STUDIJSKA BIBLIOTEKA LJUBLJANA liMia inMn Snu oraticnli p«M V Trsta, v Četrtek, 4. novMibra 1926. Posamezna Števili a 30 stot Letnik Ll sddjlM. Niiu&ilni! 3u t meno L ^ celo leto L 75.—, v inozemstvo mesečno uke 30 stot — O^iMnlna za 1 mm piostsca oi): trn trgovske in ctactne oglase 7$ atol, za 'mrtDicc, ishvsle, vabila L 1.20, oglase denarnih atvodov L 1- jiUli oglasu £0 stot za besed* najmanj L & S mesece L 666 več. iireko&ti EDINOST UrcdaiilTO in opravniihroi Tnt (3). ulica S. Franc«*ca d'Anid 20. T«-lefon 11-57. Dopiri naj as poliljajo izključno uredailtvn, oglasi, rekla« aaacijc in denar pa apravaiitvu. Rekopisi se ne vračajo. Nefr&nkiran* pisma se ne spreemajo. — Last, zaležba in tisk Tiskarne „Edinost- P od uredništvo ▼ Gorici: ulica Giosue Carducci St. 7, I. n. _TeleL ŠL 327 Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Ob osmi obletnici Danes 4. novembra je dan posvečen proslavi zmage italijanskega orožja v zadnji svetovni vojni. Je to že osma obletnica onih velikih zgodovinskih dogodkov na bojnih poljih in za zelenimi diplomatskimi mizami, kamor je zmaga z orožjem prenesla usodo Evrope in sveta. Velike in pomembne obletnice, zgodovinsko važen mejnik so prvi dnevi novembra tudi za; naše ljudstvo. Te dni pred osmimi leti se je začela tudi za nas knjiga nove zgodovine, stopili smo v sestav italijanske države. Povsem naravno bi bilo, da bi ob tej priliki podali obris naše osemletne zgodovine, našega Življenja v novih razmerah in v novi politični pripadnosti. Spremembe, ki smo jih doživeli v tej kratki, toda dogodkov in tudi stresljajev polni dobi od 1. 1918. do danes, so bile tako velike in zasežne, da so nas postavile kot narodno manjšino pred take naloge, kakršnih 6i nismo mogli pred osmimi leti niti v Banjah predstavljati. Naravno je, da promatramo mi Slovani vse dogodke tudi s tega stališča, kar pa nam ne jemlje seveda zanimanja za vse ono, kar je skupno vsem državljanom brez razlike. In s tega stališča je še vedno aktualno omenjati ob dnevih te velike obletnice ono zasežno spremembo, ki jo je zarezal v povojno politično življenje Italije nastop fašizma pred tremi leti. Stare politične oblike so bile odpravljene, potisnjeni v pzadje prejšnji politiki, prišli novi ljudje v prve vrste, kateri hočejo dati Italiji novo lice in novo dušo. Vsa ta sprememba se imenuje fašizem. V čem naj obstoji to novo lice, ta nova duša povojneega Italijana in povojne Italije? Kot odgovor se glasi: imperializem. In v tej smeri se vrši duševni razvoj nove fašistovske Italije. Duševni razvoj, ki naj — po zamisli spočetnikov fašizma — osposobi italijanski narod za rešitev nekaterih vprašanj življenjske važnosti. Življenjsko vprašanje za Italijo je predvsem vprašanje preobljudenosti. In tu je treba omeniti neko drugo važno spremembo, radi katere se današnja Italija daleč razlikuje od Italije iz leta 1018. Od tedaj do danes je narastlo prebivalstvo za kake tri milijone duš. In to v času, ko so poti izseljevanja zaprte deloma po zakonih proti priseljevanju, ki so jih uvedle razne države, deloma radi slabega gospodarskega stanja v skoro vseh deželah. Vprašanje odtoka za nadštevilno prebivalstvo, t. j. za one delovne moči, ki so sposobne za koristno delo, a jim ga Klomovina ne more dati, evo središče in jedro vseh onih velikih nalog, ki se ne-odklonljivo narinjajo voditeljem italijanske državne politike. V sedanjih razmerah more biti uspešna le ena politika, ki pa se deli v dve smeri: na eni strani stopnjevanje domače proizvodnje do skrajnih možnosti, na drugi pa orga-4 nizacija kolonij, v katere naj se usmeri odtok prebitka na prebivalstvu, prva smer delovanja ima predvsem ta neposredni namen, da omogoči izvedbo drugega dela programa, ki bo zahteval več let vztrajnega dela. Osrednje vprašanje sedanje politike Italije je torej in mora biti kolonijalno vprašanje, vprašanje kolonij. In to vprašanje je v resnici stalno na dnevnem redu razprav po listih in drugod Dve dejstvi sta predvsem rodili to važno in neodklonljivo vprašanje. Eno smo že omenili — in sicer preobljudenost, drugo pa datira že iz 1. 1918. in tiči okolščini, da ni dobila Italija pri sklepanju mirovnih pogodb nikakih prekomorskih posestev* temveč je bila v tem pogledu v primeri z drugimi državami -— Francijo in Angliio — zelo prikrajšana, iz vojne je izšla v tem oziru popolnoma praznih rok. Ena izmed značilnih strani fašizma je ravno tudi tem, da je vzbudil v italijanskem narodu to zavest, zavest, ki zavzemlje polagoma obliko zahteve, da se ta neenakost popravi. Ta dvojni program — stopnjevanje domače produkcije in pa kolonijalno vprašanje — sta oba tečaja, na katerih ee suče vsa sedanja politika Italije. Žit na bitka, bitka za liro, sindikalizem in razne druge pobude in reforme spadajo v prvi ali notranji del programa. Dosegli so se že znatni uspehi. Toda naloge, pred katerimi stoji Italija tudi ob osmi obletnici zmage, so tako ogromne, da se ne more govoriti o njih rešitvi, temveč le o zaporednem, počasnem reševanju. Veliko vprašanje pri vsem tem je, kako bo vplival na ves razvoj sindikalizem, ki ga smatra fašizem za svojo najrevo-iucionarnejšo reformo, za jedro revolucije. Sedaj je sindikalna organizacija 8e le v povojih. Druga stran programa je, kakor rečeno, kolonijalno vprašanje. Tudi to Vprašanje je po enem svojem delu notranje vprašanje in le tega dela se hočemo še na kratko dotekniti. Gre pri tem za to, da se povzdigne — kakor se navadno piše ima ozdraviti tozadevna sistematična z drugimi besedami Italijan se še nerad izseljuje v kolonije v tem smislu besede namreč, da bi se obrazovali nekaki stalni toki izseljevanja v to ali ono italijansko kolonijo. To pomankljivost propaganda združena s posebnimi izse-ljeniškimi tečaji itd. Le na splošno smo seveda mogli orisati vprašanja italijanske državne politike in njenih nalog ob osmi obletnici zmage. ussolinijn prikajajo Čestitke od vseh strani sveta RIM, 3. Načelnik vlade in prvi minister on. Mussolini je prej Ugarski zunanji mi-predsednika vsi ostali ministri in za-inister Burov in dru^ številni državniki in stopniki oblasti. Nato je on. Mussolini politiki iz raznih dežel sveta, Jugoslovenski stopil sam v svoj avtomobil ter se po- .zunanji minister Dr. Ninčić je čestital on. časi odpeljal proti svojemu stanovanju, V Mussoliniju že včeraj, dne 2. t. m. burno pozdravljen po celi poti od veli- kanjske množice, ki se je prerivala in V USHOVI Vlflufl POPOlfl D1IF gnetla za kordonom. Že dolgo menda ni' , _ , _ _ . bilo v Rimu takega sprejema, kakor ga'Hlžna Pikava pri poslancn Capocchi- je doživel danes ministrski predsedniB on. Mussolini. Selo JusosL narodne skupSžlne BEOGRAD, 3. (Izv.) Danes se je po premoru zopet otvorilo redno zasedanje narodne skupščine, ki ji je predsedoval njen predsednik Marko Tritković, ki je po svoji zadnji izvolitvi prvič nastopil. Zahvalil se je narodni skupšči- zahvaljuje za čestitke, ki mu jih je doktor Ninčić poslal o priliki ponesrečenega atentata v Bologni. Italijo in Romunska Romanski kralj bo prišel v Rim _______ M__BEOGRAD, 3. (Izv.) Danes je preko ni za izkazano*mu zaupanje ter sveča-! Jugoslavije potoval v Bukarešto zastop-no izjavil, da bo znal varovati ugled in' J1^ italijanskega dvora Duca di Spo-avtoriteto parlamenta. Besedo je nato/eto> da v imenu italijanskega kralja povzel federalistični poslanec dr. Žanić,>£?vabl romunskega kralja na poset v ki je nastopil z ostro kritiko vlade in! RlP1: Te*nu vabilu in sledečemu posetu posebno njenega notranjega ministraisPrJPlsuJeJ°- beograjski politični krogi Maksimovića, ki doslej ?e ni odgovoril .veliko važnost, ker je baje imenovani na vložene interpelacije. Predsednik »P0SGt v zvezi z zbliževanjem med Itali-narodne skupščine je nato odgovoril, dat Romunijo. To zbliževanje ima z je glede interpelacij storil vse kar je bi*:»0.ZIr0m na zadržanje Italije, demonstra-lo v njegovih močeh in da jih vlada še *lve.n značaj napram jugoslovenski dr-ni rešila. S tem ie indirektno nriznal. da *avi> kl v poslednjem času ne solidira z ni rešila. S tem je indirektno priznal, da vlada ignorira in prezira poslovnik narodne skupščine. Nato je Trifković odgovoril še na vprašanje, ki se tiče obravnave z zunanjim ministrom dr. Nin-čićem, ki je vložil tožbo proti poslancu Božoviću zaradi imenovanja albanskega poslanca Sena-bega v Beogradu, namesto da bi se zaradi interpelacije imenovanega poslanca obrnil na narodno skupščino, v kateri ima poslanec Božo-vić pravico zahtevati odgovora na svojo italijansko politiko na Balkanu. Volilni boj na Grškem Monarhisti proti Kondilisa ATENE, 3. Volilni boj postaja skrajno živahen. Ni to prav nič čudno, če pomislimo, da so državnozborske volitve pred durmi in da se teh volitev udeleži skoro štirideset najrazličnejših strank, med katerimi vladajo že od nekdaj hude razprtije. Posebno živhnost kažejo monarhisti, kl Ju - Incidenti v Castiglioncelln GENOVA, 3. Po včerajšnjih inciden- RIM 3 (Izv) Prestolica se danes priJ1"**® zavladal v f^u popoln ^n^dnih krediUh^om^n^a^ mfni ru.iu, o. u^v.; trie&iuncct ac udiies pii nur. Pokrajinski fasistovksi tajnik ono- „„ v^no^i Z^aui Ki pravlja na praznovanje jutrišnjega revole Pal^ in podtajnik fašistovske Strf£^ za to +leto- Naknadni krediti bi praznika zmage, za katerega je določen stranke dr. Bonellista namreč napela'naj blli ministrstvu »stav- sledeč spored: ob 8.30 zjutraj se poda >v8e sii da pom^t* razburjene duho-nmski gubernator s svojim spremstvom ve Genovska fa*islovska zveza pa je na grob neznanega junaka kjer položi ^j^n* daljši proglas v katerem pozi-v imenu prestolice venec Ob 9. uri se va vsefaj§iste k najstrožji disciplini ter bo vršila v cerkvi Aracoeli na Kapitolu določa težke kami ^ vse 0 ki bi mo_ slovesna služba božja, katere se udeleži ^ iavnj re(j jn mjr vlada, diplomatski zbor in drugi dosto-j LIVORNO, 3. Policija je izvršila na-janstvemki. Po končani službi božji se;tanCnejgo preiskavo v hiši maksimali-nodfiin vsi linplMpnn na. prnh npzns-' _____ _ _____ «___ , ^ _________________o___________nimajo Kondilisa nič kaj dobro zapisane- interpelacijo. Trifunovič je poročal, da>ea. Še posebno se jim je Kodilis zameril s je predsedništvo narodne skupščine da- PoslaiJico, ki jo je naslovil na grški narod, nes dopoldne uradno obvestilo sodišče, ^i/oM da naj prepusti to zadevo predsedriistvu bi na Grškem radi spet vzpostavili monar-narodne skupščine. Poslanec Božović i hijo. se je s tem odgovorom zadovoljil. Nato! Novinar Kragnotakis, kandidat monar-je prešla narodna skupščina na dnevni histične stranke, je imel v Atenah zboro-red ter pretresala zakonski predlog o'vanie> na katerem je ostro izpadal proti se-nftknftiiruh kreditih mini- danjemu ministrskemu predsedniku. Ile- Ijeni v znesku 100 milijonov dinarjev in to po načrtu prometnega ministra za razne izdatke. Debata glede te točke je bila danes zopet zelo živahna ter se ni dokončala. Skupščina je bila zaključena ter se nadaljuje njeno zasedanje z jutrišnjem dnem. Razen seje narodne skupščine v Beo- podajo vsi udeleženci na grob nežna-|stičn posianca Russarda Capocchi- fradu danes ni bilo posebnih političnih nega vojaka Takrat bodo zadoneli raz ja ter ^plenilau veliko množino "važnih "" ™ " štirih rimskih gričev topovski streli. Ob j^tin 9.30 se zberejo na rimskem forumu bo-; v častiglioncellu, nedaleč od Livor-jevniki m dobrovoljci ter nato odkora- je skupina mjadeničev ponoči vdrla kajo v sprevodu na grob neznanega yo- v vilo di Cesar5 tep jo popolnoma opu. jata; odtamKaj pa pred palačo Chigi,, stošila# Povzročena škoda ni bila do iijer poklonijo on. M^issolimju rimski sedaj ge cenjen£L - meč. Ni izključeno, da bo on. Mussolini ob tej priliki izustil kratek govor. V Villi Umberto, velikem rimskem parku, pa se bo vršila parada fašistov-skega naraščaja — avanguardie, ki odkoraka po končani paradi na grob neznanega vojaka. HaiOimsKo-senrilui poisl&s sklenila 1 RIM, 3. Glasilo strokovnih organizacij «11 Lavoro d'Italia» javlja, da je italijansko-nemška pogodba, o kateri so toliko govorili te dni v Berlinu, glasom verodostojnih vesti Že dovršeno dejstvo. Ta pogodba — pravi «11 Lavoro d'Italia» bo brezdvomno moč-RIM, 3. (Izv.) Današnji listi posvečajo, no ukrepala sedanji mednarodni položaj svoje uvodne članke povratku on. Mus-; fašistovske Italije, solinija in jutrišnjega praznika zmage. I ~ " O on. Mussoliniju pravi «Tribuna»:[ IiaUia bo or§anizIr^a perzijsko Tojno «Mussolini je ustvaritelj, je misijonar. „ , _ *nornar^° w ' RIM, 3. Iz Teherana poročajo, da bo v dogodkov. Večina poslancev se nahaja izven Beograda na svojih politično agi-tacijskih potovanjih, zato je bila današnja seja slabo obiskana, ter se s tem le potrjuje mnenje, da parlament ne bo več dolgo posloval. Nekateri poslanci sploh ne prihajajo več na seje narodne skupščine. Seje ministrskega sveta in finančnega odbora Danes zvečer se je zopet enkrat vršila seja ministrskega sveta in sicer od 18. do 21 nrp Po končani RPii r>nsflm(>7r/i ia,uuu ^uJuJe» ua- Je S«**«« vuuju /-iti ao. u.ie: ^?ncan.1 ^^ so p?samez^inikov neki Jose Carillon, rojen !. 1922 kel je, da bi bilo treba takoj po volitvah obsoditi na smrt vse voditelje republikanskih strank, predvsem pa Kondilisa. To plačilo bi po mnenju monarhističnega kandidata zaslužili radi tega, ker so bili leta 1922. usmrčeni razni monarhistični vodje in tudi vojni minister Gunaris. General Metaksas, glavni voditelj monar-histov, pa je odločno nastopil proti zahtevam novinarja Kragnotakisa. Rekel je, da ni sedaj več časa za maščevanje, marveč treba posvetiti skrb obnovitvi dežele. Po vsem Grškem vlada velika živahnost. Na Krfu je prišlo do spopadov med vojaki-in monarhističnimi volilci. Vlada je odposlala na otok ojačenja. Odkritje zarote proti sedanjema režima na Španskem PARIZ, Agencija «Havas» poroča: Policijski komisar prve divizijske brigade je aretiral včeraj na postaji Mil las 17 eseb, Špancev, Angležev in Italijanov, ki so pripadali k večji družbi revolucionarnih zarotnikov. Dva Španca, ki sta bila oborožena z bombami, sta še utegnila zbežati. U-radno se potrjuje, da je glavni vodja zarot- nrinistri izjavili novinarjem, da so na tej seji razpravljali o zakonskem načrtu o centralni upravi. O samem zakonu u niso hoteli dati nikakršnega obve stila. Po njih izjavah se bo tozadevna debata nadaljevala jutri dopoldne. Novinarji pa s temi izjavami niso bili zadovoljni ter menijo, da se seja sploh ni pečala s tem zakonskih načrtom, mar- Kakor je pokazal v govoru, .ki ga je iz- najkrajšem času prispela v Perzijo komi ustil nekaj minut pred atentatom, je sija italijanskih mornariških oficirjev, ki njemu tuj jezik politikov, pa tudi če so bo organizirala perzijsko vojno mornarico. x . . ... ti politiki močni in sposobni. On je Politični krogi naglasa jo, da predstavlja da se je vršila na imenovani mini-vovujoč načelnik, ki čuti in pooseblja ta dogodek velik uspeh italijanske zuna- ^trski seji politična debata, za Italijo božje povelje«. «LTmpero» n-ie PQhtij£e na vzhodu di blaznega atentata in radostni hvalež-kolonialni duh prebi- nosti napram Božji Previdnosti, ki ščiti (valstva. Ta ni na precej visoki stopnji,' prvega ministra Italije. — pravi med drugim: «Ne moremo več prenašati, o vodja, da bi bil Ti, poveljnik onih svetih legij, ki nam bodo morale v bodočih vojnah povrniti našo Bolgarski premog sa Italijo Prevoz preko Trsta. RIM, 3. Agencija «Radio Nazionale» poro:- nekdanjo veličino, še nadalje tarča stru- £a " Sofije, da organizira premogovnik v nenih sovraštev reneeatov in tuicev» l?0™^ izvajanje premoga v Italijo. Dose-pemn sovrastev renegatov m tujcev». j daj ^ došle preko jugoslavije v Italijo že Kakor smo že včeraj omenili je življe- dve pošiljat vi bolgarskega premoga. V krat-nje v prestolici dobilo zopet normalni kem bo odpotovala v Pomik komisija ita-tir. ~ jlijanskih izvedencev, da prouči možnosti ^ * i za dobavo večjih količin bolgarskega pre- RIM, 3. (Izv.) Tajništvo rimske faši- moga za Italijo preko Trsta, stovske zveze je izdalo manifest v kate-' Umi m foiiste v Llvirnu Eden mrtev in Štirje ranjeni LIVORNO, 3. V Vadu pri Livornu sta socijalista Destri oddala več revolverskih rem prepoveduje sleherno nasilje. V Rimu je sicer že zavladal mir, pač pa se ni še docela pomirilo razburjenje po nekaterih drugih mestih Italije. Rimski________________________________ listi poročajo, da se je vršil danes v Ge- j strelov na skupino fašisto^ Pri tem~je"bii novi veličasten pogreb enega fašista in' en fašist ubit, štirje pa težko ranjeni. Ko so enega orožnika, ki sta bila, kot smo po-! fašisti prejeli ojačenja, so obkolili hišo naročali, žrtvi nesrečnega spopada pred padalcev ter jo zažgali. Socijalista Destri palačo socijalističnega poslanca onore- sta bila aretirana ter odvedena v zapore, vole Francesco Rossi. Sicer pa bo tudi se olagati po- vatore Romano » objavlja j>od naslovom sebnih izpitov pred kako vojaško komisi-«Blazen atentat na on. Mussolinija»,! jo in tudi ni potrebno, da imajo posebne sledeče: Ni še preteklo niti tri mesece^šole; in v Italiji se je zopet izvršil blazen atentat na vladnega načelnika in prvega ministra on. Mussolinija. In zopet fe on. Mussolini ostal nepoškodovan. Ljudstvo je zaznalo roko Božje Previdnosti in se je enodušno zahvalilo Gospodu Vsemogočemu. VzradoŠčeni spričo izjalovljenega atentata mislimo, da samo zarotniški in zločinski duhovi se ne zavedajo, da bi atentat proti življenju on. Mussolinija v teh težkih trenutkih poleg njegove osebe težko zadel tudi de-okupni italijanski narod. Radi tega se pridružujemo splošnemu ogorčenju ra- Nov agent na tržaški borzi RIM, 3. (Izv.) Današnja «Gazzetta Uf-ficiale» prinaša kraljev dekret z dne 14. oktobra, s katerim je gospod Bossi Guido imenovan za agenta na tržaški borzi. _ Volitve v Ameriki Občuten poraz republikancev RIM, 3. (Izv.) Včeraj so se vršile, kakor poročajo poročila iz Amerike, volitve ene tretjine delegatov v senat in v zvezino zbornico, pri katerih so doživeli republikanci občuten poraz tako, da je njihova dosedanja večina v poslanski zbornici in senatu zelo ogrožena. ■ Izmed odborov se je danes popoldne vršila seja finančnega odbora, na kateri se je razpravljalo o razredni loteriji. Loterija je imela lani okrog 13 milijonov dohodkov, za letos se računa, da bo imela 25 milijonov, za prihodnje leto pa celo 40 milijonov. Stroški loterije znašajo na leto povprečno 3.5 milijonov dinarjev. Nato je odbor živahno razpravljal o razdelitvi kreditov, oziroma loterijskih dobičkov. Danes popoldne se je konstituiral skupščinski odbor za dr. Pivkov zakonski predlog o dobrovoljcih. Agrarno vprašanje v Dalmaciji Danes se je vršila važna konferenca med zastopnikom vladne večine ministrom Šibenikom, ministrom za agrarno reformo ter predsednikom odbora za zakonski načrt o likvidaciji agrarnih odnošajev v Dalmaciji Komnenovičem. Komnenović je radikal, sicer pa je osebno proti predloženemu zakonskemu načrtu. To je splošno znana anomalija. Debata med njima je bila sicer zelo živahna, toda zastopnika nista prišla do nobenega sporazuma niti o vprašanju kdaj bo odbor za zakonski načrt o likvidaciji agrarnih odnošajev v Dalmaciji nadaljeval svoje delo. Zatrjuje se, da radikali sploh nočejo niti slišati o glavnih načelih tega zakonskega na/rta, ki ga je izdelala komisija strokovnjakov, imenovanih od radićevca dr. Šibenika ministra za agrarno reformo. Pomoč poplavljencem v Sloveniji BEOGRAD, 3. (Izv.) Jugoslavenski klub je danes vložil nujen predlog za pomoč poplavljencem v Sloveniji v znesku 20 milijonov dinarjev. Obenem pa zahteva, da naj vojno ministrstvo stavi poplavljencem na razpolago teh-nihčne čete, ki bi naj pomagale pri re-Stituiranju. Zalivala on. Mussolinija za brzojavko dr. Ninčića BEOGRAD, 3. (Izv.) Zunanji minister dr. Ninčić je od italijanskega ministrskega predsednika on. Mussolinija prejel brzojavko, v kateri se on. Mussolini Barceloni, nastanjen sedaj v Boulogne sur Aler. Carillon je bil v stikih s Franom Macia, bivšim španskim polkovnikom in poslancem, ki je bil izgnan iz domovine. Predno je zapustil Pariz, je dobil od nekega lla-mona Mustiera 27 tisoč frankov in pismo, vsebujoče navodila, ki bi ga smel odpreti šele na meji. Carillon je odpotoval iz Pariza s postaje Austerlitz, peljal se je skozi Bordeaux; v Tolosi, v Carcassenni in v Guillanu pa so se mu pridružili še drugi zarotniki. Zarotniki so delali po sledečem načrtu: zbrali bi se vsi v Estangelu, odkoder bi se podali peš na postajo Millas. Iz Millasa bi se revolucijonarci peljali z vlakom v Villafranco, kjer so si že preskrbeli zanesljivega vodnika, ki bi jih popeljal preko meje. Na Španskem so imeli številne zaupnike, s katerih pomočjo so hoteli izvesti revolucijo. V istem francoskem departeinentu (Vzhodnih Pirenejih) je bilo aretiranih še 40 drugih oseb, ki so bile obenem z zarotniki prepeljane v Perpignan. O aretaciji revolucijonareev v Perpigna-nu prinaša «Petit Parisien» Še naslednje podrobnosti: Zarotniki so zbrali v svojih vrstah nad 400 oseb. V Parizu so imeli skladišče municije in oblačil. Temu gibanju je francoska policija kmalu prišla na sled. Sklenila pa je pustiti zarotnike, da se še bolj pripravijo in zapletejo v mrežo. Carillonu je policija bila zmerom za petami in sledila mu je tudi tedaj, ko je odpotoval iz Pariza proti Pirenejem. V Bordeauxu se je zarotnikom pridružilo več italijanskih anarhistov, v Chillanu pa 17 katalonskih novinarjev. Ko so bili zarotniki že gotovi, da bodo srečno pri romal i čez francosko mejo na Špansko, jih je policija obkolila in aretirala. Zarotniki so pri zasliševanju izjavili, da so hoteli strmoglaviti sedanji režim in monarhijo na Španskem. »Petit Parisien» opozarja ob tej priliki na dejstvo, da je policija zalotila pred par meseci skupino anarhistov, ki so se hoteli polastiti raznih dragocenosti v cerkvi «No-tre Dame.» Te dragocenosti so nameravali prodati, z izkupičkom pa so hoteli financirati neko organizacijo, ki si je nadela nalogo, da strmoglavi Mussolinija in generala Primo de Rivera._ Poroko belgijskega prestolcna&ilnlka s švedsko princezinjo Astrid STOCKHOLM, 3. Povodom poroke belgijskega prestolonaslednika s švedsko princezinjo Astrid so se tukaj pričele velike slavnosti. Mesto je zadobilo praznično lice in lepo vreme je k temu mnogo pripomoglo. 0bl0.20 je prispel na postajo iz Gothe-borga vlak, okrašen s švedskimi in belgijskimi zastavami, s cvetjem in venci, s katerim so se pripeljali kralj Albert, kraljica Elizabeta, princ Karel in princezinja Marija. Na postajo je že prej prispel princ Leopold, da sreča starišo. f IL cEDINOSTi V Trstu, dne i novembra 1926. Sprejema na postaji so se udeležili tudi kljuh svoji rezerviranosti ter redkobe-kraljevske rodbine, sednosti nekoč v pričo komisarja Druž- kralj Gustav ,člani predsednik ministrskega sveta, zunanji minister in Številne druge osebnosti. Žena generalnega guvernerja v Stockholmu je izročila belgijski kraljici krasen šopek cvetlic. _ Cfinmberlaln o Družbi narodov in njenih težavah GLASGOW, 3. Včeraj je bil angleški zunanji minister Sir Austen Chamberlain ustoličen kot rektor univerze v Glasgowu. Ob tej priliki je Chamberlain imel daljši govor, ki se je nanašal na Družbo narodov. Naglašal je predvsem, da se Družba narodov lepo razvija; število njenih Članic se je znatno zvišalo, pa tudi na notranji slogi in na moči je Družba mnogo pridobila. »Vendar pa, je dostavil Chamberlain, sem 8 skrbjo zapazil, da medsebojno zaupanje med Družbo in med njenim Svetom še ni dovolj ukoreninjeno. Vsakdo je lahko videl, da se je kmalu po ustanovitvi ženevske organizacije začela pojavljati nekaka ljubosumnost napram velikim vlastem, ker zgotavlja ustanovni pakt Dražbe narodov tem državam razne predpravice glede Sveta, Rad bi videl, da bi ta ljubosumnost izginila, ker se bojim posledic, ki bi jib znala poroditi.» Chamberlain je končno povdarjal, da je lo-carnski pakt ena izmed onih pogodb, ki so državam potrebne za ureditev povojnih prilik. Locarnski pakt je steber miru in u-gleda Družbe narodov. feAnschluss a be narodov dr. Zimmermanna izrazil: «Mi se nismo naredili niti nismo ostanek, ampak nas so naravnost ustvarili na umeten način. Mi hočemo z našimi produkti v svet, a se zaletamo ob zid, ki nas obkroža*. Naš narod nas sili, da si iščemo izhoda.» Avstrijska industrija ni v stanu uporabiti vse svoje sile, niti ne more zaposliti vseh razpoložljivih delavnih sil. Ako pa le-ta ne dela, ne more niti država računati na večje prejemke. Ako ne bo izhoda, bo država prej ali slej primorana likvidirati nekaj svojih zavodov za višjo izobrazbo. Na ta način bo pešala tudi kvalificirana delavna moč, katera edina zamore pomoči Avstriji pri njenem uboštvu na surovinah. Avstrija v svoji velikosti in preoblju-denosti mora' propasti. Zemlja je premajhna* za vso njeno industrijo, nima notranjega trga, kateri je njej tako neobhodno potreben. Avstrija se mora priključiti večjemu homogenemu gospodarskemu ozemlju, ker le nar ta način bo mogla dajati delo svojim delovnim rokam«. Zveza z nemško gospodarsko enoto je edina rešitev Avstrije. Vežejo jo z Nemčijo že itak plemenski, narodni ter kulturni interesi. Čemu bi se ne zvezala še gospodarski? Umetno ustvarjene meje so le forma. Obmejni kamni so le simbol ječe za avstrijske Nemce in praj ali slej bodo ti padli. Je sicer v interesu Kdor količkaj zasleduje evropsko politiko, mu je ta beseda predobro znana. Pod tem izrazom ne razumemo druge-1 nekaterih držav, da Avstrija obstoga, a ga, nego priključitev Avstrije k Nem-1 odločajo politični motivi. Gospodarski čiji. Je to vprašanje obstoja državice z motivi so jačji, jačji od vseh drugih, okoli 7 milijoni ljudi, od katerih četr-j kajti tuje vprašanje kruha in življenja tina živi zgoščena v velemestu Dunaj, j naroda, ki je zmožen, dela in ustvarja^ Avstrija živi od tradicij. Tradicija veže n j a, naroda zavedajočega se svoje veli-narode nekdaj njej podložne na Dunaj. čine. iTam se je do zadnjega izobraževal ve- Tak je ta «Anschluss» ali gibanje za lik del inteligence Jugoslavije, Čehoslo- priključitev Avstrije k Nemčiji, kakor vaške, Madžarske in Poljske. Spomin so ga zamislili in ga propagirajo Av-jiii še veže na cesarski Dunaj, a te vezilsirijci in Nemci v Nemčiji. Vprašanje TELESNA VZGOJA SPORT ŠPORTNO UDRU2ENJE Unimo poročal* «eje X II. 193*. * Demislfe; vzame se na znanje demisija g. Borisa Plesničarja, dosedanjega predsednika & U. in to z obžalovanjem, ker g. Plesničar ni držal svojih obljub podanih ob izvolitvi ter zapušča S. U. ▼ času največjega dela, to je pred psačetkom 'prvenstvenih tekem, ko je nujno potrebno delo vseh; nadalje je demisijoniral g. Žagw 2ivk*. Kooptiranje: sprejme «c v odbor g, Sosič Alojzij. Imenovanje koauaatjai za T. V. N. g, Drago San-cin, za S- S. isti. Ftnalissiaaa 7. 11.: Dovoljuje se S. K. Otympu in S. D. A dri ji (hazena). da nastopijo z igralci, javlje-nimi s pismi od 29. 10» in 2. 11. Isto velja za AL D. Prosveto. . Pozivi; Poziva se S. IX Adrija, da vred! in izboljša igrišče in vrata (Hazena in nogomet). Vse članice S. U., da poravnajo dolgove pri blagajniku S. U., ker se v nasprotnem slučaju ne bo upoštevala njih priglasitev k prvenstvenim tekmam. Naj po možnosti opustijo vse prireditve dne 7. IL, se majejo, vedno bolj se zapušča Dunaj od narodov nekdaj njemu podložnih. Avstrija trpi in se zvija v gospodarskih krčih. Predsednik glavne zveze industrijalcev na Dunaju 'g. Urban se je je, kakor znano, skrajno kočljivo, ker bi zahtevala izpolnitev nemških želj spremembe mirovnih pogodb, pri katerih so internirane vse evropske države. X. Y. Proslava zmage i proti »priseljevanju inozemskih delavcev. V Rusiji živi 1100 Italijanov v konzularnih Danes povodom VIII. obletnice zma- • okrožjih Leningrad, Moskva in Odesa; v ge se bo vršila pod. pokroviteljstvom okrožju Tiflis okoli ena stotina. Na Špan-društva mater in vdov padlih vojakov, iskem, okoIi 1400 Italijanov; težki pogoji za društva prostovoljcev, vojnih pohai)-J delavcev. Na Švedskem t - _ . , . -L ' : , • i . možnost namestitve za specijalizirane de-ljencev in bojevnikov v stolni cerkviii^^ „via^iZL S^iJZTT :7 sv. -j- * i T . . _ . lavce zidarske stroke in natakarje. V Švici Justa slovesna zahvalnica, ki jo bo Se iščejo delavci v stavbnih podietjih, v to- "fv-zneki č 1» n f r* Fnrrap '/.a f*£vfrolr nh *r*i pel tržaški škof dr. Fogar. Začetek ob 17.30. EMi e Kasarni milica 9Petra Agencija Štefani javlja iz Trsta z datumom 3. t. m.: « Sinoči okoli 3. ure je bila položena poleg okna kasarne milice v Št. varna h za vezenine in tkanine; v Švici se šteje danes okoli 84.GOO Italijanov, med katerimi samo v okrožju Lausanne 20.000, po veČini delavcev, in v Curihu 25.00®. Na Turškem težka gospodarska kriza, a živi tam •koli 15.6flO Italijanev, največ v okrožjih Carigrad in Smirna. Odrska je za italijansko eraigracijo brezpomembna, j V vseh evropskih državah, pa še tako ve-Petru Hkih in gospedarsko močnih, traja gospo-na Krasu razstrelilna, naprava, ki se je darska krriza in navedene suhe Številke do-razpočila ter ubila enega miličnika in volj jasn# govorijo, da v evropskih državah jih ranila pet». Obrnili smo se na varnostno oblastvo za podrobnosti, a naši poskusi so ostali brezuspešni. Kakor poročajo sinočnje «Ultime Notizie», je uvedena stroga preiskava in računa se, da storilci groznega zločina ne uidejo roki pravice. Na mesto zločina se je odpeljal iz Trsta general Monesi, poveljnik karabinerjev polk. D'Alessandro in državni pravdnik. Meka] o igseSJevaalu Kakor pišemo na uvodnem mestu, je eno izmed najvažnejših vprašanj, ki je tako pogostoma lia dnevnem redu, vprašanje izseljevanja. Cilji italijanske emigracije so prekomorske dežele in iz spodaj navedenih i fašistovskim nazorom. Posebno bodo poo-številk je razvidno, da so meje evropskih štrene kazni za zločine proti državi in nje- ni prostora za italijansko emigracijo, ker vsem preostaja lastna delovna moč. Iz tega-sledi, da si Italija mora iskati drugih poti za odtok ljudstva in tu pridejo za sedaj v poštev predvsem prekomorske dežele. REFORMA KAZENSKEGA ZAKONIKA. Med raznimi drugimi reformami polaga vlada veliko važnost, kakor znano, tudi na reformo kazenskega zakonika in zakonika o kazenskem postopanju. Dela tozadevne komisije so že skoro končana in sedaj se smatra za absolutno gotovo, da bo načrt novega kazenskega zakonika gotov Se pred božičem. Po zanesljivih vesteh glede bistva sprememb, ki bo4» napravljene, je cilj reforme prilagoditev kazensk. določb in postopanja držav zaprle vsakemu dotoku tujih delovnih moči, ker so same polne in tudi prenapolnjene lastnih. Evo statističnih podatkov generalnega komis ari jata za emigracijo o stanju delovnega trga raznih evropskih dežel koncem prvega četrtletja tekočega leta in o številu italijanske delovne moči v posameznih državah. V Albaniji se nahaja okoli 250 Italijanov, skoro samih delavcev. V Avstriji vlada velika brezposelnost in kar je italijanskih delavcev, so ti predvsem zaposleni v opekarnah in pri kopanju; je tudi nekaj sladole-darjev, slaščičarjev in brusačev. Možnost drugih nameščenj nobena. V Belgiji je približno 800 Italijanov, delovni trg .je malo ugoden, razen za one delavce, ki so zaposleni v premogokopih. V Bolgarji biva okoli 4500 Italijanov, izmed katerih ne več nego nim predstavnikom. RAZSTAVA ŽENSKIH ROČNIH DEL. Tečaj za ženska ročna dela na Froscku priredi svojo prvo razstavo v nedeljo, 7. t. m. Žene in dekleta iz Prošeka in bližnjih krajev obiščite to razstavo, ki obeta biti j zelo lepa. TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG. 3. 11. 1926. Slabi vremenski izgledi, ki jih je nudila pretekla noč so precej poslabšali tržaški blagovni trg. Ni neopravičena domneva, da je bilo blago, ki ga .je danes nudil trg zaostalo od prejšnjih tržnih dni. Tudi v kupčijah trg ni dosegel omembe vredne višine. Iz istega vzroka? Prevladujejo jabolka, katerim sledi zve- 50 delavcev. Drugi so v pretežni večini tr-( sto krompir. Drugo blago je «živelo» le v Skem: brezposelnost in močna protekcija Morda bi omenili še zelje, ki je imelo pre-domačega dela. Na otoku Cipru živi okoli Cej povpraševal cev. Lepe kupčije so se skle-150 Italijanov, trgovcev in uradnikov. Na pale z velikoglavnatim temnozelenim ze- govci in privatni uradniki. Na Cehoslova- toliko, da je izpolnilo potrebno sliko trga. fikom- hrPTTinspInnsf. i TI m/i?na nrnfot^iia ar----j „ v.:____: i - » . . . , Danskem 250 Italijanov, velika brezposelnost. Na Finskem nobena možnost italijanske emigracije, živi tam okoli 140 Itali- ljem. Cene današnjega trga so bile sledeče: Zelenjava: Radič 80—300; pesa 80—100; janov. Na Francoskem biva -^po zadnjem peSa bela 80—100; buče 260—300; malanca- O™ X ne 220—260; paprika 160—200; janež 150 do 200; krompir 70—80; zelje belo 80—100; karfijoli 100—120; vrzote 40—50; fižol v stročju 250—320; čebula 40--80; paradižnik 120—200; česen 320. — Sadje: jabolka 60—240; hruške 100—400; grozdje 260—450; kostanj 120—200; fige 100 do 120; melagrane 140—200; limone 35—38 L za zaboj. — _ štetju francoskih oblasti — 800 tisoč Italijanov. V Nemčiji traja še vedno velika brezposelnost in ni-kaka možnost za namestitev italijanskih delavcev; ni natančnih podatkov o celokupnem številu tam biva-jočih, razen enega okrožja, v katerem živi okoli 1300 Italijanov. Na Angleškem je isto-tako velika brezposelnost in v veljavi so strogi ukrepi proti priseljevanju inozemskih delavcev. Na Grškem se je itak slabo gospodarsko stanje še bolj poslabšalo po zadnjih političnih dogodkih in se radi tega niti ne upošteva. V Jugoslaviji nobenih možnosti za italijansko emigracijo. Na Luksenburškem je 11 tisoč Italijanov. Na Malti je 1000 Italijanov. Na Norveškem in Holandskem nobenih možnosti za italijansko emigracijo. Istotako na Poljskem, kjer traja brezposelnost V Romuniji biva v konzularnem okrožju Bukarešte okoli 8000 Italijanov; tudi tu so posebno strogi ukrepi Oruitvm vtsil M. D. «Zarja», Rojan. Danes ob 10.30 uri zbirališče članov pri rojanskih obokih. Sp. vodja. Naročajte in širite „EDINOST" ker organizira finalissimor S. L. A. acctiat 5. U. 4mm 14. il. na igrišču Adrije. Od ob ruje se sporei predložen po komisarju g. Pav-loviču, Naproia se ne Santr* ifcrina v S. U, da se udeleži ti«a1iwne mm Adrije, «t*n2zirane po S. U„ ter s tem manifestira soefft čutftv&do istrskih tovarišev in tirraiifa. ki aaa bedo ta dan nfli goetje. 7. aorembra vsi mm igriKe AdHfa Odkar deluje S. U., ie m bilo mmaMk tekem. Ped-primo naš sport« sprejmimo dostojno in fidni istrske brate, ki so znali dvigniti svoje ime na športnem polja na tako Častno stopajo. TEHNIČNO VODSTVO Mceting 14. 11. na feiBEa Adria V nedeljo dne 14. 11. se bo vrti1 na ifriMu Adria ie napovedani lahkoailetžčoi meeting za vse udružene atlete, in sicer; _Pred poldne ob 9. uri: predteki 80 m (moški), predteki 60 m (ieoske); ■skok v daljino (moški), skok v daljino (ženske; skok v višino (moški); met krogle (moški). Popoldne ob 1.30; PnaTe 80 m (moškf), finale 60 m (ženske)); skok v višino (ženske); met diska (moški), met diska (ženske); štafeta 4x100 m (moški, štafeta 4x60 (žeaske). Darila: Prvi klasificirani: srebrna avetinja; drugi: velika bronasta; tretji: rednja bronasta, — Štafeta prva; velika srebrna; draga.; velika bronasta; tretja: srednja bronasta. Društvo, ki si pribori največ točk, dobi spominsko diplomo. Točke: Vsak prvi klasificiran 5 točk; drugi 3 točke; tretji 1 točko. — Štafeta: prva 10 točk; druga 6 točk; tretja- 2 točki. Vsako društvo določi enega kompetentne ga zastopnika za jurijo, ki naj se javi pred začetkom pri komisarju, kateremu je skozi ves meeting- na razpolago. Vpisnina za posameznike 2 liri, ima pravico tekmovati v vseh panogah; za štafete L 5. Pravilnik ostane isti kot do sedaj. Za T. V. L. A. tč. komisar, TEHNIČNO VODSTVO HAZENE Opozarjam č&antcc, Id aisHjs tekmovati za spominsko ploščo S. U., da zapade rok za vpis dne 10. L m. S. D. «Adria» m S, K. «01ymp» nastopijo v nedeljo dne 7. t. m. ob 13.39 na i^iSčn S. D. Adrije. Komisar T. V. H. SAVEZ SODNKOV Adria - OIymp hazena sodnik g. Kravo«. Adria - Otpmp nogomet sodnik g. Sancin. S. S. Pokrajinski odbor v Gorici Pokrajinski-vodbor v Gorici se tem potom najpri-srčnefe zahvaljuje tvrd kam Kerševani, Čuk, Kocijančič, Fran češ kan in. Plahuta za lepe darove poslane P. O. in namenjene zmagovalcem kolesarske dirke, ki se pa radi prepovedi s strani oblasti se daj ni smela vršiti. Hvala tudi vsem onim posameznikom, ki so imeli namen na katerikoli način pripomoči k stvari. P. O. Seja P. O. v Gorici Danes v četrtek ob 11 predpoldne se vrši seja P. O. v društvenem prostoru. Ker je dnevni red jako važen, naj nihče ne manjka. Predsednik. P. O. - Gorica (Uradno poročilo). Odobrene tekme za kmpo gospoda Jak. Šuligoj, na seji dne 2. 11. 1926.: S. K. Sparta - S. K( Solkan 2:1. Redovanje: 1 T. IT. IX LT. IZ. U. T. 2 2 — — 8 2 4 2 1—19 3 2 1 _ __ 1 1 6 0 1 — — I 1 8 0 Teh. Kom. Terpin. TURNOt ZA KUPO DR. DORČETA SARDOČA (Poročilo vodstva turnirja. Sklep sestanka 2. 11.) Tekma med Coocordio in Obzorom, ki je izpadla v prid zadnje z 2: 0 ter bila prekinjena vsled nastale teme, se ponovi v nedeljo 14. f. m. Začetek ob 14. V. T. Adria - Prosveta (Igrišče via Calvola, tramvajska proga št. 9 do Llov-dovega stolpa, tam preko železnice. Danes ob treh.) Čitatelj, ki iščeš razvodrita za danes popoldan ne prezri teh vrstic. M odro-beli in kelo-modri v plemenitem boju znajo podati ftrenotke v katerih vzplapola v srcu kri Nihče ne sme manjkati) S. D. Adria Včeraj našteti igralci naj bodo na igrišča točno ob dveh v evrho na daljnih informacij. Novi igralci naj ne manjkajo) — Vodja. Lahko atleti danes zjutraj na igrišču kajti 14. t. m. priredi na igrišču Adrije S. U. lahkoatletski meetiuf Danes naj bodo najkasneje ob 9. zjutraj na igrišču vsi člani. Prisotnost celega odbora je neobhodno potrebna. Treba pripraviti vse za nedeljol Druga četa danes ob 9. uri na igrišču. Jadna - Tommaseo Današnja nogometna tekma odpade. Velja kot direktno obvestilo vsem prizadetim, — D. K. N. T. Tekma med « Spario* in «Zarjo« (Rojan) ki se je imela vršiti danes na igrišču Obzora, odpade radi slabega vremena. SL L Sparta - S. K. Solkan 2-1 (0-0) Ob 15.15 pričetek tekme. Napadalna vrsta Solkana se polasti žoge, obramba Sparte strelja v out. Igra v sredi, potem Sparta v napadu. Medvešček v poziciji strelja močan strel, katerega Černe, ki se je danes izkazal v lepi formi, ubrani. V 11 min. po lepih kombinacijah preide Solkan v napad, žoga podana desnemu krilu, ki skortira v vrata — goal. Sparta, oživljena, hoče takoj poravnati, prisili Sol« kan v obrambo. Franko reši situacijo in prenese svojo Četo pred vrata Sparte. Spet ima desno krilo priliko, a je ne izrabi. Sparta pritiska m prisili Solkan v korner. Nepravilen sunek igralca Solkana povzroči enajstmetrovko, katero spremeni Medvešček v goal (27 min.). Od tega trenotka ae prične težka igra. V 39 min. zabije Leban, ki dane« igra na krilu, X goal v prid Sparte. Kljub prizadevanju sodnika se težka igra nadaljuje, dokler malo pred koncem prvega polčasa mafi Jež obleži na igrišču radi močnega udarca o strani Pavlctiča, katerega sodnik izključi. V drugem polčasa: premoč ene im drage čete potiska obrambe v naporno delo, a brez vsakega pozitivnega uspeha. Mojstrsko se izkažejo obrambe obeh čet, posebno pa vratarja černe in Ra dinja; prvi je doaegel lepo formo. Sodnik dober. Občinstva mnogo, a malo športno razpoloženje. Iz triažkega življenja Hada nesreća pel del«. Včeraj popoldne se je v Skedenjskih plavžih ponesrečil 25-letni težak Alfonz Gregorič, stanujoč pri Sv. Mariji Magdaleni zg. št. 190. Ko je v oddelku za stroje snežil kolesje nekega stroja, ga je zgrabil gonilni pas za roke, ga potegnil Čez kolo in ga na posled treščil ob ti a. Pri tem si je nesrečni mladenič zlomil obe roki, desno v zapestju, levo v komolcu; razen t$ga se tudi pobil po obrazu. Siromak je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilno postaje, katerega so telefoni č no poklicali na lice mesta, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Pri padca si Je zlomil tri rebra. Ko je 43-letni kmet Jakob Medica, iz Sal-vore pri Piranu, včeraj zjutraj šel po stezi kraj proge poreške železnice, — bil je namenjen na polje na delo — se mu je spodrsnilo in je padel čez strmi železniški nasip v jarek. Pri tem se je mož budo pobil po prsih, kljub temu pa je imel še toliko moči, da se je vrnil demov. Ker je zdravnik, ki so ga domaČi poklicali na pomoč, dognal, da ima Medizza zlomljena tri rebra na desni strani prs, je bil not ppepeljan v tukaj-£no bolnišnico, kjer so p sprejeli v kirurgi č ni oddelek. Ako ne nastopijo kake komplikacije, bo Medizza ozdravil t 3—4 tednih. Nepoštena ftefecrje. Ker sta si glasom ovadbe druSfee javnih avtomobilov v Trstu neupravičeno prilastila zaesek 3500 lir, sta bilajpredvčerajšnjim aretirana šoferja Rudolf Gaber in Marijan Bazaanella. Bila sta odvedena v zapor. Tatinski drobiž. Ko je zasebnica M ari a Marcovich, stanujoča v uHci Milano Št. 31, predvčerajšnjim popoldne šla skozi vrata pokopališča pri Sv. Ani, da bi obiskala grobove preminulih svojcev, ji je neki zlikovec izmaknil — ne da bi ženska zapazila — denarnico, v kateri je hranila znesek 65 lir. Marcovicheva je javila tatvino orožnikom. — Slična neprilika je doletela predvčerajšnjim zasebnico Rozalijo Brumaz, sta-nujočo v ulici Molino a vento št. 42. Ko je na povratku s pokopališča hotela stopiti na tramvaj, ji je neznan žepar neopaženo ukradel denarnico, v kateri je hranila znesek 15 lir in zlato svetinjo, vredno 50 lir. Tudi Brumazeva je šla potožit svojo nepri-liko orožnikom. Sparta Scrlkan Ipava Jadran! i Vesti z Goriškega Coriške mestne vesti Tatvine v našem mesto. V Gorico je prišel Kristančič Anten, da si drugi dan na živinskem trgu kupi vola. Poiskal si je prenočišče v ulici Form k: a in tu moral deliti sobo z Jasipom Vidmarjem, Vidmar-se je zjutraj zbudil že za rana in jo je hotel prav brezšumno popihati. V Kri-stanči&u se je zbudila tedaj slutnja, skočil je k svojemu jopiču in takoj spoznal, da je bilo izginilo tisoč in petdeset lir iz žepa. Poklical je gospodarja. Sin je pritekel in oba sta primorala Vidmarja, da se je slekel. Ko je sezul čevelj, mu je padel iz njega petdesetak, v drugem črevlju sta pa našla Kristančič in sin gospodarja še ostale bankovce. Kristančič je prišel na ta način do svojega denarja in z njim do vola, Vidmar bo pa moral razmišljati v zaporu o svojem dejanju. Iz skladišča na severni postaji je izginil dežni plašč vreden 250 L. Tat je prišel v skladišče s pomočjo ponarejenih ključev in vzel iz njega to, česar je najbolj potreboval v tem mokrem jesenskem vremenu. spominov in znancev. Pa zopet raztrg* molk beseda resnega gospodarja in pogovore o Čim važnem. Mlajši poslu* šajo, 1© redko se vtaknejo vmes, otroci molče. Zunaj hladi zemljo mrzla, tesen* ska noč. Tako gre stvar tja do 11. ure in dal polnoči, ko postanejo glave zaspane in roke neokretne. Tedaj nehajo. Mati ja ta čas skuhala hrano na ognjišču, p^ kruha je narezeia in skute nadela skledo, če ni mnogo delavcev, se sprax vijo v hišo in posedejo krog ognjišča^ če jih je več, jim mati postreže na sked-dnju. Vsi jedo, nič ni treba siliti. Ko p^ je zadosti tudi jedi, ne vprašajo več. Set se reče katera beseda okrog ognja, toda ne več dolgo. Drug za drugim odhajajo v temo in povedo, kdaj bodo pri njih slačili. Včasih se nabere teh slačilcev tudi po ,50. Veselo je v takih časih, posebno čq je mnogo mladine poleg. Ta se smeje, špiči in zbada ne veš ali bi poslušal ali se smejal. Opazil sem, da postajajo ti «ž^>asi» počasi malo surovi. Nekdaj je bilo lepše. Ljudje so se lovili za besedo in niso vedno «nekam» cikali. Trebalo bi tudi tu kake pametne besede, Česa bolj modrega in prijetnega. Pesem naj bi nadomestila tisti majhen, pa veri d ar nepotreben košček. Ni dolgo tega, ko sem bil v Žabčah in smo šli slačit. Lepo je bilo. Sicer smo prišli malo pozno, pa smo vendar pridno pomagali manjšati tisti kup na srodi, ki se črezenj ni videlo. Tako domaČ postaneš z ljudmi na takih krajih. Spoznajo te in te za enakega cenijo. Kar sama pade tista stena med. teboj in njimi. Ti sam postaneš kmet (in kmet biti je lepo) in on te je vesel, ker mu od tistega malo, kar duševno več premore^, drobiš koščke. Letos je pridelek koruze v naših gro-rah slah. Dež ji je obilno škodil. Svojili 20 procentov manj je je in 40 procentov slabša je. Prejšnja leta so bili sirki, da jih je bilo veselje videti. Letos pa so kratki in mršavi, večkrat še nezreli. Malo polente bo. In moka tako dra^a-Da bi vsaj žgancev ne manjkalo, saj tek smo vajeni in so nam dobra hrana. Nci krom.pirjaT ne sadja in ne koruze mma-mo. Kaj bo na spomlad, ko bo treba sejati? Že dolgo niso bili naši kraji gospodarsko tako udarjeni! — Veste, jaz Vam rečem, tudi to bomo prestali. — — G. V. GRGAR. Smrtna kosa. Umrl je v gor. bolnišnici usmiljenih bratov 36-letni Bitežnik Alojzij. O nesreči sem poročal pred par dnevi. Bitežnik Fraac ia Alojzij sta pobirala staro železje, p« tem se je prvi neprevidno do-teknil ročne granate, Alojzij pa, ki je dobil več težkih ran na hrbtu in prsih, je bil pripeljan v goriško bolnišnico, kjer je pozneje umrl. Ne mine skoraj mesec, da bi se ne zaznamovala v naši občini kakor v okoliških občinah kaka smrtna nesreča radi granat, TOLMIN Sirk slačijo« LepO je po naših vaseh, kadar slačijo koruzo in je morda še letina bogata. Pa je lepo tudi Če je revnejša,-lepo radi slačenja samega. Pisali amo že, da ni morda okraja na našem Goriškem, kjer bi bila zadružna misel in medsebojna skupna pomoč usidrana tako globoko med ljudmi, kot je to ravno v naši okolici. Če zapade sneg, letos se ga obilno obeta, gredo vsi na deio, če je treba popraviti cesto, gredo v»i, če kaj drugega, ki se tiče skupno vse vasi, se tudi vsi odzovejo. Zmenijo se v mlekarni ali pri vodnjaku, pa je drugi dan gotovo stvar v delu pridnih rok. Kadar slačijo sirk, se pa nič ne zmenijo. Vsaka hiša ve za svojega soseda, kdaj bo opravljal to delo, pa mu pošlje na pomoč enega od družine. Sosed zopet pazi in vrne pravočasno. Tako gre. delo lepo od rok, v medsebojni slogi in sporazumu. Ko začne padati tema med hiše, se začno pomikati po vasi ljudje. Po eden, po dva skupaj. Danes slačijo tu in tu. Nekateri gredo k temu kmetu, drugi k itrugemu. Tako se razvrstijo po vasi. Na skednju čaka kup natrgan ega sirka. Prinesejo luč, posedejo okrog kupa in začno z delom. V začetku jih je morda samo par, pozneje prihajajo vedno novi. Pa se dobi za vsakega prostora. Nekateri, ženske posebno slačijo, trije, štirje moški si vzamejo drugo delo: vežejo klasje po tri in štiri vkup, da ga nasadč na drog. Med šumenjem peres, s katerimi je klas ovit, padajo mrke besede, le redko je katera vesela Ljudje) si pripovedujejo. Navadno so ti pogovori tib^ ^t bi se bali motiti delo. Crez čas se skorajžijo in zapojejo pesem. Pa še ni prav začeta, še je mrka in tiha. Puška Izginila. Vrnivši se z lova, je položil Andrej Kavčič svojo puško v kot (lomače veže in šel v sobo. Čez čas je prišel ven, da shrani puško na navadnem mestu, toda, začudil se je, puška je bila izginila. Naznanil je tatvino karabinirjem, ki se jim je to pot posrečilo, da so precej hitro zasačili tatu v osebi Antona Humarja iz Trebuše. RIHEMBERK. V nedeljo, t. j. 31. oktobra, je bilo pri nas slovesno ustoličenje našega načel-,nika (poteštata) dr. Pavla Sirk. Okoli 11.30 se je zbralo pred poslopjem «Po-sojilnice» veliko občinstva, da sprejme! dostojno svojega občinskega predstojnika. V občinski pisarni se predstavijo .gospodu načelniku vsi občinski starešini z gospodom županom, zastopnik cerkve in šole ter predsedniki različnih ustanov v Rihemberku. Dosedanji gospod župan I. Sever ima primeren govor na gospoda načelnika ter na občinstvo. Nato odgovori gospod načelnik! najprej italijanski, a potem slovenski. Umerjeni govor, ki ga je imel gospod načelnik v slovenskem jeziku, je u-godno vplival na občinstvo. Za danes naj bo le toliko, da nam je nastop po spoda načelnika dopadel, a poročali bo« mo še, ko bomo videli dejanja. Našemu gospodu Ivanu Severju, dosedanjemu županu, pa izrekamo na tem mestu najlepše priznanje za njegovo skrbno, mirno in pošteno delovanje; uverjen naj bo, da nam za, vedno ostane v dobrem spominu, kar mu bodi v plačilo zal njegovo delovanje v tako težkih časih. V za-dnjem času smo Šli korak dalje, in neka o^eba je začela kazati svojo kulturo tako, da je nekoga davila zaj vrat in mu pljuvaia v usta. Na pristojnem mestu so dotičnemu gospodu povedali, da usta niso pljuvalnik, k;jr si bo gotovo prav dobro zapomnil. ŠEHPAS BogoljnbHl Usoda, kako trda je tvoja post! Kam bežijo nade. — Kam? Ljubko, — stal sem poleg- Tebe, ko si ležal ves izmučen od trpljenja na parah v kapeli sv. Justa. Tvoje truplo je bilo mrzlo. Ustnice so molčale, iz njih je izginila .rdeča barva, katero so imele prej v življenju. OČi so Ti bile na pol odprte in gledale nekam daleč — v daljavo. Kam? Na Tvojem obrazu se je lesketala tista miloba, ljubeznivost, s katero si šel s krepkim korakom naproti življenju. Spal si tisti blaženi sen, kateri je vsem potujočim ljudem zapisan. Življenja se nisi bal, ker si ljubil življenje! — Ko sem Te videl na tistih lesenih parah, katere so Ti bile prezgodaj napravljene, sem vzkliknil: «Dragi, Ljubko, zakaj si tako hitro zapustil življenje!» Tvoje besede niso našle odmeva. Zvonovi so zapeli isto pesem «Memento mori!» Za-kril sem obraz, zaplakal in solze so mi zalile žalosten, obraz. Ni še dolgo, ko sem Te slišal ob oknu sloneč, kako si z veseljem udarjal po gla-sovirju, da se ,je mili glas zgubljal daleč v temno noč, v krasnih akordih. Kje sil sedaj; kdaj bom zopet slišal tisto pesem, ki si jo igral, ko sem Te poslušal? — Nikoli! — Sedaj, ko si imel namen, da vstopiš M novo šol&ko leto, si nas zapustil, tavajoča v megli — na strmi poti. Kako naj ml prehodimo to strmino, ker smo izgubili luč. Skrb jih tare. Pridne roke delajo, misli _ pa romajo tam nekje po svetu in iščejojkatero si nesel Ti pred nami? Zapustil ar V Trstu, dne 4. novembra 1926. cEDINOSTi m žalujočo mater, očeta, brata, sestro in nas vse, kateri smo poznali Tvojo blago dušo. Zadnje Tvoje besede so bile: aKoliko solnč-nih žarkov gre proti meni!» Zamišljeno si pogledal in vzkliknil: «Z bogom!« Uklonil si trudno glavo; Tvoj duh je šel v večnost, tja. kjer ni trpljenja, ni vednega prosjačenja. Videl sem tudi Tvoj pogreb, dragi Ljubko! Žalost me je obhajala, ko sem videl rake v, v katero si bil položen v cvetu mladosti. Šel si, predragi; s težkim srcem amo se poslovili od Tvojega ležišča. Marsikatera solza je tisti dan padla v nenasitno žemljico. A spomin na Te ostane večen! Lahka Ti bodi zemljica! Reska pokrajina TRNOVO PRI BISTRICI Mesečni kmetijski sestanek Kot smo svoje časno sklenili, tako se tudi vrši: vsako zadnjo nedeljo v mesecu se sestanemo in se po kratkem predavanju razgovarjamo o predmetu predavanja. Radi krajšega dneva začenjamo ob 2.30, kakor smo včeraj prvič napovedali. Lepo število navzočnih kmetovalcev-gospo v tem ali onem listu mašil prazne predale, potem pa stvar opi lil in pripravil za ponatis in upal na gmotae uspehe, — se nekega lepega dne prebudiš in se na svoje oči prepričaš, da je tiskar in založnik v svojem rodoliubju kar tako na svojo debelo pest krhjižico že izdal, Tebi pa «ra na grado» poslal 1 iztis, ki je poln tiskovnih napak, da je človeka sram... Ali ni to za smeh in kratek čas?! Zato se boste morda čudili, da se zopet oglašam. To pa ima na vesti predvsem naš dični gospod Karlo Pavlin, veste oni, ki ima blizu soškega mostu lepo, visoko hišo, kjer toči rebulo l>eio. Še ni dolgo tega, ko sta se tam našla z našim odličnim gospodom Vitezom Primožem — prav za prav — jaz sem ga že našel tam, ko je na vrtu pod senčnatim kostanjem srčkani domači hčerki Urški pihal na lice in dušo... V meni se zbudi črna zavist, pa sem hotel nepridiprava očrniti in postaviti sebe do veljave. Ali kaj, hudirja, ko spričo svoje prirojene boječno-sti v ženski družbi nisesn naogel izmenc&ti ko: «Gospodična, še meni eno osmiako! Pa dobro natočite!» Prosim Vas, kako bi mlade punce! Na srečo prisede spoštovani gospod Pavlin in mi ožema roko, da je pokala v vseh členkih; sklene roke ia jih vzdigne v velikem ohroču nad glavo in mi s prisrčnim glasom dč: «Gospod -—i—, zakaj vendar nič več ne pišete?!« — «Aha», sem mislil,» napišeš kaj Čednega za «Edi-nost», pa izpodrineš Viteza! «Sicer gospod Primož Vitez tudi pišejo, toda le dolge tožbe, puste ugovore, sitne opomine in podobne dolgočasnosti, ki pa bojda Š e več nesejo negoli moji zbrani spisi; vrhtega ima dar jezika, pa se prepira na sodišču s strankami in sedniki. Malo se odkašlja, zbere krilate'besede, pa mu teče jezik ko da si ga je ravnokar z vazelinom namazal. Jaz pa nisem za take ropotije, ker sem mirnega in blagega srca. Otovrej sem očetu Pavlinu obljubil, da oslinim svinčnik in da se lotim pisanja. __ Pa še drugi važni razlogi so mi potisnili pero v roko. Sredi julija se je rimski dopisnik oziroma poročevalec «Edinosti» poslavljal od večnega mesta, pa je ob oni žalostni priliki še meni v čast in slavo napisal nekoliko vrstic, rekoč: « . . . . svoje čase je žil in bil neki še ne prav stari upokojenec, ki se je kaj rad izprehajal po Gorici in okolici... Nekega dne pa so njegovi«Iz-prehodi» v «Edinosti» naenkrat prenehali in o njem ni več duha ne sluha. Kaj se mu je neki pripetilo, da se nič več ne izpre-haja?! Ali je kruta smrt snela piko iznad njegovega —i—? Ali so ga njegovi revma-tizmi priklenili na posteljo?« Tega odličnega književnika imam rad še iz onih let, ko sva bila skupaj v V. razredu stare goriške gimnazije, pa naj bo njemu, še bolj pa meni v tolažbo in veselje povedano, da mi pika nad —i— stoji prej ko slej čvrsto in neomahljivo. Kako pa je z mojimi revmati2jmi, pojasnim malo pozne- i je. Le toliko naj povem v tem stavku, da i sem jih letos v Radencih že v 13. kopeiji i malodane potopil. Da sem ostal 1 e še osem ; dni, bi jih sploh ne poznal več. Ali v pra- ! vem času sem se zbal in spomnil dolgih j jesenskih in zimskih noči, ko bi mi bilo brez trganja tako salamensko dolgčas, pa sem pustil kopeiji in sem se šel rajši potepat po ljutomerskih vinskih goricah... Moj stari prijatelj Benedikt Pokoren me tudi nagovarja, naj nadaljujem «Izpreho-de» in naj mu pošljem kar deset izvodov, ako jih kedaj izdam v posebni knjigi... To mu rad verjamem, ker mož ima za narodne in književne svrhe vedno odprto roko.. Tako Vam bi mogel našteti celo vrsto iz- f podnikov, ki mi ne dajo miru, da ne omenjam še članov našega omizja «Pri Maksu«. — Pojdimo tedaj zopet na izprehod! Kaj pa naj vraga delam ves božji dan?! Ker si bil navajen onemu strogemu redu, po katerem je toliko let teklo življenje, ko si bil še vijak ali vsaj vijaček na ogromnem stroju, ki goni in vodi vse panoge javnega življenja v državi, Ti je tisti red prešel v kri in kosti. Pa ne moreš verjeti, da so Te spričo trdnega zdravja in — le pohvalimo (Dalje na IV. strani) MALI OGLASI IERUTZ-SCMIL"' F""° i prevodi v vseh jezflrih.(lM9 iEEESDE DIJAK, vešč slovenščine, italijanščine in nemščine želi mesta v pisarni. Cenjene ponudbe pod »Vestem* na goriško uprava. GOSPODIČNA išče znanja v s vrbo ženi t ve z resnim gospodom od 28-34 let starim. Prednost ima trgovec ali dober obrtnik. Ponudbe po možnosti s sliko naj se pošljejo na pouredništvo »Edinosti® v Gorici pod «Resnost». BIVŠI POSLOVODJA dveh slov. tisk aren v Julijski Krajini, kateri je opešal vmled hode bolezni nakopane v svetovni vojni, se nahaja nad osem let brez službe. Zdaj je popolnoma okreval in išče službo uradnika, blagajnika, dopisnika, administratorja, zaupnika, bodisi v uradu, zavodu ali podjetju 4—6 ur dnevno. Dobra spričevala in reference. Posudbe: Ivan Meljavec, Via Antonio Stoppani 5/II. 1645 V petek 5. t m. začnemo IZREDN RODAJO TRAJNO DELO bodisi na akord ali dnino dobi pri stavbnem podjetju Leopold OMak, H. Bistrica, iz- delovatelj betonskih izdelkov po možnosti popolnoma izvežban v tej stroki- V slučaju potrebe, kidana in stanovanje v hiši; plača dobra. 1671 SMILAJOD (Trpoški sok), izborno sredstvo proti, arteriosklerozi, revmatizmu in težkemu dihanju,; kašlju in kataru, uspešno čistilno sredstvo, po- j sebno priporočljivo za osebe, stare nad 50 let se' prodaja samo v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani 42 (paralelna ulica Via dell'Lstria). (1524) VODA «DELL'ALABARDA» PROTI IZPADANJU j LASI. Vsebuje kinin in jc vsled tega posebno pri- j poročljiva proti prhljaju m za ojačenje korenin. j Steklenica po L 6 se dobiva samo v lekarni «Cn- I stellanovich, Trst, Via Giuliani 42. 1350 NOGAVIC ia ROKAVIC Evo nekatere primere naše velike izbere: NOGAVICE pristne semniške namesto L 20 — in 15*— svetle L 7-90 L 4-90 NOGAVICE iz sukanca, prozorne, v vseh barvah, L 8 90 6 90 in 4*75 NOGAVICE pristne šemniške, posvilene, v vseh stopnjah barv L 1090 NOGAVICE svilene, v vseh barvah L 6 90 in 5*80 ROKAVICE imitacija usnja L 6-90 in 3*90 ROKAVICE fantazija, vezene L 1150 Rokavice glacč L 18*50 in 15*50 Rokavice kenguru, trpežne L 18*50 Rokavice Črhaste pralne L 27*—. Razven navedenih potrebščin nudimo tudi VELIKANSKI STOK rokavic iz imitiranega usnja s podvlako in brez te po izrednih cenah Corso tfitt Em. III 16 TRST Corso Vitt. Em. III 16 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29. Telefon 33-1* 1517 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo prežalostno vest, da Je naša predraga soproga, mati in talCa ARIJA DOLGAN po kratki in močni bolezni, v starosti 63 let, včeraj v Gospodu zaspala. Ostanki predrage pokojnice se bedo pr nesli iz hiše žaiosti v Škednju ŠL 550 na domače pokopališče v petek 5. nov. ob 15 uri. ŠKEDENJ, dne 4. novembra 1926. Anton, soprog. Anton, sin. Dora roj. Stanič« nevesta. Dr. Drago, sin. Marij* nečak. DBE m CORSO 1065 ZC PETNO ODPRETJE GOSTILNE ALLA BAJADERA Trst, Corso Garibaldi 32 (prej Barriera) Italijanska kuhinja. Izbrana vina. Sprejemajo se naročila s posebnimi popusti. (1142) Lastnica Zaaolln Ntftfitena. RO CHINA PfGATTI Okrepcevalno sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet proti MALOKRVNOSTI. B« FDfCI in za OKREVANJE (11 M) LEKARNA ZANETTI - TRST - ViaMradni Prilifta! Veliki partija PfllltOtS BI tU!!. Elektrotehnični zavod Via Mazzini 3 Telefon ®16 *zvršuje točno in solidno vsakršna dela svoje stroke, kakor električne napeljave, telefone^ stroje z električno gonilno silo, strelovode ild Cenjenemu občinstvu se priporoča (1111) Danilo Skerl. NB. Za Opčine in oko!ico daje tozadevna pojasnila Ivan Marija Daneu, Opčine št. 176. CENE BREZ PRIMERE V E S T J E...... . .po L 55.- BLUZE ■ i i i ■ ■ • i u u 12-— iz prktne volne in brezhibne, v vseh barvah ia vzorcih. VOLNENO BLAGO FANTAZIJA dcbel0' ^J^sk. Vse blago izvira iz veHkega kanta in se likvidira po cenah, ki jih določijo sodni izvedenci. FONDACO DI CONVENIENZA Trot — Via Genova *t. 21 A (tik pralnice Caralel) ■ar* Govori se slovensko 1115 4.90 m. JAKOB BEVC urarna in zlatarna Trst, Campo S. Clacorno £ Zlato kupuje v vsaki množini po najvišjih eoo&h Krona plačuje višje kot vsi drugi. Zaloga razno vrstnih ur in zlateaiae. 1139 Trst, Via Coronao 5. — Tel. 16-18 Zaloga in delavnica majoličnih In železa! b peči. Izbera plošč za prevleko kuhinj,! kopeli in dosets. Zaloga tirolskih plošč iz litega železa - vratic, cevi in pečič za štedilnike. Izbera keramične in cementne opeke. - Zaloga ognju klubujoče opeke. 1141 Sprejemajo se naročila in poprave peči in štedilnikov. (SLACKA-VOCNA , NaJprHdadnefča skhtdišča izdelanih OBLEK za moške in dečke 'Alte Grandi Fahbriche' TRST - Cof M Garl&aldi 10 - Telefon 31-21 nudijo stalno svojim odjemalcem popolno izbero Izdelanih oblek, Peletots m Ranslan, Bister in površnikov za moške in dečke kakor tudi iiUfi športnih in mornarskih oblek, plaščev leden S pokrivalom, površnikov in «fležnih plašča-j za šolarje in otroke, kakor tudi bogato izbero tu- In inozemskega blaga za naročila po meri, za katera se jamči najpopolnejša izvršba. LASTNA KROJAČNICA !. REDA. NB. Blaga, M n« ugaja, se zamenja, tudi že ]e bilo naročeno aH pa se vrne denar. (1143) PODLISTEK JULES VERNE: (153) Skrivnostni otok Kmalu so se naseljenci vrnili v stajo, kjer so vzeli v oskrbo Ayrtona, ki se je kmalu duševno in teles-no opomogel. Pencroff in Nab sta spravila mrtvece globoko v gozd ter jih zagrebla v globoki jami. Zdaj je Ayrton zvedel, kaj se je zgodilo v teku njegbvega ujetništva. Slišal je, kaj se je zgodilo s Harbertom in kaj so •doživeli naseljenci. Že davno niso več upali najti Ayrtona živega, ker so mislili, da so ga kaznjenci brez milosti umorili. «In sedaj, je rekel Cir Smith, ko je končal svoje poročilo, nam ne preostaja drugo, kakor da izpolnimo še eno dolžnosL Polovico našega smotra smo dosegli; če se nam ni treba več bati kaznjencev in smo zopet gospodarji otoka, ni to naša zasluga. — Seveda, je rekel Gedeon Spilett, raz-išeimo torej ves labirint odrastkov Frank-linove gore; nobene jame in dupline ne sinemo izpustiti. Ce je kedaj kakšen po- ročevalec stal pred zanimivo uganko, sem to zdaj jaz, prijatelji. — In se ne vnemo prej v granitno hišo, je rekel Harbert, dokler ne najdemo svojega dobrotnika. — Tako je! je pritrdil inženir, napravili bomo vse, kur je v Človeški moči™ Todjž ponavljam, tistega bitja ne bomo našli, dokler ne bo sam tega hotel. — Ali ostanemo v staji? je vprašal Pencroff. — Zakaj pa ne, je odgovoril Cir Smith. Živil imamo tu v izobilici, razen tega je tu fclizu cilj našega izleta. Če bi bilo potrebno, bomo pač takoj poslali voz k granitni hiši. — Dobro, je odgovoril mornar; samo nekaj naj pripomnim... — Kaj pa? — Bliža se poletni čas in ne smemo pozabiti, da imamo pred seboj še potovanje po morju. — Potovanje po morju? je vprašal Gedeon Smlett. — Da! Na otok Tabor, ga je poučil Pen-crofL Treba je, da nesemo tja poročilo o legi naSega otoka in o kraju, kjer se Ayr-ton zdaj nahaja, za slučaj, da bi prišla poni Škotska jahta. Kdo ve, če ni že prepozno. — Toda Peaeroff, je vprašal Ayrton, kako mislite priti tja?' — No, z Benaventuro. — Bonaventure, je vzkliknil Ayrton,.„ ni več. — Meje Boaaventure ni več! je zarjovel Pencroff in ves prepaden skočil na noge. —Ne, je odgovoril Ayrton. Kaznjenci so jo našli pred osmimi dnevi v malem pristanu, se podali z njo na morje in... — In? j-e silil vanj Pencroff, kateremu je srce močno bilo. — In ker niso imeli Boba Harveya za vodjo, so trčili oh skalo, da se je ladja popolnoma razbila. — Oj, podleži! Razbojniki! Prekleti lopovi! je besnel Pencroff. — Pencroff, je rekel Harbert, in prijel mornarja za roko, sezidali si bomo pač večjo Bonaventuro! Saj imamo vse železje in jadrevje razbojniške ladje. — Da, toda pomislite, da je treba pet do Šest mesecev za se zidanje ladje tridesetih do štiridesetih tone lat I — Pa tudi če, je odgovoril poročevalec, za letos se moramo pač odpovedati potovanju cia otok Tabor. — Ne pomaga nič, Pencroff, je skušal tudi inženir tolažiti mornarja, treba se je udati v to, kar more biti, in jaz upam, da nam ta zamuda ne bo škodovala. — Ah, moja Bonaventura! Uboga moja Bonaventura!» je tožil Pencroff, ki ga je globoko zadela izguba ladje, na katero je bil tako ponosen. Izguba Bonaventure je bila za naseljence zares prav bridka in zato so sklenili, da jo čim prej nadomeste. Nato pa so se povrnili zopet k raziskovanju otoka. Raziskovanje so pričeli še tistega dne, 19. februarja, in je trajalo ves teden. Vznožje gore se je sestajalo iz mnogoštevilnih odrastkov, med katerimi je bil cel labirint dolin in brezden. In ravno tu, na dnu ozkih razpok, ki so segale morda celo v notranjost Franklinove gore, so morali biti zelo pozorni. Na vsem otoku ni bilo primernejšega mesta za skrito stanovanje;katerega stanovalec bi se ne hotel pokazati. Ti nasipi in grebeni pa so bili'tako zmešam, da je moral Cir Smith voditi raziskovanje po natančnem načrtu. Naseljenci so najprej obšli dolino, ki se je odpirala na južnem delu ognjenika, in kjer so se zbirale prve vode Slapne reke. Tam jim j« Ajrrtcm pokaral duplino, v kateri so stanovali tamjenri in kjer so ga držali ujetega. Duplina je bila prav v ti-j stem stanju, kakor jo je Ayrton poznal. Tam so našli precejšnjo zalogo streliva in 1 živil, ki so jih zločinci semkaj zavlekli, hoteč si napraviti rezervo. Vsa dolina, ki se je končala v tisto duplino, je bila porasla z lepimi drevesi; po veČini iglastimi. Naseljenci so jo natančno preiskali, obšli južnozapadno steno doline ter se zagledali v slikovtio bazahtno skalovje, ki se je raztezalo do obrežja. Tasrn je bilo drevje redkejše in namesto trave kamenje. Divje koze in mufloni so plezali po skalovju. Tu se je pričel nerodovitni delotoka. Od tu so že videli, da so bile med številnimi odrastki Farnklinove gore samo tri doHne gozdnate in bogate na pašnikih kakor staja, ki je mejila na zapadu na dolino Slapne reke, na vzhodu pa na Rdečo reki, sta nastali iz gorskih voda. Od njiju sprejemu nekaterih pritokov, narastla v* reki, sta nastali oz gorskih voda. Od njiju je izvirala vsa rodovitnost južne okolice. Hvala pa se je hranila naravnost s Številnimi izvirki, ki so bili skriti pod listnato streho Jakamarskega gozda. Na tisoče takih studenčkov je namakalo Kačasti polotok, ki se je ponašal z bujnim ze-i v Ienjem. IV. cdiuiuirtt sel —■ spričo skromnih sposobnosti kar krat me praSa Štora Nani, aH se ne bliža tako izluščili iz stroja in vrgli med staro železje. Upiraš se riji, pa si' napraviš nov življenjski red, privadiš se mu in misliš, da to mora tako biti: vstaneš, odtrgaš list na stenskem koledarju, ki Ti pove dan in vreme, pa se že pred kavo razjeziš, ko čitaš «toplo in prijetno vreme»t a zunaj lije dež. Ali pa tudi narobe I Za norca Te ima celo vremenska hišica v mestnem vrtu. barometru pada živo srebro, kazalo na registru pa se vzdiguje; vdesni nogi ne čutiš trganja, pač pa v levi roki. Hu dirja, ali se ravnajo revmatizmi po tem dvojnem barometru, ali je stvar baš narobe? Prismuknjen je videti tudi vlago-mer: ako lije z neba, naznanja kazalo mokrote, ob suhem in lepem vremenu pa 100°. S toplomerom je tudi tak križ. Zate gadelj je klub goriških upokojencev po slal deputacijo k fizičnemu očetu teh naprav, t. j. k g. Donatiju na Travniku No, tam smo izvedeli lepih reči! Gospod Donali nam je vljudno povedal, da vse one naprave niso piškavega boba vredne, da ni so in ne bodo kazale nikoli prav in pošteno ker da so aparati izdelani v veliki naglici.. (Mi pa vemo, da jih jenaddveleti meč kal,, poskušal in navijal.) Potem da ta hišica vobec ne stoji na primernem kraju da bi jo morali predvsem zasukniti za 180' in jo postaviti kje v Trnovskem gozdu ali pa vsaj na Sv. gori... — «Dovolite, gospod Donati, mi vendar ne bodemo hodili dva krat na dan na božjo pot, da izvemo višino zračnega pritiska, vlage in gorkote! Kaj. bi imeli mi upokojenci in drugi radovedni ljudje od take naprave?!» — Učeni optik pa reče: «Kaj pa imate danes od nje? Vsaj jezili se ne boste na hišico in na mene!»... «Douh cejt nam bo po nji! Nekej nam buo falilu!» ugovarja g. Benedikt. ; Hišica, res ni velika, je ostala na svojem mestu in mi hodimo vsak božii dan gledat, •kako in kaj je z vremenom, pa naj kaže prav ali ne. Ta prva točka dnevnega reda se vrši tako-Ie pred osmo, ko gredo otroci in dijaki v šolo. Baš takrat odpirajo trgovci svoje Štacune, vajenci in hlapci pa pridno pometajo prostore in otepajo prašne cunje na uiice, da se mladina naužije pra hu še predno začne pouk. J a z se za svoje ljubo zdravje ne bojim, ker mi je pred leti stara ciganka za eno K in pol kranjske klobase prerokovala, da se mi je med vsemi boleznimi najmanj bati blede j e t i -k e, ker da mi je namenjena smrt od zgoljne starosti v 93. letu mojega življenja. To je zame še nekam tolažljivo, za mladino pa «videant consules»; jaz nimam več besede, pa tudi nihče več ne praša. Sredi ceste drvi mestni avto in pere in škropi ulice. To je jako koristna naprava: aJi Te oškropi ali opraši. Pa kaj me vse to briga, ko sem že blizu izvoznega trga, kjer ni toliko prahu. Od prvih črešenj do zadnjega kostanja stoji tam vsako jutro voz pri vozu s pridelki domače grude. Pa me zagleda ta ali oni znanec iz osojnih Brd, iz lepe vipavske doline ter me pozdravi: «Ali ste še kaj živi in zdravi, g. —i—?» — « Kakor vidite...« — «Res je, vedno se dobro držite!« me pohvali, pa mi po letnem času in pridelku ponudi pest črešenj, sliv, grozdek «hrhanje», jabolko... Dobri in- prijazni so ti naši ljudje in zameril bi se jim, ako ne bi sprejel sočnega daru. — Ko se prerivam med vozovi in ljudmi, prašam tu in tam po ceni; pa me imajo ti za prekupčevalca, drugi vsaj za —mešetarja. Prosim V^s, ali ni to zabavno? Baš tako «potre-ben» je pohod na pokriti trg, kjer se blago prodaja na drobno in kjer sedi na stotine lepo rejenih prekupčevalk, ki me malodane vse poznajo, ker včasih kupim za liro re-diča, špargljev, ako so baš lepi in debeli, dve pomaranči ali kar se mi zdi potrebno. To Vam je pravi živžav, da se mu moraš šele privaditi, ker prodajalke kričijo, hvalijo svoje blago in vabijo pod svoje šatore brhke kuharice in skrbne gospodinje. Oni dan sem srečal na trgu g. Benedikta, ki se je pri šiori Rožuti pogajal za 1 kg hrušek in za toliko jabolk: «Po čem so hruške?» — «Saj vidite, da so cene zapisane!» — «SIabu vid'm, vejste, haspa!» se opravičuje, a ima oči bistre ko ris... «Po l.GO L!» — «Kaku? Po 1.20? — Vejste, haspa, jest s'm malo gliih!» Tako sta kričala oba, dokler ni g. Benedikt izbil 25 stotink pri kg. — Da, da, on to zna, in prav je! Takole na-tovorjenernu z dvema zavojema mu pridem nasproti in ga pozdravim. «Haspuod, odkriti se ne niuor'm, rouke Vam tud1 ne mour'm stisn't; pej ano friiško vzam'te, če Vam je všeč!» — «Hvala lepa», mu rečem in izberem lepo, sočno hruško. — «A jabolka mi ne ponudite?« — «Kaku ste rekli?» — G. Benedikt je bil zopet gluh, pa jo je z dolgimi koraki odkuril... Da sem mu dejal: «Gospod Benedikt, Dijaška kuhinja je v veliki zadregi, dajva kaj malega!» pa bi mi začasno poveril svoje blago in poiskai bankovec. Pa se motam v gneči naprej med mizami, in mojega prijaznega pozdrava so deležne razne šiore Mariute, Terese, Rosute, Pepize, Nani; povsod prijazen odzdrav: «Bon di, šior paron, cemut va? Benon, si viod che sta ben di salut...» Pa zopet: «Cio, žior —i—dula le stat tant timp che non La viodi», Siora Mariute Marvin pa: «šior paron, ciala, ciala, se bie i piarsuis (breskve), se biel susins (slive)...» Na take prijazne ponudbe včasih kaj kupiš, še večkrat pa nič, a vsaj izveš, po Čem je to in ono, da moreš i Ti poseči v besedo, ko se ljudje pritožujejo glede draginje. Še lepše je ob petkih, ko prihajajo Gradežani z ribami na trg. Le tega ne razumem, čemu s takim neznanskim kričanjem ponujajo po 20—24 lii* svoje «sardele, argento vivo», brancine, borbone, jegulje in drugo podobno golazen?! Ko bi prav vsi na trgu tako kričali, bi mislili tujci — katerih je na srečo prav malo — da zidamo v Gorici nov babilonski stolp. Ob četrktih in sobotah je vrhtega pred poslopjem državne knjižnice z ene, in pred Šandrovo gostilno z druge strani moj god in ali spričo takega veselega dogodka ne bo kaj kupčije. Jaz pa zaenkrat prašam le po cenah puranov, da vemt koliko približno imajri vsak mesec prihraniti. ker ta golazen ima vedno visok kurz. Sicer pa je šiora Nani dobra ženska, močna ko gora, rdečih lic, z namazanim jezikom in z drugimi svoistvi, ki so potrebna za njeno kupčijo. Se pred otvoritvijo tržne borze se okrepča pri Sandru s skledico goljaža in s pol litra vina Moj Bog, prav ima: njena kupčija nese več nego pokojnina bivšega državnega uslužbenca VI. razreda. Šiora Nani je Žena konservativnih načel: nosi vedno črno ruto, dolgo temno krilo, obilno denarnico spravlja v isto taka nedrija, pa se zna z rokami o boku postaviti sredi svoje Hvađi, da človek takoj ve, kdo in kaj je šiora Itaei. Je Furlanka, pa govori za silo tudi nad jezik. Kratkih kril, visokih podpetnikov, lončastih klobukov, ostriženih las in parfuma ne more trpeti. Oni dan je taka gospodična šla mimo in zvedavo popraševala po ceni mladih kokoši. Šiora Nani jo vljudno povabi: «šio-rina, compri questa gallina ch' 6 tanto fina!» Ali «Šiorini» je bila cena previsoka, pa je odšla v svojem ozkem, kratkem krilu. Šiora Nani pa zagode na njo: «Šiorina, cap-pellina, puzzolina (smrdljivka), sartina, non compra gallina, bensi farina, per lar polentina!»... Da, ženski jeziček grize in ujeda ko deset pitanih komarjev. — (Konec prihodnjič.) Znanost in ometnost Naši odri Mislil sem, da bom z zadnjim člankom nehal pisati o naših odrih, da je to poglavje iz našega življenja ukinjeno proti naši volji, pa moram dodati še ta odstavek. Kakor v Gorici so se tudi, v Idriji yztrajno in res idealno pripravljali na novo sezono, ki bi imela začeti v teh dneh. Korajžni naši diletanti so spoznali, da je za Idrijo najbolje, Če združijo vse tri do^ad—ije odre, ki so v Idriji samostojno nastopati in bili medsebojno ločeni, v enegpa samega, ki naj važe pravo pot odrske umetmosti mec| judstvom. In »družili so se. Vsi trije, ki morda že leta in leta niso bili skup-no navdušeni za isto stvar, sm si našli dališčih sveta Igra zahteva prav malo odrskega aparata (boljšo sobo) in se lahko igra v robofcokostoma ali pa v današnjih oblekah in moderni noši. 7 moških in 3 ženske vloge, to je vse, kar stavi zahtev igra na igralsko os ob je. Igra je vsa polna do v tipov in je prebogata na komično-sme š-nih situacijah in položajih. Bralec in gledalec se bosta nasmejala od prvega prizora pa do zadnjega prav do solz. Ako je pa Še igralec Scapina dober komik, bo odmevala dvorana bučnega smeha in ljudje bodo še tedne in tedne govorili o dveh urah neprisiljenega in res e 1 em e n tarmega smejanja. Za predpust bo naravnost dobrodošla vsem podeželskim odrom, ki nimajo pripravnih veseloiger in burk, katere pa občinstvo odločno zahteva. Poštena jn smešna igra je pač najboljše nadomestilo za plese in pijančevanje v predpustno veselem času. Igra je pri Slovencih še neznana. Zato naj se je pa odri ne boje; kupite, berite in igrajte! In videli boste —društveni blagajnik se b« smejal, ker bo Štel denar dvakratne uprizoritve, vsi igralci bedo veseli krasnih kemičnih vlog in občinstvo bo nadvse zadovoljno. V predgovoru najde društveni voditelj ve« potrebno, kar potrebuje pri uprizoritvi, ali pa za predavanje kot uvod. V Trsta, dne 4. novembra 1926. Vipavsko, istrski refošk In kraški teran. Na debelo in za družine VlaftB XX Mfttam-fc*® (prej Acquedotto) na drobno in za družine VI« Giuliaiti 32. • Telef. 2-4 j Priporoča se lastnik FR. Strancu. ZAKAJ SMO OBUBOŽALI Z vsakim dnem slišimo tožbo: obubožali smo. Zakaj smo obubožali, se ne vprašamo. Ako pogledamo malo naj zemljevid in poiščemo glavne točke svetovne vojne, najdemo, da nas te obkro-! žujejo ter da so bile to pozicije, kjer je industrija ustvarjala in kjer so bili vsi i najvažnejši prehodi trgovine. Vsa trgovina in industrija, nekoč; tako cvetoča, danes počiva oziroma dela s polovično ali Se> manjšo kapaciteto, j Zakaj? Kupca ni, trg je ogradil svoje j potrebščine na minimum ter ne more konsumirati vsega onega, kar bi lahko j pri normalnih razmerah. Vojna je u-| stvarilai dva važna momenta. Ustvarila je kader brezposelnih ter zdrobila še j zadnje ostanke srednjega stanu. Ta po- ■ slednji ter proletarijat sta bila pač; glavna konsumenta proizvodov. Danes sta ta dva že tako pod težo gospodarskih razmer, da ne moreta več nasto-i pati kot konsumenta z vso svojo kapa- Pirtent zv Mm dobi lahko vsakdo. Tečaj stane L 200.—. Za goste iz boljših krogov posebna šola Za tujce hrana in stanovanje po nizki ceni. Podučuje se v slovenskem, itatijanrkem in nemškem jeziku. Zadnji dnevi za vpisovanje. Pojasnila daje Kralj, Opčine, zaloga koles. (H38) (1097) Najlepše, najboljše in najcenejše obuvalo dobite pri REBCU, Via Carduccl 3S. »lig -----. BBB i S Zoboztfraro^fc P Dr, Sardoč D. ordinira v TRSTU Via N. R. Imkriani 1S,!.(irpa L fiio^ui) od 9-12 in od 3-7 88s Varujte svoj zaklad! Vsi otroci od 2 do 6 let so podvrženi neprebavi in črevesnemu zapečenju. So to sicer majhne bolezni ki pa imajo večkrat hude posledice. Varujte zdravje vaših otrok in dajte jim tu pa tam čistilni bonbon ARR1BA. KRONE, GOLDINARJE ZLATO, in obiščite 2i«Lamo STERNIN v,. Ji,S«.« kjer dobite najvišje cene. . — Kupujem listke □testne zastavljalnice. 1140 enoten oder, enoten nastop. Koliko j«. A . , , ., . vredna že skmo ta zmaga z* n*še me- ^ MHlj«i brezposelnih so za kan-stol Imeli bi redne prireditve, saj je potisnjenimi! bilo igralcev toliko, da bi jih bili za-™™™; Sr^dBji s^r kateri je kakor, mogli razporediti v posamezne skupin %1 izmed katerih bi vsaka igrala in vodila nekaj drugega. Dobili bi si bili režiserja, človeka, ki razume stvar in jo pozna. Kulise, kostumi, rekviziti vseh nreh odrov bi bili na razpolago tem nastopom, vstopnino bi zamogli znižati, da bi lahko prihajali v gledišče vsi, brez izjeme. In §e to: gledisCe bi lahko preuredili. Postavili bi mu z dohodki novo garderofco, ki je silno pstrebnsb, nov pod, ki bi moral biti razrezan za vhod izpod odra. Računali sms, da bomo mogli napraviti s pomočjo gotovih dobrotnik e»v tudi nove, prave gledižke sedeže itd. In ne sazoo to. Poleg prireditev, ki bi gotovo bile vsaj vsake tri tedne po ena, čimer bi spravili naše gledišče na mer oma najvefc porabil, je danes poti njen med jMroletarijst, le majhno šte-j vik> se jih je porinilo med kapitaliste.; In le ti so, zopet prisiljeni po vel tki de-; narni krizi, kf vlada širom celega sve-! ta, deloma primsrani ustaviti svoje de- j lovanje ter mu pustiti le toliko poti, kolikor zamore jo zmagovati z razpoložljivimi sredstvi. Industrija je primorana, ako hoče konkurirati, pritiskati na delavske pla-^ če. Tako tudi ona sama, mesto da bi podpirala ksnsum, ga tlači. Delavstvo pri današnjih plačah ni zmožno kupovati niti za življenje neobhodno potrebnih stvari. Kje jo rešitev? Kakor! pravi Ford, ta genialna ameriška glava,; industrija mora sama zvišati kupno iiiiišti mili M sidifi! (Ungnento Vegetale Sen Blaglo) deluje tuđi v odpornih kroničnih stufaHh ARRIBA ima izboren okus in očisti res dobro. Ne pozna ne gnusa ne bolečin. predvojno stspitijo, smo si tudi izbrali |mt>e delavstva. Tam, kjer je industrija ep repertser. Imeli smo nastopiti s či- j najbolj šibka, mora plačati najvišjo de-sto lepimi in priprostimi ljudskimi i lavsko mezdo. To zvem Sicer amm-igrami kot tudi s težjimi, msdernimiikajlsko» a za nas Evropejce tudi v! stvarmi. Poleg že pocsabljenega Marti- j veljavi. Problem se vrti vedno le o svi-, j na Krpana bi stal naš najboljši Cankar šanju kupne moči mas. Druga težka o-s «Hlaoci» in «Za narodov blagor.» Ho- vira i« prohibicija; ni ta %icer izrazita, j | teli smo pokazati v tej sezoni skoro iz- a v resnici obstoja. Posamezne države;) kliučno slovensko dramo v vseh njenih se ogradile z uvoznimi carinami. Ne-1 različnih dobah in oblikah. katere celo z bojkoti. Zai zadnje mora-. Tako v duhu gledam delo tega letoš-lmo iskati vzrok v narodnih bojih ter t njega odra, ki naj bi bilo, pa ga žalibog! narodnih antipatijah. Drugi pa so le Za vsako potrebo na papirju V; m ustreže najsolidnejše in z najnižjimi cenami tvrdka 1 114 ki razpolaga z veliko zaiogo papirja in vrečic Izvoz na debelo. Tisi, Uiti P. L, PaiesMno ti 1 ni, ne po naši krivdi. Načrt in namen je bil velik, obsežen, te V le polo- vico stavJi**-"1 mg, di bilo dovolj. Tako gledam sam pri sebi, kako se vsako tretjo soboto polni rudniško gledišče. Prihajajo od dela trudni in izmučeni, pa še vedno vsega lepega) željni naši produkt fiskusa. Država potrebuje de-| nar in hoče ščititi tem potom svojo in-, dustrijo, a v resnici jo samo drži na površju in to toliko časa, dokler se ne sama v sebi ubije. In<^,cJ:rija, ki je preveč ščitena, ne razvija svojih zmožnosti do skrajnosti, ne iščo poti, kako ceneje Edino, nena !omcstljJvo sredstvo, ki oz«ira*i tvore, zsgniđe, osinjake, czeb'ine, rane. opekline, otok)jaje i. t. d. Očisti — Ub:a2i bolečine — Lokalizira ia razkraja vnetja — Posp šiije čiščenje in zaceiaje Vslfd sveje se t<»ve ozdravi RASTLINSKO MAZILO SAN BIAGIO lud! revmstize*, bolečine v kolku, bolečine v ledjih in živčne bolezni. Pr«daja se v lekarnah po L 6 80 ali se pošilja proti predplačilu L 7 '60 naravnost od Izkluče-ne?a izdelovalca Presiato Labontorie Chimica Fafmacsutics a. Godina - Signano d1 Isfria (ii27) Na željo se dopošlje klinično slevstvo brezpličuo Mehko baršunasto kožo debita z noveši neprekesljiiesa mila znamka Zlati petelin Poskusite ga, ker je najfinejše na sv tu. Škrob, boraks Banfi je najbojše za likanje perila. i'277 rudarji, prihajajo zabave in oddiha po- i producirati ter si tako sama sebi zagx> trebni uradniki in poduradniki, prihaja j obstoj. Nadalje se industrija ne mladina?, dvorana je polna, glava pri glavi, ura kaže 8.30 in treba je začeti. Pa se dvigne zastor in srca čutijo, ker oči vidijo, misli so na odru, spremljajo žalost in veselje onih, ki nastopajo, žive z njimi in se jim čudijo in jih imajo radi. In to vsi, brez izjeme, saj gledišče v Idriji je bilo res narodno pozorišče, saj je v njegra zahajalo vse, kar je »hotelo biti vsaj za hip med ljudmi, ki jim je umetnost, pa četudi diletantska, mar. Našel si tu rudarja poleg učitelja ali uradnika itd. No. tega vsega ne bo več. Stvar se glasi kratko: ne bo. Ne predstav ne bo da meni nič tebi nič presaditi ter tako-reboč aklimatizirati, ona zahteva svoje predpogoje, in ako teh ni, je navezana .na zaščito uvozne carine in drugih takih ustanov. Evropska industrija peša, ker nima dovolj močnega, ter velikega trga, da bi zmogla uspešno delovati. Za uspešno delo je potreba mnogo notranjega trga. Tega ni, ker število držav in državic kvari število poedin-cev, ki se zapirajo z mejami in carino. Sleherni hoče; ustvariti svojo lastno industrijo, četudi niso naravni pogoji dani. Trg se oži ter države z močno raz- platio. 23-toka i\m ksiuit zlato plačuje po višjih cenah nego vsak drugi Albert Povh — urarna Trst j Via Maxxlnl 4S 1:19 Tržslljn posojilnica in MlfiiC!! in ne ljudi. Pokopljimo nade z velikoj vito industrijo hirajo. S tem se ustvarja lopato in sedimo na grob brez solzai in; kader brezposelnih. V takih razmerah brez zvonenja. Vsi oni, ki so delali na Evropa ne more delovati niti živeti. tem, da bi sezona bila lepa in dela polna, vedo, koliko truda so obenem pokopali, koliko veselja in tudi nade. Vsi drugi pa bodo pozabili, da se je hotelo kaj napraviti. Tako je pač pri nais, kadar smo sami med sabo. Vendar vem, da bodo mnogi vztrajno čakali in z že- Slamoreznice znamke «Mayfart» z verigami raznih velikosti in razni kmetijski stroji. (1112) TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU, Ulica Torrebianca 19, in Raffinerfa 7. znamenita borza perutnine, in marsikdo ljo, kdaj se ena vrata, ki so začasno za- omedleva in pase oči na piščetih, purah, racah, kopunih, goseh, da se mu sline cedijo, ko pomišlja, kakšna dobra pečenka se da scvreti iz takihle ptičev. Med vsemi prodajalkami se odlikuje šiora Nani, ki bi jo spričo njene obilne zunanjosti in dru-.gili vrlin mogli po pravici imenovati kraljico krilate živadi in prvakinjo vsega perutninskega trga Svoje kričeče blago pripelje na svojem vozičku in s svojim pohlevnim kljusetom, ki ga vodi z veščo roko in dolgim bičem. Midva sva stara znanca, ker kupujem pri njej vsako leto za svoj god -— debelega purana, s n e m ga pa iz pre-jvidnosti že dan prej, da tega ne zvejo še idrugi ljudje, ko prihajajo čestitat... Vsako- prta, zopet odpro. Vsem tem bi samo rekel, da naj to svojo željo shranijo, pa če bo treba dolgo ali kratko dobo, če bo treba tudi leta in leta. Ni vrag, da bi se znova ne odprla vrata našegra gledišča. L Volk. Molitre: SCAPINOVE ZVIJAČE Komedija v treh dejanjih. Prevel Niko Kuret, Ljudski oder, VIII. zvezek. Založila Jugoslovenska knjigarna v Ljubljani. 1926. Prodaja knjigarna Štoka v Trstu. Cena Na svojem mestu je načelo, naj se rasvija industrija. Industrializirati je treba poljedelstvo ter zemljo izkoristiti do skrajnih mej. Naravnaj bogastva raci jonal no izkoristiti ter s tem postavljati industrijo le tam, kjer ji je vse dano za uspešen razvoj. Za to pot je potreba zbrisati carinske meje. Le po tej poti se približamo svetovnemu miru Evropa, ako noče kaosa — Še večjega kot je bila svetovna vojna —mora seči po tem radikalnem sredstvu. Moramo pretresti 2 vprašanji, kaj se je zgodilo z Evropo ter kaj bo z Evropo, ako se ne uresničijo želje in stremljenja narodov po vzajemnem sodelovanju. Ne mislim na Panevropo, ampak na evropsko carinsko unijo. A tudi to bo le samo poizkus rešitve. Za stabilizirati Evropo je nujno potrebno reorganizirati finance L 9. — Ljudski oder nam je prinesel to . pot veseloigro svetovnega slovesa in 250-1 ter jih poenostaviti in izenačiti. To pa letne praktične preizkušena« t i na vseh gle- je problem zase. H Ne pozabite, da ima tvrdka „Old ElMl Trst, Ccrso U. LIIU 26 nasproti zastavljalnici IzgotoolJ. obteRe površnike 11021 fu-lD inozemsko blago Ustaa krojatnica L r«la I Govori se slovensko *eg?strovaca zadruga z omejeni a poroStvo n uradu)« v svoji lastni hiši ulica Torrebianca 19, 1. nadst. Sprejema navadne hranilne vlogs na knjižice, vloge na tekočI račun iv vlog® * za čekovni promet, fer jih obrestuje- prpo^-m večje ta stalne vloge po dogovoru. Sprejema „Dinarje" na tekoči raiu.i in ?h obrestuje po dogovoru. Davek od ulog plača zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, za stave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Na razpolaga varnostna celica (safe) Orodne ure za stranke ol 87* do 13 In od 16 do 18 Ob nedeljah je urad zaprt. Slav. talef. 25-67. 986 HnistarejSI slov. denarni zavod lnserirajte o „Edinost!"