran Novakovič (Bečki glasnik), je bila osnovna tematika vloga manjšinskih jezikov. Medtem ko je Tyran zagovarjal tezo. da imajo manjšinski mediji predvsem vlogo krepitve identitete, so njegovi sogovorniki poudarjali, da naj bi bil jezik v prvi vrsti komunikacijsko sredstvo in nikakršen faktor identitete. Prav tako manjšinski mediji nimajo funkcije krepitve identitete, temveč naj bi bili obvezani izključno novinarski etiki.
Drugi dan je bil namenjen delovnim krožkom, v katerih so se udeleženci podrobneje ukvar-
jali s štirimi področji. Prvi krožek, ki ga je vodil Gianluca Wallisch od Evropske novinarske akademije, je bil posvečen profesionalizaciji novinarskega dela. Rezultat natančne analize pisanja v manjšinskih časopisih je bila napoved vodje, da želi v prihodnje organizirati izobraževalne seminarje za urednike manjšinskih in migrantskih medijev, saj se ti navadno iz finančnih razlogov ne morejo udeleževati večjih publicističnih šolanj.
V drugem krožku je Gerhard Baumgartner s svojo skupino diskutiral o odnosu med manjšinskimi mediji. Poudaril je, da je največja razlika med obema v tem, da manjšinski mediji v glavnem delajo v zaščitenem proštom, kjer nimajo konkurence in lahko delajo, kakor se jim zljubi. S tem pa obstaja velika nevarnost, da uredništva izgubijo kontakt z bralci. Dober primer je časopis Hrvatov na Madžarskem, ki ga bere manj kot 400 ljudi, tiskajo pa ga v nakladi
40.000	izvodov - samo da si zagotovijo višjo državno podporo. Ta zaprtost v svoj lasten krog lahko pomeni smrt za vsakršno
novinarsko delo. Ali, kot je rekel Helmut Kletzander: »Črv mora dišati ribi, ne ribiču!«
V tretji skupini je Ralf Radler nakazal nekaj poti za sodelovanje med malimi manjšinskimi časopisi in televizjo kot masovnim medijem. Po njegovem mnenju bi morali uredniki manjšinskih časopisov izkoristiti popularnost televizijskih zvezd, ki se na kakršenkoli način ukvarjajo z manjšinsko oz. migrantsko tematiko, da bi v sodelovanju z njimi popularizirali tudi lasten medij.
Četrti delovni krožek naj bi preveril možnosti sodelovanja med raznimi manjšinskimi in migrantskimi mediji, vendar so udeleženci morali ugotoviti, da je razlika med ciljnimi publika-mi navadno prevelika, da bi lahko prišlo do tesnejšega sodelovanja. Kar bi bilo vsekakor mogoče, je nekakšna borza informacij.
Na koncu seminarja se je Goran Novakovič v imenu Integracijskega fonda zahvalil navzočim za sodelovanje ter izrazil upanje, da bo prišlo še večkrat do takih srečanj - morda v organizaciji drugih, finančno krepkejših inštitucij.
Joži Wutte
PODIJSKA DISKUSIJA V KSŠŠ NA DUNAJU
Enotnost v zahtevi po ustavnem določilu
■5PAHTEVA po ustavnem do-fciločilu, ki naj zagotovi obstoj in razvoj v Avstriji živečih narodnih skupnosti, je dala pečat diskusiji, na katero je vabil Kub slovenskih študentk in študentov na Dunaju. Pred številnimi gosti je moderatorka in sodelavka ORF Trautl Brand-staller pozdravila zastopnico Zelene alternative mag. Terezijo Stoisič, vodjo inštituta Ludwig Boltzmann za človekove pravice dr. Hannesa Tretterja in predsednika Centra avstrijskih narodnosti dr. Marjana Pippa.
Diskutanti so si bili edini v zahtevi po novelizaciji zakona o narodnih skupnosti iz leta 1976, ki ne ustreza več današnjim po-
trebam in ki je od vsega začetka »bil restriktiven, ker velja samo za Slovence na Koroškem in Hrvate na Gradiščanskem, izključuje pa druge kot npr. Madžare, Čehe, Slovake, Rome in Sinte ter predvideva 25-odstot-no klavzulo za uveljavitev pravic iz tega zakona ...«, je ostro sodil dr. Pipp o dosedanji zakonodaji. Sicer se ni jasno izrekel proti ustavnemu določilu, ki naj jamči za razvoj in obstoj narodnih skupnosti, vendar je bil skeptičen glede določil, ki so lahko le deklarativna.
Bolj optimistična je bila mag. Stoisičeva, ki je opazila novo vzdušje v državnem odnosu do manjšinskih pravic, saj se parlamentarne stranke zavzemajo za ustavno določilo. To pa ni le deklarativno, ampak tudi materialno: čas in histerija splošnega varčevanja ni prizadela manjšin in predvidenim izdatkom zanje (50 milijonov šilingov) ni oporekala nobena stranka. Jasno, da tiči za tem slaba vest zaradi dosedanjega ravnanja z manjšinami, a treba je priznati, da očitnih agresij proti manjšinam ni več
zaznati. Rezultati so kljub temu pomanjkljivi; ustavno določilo ne sme postati izjemna deklarativna izjava, tej morajo slediti pravni ukrepi na področju dvojezične vzgoje, topografije in elektronskih medijev. Poleg tega je treba poskrbeti za novo nastajajoče manjšine, ki so se v Avstriji naselile v zadnjih desetletjih, (migrantje in begunci ter že tretja generacija Turkov, Kurdov, Srbov, Bosancev, Poljakov itd.).
Na ta problem je opozoril tudi dr. Hans Tretter, ki je zahteval, da naj se mednarodne obvezne
konvencije iz Evropskega sveta in podobnih inštitucij povzdignejo v ustavnopravno veljavnost. Status novih manjšin naj se uredi po vzoru specifičnih pravic avtohtonih narodnih skupnosti.
Tretter je zlasti ugovarjal mnenju, ki gaje včasih slišati, da bi ustavno določilo pomenilo ob-soletnost člena 7 državne pogodbe: ta dva da si ne nasprotujeta, temveč pogojujeta. Dolgotrajna diskusija je izzvenela v skupni zahtevi in podpori za uvedbo ustavnega določila, v kateri se republika Avstrija obvezuje za obstoj in razvoj narodnostnih skupnosti, ki so tu doma. O novelizaciji zakona o narodnih skupnostih se bo verjetno sklepalo letos jeseni. F. Z.
■klATANKO 40 let je Rado IM Janežič delal pri Slovenskem vestniku - od prvih začetkov dalje, zato je bil tako rekoč tedenski gost v slovenskih domovih in ga tako pozna velika večina koroških Slovencev. 5 maja bo praznoval svojo sedemdesetletnico, pa mu je bilo sitno, ko smo mu rekli, naj ob tej priložnosti pove spet kakšno za časopis. Prav tako skoraj točno je že deset let v pokoju.
Rojen je bil na Breznici pri Šentjakobu, na tistih legendarnih slovensko-koroških tleh, kjer je v neposredni bližini, v Svatnah, doma Miklova Zala, pa tudi veliki jezikoslovec Anton Janežič, ki je bil Radova »žlahta«. Od tam so doma idealisti, kj so svoje življenje posvetili narodni skupnosti, pa se jim zdi to tako samoumevno, da slavljenec pravi: »Kaj boste pisarili, saj nisem nič posebnega!«
Kot dvajsetleten mladenič je odrajžal v službo na Dunaj, kajti pred petdesetimi leti Slovenskega vestnika niso smeli izdajati na Koroškem. Izredno angažiran, razgledan politično in kulturno, je časopisu dal svoj nezamenljiv pečat in odločilno prispeval k podobi Vestnika kot stvarnega, angažiranega in tehtnega časopisa.
NAS NEKDANJI GLAVNI UREDNIK
Rado Janežič jih ima 70
Rado, kako preživljate prosti čas, zdaj, ko ste že deset let v pokoju?
Kot pošten penzionist nimam nič prostega časa. Dneve mi izpolnjuje delo za Zvezo slovenskih izseljencev, kjer sem tajnik že 46 let. Poleg tega imam nekaj konjičkov, ki se jim rad posvečam: filatelija, zbiranje značk, silno rad berem, v naj-večje veselje pa mi je sedem vnukov, ki že znajo poskrbeti, da človek ostane vitalen.
Ker ste bili dolga leta neposredno vpeti v narodnopolitično delovanje, bi bilo zanimivo sišati, kaj pravite o današnjem položaju manjšine...
Moja ocena niha med politično katastrofo in tragikomedijo, če gledam, kaj se dogaja v Sloveniji. V mislih imam položaj bivših borcev, ki se morajo skorajda oproščati, da so se nekoč borili proti fašizmu. Ko da so zato zločinci. To me silno užalosti, razjezi in razkači.
Na Koroškem poznamo to dejstvo že dolgo...
To se seveda pozna tudi pri nas na Koroškem. Vpliv, da sta si danes desnica in levica tako daleč narazen, prihaja iz Slovenije - začel se je zares takrat, ko se je Slovenija osamosvojila. Tudi po vojni je prišel razdor iz Slovenije; med vojno so bili koroški Slovenci enotno proti nacizmu, potem pa so sem prišli razni belogardisti in domobranci, ki so zastrupili vzdušje. Če govorimo o razdvojenosti, to ne pomeni, da bi morali biti vsi enega mnenja. Razdvojenost je takrat, ko ni več pogovorne baze in kulture v načelnih vprašanjih. Zdaj pa je desnica dobila veliko podporo v Sloveniji in zdaj propagira ena-
ko enoumje, kot je bilo po vojni - le da z obrnjenim predznakom. Še najhuje je bilo v obdobju Peterletove vlade.
Kako pa vidite odnose med večino in manjšino?
Res je zaznati znamenja izboljšanja, sicer brez konkretnih rezultatov, a vzdušje je vsekakor bolj strpno. Po drugi strani pa se zmanjšuje vpliv Heimatdien-sta.
Kakšne želje pa imate za bodočnost?
Rad bi doživel 200 let - iz enega samega razloga: da bi lahko prebral vse tiste knjige, ki bi jih rad in ki sem jih zbral v teku let. Knjiga mi je bila skozi vse življenje največja dobrina in glavna slovenska šola.
Rado, sprejmite najlepše čestitke ...
Ah, kaj, rojstni dan ni nobena zasluga. Če pa že ima kdo zasluge, potem je to moja žena Ančka, ki je vedno tako lepo skrbela zame, da sem še kar zdrav in agilen.
Potem pa najlepše čestitke ob rojstnem dnevu vam, vaši ženi pa najlepšo zahvalo!
Sonja Wakounig
TRŽAŠKI SLOVENCI
Sporočilo za tisk
SKGZ z zadovoljstvom jemlje na znanje, da je državni zbor republike Slovenije kot svoje delovno telo ustanovil komisijo za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Odločitev se zdi umestna, če upoštevamo, da temeljno politiko sodelovanja RS s slovenskimi avtohtonimi manjšinami v zamejstvu določa prav državni zbor. Ocenjujemo, daje bilo s tem uresničeno eno bistvenih določil Resolucije o položaju avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah, ki jo je državni zbor soglasno odobril lani. Nedvomno bo imenovana komisija imela pomembno nalogo, da skupaj z državnimi in drugimi dejavniki RS in v sodelovanju z manjšinami spravi v življenje določila omenjene resolucije. Toliko bolj se zato zdijo neumestni pritiski, kar zadeva sestavo komisije, ki želijo v najbolj kritičnih trenutkih odvrniti pozornost in zmanjšati pomen vsestranskega razvijanja in urejanja odnosov med matico in manjšinami v zamejstvu, v okviru vse bolj prijateljskih odnosov in novih oblik sodelovanja s sosednjimi državami.
Slovenska kulturno gospodarska zveza (Trsi, 24. aprila )
Pri letošnjem velikonočnem seminarju MENS na Madžarskem si bil izvoljen za podpredsednika in ti je tako pri drugem poskusu uspelo obnoviti tradicijo, da je to mesto v rokah HAK. Kaj te je motiviralo, da si kandidiral?
Bilo je tako, da smo se s Slovenci zmenili, da bomo poskušali spraviti nekoga iz slovanskega prostora v predsedstvo. Moja osebna motivacija je bila, da sem že vedno rad sodeloval, v MENS z raznimi manjšinami iz vse Evrope. In to sodelovanje je vsekakor lažje, če sem član predsedstva.
Značaj MENS se je v zadnjih nekaj letih precej spremenil. Prej so obstajale še razne konference, bilo je resolucij na pretek, poskušalo se je delati politično. Tega danes skorajda ni več. Ali ni zanimanja, ali pa se zavestno poskuša izrinjati politične vsebine?
Mislim, da se to ne dogaja zavestno. Današnji mladini pač politika ni več tako pomembna. Kar opažamo pri nas, to velja za celotno Evropo.
Če je politika nepomembna, kje potem vidiš glavno nalogo te mednarodne manjšinske organizacije?
Pomembno se mi zdi spoznati mladince iz drugih evropskih manjšin, spoznati druge kulture. Gre za navezavo stikov in skupno uresničevanje skupnih ciljev.
POGOVOR S PODPREDSEDNIKOM MENS
Nemška dominanca je problem
Georg Čenar, podpredsednik Hrvatskega akademskega kluba na Dunaju, je postal na letošnjem velikonočnem seminarju na Madžarskem novi
podpredsednik Mladine evropskih narodnih skupnosti (SV je poročal).
O njegovih pogledih na MENS se je z njim pogovarjal Joži Wutte.
V MENS opažamo vse večjo dominanco nemških manjšin, saj skorajda ni nobene članice, katere materin jezik ali pa vsaj drugi jezik ne bi bila nemščina. Tiste, ki so, pa se srečanj ne udeležujejo, tako da je pogovorni jezik skoraj izključno nemški. Kje je razlog tega in kaj nameravate podvzeti, da bi naredili MENS atraktivno tudi za nenemške organizacije?
Lani smo govorili o širitvi MENS proti vzhodu in rezultat smo lahko videli letos: včlanile so se samo nemške organizacije. Je pač tako, da so bili letošnji gostitelji madžarski Nemci in da imajo ti več stikov z nemškimi manjšinami na vzhodu. Razen tega mnogi na vzhodu ne obvladajo niti nemščine niti angleščine in ne francoščine (doslejšnji uradni jeziki MENS, op. J. W.). Zato smo letos dosegli, da je bila na občnem zboru sprejeta
in predvsem njihov zastopnik v predsedstvu Stefan Segner vehementno proti uvedbi ruščine kot uradnega jezika.
To ne drži popolnoma, polovica delegatov madžarskih Nemcev je glasovala za ruščino. Kakšen je bil razlog, da so drugi nastopili proti, mi ni znano.
Drug problem z nekaterimi nemškimi manjšinami - konkretno mislim na Alzačane - je, da se jim očitajo de-snoekstremne tendence. Ali obstaja nevarnost premika celotne politike MENS v desno?
Ta nevarnost je zelo majhna. Da so nekatere organizacije in-filtrirane z desnimi ekstremisti, je druga stvar. Kar zadeva Alzačane, je treba povedati, da se ti seminarjev že tri leta ne udeležujejo več.
To je seveda zelo lahka rešitev: čakati, da se sami poslovijo od
Georg Čenar
ruščina kot četrti uradni jezik. S tem smo odstranili jezikovno bariero za mnoge manjšine. In zdaj je treba delati na tem, da bodo prišle k srečanjem tudi druge manjšine.
Zanimivo je pa le, da so bili madžarski Nemci kot prvi gostitelji iz bivšega vzhodnega bloka
MENS. Toda ali obstaja kakršenkoli korektiv v pravilniku, s katerim se desnoekstrem-ne tendence lahko preprečijo?
Teoretično zahtevajo statuti, da so članice demokratične in da se priznavajo k ciljem MENS. Potemtakem pravzaprav de-snoekstremne organizacije ne morejo biti včlanjene. Prepričan sem, da se bo v MENS našla večina za izključitev vsake organizacije, kateri se lahko dokaže desnoekstremna vsebina njene politike.
Diskusija o desničarstvu Alzačanov obstaja že več let in predsedstvo je bilo na lanskem občnem zboru pozvano, naj preveri delovanje njihove organizacije. Dejansko se ni zgodilo nič. Ali ni to precejšnja zamuda predsedstva?
Nočem kritizirati svojih predhodnikov, ker sem se premalo bavil z doslejšnjim dogajanjem.
Imam vtis, da ima MENS na-splošno težave pri odločanju o izključitvi članic. Nadaljnji primer so sudetski Nemci, ki po statutih že zdavnaj ne bi smeli biti več včlanjeni, saj ne delujejo na svojem avtohtonem področju, temveč v Miinchnu. Letos ste spreminjali statute, ali ste mislili tudi na korektiv članstva?
Statute smo samo formalno prilagodili nizozemskim zakonom, kjer je novi sedež MENS. V omenjeni točki ni bilo nobenih sprememb.
Hvala za pogovor!
4 2. maj 1997
■ Kulturne novice
Kljub temu, da letošnja vigred kar precej zamuja, pa se v naših društvih ne dajo. Po Bilčovsu, Kotmari vasi in še kje je prejšnjo soboto svoj vigredni koncert izvedlo tudi Katoliško prosvetno društvo »Drava« iz Žvabeka. Številnim obiskovalcem v gostilni Hafner so peli in igrali domači Oktet Suha, gostujoči moški pevski zbor ži-trajske »Trte«, Vogrški puabi in Pevsko-instrumentalna skupina Zvabek.
Koroški pisatelj Gert Jonke iz
Celovca je preteklo nedeljo na Dunaju prejel literarno nagrado Ericha Frieda v višini
200.000	šiligov. Ilse Aichinger, lanska dobitnica te nagrade, je nagrajenca označila kot pisatelja, ki se ne podreja časovnim trendom.
Že tradicionalnega vigredne-ga praznika ljudske šole v Mohorjevi so se poleg ravnateljice Marice Hartman, učiteljskega osebja, staršev in otrok udeležili tudi številni častni gostje. Med njimi: celovški župan Harald Scheucher s soprogo, veleposlanik Zdravko Inzko z družino, zastopnik dež. šolskega sveta Werner Glas, konzul RS Aton Novak in drugi. Po pozdravnih besedah Vere Wutti-Inzko in Eve Liegl, ki sta opozorili na- pomen te šolske ustanove za mirno sožitje v deželi, je sledil družabni del prireditve. Za dobro razpoloženje je z lepimi melodijami poskrbel Duo Peugeot; na sporedu uspelega večera pa so bili še ameriška dražba slik domačih umetnikov, tombola in polnočni vložek.
Veliko mladine se je zbralo na letošnjem koncertnem .večeru dijakov dvojezične TAK v mladinskem centru »Mozarthof«. Glasbeni večer so oblikovali skupine »Sinnlos« z dvojezične TAK (slika zgoraj), »Subsonic« iz Velikovca in »Calvaria« iz Slovenj Gradca. Mladinske skupine so predstavile lastne skladbe in komade znanih rock in pop skupin. Ob glasbi se je srečavala in spoznavala celovška mladina, priložnost pa je bila seveda tudi za ples.	M. Š.
Florjan Lipuš jih bo šestdeset
Prihodnjo nedeljo bo šestdeset let dopolnil koroški pisatelj Florjan Lipuš. Rodil se je 4. maja 1937 v Lobniku pri Železni Kapli. Ljudsko šolo je obiskal v domačem kraju, leta 1958 je maturiral na gimnaziji na Plešivcu (Tanzenberg) in še istega leta stopil v celovško bogoslužje, iz katerega je leta 1962 izstopil. Nato je opravljal različne poklice, 1. 1966 pa je končal celovško učiteljišče. Najprej je bil učitelj v Lepeni, od 1. 1985 dalje pa poučuje v Šentlipšu pri Žitari vasi. Leta
1960 je bil med ustanovitelji koroške literarne revije MLADJE in do 1. 1981 njen glavni urednik. Od leta 1985 dalje je dopisni član SAZU (Slovenska akademija znanosti in umetnosti) v Ljubljani.
Knjižne izdaje: Črtice mimogrede, Zmote dijaka Tjaža (v nemškem in francoskem prevodu), Odstranitev moje vasi, Jalov pelin, Prošnji dan. Srčne pege in roman Stesnitev.
K življenjskemu jubileju mu iskreno čestitamo!
LJUBLJANA
Jakopičeva nagrada V. Omanu
Letošnjo nagrado Riharda Jakopiča, najvišjo slovensko nagrado na področju likovne umetnosti, je kot prvi neslovenski državljan dobil koroški akademski slikar Valentin Oman. Podelili so mu jo skupaj Galerija Riharda Jakopiča, Moderna galerija in Društvo slovenskih likovnih umetnikov.
Oman namerava v letošnjem letu razstavljati na Koroškem (tri
razstave), v New Yorku, na Nizozemskem in v Rimu. V Istri bo sodeloval pri slikarski koloniji. Zdaj živi na Dunaju, ima pa tudi atelje na Koroškem. Zagotovo je med danes najbolj znanimi siikarji v Avstriji in Evropi.
Njegova dela si lahko ogledate tudi v poslopju Mohorjeve, poslikal je na primer cerkev na Plešivcu in v Šentjakobu. Nagrajencu iskreno čestitamo!
ELERJEVA EDICIJA MOHORJEVE
»Svet svitanja« Milene Merlakove
U REJŠNJI teden je Mohorje-■ va založba v Celovcu predstavila tri nove izdaje, in sicer v slovenskem jeziku pesniško zbirko Milene Merlak-Detela „Svet svitanja», dvojezično izdajo njenega moža Leva Kocbekovo berilo/Kocbeks Lesebuch in Jožeta Hlepša Christliche Philosophie der Slowenen v samo nemškem jeziku
V politično-literarnem smislu sta zelo zanimivi predvsem prvi dve. Kocbek je zagotovo neizčrpen vir za vse vrste sedaj še vedno aktualnih ideologij. Tako raztrganega literata, kulturnika in revolucionarja v Sloveniji skorajda ne najdeš. Vsi črpajo iz njega, povečini pa s fragmenti iz njegovih tekstov dokazujejo, kako prav imajo in kako jih je že tedaj potrjeval veliki Kocbek. Ob prebiranju in pregledovanju Detelove izdaje ponovno dobiš ta občutek. Najbolje bi ga bilo (Kocbeka namreč) obvarovati tako, da bi za
daljši čas prepovedali uporabljati njegove tekste in ime v po-litično-literame namene.
■ |

Nekako v ta koš bi lahko uvrstili tudi zbirko „Svet svitanja» Milene Merlak-Detela. Prav škoda, da je že v spremnih besedah zapisano, da je po študiju primerjalne književnosti in
psihologije v Ljubljani »politični režim čedalje bolj občutila kot breme za svojo ustvarjalnost in dostojanstvo osebnosti, zato je s svojim poznejšim možem Levom Detelo emigri-rala v Avstrijo«. V deželo svobode torej, v deželo, kjer se Slovencem cedita med in mleko! V deželo večumja - moderno povedano. Kakor za koga!
Stalnica Milene Merlak-Detela je namreč, kakor je zapisal Denis Poniž, izjemen posluh za sočloveka, vpetega v čas in prostor svojega bivanja, njena lirika, ki z enako izpovedno močjo sledi čustvenim kot miselnim obratom v človeškem življenju, se nenehno dotika temeljnih vprašanj, med njimi predvsem osrednjega:	Kdo
sem?
Brez poudarka na nekakšnem disidentstvu bi imela njena poezija nedvomno večjo literarno vrednost. Tisto, ki si jo dejansko zasluži. Jože Rovšek
LIKOVNO RAZSTAVIŠČE RITTER
Fabio Mauri - Male e belezza / Zlo in lepota
TO BO verjetno tudi edina I razstava v likovnem razstavišču Ritter ob Velikovški cesti, ki jo v tem letu organizira deželna galerija.
Italijan Fabio Mauri je umetnik mednarodnega slovesa, kar trikrat je sodeloval na Biennali v Benedkah, razstavljal je v Londonu, Moskvi, St. Peters-burgu, Montrealu, Buenos Airesu, Tokiu itd. Toda šele pred kratkim mu je bila posvečena obsežna retrospektiva v večnemu Rimu.
Mauri seje rodil leta 1926 v Rimu. Oče je bil med drugim založnik v Milanu, kjer je Italijanom kot prvi približal komik strip »Mickey Mouse«, kar je močno vplivalo na mladega Maurija. Leta 1938 seje družina preselila v Bologno, kjer je spoznal Piera Paula Pasolinija. Z njim je v letih 1942/43 ustanovil literarno umetno revijo »II Setaccio«. V starosti 14 let
je obiskoval simpozij na temo fašizem in nacionalsocializem. To doživetje je pozneje postalo osnova za njegovo performance predstavo »Che cosa e il fascis-mo«. Krstna predstava je bila leta 1971 v Rimu. Predstave so bile še v Benedkah, New Yorku in Rimu. Preteklo sredo pa je bila ta performance ob otvoritvi njegove razstave prvič predstavljena v nemškem jezikovnem prostoru.
Mauri se je z umetniškim delom začel ukvarjati v petdesetih letih. V središču njegove pozornosti je bila in je jezikov -na-semiološka analiza pojem-skih implikacij družbe, ki jo obvladajo sredstva masovnega obveščanja.
V likovnem razstavišču Ritter je predstavljeno »ideološko delo« iz sedemdesetih let. Predmet umetnosti ni politika, temveč ideologija. »Male e belezza« išče signale v estetiziranju
zla, v prisotnosti prostora njenega delovanja.
Telesni kult je kulminiral v maloglavah NS-herojev in danes živi v fitness obrti, kozmetični industriji in kozmetični kirurgiji. Vulgarna filozofija čistosti se uveljavlja v cvetoči gospodinjstveni mehaniki in kemiji. Njen tehnični višek je dosežen v trenutno profitni genski manipulaciji. Razstavni elementi, inštalacije in delovne skupine se ukvarjajo, ponazor-jajo še naslednje tematske sklope; sredstva propagande, dnevni fašizem, estetiziranje zla, izvajanje duševnega in telesnega pritiska, genocid, uprizoritev oblasti in njenih mehanizmov.
Razstava velikega italijanskega umetnika je na ogled do 30. junija, od ponedeljka do petka od 11. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 12. ure.
M.Š
DJEKŠE
Vigredni koncert na jezikovni meji
IV JI ED stalnice slovenskega IVI kulturnega utripa »tam čez Dravo« sodi vsakoletni vigredni koncert na Djekšah, ki ga prireja velikovško prosvetno društvo »Lipa«. Minulo nedeljo so tam v ljudski šoli poleg društvenega mešanega zbora nastopili še instrumentalisti slovenske gimnazije v Celovcu pod vodstvom mag. Romana Verdela. Povod temu sodelovanju med gimnazijo in »Lipo« sta dve obletnici: 90 let velikovškega društva in 40 let Zvezne gimnazije za Slovence. Zategadelj so se na gimnaziji odločili, da se letos pobratijo s tremi društvi.
Koncert na Djekšah je potekal prijetno in sproščeno, številen obisk pa je potrdil, da je
»žeja« po slovenskih priredit- chling se je prav posebej zah-vah na severni jezikovni meji valila ravnateljici šole Romi precejšnja. Med poslušalci je Dovjak za sodelovanje in mož-bil tudi župan Poleßnig. Pred- nost uporabe šolskih prostorov sednica »Lipe« mag. Zalka Ku- v prosvetne namene.
Instrumentalisti slovenske gimnazije
Prav lepo jih je bilo videti in poslušati: Mladinski-otroški pevski zbor iz Galicije
Sproščene kotmirske pevce zdaj vodita Jožko Pack in Danica Hanuna-Čertov
^%RETEKLO nedeljo je Kr-M ščanska kulturna zveza spet izvedla zdaj že tradicionalni koncert otroških in mladinskih pevskih zborov in skupin. Tokrat v sodelovanju Slovenskega prosvetnega društva »Jepa-Baško jezero« in Mladinske skupine v Ledincah. Ta množična prireditev je v dvorano kulturnega doma v Ledincah privedla obilno množico ljubiteljev petja, med njo pa je bilo seveda največ sorodnikov nastopajoče mladine. Programski list je napovedoval, da bomo, preden se bo na oder zvrstilo in svoj program odpelo kar dva-
Galicije, ki je nastal ob velikem prizadevanju Mire Blažej ob pomoči Sonje Verdel, in pa Otroški zbor SPD »Gorjanci« iz Kotmare vasi pod novim vodstvom Danice Hanuna-Čertov in Jožka Packa.
Koncert je na prijeten, nekonvencionalen način povezoval Niko Küpper, v pomoč in popestritev pa mu je bila tudi gosenica Evgen.
Petja je bilo veliko, otroci pojejo radi, nekateri mladinci tudi, mentorji in zborovodje so prizadevni, vsi skupaj pa v svoji vigredi obetajo tudi bogato poletje.	Jože Rovšek
SREČANJE MLADINSKIH ZBOROV
Množična pesem pomladi
najst zborov in skupin, sedeli dobre dve uri.
Mladina seveda nastopa rada in tega smo lahko veseli. Naloga organizatorja pa bi bila, da jo v njeni potrebi po priznanju bolj izpostavi, da se torej ne izgubi v množici bolj ali manj pridnih pojočih otrok. Iz tega razmišljanja sledi torej misel: toliko otroških in mladinskih skupin zadostuje za najmanj tri koncerte. Regionalne seveda.
Povezanost pojoče mladine pa bi lahko dosegli s povabilom nekaterih oddaljenih zborov in skupin, npr. loških tamburašev v Vogrče, Mlade Podjune na Brnco, Radišanov v Šentjakob. Sicer pa se ob današnjih komunikacijah povsod, razen pri koroških Slovencih, že brišejo meje. Tudi slovenska gimnazija jih ne utegne preseči, zato šo-larjam zaradi »jezikovnih narečnih posebnosti« dopušča za
lase privlečeni »esperanto« -nemški pogovorni jezik. To naj bo rečeno samo mimogrede!
V Ledincah je torej nastopilo kar dvanajst otroških, mladinskih in drugačevrstnih zborov in skupin. Ne da bi koga ali katero zapostavljali - večina jih je že znanih in uveljavljenih -moramo seveda izpostaviti tiste, ki so se porodili v zadnjih letih. Med temi pa so Mladinski-otroški zbor »Anabilis« iz
r^A, TAKEGA, kot je na UMRL MANFRED PRATSCH
Us
"sliki desno, smo poznali. »Našega profesorja«, kakor mi je dejala Kanova mama iz Zgornjih Zamanj. Tako so rekli Manfredu Pratschu, našemu velikemu prijatelju. Spomnimo se ga zaradi vsakoletnega bivanja pri Kapu, pa ne le zato, ker bi nosil cvenke na Koroško, predvsem zaradi njegovega odnosa do slovenske kulture. To je spremljal s svojo kamero, jo dokumentiral in jo spet na posnetkih vračal med nas. Koliko kilometrov traku je porabil zanjo, ne bomo 4 ugotovili nikdar, kajti ni nam izstavljal računov. To je bilo zanj nekaj povsem samoumevnega, to je bil njegov prispevek naši kulturi in njeni uveljavitvi.
Zdaj tega moža ni več. Umrl je. Nenadoma. Še prej se je spet najavil, da bo dopust preživel pri Kapu v Zgornjih Zamanjah. Kakor že preko trideset let.
Vsakoletna kresovanja društva Vinko Poljanec, gledališke predstave na prostem - Velika puntarija, Miklova Zala, Buge vaz primi - obletnice, nastope, vse to je posnel s svojo kamero. Nikoli ni motil. Skoraj neopazno se je gibal med nami, za vsakogar je imel toplo besedo in nasmeh, bil je širok in razumevajoč.
Koje pred več kot tremi desetletji prvič prišel letovat, tedaj še kot študent v šotoru ob
Izgubili smo prijatelja
GLASBENI VEČER NA DUNAJU
Viva la mušica !
Prejšnji četrtek je bil Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju prizorišče posebnega kulturnega dogodka. Pod pretvezo, da bi predstavili del glasbene dejavnosti slovenskih študentk in študentov na Dunaju, se je Zbor KSŠŠ/D v okviru glasbenega večera prvič predstavil javnosti. S tem ima Dunaj po Moškem zboru Dunajskega krožka spet svoj slovenski zbor. Tokrat je mešan in vodi ga gospa Anja Kapun. Zbor KSSŠ/D je naštudiral sicer kratek, vendar pisan spored s pesmimi iz raznih obdobij v štirih jezikih. Začetna živčnost mladih pevk in pevcev je kaj kmalu polegla in v drugem delu svojega nastopa je zbor s »Ptičjo
jezeru, se je začel zanimati za slovensko kulturo in všeč mu je bilo, kako naš narod preko nje skrbi za svoj obstoj. Vključil se je s kamero. Nam, ki smo ga doživljali, je vlival poguma, v njem smo videli drugačen obraz nemško govorečega sveta, obraz naklonjenosti, katerega smo na Koroškem tako pogrešali.
V torek so se nekateri njegovi prijatelji odpeljali na pogreb v Horn v Nižjo Avstrijo. Boleče je slovo od častnega člana društva »Vinko Poljanec«, boleče predvsem zaradi njegovega iskrenega prijateljstva do nas vseh.
J. R.
CLUB TRE POPOLI
Razstava »Pot v realnost«
Pod okriljem Cluba tre popoli razstavlja devet umetnikov iz Furlanije-Julijske krajine svoja dela v celovški mestni hiši z namenom širšega prikaza svoje ustvarjalnosti. Iz njihovih vrst je tudi mojster Enzo Furlani, izkušen in sezibilen slikar, kije tudi umetniški vodja razstavljajoče skupine. Posebne omembe vreden je slikarski veteran in salezijanski pater Viktor Godnič, ki je bil v mladih letih znan profesionalen nogometaš in ki danes v svojih slikah z močno simboliko upodablja večnost človeške duše.
Nema govorica črt in barv ne predstavlja samo kreativnega in nekreativnega momenta, temveč tudi priložnost za skupno delitev občutkov, želja, bolečin in sočutja. To je govorica, ki presega človeške pregrade in različne idiome ter je pristno in učinkovito sporočilo o ljubezni in miru med ljudstvi.
Deveterica slikarjev, ki sodeluje v koroški izkušnji, je tale: Maria Grazia D’Acierno iz Pierisa, Enzo Furlani iz Ronk, Maria Ghezzo iz Staran-cana, Vinko Godnič iz Nabrežine, Franca Michelon iz Seslja-
svatbo« prepričal tudi zadnje skeptike o tem, da je od njega pričakovati še marsikatero pevsko presenečenje. Ljubitelji glasbe so čestitali zboru k uspelemu prvemu nastopu z zasluženim aplavzom.
Srednji del sporeda je bil posvečen instrumentalni glasbi. Mlada kitaristka Ksenija Bizjak je zaigrala tri komade angleškega renesančnega skladatelja Johna Dowlanda. Lev Pu-pis in Jure Pucki pa sta dokazala, da ne samo obvladata svoj instrument, namreč saksofon, ampak da jima je v krvi tudi obilo humorja.
Po stari šegi je glasbeni večer izzvenel ob klepetu in pijači v klubski kavami. A. L.
na, Pietro Missio iz Tržiča, Loris Toffolo iz Ronk in Clara Zi-molo iz Starancana.
Kakor je razvidno iz naslova razstave, se slikarska pot deveterice razvija v razne smeri realnosti, vendar se različne, a sorodne čutnosti srečajo in prepletajo v vsebinah, ki so bliže lastni duševnosti.
Globok čut vzajemnosti in želja po skupnih doživetjih predstavljajo moč te skupine. Zares lahko trdim, da sem bila prijetno »okužena« s to harmonijo.
Razstava bo odprta še do petka, 2. maja 1997, vsak dan od 10. do 13. ure ter od 16. do 19. ure. Milka Hudobnik
PRIREDITVE
PETEK, 2. 5.
CELOVEC, Pavličeva 5-7 - Zveza Bank
18.00	Redni občni zbor Zveze Bank
TINJE, v domu
19.00	Večeri slovenščine; vodi dr. Miha Vrbinc
SVEČE, v stari Ij. šoli - KKZ, inštitut U. Jarnik, SPD »Kočna«
20.00	»Oblačilna kultura v Rožu«, otvoritev razstave
SOBOTA, 3. 5.
TINJE, v domu
10.00	(do 17. ure) Srečanje dvojezičnih družin
RIKARJA VAS, pri Mohoriču - Društvo upokojencev Podjuna
11.30	Redni občni zbor in srečanje ob materinskem dnevu
ŠMIHEL, v farni dvorani - KPD Šmihel
11.30	Premiera senčne igre »Vsiljenka«
ROŽEK, v ljudski šoli - KD »Peter Markovič«
20.00	Musical Highlights, melodije iz Cats, Grease, Elisabeth, West side Story, Jesus Christ Superstar, Fantom opere,...
OBIRSKO, pri Kovaču - SPD »Valentin Polanšek«
20.00	Redni občni zbor društva. Predvajanje filma o potovanju kvinteta bratov Smrtnik v Ameriki
NEDELJA, 4. 5.
BISTRICA NA ZILJI, v kulturni dvorani - SPD »Žila«
20.00	T. Partljič: »O, ne, ščuke pa ne«; gostuje gledališka skupina SPD »Bilka« iz Bilčovsa
PONEDELJEK, 5. 5.
TINJE, v domu
20.00	Predstavitev knjige »Ziljske freske«; avtorica Breda Vilhar
TOREK, 6. 5.
TINJE, v domu - KKZ, SKD »Lipa«
19.30	Koncert »Harfa-violina - klarinet« (Pavla Uršič-Kunej, Slavko Goričar in Vera Belič)
SREDA, 7. 5.
DUNAJ, klub Concordia, Bankgasse 8 - Mohorjeva
11.00	Predstavitev knjige B. K. Steinerja »Koroška. Domovinska knjiga. Podzemeljska srečanja.«
ČETRTEK, 8. 5.
PLIBERK, pred Zadrugo - Katoliška otroška, mladina, VOX
10.30	Zbiranje pred Zadrugo, ob. 11. uri maša, ob 13.30 spored
OBIRSKO, pri Kovaču - SPD »Valentin Polanšek«
19.30	Materinska proslava; nastopajo mladinska skupina z Obirskega, MoPZ »Valentin Polanšek«, Kvartet bratov Smrtnik, Pegrin trio
VOGRČE, pri Florjanu - KKD Vogrče
19.30	Koncert (Oktet Suha, VOX, Nomos, otr. zbor iz Vogrč)
ŽITARA VAS, v KUMST - SPD »Trta«
20.00	Predstavitev zgoščenke (CD) mešanega pevskega zbora »Trta«
SOBOTA, 10. 5.
ŽELEZNA KAPLA, v farni dvorani - SPD »Zarja«
16.00	Materinska proslava; nastopajo otroški zbor, učenci Glasbene šole, otroški zbor z Bleda, solist Bojan Kuhar
CELOVEC; v Domu glasbe - ZG in ZRG za Slovence
20.00	Slavnostna akademija ob 40-letnici šole
ŠENTJANŽ V ROŽU, v k & k - SPD Šentjanž
20.00	»Večer domačih umetnikov 2. Umetniki iz Šentjanža in okolice se predstavljajo
SREDA, 14. 5.
BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD »Borovlje«
20.00	Premiera F. S. Finžgar »Divji lovec«; režija Bogomir Veras, igrajo domači igralci
ČETRTEK, 15. 5.
CELOVEC, občinski center Šentrupert - KKZ 10.45 S. Makarovič: »Pekarna Mišmaš« (lutkovno gledališče Maribor)
SOBOTA, 17. S.
ŠKOCJAN, v kult. dvorani Kassl
20.00	V. Grobovšek: »Kaj se skriva za velikim trebuhom?« Premiera mladinske gled. skupine KD Škocjan. Režija Peter Militarov.
PETEK, 23. 5.
ŠENTJANŽ V ROŽU, v k & k - k & k in SPZ
20.00	»Plešasta pevka, delirij v dvoje« (Eugene Ionesco«. Gostuje Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica
SREDA, 28. 5.
BOROVJE, pri Cingelcu na Trati - SPD »Borovlje«
19.30	»Kam bomo šli po spomine«; predstavitev filma o kulturnem delu pri Cingelcu, nato KONCERT ženskega kvarteta in komornega zbora »Borovlje«
PETEK, 13. 6.
ŠENTJANŽ V ROŽU, v k & k - k & k in SPZ
20.00	Koncert »Vom Schtetl in die Ungewißheit«.
Igrajo: 10 Saiten 1 Bogen
»Doživeti kmetijo«
Kmečka izobraževalna skupnost
KIS
vabi na predavanje
»Pridobivanje -kakovostnih travnih silaž«
■	pravila in tehnike siliranja
■	preprečevanje napačnega vrenja
■	posebnosti silaž v balah
■	ocenjevanje kakovosti silaž
v sredo, 7. maja 1997, ob 19.30 v gostilni Seher v Velinji vasi
Referent dr. Karl Buchgraber, vodja oddelka za travništvo -zvezni zavod za kmetijstvo na Štajerskem. Prispevek 50 šil.
Ekskurzija v Mostviertel
v petek in soboto,
16. in 17. maja 1997
Odhod v petek, 16. 5. ob 6.30 iz Borovelj (v smeri Beljak); vrnitev v soboto, 17. 5. zvečer. Stroški: 850 - šil. (brez kosila)
PRIJAVE NAJKASNEJE DO ponedeljka, 12. maja, pri KIS, Paulitschgasse 9, 9020 Celovec, telefon 0463 / 54 8 64.
S tem geslom bo
v soboto, 3. maja 1997,
v vseh okrajnih mestih Koroške kmečka mladina predstavila podeželje. Cilj te akcije, ki poteka prvič, je mestnemu prebivalstvu približati delo in način življenja na kmetiji oziroma podeželju. Te prireditve naj bi služile tudi premagovanju medsebojnih predsodkov in poživitvi mesta.
V Celovcu na Novem trgu
bo na sporedu predstavitev in prodaja bio-izdelkov, mesnih izdelkov, živalski vrtec, peka kruha, jahanje, modna revija, plesni nastopi, srečolov in drugo. Mladina hoče s temi akcijami opozoriti na pomen podeželja kot kulturnega in rekreacijskega prostor za številne meščane, turiste in domačine. M. Š.
GLASBENA ŠOLA VABI NA DVA KONCERTA
•	v sredo, 7. maja 1997, ob 19. uri v farni dvorani v Pliberku.
Nastopali bodo učenci Glasbene šole Slovenj Gradec in Glasbene šole na Koroškem;
•	v četrtek, 8. maja 1997, ob 19. uri v kulturnem domu Bistrica na Zilji: javni nastop učencev Glasbene šole in materinska proslava (prireditelja SPD »Žila« in GŠ)
OPOZORILO: vpisovanje novih učencev za šolsko leto 1997/98 bo že meseca maja, in sicer od ponedeljka, 26., do srede, 28. 5. 1997! Točen razpored bo še objavljen.
Šolska skupnost na zvezni gimnaziji in zvezni realni gimnaziji za Slovence
vabi na
slavnostno akademijo ob 40-letnici ustanovitve šole
v soboto, 10. maja 1997, ob 20. uri v veliki dvorani Doma glasbe v Celovcu
V filmu, sliki, plesu, pesmi, glasbi in besedi bi radi skupno z vami izmerili včerajšnji, današnji in jutrišnji dan te najpomembnejše šolske ustanove koroških Slovencev.
JEZIKOVNE POČITNICE ZA MLADE OD 10. DO 16. LETA
»Igraje se učiti slovenščino v Novem mestu na Dolenjskem, odkoder izvirajo slovenska književnost, kultura in samobitnost«
KRAJ: Novo mesto, osnovna šola GRM ČAS: od 29. junija do 19. julija 1997
PRIJAVE SPREJEMA Krščanska kulturna zveza v Celovcu, 10. Oktoberstraße 25, telefon 0463/516243, faks 0463/502379.
Apolonija Šmavcer iz Štebna pri Globasnici - rojstni dan; Bredica Sadolšek z Obirskega - okroglo obletnico; Toni Miksche iz Hodiš - rojstni dan; Mici Schellan-der iz Pugrada - 50. rojstni dan; Stanko Vavti iz Šmihela - rojstni dan; Florjan Dlopst iz Pod-gore - rojstni dan; Sabine Egger - 20. rojstni dan; Marija Mečina z Otoka - 70. rojstni dan; Mici Ettinger z Žoprač - rojstni dan; Karl Samonig z Marije na Zilji -
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE
ČETRTEK, 1. 5.
6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten 18.00 Puebi, vsedmo se ...
PETEK, 2. 5.
18.10 Kulturna obzorja.
SOBOTA, 3. 5.
18.10 Od pesmi do pesmi -od srca do srca:
NEDEUA, 4. 5.
6.08 Guten Morgen, Kärnten! / Duhovna misel (H. Kelich).
18.00 6x6.
PONEDELJEK, S. 5. 18.00 Kratek stik.
TOREK, 6. 5.
18.10 Otroška oddaja.
SREDA, 7. S.
18.10 Glasbena mavrica.
21.04 Večerna.
PRAZNUJEJO
70. rojstni dan; Marica Hartman iz Celovca - rojstni dan; Roza Stefitz iz Lovank - rojstni dan; Ana Hašej iz Kokij - rojstni dan; Zofija Sadjak iz Podjune -rojstni dan; Marija Polzer iz Vesel - rojstni dan; Veronika Gregorič iz Male vasi - 25. rojstni dan; Apolonija Trehtar z Doba - 75. rojstni dan; Hanzi Mlečnik s Kota v Selah - 30. rojstni dan;
DOBER DAN, KOROŠKA
NEDEUA, 4. 5.
13.30	ORF 2
PONEDEUEK, 5. 5.
1.30	ORF 2 (Ponovitev)
16.20 TV SL01 (Ponovitev)
I 40 let Zvezne gimnäzije za Slovence v Celovcu.
9. maja 1957 je minister za prosveto dr. Heinrich Drim-mel podpisal dekret št. 43.833-21/57, s katerim se je »uradno« rodila slovenska gimnazija. Polnih osemnajst let je bilo nato treba čakati na lastno poslopje. V šolskem letu 1962/63 je slovensko gimnazijo zapustilo prvih 17 maturantov, v štiridesetih letih okoli 1300. Slovenska gimnazija praznuje svoj 40. rojstni dan. »Dober dan, Koroška« bo v nedeljo, 4. maja 1997, v znamenju te obletnice.
Peter in Pavli Stern iz Stare vasi - rojstni dan; Ana Kassl iz Štriholč - osebni praznik; Flori Smrtnik z Obirskega - 66. rojstni dan; Sonja Woschnak iz Borovelj - rojstni dan; Antonija Wieser iz Slovenjega Plajberka -rojstni dan; Wieser Peter iz Celovca - rojstni dan; Koschat Ančka iz Podgorij - jubilejno obletnico; Monika Gasser iz Bilčovsa - rojstni dan; Metka Wa-kounig iz Borovelj - rojstni dan.
SLOVENSKI
VESTNIK
UREDNIŠTVO
Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 0 46 3/51 43 00-30, 33, 34 in 40 faks 0 46 3/5.1 43 00 71. USMERJENOST LISTA seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
UREDNIKI Glavna urednica Sonja Wakounig; uredniki Jože Rovšek, Franc Wakounig, Mirko Štukelj IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK:
Zveza slovenskih organizacij na
Koroškem, Tarviser Str. 16
9020 Celovec/Klagenfurt
tel. 0 46 3/51 43 00, faks 0 46 3/51 43 00 71
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 0 46 3/50 5 66, faks 0 46 3/51 43 00 71
UTRINKI S POTI PO BOSNI
Je vojne v Bosni res že konec?
ČETRTEK, 17. aprila, seje w v Sarajevo odpeljala delegacija celovških gimnazij na čelu z namestnikom deželnega glavarja Michaelom Ausser-winklerjem. Tamkajšnjim šolam so peljali šolsko pohištvo, računalnike, zdravila in igrače.
Ljudska šola Mohorjeve družbe pripravlja skupaj z osnovno šolo Kulin Ban v Visokem (mesto v srednji Bosni, ob pritoku reke Fojnice v reko Bosno, pribl. 30 km severno od Sarajeva) projekt »Sarajevo -pišemo za mir«, zato sem se kot vodja tega projekta udeležil potovanja tudi jaz. Otroci obeh šol bodo izdali knjigo z naslovom Mirni svet, ki bo predvidoma izšla letos jeseni v štirih jezikih (slovenski, nemški, hrvaški in srbski). Na tem obisku sem jim hotel izročiti spremno pismo in »zastavo miru«, ki so jo izdelali učenci mojega razreda. Obenem sem jim hotel podariti tudi žoge za košarko, za katere so najbolj prosili. Ker je
Veselje bosanskih otrok ob darilih je bilo ganljivo
bila šola zaradi muslimanskega praznika zaprta, se z njimi žal nisem srečal, a iz Bosne se
KRIŽANKA Sonja Wakounig
VODORAVNO: 1. kdor lovi divjad 6. izdelovlec strelnega orožja 12. hkrati, ob istem času 14. rastlina ovijalka v pragozdovih 15. cima, poganjek 16. velike afriške živali, ki so ogrožene zaradi prekomernega lova 17. lepo vedenje 19. kmečko orodje z ostrimi konicami (za nakladanje) 20. moški suknjič 21. pijača starih Slovanov 22. velika afriška reka 23. največja ujeda naših krajev 25. 24 ur 27. istrsko obmorsko letoviško mesto 29. italijanski spolnik 30. vrsta tropskega lesa 31. grška boginja lova 34. temno pecivo iz medenega testa 35. angleški pesnik (Thomas Stearns ...) 36. glasbilo iz dveh delov, podobnim krožnikom 38. kemijski znak za nikelj 39. rojstni kraj Alojza Gradnika v Goriških Brdih 41. narečni naziv za lovca 43. sredozemska rastlina 44. ime avstrijskega
biologa Festetitsa 45. življenjska tekočina
Navpično: 1. vrsta loka, samostrel 2. obrežje 3. večje mesto na Koroškem, (»plebiscitno«) 4. glavni števnik 5. vrednost predmeta, izražena v denarju 7. lovski plen 8. ena od razsežnosti 9. surovina za porcelan, vrsta gline 10. nadzemeljsko bitje s krili 11. kratica italijanske radiotelevizije 13 kemijski znak za molibden 18 prebivalec Korinta 21. obrat za pridobivanje olja 24. glavni števnik 25. puščavski sadeži 26. skrbnik črede, črednik 28 okrasek na ovratni verižici 29, ameriški glasbenik (Hampton) 32. privrženec antične šole (Elea) 33. osebni zaimek (1. skl. množ.) 37. okrajšava za »internacionalno« 39. rdeča poljska cvetlica 40. darilo 42. vrsta strupene kače
vračam s spoznanjem, kaj pravzaprav pomeni živeti v miru.
Potovali smo z avtobusom in na hrvaško-bosanski meji nas je pričakalo avstrijsko oboroženo vojaško spremstvo (sfor). Čeprav nam je bilo spremstvo dodeljeno v zaščito, sem imel zaradi prisotnosti oboroženih vojakov v avtobusu občutek nelagodnosti, utesnjenosti in nadzora. Ko so nam na kratkih postankih prepovedali stopiti s ceste zaradi min, oddaljevati se od avtobusa, sem se začel zavedati, da v Bosni še ne moremo govoriti o miru, ampak le o strogo nadzorovanem prostoru.
Zgodaj zjutraj smo prišli v avstrijski vojaški tabor, kjer nas je major pozdravil z repetira-njem pištole in ta pozdrav me je kljub 12-urni nočni vožnji in
(pre)zgodnji jutranji uri dokončno postavil na bosanska tla. Vedel sem, da sem potnik. Na obisku. Neoborožen. Z darili. Z dobrimi nameni. Najbolj pa sem se zavedal, da sem najprej in predvsem nekdo pod nadzorom.
Ko smo se pozneje bližali Sarajevu, je bil moj pogled uprt v ruševine, ki so bile nekoč mesta, vasi, hiše, železniške proge, mostovi... Vse te ruševine so dajale razumeti samo eno besedo: vojna.
Sola, kjer smo predali šolske klopi in stole, je bila mrzla, kajti v Sarajevu že dolgo primanjkuje kurjave, vendar sem bolj kot to začutil toplino in veselje tamkajšnjih ljudi, ko so sprejemali darila. Kot bi jim podarili novo šolo. Mogoče so bili ve-
seli že tega, da vemo zanje. Je to z naše strani res dovolj?
Drug postanek - dom za zapuščene otroke. Podarili smo igrače otrokom, ki so v vojni izgubili starše ali pa jih ti nočejo več imeti ob sebi. Zdi se, da so se vse človeške vrednote spremenile in da se morajo ljudje po petih letih vojne spet naučiti imeti se radi. Je vojna torej že končana? V ljudeh, v njihovem odnosu do drugih, do najbližjih? Koliko časa bodo v njih ostali strah, sovraštvo in jeza? Bodo ti otroci kdaj spoznali, kaj pomeni, če jih ima kdo rad?
In ko se pogled v Sarajevu upira v tla, ki so označena z rdečo barvo, in ko izveš, da vsako znamenje pomeni človeško življenje, ki je tam ugasnilo, in ko vidiš, da ljudje teh znamenj sploh nočejo ali ne želijo več videti, se spet sprašuješ - je vojna v ljudeh že končana? Sprašuješ se: zakaj? Vsi »pametni politiki« imajo odgovore, nimajo pa jih tisoči, ki jim je odvzeto vse, nimajo jih otroci, ki so naenkrat ostali čisto sami. Človeka ne prizadene le to, da je teh otrok in usod tako mnogo, da si zapomniš le najbolj strašne, daje ruševin toliko, da si postajajo podobne, da torej mesta nimajo več imen, da mrtvih ne štejejo. Človeka prizadene dejstvo, da je vojna trajala toliko časa, da smo se je kar navadili, ko smo jo gledali od daleč, po televiziji.
Morda je najbolj strašno to, da smo si na poti domov rekli: Hvala bogu, da smo opravili in se vračamo na varno.
Smo res opravili?
Martin Moschitz
LITERARNI VEČER
Andrej Kokot bral v Naši knjigi
JI NDREJ KOKOT je pesniš-^^ko ime, ki ga pravzaprav ni treba posebej predstavljati. Eden najbolj plodovitih literarnih ustvarjalcev na Koroškem je skoraj istočasno izdal pri založbi Drava konec prejšnjega leta dve knjigi, ki pa na prvi pogled - razen avtorja - nimata nič skupnega. Prva »Pastirjevi rajmi« so pesmi, napisane v kostanjskem narečju, polne hudomušnosti, vaških pripetljajev in značajev, nostalgičen sprehod v mladost brez solzavosti in romantiziranja, vse pristno doživete.
Druga knjiga z naslovom »Ko zori spomin« je prav tako spomin na otroštvo - drugo in drugačno -, ki ga je avtor prav tako doživel in preživel v Rastattu v Nemčiji, izseljen kot petleten fantič skupaj z vso družino. O izseljenstvu je bilo napisanega že marsikaj, Kokot pa je
življenje v taborišču predelal v literarni obliki. Strah, krivice, vojne grozote, nemoč otroka, pa tudi odraslih v kolesju nacističnega terorja je na ta način veliko bolj nazorna. Tistim, ki sami izgnanstva niso doživeli, je avtor približal človeške stiske na presunljiv način, ki deluje še močneje ravno zaradi pisateljevega pripovednega stila, ki ne komentira svojih da-
našnjih čustev ob spominih, pač pa to prepusti bralcem.
V knjigarni »Naša knjiga« se je zbralo veliko število ljubiteljev Andrejevih verzov. Kolega Janko Messner mu je pisal iz zdravilišča in mu čestital h knjigama.
Direktorica založbe Drava Helga Mračnikar je pozdravila goste, Hanzi in Johannes Ogris pa sta med posameznimi deli branja zaigrala na diatonično harmoniko in F-tubo domače viže, da so marsikoga zasrbele pete in bi ljudje kar zarajali, če bi imeli na voljo plesišče.
Za konec se je avtorju zahvalil tudi predsednik Zveze slovenskih izseljencev Jože Partl, ki je poudaril pomembnost knjige o izseljeništvo »Ko zori spomin«. Na ta način bodo tudi naslednje generacije občutile, kako hudo je, če te izženejo kot brezpravno živino.
S. W.
SLOVENSKI VESTNIK
SPORT
SAK SPET RAZOČARAL -1:2!
V nedeljo proti Pliberku
Veliki talent A. Kesselbacher (v beli majici)
SAK:	Preschern, Sienčnik,
Zanki, Eberhard (72. Orale), Kriwitz; M. Sadjak, Škerjanec, Wuntschek, Šmid (34. Nachbar), Grujič, Omerovič (59. Kesselbacher). Rdeči karton: Wuntschek (41. rumeno-rdeče). Gol za SAK: Grujič (79.). Celovški stadion, 200 gledalcev, sodnik Leidlmayr.
SAK je tudi v tretji tekmi na domačih tleh svojo publiko povsem razočaral. Gostje iz Pöl-laua so od začetka igrali nekompromisno, bolj organizirano, borbeno in imeli tako v prvem kot tudi v drugem polčasu več od igre.
V 41. minuti so gostje z odličnim prostim strelom povedli za 1:0. Istočasno pa je moral Wuntschek zapustiti igrišče, sodnik mu je pokazal drugi rumeni karton. Esakaju v prvi polovici igra pravzaprav sploh ni stekla, bilo ni nobenih povezav in podaj v globino, skratka totalna zmeda. Izključitev Wunt-scheka pa je znatno vplivala na nadaljnji razplet igre v drugi polovici tekme. Gostje iz Stajer-
Kakor že lani so se letos spet pomerila moštva v deželnem finalu v Wolfsbergu. Ker je bilo prijavljenih več moštev, so dekleta in fantje TAK morali najprej igrati v kvalifikacijskem krogu. Dekleta so v okraju Celovec premagala ZG Mössin-gerstrasse in BORG Celovec, fantje pa so se z nekaj težavami le kvalificirali za finale.
V finalu je pri dekletih tekmovalo šest moštev v dveh skupinah, pri fantih pa samo pet. Dekleta so prvo tekmo proti HAK Wolfsberg izgubile z 2:0. Prvi set je bil prava katastrofa, v drugem pa so se končno zbudile in ga le tesno izgubile s 13:15. Drugo tekmo pa so brez
V zadnjem kolu zmaga 6:2 proti ekipi prijateljev šaha iz Beljaka - SSK »Obir« vicepr-vak v 1. razredu-vzhod
Šahisti SŠZ/Carimpex I so ob 15-letnici obstoja kluba slavili svoj doslej največi športni uspeh: v napetem finalu play-off-tekmovanja za vstop v koroško podligo so osvojili naslov prvaka in bodo v prihodnji sezoni tekmovali v drugi najvišji šahovski ligi na Koroškem.
Naslov prvaka in podvig v podligo so si slovenski šahisti zagotovili preteklo soboto v okviru skupnega zadnjega kola v Feffernitzu s prepričljivo zmago 6:2 proti drugi ekipi prijateljev šaha iz Beljaka (Schachfreunde Villach). Nadvse športni dvoboj je trajal preko pet ur, vsak posamezni član ekipe pa je poleg izvrstne igre pokazal tudi »železne« živce. Nasprotni ekipi ni uspelo premagati
ske so znali izkoristiti oslabitev domačinov in sčasoma prevzeli iniciativo in nekajkrat zanetili ogenj v kazenskem prostoru SAK. V 70. minuti je Voko od Pöllaua iz standardne situacije
težav odločile zase. Tekmovanje se je nadaljevalo s križno tekmo proti BORG Wolfsberg. Tekma je bila zelo napeta in dobra. Ob koncu pa so bile igralke TAK srečnejše, zmagale so namreč in se kvalificirale v finale, kjer so morale nastopiti proti moštvu HAK Wolfsberg, ki je lansko leto nastopilo na državnem tekmovanju in zasedlo odlično drugo mesto. Igralke TAK so bile v tem finalu zelo motivirane, vendar tudi že nekoliko utrujene. V prvem setu so vodile že s 14:11, toda po nekaj nepotrebnih napakah seje rezultat spremenil v 14:14. Se enkrat so zbrale vse moči in niz dobile s 16:14. V drugem setu
niti enega od igralcev oz. igralko SŠZ!
Prva ekipa SŠZ/Carimpex, ki je v petih tekmah osvojila 24,5 točk in z naskokom ene točke zmagala pred moštvom iz Šentvida, je v odločilnem kolu nastopila v sledeči postavi: Silvo Kovač (remi), Arnold Hatten-berger (1), Boris Mitrovič (1), dr. Joži Amrusch (1), Dunja Lukan (remi), mag. Franci Ru-
(prosti strel) za odličnega vratarja Prescherna neubranljivo poslal žogo v mrežo. Dolgi obrazi pri SAK in tekma je bila odločena. Grujiču je v 79. minuti uspelo z glavo po strelu s
so na začetku igrale zelo solidno, toda zmagale so igralke iz Wolfsberga. Ker se je pri tem turnirju igralo na dva dobljena niza, so tretjega odigrale v run-ning scoreju, katerega so Wo1fsbežanke s 15:12 odločile zase. Edina tolažba učenkam dvojezične TAK pa je bila, da letos ni državnega prvenstva.
Fantje so v svoji skupini igrali vsak proti vsakemu. V prvih treh tekmovanjih so bili uspešni. V četrti tekmi proti Šentvidu pa so bili brez možnosti in podlegli z 0:2. Vsekakor pa so se letos izboljšali kar za tri mesta. Lani so dosegli le peto mesto z istim sestavom ekipe. Uvrstitev obeh moštev v deželnem finalu je povsem zadovoljiva, kajti tudi dekleta so se vzpela za eno mesto. M. T.
litz (1), Aleksander Lukan (remi), Rupert Reichmann (remi).
Slavje po osvojitvi velikega cilja je bilo veliko, sekcijski vodja Ivan Lukan pa je že napovedal, da je ekipa - s to ali ono okrepitvijo - sposobna uresničiti naslednji cilj - podvig v koroško ligo!
Tudi prva ekipa SŠK Obir iz Železne Kaple je z naslovom zaključila tekmovanje v 1. razredu vzhod. Z zmago 4,5:3,5 proti ekipi iz Bla-tograda so si Kapelčani v zadnjem kolu le še zagotovili naslov viceprvaka! Zmagali so Dušan Joko-vič, brata Hans-Christian in Harald Wolte, Wolfgang Moser, remiziral je Johann Wolte, izgubili pa so Karner, Hanschou in Stoßier. SŠK Obir« je v sedmih kolih osvojil kar 31 točk!
Športno uredništvo našega lista obema ekipama iskreno čestita!
I.L.
kota doseči gol za SAK. Zvesti gledalci, katerih je od tekme do tekme vse manj, so potrti zapustili stadion.
Prihodnjo nedeljo pa čaka varovance trenerja Pušnika težka tekma v derbiju proti Pliberku, ki se bori za ostanek v regionalni ligi. S takim načinom igre kot preteklo nedeljo proti Pöllauu je poraz več ali manj programiran. Trenerja si bosta morala premisliti nove variante igre. Morda bi se poskus vključiti mlade igralce, napadalca Kesselbacherja in Nachbarja, od vsega začetka v igro le splačal.
Izidi ostalih tekem:
VSV je v gosteh visoko premagal Trg s 5:0 (1:0) in se povzpel na tretje mesto na lestvici. Austria je na tujem slavila zmago proti Esternbergu z 2:1 (2:1), prav tako je tri pomembne točke osvojil Pliberk v tekmi na tujem proti St. Florianu z zmago 1:0 (0:0). WAC je pre-sentljivo podlegel doma Grat-kornu z 0:1 (0:0). Vodeči Wels je igral neodločeno 0:0 proti Leibnitzu.	M. Š.
Ustanovljen Klub KOS
Slovenci na Koroškem smo bogatejši za nov (šolski) športni klub KOŠ Celovec (Košarkarski klub na ZG in dvojezični TAK). Ustanovni občni zbor kluba je bil pretekli petek. Za prvega predsednika je bil soglasno izvoljen dolgoletni mentor ukinjene košarkarske sekcije SAK in učitelj telovadbe na ZG za Slovence mag. Anton Malle.
Cilji predsedstva novega kluba so pospešiti športno dejavnost na širši osnovi, še posebej na obeh izobraževalnih ustanovah, ter med mladino in športniki obeh narodnih skupnosti gojiti skupnost, medsebojno spoštovanje in prijateljstvo. Kot je znano, KOŠ Celovec uspešno tekmuje s štirimi ekipami v koroškem šolskem in tudi klubskem prvenstvu. Novi klub bo zaprosil tudi za članstvo v Slovenski športni zvezi.
Odbor : A. Malle (predsednik), B. Jager (podpredsednik), Kr. Zeichen (tajnik), D. Prušnik (blagajnik), B. Kavčič, P. Svetina, E. Velik, M. Amrusch -Hoja, R. Vospernik, F. Flori-jančič, M. Oraže, J. Fera, P. Smolej, O. Zablatnik in N. Jager.	I. L.
KOLESARJENJE
»Paco« tretji
Pretekli konec tedna se je koroška kolesarska elita, in seveda tudi še drugi, udeležila tradicionalnega kolesarskega srečanja v Velikovcu. Na 163 kilometrov dolgi in zahtevni progi - povprečna hitrost je bila nad 40 km na uro - je »Paco« Wrolich v sprintu osvojil odlično tretje mesto. Zmagal je Fritz Berein iz Gradca s časom 3:44:39.
Gorsko dirko na Djekše, proga je bila dolga 85,3 km, je dobil Obwaller iz Salzburga z rekordnim časom 2:03:48.
REGIONALNA LIGA
1.	Wels	18	13	4	1	36:11	43
2.	WAC	18	11	3	4	42:15	36
3.	VSV	18	10	3	5	27:19	33
4.	Leibnitz	18	9	6	3	23:16	33
5.	Gratkom	18	9	4	5	24:19	31
6.	Austria	18	8	5	5	23:17	29
7.	Voitsberg	18	8	4	6	26:16	28
8.	SAK	18	7	3	8	18:23	24
9.	Pöllau	18	5	6	7	24:28	21
10.	St. Florian	18	4	5	9	10:22	17
11.	Esternberg 18 4	3 11 19:30 15
12.	Rohrbach	18	3	5	10	16:29	14
13.	Pliberk	18	3	4	11	16:35	13
14.	Trg	18	2	5	11	10:34	11
PRVENSTVENA TEKMA
Pliberk - SAK
v nedeljo, 4. 5., ob 17. uri v Pliberku
KOROŠKI RAZREDI
■	PODLIGA VZHOD:
DSG Borovlje - Pokrče 0:1 (0:1), Klopinj - Bilčovs 1:4 (0:2), ASK - Metlova 2:0 (1:0), Šentandraž - Blatograd 3:0 (0:0), Podkmos - ATUS Borovlje 0:0, Liebenfels - Welzenegg 1:1, Mostič - Vetrinj 2:1 (0:1).
1.	Šentandraž 20	14	5	1	37:13	47
2.	Vetrinj 20	12	5	3	43:14	41
3.	ASK	20	9	4	7	40:29	31
4.	Liebenfels 19	9	4	6	27:21	31
5.	Mostič 20	8	6	6	34:33	30
6.	Welzenegg 20	8	5	7	23:22	29
7.	Metlova 20	8	2	10	17:27	26
8.	Bilčovs 19	6	6	7	31:32	24
9.	DSG Borovlje19	6	6	7	22:24	24
10.	Pokrče 19	7	2	10	19:23	23
11.	Podkrnos	19 7 2 10 17:26 23
12.	ATUS 20	4	7	9	22:28	19
13.	Blatograd 19	4	5	10	14:28	17
14.	Klopinj 20	4	3	13	17:43	15
3., 4. 5.: Bilčovs - Podkmos, ATUS - DSG
■	1.RAZRED D:
Šmihel - Železna Kapla 3:2 (1:2), Sele - Frantschach 2:1 (0:0), Žitara vas - Labot 1:0 (0:0), Ruda - Maria Rojach 2:0 (1:0), Grebinj - Eitweg 1:0, Šentpavel - Vovbre 3:0, St. Stefan - St. Leonhard 0:2
1.	Šentpavel 19	12	4	3	35:15	40
2.	Ruda 19	10	7	2	29:13	37
3.	Železna Kapla20	10	4	6	46:23	34
4.	Frantschach 20	8	7	5	27:14	31
5.	Grebinj 20	8	5	7	28:24	29
6.	Žitara vas 19	8	4	7	25:22	28
7.	Šmihel 20	8	4	8	32:33	28
8.	Labot 20	7	3	10	33:32	24
9.	St. Leonhard 19	6	5	8	24:29	23
10.	Maria Rojach19	6	4	9	29:41	22
11.	Eitweg 19	5	6	8	22:33	21
12.	Vovbre 19	6	3	10	18:40	21
13.	St. Stefan/L. 19	5	5	9	22:27	20
14.	Sele 20	5	3	12	20:44	18
■	2. RAZRED	A:
SAK II - WAC II 3:0, Pliberk II
-	Austria II 2:0 (0:0), Trg II -VSV II 2:1
1.	Pliberkll	21	14	3	4	64:35	45
2.	Austria II	21	12	2	7	65:36	38
3.	SAKU	21	11	5	5	56:41	38
4.	Trg II	21	9	3	9	48:55	30
5.	VSV II	21	3	7	11	32:52	16
6.	WACII	21	3	2	16	30:76	11
■	2. RAZRED	F:
Reichenfels - Globasnica 1:1 (1:0), Galicija - Žvabek 2:1(1:0), Grabštanj - Dobrla vas 1:2, Sinča vas - Tinje 1:0, Važenberk -Djekše 1:2 (1:2), Rikarja vas -Preitenegg 0:1 (0:1), Šentpeter/V.
-	Mautemdorf 0:0
1.	Globasnica	19	17	2	0	76:13	53
2.	Reichenfels	19	13	2	4	43:22	41
3.	Žvabek	19	12	1	6	37:25	37
4.	Galicija	19	11	3	5	40:29	36
5.	Sinča vas	19	9	3	7	35:25	30
6.	Šentpeter/V.	18	7	5	6	32:34	26
7.	Dobrla vas	19	7	4	8	16:25	25
8.	Važenberk	18	6	4	8	21:29	22
9.	Preitenegg	18	6	1	11	9:24	19
10.	Tinje	18	5	4	9	16:36	19
11.	Rikarja vas	19	4	6	9	23:32	18
12.	Djekše	18	5	3	10	21:32	18
13.	Mautemdorf	19	2	6	11	21:44	12
14.	Grabštanj	18	2	4	12	25:45	10
14. Grabštanj	17	2	4	11	24:43	10
Šahisti SŠZ/Carimpex I, prvaki 96/97
ODBOJKA / ŠOLSKO PRVENSTVO
Finalne: dekleta TAK druga!
OB 15-LETNICI ŠAHOVSKE SEKCIJE
SŠZ/Ca r im pex I: prvak in podvig v podligo!