Tiskarno Slovenija uspešno vodi Boris Črne
DIREKTOR V DELOVNI HALJI
Tiskarna Slovenija, sicer ena izmed manj-ših delovnih organizacij v šišenski občini, je po nič kaj obetavnih dosežkih v letu 1980 lani poslovala zelo dobro. Se posebej so raz-veseljivi njihovi izvozni uspehi, saj so na tuje prodali kar za okrog 400 odstotkov več kot leto poprej. Izboljšali so organizacijo de-la. uvedli bolj natančno planiranje proizvod-nje, načrtno so začeli izdvajati sredstva za investicijsko vzdrževanje, kar vse je pripo-moglo tudi k boljšim osebnim dohodkom.
Nemalo zaslug za to ima tudi direktor tiskarne Boris Crne, ki je pred letom dni pri-šel v delovno organizacijo. 33-letni ekono-mist je skušal tudi v praksi uveljaviti pri-dobljena teoretična znanja in prvi uspehi so se ob vztrajnem delu kaj kmalu pokazali.
Ze prvi stik z direktorjem Crnetom je malce neobičajen, ka.iti je eden izmed red-kih direktorjev, ki po tovarni ne hodi v ob-leki. pač pa v preprosti modri delovni halji, kar že navzven dokazuje njegovo trdno povezanost s proizvodnjo in odločenost za vztrajno delo.
»Kaj je potrebno, ria je nekdo lahko uspe-šen  direktor?«
»Najbolj pomembna je vztrajnost pri de-lu, da ima vcliko energije za opravljanje svojega dela, da sodeluje s svo.jirni sodelavci, da zna prisluhniti njihovim razmišljanjem tudi kritičnim in ne samo dobrim, da ima vedno dovolj časa za svoje sodelavce in da mu nikoli ne zmanjka optimizma. Za vse to pa bi bilo potrebno, da bi imel dan 36 ur, vendar žal ni v njegovi moči, da bi odrejal dolžino dneva.«
»Vi ste mlad direktor. Menite, da imajo sposobni mladi ljudje dovolj možnosti, da se prebijejo na vodilna delovna mesta?«
>To jc zelo veliko odvisno od njih samih, od n.iihove aktivncsti. Vsi tisti. ki so bili kot mladinci aktivni v mladinski organizaciji, v društvih in so se dokazali kot dobri de-lavci, so si med 30 in 40 letom starosti pri-dobili določen položaj ali ustrezno odgovorno delo. ki jih veseli. Kot mladi ljudjc so nam-reč preizkusili svoje sposobnosti, ugotovili so, kakšna bremena lahko prevzamejo na svoja pleča, zato lahko prevzamejo odgovorne na-loge. Poznam vrsto mladih ljudi iz naše ob-čine in republike, ki sem jih srcčeval pri delu v mladinski organizaciji, v socialistični zvezi, pri delu v društvih, ki so se pozne.ie izkazali tudi na vodilnih delovnih mestih. Poznam pa tudi veliko mladih ljudi, ki pra-vijo: ko boste stvari spremenili, bom pa še jaz začel delati. Toda ti nimajo volje za delo, nimajo elana, da bi s svojim delom skušali spvemeniti stvari. Od takih pa ni nikoli nič.«
»Koliko pa se teoretično znanje razlikuje od dogajanj  v praksi?«
»Studij na ljubljanski ekonomski fakul-teti je dobro zastavljen, vendar pa se moraš na delovnem mestu spopasti s problemom, kako teorijo in prakso usklajevati in kako teoretična spoznanja vnesti v vsakdanje delo. To ni moč čez noč uresničiti, potrebno je po-stopno uvajan.je, saj moraš ljudi najprej pre-pričati o koristnosti takih dejanj. Pri nas je bilo planiranje zelo šibko. Ko smo se lani začeli pogovarjati o uvedbi najbolj enostav-nega načina planiranja, smo o tem trikrat razpravljali na delavskem svetu, da smo pre-pričali delavce. Danes prav na račun bolj-šega planiranja točno vemo, kdaj lahko kaj naredimo in se zato lažje dogovarjamo s po-slovnimi partnerji. Tudi pri razmejitvi dela komercialno tehničnega sektorja v komer-cialni del in tehnični del posebej, jo pokazala
pozitivnc rezultale. Kljub vaemu pa se mi zdi, da ,je ljubljanska ekonomska fakulteta še premalo povezana z združenim delom, kaj-ti mariborska visoka ekor.omska kornercialna šola prav zaradi tesncjše povezanosti z de-lovnimi organizacijami uspcšnoje opravlja svojo nalogo. To ugotavljam, ko srečujem mariborske kolege.
Seveda pa ti vse znanje nič nc koristi, če sproti ne spreml.jaš vsoh dogajanj v našem gospodarslvu, če ne spremJjaš vseh ukrepov, ki  jih   sprejemaino.'<
»Menite, Ua sprejemamu uslrezne ekonom-ske ukrepe?«
»Vsi ukrepi želijo sprcmenili stanje na boljšc, vendar se sprejemajo prehitro, pre-malo so premišljeni, sprejemamo jih cncga za drugim, zato se v pi*aksi ne morejo v ce-lot.i   dokazati.   Vendar  ne  sarno   zato,   kcr  bi
bili ukrepi slabi, temveč tudi zato, kcr je naša zavest premalo močna in premalo od-govorno te ukrepe izvajamo, ker vemo, da bo čez 2 ali 3 mesece zopet drugače. Zato de-lamo po starem naprej. Nas ta nestalnost ukrepov najbolj moti v zunanjetrgovinskem poslovanju, saj ne moremo realno planirati niti izvoza, niti uvoza in se obnašamo od dancs do jutri. Kljub temu smo lani naš ce-lotni izvoz povečali za 400 odstotkov, prav toliko tudi na konvertibilni trg. Kljub temu da Tiskarna Slovenija ni registrirana za zu-nanjetrgovinsko poslovanje. smo z našimi prizadevanji uspeli bolj odločno prodreti na tuja tržišča. Izreden problem pa imamo z uvozom, čeprav predstavlja le manjši del našega zunanjetrgovinskega poslovanja. Tako nam vrsta žc plačanih repromaterialov žo od avgusta lani leži v carinskih skladiščih. Gre predvsem za nekatere reprodukcijske mate-riale, ki jih v Jugoslaviji nc proizvajamo, za nekaj drobnega materiala. Čc tega matoriala ne bomo kaj kmalu dobili, bo naša proizvod-nja ogrožena. Lani smo izvozili za 6,3 mili-jona dinarjev izdolkov na konverlibilni trg, za 10,3 milijona dinarjev pa na vzhndna tvži-šča, uvoz pa smo zmanjšali za 32 odstotkov v primerjavi z letom 1980. Delož izvoza v ee-lotnem prihodku Tiskarne Slovenijo znaša že  skoraj   12 odstotkov.
»Kako pa je moč toliko povečati izvoz?«
»V preteklosti smo dobivali delovne nalo-ge od zunanjetrgovinskih posrednikov. lani pa smo skušali z našimi poslovnimi stiki prok
sejmov ali ncposredno s partncrji povečati izvoz. To nam je tudi uspelo, vsekakor pa bi bili naši dosežki lahko še ugodnejši, če bi sa-mi imeli /.unanjetrgovinsko registracijo, kajti posredniki so bolj navajeni uvažati kot pa izvažati in zato tudi slabše poznajo prodajni trg.«
»Kaj   pa  predvsem  prodajate  na  tuje?«
»Na vzhodni trg predvsem prospekte, ka-taloge in koledarje, na zahodni trg, največ v ZRN in Francijo, kjer je večja konkurenca in je potrebna večja kakovost tiska, pred-vsem etikete in plakate in otroške slikanice. Imamo zelo veliko majhnih poslov, toda tudi tako se da doscči ugodne rezultate. Če bomo imeli na voljo zadosti reprodukcijskega ma-toriala, bomo naš izvoz tudi v letošnjem letu povečali vsaj za toliko kot to predvideva resolucija o družbenoekonomskem razvoju za letošaje leto. Reprodukcijski material je namreč izredno težko dobiti. saj dobavitelji pogojujejo dobave s sovlaganji. deviznimi plačili, večina materialov pa tudi ne ustreza jugoslovanskim standardom, tako da ,ie tudi možnost reklamiranja zelo zmanjšana.';
»Se \am ne zdi, da so n?.še tiskarne zelo razdrobljene?«
»V Sloveniji imamo v diužbenem sektorju okrog 60 tiskarn, okrog 200 pa v zasebni lasti. Toda delo v grafični industriji je zelo specifično, zato je tudi težko združiti zmog-ljivosti. Seveda pa to ne i/.ključuje sodelo-vanja in dclitve dela med tiskarnami. Mi kar dobro sodelujemo s ČGP Delo in z Mladinsko knjigo, ki del nalog prenaža na našo tiskarno. mi pa njim dajomo določena dela. Tako mi ne razvijamo tistih dejavnosti, ki jih malo rabimo kot so kliširanje, plastificiranje. laki-ranjc. trdo vezanjc knjig, zato pa imamo mi veliko del. kjer so naklade nizke in ki jih večje tiskarne odklanjajo. Prav zaradi spe-cifičnosti dela je povczovanje tiskarn v ve-lika združenja vprašljivo. Vsaka tiskarna se namrcč specializira za določeno delo: nizke naklade, knjigotisk. enobar\'ni tisk, večbarvni tisk itd. Toda povezovan.ie slovenske gra-fične industrije je vedno bolj čvrsto. Prvi znak za to je delo za Nigorijo, vredno dobra 2 milijona dolarjev. Nosilec posla je bila ti-skarna Ljudsko pravice, toda pri delu ?o sodelovale tudi ostale slo\'enske tiskame. To jc bil prvi korak, vendar mislim, da ne bo oslal osatnljen.«
France Kmetič