Glasilo Občine Ormož
Leto IX, številka 32, marec 2016
Poštnina plačana pri pošti 2270 Ormož
Ormoške novice
Stran 11 in 12:
Vpisi v vrtce
Stran 6:
Tržnica Ormož
Stran 15:
Ormoški fašenk
Prlekija vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov
Mirko Fekonja
"T^rlekija je majhna, Občina Ormož I—^ pa le del te prelepe pokrajine med JL Dravo in Muro. Ljudje, ki tu živijo, pa slovijo po tem, da so pridni, marljivi in včasih tudi trmasti.
Prleška trmoglavost in vztrajnost sta gnali Stanka Habjaniča, zidarja s Kajžarja, daje šest let vztrajal in vsako leto povečeval in na novo postavljal klopotec za marsikoga nerazumnih dimenzij. Prleški klopotec s štirimi vetrnicami je rekorder, s 15.avgustom 2014 vpisan v to tako opevano in za nekatere nedosegljivo knjigo. Certifikat pa smo prejeli 1. februarja 2015.
Hugh Beaver, lastnik pivovarne Guinness, je leta 1955 v Angliji izdal prvo knjigo rekordov. Torej točno 60 let smo v Prlekiji čakali na svoj prvi vpis. Vpisali pa so Hermance in Miklavž pri Ormožu, in to z našo napravo, s klopotcem.
Že leta 1797 je naš rojak iz Ljutomera, pesnik Leopold Volkmer, v svoji slovenski pesmi »Tolažba enega vencerla« omenil
klopotec. Klopotec je edinstven slovenski model izum in model. Prvotno je bil
namenjen odganjanju ptičev v vinogradih in je znanilec jeseni. Postavlja se ga v začetku zorenja grozdja od 25. julija do 15. avgusta, pospravlja pa do 11. novembra. Narejen je iz štirih vrst lesa, kar je tudi nekakšna posebnost te čudovite naprave. S tem je omogočeno, da je njegovo klopotanje raznoliko. Predvsem lepo jih je poslušati ponoči, v tišini ko se oglašajo vsak s svojega hriba. Mogoče nekatere ljudi to moti in nasprotujejo postavljanju, vendar moramo biti na to našo tradicijo ponosni in jo z veseljem prenašati naprej iz roda v rod.
Klopotec velikan je postavljen v Her-mancih na 235 metrov visokem hribu Strmec, ki slovi po peščeni zemlji, na kateri najbolje uspevata laški rizling in šipon. Tukaj kraljuje mogočni klopotec, ki ima premer vetrnic 20,58 metra in je v ponos prleškim mojstrom. Tradicija izdelovanja klopotcev se torej pri Habjaničevih nadaljuje. Certifikat o največjem klopotcu na svetu bo večno krasil njihov dom, je
CERTIFICATE
The largest klopotec vvindmill scarecrovv has blades 20.58 m (67 ft 6.2 in) long, achieved by Stanko Habjanič (Slovenia), as measured in Hermanci, Miklavž pri Ormožu, Slovenia, on 15 August 2014.
OFFICIALLV
ponos vsem nam, ki ga poznamo, in ponos vsej Prleški vinorodni pokrajini od Ormoža pa do Ljutomera. <
Dr. Bojan Burgar novi častni občan Ormoža
Karolina Putarek
onec decembra je v grajski dvo-1^.	rani potekala slavnostna seja, kjer
A^-sta župan Alojz Sok in podžupan Mirko Novak podelila priznanja Občine Ormož za leto 2015. Letos je bilo podeljenih 5 priznanj: srebrna in 3 zlate plakete ter naziv častni občan SREBRNO plaketo je prejelo TD PODGORCI, ZLATE pa so prejeli: Društvo kmečkih žena Ormož, podjetje KEV KOVINARSTVO Edi Voljč, d.d., ter EDI VOLJČ kot uspešen ormoški obrtnik in nekdanji predsednik Obrtne zbornice Ormož. Naziv častni občan pa je na predlog Društva za osteoporozo, s podporo OŠ Ormož, Gimnazije, ZD in CSO ORMOŽ prejel specialni pedagog, geograf, dipl. organizator dela, magister izobraževalnega managementa in dr. kadrovskega ma-nagementa dr. BOJAN BURGAR.
Častni občan dr. Bojan Burgarje bil potem na svečanosti ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ki je takoj po svečani seji potekala v Beli dvorani Grajske pristave, slavnostni govornik. Sledil je koncert.
kjer so se z božičnim repertoarjem pred- tenorist Klemen Torkar in pianistka Darja stavili sopranistka Katja Konvalinka, Mlakar Maležič. ■* mezzosopranistka Irena Vebuah Tiran,
Vse najlepše oh materin shem dnevu.
Kaho naj, mama, zdaj ti voščim, haj naj ti podarim? Nimam biserov ne zlata, cvetja ne rodi zdaj trata; srce hvaležno pa imam, ti vsega za darilo dam.
Župan Občine Ormož na podlagi 16. in 21. člena Zakona o določanju območij ter imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list RS, št. 25/08) in 30. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 - uradno prečiščeno besedilo) objavlja
POZIV
k predhodnemu posvetovanju o predlogu Odloka o preimenovanju dela Kolodvorske ceste v Grajski trg v naselju Ormož
Na podlagi 21. člena Zakona o določanju območij ter imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list RS, št. 25/08) je pred določitvijo imena ulice oziroma pred preimenovanjem ulice ali dela ulice treba v ulici oziroma delu ulice, ki seji spreminja ime, opraviti predhodno posvetovanje o ustreznosti predlaganega imena ulice.
Natančen potek ulice je opredeljen v osnutku odloka in grafičnem prikazu, ki sta priložena k pozivu.
Predhodno posvetovanje o osnutku odloka bo trajalo od 25.3.2016 do vključno 15.4.2016.
Udeležene osebe, ki imajo na območju, na katero se spremembe nanašajo, prijavljeno stalno prebivališče, in pravne osebe zasebnega in javnega prava, ki imajo na tem območju sedež, lahko podajo svoja mnenja, pripombe in predloge na predlog odloka, ki bo javno razgrnjen v prostorih Občine Ormož, Ptujska cesta, 6, 2270 Ormož, vsak dan od ponedeljka do četrtka od 8. do 15. ure in v petek od 8.00 do 13. ure, do vključno 15.4.2016 ter objavljen na spletni strani Občine Ormož, www.ormoz.si.
Mnenja, pripombe in predlogi se vložijo na sedežu Občine, po pošti ali po elektronski pošti: občina.ormoz@ormoz.si.
Št.: 007-11/2016 07/9 Ormož, 14.3.2016
Alojz SOK l.r. ŽUPAN OBČINE ORMOŽ
ODLOK
o preimenovanju dela Kolodvorske ceste v Grajski trg v naselju Ormož - osnutek
I.	UVOD
Ocena stanja
Pravna podlaga za sprejem odloka je 21. člen Zakona o določanju območij ter imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list RS, št. 25/08), ki določa postopek vzpostavitve uličnega sistema in imenovanja ulice. Vzpostavitev uličnega sistema in ime ulice ter spremembe uličnega sistema oziroma imen ulic se določi z odlokom občine, v kateri je ulični sistem vzpostavljen oziroma v kateri ulica leži. Pred določitvijo imena ulice oziroma pred preimenovanjem ulice ali dela ulice je treba v ulici oziroma delu ulice, ki se ji spreminja ime, opraviti predhodno posvetovanje o ustreznosti predlaganega imena ulice.
Občina Ormož bo s pozivom k predhodnemu posvetovanju o predlogu Odloka o preimenovanju dela Kolodvorske ceste v Grajski trg v naselju Ormož izvedla predhodno posvetovanje o ustreznosti poimenovanja ulice, v času od 25.3.2016 do 15.4.2016. Poziv bo objavljen na spletni strani Občine Ormož in v javnem mediju na območju občine, t.j. v Ormoških novicah. V tem času lahko udeležene osebe, ki imajo na območju, na katero se spremembe nanašajo, prijavljeno stalno prebivališče, in pravne osebe zasebnega in javnega prava, ki imajo na tem območju sedež, podajo svoja mnenja, pripombe in predloge k predlogu odloka.
Občina Ormož bo po zaključku predhodnega posvetovanja pridobila pozitivno mnenje Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS) k predlaganemu imenovanju nove ulice v naselju Ormož, potrdilo GURS-a, da v naselju ni ulice s predlaganim imenom, ter pridobila od komisije za standardizacijo zemljepisnih imen mnenje o primernosti imena.
Na podlagi 3. odstavka 12. člena Zakona o določanju območij ter imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list RS, št. 25/08) - ZDOIONUS je občinska uprava izdelala elaborat, ki je priloga tega odloka. Za izdelavo elaborata za vzpostavitev uličnega sistema oziroma elaborata sprememb uličnega sistema je potrebna le kartografska podlaga, iz katere je razvidna pripadnost stavb ulici in kjer se z linijo prikaže potek posameznih ulic.
pobuda za preimenovanje dela Kolodvorske ceste s hišnima št. 7 in 9 v Grajski trg v naselju Ormož. Predlog spremembe oziroma preimenovanja je območje gradu in grajske pristave, kar v naravi predstavlja trg, zato se pristopi k preimenovanju dela Kolodvorske ceste v novo ulico z imenom Grajski trg.
Ocena finančnih poledic
Sprejem odloka bo imel za občinski proračun minimalne posledice. Strošek zamenjave ene table s hišno številko znaša po podatkih geodetske uprave 16,20 EUR. Ker gre za zamenjavo dveh tablic s hišnima številkama, bo strošek zamenjave znašal 32,40 EUR.
II.	BESEDILO ČLENOV
Na podlagi 21. člena Zakona o določanju območij ter imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list RS, št. 25/08) in 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 - uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Ormož na___redni seji dne___________sprejel
ODLOK
o preimenovanju dela Kolodvorske ceste v Grajski trg v naselju Ormož
L člen
S tem odlokom se na območju Občine Ormož v naselju Ormož del Kolodvorske ceste, hišna št. 7 in 9, preimenuje v novo ulico z imenom Grajski trg.
2.	člen
Sprememba iz prvega odstavka tega člena je podrobno prikazana v elaboratu, ki ga je izdelala Občinska uprava Občine Ormož dne 3.3.2016 in je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Geodetska uprava mora najpozneje v 30. dneh po začetku veljavnosti tega odloka evidentirati spremembe podatkov v registru prostorskih enot.
4.	člen
Stroški zamenjave tabel s hišnimi številkami bremenijo proračun Občine Ormož.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Ormož.
Št.: 007-11/2016 07/9 Ormož,
Alojz SOK l.r.
ŽUPAN OBČINE ORMOŽ
III.	OBRAZLOŽITEV:
-ki. členu:
S tem odlokom se na območju Občine Ormož v naselju Ormož del Kolodvorske ceste, hišna št. 7 in 9, preimenuje v novo ulico z imenom Grajski trg.
-	k 2. členu:
Oblika in vsebina elaborata sta natančneje določeni v Pravilniku o ureditvi vprašanj pri določanju območij naselij, določanju hišnih številk in poteka ulic ter o označevanju ulic in stavb (Uradni list RS, št. 76/08). Tako peti odstavek 3. člena navedenega pravilnika določa, da elaborat za vzpostavitev uličnega sistema oziroma elaborat sprememb uličnega sistema izdela predlagatelj iz 3. odstavka 12. člena Zakona o določanju območij ter imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list RS, št. 25/08) - ZDOIONUS, zato je občinska uprava sama izdelala elaborat, ki je priloga tega odloka. Za izdelavo elaborata za vzpostavitev uličnega sistema oziroma elaborata sprememb uličnega sistema je namreč potrebna le kartografska podlaga, iz katere je razvidna pripadnost stavb ulici in kjer se z linijo prikaže potek posameznih ulic.
-	k 3. členu:
Na podlagi 18. člena ZDOIONUS geodetska uprava pa mora najpozneje v 30 dneh po začetku veljavnosti tega odloka evidentirati spremembe podatkov v registru prostorskih enot.
-	k 4. členu:
Stroški izdelave tabel s hišnimi številkami bremenijo proračun Občine Ormož.
-	k 5. členu:
V tem členu je določen način objave in rok začetka veljavnosti predlaganega odloka.
Pripravila:
Mateja Zemljak, direktorica občinske uprave
Po izvedenem predhodnemu posvetovanju in pridobitvi navedenih mnenj in potrdila bo vložen predlog za sprejem predlaganega odloka na Občinskem svetu Ormož.
Razlogi in cilji za sprejem odloka
Na Občinskem svetu Ormož je bila podana
Obnovljen vaški studenec na Vinskem Vrhu
Mirko Fekonja
J" sepovsod lahko vidimo ljudi, \ / ki prenašajo s seboj plastenke z V vodo. Voda postaja najbolj priljubljena pijača. Ampak kmalu so ugotovili, da je najboljša tista voda, ki jo natočiš iz zdravega globokega studenca.
Ravno zato smo se krajani Vinskega Vrha odločili, da očistimo in obnovimo naš zapuščeni vaški studenec, nekoč ponos našega kraja.
Studenec je na nadmorski višini 304 metre na zgornjem Vinskem Vrhu ob sindikalni dvorani, kije sedaj v lasti P&F Jeruzalem Ormož, nekoč pa nemškega posestnika Karpuna von Safina. Globok je 18 metrov, premer odprtine pa je 1 meter. Izkopan je bil leta 1963 na pobudo Rdečega križa Vinski Vrh. Odgovornost za izkop pa so prevzeli takratni odborniki Franc Plohl, Anton Šnajder in Martin Viher, vsi z Vinskega Vrha. Povod za izkop studenca pa je bila odredba Ljudske republike Slovenije o higieni in pravici, da mora imeti vsaka domačija prost in neomejen dostop do zdrave pitne vode.

Studenec se je uporabljal do leta 1972 v njem je bila vedno sveža pitna voda. S prihodom vodovoda pa je počasi izgubljal svoj namen in so ga opustili, v njem pa sta se nalagala nesnaga in odpadni material. Krajani smo s svojimi močmi in svojim prostovoljnim delom v letu 2015 studenec popolnoma obnovili. Iz njega smo odstranili ves odpad ter na novo uredili zgornji leseni del s streho in z vitlom za zajemanje vode. Ob studencu smo položili prane
plošče, namestili klopi in koše za smeti, studenec pa od znotraj oprali in obnovili njegov izvir.
Voda v njem je sedaj pitna in domačini, pohodniki ali kolesarji si lahko prosto natočijo vodo in se odpočijejo v senci ob studencu.
Ob prazničnem prevzemu, ki smo ga pripravili vsi krajani Vinskega Vrha se je zbralo več kot 350 krajanov. Vse prisotne so domače žene in dekleta pogostile z brezplačno hrano, vinogradniki pa z domačo pijačo.
Na prireditvi z imenom »Ponosen sem, da sem tu doma« smo pripravili tudi šaljive vaške igre.
Ob kapelici je mašo za krajane daroval domači župnik Janez Mohorič, ki je tudi blagoslovil vodo in studenec. V kulturnem programu, ki gaje vodili in pripravil Mirko Fekonja, je sodelovala Godba na pihala Ormož, MPZ Dobrava in cerkveni otroški zbor iz Miklavža pod vodstvom Damijana Fekonja. Dekleta pa so recitirala pesmi našega rojaka prof. dr. Stanka Janežiča. Zahvaljujemo se vsem krajanom, ki so pomagali pri delu, prispevali material, pomagali pri organizaciji blagoslova studenca, Krajevni skupnosti Miklavž pa za materialno pomoč.
Vsi, ki se peljete po vinski cesti proti Jeruzalemu, pa se le ustavite, okrepčajte se in posedite ob studencu, saj vam bo pogled ponujal lepoto vinskih goric. ■*
Na vrtu Alojza Škrjanca na Hardeku so se razcvetele (bohorske) jarice...
Karolina Pnlarek___________________________
^ Telik ljubitelj cvetja Alojz Škrja-\ j nec s Hardeka kar naprej prese-▼ neča s kakšno posebno cvetlico ob svoji hiši. Kljub zimskemu času so se na njegovem dvorišču poleg zvončkov že razcvetele jarice, katerih domovanje je sicer na Bohorju.
Pogorje Bohorja med Podsredo in Scno-vimje namreč edini kraj v Sloveniji, kjer cvetijo jarice in prav območje Bohorja je njihovo prestižno rastišče v Evropi. Bohorske jarice so bile dolgo skrite očem javnosti, saj so nekoč le redki obiskovalci v obdobju njenega cvetenja hodili tam okoli. Še med Bohorci bi pred desetletjem težko našli koga, ki bi jih poznal. Ampak leta 2004 so domačini poskrbeli, da so jarice uvrščene med zavarovane vrste. Toliko bolj je na njihovo cvetenje na svojem dvorišču ponosen Alojz Škrjanec. Vso ljubezen in skrb zanje pa so mu
povrnile z letošnjim bujnim cvetenjem, kar pomeni, da odlično uspevajo tudi v našem okolju.
»Najprej požene kratko stebelce z enim zlato rumenim cvetom, iz katerega se razvijejo večsemenski mešičkasti plodovi. Šele po cvetenju se razvijejo pritlični, dlanasto deljeni listi. Ko se krošnje dreves ob koncu aprila nad njimi ravno dobro olistajo, pa se jarice že pripravljajo na poletno spanje do prihodnje pomladi«, je ob našem obisku pojasnil Alojz Škrjanec. ■*
Uvodnik
Pozdravljene, drage bralke in bralci,
leto je že v polnem zamahu in žeje čas za letošnjo prvo številko Ormoških novic. Za nami so pustni čas, slovenski kulturni praznik, Valentinovo in dan žena. Pred nami pa so velikonočni prazniki, ko bomo z veseljem pisano pobarvali jajčka in spekli sladke, lepo zavite potice. Čas pa je že tudi, da se po dolgi zimi malce sprehodimo po naših vrtičkih, sadovnjakih, vinogradih, ki so se že prebudili. Iz zemlje že z veseljem rijejo na plan spomladanske cvetlice.
V tej številki novic pa bomo lahko prebrali nekaj o dosežku gospoda Stanka Habjaniča in njegovem največjem klopotcu, ki je bil vpisan v Guinnesovo knjigo rekordov in je s tem ponesel našo Prlekijo daleč v svet. Napisali smo tudi nekaj o častnem občanu
Občine Ormož ter o visokem jubileju, biserni poroki, zakoncev Kaučič iz Cvetkovcev. Predstavljajo se tudi naše šole in vrtci in vabijo otroke k vpisu. Kljub temu da je pust že za nami, pa je v novicah še kar nekaj fotografij z veselega pustovanja v Ormožu. Bili pa smo tudi na zaključku projekta Oskrbe s pitno vodo. Vabimo vas tudi na različne dogodke, ki se bodo v bližnji prihodnosti zvrstili v naši bližnji in daljni okolici.
Pred nami je torej vesela in pisana pomlad. Upajmo, da bo obsijana s soncem in obdana s čim več lepega vremena, da bomo lahko posadili in posejali naše njive in vrtove, da bodo lahko v jeseni bogato obrodili.
Lepo vas pozdravljam in vam želim čim manj spomladanske utrujenosti.
Alenka Lah, odgovorna urednica
Obvestila uredniškega odbora
Naslednja številka bo izšla predvidoma junija 2016.
Prispevke lahko pošiljate v digitalni obliki na CD-ju ali na e-mail: alenka.lah@ormoz. si, lahko pa jih osebno prinesete na sedež Občine Ormož. Za morebitne informacije smo vam na voljo na telefonski številki 02/74J 53 18.
Glede na predviden izid naslednje številke, vas prosimo, da pošljete prispevke najkasneje do 30.5.2016. Prispevki naj bodo podpisani in opremljeni s fotografijo dogodka. Vsi prispevki so pred objavo lektorirani.
Dosedanjim avtorjem prispevkov se zahvaljujemo za pomoč pri oblikovanju našega glasila in upamo na ponovno sodelovanje.
Kolofon
Uredniški odbor si pridržuje pravico spremembe naslovov, izbire in krajšanja člankov. Izdajatelj: Občina Ormož, Ptujska c. 6,2270 Ormož
Odgovorna urednica: Alenka Lah
Uredniški odbor: Tina Kelc, Mirko Novak, Inna Murad, Barbara Podgorelec. Lektoriranje: Nadica Granduč Naklada: 4250 izvodov
Tisk: Evrografis, d.o.o., Puhova 18,2000 Maribor, www.evrografis.si Glasilo Ormoške novice je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1390. Glasilo prejemajo brezplačno vsa gospodinjstva v Občini Ormož.
Biserna poroka zakoncev Kaučič
Megla______________________________
estdeset skupnih let življenja sta v februarju praznovala zakonca Jože-fa in Vinko Kaučič iz Cvetkovcev 97. Civilni obredje ob jubileju opravil župan Občine Ormož Alojz Sok, zakonsko zaobljubo pa sta ob biserni poroki obnovila tudi pred domačim župnikom Jožefom Šipošem v cerkvi sv. Lenarta v Podgorcih. Biserna nevesta Jožefa seje rodila 11.2. 1928 v kmečki družini Skuhala v Trgovi-šču, biserni ženin Vinko pa 19. 1. 1928 v kmečko-obrtniški družini v Cvetkovcih, kjer ves čas tudi živita. V zakonu sta se jima rodila hči Marija in sin Jože. Imata sedem vnukov in pet pravnukov. Vse svoje življenje sta posvetila delu na kmetiji, ki sta jo pridno vodila in večala. Sedaj gospodari na njej sin Jože , ki je kmetijo preusmeril v pridelovanje trsnih in sadnih cepljenk. Delo pa nadaljuje že tretji rod. Biseroporočenca živita s sinovo družino, kjer vzorno skrbijo za njiju. Redno ju
obiskuje hčerka Minka, ki živi v bližini, in jima pomaga.
Jesen življenja preživljata še vedno tesno povezana med seboj in z domačimi. Veselita se obiskov svojih vnukov in pravnukov. Rada si ogledata oddaje televizije Eksodus, kjer vsak dan prisostvujeta sveti maši. V roke pa rada vzameta tudi Kmečki glas, ki prihaja k hiši vsak teden že dolga desetletja.
Ob častitljivem jubileju jima iskreno čestitamo in jima želimo še veliko lepih dni. •*
Astronomske delavnice na OŠ Velika Nedelja
Nov inženir lesarstva v občini
Saša Skok, prof. mat., Teja Vernik Trofenik, univ. tlipi.ped in prof. zgodovine
TVačetku šolskega leta, so na naši \ / šoli potekale astronomske delav-V niče. Namenjene so bile nadarjenim učencem in učencem, ki obiskujejo izbirni predmet astronomija. Na delavnice so bili povabljeni tudi starši učencev. V goste smo povabili ljubiteljskega astronoma Sebastijana Jakša in njegove sodelavce iz astronomskega društva Planetarium. si. Šolska jedilnica je tako postala središče našega vesolja. Kako? Tako, da smo v jedilnico postavili planetarij. In kaj sploh je planetarij? To je prostor, kjer opazujemo
slikovit način nam je predstavila lom in odboj svetlobe. S pomočjo pripomočka, ki nazorno pokaže spekter barv, smo natančneje spoznali mavrico. Prepričala pa nas je tudi, da lahko infrardeče žarke dejansko vidimo s pomočjo mobilnega telefona.
Z navdušenjem so se učenci, in še posebej njihovi starši, lotili izdelave raket na vodni pogon. Ker pa je treba vsako stvar preizkusiti, smo se kljub dežju in temi odpravili na igrišče, kjer smo ob svetlobi reflektorjev navdušeno opazovali uspešne polete raket. Nekatere so letele prav daleč, nekatere pa bi morali mladi inženirji še malce dodelati.

in simuliramo dogajanje in gibanje teles v vesolju. Poleg simulacije gibanj objektov, kot so zvezde, ozvezdja, planeti, meglice, galaksije,....smo si lahko ogledali tudi poučne in zanimive filme v 360-stopinj-ski kupolni projekciji. Videno nas je tako prevzelo, da smo v planetariju opazovali neskončnost vesolja dobro uro. Predavateljica Andreja nas je po začetnem navdušenju popeljala v svet svetlobe. Na
Za popoln večer sva načrtovali tudi opazovanje Lune, ki se je pripravljala na to, da postane »super Luna«. Žal pa nam jo je vreme zagodlo. Zato nam opazovanje Lune in ostalih objektov v vesolju ostaja v načrtu za naslednje šolsko leto...
Kljub temu pa tako učenci kot njihovi starši niso mogli skriti navdušenja, da se imamo lahko tudi na petkov deževni popoldan tako prijetno. •*
Z občinske proslave ob slovenskem kulturnem prazniku
Metoda Vran jek, univ. dipl. int les., predavateljica na višji strokovni šoli Lesarske šole Maribor
V četrtek, 17. decembra 2015, so na VIŠJI STROKOVNI ŠOLI - LESARSKI ŠOLI - MARIBOR svoja diplomska dela zagovarjali diplomanti iz programa LESARSTVO in programa OBLIKOVANJE MATERIALOV.
lesarstvu in oblikovanju. Na srednji stopnji se dijaki izobražujejo na področju gozdarstva in lesarstva za poklice gozdarskega tehnika, gozdarja, lesarskega tehnika, mizarja in obdelovalca lesa. Višja strokovna šola izobražuje v dveletnih študijskih programih za poklic inženir oblikovanja in inženir lesarstva.
Lesarska šola Maribor — Višja strokovna šola za oblikovanje in lesarstvo
Med diplomanti je tudi Aleš Rajh, ki se je po končanem srednješolskem izobraževanju odločil za študij v programu Lesarstvo. Uspešno je zagovarjal svojo diplomsko delo z naslovom: »Obnova plovila ELAN GT-402« in pridobil naziv inženir lesarstva.
Rajh je za svoje diplomsko delo potreboval zelo kompleksno znanje z različnih področij. Pri iskanju čim cenejšega in enostavnejšega načine obnove je ugotovil, da lahko z določenim znanjem s področja uporabe poliestra in s področja lesarstva obnovi plovilo bolje, kot je bilo tovarniško narejeno. Med obnovo je zaradi neprimerne konstrukcijske izvedbe sedežev spremenil še to. Z vsemi spremembami in obnovo je bil v celoti zadovoljen.
LESARSKA ŠOLA MARIBOR ima dolgoletno tradicijo na področju izobraževanja. Izvaja izobraževalne programe na področju celotne gozdno lesne verige: od nege gozda do obdelave lesa in oblikovanja končnega izdelka. V šolskem letu 2014/15 seje vpisala tudi prva generacija gozdarjev in gozdarskih tehnikov, kar je ponudbo šole še dodatno obogatilo. Študentom in dijakom je tako omogočeno izobraževanje na treh izjemno medsebojno prepletenih področjih gozdarstvu,
Tudi mladi se vedno bolj zavedajo, da je LES v tem trenutku izjemno priljubljen in dobičkonosen material, zato tudi vedno več mladih svojo prihodnost vidi v delu in oblikovanju z lesom. To pa hkrati dokazujejo tudi naši diplomanti s svojimi inovativnimi idejami in izdelki, ki nastajajo ob zaključku njihovega študija.
Diplomantu čestitamo in želimo, da bo z novo pridobljenim znanjem uspešno gradil svojo poklicno pot. ■*
Diplomant Aleš Rajli z mentorjem Marjanom Prelogom
Karolina Putarek
''IT TTsvečanost ob slovenskem kultur-\/ nem prazniku nas je pred vhodom V v ormoški dom kulture s svojim nastopom popeljal in nas pozdravil Trobilni kvintet GŠ Ormož. Sicer pa se je proslava začela s podelitvijo priznanj. Župan Alojz Sok je zaslužnim kulturnikom v občini podelil 3 bronaste in 4 zlate značke Franca Ksaverja Meška ter eno plaketo; poleg tega pa je podelil še 2 bronasti občinski priznanji športnikoma za izjemne dosežke na športnem področju.
Bronaste značke Franca Ksaverja Meška so prejele Renata Horvat, profesorica glasbe, za požrtvovalno in strokovno vodenje Mešenega pevskega zbora DU Velika Nedelja ter Elizabeta Krabonja kot dolgoletna predsednica in gonilna sila omenjenega zbora. Ta seje v enajstih letih, delovanja uveljavil tako v domačem kraju kot drugod po občini. Bronasto značko pa je prejela tudi Jerica Žnidarič Juričinec kot dolgoletna članica KŠD Dobrava in vidna
predstavnica dramske sekcije društva. Zlato značko Ksaverja Meška so prejeli: Anton Kače, dolgoletni predsednik PGD Trgovišče in član Lovske družine Velika Nedelja, ki se je izkazal kot vztrajen zapisovalec zgodovine in pisec zbornikov o pestri zgodovini obeh društev.
Rajko Košič za dvajset let delovanja v KŠD Dobrava, kjer seje potrjeval kot pevec v moškem pevskem zboru in kot igralec v dramski sekciji. Zlata značka je bila
dodeljena tudi Francu Štrmanu, ki je kot igralec dramske sekcije že 20 let aktiven v KŠD.
Enake zasluge ima v KŠD Dobrava tudi Mirko Zlatnik, ki več kot 20 let prepeva v moškem pevskem zboru društva, od leta 2006 do 2013 pa je bil tudi predsednik omenjenega društva.
Plaketo Franca Ksaverja Meška je letos za življenjsko delo na področju kulture prejela Veronika Vrbnjak iz Cerovca. Vrbnja-kova se udejstvuje v vseh vejah kulture že od rosnih let. Izkazala se je kot kulturnica, organizatorica, »motivator-ka« in predvsem kot velika ljubiteljica bogate kulturne dediščine na domačih tleh. V svojem slavnostnem govoru v nadaljevanju proslave je med drugim poudarila, da kultura
in umetnost nista nekaj samoumevnega, saj za svoj obstoj terjata veliko truda in požrtvovalnosti.
Županje podelil še dve priznanji športnikoma: bronasti občinski priznanji za dosežke v športu za leto 2015 sta prejela člana AK Ormož Danilo Magdič za dosežke v teku, predvsem za 2. mesto na državnem prvenstvu v malem maratonu v Radencih, ter Blaž Orešnik za vidne rezultate v teku, predvsem pa za doseženo 3. mesto na državnem prvenstvu v malem maratonu v Radencih.
Sledil je kulturni program, ki so ga pripravili ormoški osnovnošolci ter učenci glasbenih šol Ormož in Svetega Petra in Pavla na Ptuju. Kulturni programje bil zamisel mentorice mag. Mateje Meško. Sodelujoči so se izkazali kot odlični recitatorji, plesalci in glasbeniki. Domiselna koreografija in scena pa sta dajali še dodaten čar. ■*

OBVEŠČAMO
Pravilno oranje kmetijskih površin ob javnih cestah
Medobčinska inšpekcija Skupne občinske uprave Občin i’ Spodnjem Podravju______________
"V TTspomladanskih mesecih se po-\ / novno začnejo večja poljedelska ▼ opravila.
Z namenom ozaveščanja občanov in z namenom preventivnega ukrepanja, predstavljamo kršitve zakonskih določb, posledice takega ravnanja in pravilen pristop k temu opravilu.
Zakon o cestah (ZCes-l, Ur. 1. RS, št. 109/10, 48/12, 36/14, 46/15) v 4. točki drugega odstavka 5. člena določa: »Prepovedano je orati na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto.« Kršitev zgornjega člena pomeni prekršek, ki je sankcioniran v 7. odstavku 5. člena ZCes-l (posameznik se kaznuje z globo 1000 €) in 8. odstavku 5. člena ZCes-l (pravna oseba se kaznuje z globo 4000 € in odgovorna oseba z globo 1000€).
Pomen posameznih izrazov je določen v 2. členu ZCes-l in je naslednji:
Cestni svet je zemljišče, katerega mejo na podlagi predpisov o projektiranju javnih cest določajo linije med skrajnimi točkami prečnega in vzdolžnega profila cestnega telesa, vključno z napravami za odvodnja-vanje. Meja cestnega sveta poteka največ 2 metra od linij skrajnih točk, vključno z napravami za odvodnjavanje.
Cestno telo je del javne ceste, ki ga sestavlja cestišče z nasipi in vkopi.
Cestišče je del javne ceste, ki ga sestavljajo vozišče, odstavni in ločilni pasovi, kolesarske steze, pločniki, bankine, naprave za odvodnjavanje, če so tik ob vozišču, ter zračni prostor v višini 7 metrov, merjeno od točke na osi vozišča.
Bankina je utrjen vzdolžni del cestišča ob zunanjem robu vozišča, ki zagotavlja bočno stabilnost vozišča in brežine ter omogoča namestitev prometne signalizacije in opreme.
Vozišče je del cestišča, ki ima eno ali več
smernih vozišč, namenjeno prometu vozil pod pogoji, določenimi s predpisi o pravilih cestnega prometa, pa tudi pešcem in drugim udeležencem cestnega prometa, če s prometno signalizacijo ni določeno drugače (glej skico 1).
Za lažje razumevanje, kaj v praksi pomenijo pravilni odmiki pri oranju od cestnega sveta, vam predstavljamo skici (skici 2 in 3).
Zaradi neupoštevanja pravilnih odmikov prihaja pri oranju kmetijskih površin do poškodb spodnjega nosilnega ustroja ceste. Posledica oranja preblizu bankine ali celo v cestišče je razpokanost asfalta, po-sedki robu prometnega pasu, spreminja trdnost bankin in s tem tudi stabilnost samih cest, kar precej skrajšuje njihovo življenjsko dobo. Skoda, ki nastane, je velika, občina pa je prisiljena namenjati sredstva za popravilo obstoječih cest, namesto da bi denar namenjali za nove ceste in celovite prenove.
Poleg tega pa prihaja tudi do onesnaženja cestišča z nanosom blata in zemlje. Orač oziroma voznik delovnega stroja je dolžan, preden se vključi na javno cesto, pnevmatike očistiti blata, zemlje in drugih snovi ter tako očiščen delovni stroj zapeljati na javno cesto. Zakon o cestah namreč v prvi alineji 5. točke drugega odstavka 5. člena določa, da je na cestišče javne ceste prepovedano nanašati blato ali jo kako drugače onesnaževati. Za omenjeni prekršek je predpisana tudi globa (posameznika se kaznuje z globo 10006', pravno osebo se kaznuje z globo 4000 € in odgovorno osebo z globo 1000 €).
V primeru, da kmetijskih del nikakor ni mogoče izvesti tako, da ne bi ovirali in ogrožali prometa, poškodovali ceste ali povečali stroškov njenega vzdrževanja, Zakon o cestah v 27. členu dopušča tudi možnost, da izvajalec del pred začetkom izvajanja del upravljavca cest (občino) zaprosi za soglasje teh del. S tem soglasjem se določijo pogoji, pod katerimi se ta dela lahko opravijo, po potrebi se določi začasna označitev ovire na ali ob cesti z začasno prometno signalizacijo ter dolžno ravnanje izvajalca del po tem, ko je dela končal.
1.	Prikaz pomenov izrazov:
Vir skice: Oranje pravokotno 90 in vzpo-redno Prerez. pdf, Cestno podjetje Nova Gorica in Ministrstvo RS za infrastrukturo in prostor.
2.	Oranje pravokotno na cesto:
Vir skice: Oranje pravokotno 90 in vzpo-redno Prerez. pdf, Cestno podjetje Nova Gorica in Ministrstvo RS za infrastrukturo in prostor.
3.	Oranje vzporedno s cesto:
Vir skice: Oranje pravokotno 90 in vzpo-redno Prerez. pdf, Cestno podjetje Nova Gorica in Ministrstvo RS za infrastrukturo in prostor.
Občani bi se morali zavedati, da so v primeru kršitev odgovorni za svoje ravnanje, še posebej če je zaradi tovrstnih posegov ogrožena varnost v cestnem prometu.
Članek je delno povzet po http://www. ribnica.si/wp-contenl/uploads/2015/03/ oranje-ob-obcinski-cesti-1 .pdf. -«
Občina Ormož, sonce Prlekije
od roba asfalta
Lepote naše Viidine
Murija Kline
"T" f ako lepo je hoditi ob potoku Le-1^ šnica iz Ormoža po gozdni poti. A^^-Na levi strani se vzpenjata hriba Hajndl, na desni pa Strmec; pot pelje naprej po gozdni cesti skozi V udi no vse do udora rudnika Vičancih. Tu se človek naužije žuborenja potoka, petja ptic, tu in tam se pojavita kakšna srna ali zajec. Vmes pa je polno odvrženih pločevink in ostalih smeti, ki ne sodijo na to pot. Ob poti so pridne roke domačinov naredile klopco in koš za smeti, ki ga tudi praznijo. Med nami sprehajalci so tudi ljudje, ki se trudijo čistiti za onesnaževalci, pa vendar pločevink ne zmanjka. Počistimo to lepo naravo in skupaj nazdravimo s polno pločevinko piva na klopci, ki sameva in čaka sprehajalca, ki je pomotoma pozabil prazno pločevinko kar v naravi. •*
1.C0j).7(| 1.30 j J 3,00m	[
•od roba asfalta *
I
<L>
E
a>
M j
S.s
o o .S .S
-u£
c5
JO -O
Med slovenskih čebelarjev je varno živilo
Mag. Andreja Kandolf Borovšak in
Nataša l.ilek, ČZS, JSSČ_______________________
r M nano poreklo in način pridelave f hrane sta lastnosti živila, ki jima ozaveščeni potrošniki iz dneva v dan namenjajo večjo pozornost. Izrednega pomena za ohranjanje našega zdravja in dobrega počutja je prav uživanje lokalno pridelane hrane iz domačega okolja. Takšna živila pridejo tako rekoč neposredno na naš krožnik in niso izpostavljena dolgim transportnim potem, saj s tem živila izgubljajo svojo biološko vrednost. Zaradi kratkih transportnih poti se v živilih, predvsem v sadju in zelenjavi, ohranijo vitamini in ostale bioaktivne snovi, ki krepijo naš organizem in so življenjskega pomena za naše telo. Kakovost čebeljih pridelkov se z dolgimi transportnimi potmi in nepravilnim skladiščenjem poslabšuje, zato je najbolje, če jih uživamo čim bolj sveže in iz domačega okolja. Kratke transportne poti predstavljajo tudi manjše obremenitve za naše okolje pri sproščanju toplogrednih plinov, ki nastajajo zaradi dolgih transportov hrane. Uživanje živil iz tujega okolja poveča tudi

tveganje za pojav alergij, ki so v zadnjem času v porastu tako pri odraslih ljudeh kot tudi otrocih. Ker imamo v Sloveniji izredno nizko oskrbo s hrano, z uživanjem lokalno pridelanih živil izražamo tudi podporo lokalnim proizvajalcem oz. domačemu gospodarstvu, saj prispevamo delček k ohranjanju delovnih mest in poseljenosti na podeželju. Uživanje domače hrane je neposredno povezano tudi z varovanjem in ohranjanjem okolja. Ustrezno naravno okolje je predpogoj za življenje ljudi, živali in tudi za pridobivanje hrane. Velikokrat zaradi onesnaževanja okolja slišimo o pomorih čebel. Čebele so prvi indikatorji onesnaženosti okolja. Premalo se zavedamo, da je vsaka tretja žlica hrane po vsem svetu odvisna od
opraševanja čebel in da so čebele v naravi nepogrešljiv člen v verigi pridelave hrane. Zagotoviti potrošniku kakovostno in varno živilo je poglavitnega pomena pri ohranjanju zaupanja in pridobivanju novih uporabnikov čebeljih pridelkov, česar se čebelarji dobro zavedamo. Čebelarji se z ustreznimi postopki čebelarjenja, z upoštevanjem dobre čebelarske prakse in ustrezne tehnologije čebelarjenja, trudimo ohranjati kakovost medu takšno, kot jo pridelajo čebele v panju. Čebelarimo v skladu s Smernicami dobrih higienskih navad v čebelarstvu, ki so osnovane na načelih sistema HACCP in zagotavljamo sledljivost. Na nalepki za med je poleg točnega izvora medu označen tudi poln naslov čebelarja, ki je med pridelal. To je velika razlika od označb medu, opredeljene kot »mešanica medu držav, ki so ali niso članice ES«. Rok uporabe medu je lahko zelo dolgotrajen, če je skladiščen v ustreznih razmerah. Med, shranjen na toplem, veliko hitreje izgublja svojo vrednost. Kakovost medu ogrožajo zlasti dolgotrajni prevozi na velikih razdaljah in skladiščenje v neustreznih razmerah. Med in drugi
čebelji pridelki slovenskih čebelarjev pa pridejo v naše roke tako rekoč neposredno iz čebeljega panja, zato je ohranjena njihova kakovost. Kakovost nadziramo tudi z vsakoletnimi analizami v internem laboratoriju na ČZS. Tudi varnosti čebeljih pridelkov vsa leta namenjamo veliko pozornosti in ni odveč podatek, da je bilo v zadnjih desetih letih na ostanke kemijskih sredstev analiziranih preko 1.200 vzorcev medu. Rezultati pa v vseh analiziranih primerih kažejo, da varnost medu, pridelanega v Sloveniji, ni ogrožena. Da svojim potrošnikom zagotavljamo še višjo kakovost in dodatno kontrolo medu, ki ga pridelujemo v Sloveniji, se čebelarji združujemo v kakovostne sheme, kot so Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo ter kakovostni shemi zaščitenega geografskega porekla Kočevski gozdni med, Kraški med in med iz ekološke pridelave.
V Sloveniji pridelan med je glede na izsledke interne kontrole kakovostno in varno živilo, priporočamo torej uživanje čebeljih pridelkov iz lokalnega območja z znanim poreklom in od domačega pridelovalca. •*
Domači krompir brez agrokemikalij in umetnih gnojil
Marko Hočevar, univ. tlipl. inž. apr.
Domači krompir z vrta ali vzgojen v sadilni vreči je nekaj čisto drugega kot voden krompir poln agrokemikalij, krompir iz Egipta ali kakor koli industrijsko pridelan in napolnjen z umetnimi gnojili tudi od kod bližje. Domači krompir lahko že sredi marca posadimo pod kopreno, prej pa ga nakalimo. Zgodnje sorte za sprotno porabo lahko tako pridelamo že v sredini maja.
Izbira zemljišča: Zemlja naj bo rahla, brez večjega kamenja in v njej ne sme zastajati voda. Pri pripravi tal dodajte organsko zemljo - dobro zadržuje vlago in jo rahlja. Primerna je tako za težka glinena ali rahla peščena tla. Priporoča se 1 blok, 701 zemlje, na 5-10 kvadratnih metrov.
Organsko pridelan krompir.
Organsko gnojenje: Grede čim globlje prekopljemo, grude prsti zdrobimo in pognojimo z organskih vrtom, v količini 4 kg/ar. Izbira sorte krompirja: Za vrtičkarje je zlasti primerno seme, namenjeno za ekološko pridelavo.
Sajenje ob primernih temperaturah: Krompir sadimo, ko doseže temperatura tal vsaj 8 °C. Zemlja se bo kmalu dovolj ogrela, kadar so dnevne temperature od 10 do 12 °C. V osrednji Sloveniji je to konec marca, če tla niso pokrita s snegom.
Krepitev: Ob prehitrem sajenju, ali če se temperature nenadoma spustijo, se priporoča krepitev z zalivanjem krompirja takoj po sajenju in še dvakrat v času rasti v nekajtedenskih razmikih z naravnim sredstvom. Krepitev vrtnih plodovk omogoča rastlinam bistveno lažjo prilagoditev na neugodne
razmere in istočasno tudi pospešuje kali-tev in rast krompirja in ostalih plodovk ali gomoljnic.
Globina sajenja: Gomolje posadimo, da bodo pod nivojem ravne grede in pri tem ne upoštevamo grebenov.
Pospešitev rasti v začetni fazi: Če krompir zaostaja v rasti ali nima prave temnozelene barve listov, ga lahko zalijemo s tekočim hitro delujočim organskim gnojilom - organsko dognojevanje, vendar to še v zgodnejši fazi rasti. Tako okrepimo rast in ne debelitve gomoljev.
Okopavanje in osipanje krompirja: Krompir okopljemo in osipljemo tako, da naredimo grebene, ko zrastejo od 15 do 20 cm visoko. Lahko pa ga malo osujemo že na začetku in bo zaradi višje temperature pod zemljo prej vzkalil. Po potrebi ga pozneje še enkrat osipljemo. Organsko dognojevanje:
Ob osipanju organsko dognojimo z gnojili na bazi alg, ki hitro delujejo in imajo fino granulacijo, da se hitro raztopijo. Za zdrav obilen pridelek priporočamo organska gnojila, ki so prilagojena plodovkam, saj želimo večji plod-gomolj. Da bo krompir debelejši, izberite gnojilo za organske plodovke in paradižnik; uporabimo ga lahko tudi kasneje za gnojenje in dognojevanje paradižnika, saj sta s krompirjem iz iste družine razhudnikovk. Količina 1 kg za 'A ara ali 25 m2.
Gostota sajenja: Krompirja ne sadimo pregosto. Priporočena medvrstna razdalja je od 65 do 70 cm. Le tako bomo imeli dovolj zemlje, da vrste osipamo. Če pa nam je zmanjka, pri osipanju lahko dodamo še nekaj organske zemlje. V vrsti posadimo gomolje od 30 do 35 cm narazen.
Zalivanje: Krompir potrebuje redno oskrbo z vodo. Če ga zalivamo na vrtu, porabimo za kvadratni meter od 20 do 25 litrov vode, s čimer zemljo namočimo od 20 do 30 cm v globino. Bolezni in škodljivci: Krompir radi napadejo koloradski hrošči ali krompirjeva plesen. Preventivna krepitev pred tem je nadvse zaželena in navadno nujno potrebna.
Tržnica Ormož
mag. Danijela Kocuvan, koordinatorica projekta Samooskrba Podravja, Anita Bolčevič, KP Ormož_
Na Tržnici Ormož se bo odvijalo veliko dogodkov, zato vabimo vse, da se nam pridružite. Tržnica Ormož - obratovanje:
•	petek med 8.00 in 12.00 uro (od aprila 07.04.2016 tudi vsak petek med 16.00 in 19.00 uro),
•	torek in četrtek med 9.00 in 12.00 uro (občasno posamezne kmetije pokličite in vprašajte).
Ponudniki
•	Kmetija Štuhec, Senik 10, 2258 Sveti Tomaž (kontakt: 031 730 383);
•	Kmetija Perc, Vodranci 27, 2276 Kog (kontakt: 031 284 702, www.enpajs.si);
•	Kmetija Sever, Šalovci 42, 2277 Središče ob Dravi (kontakt: 02 719 13 94);
•	Kmetija Žerjav, Grabe 42, 2277 Središče;
•	Kmetija Kumer, Trgov išče 17, 2274 Velika Nedelja (kontakt: 02 719 81 56);
•	PRLEŠKI VRT, Anita Bolčevič, Mihovci 33,2274 Velika Nedelja (kontakt: 041 220 024, prleški. vrt@gmai 1 .com)
Velika ormoška tržnica, večja ponudba lokalnih izdelkov in pridelkov:
-	Gregorjeva Ormoška tržnica v soboto, 12.03.2016, med 16.00 in 19.00. Tradicionalni ormoški sejmi v letu 2016:
-	sejem na cvetni petek in Velika ormoška tržnica.v petek, 18.03.2016, med 7.00 in 17.00 uro;
-	Jakobov sejem, ponedeljek, 25.07.2016, med 7.00 in 17.00 uro;
-	Martinov sejem in Velika ormoška tržnica z rokodelci, petek, 11.11.2016, med 7.00 in 17.00 uro. Vse informacije: www.kp-ormoz.si, M: 041 649 736
Dogodki, april 2016:
VELIKA ORMOŠKA TRŽNICA IN DAN ZEMLJE; petek, 22.04.20l6, med 08.00 in 12.00 uro dopoldan in med 16.00 in 19.00 uro popoldan. Lokacija: Tržnica Ormož (dopoldan in popoldan) in Kerenčičev trg (popoldan) - delavnice med 16.00 in 19.00 uro NARAVA DARILO ZA VSE GENERACIJE. Organizatorji: lokalni ponudniki Tržnice Ormož in PRLEŠKI VRT, Anita Bolčevič, Mihovci 33,2274 Velika Nedelja, vse informacije 041 220 024, prleski.vrt@gmail.com. V primeru slabega vremena se prestavimo pod streho - katero? Povprašajte po telefonu ali e-pošti.
Dogodki, maj 2016:
VSESLOVENSKA ZELEMENJAVA; lokacija: Kerenčičev trg; organizatorji:
PRLEŠKI VRT, Anita Bolčevič, Mihovci 33,
2274 Velika Nedelja (o datumu se še dogovarjamo in ga usklajujemo, okr. 15. maja).
Vse informacije na 041 220 024, prleski.vrt@gmail.com. V primeru slabega vremena se prestavimo pod streho - katero? Povprašajte po telefonu ali e-pošti. +
Že v zgodnejši fazi rasti lahko z naravnimi pripravki, kot so Hrošči stop in Bolezni stop, bistveno zmanjšamo pojavnost tako škodljivcev kot bolezni, in s tem omogočimo krompirju hitrejšo in nemoteno rast. Oba naravna pripravka uporabljamo tako, da krompirjeve rastline zalijemo 2-3 krat v fazi rasti. Ob pojavu večjih problemov v kasnejših fazah rasti, če nismo rastlin prej okrepili, enako zalivamo rastline in jim tako pomagamo. Pobiranje pridelka: Ob pobiranju naj zemlja
ne bo presuha.
Organski vidik: Če doma sadite krompir ali katero koli zelenjavo, poskrbite, da jo boste vzgojili na organski - naraven način. V nasprotnem primeru lahko krompir, prepojen z agrokemikalijami in umetnimi gnojili, vedno dobite v trgovinah. Domače pridelan krompir na organski način z zgoraj omenjenimi principi in metodami pa je povsem nekaj drugega. Uživali boste ob pridelavi, zdravo živeli in okusno jedli. ■*
Poslovanje Upravne enote Ormož v letu 2015, doseženi cilji in rezultati dela
Irena Meško Kukovec, načelnica
~W" "T"pravna enota Ormož si je v letu I 2015 prizadevala opravljati svoje poslanstvo, ki predstavlja odločanje na I. stopnji na podlagi zakonitosti, strokovnosti, nepristranskosti, politično nevtralnih in etično odgovornih odločitvah vsakega zaposlenega na upravni enoti, z uresničevanjem sprejetega poslovnega načrta, s katerim je bil določen program dela, potrebni viri, bistvena izhodišča za uspešno izvajanje nalog na vseh področjih in cilji upravne enote. Stalno spremljanje in hitro odzivanje na spreminjajoče pogoje in omejitve poslovanja ter ustrezno ukrepanje nam je omogočilo, da smo bili pri delu uspešni.
Na podlagi analize opravljenega dela v letu 2015 ugotavljamo, daje bil program dela v celoti realiziran. Doseženi rezultati dela so bili v skladu s sprejetim programom in z zastavljenimi cilji, kljub izredno zaostrenim pogojem poslovanja, zmanjšanju proračunskih sredstev, izvajanju varčevalnih ukrepov in manjšemu številu zaposlenih.
Zastavljeni kvantitativni cilji so bili kljub temu, da so bili visoko zastavljeni, razen treh, doseženi.
Doseženi niso bili le cilji:
-	% rešenih zadev (cilj >99,28%, doseženo 98,77% z upoštevanjem vlog za zdravstveno varstvo vojnih veteranov oziroma 99,38% brez vlog za zdravstveno varstvo vojnih veteranov - cilj je dosežen),
-	% nerešenih zadev (cilj <0,72 %, doseženo 1,23% z upoštevanjem vlog za zdravstveno varstvo vojnih veteranov oziroma 0,62% brez vlog za zdravstveno zavarovanje vojnih veteranov - cilj je dosežen).
-	sredstva za plače, prispevke, nadomestila na rešeno zadevo (cilj: <115,7EUR, doseženo 118,31 EUR).
Nedosežena prva dva cilja sta posledica sprejetih določil glede zdravstvenega zavarovanja vojnih veteranov z Zakonom o izvrševanju proračuna za leto 2016 in 2017, ko še ni bilo pravne podlage za odločanje v letu 2015 in so zadeve ostale nerešene. Nedoseženi tretji cilj, ki se nanaša na sredstva za plače, prispevke in nadomestila na rešeno zadevo pa je posledica manjšega števila prejetih zadev, na kar pa upravna enota ob stalnem zmanjševanju števila prebivalcev nima vpliva.Uspelo nam je tudi realizirati vseh 32 aktivnosti, zastavljenih z letnim programom dela.
V lanskem letu smo prejeli v reševanje (skupaj s prenešenimi nerešenimi zadevami) 5.346 upravnih zadev, kar je za 3,6% manj kot leto prej. Od prejetih zadev je bilo rešenih 5.280 zadev, kar je za 4,4 % manj kot v letu 2014 oziroma 98,77 % vseh zadev, leto prej pa je bilo rešenih 99,64 % vseh zadev. Nerešenih je ostalo 66 zadev oziroma 1,23 % upravnih zadev prevzetih v reševanje, leta 2014 pa 20 zadev oziroma 0,36 % prejetih upravnih zadev.
Zmanjšanje upravnih zadev je posledica manjšega dotoka zadev na področju upravnonotranjih zadev, predvsem na področju osebnih dokumentov, izdanih je bilo 138 manj osebnih izkaznic, 28 potnih listin in 82 obmejnih prepustnic. Tudi na področju infrastrukture (prometa) je bilo 137 zadev manj kot leto prej. Na področja kmetijstva pa smo zaznali velik upad zadev s področja prometa s kmetijskimi zemljišči, hkrati pa porast zadev na postopkih preverjanja zaščitenih kmetij, in sicer postopkih, ki so bili uvedeni po uradni dolžnosti. V skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 30/2013) je upravna enota v mesecu septembra 2015 začela izvajati
določbo navedenega zakona, ki nalaga upravnim enotam, da v petih letih od uveljavitve tega zakona po uradni dolžnosti preverijo, ali kmetije, ki so že bile določene kot zaščitene, še vedno izpolnjujejo te pogoje in o tem v upravnem postopku izdajo ustrezno odločbo. Izdanih je bilo tudi več dovoljenj za obnovo vinograda kot v preteklem letu. V lanskem letu je bilo izdanih tudi 268 vrednotnic za osebno dopolnilno delo. Vse zadeve so bile
rešene v zakonitem roku. Zaostankov upravna enota ni imela.
Na delo upravnega organa so bile prejete 3 pritožbe, v letu 2014 pa 4 pritožbe.
Vse 3 pritožbe so bile odstopljene v reševanje drugostopenjskemu organu, v dveh primerih je drugostopenjski organ potrdil odločitev I,- stopenjskega organa, ena pritožba pa je še v postopku reševanja na II. stopnji.
Precejšen delež upravnega dela na upravni enoti predstavljajo tudi druge upravne naloge. V letu 2015 je bilo opravljenih 17.507 drugih upravnih nalog, kar je za 3,3% več kot v letu 2014.
V lanskem letu smo na upravni enoti namenjali posebno pozornost organizaciji dela in upravljanju s človeškimi viri, saj se je število zaposlenih v prvi polovici leta zaradi upokojitev zmanjšalo za 1,5 uradnika (1 upokojitev po določilih ZU-JF-a in ena upokojitev za 4 ure v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju). Na podlagi mesečnega spremljanja učinkovitosti zaposlenih je vodstvo UE sproti prilagajalo organizacijo dela na posameznih področjih tako, daje bila zagotovljena dokaj enakomerna obremenitev javnih uslužbencev. Z vidika boljše organizacije dela in procesov ter enakomernejše obremenitve javnih uslužbencev je bila izvedena reorganizacijo dela, s katero je bil ukinjen Oddelek za občo upravo, druge upravne in skupne zadeve in za opravljanje skupnih nalog ter na novo sistemizirana notranja organizacijska enota Služba za skupne zadeve. Upravne in druge upravne naloge, ki so se opravljale v Oddelku za občo upravo, druge upravne in skupne zadeve so bile prenešene in združene z upravnimi in drugimi upravnimi nalogami v Oddelku za upravne notranje zadeve in Oddelku za okolje, prostor in kmetijstvo.
Kljub temu, da v letu 2015 v skladu z določili Uredbe o upravnem poslovanju nismo merili zadovoljstva strank in zaposlenih, smo si svojim strokovnim in učinkovitim delom prizadevali izpolnjevati visoka pričakovanja uporabnikov naših storitev, kar potrjujejo na različne načine podane pohvale uporabnikov storitev. Posebej želim poudariti, da so doseženi dobri rezultati Upravne enote Ormož sad načrtnega, strokovnega, odgovornega in zavzetega dela vseh sodelavk in sodelavcev. Vsem nam so pri opravljanju našega poslanstva vodilo in ključnega pomena vrednote poštenega dela, zakonitosti, odgovornosti, usmerjenosti k ciljem, spoštovanja, znanja, vljudnosti, prijaznosti, strpnosti, spoštljivega odnosa vsakega do vseh, pozitivne naravnanosti, pripravljenosti pomagati pri iskanju najustreznejših rešitev, proaktivnosti in poistovetenje zaposlenih z upravno enoto. Doseženi rezultati upravne enote pa nas zavezujejo k dobremu delu tudi v prihodnje. ■*
S svečane seje ob 150-letnici Rdečega križa v Sloveniji
K(wqlyui Pnlarek___________________________
lani Območnega združenja RK I ORMOŽ so se včeraj sestali na svečani seji ob 150 letnici RK v Sloveniji. Predsednica Milena Zorčič je v uvodu povedala, da je za člani naporno leto, saj so se poleg rednega dela lansko leto srečali tudi z begunsko krizo in pomagali z vsemi razpoložljivimi sredstvi. V sprejemnem centru v Središču ob Dravi so delali oziroma dežurali kar 9 dni. Poleg zaposlenih Bože Antolič in Maje Botolin Vaupotič je v begunskem centru delalo 18 prostovoljcev in 11 članov ekipe prve pomoči. Oskrbeli 2250 migrantov.
Enako vestno so opravili tudi vse ostale redne naloge, je dodala predsednica Milena Zorčič, v minulem letu so imeli 2 krvodajalski akciji, ki se je je udeležilo 490 krvodajalcev. Opravili so skupaj 758 odvzemov krvi; izvajali tečaje prve pomoči za voznike in prve pomoči za gospodarske in negospodarske družbe (104 udeleženci); pripravili 9 predavanj z zdra-vstvenovzgojno vsebino in na osnovnih šolah sodelovali na 11 delavnicah. Tudi za stanovalce CSO so pripravili 4 predavanja in na 6 postajah organizirali preventivno merjenje sladkorja, holesterola in krvnega tlaka za 1024 občanov. Razdelili so 800 kg oblačil, 7.211 kg hrane in 6.600 kg jabolk, razdelili pa so tudi 2.398 evrov izredne pomoči. Organizirali so počitniški tabor na Pohorju, ki se gaje udeležilo 27 otrok, 67 otrok in 1 odraslo osebo peljali na morje in na raziskovalni tabor ter v 6 vrtcih izvajali Mladega raziskovalca. Predsednica je pohvalila aktiviste, vključene v krajevne
odbore. Poudarila je, da brez njih ne bi bilo prostovoljcev na terenu. Ti so namreč tisti, ki zaznavajo stisko sokrajanov in organizirajo pomoč. Pohvalila pa je tudi dolgoletno aktivno delo LAS-a na področju zasvojenosti. LAS ima od aprila lani novo vodstvo, predsednik ostaja Sta-
RK OZ ORMOŽ pa so prejeli: Mojca Rubin, dolgoletna članica KO Središče ob Dravi, ki je seje izkazala kot odlična organizatorka pri pomoči migrantom, sicer pa je aktivna ob vsakem zbiranju pomoči, pri oškodovancih ob poplavah, pri tekmovanjih prve pomoči in drugo. Ma-
nislav Ivanuša. Po poročilu predsednice Milene Zorčič je Maja Botolin Vaupotič predstavila 150-letno delo Rdečega križa, sledila pa je podelitev priznanj. POHVALE za izkazano požrtvovalno delo v begunskem centru so prejeli trije mladi prostovoljci: Jaka Mertiik, Tadej Žinko in Leon Antolič. ZAHVALNE LISTINE
rij a Imerovič za več kot 20-letno delo na področju izobraževanja prve pomoči za vse generacije. Albin Petek za dolgoletno aktivno članstvo v KO RK Podgorci. Petek deluje na terenu že od leta 2008 tudi kot praporščak KO Podgorci in tako kot promotor RK sodeluje na vseh dogodkih v domači KS. ◄

Na Vincekovem pohodu blizu 300 pohodnikov
Karolina Pularek
r | Turistično društvo Podgorci je januarja pripravilo 13. Vincekov pohod JL po okoliškem vinorodnem območju. Gre za tradicionalno vincenkovanje, ki razen pohoda sredi 13 kilometrov dolge poti zajema tudi prikaz reza vinske trte. Pohod pomeni predvsem prijetno druženje in obisk postojank, ki jih organizatorji za pohodnike pripravijo na poti. Že na Startu seje prijavilo 260 pohodnikov iz vseh krajev Slovenije, s tem da se jih na poti potem zagotovo pridruži še nekaj. Po vseh uvodnih formalnostih in prvem jutranjem okrepčilu seje karavana odpravila na pot. PRVA postojanka je bila Cvetkovski Vrh z vinogradniško kmetijo Joža Cvetka. Potem je korak postal lažji vse do Strjan-cev, ko je spet nastopil čas za počitek in okrepčilo. Pohodnike sta pogostila Anica
in Janko Marinič. Prav tako v Strjancih, v vinogradu Sonje in Draga Lazarja, pa je potem v nadaljevanju pohoda bila glavna postojanka, čas za konkretno malico in prikaz reza vinske trte. Tudi letos so to prvo delo v vinogradu gostom predstavili
člani TD Podgorci. »Rezačem« je seveda šlo delo dobro od rok. Prvič zato, ker se mojstri spoznajo na svoj posel, drugič pa zato, ker so imeli okrog sebe dovolj navdušenih radovednežev. Ti so na Vincekov pohod prišli z vseh koncev Slovenije: iz Kranja, Brežic, iz Slovenskih Konjic, s Pobrežja, iz Ormoža in okolice. Med pohodniki pa je bil tudi župan Občine Ormož Alojz Sok.
Po ogledu reza vinske trte jih je pot peljala na Ritmerk, kjer sta jih dočakala vinogradnika Terezija in Martin Kukovec,
zadnja postojanka pa je bila na vinogradniški kmetiji Anice in Draga Notersber-ga. Zaključek pohoda je potekal v dvorani v Podgorcih, z izdatnejšo malico in tudi priložnostjo za ples. Pa še nekaj statistike, ki sojo organizatorji skrbno pripravili za konec.
Najstarejši pohodnik je bil star 83 let in je doma s Pobrežja pri Vidmu. In, kot je bilo videti, so leta le številka, še najmanj pa so pomembna za dobro voljo in veselo družbo. Najštevilčnejša skupina je štela 30 pohodnikov in je tudi prišla s Pobrežja pri Vidmu, drugi najštevilčnejši pa so bili pohodniki Planinskega društva Slovenske Konjice, od koder je bilo 21 pohodnikov.... Vseh skupaj je bilo vsaj 300 (z domačini vred) in večina si je ob slovesu obljubila, da se ob letu spet vrnejo in s seboj pripeljejo še koga. -«
Delovanje Društva upokojencev Ormož
Maks Jenuš
"TXa smo starejši za eno leto - časa se ne l-^da ustaviti...Upokojenski vsakdan si -S- vsak uredi po svojih željah in potrebah. Pomembno je predvsem zdravje, ki ga moramo čuvati po najboljših močeh. Ne pomaga tarnati - svojo usodo si krojimo sami. Iz svojih izkušenj lahko povem, da veliko pomagajo pogovor z vrstniki, druženje in športne aktivnosti, izleti....Moraš pozabiti, da si starejši, da nisi pozabljen in v druženjih spoznavaš, da za vsako težavo obstaja rešitev. Pred očmi nam mora biti moto na lanski meddruštveni kulturni prireditvi v Središču ob Dravi - NE DAMO SE...
To nam je vodilo - če je volja, je tudi pot do cilja lažja...
V	lanski zadnji izdaji našega časopisa sem poročal o aktivnostih do konca leta. Vse je bilo izpeljano po načrtu. Vjanuarju je malo zatišja športniki se sicer redno tedensko srečujemo v pikadu, kegljanju na vrvici, telovadbi, kartanju, šahiranju. Antonovanja na Kogu, kegljanja na vrvici se nismo udeležili zaradi nenadne smrti naše dolgoletne uspešne športnice.
V	februarju je športna sekcija organizirala meddruštveno prijateljsko srečanje v pikadu. Turnirja seje udeležilo 5 ženskih ekip in 4 moške- skupaj 36 tekmovalcev. Že
lani smo razmišljali o podobnem sistemu tekmovanja, kot je utečena medobčinska liga kegljanja na vrvici, ki se redno odlično izvaja. V pikadu smo začeli s prijateljskim turnirjem v Ormožu. Kako bo naprej, pa bomo videli. Želeli bi podobna ligaška srečanja kot v kegljanju...O rezultatih ne bi veliko govoril - jih najdete na naši spletni strani. Želimo si, da bi se tekmovalni prostor v Mestni grabi uredil, kot bi moral biti. Sedaj smo v zasilnem tujem prostoru. Tudi letno ligo kegljanja imamo na tujem prostoru.
V marcu imamo redni letni občni zbor - gostujemo v Osnovni šoli Ormož.
Hvaležni smo za gostoljubje in njihov kulturni program. Pregledali bomo lanske aktivnosti, se dogovorili za letošnje, sprejeli finančni načrt, se družili in sobota bo minila. Ob koncu meseca marca imamo predavanje o cestnoprometnih predpisih s tehniko varne vožnje. Srečujemo se vsako leto - zaželjeno bi bilo, da bi nas, starejših voznikov, bilo čim več, saj smo izpite opravljali že pred veliko leti. Seveda sta po zaslugi našega Marjana predavanje in vožnja brezplačna...
Tako nam upokojencem zmanjkuje časa za domača opravila, za vrt in domače živali... ■*
Sladkorna pesa, novi izzivi
njeno predelavo v različne bioizdelke.
»Izgradnja tovarne za proizvodnjo sladkorja je najbrž nerealna ideja v tem trenutku, saj ni realno, da bi na leto posejali od
12.000	do 15.000 ha sladkorne pese, kar je minimalno potrebno za zapolnitev kapacitet ekonomsko upravičene investicije. Vidim pa smiselnost in velik potencial za izgradnjo tovarne za predelavo sladkorne pese za proizvodnjo etanola,« je na posvetu dejal evropski poslanec Franc Bogovič in dodal, da to potrjujejo obetavni rezultati raziskav in pilotne naprave na Nizozemskem.
pridelavo sladkorne pese«, je ob tem poudaril Bogovič. Tako bi po njegovi oceni lahko pridobil tudi ugodna finančna sredstva iz Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), saj ima EU za temeljne gospodarske cilje ravno več investicij in nova zelena delovna mesta v EU, doseganje večje industrializacije EU 20 % BDP iz industrijske proizvodnje ter doseganje
Karolina Pularek
"X Ta Ptuju je konec februarja potekal strokovni posvet SLADKOR--L ^1 NA PESA - NOVI IZZIVI, ki so ga organizirali Združenje pridelovalcev Sladkorne pese, KGZS Zavod Ptuj in evropski poslanec Franc Bogovič. Organizatorji posveta in sodelujoči uvodničarji strokovnega posveta so prepričani, da jim razvoj dogodkov nalaga, naj z aktivnostmi Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije (ZPSPS) nadaljujejo. Nova spoznanja namreč terjajo odgovore predvsem na pripravljenost zainteresiranih za pridelavo sladkorne pese, za prispevek k zagonskim sredstvom in organiziranost pridelovalcev.
Po uvodnem pozdravu predsednika ZPSPS Mirka Kosija in Andreja Rcbernin-ška, direktorja KGZ Ptuj, je spregovoril evropski poslanec Franc Bogovič, ki je predstavil najnovejše smernice razvoja v tej stroki v EU ter poudaril izjemen pomen dobre organiziranosti kmetov za doseganje konkurenčnosti. V nadaljevanju je o tehnologiji pridelave spregovoril prof. dr. Franc Bavec s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, prof.dr. Mario Lešnik o zaščiti sladkorne pese, Dejan Šumak iz podjetja »Spovano« o novih tehnologijah predelave, Igor Hrovatič, član konzorcija biotehničnih šol pa o pametnih specializacijah.
Posveta seje udeležilo okrog sto zainteresiranih pridelovalcev, poznavalcev in podpornikov Združenja, med temi je bilo tudi kar nekaj kmetov iz naše občine. Posveta
se je udeležil tudi župan Alojz Sok, sicer pa so bili med gosti tudi državni svetnik prof.dr. Janvit Golob, Dušica Majer s Kmetijsko gozdarske zbornice in drugi. Po 10 letih odkar smo v Sloveniji pridelovali sladkorno peso, se je stanje v pridelavi te poljščine zelo spremenilo, od donosov na poljih do tehnologij tako pridelave kot predelave. Tako trg sladkorja v EU danes zaznamuje zelo visoka koncentracija pridelave, velik dvig količine pridelkov sladkorne pese od leta 2006, zelo velike razlike v pridelkih na hektar med državami, velike tovarne s povprečnimi
145.000	tonami pridelanega sladkorja na leto in čas predelave sladkorne pese med 110- 120 dni.
To pomeni, da je ponovna pridelava sladkorne pese v Sloveniji tako za pridelovalce kot stroko velik izziv v smislu vrnitve donosne kulture v kolobar, izboljšanje tehnologije pridelave in dvig pridelka vsaj na povprečje EU, dvig pridelkov tudi pri ostalih kulturah in izgradnja potrebnih namakalnih sistemov.
Vse to brez dvoma nakazujejo tudi študije o možnostih ponovne pridelave sladkorne pese in proizvodnje sladkorja v Sloveniji z oceno tveganja (ki jo je naročilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS z januarjem letos) ter študije nizozemskega Ministrstva za ekonomske zadeve z decembrom 2015, ki poudarja pridobivanje etanola iz te poljščine, ter študije, ki jo je septembra 2014 na Nizozemskem pripravila družba Delloite in govori o perspektivah pridelave sladkorne pese za
Po Bogovičevem
mnenju je možna postopna oz. modularna izgradnja takšnega obrata za 2.000 ha,
4.000	ha ali 8.000 ha, pridelava sladkorne pese pa bi lahko bila v okrožju do 40 km od tovarne.
Vstop kmetov v lastniško strukturo tovarne sladkorja bi bil nujen
Prvi korak bi moral biti ustanovitev skupne zadruge pridelovalcev sladkorne pese, potem pa vsaj 30- odstotni vložek finančnih sredstev v izgradnjo tovarne, kar bi pomenilo 2000 do 3000 evrov po hektarju za vsakega pridelovalca.
»S tem bi kmetje, pridelovalci sladkorne pese, prevzeli odgovornost za dolgoročno
večje energetske neodvisnosti EU. Prav tako za vzpostavitev proizvodnje vidi Bogovič možnosti za pridobitev razvojnih EU sredstev, še posebej, če bi tovarna bila načrtovana skozi strategijo pametne specializacije in krožnega gospodarstva.
V glavnem pa je bila sklepna misel posveta, da so novi pristopi v kmetijstvu v Sloveniji nujni. Kmetje morajo začeti intenzivneje sodelovati v skupnih projektih, prevzeti odgovornost za svojo prihodnost tudi s prevzemanjem lastniških in upravljavskih funkcij v partnerskih lastniških strukturah obratov ter drzneje vstopiti na področje raziskav in razvoja. •«
IZ NAŠIH VRTCEV IN SOL
Ormoške novice
Sapa in Mojca sta zakon!
Vesna Tomše, prof. psih.
ijakinje predšolske vzgoje so se ■ zadnji petek v mesecu novembru
odpravile na srečanje z neobičajno »strokovno sodelavko« Srednje vzgojiteljske šole in Gimnazije Ljubljana Šapo. Se sprašujete, kdo je Šapa in kaj ima opraviti s srednjo šolo?
Šapa je izjemna zlata prinašalka, usposobljena terapevtska psička in nezamenljiva partnerica prav tako izjemne gospe Mojce Trampuš. Šapa je s svojo vodnico aktivna članica v Slovenskem društvu za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke. Člani društva so prostovoljci, ki s svojimi posebej usposobljenimi psi obiskujejo mlado in staro v bolnišnicah, zavodih, domovih starejših, vrtcih, šolah in drugih ustanovah.
Gospa Mojca Trampuš je Šapina vodnica, profesorica matematike, ki ji je uspelo doseči nekaj res izjemnega. Je prva učiteljica v Sloveniji, ki ji je po temeljiti pripravi in predstavitvi argumentov odgovornim na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo uspelo, da se ji je lahko njena psička pridružila v razredu. To seveda ne bi bilo mogoče, če ne bi imela prepričljive podpore sodelavcev, predvsem
pa vodstva šole. Tako se Šapa (običajno nekajkrat tedensko) odpravi z Mojco v šolo, v matematično učilnico, kjer ju že nestrpno pričakujejo (njuni) dijaki. Šapa s svojo prisotnostjo (kot nam je pojasnila njena zvesta prijateljica Julita) prispeva k bolj sproščenemu vzdušju, ki omogoča, da tudi matematika ni več tako velik bavbav. Tako kot pozorna poslušalka v programu READ - »Beremo s tačkami«, kjer nič ne popravlja in še manj kritizira, temveč le hvaležno posluša in potrpežljivo spodbuja majhne prvošolce k premagovanju težav pri usvajanju zahtevne tehnike branja, na
enak način spodbuja tudi dijake pri reševanju matematičnih problemov.
S pomočjo slikovite in izčrpne Mojčine predstavitve smo se seznanile ne samo s Šapinim delom v srednji šoli in v vrtcu, temveč tudi z njenim terapevtskim delom in terapevtskim delom psov z otroki, mladostniki in odraslimi. Šapa ne sodeluje le pri pouku matematike, temveč je tudi aktivna udeleženka intenzivnih priprav na maturo in drugih dejavnosti na šoli. Z dijaki programa predšolske vzgoje sodeluje pri usvajanju predpisanih matematičnih vsebin kurikula v vrtcu. Dijake pa vabi tudi k sodelovanju pri prostovoljnem delu v knjižnicah, na prireditvah in drugod. V glasbeni delavnici, ki sojo za nas prijazno pripravile dijakinje in njihova profesorica glasbe, smo ugotovile, da je Šapa tudi odlična članica glasbenega tima. Prav zaradi vseh zanimivih aktivnosti, ki sta jih za nas organizirali, in ob pomoči
sodelavke in dijakinj izpeljali Mojca in Šapa, smo se s težkim srcem poslovile, v upanju, da se bomo še kdaj srečale.
Na Gimnaziji Ormož si ob izvajanju predpisanega teoretičnega pouka prizadevamo za zagotavljanje pridobivanja praktičnega, uporabnega in sodobnega strokovnega znanja, ki ga bo za uspešno opravljanje izbranega poklica, pri študiju ali pa pri izvajanju pomembne starševske vloge potrebovala vsaka naša dijakinja. Zavedamo se namreč dejstva, daje naša naloga dijakinjam zagotavljati razmere za oblikovanje ustrezne poklicne, pa tudi zrele
in odgovorne osebnostne identitete odrasle osebe, ki jim bo omogočala, ne samo uspešno izvajanje poklicne vloge, temveč tudi doseganje tistih življenjskih ciljev, ki sijih bodo izbrale same. •*
Kaj imata skupnega Ormož in Ljubljana
Polona Kosec Krajnc_______________________
ijakinje predšolske vzgoje so se ■ zadnji petek v mesecu novembru odpravile na srečanje z neobičajno »strokovno sodelavko« Srednje vzgojiteljske šole in Gimnazije Ljubljana Šapo.
Se sprašujete, kdo je Šapa in kaj ima opraviti s srednjo šolo?
Šapa je izjemna zlata prinašalka, usposobljena terapevtska psička in nezamenljiva partnerica prav tako izjemne gospe Mojce Trampuš. Šapa je s svojo vodnico aktivna
Miška Lili
Darja Žganec Horvat in Aleksandra Štih
l^v ijakinje L letnika predšolske ■ vzgoje Gimnazije Ormož so osre-čile otroke v zimskih mesecih z glasbeno in dramsko predstavo Miška Lili išče prijatelja. Premiero so odigrale 3. decembra 2015 v Centru starejših občanov Ormož, sledile so ponovitve v Knjižnici Franca Ksavra Meška Ormož in Krajevni knjižnici Središče ob Dravi, v podjetju Wicncrberger opekarna Ormož in za prvo triado v OŠ Ormož. Zanimalo nas je, kako bi izgledala podobna lutkovna predstava, zato smo na projektnih dnevih s pomočjo zunanje sodelavke ge. Ljube Fišer izdelale lutke: miško Lili, pikapolonico Piko,
ovčki Berto in Zalo ter medveda Srečka. Tako bomo nastopili v okoliških vrtcih in na Ostržkovem dnevu še s pomladno glas-beno-lutkovno predstavo. Sreča je imeti prijatelje, za prijateljstvo pa je »važno srce in prijeten nasmeh. <
članica v Slovenskem društvu za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke. Člani društva so prostovoljci, ki s svojimi posebej usposobljenimi psi obiskujejo mlado in staro v bolnišnicah, zavodih, domovih starejših, vrtcih, šolah in drugih ustanovah.
Gospa Mojca Trampuš je Šapina vodnica, profesorica matematike, ki ji je uspelo doseči nekaj res izjemnega. Je prva učiteljica v Sloveniji, ki ji je po temeljiti pripravi in predstavitvi argumentov odgovornim na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo uspelo, da se ji je lahko njena psička pridružila v razredu. To seveda ne bi bilo mogoče, če ne bi imela prepričljive podpore sodelavcev, predvsem pa vodstva šole. Tako se Šapa (običajno nekajkrat tedensko) odpravi z Mojco v šolo, v matematično učilnico, kjer ju že nestrpno pričakujejo (njuni) dijaki. Šapa s svojo prisotnostjo (kot nam je pojasnila njena zvesta prijateljica Julita) prispeva k bolj sproščenemu vzdušju, ki omogoča, da tudi matematika ni več tako velik bavbav. Tako kot pozorna poslušalka v programu READ - »Beremo s tačkami«, kjer nič ne popravlja in še manj kritizira, temveč le hvaležno posluša in potrpežljivo spodbuja majhne prvošolce k premagovanju težav pri usvajanju zahtevne tehnike branja, na enak način spodbuja tudi dijake pri reševanju matematičnih problemov.
S pomočjo slikovite in izčrpne Mojčine predstavitve smo se seznanile ne samo s Šapinim delom v srednji šoli in v vrtcu, temveč tudi z njenim terapevtskim delom in terapevtskim delom psov z otroki, mladostniki in odraslimi. Šapa ne sodeluje le pri pouku matematike,
temveč je tudi aktivna udeleženka intenzivnih priprav na maturo in drugih dejavnosti na šoli. Z dijaki programa predšolske vzgoje sodeluje pri usvajanju predpisanih matematičnih vsebin kurikula v vrtcu. Dijake pa vabi tudi k sodelovanju pri prostovoljnem delu v knjižnicah, na prireditvah in drugod. V glasbeni delavnici, ki sojo za nas prijazno pripravile dijakinje in njihova profesorica glasbe, smo ugotovile, da je Šapa tudi odlična članica glasbenega tima. Prav zaradi vseh zanimivih aktivnosti, ki sta jih za nas organizirali, in ob pomoči sodelavke in dijakinj izpeljali Mojca in Šapa, smo se s težkim srcem poslovile, v upanju, da se bomo še kdaj srečale.
Na Gimnaziji Ormož si ob izvajanju predpisanega teoretičnega pouka prizadevamo za zagotavljanje pridobivanja praktičnega, uporabnega in sodobnega strokovnega znanja, ki ga bo za uspešno opravljanje izbranega poklica, pri študiju ali pa pri izvajanju pomembne starševske vloge potrebovala vsaka naša dijakinja. Zavedamo se namreč dejstva, daje naša naloga dijakinjam zagotavljati razmere za obli-
kovanje ustrezne poklicne, pa tudi zrele in odgovorne osebnostne identitete odrasle osebe, ki jim bo omogočala, ne samo uspešno izvajanje poklicne vloge, temveč tudi doseganje tistih življenjskih ciljev, ki sijih bodo izbrale same. ◄
10
Ormoške novice
IZ NAŠIH VRTCEV IN SOL
Debaterke Gimnazije Ormož na debatnem turnirju v Estoniji
Nina Cerkvenik, mentorica ilebutncpu klubu_
■ uspešni lanski sezoni debat seje I—^ letošnje leto debatni klub Gimna-X zije Ormož odločil za udeležbo na mednarodnem srednješolskem turnirju v tujini. Dekleta so nestrpno čakala na odhod v baltiško državo, saj je bilo že samo potovanje od Ptuja do letališča Bergamo v
Milanu in polet do Talina posebna dogodivščina. Turnirje gostila mednarodna šola English College Tallin in je trajal od 29. 1.
do 31. 1. 2016. Poleg domačinov Estoncev so na turnir prišle ekipe iz Velike Britanije, Litve, Latvije, Kitajske, Nemčije, Češke. Dijakinje Gimnazije Ormož - N ika Bedekovič, Maja Filipič, Hana Pevec, Tita Šnajder in Janja Žinko - so se uvrstile na 14. mesto. Turnir poteka tako, daje vsaka ekipa enkrat ZA in drugič PROTI pripravljenim trditvam. Na ta način si mladi poglobijo in nadgradijo šolsko snov in širijo svoja obzorja. Nekajmesečne priprave so potekale na pripravljene trditve turnirja:	»Prepovejmo
biogoriva«, »Tehnološke firme in spletni brskalniki bi morali na zahtevo vlade in vladnih agencij posredovati osebne podatke državljanov« in »Ukinimo Schen-gen«. »Impromptu« trditve, ki jih izvejo 1 uro pred debato in na katere se morajo samostojno pripravljati brez spleta, so malo lažje - ena od teh je
bila: »Prepovejmo oglaševanje alkohola«. Na turnirju mladi debatirajo ves dan, sodniki pa sodijo in dodeljujejo točke za argumentacijo, strategijo in nastop. Po vsaki debati si sodniki vzamemo čas in podamo mladim izčrpno povratno informacijo o tem, kako jim je šlo v zagovoru trditve, pohvalimo njihove močne točke, kje bi lahko pokazali več in na kakšen način. Vmesni in večerni čas je namenjen druženju mentorjev in debaterjev. Stkale so se nove prijateljske vezi, z nekaterimi dijaki, ki jih pogosteje srečujemo na mednarodnih turnirjih, so se le še poglobile. Kako je svet majhen, nam pove dejstvo, da so dekleta prepoznala dijaka iz Prage, ki so ga pred leti gostila v Comenius projektu, takrat še v okviru OŠ Ormož. Lepo
je potovati in se hkrati učiti. Zanimivo je odkrivati nove dežele, spoznavati drugo kulturo, družbo in si izmenjevati izkušnje - tako mentorske kot debaterske. Tak podvig priporočamo tudi ostalim. Danes učenje v šolskih klopeh predstavlja dosti manjši odstotek našega celotnega učenja, kot je to veljalo nekoč. S svojo mobilnostjo se učimo od drugih, učimo druge in se učimo spoštovati sebe, na svojo tradicijo pa pogledamo v drugi luči. Našo udeležbo na turnirju so finančno podprli: Občina Ormož, Občina Središče ob Dravi, Simo-bil Ormož (Rok Zemljič), Tondach - Križevci, Veterinarska postaja Ormož in Jeruzalem SAT - Oljarna Središče. Najlepše se jim zahvaljujemo. ■*
Prostovoljstvo v Gimnaziji Ormož
Polona Kosec Krajnc, nni. dipl. ped.
■ iti prostovoljec pomeni razmišljati
r-^ s srcem. Dijaki in dijakinje ormo-JL-/ ške gimnazije to zelo dobro znajo, prisluhniti tistim najdrobnejšim stvarem znotraj človekovega sveta, pa tudi razumeti globalni pomen prostovoljstva. Med različne ljudi v naši okolici delijo svojo energijo in prispevajo nekaj, kar je več.
V	šolskem letu 2015/2016 v Gimnaziji Ormož poteka kar nekaj prostovoljnih dejavnosti, kijih izvajajo naši dijaki.
V	novembru so sodelovali v vseslovenskem projektu Simbioza šola in pomagali starejšim pri računalniškem opismenjevanju. Nekateri udeleženci so se z računalnikom srečali prvič, nekateri pa so iskali dodatno znanje in spodbudo. In to so jim naši dijaki znali ponuditi. V zadnjem tednu novembra je to prijetno medgeneracijsko druženje pod vodstvom koordinatorice Lenke Keček Vaupotič prispevalo k povezovanju in bogatenju medosebnih odnosov. Pod istim mentorstvom je potekalo tudi sodelovanje z Ljudsko univerzo Ormož, kjer so naši dijaki poskrbeli za uspešno in prijetno medgeneracijsko sodelovanje.
V	mesecu decembru so se naši dijaki pod mentorstvom Polone Kosec Krajnc povezali z več lokalnimi institucijami in tako ob decembrskih petkih skupaj z Mladinskim
centrom Ormož in z Marijano Koro-taj animirali najmlajše v Občini Ormož.
Varovance Varstveno-delovnega centra Ormož so, v sodelovanju z vodjo Mladinskega centra Ormož Marjano Korotaj in Polono Berlak, naši dijaki obogatili v decembrskih plesnih in kreativnih delavnicah, kjer so samostojno vodili in izvajali delavnice ter spodbujali ustvarjalnost in zabavo sodelujočih.
Dijaki Gimnazije Ormož imajo izkušnje tudi z otroki Osnovne šole Stanka Vraza Ormož, kjer so se v decembrskih plesnih delavnicah družili, skrbeli za izmenjavo izkušenj in spoznavali različnost. Tako se znebijo predsodkov in postajajo strpnejši in spoštljivejši do drugačnih.
V Centru starejših občanov Ormož so dijaki predšolske vzgoje popestrili vesele praznične dni s predstavo in z mladostno energijo, ki sojo ponesli v dom.
Naši dijaki pa pomagajo tudi svojim sošolcem in učencem osnovnih šol, da laže usvojijo potrebna znanja. Že nekaj let v poteka v gimnaziji oblika prostovoljne pomoči, ki smo jo poimenovali tutorstvo. Dijaki višjih letnikov pomagajo dijakom nižjih letnikov ali pa izvajajo medsebojno tutorstvo v razredu, kjer nekateri dijaki zmorejo posredovati svoje znanje in izkušnje tudi drugim dijakom, ki trenutno ali dalj časa potrebujejo določeno pomoč ali pa le spodbudo in zaupanje vase. Živimo v dinamičnem svetu in okrog nas je veliko priložnosti za prostovoljstvo. Treba jih je le videti. Zato prostovoljno pomagamo tudi v načrtnih, enkratnih akcijah zbiranja hrane za živali, kjer prostovoljno sodelujemo z Društvom za zaščito živali
sveta P.A.W., pri zbiranju toplih oblačil in obutve za begunce s pomočjo Rdečega križa Ormož in Uprave RS za zaščito in reševanje (izpostava Ptuj). Pomagamo posameznikom, ki so utrpeli hujše poškodbe v prometnih nesrečah, da se čim bolj
vključijo v vsakdanje življenje, predvsem pa pomagamo vzgajati in oblikovati posameznike, ki bodo kritično presojali in altruistično ravnali v skladu z vrednotami, ki so nujne in pomembne za dostojno življenje slehernega posameznika. ■*
■	X
RAZPIS ZA VPIS OTROK V VRTEC MIKLAVŽ PRI ORMOŽU Z ODDELKOM KOG ZA ŠOLSKO LETO 2016/2017
Osnovna šola Miklavž pri Ormožu vabi k vpisu starše predšolskih otrok, ki želijo vključiti svoje otroke v VIZ enoto Miklavž pri Ormožu z dislocirano enoto Kog za šolsko leto 2016/17.
VPIS BO POTEKAL OD 5. DO 7. APRILA 2016:
•	TOREK, 5. APRILA OD 8.00 DO 11.00 IN OD 14.30 DO 16.00 (V VRTCU MIKLAVŽ),
•	SREDA, 6. APRILA OD 9. 00 DO 11.00 IN OD 15.30 DO 16.30 (V VRTCU MIKLAVŽ),
•	ČETRTEK, 7. APRILA OD 9.00 DO 11.00 IN OD 15.00 DO 16.00 (V VRTCU KOG).
Vlogo za vpis lahko oddate vsi starši, ki nameravate vključiti otroka v vrtec tekom šolskega leta 2016/17, ne glede na to, kdaj bo otrok dejansko vstopil v vrtec. Vrtec bo izvajal program za otroke v starosti od dopolnjenih 11 mesecev do vstopa v šolo.
Vljudno vas prosimo, da s seboj k vpisu prinesete EMŠO in davčni številki obeh staršev ter EMŠO otroka.
O sprejemu otroka v vrtec boste pisno obveščeni.
v_____________________________________________________
(	g	X
RAZPIS ZA VPIS OTROK V VRTEC IVANJKOVCI
ZA ŠOLSKO LETO 2016/2017
Osnovna šola IVANJKOVCI vabi k vpisu starše predšolskih otrok, ki želijo vključiti svoje otroke v VIZ enoto Ivanjkovci za šolsko leto 2016/2017.
VPIS BO POTEKAL OD 4. DO 8. APRILA 2016
V ČASU OD 9.00 DO 16.00 URE V PROSTORIH VRTCA IVANJKOVCI.
Vlogo za vpis lahko oddate vsi starši, ki nameravate vključiti otroka v vrtec tekom šolskega leta 2016/2017, ne glede na to, kdaj bo otrok dejansko vstopil v vrtec. Vrtec bo izvajal program za otroke v starosti od dopolnjenih 11 mesecev do vstopa v šolo.
Starši najdete vlogo za vpis na spletni strani OŠ IVANJKOVCI, pri vodji enote Vrtca Ivanjkovci in v pisarni svetovalne službe. Vljudno vas prosimo, da s seboj k vpisu prinesete EMŠO obeh staršev in otroka ter davčne številke.
O sprejemu otroka v vrtec boste pisno obveščeni.
v_________________________________________________________________J
Teden ljubiteljske kulture je praznik kulture, povezovanja in odprtosti 13. - 22. maj 2016
/ TEDEN
LJUBITELJSKE
KULTURE
Jskd, O/ Ormož ______________
avni sklad RS za kulturne dejavno-I sti iz Zveza kulturnih društev Slo-venije bosta že tretje leto zapored pripravila vseslovenski Teden ljubiteljske kulture (TEK), zato vabita lokalne skupnosti, kulturna društva, etnične skupine, ki živijo v Sloveniji, posameznike ter izobraževalne in kulturne ustanove, da se mu pridružijo s svojimi programi. To lahko storijo na spletni strani na http://tlk.jskd.si/. Sodelujejo lahko s predstavo, koncertom, z razstavo, razpravo, dnevom odprtih vrat, javno vajo in s podobnim. Teden ljubiteljske kulture, ki je namenjen ozaveščanju javnosti o razširjenosti, kakovosti in pozitivnih vplivih ljubiteljske kulture na sodobno družbo, bo po vsej Sloveniji potekal med 13. in 22. majem 2016. Namen projekta je spodbuditi ustvarjalce, da stopijo na svetlo, se predstavijo in tako pokažejo, koliko posameznikov se pri nas v prostem času ukvarja s kulturo in kako dobri so v tem. Teden ljubiteljske kulture je vsako leto posvečen določeni temi
- osrednja tema letošnjega je namenjena zborovskemu petju - njegovi množičnosti (prepevanje v zborih je najbolj razširjena prostočasna kulturna dejavnost pri nas), njegovim uspehom (po kakovosti so naši zbori v samem svetovnem vrhu) ter blagodejnemu vplivu petja na zdravje posameznikov in celotne družbe. V Tednu ljubiteljske kulture 2016 pripravlja JSKD dodatne promocijske akcije pod skupnim imenom NAJ SE VIDI! Gre za nagradne natečaje, kot je TEK kukalo (izbor najboljše fotografije in pesmi, TLK-jevo kukalo bo avtorja najboljše fotografije in pesmi nagradilo z 2-dnevnim vikend paketom za dve osebi v Zdravilišču Radenci); ODPRTE ATELJEJE (vabilo umetnikom in ustvarjalcem, da odprejo svoje ateljeje za javnost) in PROJEKT STOPITE NA SVETLO (vabilo vsem prebivalcem Slovenije, da na okenske police ali pred hiše, v trgovinske izložbe ... na ogled postavijo predmete, ki ponazarjajo umetniško zvrst, s katero se ukvarjajo). Vsi prijavljeni dogodki bodo objavljeni v koledarju dogodkov na spletni strani tik. jskd.si. Projekt ima facebook stran Fb--tedenljubiteljskekulture. Glavni medijski sponzor projekta je RTV Slovenija. Sodelovanje in sponzorstvo projekta je potrdilo tudi Združenje SAZAS - podrobnosti o dogovoru in ugodnostih za sodelujoče najdete na tlk.jskd.si. Med prijavljenimi dogodki preko portala tlk.jskd.si bo organizator po zaključku TLK-ja izžrebal srečnega nagrajenca, ki bo prejel vikend paket za dve osebi v hotelu Convent družbe Adria Ankaran. ■*
slabega vremena :
ota, 28.5.2016
1ORHOSfclH STUOEKTOv
Občina Ormož, sonce Prlekije
KULTURNO-SPORTNO DRUŠTVO DOBRAVA
Ob 20. obletnici delovanja društva prireja koncert MoPz Dobrava z gosti in podelitev Gallusovih in Linhartovih značk članom
v Domu kulture v Ormožu, dne 23. aprila 2016, ob 19. uri.
Vabljeni!
OBVEŠČAMO
Zakaj in kdaj v vrtec?
A'utasa Gregur; univ. dipl. psih., VIZ Vrtec Ormož
VPIS OTROK V VRTCE ORMOŽ, VELIKA NEDELJA
IN PODGORCI
za šolsko leto 2016/2017

Z™*'! taršem, ki razmišljajo o vpisu v vr-tec, se postavlja veliko vprašanj, L—7 med njimi tudi zgornji.
PREDNOSTI PREDŠOLSKE VZGOJE
Treba se je zavedati, da je vrtec le podaljšana roka družine. V nobenem primeru ne more nadomestiti staršev in njihove vzgojne vloge, lahko pa jo dopolnjuje. Otrok lahko svoje čustvene potrebe najbolje zadovolji v harmonični družini, kjer prevladuje sožitje in razumevanje med njenimi člani. Če temu ni tako, lahko pri otroku nastopijo razvojne težave, ki jih še tako dobro organizirana vzgoja ne more odpraviti.
Glavni namen in naloga vrtca sta strokovno in smotrno organizirati otrokov čas in življenje v vrtcu tako, da lahko otrok v različnih dejavnostih s svojo aktivno vlogo razvija svoje potenciale. Na ta način vrtec ustvarja ugodne razmere za otrokov vsestranski razvoj, ga pripravlja na reševanje vedno zahtevnejših nalog in na življenje v skupnosti.
Večini raziskav, ki so se ukvarjale z vprašanjem, kako vrtec vpliva na razvoj otroka, je skupno to, da ima predšolska vzgoja pozitiven vpliv na razvoj otroka, najpomembnejši pa je pri tistih otrocih, ki izhajajo iz manj spodbudnega socialnega okolja. Kakovostna predšolska vzgoja in varstvo postavljata trdne temelje za uspešno vseživljenjsko učenje. Otroci, ki so dalj časa vključeni v vrtec, kasneje v šolskem obdobju dosegajo boljše rezultate pri branju in matematiki, se lažje vključujejo v šolsko delo, njihova socialna zrelost, socialne kompetence, kognitivne sposobnosti in zrelost za vstop v šolo pa so izrazitejši.
KDAJ VKLJUČITI OTROKA V VRTEC?
Različni strokovnjaki priporočajo, da je
za mlajše otroke primernejše individualno in ne kolektivno varstvo. Predvsem z biomedicinskega in psihološkega vidika je to nekje do tretjega leta starosti otroka. Do takrat se namreč vzpostavi otrokov imunski sistem, s katerim se učinkoviteje brani pred različnimi obolenji, ki jim je v kolektivnem varstvu dosti bolj izpostavljen. Okrog 3. leta nastopi tako imenovano psihološko rojstvo otroka, ko se otrok načeloma lažje za dalj časa loči od staršev, saj ima o sebi in starših (mami) razvito predstavo kot o ločenih subjektih in se zaveda, da, če npr. mame ne vidi, ta ne neha obstajati (to je tako imenovana predstava o konstantnosti objekta). Pri iskanju odgovora na zgornje vprašanje pa je pomembno upoštevati tudi socialno--ekonomske stanje družine. Okrog I. leta starosti otroka je namreč čas, ko se mama vrne v delovno okolje oz. zaključi dopust za nego in varstvo otroka. Veliko je staršev, ki nimajo druge možnosti kot da svojega enoletnika vključijo v vrtec. Vrtec je vsem staršem dostopen, saj naš sistem, glede na socialno-ekonomski status družine, vsem staršem subvencionira plačilo vrtca.
Naše izkušnje kažejo na to, da je za otrokov vstop v vrtec pomembna tudi pripravljenost staršev nanjo. Starši se lahko v vrtcu srečajo z drugačnimi vzgojnimi načeli, pristopi in prijemi, kot jih imajo sami. Otrokovo osebnost, zmožnosti in njegove sposobnosti lahko dojemajo in sprejemajo drugače kot vzgojitelji v vrtcu. Vse te razlike lahko vplivajo na zaupanje staršev do vrtca, v skrajnem primeru pa lahko prihaja do nestrinjanja, konfliktov in slabe komunikacije. To razdvojenost čuti in doživlja tudi otrok, kar se nedvomno kaže na njegovem počutju in v razvoju. Zato je najpomembneje, da se vsi odrasli naučimo sprejemati, upoštevati, prilagajati in sooblikovati vrednote, načela in pristope vrtca in družine. To pa bo možno le z dialogom in sodelovanjem. -«
bo potekal od 4. do 8. aprila 2016, v Vrtcih Ormož, Velika Nedelja in Podgorci.
V tem tednu (od 4. do 8. 4. 2016) bodo za otroke, ki vrtca še ne obiskujejo, med 9.00 in 11.00 uro potekali igralni dnevi.
S seboj prinesite copate in pridite zdravi.
VABLJENI!
Dobravska ulica 13/a, 2270 Ormož Tel.: 02 741 14 16, fax: 02 741 14 2 4
Pri vpisu starši potrebujete:
•	EMŠO otroka ter
•	davčne številke in EMŠO staršev.
Za informacije kličite na 02/ 741 06 01
		
Ponedeljek, 4. 4. 2016	ORMOŽ	8.00- 16.00
Torek, 5. 4. 2016	PODGORCI	8.00- 16.00
Sreda, 6. 4. 2016	ORMOŽ	8.00 - 16.00
Četrtek, 7. 4. 2016	VELIKA NEDELJA	8.00- 16.00
Petek, 8. 4. 2016	ORMOŽ	8.00- 16.00
OTROKA l.AHKO V TIM TEDNE VPIŠETE TUDI IZVEN PREDLAGANEGA TERMINA PRI VODJI ENOTE VRTCA.
Viz Vrtec Ormož se predstavi
Nataša Gregur, univ. dipl. psih., VIZ Vrtec Ormož
mo javna ustanova, samostojen vr-^Wtec, v naslednji organizacijski se-
stavi: Vrtec Ormož, Vrtec Velika Nedelja in Vrtec Podgorci. Izvajamo javni program predšolske vzgoje, in program predšolske vzgoje s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za otroke s posebnimi potrebami.
Trgatev v Vrtcu Podgorci
V celodnevni (6-do 9-urni) program vključujemo otroke, stare od 11 mesecev do vstopa v šolo. Naši vrtci odpirajo vrata ob 5.30, varstvo otrok pa nudimo glede na potrebe staršev v Podgorcih do 16., pri Veliki Nedelji do 16.30 in v Ormožu do 17.30 ure.
Ves čas našega obstoja se trudimo slediti vsem trendom in novostim s področja predšolske vzgoje. Uvajali smo veliko projektov, ki so postali del našega vsakdana in
načina življenja (ekošola, zdravje v vrtcu, uvajanje zgodnjega učenja tujega jezika, asistent za tuji jezik, športno- gibalni programi F1T, Mali sonček, ...).
Naše delo temelji na ciljih in načelih KUR1KULUMA, nacionalno sprejetega programskega dokumenta, ki ga je naš vrtec uvajal med prvimi 25. slovenskimi vrtci. Smo tudi mentorski vrtec, nalogo strokovnega povezovanja med vrtci sosednjih občin, pa opravljamo že 15. leto.
Z organizacijo življenja in dela po kuriku-lumu v naših vrtcih uresničujemo načelo zagotavljanja enakih možnosti, pravico do izbire in drugačnosti, uravnoteženosti pri izboru vsebin in področij, optimalen razvoj ter aktivno učenje otrok. S premišljenim načrtovanjem in strokovno podprto spodbujamo razvoj otrok na različnih področjih: matematika, družba, jezik, narava, gibanje, umetnost. Za celostni razvoj otrok pa skrbimo tudi na medkurikulamih področjih, kot so prometna varnost, zdravje in zdrava prehrana, z državljansko in domovinsko vzgojo, s športno- gibalnimi dejavnostmi, z razvijanjem bralne pismenosti, z ekovsebinami,... Preko rutinskih dejavnosti (prehranjevanje, higiena, počitek,...) pa skrbimo za osnovne biološke in psihološke potrebe in spodbujamo samostojnost otrok pri skrbi zase. Pri svojem delu namenjamo posebno skrb razvijanju ekološke
Foto: I '17 Vrteč Ormož
Skrb za higieno zob v Vrtcu Velika Nedelja
ozaveščenosti in negovanju vrednot, kot so: prijateljstvo, spoštovanje, poštenost in ljubezen ter strpnost in sprejemanje drugačnosti; vse to je tudi naša vizija. Za tiste otroke, ki razvijajo specifične interese pa svoj program obogatimo z različnimi dejavnosti, ki so za starše brezplačne: pevski zbor, glasbene urice, folklora, športne dejavnosti, plesno-gibalne dejavnosti, mali raziskovalec, pohodništvo in tabor, plavalni tečaj, otroški gledališki abonma. Organiziramo tudi nadstandardni dejavnosti: angleške urice in vrtec v naravi, ki pa so za starše plačljive.
V vrtcu deluje tudi svetovalna služba, v kateri psihologinja, defektologinje in logopedinja skrbijo za otroke s posebnimi potrebami ter seveda za vse ostale otroke, ki zaradi različnih težav potrebujejo posebno pozornost.
Kaj so še naše posebnosti? Dnevi odprtih
vrat za otroke, ki vrtca ne obiskujejo, različna srečanja s starši, tudi za starše tistih otrok, ki bodo prvič vstopili v vrtec, postopno uvajanje otrok novinčkov, ki temelji na individualnem pristopu. Smo aktivno vpeti tudi v dogajanja v ožjem in širšem okolju, zato nas boste lahko srečali na različnih prireditvah in proslavah, zagotavljamo zdravo in po potrebi tudi dietno prehrano,...
Naš glavni cilj je zadovoljen, vesel, srečen, radoveden otrok, ki ima vse ugodne možnosti za razvijanje svojih potencialov. Čisto vsi zaposleni se trudimo dosegati ta cilj. Da se boste lažje prepričali, ali smo vredni vašega zaupanja in ali ponujamo dovolj za
Priprava na setev v Vrtcu Ormož
vaše želje in za potrebe vašega otroka, vas vabimo, da nas v tednu vpisa (od 4. do 8. aprila 2016) med 9. in 11. uro obiščete in se nam pridružite v igralnicah. -«
Dogajanje na Ormoškem v marcu, aprilu in maju 2016
MAREC_______________________________________
Ponedeljek, 21.3. 2016, ob 19.00, Dom kulture Ormož,
Moška copata - Ran ko Babič.
Predprodaja vstopnic Eventim (Pošta Slovenije in Petrol).
INFO: KD Nasmehni se
Torek, 22.3.2016,
ob 16.00, Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož,
igralna ura za otroke do 3. leta starosti.
INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož,
02 741 55 84, knjiznicaorm@orm.sik.si
Sreda, 23.3. 2016,
ob 17.00, Knjižnica Franca Ksavra Meška
Sveti Tomaž,
pravljična ura za otroke.
INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož,
02 741 55 84, knjiznicaorm@orm.sik.si
Ob 18.00 uri v Beli dvorani Grajske pristave Ormož,
koncert učencev Glasbene šole Ormož.
INFO: Glasbena šola Ormož, 041 677 440, www.gsormoz.si
Od 17.30 do 19.00, prostori Mladinskega centra Ormož,
brezplačne gibalne delavnice »pomladno prebujanje«.
INFO: Mladinski center Ormož, www.mco.si
Petek, 25.3.2016
zjutraj, Ormož,
Območno srečanje otroških gledaliških skupin -IGRAJMO SE GLEDALIŠČE 2015 INFO: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Ormož, www.jskd.si, 02 741 13 70
Sobota, 26. 3. 2016,
ob 19.00, Športna dvorana na Hardeku,
RK Jeruzalem Ormož- RK Gorenje Velenje.
INFO: Rokometni klub Jeruzalem Ormož.
Ponedeljek, 28.3. 2016,
ob 4.00, izpred planinske sobe v Ormožu,
Soriška planina (težavnost: lahka).
INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, www.pdruslvo-mmormoz.si
Ob 7.00 izpred gradu v Ormožu,
Jablance - Veliki Javornik (Bohor) težavnost: lahka. INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, www.pdrustvo-mmormoz.si
Ob 15.00, Kulturna dvorana Velika Nedelja,
Osrednja proslava ob krajevnem prazniku in podelitev plaket Velike Nedelje 2016.
INFO: Krajevna skupnost Velika Nedelja, k.s.velika.ncdelja@siol.net
Torek, 29.3.2016,
od 17.30 do 19.00, prostori Mladinskega centra Ormož,
brezplačne gibalne delavnice »pomladno prebujanje«.
INFO: Mladinski center Ormož, www.mco.si
APRIL _____________________________________
Petek, 1.4.2016, čez dan po Ormožu,
Dan za spremembe na temo strpnost (predavanje, okrogla miza...).
INFO: Mladinski center Ormož, www.mco.si, 02 719 41 41
Sobota, 2. 4. 2016,
ob 11.00 izpred gradu v Ormožu,
Gonžarjeva peč (zelo zahtevna pot).
INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, www.pdrustvo-mmormoz.si
Nedelja, 3. 4. 2016,
zjutraj izpred gradu v Ormožu,
Goli vrh (lahka pot)
INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, www.pdrustvo-mmormoz.si
Torek, 5.4.2016,
od 17.30 do 19.00, prostori Mlad. centra Ormož,
brezplačne gibalne delavnice »pomladno prebujanje.«
INFO: Mladinski center Ormož, www.mco.si
Sreda, 6. 4. 2016,
ob 16.00, Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož,
pravljična ura
INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož,
02 741 55 84, knjiznicaorm@orm.sik.si
Četrtek, 7.4.2016,
ob 19.00, prostori Mladinskega centra Ormož,
O vzreji in vzgoji psov, predava Petra Pleh.
INFO: Mladinski center Ormož, www.mco.si
Petek, 8. 4. 2016,
popoldne, Unterhund,
Rock vizije - regijsko srečanje rock skupin.
INFO: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Ormož, www.jskd.si, 02 741 13 70
Sobota, 9. 4. 2016,
ob 9.15 izpred gradu v Ormožu,
RITMERK (267m) -lahka pot Srečanje mladinskih odsekov Podravja.
INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, www.pdrustvo-mmormoz.si
Nedelja, 10. 4. 2016,
zjutraj izpred gradu v Ormožu,
Ferata Spodnji plot - Zelenica (zelo zahtevna pot). INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, www.pdrustvo-mmormoz.si
Torek, 12.4.2016,
ob 16.00, Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož,
igralna ura za otroke do 3. leta starosti.
INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož,
02 741 55 84, knjiznicaorm@orm.sik.si
Ob 15.00, Državni zbor Republike Slovenije v Ljubljani
odprtje razstave Tadeje Ozmec.
INFO: LIKUDO Ormož, Mladinski center Ormož, Državni zbor RS.
Torek, 12.4.2016
od 17. do 19. ure, Kulturna dvorana Podgorci - zbirna mesta,
40. praznik vina, Podgorci 2016, zbiranje vzorcev INFO: Turistično društvo Podgorci, 041 457 024 (Natalija Volmut), 041 960 794 (Martin Kukovec).
Sreda, 13. 4. 2016,
ob 17. uri v prostorih Osnovne šole Središče ob Dravi,
pravljična ura za otroke.
INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormožj 02 741 55 84, knj iznicaorm@orm.sik.si
Ob 18.00 uri v Beli dvorani Grajske pristave Ormož,
koncert učencev Glasbene šole Ormož.
INFO: Glasbena šola Ormož, 041 677 440, www.gsormoz.si
Petek, 15. 4. 2016,
popoldne, Ivanjkovci,
Območna revija mladinskih pevskih zborov - MOJE PESMI, MOJE SANJE 2016 INFO: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ormož, www.jskd.si, 02 741 13 70
Sobota, 16.4.2016
od 10. ure. Kulturna dvorana Podgorci,
40. praznik vina, Podgorci 2016.
Ocenjevanje vina.
INFO: Turistično društvo Podgorci, 041 457 024 (Natalija Volmut), 041 960 794 (Martin Kukovec).
Sreda, 20. 4. 2016,
ob 16.00, Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož,
pravljična ura za otroke.
INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož,
02 741 55 84, knjiznicaorm@orm.sik.si
Ob 18.00 uri v Beli dvorani Grajske pristaše Ormož
koncert učencev Glasbene šole Ormož INFO: Glasbena šola Ormož, 041 677 440, www.gsormoz.si
20. 21. in 22. april 2016, ves dan, Ormož,
prireditve ob Slovenskih dnevih knjige.
INFO: Mladinski center Ormož, www.mco.si, Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož,
JSKD Ol Ormož
Sobota, 23.4.2016,
ob 18.00, Središče ob Dravi,
Območna revija odraslih folklornih skupin DIRA-Dl Č1NDARA 2016.
INFO: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Ormož, www.jskd.si, 02 741 13 70
Nedelja, 24. 4. 2016,
ob 9.30 atletski stadion v Mestni grabi Ormož,
15. ormoški mali maraton.
INFO: Atletski klub Ormož, 041 815 694, www.ak.ormoz.si
Sreda, 27. 4. 2016,
ob 3.00 izpred gradu v Ormožu,
otok Vis (lahka pot).
INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, www.pdrustvo-mmormoz.si
Četrtek, 28.4.2016,
zjutraj izpred gradu v Ormožu,
Paklenica (zelo zahtevna pot)
INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, www.pdrustvo-mmormoz.si
Ob 10.00, prostori Mladinskega centra Ormož,
počitniška delavnica.
INFO: Mladinski center Ormož, www.mco.si
Petek, 29. 4. 2016,
ob 10.00, prostori Mladinskega centra Ormož,
počitniška delavnica.
INFO: Mladinski center Ormož, www.mco.si
April, 2016
Mladinski center Ormož,
umetniški natečaj »Za tančicami mladosti«.
INFO: Mladinski center Ormož, www.mco.si
MAJ_________________________________________
Nedelja, 1.5. 2016, ob 9.00, Sodinci,
pohod in srečanje krajanov iz Sodincev, pohod po podgorskih in strjanskih gričih, druženje v Sodincih. INFO: TD Sodinci.
Zjutraj, Gomila,
tradicionalni prvomajski pohod na Gomilo.
INFO: PGD Trnovci
Ob 11.00 s Šebekove domačije (TK Ozmec) v Sencšcih,
pohod na Lunovec.
INFO: Šebekova domačija - TK Sonja Ozmec 031 554 490, 041 603 960
Od 12.00- 19.00, Svetinje,
prvomajska zabava.
INFO: TKD Ivanjkovci.
Od 12.00 - 18.00 na terasi Dvorca
Jeruzalem
prvomajsko srečanje.
INFO: Dvorec Jeruzalem, 02 741 77 90.
Ob 12.00, Gostišče Vinski hram Brcnholc,
SHHHHHHI
1, maj na Jeruzalemu.
Gostišče Vinski hram Brenholc, Jeruzalem,
02 7194 504.
Ob 12.00, Ttiristična kmetija Puklavec,
praznovanje 1. maja.
INFO: Turistična kmetija Puklavec, 031 549 311.
Sreda, 4. 5. 2016,
ob 16.00, Knjižnica Franca Ksavra Meška
Ormož, mtKKKKKM
pravljična ura za otroke.
INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož,
02 741 55 84, knjiznicaorm@orm.sik.si
Petek, 6.5.2016,
ob 19. uri v kulturni dvorani v Podgorcih,
40. praznik vina, Podgorci 2016.
Svečana proslava ob 40 - letnici Praznika vin in domačih jedi.
INFO: Turistično društvo Podgorci, 041 457 024 (Natalija Volmut), 041 960 794 (Martin Kukovec).
Sobota, 7.5.2016,
ob 19. uri v kulturni dvorani v Podgorcih,
40. praznik vina, Podgorci 2016, svečana podelitev pokalov in priznanj za ocenjevanje vin s kulturnim programom.
INFO: Turistično društvo Podgorci, 041 457 024 (Natalija Volmut), 041 960 794 (Martin Kukovec).
Torek, 10.5.2016,
ob 16.00, Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož,
igralna ura za otroke do 3. leta starosti.
INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož,
02 741 55 84, knjiznicaorm@orm.sik.si
Sreda, 11.5.2016,
ob 17.00, Knjižnica Središče ob Dravi,
pravljična ura za otroke.
INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož,
02 741 55 84, knjiznicaorm@orm.sik.si
Petek in sobota, 13. 5. in 14. 5. 2016,
ves dan na Avtoccntru Ormož na Hardeku,
15. MOTO SREČANJE, koncerti, panoramska vožnja...
INFO: Motoklub C est bon Ormož.
Sobota, 14. 5. 2016,
ob 5.00 izpred gradu v Ormožu,
Snežnik (lahka pot).
INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, www.pdrustvo-mmormoz.si
Ob 18.00, Bela dvorana Grajske pristave,
Območna revija odraslih pevskih zborov in malih vokalnih skupin - KDOR POJE... 2016.
INFO: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Ol Ormož, 02741 13 70.
Sreda, 18. 5. 2016,
ob 16.00, Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož,
pravljična ura za otroke.
INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož,
02 741 55 84, knjiznicaorm@orm.sik.si * 02
Sobota, 21. 5. 2016, ves dan po Ormožu.
Zbudi se, Ormož.
V primeru slabega vremena - 28.5.2016.
INFO: Klub Ormoških študentov.
Torek, 24.5.2016,
ob 16.00, Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož,
igralna ura za otroke do 3. leta starosti.
INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož,
02 741 55 84, knjiznicaorm@orm.sik.si
Sreda, 25. 5. 2016,
ob 17.00, Knjižnica Sveti Tomaž,
pravljična ura za otroke.
INFO: Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož,
02 741 55 84, knjiznicaorm@orm.sik.si
Četrtek, 26. 5. 2016,
Med Ljutomerom in Ormožem,
F.VROPOHOD Ljutomer Ormož.
INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, www.pdrustvo-mmormoz.si
Petek, 27.5.2016,
Med Ormožem in Forminom,
EVROPOHOD Ormož Formin
INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož,
www.pdrustvo-mmormoz.si
Sobota, 28. 5.2016,
ob 9.30, parkirni prostor Sadjarstva na Libanji,
odprte kleti Pavlovski Vrh - Libanja
INFO: TD Pavlovski Vrh - Libanja, Anton Šterman
-041 837 665.
Nedelja, 29. 5. 2016,
ob 3.00 izpred planinske sobe v Ormožu.
Ferata na Češko kočo in Jezerska Kočna.
INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, www.pdrustvo-mmormoz.si
Več informacij o dogodkih najdete na spletni strani www.ormoz.net. Podatke o prireditvah, ki jih objavljamo v koledarju prireditev in na spletu, nam posredujte na tic. orinoz.grad(q)siol. net.

KRIŽANKA - RAZVEDRILO
					AVTOR:	SLOVENSKI PISATELJ KRANJEC	TURŠKA PROVINCA OB ČRNEM MORJU	DUSTIN HOFEMAN	PREKUCUII, PREV- RATNIK	NORVEŠKI SMUČARSKI TEKAČ	OČESNA BELOČNICA	VERSKI BLAZNEŽ
	1 GOSTILNA 1 TRAMŠEK				PREVID- NOSTI							
					IRHASTE HLAČE, IRHOVICE							
					Štefka DROLC			TANČICA. PAJČOLAN				
					DEL LJUBLJANE			REKA V AZIJI				
										IME ČRKE M		
										AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA		
PREPROSTO LJUDSTVO V STAREM RIMU	NAPOVE- DOVALEC USODE	»NALEZ- LJIVA BOLEZEN«	ŽIVALSKI VRT				DOLCiO- REPA PAPIGA					
			PRIPOVEDNA PESEM				TOPILO ZA LAKE					
						100 m2			INDUSTRIJ RASTLINA			
						ITALIJAN. TISKOVNA AGENCIJA			SLOVENSKI BALETNIK OTRIN			
SLOVES, UGLED											GIB NA BRADUI DROGU	NAD- STROPJE
EDEN			KOGOJEVA OPERA									
			»DENAR« UPOKOJEN- CEV									
NATALI- TETA								PREBIVA- LEC ŠKOTSKE				
								NAKLON				
AVARI					AON EC				KRILO RIMSKE LEGIJE			
					KRAJ PRI ŽALCU				PAPEŽEVA DRŽAVA			
PORTU- GALSKA GLASBENA SKUPINA (LAMBADA)						NAVJE				EDO ŽITNIK		
						ZASELEK BLIZU SENOVA				NEM. PESNIK (JOHANN GEORG)		
Težje besede: EVER, ORDU, TAKIM	PREDNJA STRAN GLAVE	GRAD PRI PTUJU					ZABOJ					
		SKODELICA ZA PUNČ										
VELIKA KOLIČINA							SLOVENSKA IGRALKA				KLIC, POZIV	DANSKI OTOK MALI.M BELTU (IZ ČRK: LAS)
							KOŠARKAR.					
RAKOVEC												
SOGLAS- NIKA V ROVU			AMERIŠKA IGRALKA CARRADINI					ZLOŽEN LES ZA KUHANJE OGLJA				
			ERBIJ									
NEKDANJE GERMAN- SKO PLEME								KAJNOV				
MUSLI- MANSKA				SESEK				ENO OD IMEN ŠVEDSKEGA PISATELJA ARNERJA				
Tramšek Jelena, s.p., - Gostilna Tramšek
Žerovinci 25 b, 2259 Ivanjkovci
Sreda - sobota: 11:00 - 22:00 Nedelja: 11:00 -17:00 Ponedeljek, torek in prazniki: zaprto
T:+386 (0)2 7194 097
E: info@gostilnatramsek.si, I: www.gostilnatramsek.si
GOSTILNA
TRAMŠEK
Starejši gospod in mladenič se zaletita drug v drugega v trgovini, ko iščeta svoji ženi.
Starejši predlaga, da poskušata ženi najti skupaj, in vpraša mlajšega, kako izgleda njegova žena.
Mladenič začne opisovati: 22 let, vitka, dolgonoga blondinka z modrimi očmi, velikimi prsmi, v minici...
Nato vpraša starejšega gospoda, kakšna je njegova žena.
Ta odgovori: »Brez veze, greva iskat tvojo...«
Medved priredi zabavo in povabi vse živali, tudi stonogo.
Na zabavi so čakali,da pride stonoga. Ko seje naredila noč, so se še zabavali, kmalu pa je bilo jutro in vse živali so odšle domov.
Na vratih pozvoni stonoga. Medvedji odpre in jo vpraša: »Zakaj te ni bilo?« Stonoga pa vpraša: »Zakaj pa si na vrata napisal obriši si čevlje?«
Mama vpije na Jureta: »Kako si lahko dobil spet nezadostno!«
Jure pa ji pojasni: »Preprosto, učiteljica je spet spraševala.«
Zakaj policaj odpira jogurt že v trgovini? Ker na pokrovčku piše: ODPRITE TUKAJ.
Janezek vpraša župnika:
»Gospod župnik, kakšna je razlika med mamo in atom?«
»To pa je težko razložiti,« odgovori župnik.
Janezek še vedno vztraja, zato župnik popusti:
»Dobro. Katero številko čevljev nosi tvoja mama?«
»38.«
»Kaj pa ata?«
»43.«
»No, vidiš, Janezek, med nogami je razlika.«
“Gospod doktor! Včeraj ko sem se peljal domov, sem nenadoma začutil bolečino.” “Kje pa?”
“Mislim, da je bilo to med Vranskim in Trojanami.”
Mladi optik dobi delo v optiki. Delodajalec mu razlaga, kako se pri njem posluje: »Ko kupec vpraša za nova očala, mu pokažete nekaj okvirjev.«
»Ampak, vidim, da cene niso označene,« se začudi mladi mož.
»Natanko tako,« pravi delodajalec in nadaljuje: »Ko si kupec izbere okvir, vpraša, koliko stane.
Vi rečete: »300 eurov«, če kupec nič ne reče, dodate: »In 100 eurov za stekelca.« Če še vedno nič ne pripomni, končate: »Za vsako.«
Rešitev križanke - geslo iz osenčenih polj prepišite na dopisnico in jo do srede, 31. 3.2016, pošljite na naš naslov: Občina Onnož, Ptujska c. 6,2270 Ormož. Nagrajenci bodo obveščeni po pošti. Sponzor nagradne križanke je Gostilna Tramšek, Tramšek Jelena s.p., Žerovinci 25 b, 2259 Ivanjkovci, ki podarja prvo nagrado, drugo in tretjo pa podaija Občina Onnož.
1.	nagrada: štiri hodni degustacijski meni za dve osebi
2.	nagrada: knjiga
3.	nagrada: knjiga
Rešitev križanke št. 31, DECEMBER 2015
Vodoravno: KRIŽMAN, LUSKINA, INK, HAM, ZORMAN, TIM, OSEKA, IG, EMAJL, LAT, SLEME, AON, ZE, KAMP, SUVEREN, AVSENIK, TEME, NN, LEN, TON, J1U J1TSU, OTO, EKSOTAR1J, RH, AB, KU, ANAM, UO, IRSKI MAH, SMALTA, TITEL, TANJA, RACIJA, ARTAČ, SLAKAR.
GESLO KRIŽANKE: TEMPELJ OBILJA
Nagrajenci:
1.	nagrada: Zdenka Jambriško, Za kolodvorom 14, 2270 Ormož
2.	nagrada: Milan Plohl, Vinski Vrh 80, 2275 Miklavž pri Onnožu
3.	nagrada: Nada Novak, Dr. Ozvalda 3, 2270 Ormož
Dobitniki nagrad so že bili obveščeni po pošti.
Ormoški fašenk
Organizacijski odbor________________________
Tprijetnem toplem vremenu glede \/ na čas se je tudi letos v Ormožu V na pustni torek 9. 2. 2016 odvil tradicionalni Ormoški fašenk po mestnih ulicah. Dogodek je v celoti financirala Občina Ormož v znesku 5.520 Eur, od česar je bila dobra polovica namenjena nagradnemu skladu in pogostitvi udeležencev povorke. Organizator je bila JARA oziroma T1C Ormož v sodelovanju s Prostovoljnim gasilskim društvom, JSKD OI Ormož, Pokrajinskim muzejem Ptuj Ormož enota Ormož in Mladinskim centrom Ormož.
Množica obiskovalcev si je lahko ogledala 27 skupin in kar 3 skupine kurentov in seveda ormoško godbo, ki je zaigrala na čelu povorke. Letos so je jim po dolgem času spet pridružile ormoške mažoretke.
Tudi letos je komisija je imela težko in nehvaležno nalogo izbrati najboljše 4 v vsaki kategoriji, ki so prejeli lepe denarne nagrade, vse otroške skupine pa so prejele še tolažilno nagrado.
Tudi letos smo se organizatorji potrudili, da smo med sodelujoče otroške in tudi odrasle maske razdelili 750 krofov in pogostili tudi vse odrasle skupine. Ob tej priložnosti, pa se zahvaljujemo vsem sodelujočim v povorki in tudi ostalim, ki so kakor koli pripomogli pri izvedbi letošnje prireditve.
V želji, da prihodnje leto pripravimo še bolj privlačno prireditev, smo organizatorji pripravili že nekaj sprememb, ki pa naj ostanejo skrivnost do naslednjega leta!
Končni vrstni red	Odrasle skupine:
Otroške skupine:	1. mesto: Tovarna sladkorja - Šalovci
1.	mesto: Kmečko gostovanje - 9. razred 2. mesto: Kožuhanje - Mladina iz Obreža
OŠ Središče ob Dravi	3. mesto: Račke - Sod inči
2.	mesto: Spuži kvadratniki - 1. razred 4. mesto: Cigani - Podgorci OŠ Središče ob Dravi
3.	mesto: Pridelovalci eko jabolk - OŠ Ormož
4.	mesto: Polži - 2. razred OŠ Središče ob Dravi
Antonovanje na Kogu 2016
Tamara Štampar
■ 'V ruštvo Antonovanje na Kogu je že ■ sedmo leto zapored organiziralo tradicionalne prireditve ob godu sv. Antona Puščavnika, zavetnika živine, predvsem prašičev in prašičerejcev. Le-te so se zvrstile v času od 9.	23. januarja
2016.
V	soboto, 9. 1. 2016, je v OŠ Kog potekala okrogla miza z naslovom: Odnos do hrane v današnjem času, z gostom dr. Karlom Bedernjakom. Zvečer smo prisluhnili Antonovemu koncertu: »Sanjam sen«, ki ga je izvajal ženski pevski zbor Okarina, pod vodstvom Zlatke Puklavec Banjanin in glasbenima gostjama Meto Hunjet (tolkala) ter Darjo Žganec Horvat (klavir in orgle).
V	četrtek, 14. 1. 2016, je v prostorih KS Kog potekalo senzorično ocenjevanje čurlc s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Na ocenjevanju je sodelovalo 13 kmetij, prispelo je 24 vzorcev, od tega jih je bilo 12 za črne, 9 za sive in 3 za bele čurke. Omembe vredno je tudi, da so bili vzorci prinešeni ne samo iz bližnje okolice, temveč tudi od drugod, iz Kranja, Zlatoličja...
Glede na doseženo število, točk ocenjenih čurk je strokovna komisija podelila zlata, srebrna, bronasta priznanja ter priznanja za sodelovanje. Posebno uspešna je bila Kmetija Žinko (Libanja), ki je na ocenjevanju požela zlata priznanja za vse tri vrste čurk.
V	petek, 15. 1. 2016, seje v Vinski kleti Miro na Kogu odvijal dogodek Čurke in vino, pri čemer so vinski poznavalci in degustatorji ocenjevali, katero vino se najbolj ujema z okusom najbolje ocenjenih čurk. Popoldan je sledilo odprtje 8. razstave risb in fotografij na temo »Reja prašičev v Prlekiji in Medžimurju«, prispelo je kar 77 likovnih del mladih ustvarjalcev, najboljša so bila nagrajena.
V	soboto, 16. 1. 2016, je potekalo Antonovo kegljanje za pokal KS Kog. V OŠ Kog se je- odvijala delavnica »Izdelava ekološkega gela za pranje perila«, izvedla
jo je Anita Bolčevič. Ekipi Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer sta razvili javno debato na temo »Ekološko kmetovati?
Da ali Ne.« Osrednja prireditev tega dne je bila 7. tradicionalna Čurkarijada s pokušino. Ob pestrem kulturnem programu se je na prireditvi zbralo tudi 8 vinskih kraljic in ena jabolčna. V Košarkini hiši na Kogu si je bilo mogoče ogledati tudi stalno razstavo iz vsakdanjega življenja naših prednikov, ki sojo postavile kmečke
ženske s Koga. Zvečer je sledil ogled filma »Hrana, d.d.«, ameriški dokumentarec o negativnih posledicah masovne pridelave hrane.
V nedeljo, 17. L 2016, je na parkirišču pred OŠ Kog potekalo srečanje vozil Ste-yr kluba Kog in starodobnikov. Romarji, od blizu in daleč, so ob 10. uri v cerkvi Sv. Bolfenka na Kogu prisluhnili slovesni sveti maši, Antonovemu žegnanju, za žive in pokojne živinorejce in prašičerejce. Dnevi antonovanja 2016 so se končali v soboto, 23. januarja, z Antonovim turnirjem v malem nogometu. Več zapisov o posameznih dogodkih, vključno s fotografijami in posnetki, je objavljenih na spletnih straneh: www.antonovanje.si ali https://sl-si.facebook.com/drustvoanto-novanje.nakogu. Vabljeni k ogledu! Hvala tudi vsem, ki ste kakor koli pripomogli pri organizaciji Antonovanja 2016! <
Ustanovitev Zasebnega zavoda sensus za nudenje pomoči na domu
dipl.soc.garant, in univ.dipl.teol._
f M q nekaj časa se sprašujem in raz-M misijam, kaj storiti, da bi starejši m	J ljudje lahko čim dlje ostali v doma-
čem okolju, na katero so zelo navezani, in hkrati ostali karseda samostojni, aktivni in vitalni. Kakšno vrsto pomoči bi potrebovali, da bi jim bilo to omogočeno? In kako je v primeru, ko oseba zboli za demenco in bi še kljub temu lahko nekaj časa živela doma? Kako ji pomagati?
Osebno sem kar pogosto v stiku z osebami, obolelimi za demenco. Ta bolezen še vedno predstavlja veliko skrivnost in prav ta »skrivnost« je v meni prebudila ljubezen in veliko željo in čut skrbeti za te ljudi. Odločila sem se, da stopim korak naprej in jim pomagam. Zakaj ne bi ostali doma, dokler je to še možno? Ob primerni pomoči in s primernimi spodbudami lahko ostanejo samostojni še kar nekaj časa. Takšno razmišljanje mi je dalo moč in zagon, da sem začela delovati pod okriljem Zasebnega zavoda Sensus (lat. sensus -čut, občutek).
Glavna dejavnost zavoda je torej nudenje vseh oblik pomoči na domu ranljivim skupinam prebivalstva. Delo se organizira glede na želje in potrebe ljudi, zato so storitve zavoda na voljo tudi ob nedeljah in praznikih, skozi ves dan.
Svoje poslanstvo uresničujem skozi individualno delo z vsakim posameznikom,
kar opravljam z vso ljubeznijo in predanostjo, kar predstavlja tudi glavni temelj kvalitetnega dela.
Pri delu z osebami z demenco se mi zdi pomembno poznavanje njihove življenjske zgodbe in poznavanje zmožnosti ter sposobnosti, ki jih te osebe še ohranjajo. Prav zaradi tega velik pomen pripisujem sodelovanju s svojci. Le-ti imajo v samem procesu dela pomembno vlogo, hkrati pa lahko del bremena preložijo na tretjo osebo in se tako izognejo izgorelosti, kije zadnje čase zelo pogost pojav pri družinskih oskrbovalcih.
Kot sem že omenila v začetku, je namen mojega dela ta, da ljudje čim dlje ostanejo v svojem domačem okolju, kjer so preživeli večji del svojega življenja. Želim se približati ranljivim skupinam naše družbe in jih s svojo prisotnostjo, pozornostjo in pomočjo osrečiti in jim narediti dneve lepše in bolj pozitivne. ■*
Kmetijsko ministrstvo je objavilo javna razpisa, skupaj vredna 28 milijonov evrov
Karolina Putarek
Ta razpisu za sofinanciranje naložb v predelavo in trženje kmetijskih JL proizvodov je na voljo 20 milijonov evrov nepovratnih sredstev, na razpisu za naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa pa osem milijonov evrov. Vloge za sodelovanje na razpisu za sofinanciranje naložb v predelavo, trženje oz. razvoj kmetijskih proizvodov, ki gaje v uradnem listu objavilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je možno vložiti od 14. marca do vključno 13. aprila do 24. ure.
Do podpore so upravičeni stroški naložb, ki so nastali od datuma vložitve vloge na javni razpis do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev. Upravičeni so tudi morebitni splošni stroški, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe,
nastali pa so po I. januarju 2014 do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev. Vlagatelji so lahko nosilci kmetije, ki sc ukvarjajo s predelavo ali trženjem kmetijskih proizvodov, samostojni podjetniki posamezniki, zadruge, zavodi ali gospodarske družbe. Za naložbe, katerih končni proizvod je nekmetijski proizvod, velika podjetja ne morejo kandidirati. Velika podjetja bodo lahko za sofinanciranje tovrstnih naložb kandidirala na drugem javnem razpisu, kije predviden še v prvi polovici tega leta.
Od skupno 20 milijonov evrov bodo 1,5 milijona evrov namenili za majhne naložbe, 6,5 milijona evrov za naložbe, ki jih izvedejo fizične osebe - kmetije, preostalih 12 milijonov evrov pa je predvidenih za naložbe, ki jih izvedejo samostojni podjetniki posamezniki ali pravne osebe. Višina javne podpore, ki jo lahko pridobijo upravičenci, znaša do 30 odstotkov upravičenih stroškov naložbe. Ta stopnja se lahko poveča za pet odstotnih točk za naložbe v predelavo ali trženje ekološko pridelanih kmetijskih proizvodov in pet odstotnih točk za naložbe v povečanje okoljske učinkovitosti.
Upravičenci lahko vlogo na razpis za naložbe v opremo za sečnjo in spravilo lesa vložijo od 14. marca do vključno 15. aprila do 24. ure. Do podpore pa so upravičeni
S svečanega zaključka projekta OSKRBA S PITNO VODO na Ormoškem
Karolina Putarek___________________________
TT X rojekt Oskrba s pitno vodo v pore-1—^ čju Drave (2. sklop) - Ormoško ob-močje, ki se je začel v začetku leta 2013, je zaključen. Ta projekt je predstavljal enega največjih projektov zadnjih let na Ormoškem, in toliko bolj svečan je bil tudi zaključek, ki ga je pred božično-no-voletnimi prazniki v Beli dvorani Grajske pristave pripravila Občina Ormož. Poleg župana Alojza Soka so na svečanosti spregovorili tudi župan Občine Središče ob Dravi Jurij Borko, svetnik v Občinskem svetu Občine Sveti Tomaž Albin Belšak in direktorica Komunalnega podjetja Ormož Pavla Majcen. V kulturnem programu pa so nastopili Miklavški oktet, Tamburaška skupina PIKA POKA in šolarji OŠ Miklavž pri Ormožu. Namen projekta je bil odpraviti vrsto let trajajočo problematiko zagotavljanja kakovostne pitne vode na
sklenjeno celoto (projekti so lokacijsko nepovezani), je zajemal izgradnjo ustrezne komunalne infrastrukture (cevovodi, vodohrani, prečrpalne postaje in čistilna naprava), ki bo omogočila oskrbo porabnikov z zdravo in neoporečno pitno vodo v zadostnih količinah na območju treh občin. Dela so zajemala:
•	izgradnjo oziroma prenovo črpališča (vodarna Ormož pri naselju Mihovci pri Veliki Nedelji),
•	36,2 kilometra transportnih in primarnih cevovodov,
•	izgradnjo oziroma posodobitev štirih vodohranov,
•	štiri prečrpalne postaje - prečrpališča,
•	dve hidropostaji,
•	en bazen z nabira ter
•	izgradnjo čistilne naprave, s katero bosta izboljšana vodooskrba prebivalstva in kakovost pitne vode in podtalnice.
foto H O ST Or mo/
območju treh občin, in sicer v Občinah Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Vrednost celotnega projekta Oskrba s pitno vodo v porečju Drave (2. sklop) -Ormoško območje znaša - 8.269.459,70 evrov in ne vključuje DDV-ja. Del sredstev v višini 928.252,55 evrov so prispevale vključene občine, 6.240.220,22 evrov je sofinancirala Evropska unija, in sicer iz Kohezijskega sklada, 1.100.986,93 evrov pa je za projekt namenila Republika Slovenija. Upravljanje sistema za oskrbo s pitno vodo je prevzel že obstoječi upravljavec sistema Komunalno podjetje Ormož, d. o. o.
Projekt pomeni boljšo oskrbo za vsaj 6016 gospodinjstev. Projekt, ki gaje sestavljajo več sklopov in je vsak zase predstavljal
V okviru projekta so prav tako zgradili sekundarne cevovode, ki se navezujejo na nove cevovode v skupni dolžini okrog 6,3 kilometra. Projekt ustreza sodobnim standardom varne oskrbe s pitno vodo in ima še en potencialni rezervni vodni vir - navezava na ljutomerski vodovod. Nov sistem omogoča boljšo oskrbo s kakovostno pitno vodo za 4.671 gospodinjstev iz Občine Ormož, 628 gospodinjstev iz Občine Središče ob Dravi in 717 gospodinjstev iz Občine Sveti Tomaž. Osnovni cilj investicije jc bil z izgradnjo ustrezne infrastrukture zagotoviti kakovostno oskrbo s pitno vodo in tako izboljšati zdravstveno stanje prebivalstva na Ormoškem, prav tako pa tudi zagotoviti cenovno sprejemljivo vodno oskrbo. •*
stroški naložb, ki so nastali po oddaji vloge na javni razpis, in splošni stroški, ki so nastali po 1. januarju 2014. Upravičenci lahko pričakujejo podporo v višini 40 odstotkov upravičenih stroškov naložbe. Najnižji znesek javne podpore znaša 1000 evrov na vlogo, upravičenec pa lahko v celotnem programskem obdobju 2014 - 2020 iz naslova te operacije pridobi največ 500.000 evrov javne podpore.
Od osmih milijonov evrov, ki so na voljo, bodo šest milijonov namenili fizičnim osebam, razen samostojnim podjetnikom
posameznikom in agrarnim skupnostim, preostala dva milijona sredstev pa pravnim osebam in samostojnim podjetnikom posameznikom. Če na posameznem sklopu razpisana sredstva niso porabljena, se neporabljena sredstva razdelijo na ostale sklope iz javnega razpisa.
V primeru obeh razpisov gre za nepovratna sredstva Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in državnega proračuna. Razpisa sodita v nov program razvoja podeželja 2014	2020, veljala pa za leto
2016. «