263997 naša skupnost LETNIK IV JULIJ 78 številka 7 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE GROSUPLJE t/eč dzAzt -tČAOč občanov -in doZovnZk tjud-i, mtd nj-iml je. b-Lto ikofiaj dej>et tiboč borcev pfied 35. teXd ustanovljenih legendarnih slovenskih partizanskih divizij, več tisoč mladink, mladincev In brigadirjev z vseh mladinskih delovnih akcij,ki so ta čas v Sloveniji, skoraj pet tisoč rezervnih vojaških starešin ter številni prekaljeni revolucionarji In ugledni družb eno po llJtlčnl delavci, med njimi Edvard Kardelj z ženo Pepco, Sergej Kraigher, France Popit, Mitja Ribičič, Franc Leskošek - Luka, Lidija Sentjurc, Vida Tomšič, Ivan Maček, Hamdlja Omanovld, general-polkovnik Vušan Korač, predstavniki poveljstev ljubljanskega armadnega območja ter Številni drugi gostje so se 4. julija zbrali v Predstrugah pri Dobrepolju, kjer je bila osrednja republiška proslava Vneva borca In 35-letnlce ustanovitve prvih petih slovenskih partizanskih divizij, 7. In 9. korpusa In 4. operativne cone. Zbranim je o zmagoslavni poti narodnoosvobodilnega boja v Sloveniji In 6 vlogi, ki jo je v NOB prevzela Osvobodilna fronta, spregovoril Janez Vipotnik, predsednik republiškega odbora ZZB W0l/. Iz delo občinske skupščine SPREJET JE PROGRAM DELA ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE ZA OBDOBJE APRIL - DECEMBER 1978 Vsi zbori skupščine občine so dne 28.6.1978 sprejeli program dela zborov za letošnje leto. Upoštevane so bile vse dopolnitve3 ki so bile predlagane v javni razpravi. Poseben poudarek je bil dan dograjevanju delegatskega sistema v obči-ni3 krepitvi samostojnosti zborov skupščine občine, predvsem na tistih področjih, ki so za to delovanje skupščinskega sistema najbolj pomembna, zato naj zbori nastopajo kot konferenca delegacij. Obvezno bo skupščina obravnavala osnutke štirih sistemskih zakonov s področja kmetijstva. Delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti naj v čim-večji meri oblikujejo in usklajujejo stališča na podlagi razprav in smernic v zborih delavcev z delavskim svetom, z drugimi samoupravnimi organi, z družbenopolitičnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi. POROČILO IN PROGRAM DELA KOMUNALNIH DELOVNIH ORGANIZACIJ Komunalno podjetje Grosuplje in Obrtno komunalno podjetje Universal Ivančna gorica sta predložila zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti poročilo za leto 1977 in program dela za leto 1978 v potrditev. Poročilo in program zajema vodovodno dejavnost, vzdrževanje lokalnih cest I. in II. reda ter v naselju Grosuplje, vzdrževanje kanalizacije, odvoz smeti in vzdrževanje pokopališča v Grosupljem. Predlagano je bilo, naj se izvajalec vzdrževanja lokalnih cest I. in II. reda v bodoče bolj povezuje s krajevnimi skupnostmi in skupno rešuje problematiko vzdrževanja v okviru materialnih možnosti. Do 5. oktobra 1978 bo izdelan večletni program modernizacije cest na območju občine. Izvršni odbor Komunalne skupnosti bo sodeloval pri pripravi sporazuma z občino Kočevje o izgradnji, vzdrževanju in obnavljanju vodovoda Rob-Dobrepolje-Struge. Obsežnejši prispevek o komunalnih dejavnostih bo objavljen v prihodnji številki "Naše skupnosti". PROGRAM IN FINANCIRANJE SKUPNOSTI SLOVENSKIH OBČIN Skupnost slovenskih občin po njenih organih izvaja svoj program po dogovoru in usklajenem načrtu z vsemi občinami v Sloveniji. Organizira razne seminarje in razprave, opravlja založniško dejavnost, izdaja list "OBČAN" in opravlja drugo dejavnost, ki je v pomoč skupščinam občin in njenih organov. Dejavnost Skupnosti slovenskih občin v pomembni meri prispeva k usposabljanju kadrov v občinskih organih za uspešnejše delo na posameznih področjih. Glede na vire sredstev v občinah je bil sprejet dogovor, da se za sofinanciranje skupnosti uporabi 1,8 %o (promila) občinskega proračuna, kar je več kot je znašal lanski prispevek. Vsi zbori Skupščine občine k programu Skupnosti niso imeli pripomb ali dopolnitev. Skupščina je tudi sprejela dogovor o sofinanciranju programa dejavnosti Skupnosti slovenskih občin. SPREJET JE BIL ODLOK 0 REJI/ REGISTRACIJI IN OZNAČEVANJU PSOV Pri pripravi odloka so bila upoštevana določila zakona o varstvu ziva- l-i pred kužnimi boleznimi3 načela varstva ljudi pred zoonozami3 določila zakona o javnem redu in miru3 humanizacija postopka z živalmi in principi varstva okolja pred onesnaževanjem. Odlok ureja bivanje, vzrejo, registracijo, cepljenje in označevanje psov ter postopek z neregistriranimi in necepljenimi psi. Poleg tega se s tem odlokom ureja tudi reja drugih živali v stanovanjskih zgradbah in način prevoza malih živali z javnim prevoznim sredstvom. Odlok določa, da mora lastnik v roku 8 dni po nabavi ali potem, ko pes izpolni starost 3 mesecev, psa prijaviti veterinarski postaji Krim, Grosuplje, Tovarniška 32 ali pa področnemu veterinarju. V treh dneh pa je lastnik dolžan prijaviti isti ustanovi pogin, odtujitev ali pobeg psa. Lastnik psa mora skrbeti, da se pes ne giblje brez nadzorstva. V lokalnih centrih občine, to so Grosuplje, Šmarje, Ivančna gorica. Stična, Videm in Višnja gora, se sme psa voditi le na vrvici (torej se ne smejo prosto gibati), popadljivi psi pa morajo imeti nagobčnik. Psi starejši od treh mesecev morajo biti preventivno cepljeni proti pasji steklini. Na javni razglas o preventivnem cepljenju mora lastnih psa pripeljati na določeno mesto. Se pes ali mačka z ugrizom ali prasko poškoduje človeka, mora poškodovani ali oseba, ki to vidi, takoj obvestiti področno veterinarsko organizacijo ali zavod za socialno medicino. Kdor na javnem mestu najde poškodovano ali poginulo žival, je dolžan o tem takoj obvestiti pooblaščeno veterinarsko organizacijo. Veterinarska higienska služba bo občasno kontrolirala, če so vsi psi cepljeni. Necepljene, neregistrirane in pse, ki ne nosijo znamkic pa bo pokončala. Za kršitelje posameznih členov odloka so predvidene denarne kazni od 200.- do 3.000.- din. Odlok je sprejela skupščine občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31.5.1978. UPRAVLJANJE IN RAZPOLAGANJE S STAVBNIM ZEMLJIŠČEM V OBČINI Skupščina občine je na svoji seji dne 28. 6. 1978 sprejela odlok o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Grosuplje. Za stavbno zemljišče se šteje zazidano ali nezazidano stavbno zemljišče, ki je v območju urbanističnega ali zazidalnega načrta in tisto zemljišče, ki se ureja z urbanističnim redom ali za katerega je izdano lokacijsko dovoljenje. Stavbna zemljišča pridobiva v družbeno lastnino občina, ureja in oddaja pa jih Komunalna skupnost - samoupravna enota za upravljanje s stavbnim zemljiščem. Le-ta pa lahko s pogodbo poveri posamezna strokovna dela posebni za taka dela usposobljeni organizaciji združenega dela. S stavbnim zemljiščem v krajih, ki se urejajo z urbanističnim redom, upravlja krajevna skupnost. Skupščina občine izvaja nadzorne in druge ukrepe, potrjuje srednjeročne in letne programe urejanja stavbnega zemljišča. VOLITVE IN IMENOVANJA Na seji vseh zborov skupščine občine dne 28/6-1978 sta bila imenovana za namestnika občinskega javnega tožilca v Ljubljani Hribar Tomaž in Ferlinc Andrej, dipl. pravnika s pravosodnim izpitom. Na lastno željo je bil razrešen dolžnosti občinskega sodišča v Grosupljem Kotar Marjan, ker bo prevzel drugo dolžnost. Iz delo samoupravnih interesnih skupnosti PREDNOSTNA LISTA ZA DODELITEV DRUŽBENO-NAJEMNIH STANOVANJ - 1978 Zap. št. Priimek in ime - bivališče št. točk kategorija 1. MadzariS Ivan, Tlake 17 190 OD 2. Janeš Ana, Zagradec 51 170 OD 3. Aksentijevič Radojica, Sp. Slivnica 170 OD 4. Lakner Janez, Metnaj 28 153 MD S. Senčar Miran, Jerova vas 3 150 OD 6. Pezderc Matija, C. na Krko 32 148 OD 7. Vujčič Nikola, Za gasilskim domo 8 146 MD 8. Klavs Ivanka, Ponova vas 23 145 OD 9. Gruden Jože, Razdrto 19 145 OD 10. Čoz Marija, Višnja gora 32 145 OD 11. Teskač Anka, Vel. Vrh 14 145 OD 12. Elikan Draga, Malo Mlačevo 19 145 OD 13. Skalja Stermec Vida, Brinje II/2 145 MD 14. Bašelj Brane, Sela 11 140 OD 15. Kozamernik Anton, Stranska pot 1 138 MD id. Prijatelj Anica, Stična 88 135 OD 17. Štefe Anton, C. na Krko 32 130 OD 18. Zupančič Frančiška, Zagradec 31 125 OD 19. Križman Jože, Levstikova 10 124 OD 20. Kajba Štefka, Grintovec 19 120 SDP 21. Varošanec Ljubica, Mali Vrh 17 117 MD 22. Vujičič Miloš, Za gasilskim domom 12 116 OD 23. Murgelj Francka, Ljubljanska 4 115 OD 24. Žnidaršič Lidija, Stranska pot 1/3 115 MD 25. Orel Dušan, Gaberje 25 108 OD 26. Rački Jože, Levstikova 10 106 OD 27. Mehič Šerif, Levstikova 10 104 OD 28. Franjič Tomo, Adamičeva 37 104 MD 29. Lalič Dušan, Pod gozdom 11/20 104 MD 30. Sodja Srečko, Stari trg 5 100 MD 31. Lesjak Emil, Taborska 31 100 MD 32. Janko Drago, Levstikova 20 99 MD 33. Štiglic Janez, Prečna pot 9 97 MD 34. Dobrič Vasiljka, Sp. Blato 1 95 OD 35. Gosak Darinka, Gatina 18 95 OD 36. Sadikovič Emsud, Šmarje n.h. 95 OD 37. Mlakar Joža, Stranska pot 1 94 MD 38. Marič Rade, Taborska 13 92 MD 39. Zupančič Jože, Višnja gora 106 89 MD 40. Šadl Albina, Ivančna gorica 108 86 MD 41. Krav ogel Ivan, Ob Grosupeljščici 9 86 MD 42. Dumič Marija, Rožna dolina 22 85 MD 43. Poreber Alojz, Žalna 20 81 OD 44. Glavan Edvard, Kovačičeva 5 80 MD 45. Brus Margita, Ponikve 76 79 OD 46. Rupnik Silvo, Levstikova 6 72 MD 47. Pretnar Franc, Rožna dolina 8 71 OD 48. Ljubič Milan, Jurčičeva 11/14 71 MD 49. Šporar Franc, Adamičeva 1 70 MD 50. Hrovat Slavko, Taborska 13 55 OD 51. Kump Helena, Studenec 23 55 OD 52. Kovačevič Drago, Taborska 13 55 OD 53. Turk Marija3 Malo Hudo 3 55 OD 54. Eferl Anton3 Taborska 29 55 OD 55. Borko Branko3 Šmarje 25 54 MD 56. Živanič Desimir3 Taborska 13 50 OD 57. Škrjanc Olga3 Pod gozdom II/4 50 OD 58. Ponikvar Anton3 Železnica 2 33 MD Ta lista je bila sprejeta na 26. seji SE za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvuy ki je bila dne 7/7-1978. Iz delovnih orgonizocij NOVA GOZDNA POT Gozdno gospodarstvo Ljubljana TOZD Škofljica je dokončalo pomembno investicijo v naši občini. Zgrajena je namreč nova gozdna pot Čušperk - Stari qrad v dolžini 2,9 km. Cesta je široka 3 ni, z bankinami pa h m. Celotna dela so stala 1,210.000,00 din. Izkopati je bilo treba 7600 m3 materiala, največ kamenja in nasuti 2.500 m3 gramoza in peska. Cesta je speljana po povsem novi trasi in premaga 200 m nadmorske višine. Cesta bo znatno olajšala spravilo lesa z bogatih gozdnih območij v okolici Starega gradu nad Čušperkom, istočasno pa pomeni začetek gozdne poti proti Vodicam in Lipljenem. NADALJEVANJE IZGRADNJE POSLOVNIH IN SPREMLJAJOČIH OBJEKTOV LESNINE TOZD SPLOŠNO MIZARSTVO GROSUPLJE Splošno mizarstvo Grosuplje namerava pričeti z gradnjo poslovnih in spremljajočih objektov. Zaprosilo je že za izdajo lokacijskega dovoljenja, dne 9.5-1978 pa je bila opravljena tudi obravnava za izdajo lokacijskega dovoljenja. Po lokacijski dokumentaciji je predvidena izgradnja predsuši1 nice in predizmer-nice v izmeri 24 x 17-50 m, obnova medfaznega skladišča, ki je bilo poškodovano v požaru, kotlarna v izmeri 12 x 12 m, silos za lesne odpadke, tip Itas Kočevje, poslovno razstavni objekt na mestu starega stanovanjskega objekta, s podaljškom proti severu, izmere 25 x 10 m, tipska vratarnica in odprto skladišče na površini 1.000 m2. POVEČANE ZMOGLJIVOSTI TELEFONSKE CENTRALE NA VIDMU Podjetje za PTT promet v Ljubljani bo v letošnjem letu povečalo zmogljivost končne avtomatske telefonske centrale na Vidmu od sedanjih 40 na 160 naročniških priključkov. VZDRŽEVALNA DELA NA VODOTOKIH TOZD Hidrogradnje Ljubljana je v preteklem mesecu začela z vzdrževalnimi deli na vodotokih in sicer po planu Območne vodne skupnosti Ljubijanica-Sava, na območju občine Grosuplje za leto 1978. Vzdrževalna dela bodo opravili na sledečih objektih: uredili bodo bru-halnik v vasi Podpeč, izgradili obrambni nasip v Ponikvah, očistili bodo Zelenko v dolžini cca 500 metrov pred vtokom v Zatočno jamo, sanirali prage na Gro-supeljščici v Jerovi vasi ter očistili Šmarski potok. REKONSTRUKCIJA BENCINSKEGA SERVISA V GROSUPLJEM Podjetje Petrol je zaprosilo za lokacijsko soglasje za adaptacijo bencinskega servisa, ki ga je odkupilo od trgovskega podjetja Tabor Grosuplje v Grosupljem. Rekonstrukcija bo obsegala gradnjo prizidka skladišča 5,60 x 3,80 m, vkop treh 50 m2 dvoplaščnih rezervoarjev, namestitev novih črpalk za gorivo, popravilo cestišča, izdelavo deponije za prazne sode in ureditev kanalizacije. MODERNIZACIJA TELEFONIJE V ŠENTVIDU PRI STIČNI Podjetje za PTT promet Ljubljana je pred časom zaprosilo za izdajo gradbenega dovoljenja za polaganje krajevnega telefonskega kabla v naselju Šentvid pri Stični. Šentvid ima avtomatsko telefonsko centralo s 160 priključki. Za to investicijo pa ima podjetje zagotovljenih 471.600 din. PRIPRAVE ZA ODPRTJE KAMNOLOMA V PREDOLAH Gradbeno podjetje Gradis Ljubljana, SGP Grosuplje in Cestno podjetje Ljubljana pripravljajo ustrezno dokumentacijo in raziskave za odprtje kamnoloma v Predolah. Tu bi pridobivali separatni agregat za betone, asfalte in tampone. Kapaciteta tega kamnoloma bi znašala 250.000 m3 letno v začetku, pozneje pa nekaj več. Po sedanjih ugotovitvah bi zaloge zadoščale za 50-letno potrošnjo separiranega materiala. Poleg kamnoloma bi ta podjetja v občini zgradila še betonarno in obrat za proizvodnjo asfalta ter cestno bazo. Vsi ti obrati bi zaposlovali kakih 70 delavcev. Ker je svet Krajevne skupnosti Račna dal soglasje za odprtje tega kamnoloma in ker so se s tem strinjali na sestanku tudi prebivalci vasi Predole, je izvršni svet skupščine občine potem, ko je poslušal predstavnike investitorja o programu in si tudi ogledal lokacijo, dal dovoljenje za nadaljevanje raziskav in pripravljanje podrobnejših programov in načrtov. Seveda pa bo izvršni svet v primeru, če bodo raziskave pokazale utemeljenost teh načrtov, zahteval izvršitev vseh potrebnih in možnih ukrepov za kar največjo in najboljšo zaščito okolja. Iz dde družbenopolitičnih organizacij in društev BRIGADIRJI IZPOLNILI OBLJUBE V soboto, 15.7.1978 se je z zvezne Mladinske delovne akcije "POSOČJE 78" vrnila mladinska delovna brigada Jože Kovačič. Brigada je štela 43 brigadirjev, večinoma članov istoimenske pohodne enote iz sestava II. grupe odredov iz naše občine. Med njimi so bili tudi 4 zamejski Slovenci. Tri tedne so brigadirji živeli v brigadirskem naselju v Kobaridu, kjer so gradili vodovod Breginj - Logje. Kljub slabemu vremenu je brigada pri svojem delu dosegla izredno lepe delovne rezultate, saj so presegli normo v povprečju za 2,5 - krat. Zato je bila brigada proglašena za 4-krat udarno, poleg tega pa je prejela še izredno udarništvo zaradi težkih pogojev dela. Nič manj uspešna pa ni bila brigada na področju interesnih dejavnosti, ki zajemajo izdajanje kulturno-informativnih biltenov, stenskih časopisov, priprava kulturnih in zabavnih prireditev ob tabornem ognju, organizacija in sodelovanje na športnih prireditvah, priprava raznih predavanj itd. Na tem področju je bila brigada ocenjena z 9,6 in je dobila priznanje za interesne dejavnosti v obeh dekadah. Vsi ti uspehi pa so pogojevali, da je brigada dobila tudi največje priznanje v izmeni "Trak akcije POSOČJE 78". Tako so brigadirji izpolnili obljubo, ki so jo dali pred odhodom na akcijo. Skupaj s pobratenima brigadama MDB Dugagjini iz Kline (Kosovo) in MDB Pbtefi iz Bačke Topole (Vojvodina) so v soboto zvečer na Polževem zaključili brigadirsko življenje. Ob slovesu v poznih večernih urah so si obljubili, da se drugo leto spet vidijo na mladinski delovni akciji. Brigado so sestavljali: Balant Marjan - komandant brigade, Janša Janez - predsednik brigadne konference, Furjanič Miha - namestnik komandanta za traso, Mencin Metka - namestnik komandanta za naselje, Anžlovar Srečo, Podgrajc Bojan, červek Janez, žitnik Edo, Demec Drago, Žnidaršič Frenki, Bosnar Dušan, Koželj Milan, Balant Stane, Binder Igor, Zupančič Marjeta, šutej Tomaž, Štrus Dušan, Čeh Jože, Kamin Verica, Slak Romana, Prijatelj Mojca, Zaletelj Nevenka, Čampa Matjaž, Kotar Andrej, Brčan Emil, Mešič Avdo, Mehle Anton, Pirih Almira, Gašperič Anton, Hočevar Franc, Rački Peter, Koritič Vlado, Koščak Andrej, Oblak Iztok, Tekavčič Rado, Hribar Janez, Rakovič Boris, Franko Matjaž, Košuta Ennino, Košuta Marino, Sedmak Darko, Pahor Darko, Tomažin Janko. Zaradi prizadevnosti in uspehov na vseh področjih dela je bilo 16 brigadirjev proglašenih za udarnike. Prav gotovo pa so tudi drugi prispevali velik delež k temu izrednemu uspehu brigade na MDA Posočje 78. čestitamo ! Z SAM 20 LET ZŠAM GROSUPLJE 1958 /Z Zveza šoferjev in avtomehanikov Grosuplje praznuje letos 20-letnico svojega obstoja. Organizirano delovanje šoferjev in avtomehanikov v Grosupljem posega še v letu 1951, ko je v Grosupljem deloval pododbor ZŠAM Ljubljana, 2. februarja 1958 pa je 12 šoferjev na ustanovnem zboru ustanovilo svojo podružnico v Grosupljem. ZŠAM Grosuplje, ki je kot pododbor štela 16 članov, je leta 1972 vključevala 100 članov, danes pa že 173 in je ena najaktivnejših organizacij na območju občine. Za svoj stanovski praznik - 13. julija 1960 - je razvila tudi svoj prapor, na katerem je pripetih 16 spominskih trakov, 183 zlatih in 17 srebrnih žebljičkov. Vsako leto je ZŠAM za svoj stanovski praznik, do proglasitve 15. januarja za zvezni praznik šoferjev in avtomehanikov, organizirala parado motornih vozil v Grosupljem, za tem pa ga je proslavila z organiziranjem športnih tekmovanj . Z zavzetostjo, prispevki in delom svojih članov in ob pomoči delovnih organizacij, si je zveza zagotovila svoj prostor in pogoje za delo, ki mnogim članom pomeni prijeten kotiček za počitek in razvedrilo. Ves čas svojega obstoja aktivno sedeluje z drugimi zvezami in društvi, postajo milice, komisijo za prometno varnost in pozneje s svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri zvajanju programa v prometni varnosti v šolah, člani ZŠAM so se v svečanih uniformah udeležili povork na večjih prireditvah v Krškem, Tolminu, Mariboru, Kopru, Žužemberku, Ljubljani, Kočevju, Šentvidu pri Stični, Ivančni gorici, Črnomlju, na Jesenicah in drugod. Za požrtvovalno in plodno delo je Z5AM Grosuplje prejela vrsto priznanj in odlikovanj. Najbolj pa je ponosna na diplomo republiškega odbora zveze šoferjev in avtomehanikov Jugoslavije, pa tudi na mnoga priznanja, pokale in diplome za dosežene uspehe na športnem področju. Doseženi uspehi, številno in aktivno članstvo, zlasti mlada generacija šoferjev in avtomehanikov, so porok za nadaljne uspešno delo ZšAM Grosuplje. čestitamo vsem šoferjem in avtomehanikom občine Grosuplje za njihov stanovski praznik - 13. julij, ZŠAM Grosuplje pa tudi za spoštljiv jubilej. MLADINSKI POHOD V PREDSTRUGE Mladinci, člani mladinskih pohodnih enot II. grupe odredov iz občine Grosuplje in Ljubljana - Moste - Polje smo se udeležili osrednje republiške proslave ob Dnevu borca, 4. julija v Predstrugah po dvodnevnem pohodu. 3. julija ob 16. uri so se zbrali na železniški postaji v Višnji gori, od koder so krenili na Polževo. Tam so prisostvovali svečanosti ob odkritju plošče 1.slovenskemu, proletarskemu udarnemu bataljonu Tone Tomšič. Svečanosti so prisostvovali preživeli borci tega legendarnega bataljona in člani ZRVS iz Bosne in Hercegovine, ki so bili v teh dneh gosti naše občine. S Polževega smo s pospešenim tempom odšli čez Vrhe proti Krki. Ta del pohoda je bil najtežji, saj smo morali v zelo kratkem času, v popolni temi in po gozdnih poteh dospeti na končni cilj prvega dne pohoda. S pomočjo vodiča s Krke, nam je uspelo, da smo pravočasno dospeli do tovarne Kroj na Krki, kjer so nam domačini pripravili prisrčen sprejem. Po večerji in mitingu, na katerem je sodelovalo tudi veliko število domačinov, so nas domačini povabili po domovih, kjer smo prespali. Za gostoljubje se prebivalcem Krke in okoliških vasi ob tej priložnosti najlepše zahvaljujemo. Zjutraj, na praznični dan smo takoj po zajtrku prisostvovali odkritju plošče 15. belokranjski brigadi. Nato pa smo preko Hočevja v lepem sončnem vremenu krenili v Predstruge. Tja smo prispeli tik pred začetkom osrednje slovenske svečanosti. Pozno popoldne smo se z vlaki vračali na svoje domove, polni lepih vtisov s pohoda, predvsem pa z veličastne prireditve v Dobrepolju. Pohoda se je udeležilo 150 mladincev. Iz krajevnih skupnosti PRAZNIK KS SPODNJA SLIVNICA Občani krajevne skupnosti Spodnja Slivnica so 8. julija praznovali svoj drugi krajevni praznik. Kulturnega programa in tovariškega srečanja na Zavrhu so se poleg številnih preživelih prvoborcev in krajanov udeležili tudi najvišji predstavniki občinske skupščine in občinskih družbenopolitičnih organizacij . O doseženih rezultatih pri gradnji cest, vodovoda, vaških poti in dograjevanju delegatskega sistema v zadnjem obdobju in načrtovanih akcijah v prihodnje, je spregovoril predsednik krajevne konference SZDL Vovk Janez, ki je med drugimi dejal: "Lahko rečemo, da so to velika dela sorazmerno majhne KS in mislim, da moramo tudi v bodoče s skupnimi močmi nadaljevati zastavljene naloge, ki so pred nami, saj imamo v načrtu razširitev javne razsvetljave, izgradnjo kanalizacije, asfaltiranje vaških poti itd. Na vse to pa smo mislili že pri volitvah spomladi, ko smo v nove delegacije postavili ljudi, ki so pripravljeni sodelovati pri razvoju naše vasi in pri razvoju delegatskega sistema. Cilji morajo biti jasno določeni, to pa je tudi zagotovilo, da ne bomo stali na mestu, ampak šli s čvrstimi koraki naprej, kar je cilj celotne socialistične Jugoslavije, posebej pa še komunistov, za katere je bil zadnji kongres ZKJ pohvala za dosedanje delo, obenem pa vspod-buda za še boljše delo v naslednjem obdobju". Še posebej je pov-daril aktivnost mladih v KS in podčrtal njihov prispevek v doseženih rezultatih. Slavnostni govornik je bil prvoborec - rojak Franc Erjavec, nosilec spomenice 1941. Ob tej priliki so bila najzaslužnejšim aktivistom podeljena priznanja. Bronasti znak OF slovenskega naroda sta prejela Perme Anton in Križman Stane, priznanje krajevne konference SZDL pa so prejeli Debeljak Ivan, Zajc Jože, Vovk Jože in Bavdek Matjaž. SLO in družbena samozaščita ŽIVLJENJA UGAŠAJO NA ASFALTU ... Čeprav so svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu3 delavci milice in upravni organ za notranje zadeve z vzgojo učencev - kolesarjev, pionir-jev-prometnikov, osveščanjem in prometno vzgojo staršev, s predlogi za izboljšanje cestne signalizacije in drugimi akcijami za varnost udeležencev v prometu v letošnjem letu vložili veliko naporov za varnejši promet v naši občini, stanje na tem področju ni zadovoljivo. Analiza prometnih nesreč za pivo polletje letošnjega leta kaze, da so se varnostne razmere napram preteklem letu celo poslabšale. Število prometnih nesreč (102) sicer ni v porastu, mnogo tozje pa so posledice prometnih nesreč. Daše ceste so letos terjale ze 18 človeških življenj, lani pa celo leto 16. Zaskrbljujoč je podatek, da je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 10 otrok in da je bilo 39 oseb težje telesno poškodovanih, 49 pa lažje, pri čemer je samo na vozilih nastalo za 2,669.600,00 din materialne škode. Najpogostejši vzroki prometnih nesreč so prehitra vožnja, 'izsiljevanje prednosti, nepravilno prehitevanje in vožnja pod vplivom alkohola. Vse to kaže na precejšnjo krivdo voznikov, čeprav so tudi velika gostota prometa, zlasti na magistralni cesti 1/1, nezadovoljivo vzdrževane ceste in neurejena prometna signalizacija storili svoje. Za izboljšanje stanja usmerja postaja milice svoje delo prav na področje prometne varnosti. Delavci Postaje milice Grosuplje so letos zaradi lažjih cestno prometnih prekrškov opozorili 752 voznikov in drugih udeležencev v prometu, izločili iz prometa 167 vozil, mandatno kaznovali 170 voznikov, v postopek za prekršek pa predlagali 476 oseb. Očitno pa ti ukrepi niso dovolj učinkoviti. V prizadevanju za boljšo prometno varnost v občini se bodo morali vključiti tudi ostali nosilci družbene samozaščite na tem področju, zlasti Avtomoto društvo Šentvid pri Stični ter Zveza šoferjev in avtomehanikov v Grosupljem in Ivančni gorici. Tudi krajevne skupnosti bodo morale problematiko prometne varnosti pogosteje uvrščati na dnevne rede sej svojih organov. ENOTA TO NA VZGOJI V času od 2. do 9. 1978 so bili pripadniki enot teritorialne obrambe občine Grosuplje na 7-dnevni vzgoji. Pripadniki so na vzgoji vložili izredne napore pri obnovitvi in pridobitvi novih vojaško-strokovnih veščin. Enota je v strokovnem in moralno-političnem pogledu dosegala dobre rezultate in s tem dokazala dobro bojno pripravljenost. Poleg strokovnega pouka je bilo v prostem času prisotno tudi aktivno politično, športno in družabno življenje. Ob vrnitvi enote z vzgoje, so ji krajani Grosupljega priredili svečan sprejem. REZULTATI A KC£ J E__ VAR NO STN_I _P AS_" Rezultati enodnevne anketne akcije "Varnostni pas", ki je bila izvedena na obeh bencinskih črpalkah v občini dne 28. 6. 1978, kažejo, da se vozniki premalo zavedamo, v kolikšni meri nas lahko varnostni pas v prometni nesreči obvaruje najhujšega. Izmed 637 voznikov avtomobilov s slovensko registracijo, ki so v času akcije pripeljali na črpalko, jih je bilo le 78 ali 12,3 % pripetih z varnostnim pasom. 236 jih je izjavilo, da ga uporabljajo občasno, 132 pa ga sploh ne uporablja. Varnostnega pasu ni imelo vgrajenih 189 avtomobilov. Ob dejstvu, da je krvni davek na naših cestah vse večji, svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu skupščine občine priporoča voznikom in sopotnikom, da med vožnjo dosledno uporabljajo varnostne pasove. Morda vas bo prav varnostni pas obvaroval, da vas ne bo za vedno objela pločevina. ZAPNITE TOREJ VARNOSTNI PAS TAKOJ, KO SEDETE V AVTO! SREČNO! OTROCI - ŽRTVE PROMETA V prvem polletju letošnjega leta je bilo v Sloveniji 163 prometnih nezgod, v katerih so bili soudeleženi otroci, v občini Grosuplje 10. V 52 primerih je bil povzročitelj nezgode otrok. Kot pešci so bili otroci udeleženi v 105 prometnih nezgodah, v 20-ih kot kolesarji in v 43-ih kot sopotniki v avtomobilih. Kar 142 prometnih nezgod se je dogodilo v naselju. Ceste so ugrabile življenje 11 otrok, to je prav toliko kot minulo leto ali 4 več kot v istem obdobju lanskega leta, v občini pa dvoje. Najpogostejši vzrok prometnih nezgod je neprimerna hitrost (50), sledi nenaden prihod na cesto (33), napake voznikov na prehodu za pešce (21), napake‘v križišču (15) in nenadna sprememba smeri vožnje (14). V akcijo za izboljšanje prometnih razmer in za večjo varnost otrok v novem šolskem letu so se zato pravočasno dolžni vključiti vsi dejavniki. IZOBRAŽEVANJE REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN Pri krepitvi splošnega ljudskega odpora imajo tudi rezervne vojaške starešine pomembno mesto. Organizirani v krajevnih organizacijah ZRVS - teh je v občini 7 - se povezujejo v občinsko konferenco ZRVS s sedežem v Grosupljem. Ena osnovnih nalog rezervnih vojaških starešin v tem trenutku, ki sta jo izpostavila tudi oba kongresa ZK, je njihovo stalno izpopolnjevanje. Tudi za letošnje leto je predsedstvo občinske konference ZRVS pripravilo program izobraževanja rezervnih vojaških starešin občine. Izvajanje programa teče po krajevnih organizacijah in zajema izdelavo taktične naloge "četa v obrambi naseljene- fzpitaJ1n’oHentacfjsko taktič- Del, st^eSin na taktičnem r pohodu prz streljanju z vojaško puško in mladinke-prostovoljke nega pohoda, pri katerem so rezervne vojaške starešine preizkušali svoje znanje iz orienti-ranja na zemljišču, topografije in streljanja z vojaškim orožjem. Rezervne vojaške starešine so pokazali zadovoljivo strokovno znanje in dobro bojno pripravijenost. Doseženi rezultati so bili merilo za sestavo ekipe, ki se bo udeležila republiškega tekmovanja. člani krajevnih organizacij rezervnih vojaških starešin so se udeležili tudi tradicionalnega srečanja rezervnih vojaških starešin Jugoslavije v Predstru-gah pri Dobrepolju in s tem dali svoj prispevek k izredno uspeli in veličastni proslavi. LEPOTE GORA PRIVLAČIJO IN HKRATI GROZIJO Komisija za gorsko reševalno službo pri Planinski zvezi Slovenije je analizirala nesreče v slovenskih gorah v letu 1976. Podatki kažejo, da so naše gore v letu 1976 terjale 17 človeških življenj, gorska reševalna služba pa je posredovala kar v 619 akcijah, od tega v 562 primerih na organiziranih smučiščih. Ocenjujejo, da je nesreč v gorah 2 do 3 krat več, ki pa so se na srečo končale brez hujših posledic in zato ostale tudi neprijavljene. Zavedati se moramo, da je meja med težko nesrečo in nesrečo v gorah sila majhna in so posledice v mnogih primerih odvisne od srečnih naključij. Glavni vzroki nesreč v gorah so neprevidnost, nezadostna oprema, neizkušenost in pomanjkljivo znanje ter nepazljivost. V praksi pa se ti dejavniki običajno srečujejo, zato je nevarnost toliko večja. Ker so zagotovo tudi mnogi naši občani zagreti ljubitelji gora in bodo del svojega letnega oddiha prebili v hribih in gorah, jim velja nekaj opozoril in nasvetov. Vsi, ki odhajate v skrivnostno lepi svet gora, se zavedajte, da preži nevarnost na vsakem koraku! Preudarno presodite, za katero turo ste primerno opremljeni, kondicijsko pripravljeni in zdravstveno sposobni! Držite se označenih poti, hodite v skupinah ali vsah v dvoje! Tudi alkohol je hud sovražnik varnosti v gorah! Ne precenjujte svojih sposobnosti in ne podcenjujte nevarnosti, ki vam grozijo! In končno: bodite tovariški, pomagajte planincu v nesreči ali v stiski, skrbite za čisto okolje in čuvajte lepote naših gora! Prejeli smo ROKOMETNI TURNIR ZA POKAL "KULTURNEGA TEDNA" — — — I. ——I ■ — — ^ ■ “■ ' ■ ■ “ mm mm m^«m» —— —• ___ ____ TVD Partizan Šentvid pri Stični je v okvirni prireditve IX. kulturnega tedna organiziral rokometni turnir za prehodni pokal "Kulturnega tedna"^ na katerem so sodelovale ekipe: "Partizan" Grosuplje^ "Gradišče" Stična^ "Polž" Višnja gora in domače ekipe "TVD Partizan". Tekme sta vodila sod-dnika Kovačič in Kozino iz Kočevja. Najbolj so se izkazali Grosupeljčani in osvojili 1. mesto ter prehodni pokal "Kulturnega tedna" Šentvid pri Stični. Druga je bila ekipa "Polž" Višnja gora ^ tretja "Gradišče" iz Stične, domačinom pa športna sreča ni bila naklonjena in so bili po uvrstitvi poslednji. Vse ekipe so prejele priznanja in značke "Kulturnega tedna". Tekmovalce je na svečano okrašenem igrišču osnovne šole Ferdo Vesel bodrilo preko 200 gledalcev. Brane Puš NAD NAŠO OBČINO JE DIVJALO NEURJE S TOČO Kot da bi bila IZ ves nesrečna številka3 kot to trdijo vraževerni, je bila ta številka v mesecu juliju nesrečna za našo občino. Dne 13.7.1978 je nad našo občino divjalo neurje s točo, ki je povzročilo ogromno škodo. Že v popoldanskih urah in sicer nekaj po 17. uri se je predvsem nad severnim delom naše občine zbral črni oblak, ki ni napovedoval nič dobrega. Iz tega oblaka se je vsula toča, ki je prizadela predvsem krajevno skupnost Metnaj in Stično. Dosti hujše neurje pa je divjalo še isti dan zvečer nekaj po 19. uri, katero je zajelo območje naše občine v pasu, ki se je širil od severozahoda proti jugovzhodu. To neurje je zajelo 9 krajevnih skupnosti in sicer: Polico, Višnjo goro, Ivančno gorico. Stično, Dob, Muljavo, Krko, Zagradec in Ambrus. Neurje s točo, ki je bila ponekod debela kot jajce, je največje razdejanje povzročilo v krajevnih skupnostih Polica, Višnja gora in Ambrus. V navedenih krajevnih skupnosti so bili posevki uničeni v višini 80 do 90 %, veliko škodo pa je neurje povzročilo na gospodarskih in stanovanjskih objektih, kakor tudi na motornih vozilih. Predvsem je toča razbila veliko opeke in okenskih šip. V omenjenih krajevnih skupnostih so bile poškodovane tudi občinske in krajevne ceste. Tako naslednji dan, to je v petek, 14.7.1978, je bila sklicana izredna seja izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje, na kateri je bila imenovana komisija za oceno škode na poljščinah, prav tako pa so bili sprejeti še nekateri drugi sklepi, s katerimi so bile zadolžene delovne organizacije s področja kmetijstva in komunalne dejavnosti za izvajanje določenih nalog, da bi se posledice neurja čimprej odpravile ali vsaj omilile. Prav tako so bile dane naloge štabom civilne zaščite po prizadetih krajevnih skupnostih. Komisija za oceno škode je pričela z delom takoj naslednji dan. Za čim hitrejšo izvedbo popisa škode na poljščinah, so bili iz prizadetih krajevnih skupnosti imenovani odgovorni krajani, ki bi ta popis v sodelovanju z občinsko komisijo, izvedli. Člani komisije so takoj prešli na delo. V krajevnih skupnostih so bili sklicani sestanki z vaškimi odbori, ki so bili seznanjeni z načinom in smotrom ocenitve škode. Po prvih ocenah komisije je neurje nad območjem naše občine na poljskih pridelkih povzročilo za cca 9,500.000 din škode na 1.650 ha kmetijske površine. Prav tako je neurje povzročilo za cca 450.000 din škode na občinskih in krajevnih cestah. Škoda na objektih sicer še ni točno ocenjena, cenimo pa jo na cca 1,500.000 din. Glede zgoraj navedene številke, bo potrebno, da bo pri odpravi posledic prizadetimi krajanom in krajevnim skupnostim priskočila na pomoč širša druzbeno-politična skupnost. ODKUP OD ZASEBNIH PROIZVAJALCEV Ves odkup od zasebnih proizvajalcev je po vrednosti znašal v 1973 letu 41,182,000 din, od tega živina 25,662.000 din, mleko 9,789-000 din ter vrtnine in zelenjava 3,625-000 din. V preteklem letu pa je ta odkup vrednostno znašal že 69,049.000 din, in sicer živina 35-981.000 din, mleko 26,035-000 din ter vrtnine in zelenjava 4,356.000 din. Odkup izražen v količinah pa je bil 1973- leta takle: 160 ton prašičev, 1.439 ton klavne govedi, 113 ton klavnih telet, 5-042.000 litrov mleka, 2.452 ton krompirja in 1.500 kg medu. V preteklem letu, to je 1977 pa je bilo od zasebnih proizvajalcev na območju naše občine odkupljenih: 122 ton prašičev, 1.424 ton klavne govedi, 8l ton klavnih telet, 7-418.000 litrov mleka, 1-779 ton krompirja in 1.100 kg medu (Vir: Statistični podatki po občinah SRS, zvezek VI/1978) ★★★★ IZLET V BELO KRAJINO Maver Damjana, 8.d. Izlet je bil organiziran v okviru tekmovanja za bralno značko. Zelo sem se ga veselila že pred odhodom. Vsa pojasnila sem dobila pri tov. Dolenjškovi, mentorici slovenskega jezika na šoli. V soboto, 10. 6. 1978 sem še z dvema pionirjema naše šole z velikim portretom Josipa Jurčiča in torbo v roku pričakala avtobus. Ker je imel avtobus zamudo, smo bili že vsi nestrpni. Končno smo se odpeljali. Med potjo smo pobrali še delegate iz Stične. Zastopali smo Jurčičevo BZ. Ustavili smo se že v Metliki, a smo kmalu nadaljevali pot v Črnomelj. Tja smo prispeli opoldne. Kosilo smo dobili v šoli, potem pa smo odšli na igrišče, kjer smo se spoznali s člani družine, pri katerih smo prenočili eno noč. Ti so nas pospremili na svoje domove. Potem so nam razkazali mesto in okolico ter nam povedali tudi o nekaterih znamenitostih. Vsak učenec je šel v eno družino tako, da smo bili ločeni, a smo se na proslavi, ki je bila ob S*1 popoldne, zopet sesta li. Na proslavi je imela vsaka delegacija svojo točko, v kateri je opisala delo njihove BZ. Tu smo si izmenjavali kolekcije značk in se medsebojno sporazumevali Potem smo zopet odšli s svojimi gostitelji domov na večerjo, zvečer pa na kresovanje. Tudi tam smo prisostvovali krajšemu programu. Bili smo zelo veseli, zlasti pa so nas očarale barvne rakete, ki so jih izstreljevali v zrak. Zjutraj smo se poslovili od prijaznih članov družine, pri katerih smo prenočili in se naslednji dan zbrali na avtobusu ter se odpeljali v Vinico - rojstni kraj Otona župan Čiča. Vreme nam je nagajalo, tako da smo morali razprostreti dežnike. Vseeno nam je bilo zelo všeč. V programu so sodelovali zbori, recitatorji pesmi Otona župan čiča ter folklorne narodne skupine belokranjskih plesov. To prireditev so snemali tudi reporterji TV in radia, ki sta kmalu poročala o tem dogodku. Po kosilu smo se namočeni, a polni novih doživetij, odpeljali domov. Izlet mi je bil zelo všeč, ker sem tam spoznala nekaj novih prijateljic in prijaznih Belokranjcev. Izredno pa mi je bila všeč tudi pokrajina, po kateri smo se peljali. RAZŠIRJA PROIZVODNE ZMOGLJIVOSTI IN VABI K SODELOVANJU SODELAVKO * & £ko j e.p-L6 na d uta * Q>iah£č.no oblikovanj z * de.la A paplajzm v tlikaAni POGOJI ZA SPREJEM : USPEŠNO KONČANA OSEMLETKA IN 1-LETNI STROJEPISNI TEČAJ, ALI 2-LETNA ADMINISTRATIVNA ŠOLA. POSKUSNO DELO 2 MESECA. PISMENE PONUDBE POŠLJITE NA GORNJI NASLOV. ruieouoDsei biro- Ipotisk 3 61290 GROSUPLJE kolodvorska 2. TISKARNA ^ 771-177 -k BIROTISK - kolektivni dopust -k od l 8. do 28. 8 1978 f * ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★* Redakcija je bila zaključena 19. 7. 1978. Izdaja Občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Grosuplje, Kolodvorska c. 2, telefon 771-088. Ureja uredniški odbor: glavni urednik Jože Nered, odgovorni urednik Julijana Eršte (telefon 771-225). Tiska: KB bi rotisk Grosuplje Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije št. 421-1/72 od 30.9.1975, šteje glasilo med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni prometni davek od prometa proizvodov.