; turni program s
Gozd postaja ključno vprašanje našega obstoja________________________
Ob letošnjem tednu gozdov (od 3. do 8. oktobra)
Dolenjski dajejo svoj pečat poleg Zgibanega in rahlo valovitega sveta tudi gozdovi, ki pokrivajo več kot polovico površine. Ti gozdovi so v zgodovinskem razvoju te nekoč zaostale in odmaknjene deželice odigrali veliko vlogo in tudi dandanes prihaja njihov vsestranski pomen vedno bolj do izraza. Dolenjce si namreč ne moremo predstavljati brez temačnih gozdov Kočevskega Roga, brez bukovih gozdov, Prekinjenih s košenicami na Gorjan-C|b. in brez belokranjskih steljnikov z belimi brezami. Vse to predstavlja veliko naravno bogastvo, ki ne daje samo dragocene lesne surovine (v novomeškem gozdnogospodarskem območju znaša lesna zaloga prek 15 milijonov kubičnih metrov, ki letno prirašča s 450.000 m3), ampak ugodno vpliva tudi na podnebje in . daje celo vrsto posrednih koristi.
Človek si je s svojim odnosom do 90zda, dobrim ali slabim, mnogokrat krojil razvoj za nekaj sto let naprej. Takšnih primerov je povsod dovolj. V razvitih državah že izstopajo problemi naravnega prostora, v katerem ljudje živijo. Skrb za gozd je na vrhu lestvice skrbi, pred skrbjo-za energijo, pred surovinami, pred Industrijo. Toda z gozdom je bilo žal vedno tako kot z zdravjem: tisti, kdor ga nima, ga ceni, kdor ga ima, 9a čestokrat ne spoštuje. Ko ga izgubi je prepoznč. To so zelo preproste in stokrat preizkušene resnice, ki veljajo tudi za naš gozd.
To spoznanje o gozdu želimo gozdarji razširjati v tednu gozdov. V ta namen smo po šolah organizirali vrsto predavanj. Šolsko mladino vključujemo pogozdovanje. Skratka, prizadevamo-si seznaniti širšo javnost s pomenom gozdov in vedno Številnejše obiskovalce gozdov — od tistih' ki nabirajo gobe in zdravilna zelišča, do tistih, ki iščejo v gozdu rekreacijo ali obiskujejo edinstvene spomenike iz NOB — opozoriti na kulturno obhašanje do tega našega velikega zelenega naravnega bogastva - gozdov.
JOŽE PETRIČ
So prijave brez haska?
Šeškova nagrada * Erženu in Avtu
Nagrade inovatorjem
KOČEVJE - Ob letošnjem prazniku .občine Kočevje so podelili tudi občinske nagrade in priznanja zaslužnim organizacijam in posameznikom.
Najvišje občinsko priznanje, Seškovo nagrado, sta prejela direktor Opreme Alojz Eržen in delovna organizacija Avto Kočevje.
Plakete zbora odposlancev so Prejeli: Stane Jajtič, Rajko Jenko, Vinko Robek in osnovna sola Zbora odposlancev Kočevje.
Javna priznanja so prejeli: Danica Kaplan, Alojz Lesar, Nada Smola in Jože Zagar-Jag-rov.
Plakete 9. SNOUB - Kočevske sta prejela Dušan Gorkič in Jože Novak.
Državna odlikovanja so prejeli: red dela s srebrnim vencem Stane Mencin, medaljo dela pa Milan Strnad in Franc Šuštar.
Nagrade za inovacije so prejeli Zdravka Janežič iz Melamina (10.000 din), Milan Nered iz LIK (8.000 din), Feliks Žagar in Milan Lazar (5.000 din).
Posavski gospodarstveniki menijo, da se je treba nelikvidnosti lotiti pri koreninah — Ugoden izvoz
MNOGO UGLEDNIH GOSTOV - Svečana seja občinske skupščine Kočevje in družbenopolitičnih organizacij je bila v isti dvorani, kjer je pred 404eti zasedal Kočevski zbor. Udeležili so se je tudi mnogi ugledni gostje, med njimi predsednik skupščine SR Slovenije Vinko Hafner, člani slovenske delegacije na drugem zasedanju AVNOJ in drugi. (Foto: Primc)
Kočevje: narod odločal sam
Obletnica Kočevskega zbora praznik občine in republike — Slavili še mladinci in borci IX. SNOUB — Šeškova nagrada Alojzu Erženu in Avtu Kočevje
KOČEVJE, LJUBLJANA - Osrednje svečanosti ob 40-letnici Zbora odposlancev slovenskega naroda so bile v Kočevju 1. oktobra, v Ljubljani pa 3. oktobra.
Na svečani seji občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij je bil glavni govornik predsednik občinske skupščine Jože Novak.
1.	oktobra so še že ob 9. uri v Kočevju zbrali borci IX. SNOUB-Kočevske in proslavili tudi 40-letni-co brigade. Glavni govornik na svečanosti je bil Alojz Bele- Tičko, ki so ga borci na zboru ponovno izvolili za predsednika zbora skupnosti IX. SNOUB.
Ob 10. uri je bila v Kočevju svečana seja predsedstva republiške
• Na seji so proglasili za častne občane preživele odposlance, ki so zastopali Slovenijo na II. zasedanju Avnoja v Jajcu, in sicer dr. Marijana Breclja, dr. Jožeta Rusa, Božidaija Jakca, Franca Lubeja, Zorana Poliča in Josipa Vidmaija ter Bogdana Osolnika, ki je pred 40 leti vodil zasedanje Kočevskega zbora.
Ob 12.30 pa se je začelo zborovanje, na katerem je govoril Bogdan Osolnik. Poudaril je, da so bili za bodočnost slovenskega naroda še posebno odločilnega pomena sklepi Kočevskega zbora, s katerimi * je bila uzakonjena nova ljudska oblast. S tem je bila dokončne! uresničena Cankarjeva napoved, da si bo narod pisal sodbo sam.
pobratene slovenske občine Dolina pri Trstu v Italiji, katerih delegacijo je vodil župan Edvin Švab.
J. PRIMC •»••••»•••••••••••••••••••••••••••••••«*
VABLJENI V PODBOČJE
:	PODBOČJE	-	Občinska	zve-	•
• za ZB NOV Krško, krajevna • J skupnost in družbenopolitične j J organizacije Podbočje vabijo na S
• proslavo ob odkritju spominske- S
• ga obeležja nekdanjega sedeža : ■ • rajonskega odbora OF Sveti križ |
S (Podbočje) in otvoritve stalne | : zbirke NOB na nekdanji Draga- S S novi domačiji. Slavnost in kul- Z
sre- J
j Čanjem bo v nedeljo, 9. oktobra, j
• ob 11. uri pri domu OF v 5 S Mladju. Vabljeni borci in ostali! S
konference ZSM, posvečena 40-letnici ustanovnega kongresa ZSM, ki je bil v Kočevski Reki. Glavni govornik je bil predsednik Andrej Brvar; poudaril je predvsem naloge mladine pri izvajanju programa gospodarske ustalitve in se zavzel za to, da bi bilo treba večkrat uporabiti tudi odstop, odpoklic in zamenjavo (ne)odgovomih ljudi. Posebna delegacija je odnesla venec k spo-, minski plošči na šolski stavbi v Kočevski Reki, kjer je pred 40 leti zasedal kongres.
PREDSTAVITEV KNJIGE O JANEZU MARENTIČU
PODZEMELJ - V petek, 7. oktobra bo ob 10. uri v osnovni šoli inž. Janeza Marentiča v Podzemlju predstavitev knjige Vere Marentič — Novak ,,Spomini na Janeza Marentiča”. Na slovesnosti, ki jo pripravljata občinski konferenci ZKS Črnomelj in Metlika, bodo izrekli tudi čestitke Vidi Tomšič ob njenem življenj-• skem jubileju.
Strunjan bo spadal h Krki
Ostane borčevsko zdravilišče, a odprtega tipa
NOVO MESTO Krkina gostinsko-zdraviliška dejavnost je z nedavno podpisano pogodbo prevzela v začasno 20-lctno uporabo znani dom invalidov in borcev v Strunjanu, vodil pa ga bo odbor iz predstavnikov Krke ter delegatov ZZB - NOV Slovenije.
Zdravilišče v Strunjanu ne bo več poslovalo kot objekt zaprtega tipa, temveč kot splošno zdravilišče, ki pa bo še vedno namenjeno zdravljenju ijj oddihu predvsem Vojaških invalidov, borcev in njihovih družinskih članov. Prosle zmogljivosti bodo oddajali tudi‘drugim gostom, med katerimi računajo zlasti na tujce.
Do take odločitve je prišlo zato. ker dosedanje zdravilišče Strunjan ob.močno naraščajočih stroških in hkratnem zmanjševanju pravic iz zdravstvenega varstva ne bi zmoglo vzdrževanja.
R. B.
1
S
\
S
I
*
*
s
*
s
I
v
I
s
*
v
i
s
ČASTNI OBČAN GOVORI ~ Bogdan Osolnik, častni občan kočevske občine, govori na zborovanju borcev, mladine in občanov Kočevja, posvečenem 40-letnici Zbora odposlancev slovenskega naroda, 1. oktobra v Kočevju.
3.	oktobra ob 17. uri je bilo v Cankarjevem domu v Ljubljani slav-npstno skupno zasedanje zborov skupščine SR Slovenije, predsedstva SR Slovenije in delegacij družbenopolitičnih organizacij in organov v republiki.
V okviru svečanosti ob 40-letnici zbora je bilo v Kočevju in Ljubljani še več drugih prireditev. O nekaterih bomo poročali posebej. V kulturnih programih prireditev so sodelovale domače kulturne skupine in skupine iz drugih krajev, mladina, pionirji, godba, pevci itd. Svečanosti pa-so se razen občanovem mladine udeležili mnogi borci, odposlanci Kočevskega zborav narodni heroji, visoki republiški in državni predstavniki, delegacije sosednjih občin in pobratenih krajev in drugi, še posebno prisrčno pa 'so bili pozdravljeni gostje iz
NOVI SEKRETAR OBČINSKE SKUPŠČINE
ČRNOMIT.J - Na sejah vseh treh zborov črnomaljske občinske skupščine pretekli teden so potTdili imenovanje novega sekretarja občinske skupščine Ivana Požeka, pravnika, vodjo oddelka za splošne in pravne zadeve v Integralu tozd Promet in delavnice, ter družbenopolitičnega »delavca. Dosedanji sekretar Niko Šuštarič je odšel na novo delovno dolžnost v Dolenjski zdravstveni center Novo mesto.
SEVNICA - Skupščina Medobčinske gospodarske zbornice za Posavje je minuli petek v Jutranjki z vseh vidikov obravnavala polletno gospodarjenje in ga ugodno ocenila. Posavsko gospodarstvo se je primemo vključilo v izvoz, njegovih 25 milijonov dolarjev izvoza predstavlja skoraj 4 odst. slovenske menjave s tujino. Na izvožen dolar potrebujejo Posavci za 70 centov uvoženega materiala.
Direktor posavske podružnice SDK Stane Kunej je opozoril na likvidnostne probleme. Po dopolnitvi zakona o zavarovanju so podjetja dolžna SDK posredovati seznam dolžnikov, ki v roku ne
KONCERT ZA OSTARELE OBČANE
NOVO MESTO - V okviru prireditev ob letošnjem prvem tednu turizma na Dolenjskem je Dom starejših občanov v Šmihelu prejšnji teden obiskal mešani pevski zbor iz Pionirja. Številki prebivalci doma so bili nad enournim programom navdušeni, še bolj pa veijetno nad priznanjem, ki jim ga je izročila Turistična zveza Dolenjske. Okolico Doma starejših občanov je posebna komisija ocenila za najlepše urejeno v novomeški občini in predstavnikom te ustanove podelila prvo nagrado 20 tisočakov.
SPET FILMSKO GLEDALIŠČE
NOVO MESTO - Novomeško filmsko gledališče to jesen spet oživlja. Predstave bodo vsako sredo ob 17. in 19. uri v veliki dvorani Doma kulture. Ko* prvo delo iz novega programa bodo zavrteli v sredo, 12. oktobra, ameriški pustolovski film „Kaskader”. Film je zelo zanimiv, o njegovi kvaliteti pa govore tudi nagrade, ki jih je prejel na Festu 81.
poravnavajo obveznosti. Prijave se kopičijo, haska pa najbž ne bo nobenega; pojav bi bilo treba razreševati pri izviru, to je izkoreniniti nelikvidnost Posavski gospodarstveniki so se s to tezo strinjali in pristavili, da je poteza lahko tudi poslovno dvorezna, -‘rijave dolgoletnega partnetja se kaj lahko maščuje. Posavska zbpmica je posredovala pohudo, naj se to določilo zakona spremeni
Število brezposelnih v Posavju ne upada, vendar stanje ni kritično, ker združeno delo še sorazmerno precej zaposluje. Čeprav posavska zbornica ni neposredno dobila gradiva resolucije o gospodatjeju v prihodnjem letu, je imela precej kritičnih pripomb. Z resolucijo predvsem znova zamujamo, v njej kar vrvi neučinkovitih prijemov.
Skupščina zbornice žal ni bila sklepčna. V primernem številu je prišla le sevniška delegacija, udeležba Brežičanov in Krčanov pa je šepala. Sestanka zaradi tega niso odpovedali
A. 2.
»TREBNJE IZIGRALO"
Polemična kot vsakič je bila razprava o delovnem času. Medobčinski svet SZDL za' Dolenjsko je po podatkih, ki jih je imel uo seje, o kateri poročamo, ugotovil, da so v treh občinah -sicer s težavami in ob negodovanju ljudi - skoraj v celoti uveljavili priporočilo republiške skupščine, da pa so ga, kot je bilo rečeno, „izigrali“ v trebanjski občini, za kar je treba ugotoviti politično odgovornost. Tudi sioer so opozorili na neučinkovitost priporočila, ki ga ne spoštuje pol slovenskih občin in ki spet uvajajo začetek dela ob "šestih. Nujna je tudi poglobljena strokovna analiza premaknitve delovnega časa.
MS SZDL za Dolenjsko kritično o*splošnih gospodarskih razmerah in domačih neuresničenih nalogah — Prelomnica v ravnanju pa tudi političnem delu
Plaz podražitev in naglo slabšanje življenjskega standarda, vse to je poslabšalo politične razmere in izziva nerazpoloženje med ljudmi. Pod pezo tega nespornega dejstva je medobčinski svet SZDL za Dolenjsko 28. septembra obravnaval »usmeritev aktivnosti v regiji pri uresničevanju načrta dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v Sloveniji", kot se je glasila najpomembnejša točka dnevnega reda.
Podprl je republiški stabilizacijski program in usmeritve, ki iih je dala komisija družbenih svetov (le-te celo družbenopolitični delavci, premalo poznajo) ter ugotovil, da smo z dosedanjim administriranjem zašli v slepo ulico. Razvrednoteno je družbenopolitično (..nekateri ga skušajo izriniti na stranski tir“) pa tudi strokovno delo. Cc ne pošlješ pravočasno statističnega poročilat si klican na odgovor, če delovna organizacija nima razvojnega oddelka — in
s tem perspektive — ni treba odgovarjati nikomur, s tem nesmislom je eden izmed razpravljalcev dobro ilustriral birokratsko miselnost.
Izrečenih je bilo še veliko splošnih in znanih ugotovitev, vendar je važnejše, kaj bo Socialistična zveza kot frontna organizacija na ^Dolenjskem naredila konkretnega, da se bodo razmere začele popravljati in da bo ustavljen ,.negativni trend". Dolenjska ima podpisan regijski spo-
razum o prednostnih razvojnih nalogah, ki pa ga ne uresničuje, kot je bilo zamišljeno. Stvari uhajajo iz rok in gredo s tokom, kot dokazuje primer agroživilstva in še nekaterih dejavnosti.
Naloge je treba zato vnovič kon-
• MS SZDL za Dolenjsko je ocenil, da priprave na programsko volilne seje krajevnih in občinskih konferenc, ki bodo v oktobru in novembru, tečejo v skladu z usmeritvami in rokovnikom. Ob oceni dela v preteklem štiriletnem obdobju bodo dale največji poudarek sedanjim aktualnim družbenoekonomskim nalogam.
kretiziiati, od nosilcev pa dosledno zahtevati, da jih uresničujejo, da delajo in ne le razpravljajo, kar seveda ne velja le zarije. Doseči je treba prelomnico, okrepiti zavest, spremeniti ponašanje in moralo posameznikov, ki s slabim zgledom rušijo družbene prizadevanja. Delo občinskih stabilizacijskih komisij mora podpreti družbenopolitična' akcija, predvsem pa vsi delovni ljudje, sicer ne bo želenega uspeha. Sindikat ima kot del fronte še posebej pomembne naloge.
•M. LEGAN
PIONIRJI SO PRAZNOVALI — V četrtek, 29. septembra, so šolaiji praznovali dan pionirjev. Na odrednih konferencah so pregledali dosedanje delo in zastavili program za letošnje. Slovesnost na konfereneLso strnili s podelitvijo priznanj, ki sojih prejeli najprizadevnejši odredi, ter s kulturnim programom. Pionirji osnovne šole Baza 20 iz Dolenjskih Toplic so se po konferenci odpravili na pohode k spominskim obeležjem v Podturnu, Podhosti in na Polju (na sliki), kjer 3>o očistili okolico spomenika, prižgali svečke ter pripravili priložnostno proslavo. (Foto: J. Pavlin)
Do konca tedna bo suho
j in toplo, v nedeljo pa je možno prehodno poslab-| sanje vremena.
St. 40(1782) Leto XXXIV NOVO MESTO četrtek, 6. oktobra 1983
Cena: 15 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan i redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
YU ISSN 0416-2242
■ 1
' " '■ '■
Ljubljansko
pismo
Kako izpod peze novih bremen?
Izhod je le v povečanju proizvodnje, dohodka in čreviznega priliva
Letos preživljamo hude čase. Najeti smo morali nove tuje kredite. Brez ekonomske pomoči tujine bi ne mogli povečevati proizvodnje in izvoza, to pa pomeni, da bi ne mogli redno odplačevati dolgov tujim posojilodajalcem. Pogoji za najetje teh kreditov so izredno trdi in terjajo korenito spremembo naše prakse gospodarjenja.
Redno odplačevanje naših dolgov v tujino bomo zagotovili s pomočjo dveh zakonov: zakona o plačevanju v konvertibilnih devizah in zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o najemanju blagovnih kreditov v letih 1983 in 1984. Novi zakon o plačevanju v konvertibilnih •devizah še vedno vsebuje temeljna sistemska določila o obveznosti organizacije združenega dela in njene poslovne banke, da redno poravnavata svoje dolgove. Izkazalo pa se je, da vse temeljne organizacije in temeljne banke tega dejansko niso bile sposobne storiti, zato je zvezna skupščina s sprejemom teh zakonov uveljavila nekaj novih krogov medsebojne vzajemnosti in solidarnosti pri poravnavanju naših dolgov v tujini.
Prvi krog takšne vzajemosti predstavlja delovna organizacija, torej vse temeljne organizacije združenega dela v delovni organizaciji, drugega vse delovne organizacije v sestavljeni organizaciji združenega dela, tretjega temeljne oz. združene banke, četrtega pa — v primerih, če tudi po prvih treh krogih ne bi bilo možno zagotoviti rednega odplačevanja zapadlih obrokov dolgov — vse poslovne banke v republiki oz. pokrajini. Ce tudi tako ni mogoče zagotoviti sredstev, po-' trebnih za plačilo posameznih obveznosti, jih morajo zbrati
družbenopravne osebe v državi kot celoti. To naj bi zagotovili z uvedbo vplačevanja 5-odstotne-ga deleža od celotnega deviznega priliva v državi na poseben račun Narodne banke Jugoslavije.
Organizacijam združenega dela v tistih republikah in pokrajinah, ki so nadpovprečno zadolžene, pa naj bi nudili solidarnostno pomoč. Zakon določa, da obliko in višino takšne pomoči določa zvezni izvršni svet in o tem v petnajstih dneh obvesti zvezno skupščino. Za letos je s posebnim odlokom določeno, da je treba za solidarnostno pomoč nameniti 4,7 odst. deviznega priliva v državi.
Za tiste, ki obveznosti do tujih partnerjev ne bodo izpolnjevali, oziroma jih ne bodo sposobni odplačati, so določene stroge sankcije - od blokiranja žiro računov pa vse dp možnosti, da se poslovnim bankam odvzame pooblastilo za poslovanje s tujino.
In kakšna je vsebina drugega pomembnega zakona, ki ga je sprejela zvezna skupščina? Zakon o dopolnitvi zakona o blagovnih kreditih določa, da bodo organizacije združenega dela morale devize iz teh kreditov uporabljati za reprodukcijo in da lahko te devize dobijo le tiste organizacije združenega dela, ki ponudijo najugodnejše pogoje v smislu čim večjega deviznega učinka in čim krajšega roka pri vračilu obveznosti.
V prihodnjih mesecih se bodo torej nedvomno povečale težave v proizvodnji, izvozu in preskrbi, manj pa bo tudi dohodka za celotno porabo.
VfNKO BLATNIK
Zdravstvo je povsod v težavah
Stabilizacijski programi za družbene dejavnosti v ljubljanski regiji v glavnem izdelani in usklajeni — Izjema le zdravstvo, kjer grozi izguba
LJUBLJANA - Programi stabilizacijskih ukrepov za družbene dejavnosti, ki so jih izdelali v občinah ljubljanske regije, predvidevajo, da se bodo sisi rešili izgube tako, da bodo zmanjševali svojo dejavnost (krčili programe) in prenesli plačevanje storitev v še večjem delu na neposredne uporabnike. V vseh občinah — častna izjema je le ribniška — pa kljub temu grozi izguba v zdravstvenih skupnostih.
To je nekaj glavnih ugotovitev z * razgovora o programih stabilizacijskih ukrepov za družbene dejavnosti, ki je bil 27. septembra v Ljubljani. Sklicali so ga predsedniki medobčinskih svetov Zveze sindikatov, ZK in SZDL, udeležili pa so se ga tudi predsedniki nekaterih republiških SIS.
Predstavnik mesta Ljubljane je poudaril, da vidijo zaradi ukrepov o omejevanju porabe v sisih rešitve v krčenju programov posameznih SIS, pri SIS za otroško varstvo bodo povečali tudi soudeležbo staršev pri varstvu otrok za 10 odst., pri kulturi načrtujejo eno premiero manj in druge ukrepe itd. Pri izobraževanju se še vedno niso odrekli zamisli, ki je bila doslej v širši javnosti odklonjena, da bi starši plačevali občutno večji delež pri glasbeni vzgoji in tudi za podaljšano bivanje itd. Največje težave pa bodo na področju zdravstva, ki edino nima še usklajenih dohodkov in izdatkov, zaradi česar bo tu primanjkljaj.
Na področju zdravstva bodo težave tudi v dolenjskih občinah. V kočevski občini ne morejo pokrivati rastočih stroškov in s posebnimi sporazumi zbirajo denar za pokrivanje primanjkljajev v zdravstvu; vse to pa je potrebno, čeprav stabilizacijski ukrepi v zdravstvu tudi že dajejo rezultate. Ribničani načrtujejo do konca leta v zdravstvu edini v regiji ostanek dohodka, in sicer okoli 700.000 din.
• V razpravi je bilo povedanih tudi nekaj zanimivih številk. V bolnišnicah imamo v Sloveniji v primetjavi z ZDA, če upoštevamo isto število prebivalcev (na primer na 1.000), skoraj še enkrat toliko postelj - razmeije je 7:4. Da smo najbolj bolan narod, potrjujejo tudi številke; zabeleženo je v letu dni kar 10,5 milijona obiskov v osnovni
V JUTRANJKI VSI ZA POMOČ
SEVNICA - V Posavju poteka akcija zbiranja pomoči za po toči prizadete kmetovalce v sevniški občini. Med prvimi so se za to pomoč minuli teden odločili vsi tozdi Jutranjke iz Sevnice in tudi tozd Orlica iz Brežic. Denar v višini enodnevnega zaslužka bodo izplačali iz rezervnega sklada. Predsedstvo občinske konference SZDL v Sevnici je že proučilo tudi merila za razdeljevanja te pomočk V torek so poročilo o avgustovski ujmi obravnavali delegati vseh treh zborov občinske skupščine. Delegati so prejeli tudi gradivo o lanski pomoči brežiški občini s poimenskim seznamom dobitnikov te pomoči.
zdravstveni službi in 2,4 milijona obiskov pri specialistih.
V poročilih in razpravi je bilo večkrat omenjeno poravnavanje obveznosti izven ljubljanskih občin do Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Nekatere občine obveznosti izpolnjujejo, druge pa ne. Poudarjeno je bilo, da poračuna-vanje obveznosti do tega centra ni le zadeva ljubljanske regije, ampak tudi drugih, saj se tu zdravijo bolniki iz vse republike in države.
JOŽE PRIMC
Največ gre za telefonijo
Dve tretjini letošnjih naložb za razvoj telefonskega omrežja — Smernice za razvoj ptt prometa v letu 1984
NOVO MESTO - Namesto sprva načrtovanih 195,8 milijona dinarjev bo šlo letos za naložbe v razvoj ptt prometa v dolenjskih in posavskih občinah, ki jih pokriva območna interesna skupnost za ptt promet Novo mesto, 12,7 milijona dinarjev manj. Takšno zmanjšanje, ki je seveda posledica zmanjšanja razpoložljivih sredstev, so z rebalansom letošnjega plana razvoja ptt prometa po-
Z manjšimi stroški do
več taline
Dve pomembni Beltovi investiciji: receptor in kupulne peči
Črnomelj - črnomaljski Belt bo v teh dneh bogatejši za dve pomembni pridobitvi. Sredi septembra so začele obratovati nove kupulne peči, v jaatkem pa "bodo vključili v proizvodnjo receptor — to je slovenska inačica elektropeči, ki služi za izboljšanje kvalitete taline. Zaradi teh novih investicij so imeli v tozdu Livarna skoraj dvomesečen zastoj.
Receptorjev doslej pri nas niso izdelovali, Beltov, ki so ga izdelali strokovnjaki štorske železarne, Belta in blejskega projektivnega biroja, pa je edini te rezličice v Jugoslaviji doslej. S to elektropečjo, ki sicer ne tali, temveč obdrži, oz. zviša ali zniža temgeraturo taline za 200 do 300 Celzija, bodo imeli v Beltu okrog 1,0 milijonov dinarjev prihranka v koksu in električni energiji letno, računajo pa, da se jim bo 30-milijonska investicija v dveh letih izplačala. Skupaj s kupulnimi pečmi — zanje so odšteli 50 milijonov dinarjev -se bo močno povečala tudi letna proizvodnja taline od sedanjih 15 na 20 do 22 tisoč ton.
B. M.
Več o vsebini »Dolenjca”
Nova vsebinska zasnova občinskih strani v Dolenjskem listu — boljša — Spet o neurejenem sofinanciranju
NOVO MESTO - Delo izdajateljskega sveta Dolenjskega lista se je pred koncem mandata sedanjim članom odločneje premaknilo k vsebinskim vprašanjem, povezanih z urejanjem in uresničevanjem vsebinske zasnove Dolenjskega lista. Na zadnji seji v četrtek, 29. septembra, so tako člani precej časa posvetili novemu konceptu urejanja tednika in pretresli še „nesporazum”, ki je nastal med družbenopolitičnimi organizacijami trebanjske občine in uredništvom zaradi pisanja o razmerah v trebanjskem zdravstvenem domu.
Novo zasnovo skupnih občinskih strani, ki teče že od junija, so pozitivno ocenili, saj omogoča kvalitativno rast komunskega obveščanja in izžareva večjo stopnjo integralnosti Pisanje o razmerah v trebanjskem zdravstvenem domu pa so člani sveta v razpravi ocenili kot dovolj korektno, hkrati pa so zavrnili način pritiska na uredništvo in novinarje, s katerim se je ..izkazalo” predsedstvo OK ZKS Trebnje, ki se je postavilo celo na sektaško stališče.
Že kar zvezda stalnica je na sejah izdajateljskega sveta razpravljanje o finančnem položaju časopisa ter z
njim povezanega neurejenega sofinanciranja. Kljub dogovoru, da bodo občine ustanoviteljice pri izdajanju Dolenjskega lista s sofinanciranjem pokrivale petino stroškov, večina občin obveznosti ne izpolnjuje oziromj noče podpisati ustreznih pogodb. Res so težave z denarjem, vendar, bi ob siceršnjem dokaj velikem trošenju sredstev za obveščanje, na kar jp opozoril Miloš Jakopec v svoji analizi za novomeško občino, kazalo ta sredstva brjij učinkovito razdeliti. Delež družbene pomoči v strukturi stroškov pri izdajanju Dolenjskega lista je padel pod 15 odst. Ker je dražitev tiska, papirja, poštnih in drugih storitev tako rekoč vsakomesečna, se je bati da se bo še nižal. Najbrž ni umestno potisniti časopis v položaj, da manjkajoča sredstva poišče v še večji komercializaciji vsebine na škodo polftično-informa-tivnega obveščanja. Ker se sofinanciranje v nekaterih občinah kar naprej zatika, so člani izdajalteljskega sveta menili, da bo treba v ustreznih družbenopolitičnih organih pregledati, kakšen je odnos do obveščanja v posameznih občinah, občine usta-. noviteljice pa se bodo morale dokončno odločiti, kako s sofinanciranjem tednika Dolenjski list.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja Marjan Potrč je člane sveta seznanil z razmerami v D1TC, v okviru katerega je tudi tozd Časopis Dolenjski list.
MiM
trdili delegati na skupščini te skupnosti 28. septembra.
' Od 183 milijonov dinarjev, kolikor je letos na voljo naložbenega denarja, bodo kar dve tretjini sredstev porabili za razvoj telefonskega omrežja, kar pa je razumljivo, saj so potrebe na tem področju pravzaprav največje. Pri razvoju telefonije je ob koncu prve polovice sedanjega srednjeročnega obdobja tudi največje zaostajanje, za zastavljenimi cilji. Kasnijo kabelske povezave med glavno, vozliščnimi in krajevnimi telefonskimi centralami, in sicer pred-, vsem zaradi težav v preskrbi s kabli, zaostaja pa tudi vključevanje novih priključkov, saj je vsaj glavna centrala v Novem mestu povsem zasedena.
Na srečo se bodo razmere na tem področju do konca leta 1985 bistveno spremenile. Z dograditvijo glavne ATC v Novem mestu (v dozidane poštne prostore jo bodo začeli postavljati že oktobra letos, dela pa bodo trajala okrog leto dni) bo možno vključiti v telefonski promet 4 tisoč novih priključkov, večje vključevanje novih telefonskih naročnikov pa bodo omogočile tudi razširitve vozliščnih ATC v Krškem, Trebnjem, Brežicah in Metliki, prvi dve predvideni v letu 1984, slednji dve pav letu 1985.
Delegati so sprejeli tudi smernice za plan razvoja ptt prometa v prihodnjem letu. Pri naložbah bodo imele prednost že omenjenih razširitev telefonskih central v Krškem In Trebnjem povezave med glavno, vozliščnimi in krajevnimi ATC, oprema za RR Trdinov vrh ter seveda sovlaganje v mednarodne, magistralne in tranzitne zmogljivosti, kar vse je zelo velikega pomena, saj je pomanjkanje medkrajevnih' telefonskih zvez zelo akuten problem. Poštne storitve naj bi v prihodnjem letu na Dolenjskem in v Posavju ostale na letošnji ravni, zato pa naj bi se za 15 odst. povečal telegrafski in telefonski promet.
Z. LIND1C-DRAGAŠ
Za vplivnejšo vlogo domačih ekonomistov
Dolenjski ekonomisti spremljajo razvoj stroke
Na Dolenjskem je že lepo število ekonomistov, saj ima Društvo ekonomistov Dolenjske preko 350 članov. Tako kot vsaka znanost se tudi ekonomska izredno hitro razvija in je zato sprotna spremljava dosežkov za vsakega ekonomista pogoj, da lahko uspešno opravlja svoje naloge. Dejstvo je tudi, da se je ekonomska znanost že tako razširila, da se mora dejansko vsak ekonomist specializirati na svoje področje.
V Društvu ekonomistov Dolenjske so ustanovili štiri sekcije: plansko-analitsko, računovodsko-in-špekcijsko, komercialno-finančno in sekcijo za organizacijo,' računalništvo in razvoj. Jasno je, da vsaka sekcija pokriva zelo široko področje _ aktivnosti in je Zato specializacija nujna. Vpliv našega gospodarstva na svetovnem trušču je vse bolj odvisen od stopnje razvitosti znanosti in njene vključitve v proizvodnjo, saj bo proizvodnja tradicionalnih proizvodov z majhno količino znanja oz. zastarelega znanja pomenila zaostajanje. Ekonomska uspešnost bo zagotovljena predvsem tistim državam, ki bodo najbolj razvile mikroelektroniko, kije v polnem razmahu, oz. ’ biotehnologijo, za katero menijo, da je industrija prihodnosti. Brez hitrega razvoja na področju tehničnih znanosti tudi ekonomska znanost v naši državi ne bo mogla slediti razvoju ekonomske znanosti v tujini. Skratka, ekonomska znanost mora omogočiti odnose, v katerih bo prišli do hitrega prenosa tehničnega znanja v industrjsko proizvodnjo.
Poleg spremljanja strokovne literature in udeležbe na seminarjih je za ekonomiste Dolenjske aktivno delovanje v sekcijah društva ena izmed zelo primernih oblik izobraževanja, predvsem pa oblika izmenjave mnenj in izkušenj.
MIRAN K APS
NAŠA ANKETA
Res brezplačno šolanje?
Ko smo govorili o obveznem šolanju, smo vedno omenjali, da je brezplačno. Zadnje čase se o brezplačni šoli skoraj ne upamo govoriti več, saj so učbeniki, delovni zvezki, zvezki in ostale potrebščine, ki jih potrebuje šolar, vse prej kot poceni Koliko pravzaprav stane obvezno šolanje?
JULIJANA VOVKO, finančna knjigovodkinja iz Novega mesta:
„Na OŠ Grm, ki jo obiskuje moja sedmošolka, imajo ob koncu šolskega leta zamenjavo knjig. Učenci plačajo odškodnino za učbenike glede na obrabljenost, ob koncu leta pa jih znova vrnejo šoli. To je za starše veliko ceneje, predlagala pa bi, da bi šola nabavila tudi delovne zvezke. Ostale šolske potrebščine pa so predrage in so se od lani močno podražile.”
DUŠAN MEŽNARŠIČ iz Trebnjega: „Po zakonu je šolanje zastonj, za otroka, ki gre v prvi razred, pa morajo starši odšteti milijon starih dinarjev. Za nameček vsega pa še posiljevanje otrok z različnimi knjigami, za katere moramo starši odšteti tudi precej denarja, če hočemo, da ne bodo otroci nekakšni izobčenci.”
JOŽICA MALKIC, knjigovodkinja iz Črnomlja: „Za starše, ki imamo otroke v črnomaljski osnovni šoli, šolanje ni tako drago kot za katere druge. Učbenike in delovne zvezke dobijo učenci v šoli, starši pa smo letos plačali zanje le, 17 odst. vrednosti. Ševeda kljub tem manjšim stroškom ne morem reči, da je naše obvezno šolanje poceni, saj sem samo za zvezke in pisala za petošolko odštela okrog 2.000 din.”
CVETKA KOZJAN, prodajalka v Kraševi trgovini v Metliki: „Smo 4-članska družina, sin hodi v 2. razred osnovne šole, eden pa je še predšolski. Naša ^brezplačna” šola je vsako leto dražja in bojim se, kako bomo zmogli, ko bosta v šolo hodila oba otroka, saj je dva s povprečnimi družinskimi dohodki težko šolati. Otroku starši tudi zelo težko rečemo „ne”; raje se odrečemo kateri drugi stvari, samo da mu ustrežemo, da se ne čuti zapostavljenega.”
MARJAN 'VUCANJK iz Dobove: „Zastonj so samo učbeniki od 1. do 8. razreda, vse zvezke in druge šolske potrebščine pa morajo plačati starši. Prav tako morajo prispevati delež za malico, plačati zavarovalnino, obrabnino učbenikov, članarino za organizacije in društva, telovadno opremo, tu in tam kakšno knjigo za poglabljanje znanja. Izdatki so predvsem ng začetku šolskega leta zelo veliki.”
TONE ŠULC, ravnatelj Doma učencev Milke Kerin v Krškem: „Hčerka, ki obiskuje osnovno šolo „Jurij Dalmatin” v Krškem, je dobila večino rabljenih knjig v šoli zastonj, svoje rabljene učbenike pa je vrnila v šolo. Tako je kupila le delovne zvezke. Kakor mi je znano, imajo le malokje tako dobro urejeno brezplačno šolstvo kot v krški občini.”
VIDA KAČIČNIK, gospodinja iz Sevnice: „Sem mati petih otrok, od tega so trije osnovnošolci, vendar menim, da iz.datkov za šolo ne smemo jemati kot breme. Učiteljem in šoli moramo starši stati ob strani ne le z denarjem, ampak predvsem z vzgojo. Pri nas se moramo zaradi šoloobveznih otrok marsičemu odpovedati, vendar ni večjega zadovoljstva, kot če otroci to čutijo in se pridno učijo.”
JMm
MILENA MARINC iz Kočevja: „Štiri otroke imamo: dva obiskujeta osnovno šolo, eden vrtec, eden pa se šola v domu za invalide. Z možem sva morala nekaj mesecev varčevati, da sva lahko kupila vse, kar so otroci potrebovali za začetek šolanja. ,Brezplačna’ šola je tako draga, da nam je kljub varčevanju ostalo le malo za hrano.”
NEVENKA ŠILC iz. Nemške vasi pri Ribnici: „,Brezplačno’ šolanje tretješolca nas je letos kar veliko veljalo, saj smo morali kupiti torbico, knjige, zvezke, oblačila in seveda kar tri pare copatv Tudi vsak dan posebej moramo odriniti kakšen dinar. Stroški za šolanje vsako leto naraščajo, osebni dohodki pa so vsako leto slabši. Le kam to pelje? ”
r jr Jtaz-jr	J-jr
Pšenici še naprej vso skrb
Prihodnje leto naj bi je dali na trg 75.000 ton, kar je za 10.000 ton več kot letos -Doplačila, gnojila ter zamenjava za koruzo
LJUBLJANA — V slovenskem glavnem mestu so 5. oktobra podpisali samoupravni sporazum o naročenem tržnem pridelovanju pšenice in sladkorne pese. Po usklajevanju setvenih načrtov je zdaj že znano, da bomo v Sloveniji posejali pšenico na 23.390 hektarih in jo za trg pripravili 75 tisoč ton, kar je okoli 10 tisoč ton več od lanskega načrta. Hkrati bomo pridelali še 3.642 ton semenske pšenice.
Čeprav so nekateri tak način dogovarjanja obsojali kot kampanjski, je vendarle res, da smo lahko na ta način povečali tržni pridelek pšenice. Gre pa seveda tudi za spoštovanje dogovora o temeljih družbenega
KZ TREBNJE IZVAŽA KROMPIR SORTE DEZIRE
TREBNJE — Trebanjska kmetijska zadruga bo poleg rednega izvoza, ki teče preko sozda Kmetijstvo, industrija, trgovina, opravila še nekaj lastnega izvoza. Pripravljajo se na izvoz 400 ton krompirja sorte dezire. Ker te sorte nimajo toliko na voljo, tečejo zdaj dogovori o izvozu Igorja. Če bodo italijanski kupci sprejeli tudi ta krompir, bodo načrt izvoza izpolnili. Pripravljajo pa se tudi na izvoz 60 govedi v Jordanijo.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Da je nastopila jesen, se je videlo v ponedeljek na novomeški tržnici, saj se je v prodaji pojavil prvi kostanj. Za liter kostanja so zahtevali 50 do 60 din. Razen tega je začel tudi eden zasebnih svečarjev prodajati svoje izdelke, kar se običajno dogaja pred dnevom mrtvih. Tržnica je bila dobro založena s solato in ostalo zelenjavo pa tudi s sadjem. Cene od prejšnjega tedna niso bile drugačne: krompir so prodajali po 20 do 25 din kilogram, solato po 70 din, fižol v stročju po 70 din, zadnji paradižniki so imeli enako ceno. Kmetice pa so povedale, da je bil v ponedeljek promet očitno boljši kot v petek, ko upokojenci in drugi občani še niso imeli plač. Zdaj se padec življenjske ravni pozna že na tržnici.
Sejmišča
NOVO MESTO — Rejci prašičev so na ponedeljkov sejem pripeljali 163 pujskov, starih od 7 do 10 tednov, ter 70, starih od 10 do 12 tednov. Prodanih je bilo 130 prašičev, cena pa je bila za mlajše od
5.000	do 6.500 din, za starejše pa od 6.500 do 8.000 din. Naprodaj je bilo tudi 18 glav goveje živine, lastnike pa jih je zamenjalo 12. Cena goveje živine je ostala enaka kot pretekli mesec, in sicer za vole 130 do 145 din, za krave pa od 110 do 120 din za kilogram.
BREŽICE — Od 310 prašičev, starih do 3 mesece, jih je bilo prodanih 176, cena pa je bila 300 din za kilogram žive teže.
Veselje z ovcami
Sedemnajstletni Ivan Kafol bo nasledil očeta — V hlevu imajo Kafolo-vi 72 glav živine
TRSTENIK - Kafolovi iz Trstenika v Mirenski dolini nimajo več skrbi, kdo bo nasledil kmetijo. Edini sin Ivan, ki mu je šele 17 let, se je odločil, da bo pomagal očetu. Kot pravi, je že kar krepko zagrabil za delo. In to mu gre veijeti, saj je konec preteklega meseca sam upravljal traktor in ličkalnik, ki je skupna last štirih kmetov. In če so mu zaupali stroj, ki je veljal pred zadnjimi podražitvami 360 tisoč dinarjev - da ne govorimo o traktorju — potem gre sedemnajstletnega kmetovalca jemati popolnoma resno.
'V
Ivan Kafol
„0 vseh pomembnih zadevah še vedno odloča oče,” pravi Ivan, „meni pa je prepustil čredo ovac. In prav z njimi imam za zdaj naj večje veselje. Tile moji koštruni so mi prinesli že nekaj denarja. Seveda pa dela nimam samo s koštruni. Doma imamo v pitanju 60 telet in 12 glav goveje živine, ki jo bomo spitali na težo 500 kilogramov. Ker skoraj vso krmo, razen za teleta, pridelamo doma, je tudi dela na poljih dovolj. Letos smo vzeli v najem še 2,5 hektara zemlje, kar dva hektara pa smo jo zasadili s koruzo.”
Sicer Ivan Kafol živi tako kot vsi mladi ljudje. Rad bere Anteno, v roke pa vzame tudi Kmečki glas in Dolenjski list, saj mora tako kot vsi drugi kmetje tudi sam spremljati, kaj se kmetijstvu obeta.
J. S.
Kmetijski
Končno kos kokcidiozi
Toliko obetavno in priporočano rejo kuncev lahko v temeljih zamaje bolezen, če se rejec pravočasno in načrtno ne spoprime z njo. Že od .nekdaj je najnevarnejša kokcidioza. V farmski reji velja celo pravilo, da je rentabilna le reja brez kokcidioze. Koristno bo torej pogledati, kaj je novega glede nje in kakšna novejša zdravila premoremo.
Kokcidioza, ta pogubna nalezljiva bolezen, ima tri različice: črevesno, jetrno in nosno. Povzročajo jo praživalice, kokcidije, ki prek iztrebkov bolnih živali s hrano prehajajo v zdrave. Vendar trosi niso takoj sposobni za okužbo. Če kunčje stajice redno čistimo ali če živali redimo na rešetkah, tako da iztrebki sproti odpadajo, se pretiga krog okužbe in razširitev bolezni ni več mogoča. Tudi to potrjuje pomen reda in čistoče, brez katere tako in tako ni uspešne kunčereje.
Da je kunec napaden, ni težko prepoznati. Prej živahna živalca postane otopela, dlaka se ji naježi, napenja jo in dobi drisko. Pri polovici mladih živali se bolezen konča s poginom, zgodi pa se tudi, da pokosi vso čredo.
Stara navodila so priporočala, da je treba sumljive živali prenehati krmiti z zeleno krmo, s klorovim apnom razkužiti Kunčnice, ne napajati z vodo iz luž in drugih sumljivih voda, za zdravilo pa so svetovala podkladanje vejic smreke ali jelke, ki vsebigejo dosti terpentina. Sodobno živinozdravstvo je razvilo uporabo kokcidiostatikov in kokcidioterapevtikov.
Med kokcidiostatiki, ki preprečujejo bolezen, dodajajo pa jih krmilom, uporabljajo: amproplus, coyden, stenorol, nikarbazin, monenzin, bonaid in nekatere druge pripravke, med kokcidio-terapevtiki, ki že nastalo bolezen zdravijo, pa: duocoxin, sulfadimidin, dimerasol in drage. Dovolj širok izbor, da se je možno upreti največji bolezenski nevarnosti, ki stalno preti reji.
Inž. M. L.
plana SR Slovenije za obdobje 1981-- 1985 in za sklepe, ki jih je sprejela republiška skupščina julija 1981. Na temelju teh dogovorov in sklepov so kmetijske in organizacije združenih kmetov sprejele ambiciozen program setve pšenice in drugih poljščin.
V program večjega tržnega pridelovanja pšenice so se vključile tudi
IZBOLJŠAVA ZEMLJE
TREBNJE - Kmetijska zemljiška skupnost Trebnje bo letos v celoti izpolnila program izboljšav zemlje. Te dni potekajo dela na območju Pristavice, kjer bodo izboljšali zemljo na 50 hektarih zemljišč. Ta dela bodo veljala milijon dinarjev, gre predvsem za odstranjevanje kamenja, grmovja in izravnavo zemlje.
USTANOVILI ZADRUGO
SEVNICA - Ob dnevu pionirjev so na osnovni šoli Sava Kladnika ustanovili pionirsko-mladinsko zadrugo. Nekateri starši današnjih šolarjev se še spominjajo uspešne šolske zadruge na Radni, imenovane Čebelica. Njeni takratni strojniki so imeli celo pravcati traktor, vrtnarji so še Sevničanom prodajali dobre sadike, za tiste čase je tam zrasel kar sodoben travniški nasad jablan. Veliko veselje je leta 1958 vsem prinesel televizijski sprejemnik kot nagrada republiške zveze.
družbene kmetijske organizacije na Dolenjskem, v Posavju in na Kočevskem. S pšenico bodo posejale 567 hektarov njiv in bodo pridelale 2.643 ton tržnih presežkov pšenice Zanimivo pri tem jc, da sc v večji meri kot doslej vključuje Posavje, ki doslej kljub dobrim naravnim danostim pšenici ni posvečalo zadostne pozornosti.
Tudi organizacije združenih kmetov si bodo še naprej prizadevale za večje tržne presežke pšenice. Z njo bodo zasejale 1.680 hektarov in je bodo oddale 3.780 ton. Tako kot lani bodo letos ob setvi in prihodnje leto ob žetvi veljali enaki pogoji, kot so veljali doslej.
EN
HRIBČEK BOM \ KURIL..
Ureja- Tit Doberšek
ODKUP GROZDJA PODNEVI IN PONOČI
BREŽICE - Pri Slovinu v Brežicah sprejemajo grozdje 24 ur na dan, odkar se je začela glavna trgatev. Do ponedeljka zjutraj so odkupili 140 vagonov grozdja iz bizeljsko-sremiškega, šmarsko-virštanjskega in dolenjskega okoliša. Kmetje vozijo v klet pretežno bele sorte in vmes tudi še frankinjo. Povprečna sladkorna stopnja je po izjavi inž. Franca Bezjaka od 14 do 18 odst
Stiskalnica obratuje v dveh izmenah. V soboto seje pokvarila in povzročila tri ure zastoja, vendar ob enih zjutraj že ni bilo več vrste. V nedeljo je prevzemanje grozdja potekalo spet normalno. Ta dan so ga pridelovalci pripeljali 40 vagonov.
Več mesa za domači trg
Na viniškem semnju ne krojijo več cen tuji kupci — Namesto semnja dogon — Usmeritev v živinorejo?
VINICA - Nemalo negodovanja je vzbudila med kmeti v črnomaljski občini aprila letos vest, da bodo ukinili semenj živine na Vinici. Semenj, edini te vrste v občini, sicer ni bil ukinjen v pravem pomenu besede, pač pa je bila kmetijska zadruga iz Črnomlja prisiljena ukiniti semenj, kakršnega so bili kmetje navajeni do tedaj, ter uvesti le dogon živine ob bivših semanjih dnevih.
Razlog za takšen ukrep je bil jasen: četudi se kmetijska zadruga ni povsem držala uradnih odkupnih cen živine, da so torej odkupovali po višjih cenah, kot so bile določene, pa so bili tisti, ki so krojili cene
*
S
N
i
s
1
*
s
*
*
s
*
s
!
(Iz Družine)
močno povečal, kar pa ni toliko rezultat „ul..njenega” semnja, temveč dejstva, da so sedaj cene mesu v Sloveniji skoraj izenačene s hrvaškimi. Na zadnjem dogonu v začetku septembra so npr. odkupili več kot 50 glav, zlasti telet, kar je desetkrat več kot pred spomladanskim ukrepom. Prav gotovo se bo odkup v prihodnje še povečal, saj je letos kar 15 kmetov iz viniške krajevne skupnosti zaprosilo za kredit za adaptacijo hlevov. Za viniško območje je namreč znano, da prevladujejo kmetije z mešanimi kulturami, zato je težnja po usmerjenih še toliko večja. Prav tako se v kmetijski zadrugi trudijo, da bi pospešili pogodbeno proizvodnjo, ki v tistih predelih ob Kolpi zaradi predsodkov kmetov še vedno šepa.
M.BEZEK
Kdaj in kako uporabiti odbrane vinske kvasnice?
Z grozdjem iz vinograda prenesemo v mošt poleg koristnih (Saccharomyccs) še vrsto drugih manj zaželenih vrst kvasnic ter številne za mošt in vino škodljive glivice. Pisana družba koristnih in škodljivih drobnoživk v moštu začne med seboj pravo tekmovanje. V boju za obstanek zmagujejo organizmi, ki imajo za
obstoj najugodnejše pogoje. Da zavremo nečisto alkoholno vrenje, ki ga povzročajo nezaželene kvasovke, se poslužujemo žvepla. Zato je vrenje mošta brez žveplanja negospodarno.
Odbiranje kvasnic
je naslednji ukrep, ki pomaga koristnim kvasnicam, da bolje in nemoteno opravijo vrenje mošta, to je spreminjanje sladkorja v alkohol.
Opažanja delovanja kvasnic v moštu so pripeljala do tega spoznanja, da nekatere kvasnice svoje delo bolje opravijo kot druge. Na osnovi tega spoznanja so poskušali iz množine kvasnic odbrati (selekcionirati) kvasnice, ki povzročajo normalno vrenje in s tem pripomorejo, da dobimo bolj kvalitetno vino.
S pridobivanjem zaželenih čistih kvasnic iz ene celice sta prva začela Pasteur in Hansen. Njune izsledke so najprej praktično uporabili pivovarnarji. Šele Mue-Uer-Thurgau in Wortman sta odbrala kvasnice, primerne v predelavi grozdja v vino.
V času, ko so začeli z odbiro kvasnic v predelavi grozdja v vino, so od odbranih kvasnic veliko pričakovali, in to več, kot odbrana vinska kvasnica lahko od sebe da! Mnogi so mislili, da je dovolj moštu dodati odbrano vinsko kvasnico, pa bo že imel dobro vino. Vemo, da odbrana vinska kvasnica muškatnih vinskih sort ne more dati muškatnega vina, odbrana vinska kvasnica slovenskih ali dolenjskih vinskih goric ne more vinu iz grozdja, pridelanega na primer v Srbiji, datj značaja slovenjego-riških ali dolenjskih vin. Tako mišljenje je zmotno! Med vinsko kvasnico in sorto grozdja ali poreklom grozdja ni nobene povezave. Tako lahko z odbrano
vinskd kvasnico renskega rizlinga iz ljutomersko-ormoških goric prevremo kraljevino ali katero drugo sorto na Bizeljskem, Dolenjskem ali v Beli krajini. To pomeni,, da lahko porabimo za vrenje mošta poleg odbranih vinskih kvasnic naših zavodov tudi suhe vinske kvasnice, na primer ,,vrelko“ iz Koprivnice, ki je letos na voljo v trgovinah po Dolenjskem.
Odbrane kvasnice vedno potrebne?
Že od nekdaj, ko o odbiri kvasnic še nihče ni ničesar vedel, so pridelali med slabimi tudi odlična vina, ki so naravno povrela. To pomeni, da v dobrih vinskih letinah, ko je grozdje zdravo in je ob trgatvi lepo vreme, dodatek odbranih vinskih kvasnic ni potreben. Letos na primer, ko imamo že več kot 14 dni čudovito sončno jesensko vreme, pri zdravem grozdju ni potrebno dodajati odbranih vinskih kvasnic.
Kdaj jih je treba dodati?
Dodatek odbranih vinskih kvasnic je potreben, če smo grozdje pozno škropili s kemičnimi sredstvi proti gnilobi (Bo trytisu) ali če smo mošte močno žveplali (razsluzili) zaradi gnilobe grozdja. V tem primeru ni z grozdjem prišlo v mošt dovolj koristnih vinskih kvasnic, zato jih moramo dodati, ker tak mošt kljub toploti in lepemu vremenu v času trgatve zaradi pomanjkanja koristnih vinskih kvasnic ne bo vrel. Tudi v primeru, ko se je vrenje mošta v sodu zaustavilo, si pomagamo tako, da moštu dodamo odbrane vinske kvasnice, kupljene pri naših zavodih ali v trgovinah.
Priprava vrelnega nastavka
Mošt iz ztiravega grozdja segrejemo 10 minut pri 80 C. S tem uničimo vse mikroorganizme, ki bi lahko konkurirali odbranim vinskim kvasnicam. Ne prevroč mošt vlijemo v steklen balon^ kjer se naj ohladi na 20 do 25 C. Najo dodamo moštu odbrane vinske kvasnice ter pustimo, da se kvasovke v moštu razmnožijo. Tako dobimo vTelni nastavek; 15 do 20 litrov vrelnega nastavka zadostuje za vrenje . 1000 do 2000 litrov mošta.
DT
Za boJezen vina so zdravila
V metliški Vinski kleti vina tudi zdravijo in čistijo
METLIKA — V laboratoriju metliške Vinske kleti opravljajo poleg analiz vina za domačo klet tudi analize za zasebne vinogradnike. Poleg tega dobijo tu vinogradniki nasvete za zdravljenje vina in pravilno nego vinske posode, v kleti pa tudi potrebne preparate za zdravljenje oziroma čiščenje vina.
'tik' iibiSdfefe ..
na viniškem semnju zasebni kupci z Reke, ki so ponujali kmetom več, kot je bila pripravljena dati zadruga. Zaradi tega, a tudi zaradi semnja, ki so ga na novo odprli v bližnjem Bosiljevu onkraj Kolpe, kjer so prav tako odkupovali živino po višjih cenah kot v Sloveniji, so kmetje raje prodajali blago boljšim ponudnikom, kmetijska zadruga pa je tako ostala skoraj praznih rok.
Kot je povedal Ivan Stegne, kmetijski pospeševalec na Vinici, se je odkup živine v občini danes
KMALU SPET PREDELAVA KROMPIRJA
MIRNA - Remont valjev v tovarni za^predelavo krompitja na Mimi bo kmalu končan. Medtem so banke namreč že našle denar in ga izplačale italijanskim i 'ajalcem. Tako je pričakovati, a i bo že naslednji teden začela r ini proizvodnja. Te-da; se 11 začel tudi odkup krompirja. Na dan ga bodo v Kolinski o Ikupili po 50 ton, doslej pa so ga v uiloti odkupili 4 tisoč ton.
„K nam prihajajo po nasvete in pomoč vinogradniki iz Bele krajine pa tudi z druge strani Gomajcev,” je povedala laborantka Vera Goleš, ki že več kot deset let dela v metliški Vinski kleti. „Najbolj pogoste napake pri zasebnih vinogradnikih so oksidacija ah poijavitev vina, sluza-vpst ali vlečljivost in priokus po vinski posodi; tu so še trpek okus in žveplovodik v vinu; za tako vino rečemo tudi, da smrdi po gnilih jajcih. Medtem ko te napake lahko ozdfavimo ali vsaj močno omilimo.
zlasti pri mladih vinih, pa je težje s ciknjenim vinom. Prav letos je bilo v Beli krajini precej ciknjenih vin, kaže, da taka vina lani niso do konca povrela, poleg tega so nekateri vinogradniki vino prvič pretočili šele junija, ko bi ga morali že tretjič. Zgodi se celo, da komu vino še do marca ni povrelo, tudi tu se da pomagati, če je še na drožeh.”
Oksidirano in sluzavo vino zdravijo s tekočim žveplom.' Nasploh velja, da se vinogradniki boje žvepla
in premalo žveplajo, zato so taka vina nagnjena k porjavitvi; prav tako bodo morali vinogradniki veliko več pozornosti posvečati vinski posodi.
„Napake odpravljamo še z želatino, aktivnim ogljem, bakrovim sulfatom, pretokom skozi zrak in drugimi preparati. Nasvete dajemo zastonj, vinogradniki plačajo le analizo vina, čiščenje in preparate. Člani
Petina kumar na zahod
Naj večji izvoz Belsada doslej — Slaba letina
KOČEVJE PRI ČRNOMLJU -Letošnje leto v Belsadu je slabše od načrtovanega; sadja za kuhanje mar- -melade imajo sicer dovolj, slabšerpa je s predelavo zelenjave, saj so kumar, ki so njihov glavni izdelek, in paprik konzervirali le 70 odst lanskih količin. Za to je kriva letošnja slaba letina zelenjave, ki jo je prizadela predvsem suša.
V Belsadu zadnja leta opažajo, da je prodaja marmelade v porastu, veliko manj pa prodaja vrtnin. Zato imajo za toliko večji uspeh prodajo 200 tisoč kozarcev kumar na Nizozemsko. S tem izvozom v vrednosti 5 milijonov dinarjev, ki je največji
doslej in predstavlja skoraj petino njihove proizvodnje kumaric, bo Belsad pokril svoje potrebe po uvozu. Povpraševanje po njihovih izdelkih, je bilo letos na zahodnem trgu še večje, a so se mu zaradi slabe letine morali odreči.
Z jesenjo so v Belsadu pridobili tudi 1.600 površinskih metrov novih prostorov- za skladišča in predelavo kislega zelja. Skladišča so doslej morali iskati po vsem Črnomlju, stari bazeni za predelavo zelja pa so bili dotrajani. Investicija je veljala 40 milijonov dinaijev, od katerih je bil del lastnih sredstev in sozda KIT ter bančni krediti.	B.	M.
Vera Goleš: „Pri nas dobijo vinogradniki nasvete za predelavo grozdja in nego vina ter recept in zdravila za odpravlja nje napak.”
naše zadruge imajo pri laboratorijskih uslugah 50-odstoten popust, pa tudi sicer te storitve niso drage,” pravi Goleševa. Klet je za vinogradnike pripravila natipkana navodila za zdravljenje vina in odpravljanje napak ter nego vinske posode.
A.	B.
I IZ NkŠIH OBČIN
i
95 milijonov dolarjev iztržka
V prvih osmih mesecih je izvoz v novomeški občini nekaj pod planom, toda skoro 90 odstotkov vsega izvoza gre na konvertibilna tržišča
NOVO MESTO — Na osnovi carinskih deklaracij zbrani podatki o izvozu v novomeški občini pričajo, da je bilo do konca avgusta prodano na tuje za 6,35 milijarde dinarjev blaga, od tega je bilo v trdni valuti iztrženih čez 95 milijonov ameriških dolarjev.
Klasični izvoz je sicer dosegel le rjev Pa je šel iz IMV na konvertibil-
56. odst. letnega plana, vendar je prava slika izvoza znatno ugodnejša, če upoštevamo še dodelavne posle, s katerimi zlasti Labod in še nekateri drugi služijo lepe denarce v trdni valuti.
Najboljše doseganje letnega izvoznega načrta imajo v IMV, kjer so v osmih mesecih uresničili 67 odst letnega izvoznega načrta, celoten izvoz v vrednosti 3,3 milijarde dina-
OB REELEKCIJI POGOJ ŠOLA
NOVO MESTO — Uresničevanje družbenega dogovora o kadrovski politiki je v novomeški občini dobilo piko na i s sprejemom sklepov v zborih občinske skupščine. Med drugimi novostmi je v teh sklepih zapisno, da je za direktorje ob reelekciji potrebno kot pogoj zahtevati opravljeno šolo za poslovodne delavce v Škofji Loki ali Radencih. Utemeljitev je naslednja: še tako dober strokovnjak na svojem področju lahko delovno organizacijo nehote spravi v težave samo zato, ker ni vešč pravih direktorskih opravil.
NA OTOČCU BO VRTEC
OTOCEC - Vse kaže, da bo uspel načrt krajanov in skupnosti otroškega varstva, da bi v hiši umrle dr. Marine Masten uredili prepotreben vrtec za predšolčke iz Otočca. Pogovori z dediči ugodno potekajo in po najnovejši uradni informaciji bo prišlo do odkupa. Računajo, da bi novembra in decembra v hiši opravili nekaj manjših prenovitvenih del, v začetku leta 1984 pa bi lahko vrtec začel poslovati Če bo vse po sreči!
SMUČARSKE PRIPRAVE
Smučarsko društvo Rog iz Novega mesta organizira suhe treninge za vse ljubitelje smučanja. Treningi so dobrodošla priprava na bližnjo smučarsko sezono, vaje pa so vsak torek in četrtek ob 16. uri na stadionu Bratstva in enotnosti. Vabljeni vsi, ki si žele uspešne smuke.
SPET KRITIKA PREVOZOV
NOVO MESTO - Kar tri delegacije so na zasedanju zbora združenega dela novomeške občinske skupščine spet kritizirale javne avtobusne prevoze, ki jih opravljajo „Goijanci“. Delegacija Krke je zahtevala uresničitev že sprejetih sklepov, in sicer postavitev voznih redov na postajališčih mestnega in primestnega prometa ter označitev avtobusov s smermi vožnje. Zelo glasni pa sta bili Iskrini delegaciji iz Šentjerneja, češ daje vožnja iz mesta do njihovega kraja vse prej kot primerna za „človcški“ prevoz. Ob prometnih konicah se vozniki in potniki prepirajo, ker jih po navedbah delegatov odbirajo, kdo sme in kdo ne na ta ali oni avtobus. Prizadeti pa so poleg zaposlenih tudi številni dijaki. Ob tej razpravi je bila znova dana pobuda za uvedbo žetonov. Ker je bilo podobnih vprašanj in kritik še več, so se dogovorili, da bodo na prihodnjem zasedanju spet obširneje spregovorili o problematiki prometa.
na tržišča. Izjemen uspeh, vendar v znesku ne tako pomemben, je dosegla Industrija obutve z 81. odst. uresničenega le tnega plana, po obsegu izvoznih poslov pa je za IMV najpomembnejša Krka. V tej tovarni so iztržili na tujem že preko 1,4 milijarde dinarjev.
Celotno novomeško gospodarstvo ima na konvertibilnem tržišču 87.
■ ■■»■■■■■•■■■■■■■•■■■■•■■•■■■■■■■■■■■■■■■a 1 £ j Mojster za ribe j
j Vinko Cečelič pet let j j zvest novomeški ribar-£ : ; nici
JAJCA ZA REVEŽE
Novo mesto. Pogovor dveh obrtnikov. Prvi drugemu:
„Zdravo, Janez, od kdaj pa se voziš v takšnih jajcih (R 18)? “
„Saj me je res sram. Pa ne bo dolgo. Bo čez mejo prišvigal bmw, ta jajca pa bom prodal kakšnemu revežu. “
NOVO MESTO - Vinka Ce- £ čeliča novomeške gospodinje £ gotovo dobro poznajo,, saj si £ ribarnice na Prešernovem trgu, £ ki je last Ribarstva Emone, brez £ njega skorajda ni mogoče zami- £ sliti.
Vinko se vozi na delo iz £ Metlike. „Čeprav sem po poklicu gostinec, sem delo tukaj v ribarnici vzljubil. Saj je naporno, še posebej, ker sem za vsa opravila popolnoma sam in nastopam v vlogi vodje, prodajalca, nosača in še česa, vendar delo z ljudmi odtehta te nevšečnosti. Včasih mi tudi očitajo, da je trgovina dopoldne za hip zaprta, nihče pa ne ve, da od mene jemljejo ribe delovne organizacije Iskra, Pionir, Beti Mirna peč, Novoteks in še nekatere,
Vinko Čečelič: V ribarnici derbi za vse.
večina restavracij, tem pa moram naročeno nemalokrat sam dostavi ti.“
Vinko z založenostjo prodajalne nima težav. Vsak torek in petek mu pripeljejo sveže ribe iz Izole, medtem ko dobiva postrvi vsak dan iz Emonine ribarnice na Dvoru. „Novomeščani se na ribe ne spoznajo kaj dosti, pravi. „Z izjemo svežih sardel in zmrznjenih osličev le poredkoma posegajo po drugih vrstah. Pa čeprav imamo velikokrat sveže golobe, menule, šure, arbune, morske pse, od zmrznjenih rib pa naj naštejem le lignje, skuše, brancine in podobno. Temu nepoznavanju se je dandanes pridružila še draginja, kar se pozna tudi na prometu, čeprav so ribe od vseh ostalih vrst mesa £ še zmeraj ngjeenejše. Ponavadi je | bila zima tista, ki je popravila : poletni izkupiček, zato upam, j da bo tudi letos tako.“
B.	BUDJA j
odst. vsega izvoza, medtem ko predstavlja uvoz s tega področja 97 odst. celotnih uvoznih poslov. Pokritje izvoza z uvozom znaša v prvih osmih mesecih 96 odst, toda na konvertibilnem področju je kritje samo 86-odstotno.
Pozitivno bilanco pri izvozno-uvoznih poslih imajo samo Kremen, Tovarna obutve, Novoles in Iskra, vsi ostali pa več uvažajo, kot izvaža-
j°'	R.	B.
DRSKA: PO PRAZNIKU BO DRUGAČE
NOVO MESTO - Posebno za pešce nevarna pot od železniških zapornic pri novem zdravstvenem domu proti Drski bo postala že čez npkaj tednov vama. Tako informacijo je krajanom uradno posredoval član izvršnega sveta novomeške občinske skupščine inž. Karel Hace z navedbo, da je otvoritev podvoza in nove obveznice predvidena za letošnji občinski praznik.
■ ■■N. -. „
OBRAMBNA VZGOJA MLADIH - V organizaciji sekretariata za ljudsko obrambo skupščine občine Novo mesto je bila od 13. do 30. septembra v brigadirskem naselju v Žužembetku predvojaška vzgoja za mlade, ki po osnovni šoli niso nadaljevali šol usmeijenega izobraževanja. 94 fantov in deklet iz novomeške občine so v teh dneh predavatelji pripravljali za vključevanje v obrambni boj in obrambne priprave. V popoldanskem času so razvijali kulturne in športne dejavnosti, izdajali so bilten in stenski časopis in uspešno sodelovali z mladimi iz Žužemberka. (Foto: J. Pavlin)
Ukrepi za zadnje tri mesece
Za vsako ceno izpolniti proizvodni in odgovornostjo predlagati višje cene -
izvozni plan, zmanjševati stroške in z vso - to so glavne zahteve do združenega dela
NOVO MESTO — Zbor združenega dela novomeške občinske skupščine je na predlog izvršnega sveta sprejel vrsto povsem konkretnih ukrepov za uresničevanje načrta stabilizacije v občini.
škovnih mestih in na osnovi te doseči zmanjšanje stroškov na enoto proizvoda, predvsem pa fiksnih in
Ob obravnavi širše informacije o uresničevanju letošnje občinske resolucije v prvih šestih mesecih so navzlic dokaj ugodnim kazalcem delegati potrdili predlog ukrepov in aktivnosti, ki naj bi omogočili ohraniti do konca leta doseženo raven poslovnih uspehov. Občinski ukrepi zavezujejo celotno gospodarstvo, da z lastnimi aktivnostmi učinkovito posežejo v bitko za doseganje plana, predvsem v izvozu,. pri načrtovanju za naslednje leto pa naj upoštevajo družbeno usmeritev o povečanju izvoza na konvertibilno področje za 20 odst.
Ljubljanaska banka — Temeljna Dolenjska banka je dolžna skupaj z izvoznimi delovnimi organizacijami pripraviti deviznobilančni položaj svojih članic z vidika odplačevanja obveznosti do tujine v letošnjem m prihodnjem letu.
V vsem združenem delu so dolžni pripraviti analize stroškov po stro-
DESET LET SODELOVANJA MED KRVODAJALCI
NOVO MESTO - Minulo soboto so se na transfuzijski postaji v Novem mestu srečali krvodajalci Mariborske tekstilne tovarne in novomeškega Novoteksa in tako počastili desetletni jubilej uspešnega sodelovanja. Letošnji jubilej je bil še posebno slovesen, saj so počastili tudi letošnji 30-letni jubilej prostovoljnega krvodajalstva na Slovenskem. Začetki tega edinstvenega povezovanja med dvema delovnima kolektivoma segajo 15 let nazaj in so sprva srečevali le aktivisti Rdečega križa in med seboj izmenjavali izkušnje. Pred desetimi leti pa so pričeli sodelovati tudi na področju krvodajalstva. Tako so se dogovorili, da se bodo krvodajalci srečevali izmenično, eno leto v mestu ob Dravi, drugo pa v Novem mestu.
J. P.
režijskih stroškov. Zahtevali so širše poročilo o IMV za delegate občinske skupščine, ki bo obravnavano na oktobrskem zasedanju.
Kar zadeva politiko cen, je v novih ukrepih določeno, da morajo samoupravni organi družbenopolitične organizacije, zlasti pa sindikati v združenem delu pred vsakim povišanjem cen proizvodov ali storitev dobro proučiti predlagano gradivo in ga potrditi z vso odgovornostjo in šele tedaj, če je povišanje cen po družbenih usmeritvah upravičeno. Posebne naloge je dobila kmetijska zadruga Krka glede prizadevanj za povečanje pridelave hrane, prav tako izvajalci programov družbenih dejavnosti Zapisano je, da je položaj izvajalcev potrebno
izenačevati ne glede na to, za katero družbeno dejavnost uresničujejo programe. Več bo nadzora nad uresničevanjem takih programov in nad smotrno izrabo delovnega časa.
Ob vsem tem bodo preverili tudi ustreznost organiziranosti skupnih služb v interesnih dejavnostih in strokovnih služb na ravni občine, ker menijo, da so tudi na tem področju še rezerve.
Nad uresničevanjem celotnega sklopa občinskih ukrepov bo bdela občinska stabilizacijska komisija.
R. BAČER
KRVODAJALSKA AKCIJA V METLIKI
METLIKA - Redna letna krvodajalska akcija v Metliki bo v torek in sredo, 11. in 12. oktobra. Prijave sprejema občinski odbor Rdečega križa, v delovnih organizacijah pa aktivisti RK, odgovorni za krvodajalstvo.
Neizbirčni lahko delajo
Letos že 267 novih zaposlitev, hkrati pa je konec avgusta iskalo delo prav toliko ijudi — Režijo že črtajo!
NOVO MESTO - V zadnjem trimesečju je pričakovati še en val novih zaposlitev po končanem šolanju, s tem pa bo do konca leta v novomeški občini zaposlovanje nad predvidenim letnim planom. *
V prvi polovici letošnjega leta se je na območju novomeške občine na novo zaposlilo 267 občanov, od tega 180 v gospodarstvu, 71 v negospodarstvu in 16 v zasebnem sektorju. Medtem ko je v gospodarstvu letos največ zaposlovala industrija, pa je znaten padec zaposlenih v gradbeništvu, trgovini družbenem sektorju obrti in v stanovanj-sko-komunalni dejavnosti. Na področju negospodarstva so imeli v
Malodušje ni izhod iz krize
Delegati in člani občinskega komiteja o problemih gospodarjenja in izhodih iz težav
METLIKA - Čeprav sta se osrednji točki za zadnje seje zborov občinske skupščine in občinskega komiteja Zveze komunistov v Metliki „uradno“ imenovali različno, je na sejah tekla beseda o istih oziroma o obeh zadevah: tako o poslovanju v občini v |prvem polletju in problemih v zvezi s tem, kot o nalogah komunistov pri uresničevanju dolgoročnega stabilizacijskega programa.
je res, '	'	*	J	‘	'	’	*	5
Vsekakor je res, da doseženi polletni rezultati gospodarjenja v občini niso spodbudni in so precej slabši kot tisti, ki so jih ustvarili v regiji in republiki. Tako se ekonomičnost in rentabilnost v regiji in republiki zvišujeta, v metliški občini pa padata, kar četrtina organizacij združenega dela po podatkih SDK ne dosega povprečnih rezultatov podskupin, v katere spadajo. Tudi taka delovna okolja so, kjer mislijo, da dobro poslujejo, pa ne dosegajo povprečnih rezultatov svojih podskupin. Kar šest tozdov oziroma delovnih organizacij v občini posluje
z motnjami, torej dejstvo da v prvem polletju v občini ni izgubarjev, nikakor ne zadostuje za občutek lagodnosti in zadovoljnosti.
Komunisti so se zavzeli za večjo akcijsko in idejno usposobljenost. Poudarili so tudi, da je v njihovih vrstah premalo samokritičnosti in mobilizacijskega gledanja na iskanje izhoda iz krize, da se tudi v njihovih vrstah pojavljata malodušje in apatičnost. Rečeno je bilo še, da razprave o aktualnih vprašanjih, sedaj na primer o stabilizaciji, preveč potekajo v vedno istih krogih. „ Dokler ne bomo prodrli do
slehernega delavca in mu znali predočiti vse težave ter nakazati rešitve iz njih, ne moremo doseči večjih uspehov," je dejal eden od razpravljalcev ter posvaril, zadeve niso tako enostavne, da bodo eni pripravili na papirju lep in uspešen nov program, drugi ga bodo pa uresničili. Prav tako drži žalostna resnica, da se bodo delavci, dokler lahko slabo delo in nizko produktivnost nadoknadijo z višjimi cenami, prizadevali za višje cene. Zato so se v Metliki zavzeli, da ne bi .smeli nikjer odobriti nobenega predloga za višje cene, ne da bi bili navedeni vsi argumenti.
Na koncu so komunisti poudarili, da so večino na zadnji seji sprejetih sklepov in ugotovitev že večkrat sprejeli in da je sedaj zadnji čas, da jih res dosledno uresničijo.
A. BARTELJ
prosveti 19 novih zaposlitev, v zdravstvu kar 58, medtem ko so v SIS, na občini in v družbenopolitičnih organizacijah že zmanjšali število zaposlenih za 6.
Natanko isto število ljudi kolikor je bilo v prvem polletju na novo zaposlenih (267), je bilo konec avgusta registriranih iskalcev zaposlitve. Med njimi je 117 žensk, teže zaposljivih je 154, med njimi pa je 37 Romov. Kot kažejo podatki, je med iskalci novih zaposlitev razen večine 161 nekvalificiranih in pol-kvalificiranih delavcev največ gimnazijskih maturantov. Nasploh so mladi med brezposelnimi po zadnji evidenci najštevilneje zastopani, saj jih je čez 60 odst.
Ker pa je tretje trimesečje po dolgoletni praksi obdobje najmočnejšega zaposlovanja, ker se v delo vključujejo mladi delavci po končanem šolanju, je pričakovati, da bo rast zaposlovanja do konca leta znatno večja, kot je bilo predvideno z občinsko resolucijo. Zapisana je 2,7-odstotna rast, toda že v prvem polletju je bila dosežena 2,6-od-stotna. Z liste nezaposlenih pa bi lahko črtali še marsikoga, če bi bil pripravljen sprejeti vsakršno delo, včasih tudi v stroki, vendar v enem od manjših krajev.
R. BACER
METLIŠKI DISKO SPET ODPRT
V soboto, 8. oktobra, bodo metliški mladinci ponovno odprli vrata diskoteke Kino. Ples bo spet vsako jesensko in zimsko soboto od 20. do 24. ure, plošče in kasete pa bo vrtel Drago Vovk. Poleg pestre in izbrane glasbene ponudbe bo v istem prostoru moč tudi kaj dobrega in poceni popiti. Seveda do meja, ki še zagotavljajo razsodnost...
Novomeška kronika
NI PREVEC NATANČNO - Se ni dolgo v veljavi občinski odlok, po katerem pred 8. uro zjutraj v gostiščih in bifejih ni dovoljeno točiti alkoholnih pijač, toda domala v vsakem lokalu gostje lahko ugotavljajo, da najbolj žejnim točijo tudi prej. Nekateri so sitni, pa jim ustrežejo, za izgovor pa je ura, češ da prehiteva. ..
OPRAVIJO PO NAROČILU -Hortikulturno društvo sprejema letos naročila za ureditev m olepšavo grobov na obeh mestnih pokopališčih. Stranke se lahko javijo kar po telefonu, cena za tako delo pa bojda ni pretirana. Vse informacije daje in naročila sprejema predstavnik ‘društva Franc Adam.
„Kako nam standard pada!“ je rekla ena gospa, v izložbi Novotehnine prodajalne z avtomobili je ta čas razstavljena samo tovorna avtomobilska prikolica. pa še to je menda v potu svojega obraza pripeljal sam direktor.
F:, v
Od 22. do 28. septembra so v novomeški porodnišnici rodile: Danica Ferkolj iz Dobravice — Simona, Darinka Banovec iz Doblič -Mateja, Marija Mrgole iz Šentjerneja - Jernejo, Anica Jurišič iz Regerče vasi - Sanjo, Irena Bahor iz Jerneje vasi - Suzano, Marija Hrovat iz Mokronoga - Igorja, Marija Starič iz Radne vasi - Tatjano, Marija Staniša iz Konca - Slavka, Tatjana Umek iz Velikega Cerovca - Janjo, Olga Stipanovič iz Marindola -Ireno, Jožica Gorenc iz Grobelj -Denisa, Marija Krištof iz Velikega Gabra - Petra, Karmen Kerin iz Straže - Jožeta, Jožica Grubar iz Prečne - Barbaro, Zdenka Glogovšek iz Krškega - Dejana, Olivera Kulaševič z Mime - Tijano, Ivanka Urbanč iz Gorice - Mojco, Darinka Celestina iz Zgornjih Vodal — Sabino, Danica Novak z Dalj njega vrha - Marjana, Milena Jaklič iz Grobelj - Miha, Milena Pucelj iz Drenja - Mojco, Darinka Avguštin-čič iz Zagorice - Jožeta, Amalija Zajc iz Mime peči - Natašo, Marinka Poljane iz Straže - Sabino, Darinka Zupančič iz Crmošnjic -Katjo, Štefka ‘ Kobe iz Selišč -Heleno, Marija Godec iz Stranske vasi — deklico, Alojzija Pavlin iz Sajenic — dečka, Marija Martič iz Dolnjega Boštanja - deklico in Olga Mežič iz Velike vasi - dečka.
IZ NOVEGA MESTA: Jolanda Vehar iz Lobetove 34 - Karmen in Majda Štimec iz Zagrebške 16 — Žiga. Čestitamo!
Sprehod po Metliki
TOLIKOKRAT KRITIZIRANO NOVO KRIŽIŠČE pred samopostrežno trgovino dobiva novo, lepšo podobo. Pred časom so bile zarisane cestne oznake, pred dnevi pa asfaltirani pločniki. Ce bo kdo uredil dostop do trgovine in do postaje ljudske milice, bo naredil vse, kar se na tem kraju narediti' da. V samopostrežnici se pritožujejo, da imajo zaradi novega križišča manj prometa To je gotovo res, so pa zato vrste pred blagajnami manjše. Vsaka stvar ima svojo zlo in svoje prednosti
TURISTIČNO DRUŠTVO METLIKA je pripravilo v grajski kleti gobarsko razstavo. Gobe so nabirali stari in mladi za razstavo pa jih je navdušil Tone Omenil. Na ogled so bile gobe, ki rastejo v Beli krajini. Razstava je brez dvoma prispevala k poznavanju gob, k razločevanju strupenih od užitnih. Tako je dosegla svoj namen, grajska klet pa se je izkazala kot primerna za prireditve te vrste.
GOBARSKA DRUŽINA V METLIKI
METLIKA - Ob koncu preteklega tedna je metliško turistično društvo v okviru tedna dolenjskega turizma pripravilo razstavo gob, na kateri so predstavili 92 vrst gob, ki so konec septembra rasle v gozdovih in po steljnikih okrog Metlike. Ob tej razstavi so v turističnem društvu začeli razmišljati o ustanovitvi gobarske družine, saj bi tako številni metliški gobarji bolj organizirano nabirali gobe ter s tem pomagali strokovnjakom, da bi lažje ugotovili, katere vrste teh gozdnih sadežev rastejo v Beli krajini in kdaj.
IZ NkŠIH OBČIN K
Črnomaljski drobir
kar je, je, kar bo, pa bo -
Ko bi morali delegati zbora združenega dela na seji pretekli teden razpravljati o polletnem poslovanju v občini, razprave ni bilo od nikoder. Končno seje oglasil predsednik občinskega sindikalnega sveta, ki je delegate oštel, da znajo zelo raztegniti razpravo o nepomembnih stvareh ali o tem, kako bodo delili; ko pa bi morali razpravljati o tem, kako bodo tisto, kar naj bi delili, pridelali, ni od nikoder nobenega glasu. „Ste mar zadovoljni s polletnimi rezultati, ki so dobri le številčno, sicer pa slabi? ” je spraševal.
ČRNOMALJCI V METLIKO -Ob razstavi Gradivo za etnološko topologijo občine Črnomelj, ki gaje leto dni po občini zbiral etnolog Andrej Dular in ki so jo preteklo soboto odprli v Metliki, se je znova odprlo vprašanje razstavnega prostora v Črnomlju. Mnogi Črnomaljci pa tudi Metličani so se spraševali, zakaj gradivo, ki prikazuje življenje v črnomaljski občini, ni v tej občini tudi razstavljeno. Zgodba o neprimernih razstavnih prostorih je v Črnomlju že stara, ko pa bi morali sgovoriti o mačehovskem odnosu kulture, Črnomaljci raje utihnejo.
Ribniški zobotrebci
PRIDNI ZA RAZBIJANJE - V Ribnici ali okolici živi vsaj en občan, ki sovraži steklo. Vse steklene omarice po Ribnici so namreč razbite. Večine njihovi lastniki sploh več ne obnavljajo, saj je škoda denarja. Vsem se namreč dogaja podobno, kot tisti na zidu prodajane spominkov, za katero smo v sredo zvedeli, da so ji steklo razbili v soboto, v ponedeljek so steklo zamenjali z novim, v torek pa je bilo že spet razbito. Kaže, da bi bilo treba nekomu „razbiti rit”.
PO KRUH V RIBNICO - V zasebni prodajalni kruha v Ribnici
je
slava, da je ribniški kruh boljši kot kočevski, v pekarni pa so nam povedali, da zato, ker imajo parno peč. Tako se zdaj dogaja, da si precej ~ Ribničanov služi kruh v Kočevju, Kočevci pa prihajajo po kruh v Ribnico.
občan
vprašuje
medved odgovarja
- Akcija proti šušmarjem pa ni dala pravih rezultatov?
- To je naša sreča, sicer bi mi in inšpektorji ostali brez obrtnih uslug.
Drobne iz Kočevja
JAMA JE ZASUTA - Pred meseci smo pisali, da so v Kidričevi ulici med tržnico in prvo stolpnico začeli kopati temelje za kiosk, katerega naj bi sem prestavili od mostu, kjer stoji zdaj. Kiosk namreč ne obratuje, ker nima ustreznih dovoljenj. Stanovalci v Kidričevi so bili proti novi lokaciji, zato so z delom prekinili in za temelje izkopana jama je čakala na novo povelje. Pred občinskim praznikom je prišel buldožer in nekaj delavcev, pa so jamo zasuli. Tako so nekateri zaslužili z izkopom, drugi z zasutjem, vprašanje pa je, kdo je vse to plačal.
OGRODJE ZA SEMAFOR - Na križišču Tomšičeve, Roške in Črnomaljske ceste že stojita novi ogrodji za sodobna semafora - taka kot jih imajo na največjih križiščih v Ljubljani. Luči še ni in bodo postavljene, ko bo denar. Kočevski vozniki in pešci kolnejo žc prvi semafor pri spomeniku, zdaj bodo pa še nova dva.
Trebanjske iveri
PREDRZNOST PA TAKA Pred dnevi se je v Trebnjem pojavil nek Primorec z zajetnim tovornjakom in prodajal grozdje. Seveda ni imel šans, da ga proda. Trebanjci so imeli grozdja že vse poletje dovolj, saj so ga po stari dobri navadi večinoma potrgali še zelenega Sploh pa je v najnovejšem vinogradniškem središču Dolenjske in sveta sploh prodaja grozdja ravno tako bogokletna, kot naseljevanje golobov v Benetkah. V Benetkah golobe imenujejo leteče podgane.
RAZCVET PETJA V okolici Trebnjega se je v zadnjih dneh pojavilo brez števila pevskih zborov in zborčkov. Petje resda ni kdo ve kako ubrano, zato pa pevcem zlepa ne obnemorejo grla. Ta so namreč dobro podmazana z novim vinom, ki je resda malo zelenkasto, zato pa sladko, daje kaj.
pbi
IZ NKŠIH OBČIN
Manj dela za delavsko univerzo
ČRNOMELJ - Delavska univerza je imela v Črnomlju v preteklih letih veliko oblik izobraževanja za odrasle. V zadnjem času pa so se njeni programi močno skrčili, saj je v skladb z zakonom o usmeijenem izobraževanju večji del programov prevzela srednja šola Edvarda Kardelja, ki je za tovrstno izobraževanje tudi prostorsko in kadrovsko usposobljena. Poleg tega je zaradi zaostrenih razmer zaposlovanja interes za pridobitev strokovne izobrazbe z izobraževanjem ob delu precej upa-deL
Tako so delavski univerzi ostali le programi družbenopolitičnega in idejnopolitičnega usposabljanja ter krajši programi za potrebe dela, kot so na primer krajše seminarske oblike, ki pa so organizacijsko veliko zahtevnejše od daljših. Zato so tudi stroški takšnega usposabljanja večji.
Delavska univerza pri uresničevanju programa velikokrat naleti na težave objektivne in subjektivne narave. Predavateljski aktivi so za mnoge teme prešibki. Ker izhajajo predavatelji v večini iz nepedagoških poklicev, so pedagoško-andragoško premalo usposobljeni za predavateljsko delo.
B. M.
V vrtcu začasno vodstvo
Zaradi nepravilnosti v črnomaljskem vzgojnovarstvenem zavodu sprejeli začasen ukrep družbenega varstva
ČRNOMELJ — Zaradi.nezakonito določenih organov, poslovanja v nasprotju s predpisi, neurejenih odnosov v skladu s sporazumom o združevanju delavcev v delovno organizacijo, kršitev zakona o delovnih raz-meijih in lastnih samoupravnih splošnih aktov je družbeni pravobranilec samoupravljanja v Vzgojriovarstvenem zavodu Oton Župančič iz Črnomlja predlagal začasen ukrep družbenega varstva.
V vzgojnovarstvenem zavodu je že decembra 1981 potekel mandat članom sveta v ožji sestavi, avgusta letos pa tudi v širši sestavi Prav tako
NA VSAKEGA ČLANA MILUON PROMETA
, ČRNOMELJ - Črnomaljska obrtna zadruga Bela krajina je bila ustanovljena pred štirimi leti na pobudo obrtnikov,- ki so se kot kooperanti želeli vključiti v proizvodnjo bivšega Kovinarja, dokončno pa se je oblikovala v samostojno delovno organizacijo pred dvema letoma. To je razmeroma majhna obrtna zadruga, saj ima le 4 zaposlene in 80 članov, predvidevajo pa, da bodo letos ustvarili 80 milijonov dinarjev prometa. Zadruga je registrirana za vsa obrtniška dela, avtoprevozništvo in delo z gradbeno mehanizacijo, največ njenih članov pa opravlja zaključna dela v gradbeništvu. Po besedah direktorja zadruge Franceta Vlahoviča nimajo težav pri iskanju dela v gradbeništvu.
■n
♦
EETRTK0V INTERVJU
I Krizi ni videti konca?!
„Primer" trebanjskega zdravstvenega doma še ni rešen — Z njim se ukvarja ,,paritetna" komisija — Ukrep družbenega varstva za zdaj še ni predviden
TREBNJE - Zdravstveni dom Trebnje je postal „primcr”. Gre za krizo medsebojnih odnosov, kar je porodilo tudi krizo samoupravljanja in odločanja sploh. Zdaj pa tudi prej so se z zdravstvenim domom ukvarjala občinska vodstva družbenopolitičnih organizacij, celo medobčinska politična telesa in delovna skupina CK ZKS. Toda kriza, ki je bržkone dosegla' svojo kulminacijsko točko s prenehanjem delovnega razmerja zobozdravnika Anteja Lončarja (ta najostrejši disciplinski ukrep je dobil zaradi neopravičenih bolniških izostankov, zdaj pa je bil ta ukrep - po mnenju nekaterih samo zaradi formalne napake v disciplinskem postopku - ovr-žen s ponovno sodbo sodišča združenega dela), še vedno traja. K razreševanju nakopičenih problemov naj bi pomagala tudi tako imenovana paritetna komisija, sestavljena iz predstavnikov občinskih družbenopolitičnih organizacij, skupščine in izvršnega sveta. Njen predsednik je Jože Tomažin, ki je tudi predse-.mik občinske konference SZDL Trebnje.
— Tovariš Tomažin, ali nam lahko poveste, zakaj pravzaprav je bila imenovana tako imenovana paritetna komisija?
„Deja! bi, da ne gre za paritetno komisijo, kot nekateri popularno imenujejo naš sestav. Gre preprosto za komisijo, ki naj bi ugotovila dejansko stanje v zdravstvenem domu. Hkrati pa naj bi seveda ponudili tudi
I
Jože Tontažin, predsednik komisije, ki naj bi našla rešitev.
rešitev za težave. Doslej je imela komisija že nekaj' sestankov in jih bo bržkone še imela. Naša naloga je namreč, da ugotovimo, zakaj so v zdravstvenem domu zabredli v sedanjo krizo. Predvsem pa nas zanima, kako v zdravstvenem domu izvajajo program sanacije, ki so ga delavci te ustanove sprejeli na referendumu. Naša komisija seveda dela na podlagi zbranega gradiva ter poročil, ki so jih pripravile družbenopolitične organizacije in delavski svet Na temelju teh gradiv smo pripravili poročilo, ki so ga pretekli teden obravnavali na zborih delavcev v zdravstvenem domu. Na njem izrečene pripombe in predlogi pa naj bi dobili prostor v končnem poročilu. Vendar s tem delo še ne bo gotovo, vse je odvisno od nadaljnjega dela.” (Medtem se je zbor delavcev že sestal in zavrnil poročilo paritetne komisije. Na ta zbor delavcev v zdravstvenem domu pa Dolenjski list ni bil vabljen, ker so-bili v zdravstvenem domu menda užaljeni zaradi našega pisanja. Vabila so dobili samo drugi časopisi. Op. P-)
— Nam lahko poveste, kaj ste zapisali v poročilo?
„Zat se, da smo zapisali premalo, saj smo dobili pripombo, da nismo v celoti zajeli stanja. Torej moramo poročilo še dopolniti. Lahko pa rečem, da je bil tudi ta zbor delavcev odraz razmer v zdravstvenem domu. Kakšne so razmere, pa zdaj že tako vsi vemo.”
- Ali so razmere v trebanjskem zdravstvenem domu zrele za ukrep družbenega varstva? _.,Te zadeve določa zakon. Če so razmere zrele za ta ukrep, pa se moramo v občini šele dogovoriti.”
„Se vam ne zdi, da ste bili v družbenopolitičnih organizacijah nekoliko prekasni z reševanjem stanja v zdravstvenem domu?
„Ne vem, kdo je bil prepočasen, če je sploh kdo bil. Tega ne morem ocenjevati.”
(O razmerah v Zdravstvenem domu Trebnje bodo govorili tudi na seji občinskega komiteja ZKS Trebnje, ki bo 11. oktobra. Za sejo je žc pripravljeno gradivo o idejnopolitičnem stanju v tej ustanovi.)
J. SIMČIČ
je avgusta potekel mandat direktorju VVZ in vodji enote v Semiču, razpis za nova imenovanja, ki v tem času ni bil končan, pa je bil voden nezakonito. Naloga tričlanskega začasnega organa s predsednico Emo Šujico, ravnateljico osnovne šole Milke Šobar-Nataše, je, da v treh oz. petih mesecih izpolni in vnese spremembe v statut VVZ, izvoli svet VVZ in izvršne organe ter razpiše mesta za direktorja in vodjo in jih , imenuje, poleg tega pa zagotovi tudi odpravo ostalih slabosti in motenj v samoupravnih ter medsebojnih odnosih.
Delegatka VVZ je na seji občinske skupščine, ki je sprejela začasni ukrep družbenega varstva, dejala, da se strinjajo s predlogom družbenega pravobranilca samoupravljanja, vendar je poudarila, da zaradi motenj v samoupravnih odnosih v njihovi organizaciji ni trpelo delo z otroki ter da so se delavci obnašali stabilizacijsko.
M. BEZEK
j Že tretjič zmaga
| RIBNICA - Občinska gasil-
• ska zveza Ribnica je sredi sep-■ tembra sprejela načrt dela za : oktober, mesec varstva pred po-| žari.
V oktohru bodo med drugim : izvedli sektorske vaje v Ribnici,
| Loškem potoku, Dolenji vasi,
| Ortneku in Sodražici. Gasilske i razstave bodo organizirali v So-; družici, Ribnici, Loškem potoku S in Dolenji vasi.
1 Prya večja akcija v okviru 3 meseca varstva pred požari pa je 5 bilo občinsko tekmovanje /pio-5 nirskih ekip za prehodni pokal ; občinske gasilske zveze.-Udeieži-
• lo se ga je 10 ekip, večina iz : gasilskih društev, in ekipi „mla-! dih gasilcev” iz osnovnih šol
• Ribnica in Sodražica. Zmagala je S že tretjič zapored ekipa Ribnice 5 in tako osvojila prehodni pokal v
• trajno last. Rezultati: 1. Ribnica
: 297 toč, 2. Sodražica 292, 3. ■
• Retje 275,4. Dolenja vas 274,5. \
• Bukovica 273 itd. Nagrade in : S pokal je najboljšim podelil pred- • ; sednik občinske gasilske zveze j
• Ribnica Aloji Kos.	S
M. GLAVONJIČ ■
Anton Debelak
Uspešni doma in na tujem
Za 35-letnico nova proizvodna hala Opreme
KOČEVJE - Ena najuspešnejših kočevskih delovnih organizacij Oprema je slavila svojo 35—letnico tako, da je odpria novo proizvodno dvorano svojega tozda Lesna predelava, ki so jo zgradili in opremili samo z lastnim denarjem.
Prostori v novi hali merijo blizu 2250 kvadratnih metrov, od tega jih je polovica namenjenih za proizvodnjo, ostali pa za skladišča. Asfaltirali so tudi potrebne površine v okolici. Vse to je veljalo 90 milijonov dinaijev.
Ko se je enota mizarstva pri Opremi širila, ji je začelo doma zmanjkovati dela. Sprejeli so prva večja naročila od drugod. Opremili so hotel Union v Ljubljani, izdelali so trgovsko opremo za Prehrano Ljubljana in za turistične objekte Globtoura pa tudi za Maksimarket in Supermarket v Ljubljani. Kar 10 let so delali mizarsko opremo za potrebe oddelkov kliničnega centra v Ljubljani. Ob tem so se srečavali z raznimi tujimi partnerji in si nabirali izkušnje. Tako smo laboratorijsko pohištvo včasih uvažali, danes pa ga v pretežni meri izdeluje kočevska Oprema in uvoz skoraj ni več potreben. Oprema opremlja celo že 'laboratorije v tujini (Irak, Jemen, Alžirija, Sovjetska zveza itd.).
Na svečanosti je tozd Lesna predelava predstavil direktor Vinko Rauh, proizvodno halo pa je odprl eden najstarejših članov kolektiva, Miha Jurkovič. Opreino je predstavil direktor delovne organizacije Lojze Eržen, na svečanosti pa je govoril še predsednik občinskega izvršnega sveta Stane Letonja.
J. P.
RIBNICA - Letos smo se za vedno poslovili tudi od prizadevnega dolgoletnega telesnokultumega delavca pri TVD Partizan Ribnica Antona Debelaka.
Anton Debelak se je rodil 1896 v Rapljevem v Strugah. Izučil se je za sodavičarja in vodil sodavičarstvo pri Bukovčanu in od takrat ga poznamo Ribničani kot Bukovčevega . Tončka. Kmalu se je vključil v Sokolsko društvo, kjer so mu podobno kot po vojni pri Partizanu zaupali gospodarske in denarne posle. V letih 1932 - 1934 je sodeloval pri gradnji tedanjega sokolskega doma, danes doma TVD Partizan, v letih 1956 in 1957 pa pri gradnji ribniškega stadiona. Kljub visoki starosti je še pred nekaj leti obiskoval Ob sobotah in nedeljah dom Partizana ter skrbel v njem za red in disciplino med mladino.
Društvo Partizan se ne bo moglo nikoli dovolj zahvaliti svojemu prizadevnemu članu Bukovčevemu Tončku, ki je sodeloval pri vseh sokolskih in Partizanovih prireditvah, tudi pri pripravah in izvedbi proslav ob 50- in 60-letnici telesne kulture, kj smo ju v Ribnici praznovali leta 1956 in 1966.
FRANC LEVSTEK
i
£
ZA JUBILEJ POHVALA — Na svečanosti ob 35-Ietnici Opreme so med drugim odprli novo proizvodno in skladiščno halo (levo), pred katero so se slikali člani kolektiva, ki so pri Opremi že vseh 35 let in so ob tej priložnosti prejeli za zvestobo posebna priznanja. (Foto: Primc)
Dobri boljši, slabi še slabši
Razlike med delovnimi organizacijami se še povečujejo — V težavah trgovina
repromaterialu hitro naraščajo. V najtežjem položaju je trgovina na drobno, ker se zmanjšuje prodaja.
RIBNICA — „Razlike med gospodarskimi organizacijami v ribniški občini se poglabljajo. Uspešne (Riko, ITPP, Eurotrans in še nekatere) so letos še bolj uspešne, manj uspešnim (Inles, Donit, Žičnica in trgovina na drobno) pa gre vedno slabše," je ugotovil predsednik občinskega izvršnega sveta Franc Lapajne na zadnjih sejah zborov občinske skupščine Ribnica med obravnavo rezultatov polletnega gospodarjenja.
Dobri rezultati so ponekod bolj posledica nihanj na trgu kot dobrega gospodarjenja. Ponekod pa so tudi posledica dobre poslovne politike v preteklosti. Izvozniki (dolgoletni) dosegajo v glavnem dobre rezultate.
Uspešnejši so tudi tisti, ki imajo lastna obratna sredstva. Najbolj obremenjena je trgovina. Za obresti daje ribniško gospodarstvo približno toliko, kot prispeva za delovanje vseh SIS družbenih dejavnosti (do polletja okoli 130 milijonov dinarjev).
Prodaja se odpira, zato so ponekod že ukrenili potrebno za pove Čanje proizvodnje. V Inlesu so uvedli delo ob prostih sobotah in preusmerili nekaj delavcev iz administracije v proizvodnjo. V ITPP so nekaj delavcev prekvalificirali. Za večjo proizvodnjo pa so potrebne tudi večje investicije. Več denarja za ta namen bo, ker je gospodarstvo razbremenjeno, saj so znižani prispevki za skupno in splošno porabo.
Analizirati in po možnosti znižati bo treba tudi izdatke za SIS s področja gospodarskih dejavnosti. V drugem polletju je treba okrepiti še izvoz; posebna pozornost pa mora veljati tudi hitrejšemu obračanju obratnih sredstev, saj bo tako potrebnih manj posojil zanje.
V Inlesu so do polletja sicer odpravili izgubo prvega četrtletja, vendar spet lezejo v težave, ker cene
Tudi marže so vedno nižje in so padle od nekdanjih 21 že na 14 odst. vrednosti blaga.
Kot zanimivost naj zapišemo, da delegati s področja gospodarstva v svojem zboru o gospodarjenju in načrtih svojih organizacij za uspešnejše gospodarjenje niso razpravljali. Nekoliko bolj živahni so bili delegati šolstva, ki so povedali nekaj zanimivih misli, o čemer poročamo posebej.
JOŽE PRIMC
SPET PIKNIK ZA IZSELJENCE
KOČEVJE - Na nedavnem občnem zboru kočevske podružnice Slovenske izseljenske matice so izvolili za novega predsednika Staneta Jajtiča, za tajnico Ireno Poje in blagajničarko Marijo Andopek. Dosedanjemu predsedniku Ludviku Trohi pa so izročili listino, s katero so ga potrdili za častnega predsednika podružnice.	'
V bogat program dela za naslednje obdobje so med drugim zapisali, da bodo 22. julija prihodnje leto spet organizirali izseljenski piknik.
ŽENA S ŠKAFOM - Pri vzgojnovarstvenem zavodu „Če-belica” ob Ljubljanski cesti v Kočevju je 28. septembra direktorica VVZ Zalka Kocjan odkrila kip „Žena s škafom”, ki je delo domačega kipaija Matije Glada."(Foto: Primc)
ODPRLI VRTEC
VAS - V Vasi v KS Kostel v kočevski občini so 30. septembra odprli v prenovljenih prostorih osnovne šole vrtec. Zanj je prijavljenih 15 otrok z obeh bregov Kolpe, od tega 6 s Hrvaške, iz Broda na Kolpi in okolice. Prve dni bo obiskovalo vrtec le 8 otrok, ostali, ki so zdaj v varstvu pri drugih ljudeh, pa se bodo priključili postopoma.
Št. 40 (1782) 6. oktobra 1983
DOLENJSKI LIST
■ m-
hi
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
G
Prodornost
posavske
zbornice
Razvojni center pri brežiškem Regionu? — Banke naj kreditirajo poskusno proizvodnjo
BREŽICE - Medobčinska gospodarska zbornica za Posavje je dala pobudo, da bi v okviru delovne organizacije Region v Brežicah ustanovili posebno enoto za razvojno-raziskovalno delo kot zametek nekakšnega razvojnega centra v Posavju. Sredstva, ki jih je posavsko združeno deio plačevalo za opravljene storitve raznim institucijam v republiki, bi ostala v regiji, Region pa bi med drugim tudi usklajeval razvojno-raziskovalno delo v Posavju.
Organom obeh bank, LB -Temeljne posavske, banke in Beogradske banke v Krškem, pa je Medobčinska gospodarska zbornica predlagala, naj bi del dohodka banke, ki se ob zaključnih računih deli med članice, namenili za kreditiranje poskusne proizvodnje razvoj no-razi-skovalnih nalog.
Zbornica skuša sooblikovati tudi zakonodajo, ki ureja pogoje gospodarjenja. Z banko, Službo družbenega knjigovodstva in Društvom finančno-računovod-skih delavcev v Posavju so bili pobudniki v Sloveniji za uskladitev navodil za izračun obveznosti združevanja sredstev skladov rezerv z zakonom o skladu rezerv. Navodila namreč ne določajo natanko, kateri del sredstev rezerv je osnova za združevanje. Zato bi nekatere organizacije združenega dela morale združevati v te sklade celo več sredstev rezerv, kot so jih imele na računu. Pubudo Posavcev so v Gospodarski zbornici Slovenije podprli in je že v predlogu novega zakona, kar kaže na večjo prodornost medobčinske gospodarske zbornice za Posavje.
P.P.
Bolniki poslej pod kontrolo?
Pobuda za nadzor nad bolniškimi izostanki je pripeljala do dejanj
BREŽICE — Številne razprave o sezonskih bolniških dopustih v času trgatve, sušenja krme in drugih del na kmetijah so zdaj v brežiški občini doživele epilog v samoupravnem sporazumu o kontroli delavcev v staležu. Združeno delo je dalo pobudo in izvršni svet je poklical na razgovor predstavnike zdravstvenega doma, ker večina meni, da tak nadzor lahko naj-
laže in najbolj smotrno opravlja služba v okviru tega tozda. Gre za to, da je s tem kontroloiju zagotovljeno strokovno sodelovanje in da v hiši tudi najlaže pride do potrebne zdravstvene dokumentacije.
Za plačilo kontrolne službe in Za način dela pa sc bodo tozdi, podpisniki sporazuma, predhodno dogovorili. V sporazumu, zanj je
Potrpljenje ima meje
Brestaniški ,.primer" kliče po odgovornosti — Ljudje tji dni brez vode, nove cisterne pa niso uporabili
KRŠKO — Poročilo o ko-munalno-stanovanjskem gospodarstvu je dobro, njegova poglavitna pomanjkljivost pa je, da je le premalo nakazanih rešitev, kdaj naj kaj krajani pričakujejo. To je bilo med drugim poudarjeno na nedavni seji zbora krajevnih skupnosti krške občinske skupščine.
Zlasti živahno so 'razpravljali o tem poročilu delegati brestaniške krajevne skupnosti, ki so postavili nekaj vprašanj samoupravni komunalni in stanovanjski skupnosti ter Kostaku. Kljub temu da so bili predstavniki le-teh prisotni na seji in kljub dejstvu, da bi morda katero od vprašanj bolj spadalo na skupščino komunalne interesne skupnosti, zadovoljivih odgovorov zvečine ni bilo. Še več: na marsikatero vprašanje delegatov so odgovorni predstavniki „modro“ molčali.
Brestaničani pogrešajo predvsem, da v omenjenem poročilu ni zajeta problematika enote za urejanje zemljišč. Definicija komunalno urejene parcele bi zanimala marsikoga, ki se loteva gradnje hiše, zlasti še bi morali razjasniti odgovornost prodajalca parcele do kupca, ki je poravnal vse obveznosti. Ob tem se zastavlja tudi vprašanje dopustnosti in odgovornosti, da prodajajo gradbene parcele, čeprav niso povsem komunalno opremljene.
Most zarečenih obljub
Ogorčenje ob zaprtju mostu čez Mirno pri Gaberju Vaščani pripravljeni pomagati — Nujen dogovor
GABERJE' - S sestanka na sestanek so krajani številnih zaselkov in vasi med Jelovcem in Tržiščem v sevniški občini opo-zaijali na vse bolj trhel most čez Mimo, deležni pa so bili le obljub.
BAZEN DO POLETJA?
SEVNICA - Bo mesto že prihodnje poletje končno premoglo kopalni bazen? Za Kopitarno so se namreč v zemljo zagrizli Betonovi buldožerji. Nič kolikokrat sprožena in vedno znova umaknjena želja po takem objektu bo slednjič le uresničena. Kot je znano, je investitor Gostinsko podjetje (ABC Pomurka), delajo pa z denarjem, ki ga že lep čas odvajajo delavci iz vse občine. Poseben odbor si prizadeva, da bi sedaj, ko so se pričela vsaj pripravljalna dela, letos naredili čimveč. Denar je namreč zbran.
,V
Za Brestanico je pereča predvsem oskrba z vodo, saj ostajajo brez vode navkljub nedavni obnovi vodovodnega omrežja številni krajani (zlasti Dorca in Gorice). Za pomoč oziroma mnenje so zaprosili celjskega pravobranilca, ki je Brestani-čanom brž pojasnil, da se na vodovod ne bi smeli priključevati novi porabniki, dokler ni urejena oskrba krajanov z vodo. Agrokom-ibnat pa se je, denimo, priključil brez soglasja krajevne skupnosti.
Ljudje sprašujejo ne le o odgovornosti, marveč tudi o strokovnosti delavcev Kostaka, kajti nikakršnega opravičila ni za to, da je nekaj sto Brestaničanov kar tri dni ostalo brez vode, ker je delavec Kostaka ob manjšem popravilu vodovoda zaprl napačen ventil. Še več: zakaj niso bile uporabljene cisterne, ki jih je Kostak dobil v upravljanje, če so že menili, da je napaka taka, da terja obnašanje kot v izjemnih razmerah?
P. PERC
zdaj napravljen osnutek, bodo podpisniki določili, kako se morajo zavarovanci ravnati med začasno nezmožnostjo za delo. V primeru, da jih bo kontrolor zalotil pri delu doma, bodo poslej izgubili nadomestilo za osebni dohodek, razen tega pa sc bodo v delovni organizaciji morali zagovarjati zaradi disciplinskega prekrška.
Pobudniki za vnovično uvedbo nadzora nad bolniki upajo, da bo podpis sporazum# zagotovo zmanjšal število neupravičenih bolezenskih izostankov. Dosedanji pozivi namreč niso rodili kaj prida sadov, ker ni bilo sankcij. Nihče ni bil prikrajšan, saj si je med „boleznijo” lahko marsikaj naredil doma in tako nadomestil odstotke, ki so mu jih odtrgali.
Kolikšna je resnična pripravljenost kolektivov za sporazum, se bo videlo ob podpisovanju. Z njim bodo delovne organizacije sprejele nase tudi finančno obveznost za plačilo zahtevane službe, kajti izdatkov zanjo v nobenem primeru ne morejo naprtiti zdravstveni skupnosti-	J.	TEPPEY
NI BILO ČASA ZA CESTE?
SEVNICA - Običajno se delegatske razprave začno in končajo s cestami. V torek, 29. septembra, pa se je primerilo, da se je zaradi nesklepčnosti v zboru uporabnikov morala raziti skupščina skupnosti za ceste. Razen finančnega načrta, torej povsem določene stvari, bi morali delegati obravnavati tudi poročilo novomeškega cestnega podjetja, ki poslej skrbi za večino cest v občini.
Most pa je vztrajno propadal. Sredi septembra so cestarji zaradi nevarnosti, da se bo podrl, na vsako stran mostu stresli velik kup peska.
Kar 23 ogorčenih krajanov se je zbralo v sredo, 28. septembra, zvečer na pravcatem protestnem shodu ob mostu. Želijo javen odgovor pristojnih pri novomeškem Cestnem podjetju in kajpak boštanjski krajevni skupnosti.
Prizadeti niso zgolj naključni potniki, ki raje tvegajo nekaj makadama za krajšo pot do Krmelja. Na obeh bregovih reke imajo njive in travnike kmetje- Med njimi so trdni kooperanti, ki sedaj ne morejo do mlečne zbiralnice pri Marovtu. Naj otavo, buče in še kar je jesenskih pridelkov, vozijo preko Tržišča, Krmelja in Hinje?
Jezni krajani menijo, da je tako zato, ker so na meji boštanjske in šentjanške krajevne skupnosti. Cestne službe so se organizirale in reorganizirale, most pa je propadal.
A.	Z.
Električna rešilna bilka
Elektrarna v Brestanici kot rezerva v stalni pripravljenosti — Ne kuri mazuta, ampak primarni bencin
BRESTANICA - Čeprav predstavlja 84 megavatov moči brestaniške plinsko-parne elektrarne komaj 6 odst. v slovenskem elektroenergetskem sistemu, so bili vedno njeni kilovati bilka, katere smo še oprijeli tudi ob nedavnih silnih pomanjkanjih električne energije.
190-članski kolektiv Elektrarne Brestanica tudi v najbolj kritičnem mesecu septembru ni odpovedal. Delavci so dokazali pripravljenost in strokovnost, saj so ob štirih vklopih venomer poslali v omrežje električno energijo najpozneje v desetih minutah od trenutka, ko je stikalec v elektrarni dobil po posebnih zvezah nalog iz republiškega dispečer-skega centra. V tem mesecu so proizvedli 1,919.000 kilovatnih ur in tako rešili marsikakšno tovamo pred nevšečnimi redukcijami.
„Študija Elektroinštituta Milan Vidmar je pokazala, da povzroči vsaka reducirana kilovatna ura gospodarsko škodo v višini 10. do 300-kratne prodajne vrednosti kilovatne ure. Naši fiksni stroški so okoli 300 milijonov dinarjev. Letošnji plan predvideva proizvodnjo 11 milijonov kilovatov, letno pa smo sposobni proizvesti okrog 500 milijonov kilovatnih ur električne energije. Lansko izgubo
okrog 970 milijonov dinarjev smo pokrili z zmanjšanjem amortizacije, vendar ne bi smeli ponavljati napak iz drugih republik, da bo tepena razširjena reprodukcija," meni vodja fi-nančno-tačunovodskega sektorja EB Silvan Mozer.
Nekateri deli opreme bolj trpijo, kot če bi bila elektrarna v obratovanju. Samo lani je bilo več kot 200 vključitev, letos od maja pa 13, če seveda nekoliko poenostavimo štetje števila vklopov, pri čemei v elektrarni vodijo natančno evidenco o obratovanju sleherne izmed petih turbin. „Primerjamo se z gasilci. So izredno pomembni; ko nič ne delajo, so samo strošek, kopa so v akciji, je naložba vanje mnogokratno poplačana," slikovito oriše vlogo elektrarne direktor inž. Vinko Fric.
Delavci elektrarne so zelo občutljivi za netočnosti, kijih slišijo ali prebero o svojem kolektivu. „Ta elektrarna ni nikoli uporabljala mazuta za gorivo in ga tudi ne more, ker je tehnološko opremljena tako, da lahko kuri le primarni bencin. V Jugoslaviji je zelo malo porabnikov tega stranskega proizvoda rafinerij. Kolikor vem, je to samo se elektrarna, pravzaprav toplarna, v Beogradu," pojasni inz. Fric.
PAVEL PERC
Vsak pri sebi in vsi skupaj resnici do dna
BREŽICE Spoznanje, da brežiška občina gospodarsko nazaduje, da ni razvojnih projektov za njeno jutrišnjo podobo in da si s površnim samozadovoljstvom ob preživetju dosedanjih kriz večina zastira resnico, je na izziv ostrih stališč predsedstva OK ZKS na zadnji seji občinske konference spodbudilo razprav-ljalce h kritični besedi.
Sodeč po tem se ob tričetrt-lctju vendarle lahko nadejamo temeljitejšega pretresa gospodarjenja z že nakazanimi ukrepi za uspešnejši start v prihodnjem letu in razvojnimi možnostmi za daljše obdobje. To velja enako za delovne kolektive kot za 'obravnave na občinski ravni.
Do realne slike pa sc bodo delavci, organi skupščine ter DPO dokopali le s podatki, ki jih zdaj v poročilih pogrešajo. Gre predvsem za to, da se uspešnost izrazi s količinskimi prikazi proizvodnje in ne le s cenami, ki skrivajo v sebi inflacijo. Enako velja za izvoz, saj odstotek povečanja spričo sedanje majhne vrednosti nič ne pove.
Pri izvozu pa ne bi smeli pozabiti na pregled podatkov o deležu malega gospodarstva, da ga ne bi podcenjevali ali obratno. In za tiste delovne organizacije bi morali vedeti, ki svoje izdelke izvažajo posredno, saj bi jim v ocenah sicer lahko delali krivico.
V Posavju je končno tudi Gospodarska zbornica, na katero se delovne organizacije premalo obračajo, jo podpirajo in z njeno pomočjo iščejo možnosti za povezovanje ali za preusmerjanje proizvodnje, če s sedanjo ne morejo računati na izvoz.
J.T.
OBNOVA MOSTU ČEZ SAVO
BOŠTANJ — Po sedemnajstih letih ponovno barvajo konstrukcijo železniškega mostu preko Save na dolenjski progi. Delavci ptujskega Pleskarja najprej s peskanjem odstranjujejo staro barvo in korozijo. Pozornost vzbujajo peskarji, ki v potapljačem podolžnih opravah peskajo železno konstrukcijo. Marsikdo bi se v tej opremi s težavo premikal po tleh, ti delavci pa v njih vešče plezajo po ozkih odrih na slokih lokih mostu. Zaradi oblakov prahu dobivajo po cevi zrak za dihanje. Praviloma strojnik ustavlja stroj vsakih tri četrt ure, da si delavci lahko očistijo masko. Pod visokim pritiskom iztisnejo na teden okrog 30 ton kremenčevega peska.
17. SREČANJE UPOKOJENCEV
KRŠKO - Prejšnjo soboto so v delovnem kolektivu Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj v Krškem pripravili že 17. srečanje svojih 250 upokojencev. Prišlo je 170 upokojencev, ki so si ogledali tovarno, o razvojnih prizadevanjih svojega bivšega kolektiva pa se seznanjajo tudi s pomočjo mesečnika Obveščevalec. Upokojenci so si ogledali tudi kulturnozgodovinske znamenitosti Kostanjevice^ sobota pa je hitro minila v družabnem vzdušju.
Na delo ni prišel niti eden
V Jugotaninu iskali pomoč za kalanje lesa, hkrati pa hiteli z remontom
SEVNICA — Ob torkovih večerih lahko na malih zaslonih spremljamo angleško nadaljevanko ,JDelavci na čmo“. Se ta podoba pojavlja tudi v naših razmerah? Namreč da ljudje odklanjajo ponujeno delo, ob tem pa delajo kaj drugega in po možnosti vlečejo nadomestilo OD.
čajo remont. V negotovosti so bili še zaradi nekega uvoženega tesnila in zaradi doslej največjih zalog lesa na lesnem skladišču, ki je večinoma nerazžagan in nerazklan. Ukvarjajo
ČESA TAKEGA ŠE NE! Pavel Kodrič je bil 22 let cestar. ,J)a sem na stara leta dočakal kaj takega!" se jezi.
a V sevniškem Jugotaninu bi potrebovali' več pridnih rok za razžago-vanje in kalanje taninskega lesa. Gozdarji namreč vse bolj poredko pošiljajo metrske cepanice, enostavnejša je dobava celih hlodov. Jugo-taninci imajo s tem seveda obilo težav, vse skupaj (ta predstavlja ozko-grlo proizvodnje.
Slišali so o brezposelnih, pravimo jim iskalci zaposlitve pri skupnosti za zaposlovanje. Tam so jim rade volje priskrbeli sezname; V sevniški občini so iz Jugotanina ponudili to delo 21 ljudem. V tovarno jih je po
napotnico za zdravniški pregled prišlo vsega pet. Iz krške občine so imeli 17 naslovov. Na razgovor jih je prišlo četvero. Na delo pa niti eden!
Na nedavnem pogovoru — pripravila ga je skupnost za zaposlovanje — so nekateri godrnjali, češ to je le 'sezonsko delo. V Jugotaninu tega ne zanikajo, vendar pristavljajo, da bi marsikdo, ki bi se pri delu izkazal,
lahko dobil stalen kruh  Če bi
seveda prijeli zanj.
Minuli teden so bili v tej sevniški tovarni že na tem, da skoraj teden dni pred enomesečnim rokom kon-
• Z veliko večino „ZA“, kar 91,95-odstotno, so se na referendumu odločili delavci Jugotanina o samoupravnem sporazumu za združitev v DO Belinko. Podobna aktivnost poteka tudi v tej ljubljanski tovarni. Nova samoupravna organiziranost naj bi bila nared po
1.	januarju.
sc z mislijo, ali z zagonom tovarne počakati še en teden, medtem pa vse delavec poslati na kalanje lesa?
A.	ŽELEZNIK
Novo v Brežicah
ČE BI SE POZNALI, BI se: BOLJE RAZUMELI Za ta leden sklicujejo v Brežicah sestanek s .štipendisti, da bi jih seznanili z razmerami v občini in z možnostmi za zaposlovanje v domači in v obeh sosednjih posavskih občinah. Skupaj s štipendisti so vabljeni tudi drugi študenti in starši, če jih zanima, kakšne so potrebe po šolanih ljudeh. V času, ko je vsak kolektiv zaskrbljen za jutrišnji dan, pričakujejo večji odziv mladih, večjo željo po informacijah iz svoje občine, pa tudi večjo pripravljenost do izpolnjevanja dolžnosti. Pobudo za srečanje s študenti so tokrat dali odbori za planiranje, dolgoročno načrtovanje kadrov, izobraževanje in štipendiranje občinske skupnosti za zaposlovanje.
NAJLAŽE JE POKAZATI NA SOSEDA Zaposleni v brežiški občini kritizirajo neusklajenost delovnega časa'v Posavju. Tisti, ki, ne vedo za potek dogovorov, so prepričani, da so kršitelji v Krškem, vendar seje izkazalo, da so korenine nediscipline v domači ter sevniški občini, saj se celo konfekcijska industrija z izključno ženskimi delovnimi močmi najbolj ogreva za začetek pred sedmo uro zjutraj. Dogovaijanjc v regiji se nadaljuje.
V času od 23. do 30. septembra 1983 so v brežiški porodnišnici rodile: Nevenka Hudorovič iz Gazic - dečka, Terezija Frigelj iz Loč -Sanjo, Jožefa Gračner iz Sremiča -Sabino, Ingrid Zupančič iz Mihalov-ca - Kristijana, Milena Trefalt iz Črnca - Moniko, Darinka Bračun iz Zdol - Tilena, Vlasta Kodrič iz Samobora - Vlatko, Zdenka Nikolič iz Pojatnega - Sandro, Danica Šoba iz Raven - Sandija, Milena Jankovič iz Brestanice - Zdravka, Štefka Pečnik iz Piršenbrega -Borisa, Štefanija Turina iz Samobora - Sonjo, Rozalija Valent iz Lenišča - dečka, Marija Kovačevič iz Bušeče vasi — dečka, Biserka Herakovič iz Velike Rakovice -Tomislava, Snježana Matijevič iz Strmca - Ivano, Božica Bukovec iz Krškega - Renato, Anka Barilovič iz Gornje Pušče - deklico, Gordana Pšeničnik iz ’ Velikega Obreža -Gorana. Če stitamo.
Krške novice
NEPOTREBNO RAZBURJANJE - Delovni čas je močno razburkal duhove delavcev številnih kolektivov in povzročil veliko nezadovoljstva. Ko smo 26. septembra naredili anketo po največjih delovnih kolektivih, smo ugotovili, (Ja jih je večina upoštevala priporočilo izvršnega sveta, naj bi z delom pričeli ob 7. uri, čeprav so zvečine želeli pričeti z delom uro poprej.- V tozdu Vzdrževanje tovarne Djuro Salaj in Kovinarski pa so delavci pričeli delati ob 6. uri, ker so tako zahtevali delavci. V Kovinarski, denimo, kljub temu da tedaj vozni redi še niso bili usjfclajeni (zato tudi ni bilo organiziranega prevoza), ni manjkalo več kot nekaj odstotkov delavcev.
Čekov ne marajo - v
servicu Zastava avta v Krškem fmančno-administrativne delavke odklanjajo plačilo obveznega zavarovanja s čeki, čeprav so ti uradno priznano in po vsej Jugoslaviji že dokaj uveljavljeno plačilno sredstvo. Čudno je, da v mestu, kjer sta dve banki in razne medobčinske inštitucije, še niso uspeli zlomiti take samovolje ali provincialne zaplan-kanosti. . .
Sevniški paberki
VABIJO NA TRGATEV - Folklorna skupina KUD Antona Ume-ka-Okiškega iz Boštanja skuša obujati nekatere šege in navade. Tako bodo zaplesali družno s člani pobratenega društva Rudija Jedre-tiča iz Ribnega pri Bledu na vinski trgatvi pri Martinu Dolinšku na Vrhu nad Boštanjem. Veselo bo v soboto od 18.30. dalje.
DOBRODOŠLI MALČKI - V sevniški vrtec Ciciban lahko še danes in jutri pripeljete malčke, ki sicer niso v varstvu v vrtcu. V soboto so na praznovanju jeseni dobrodošli vsi v starosti od 2 do 6 let. Srečanje z vrtcem je za take otroke ponavadi posebno doživetje. Starši, vzemite si čas in pripeljite otroke!
ZAMETKI TRŽNICE - Krajevna skupnost je asfaltirala ploščad pred nekdanjo Zupančičevo hišo. Sem so prestavili obe stojnici, saj bi radi, da bi se tu razvila mestna tržnica. Če bo ponudba, jo bodo našli tudi kupci.
USIČARJI IZ _ VSF SLOVENIJE
RADNA- - ScvrušKi radioklub Amater bo v soboto gostitelj republiškega tekmovanja v lovu na lisico. Zanimivost tekmovanja v iskanju skritih oddajnih postaj bo sodelovanje vseh starostnih skupin, od najmlajših do veteranov. Start skupin bo pred Jutranjko, „lisice” pa bodo skrite v gozdu pod Konjskim.
£ i £ £
kultura
in
izobra-
ževanje
pisma
in
odmevi
OB TEDNU OTROKA RAZSTAVA IGRAČ
V tednu otroka (od 3. do 10. oktobra) bo WO Loka pripravila razne zaposlitve za otroke. Vsi predšolski otroci, tudi tisti, ki niso v vrtcu, si bodo vsak dan popoldne lahko ogledali diafilme, poslušali pravljice, peli in risali. Ob koncu tedna bodo v vrtcu odprli razstavo ■grač za otroke do 7. leta starosti. Veliko igrač so naredile vzgojiteljice, same so za t. L ljubkovalne igrače izdelale tudi kroje in po teh bodo igrače lahko izdelali tudi starši.
ANICA ŽELJEŽNJAK OŠ Črnomelj
NA SEJMU OBRTI V CELJU
21. septembra smo se učenci 7. in 8. razreda z avtobusom odpeljali v Celje na sejem obrti. Videli smo različne izdelke od oblačil, zdravil in ličil do ročnih deL Vse, kar smo spoznali, nam bo koristilo pri nadaljnjem izobraževanju. V Celju smo si ogledali tudi spomenik Karlu D. Kajuhu.
MILENA SIKOŠEK OŠ Koprivnica
SREČANJE Z A. INGOLIČEM
Ob otvoritvi novih prostorov ljudje knjižnice v Novem mestu sem «la med številnimi udeleženci pogovora s pisateljem Antonom Ingoličem. Prebrala sem že veliko njego-vih knjig, prav zdaj imam za domače branje pripoved o Dečku z dvema imenoma. Opogumila sem se in pisa-
Pozabljeni  jubileji____________
Dvajsetletnica doma Partizana in nove pošte
upuguimid sem se j/*«*
telja vprašala, ali je junak Janko res živel. Pisatelj je razložil, katere dogodke je popisal v zgodbe Vojna res m prizanašala ljudem, nekaterim pa je Še po osvoboditvi grenila življenje.
INGRID MOŽINA novin. krožek OŠ Dol. Toplice
KOČEVJE - Letos praznujemo 40-letnico Kočevskega zbora in še mnogih drugih pomembnih dogodkov, predvsem iz NOB, ki jih praznujemo v občinskem, republiškem in zveznem merilu. Ob tem pa pozabljamo na obletnice, ki so bile za našo občino tudi pomembne.
3. oktobra 1963 je til odprt novi dom TVD Partizan v Gaju. Takrat so mnogi menili, da je za Kočevje prevelik, pa se je izkazalo, da ni, in smo kasneje zgradili še eno telovadnico. To je eden najlepših športnih objektov v Sloveniji. Žal je v zadnjih letih dom bolj slabo zaseden, čeprav je mladine, ki bi v njem vadila, dovolj.
4. oktobra 1963 je bila odprta nova kočevska pošta, za katero smo tudi menili, daje prevelika. Izkazalo pa se je, da je premajhna, zato so pred kratkim podrli nekatere sosednje stavbe, da bodo zgradbo pošte razširili.
Praznujemo tudi okrogle obletnice gradnje novega zdravstvenega doma, tržnice, preoblikovanja mestnega vodovoda itd. Vse smo odpirali z navdušenjem, a so žal mnogi objekti kasneje zašli v izgubo in se z njo še (lanes otepajo.
ANDREJ ARKO
DAN PIONIRJEV
Dan pionirjev 29. september so na številnih šolah počastili s pionirskimi odrednimi konferencami in najrazličnejšimi prireditvami, kot nam poročajo številniki dopisniki: Romana Šafer iz OŠ Globoko, Nataša Malnar iz OŠ 12. SNOUB Novo mesto, Sonja Žagar iz OS Mirna peč, Mojca Florjančič iz Brežic in Mojca Pešec iz OŠ Boštanj.
V GOZDU
Med učno uro v gozdu smo spoznali, kaj vse skriva gozd in kakšno je življenje v njem. Nabirali smo tudi gobe. Potem smo se vrnili v šolo, kjer smo v razredu pripravili razstavo vsega, kar smo nabrali v gozdu. Ker rada raziskujem, si želim več takšnega pouka.
EDITA JANKOVIČ OŠ Koprivnica
Najcenejša toplota čaka
Akcija pobiranja lesnih ostankov v gozdu še traja
V sedanjem času energetske krize in stabilizacije našega gospodarstva . je spet postala aktualna možnost oskrbe z dodatnimi in cenejšimi toplotnimi viri, kot so lesni ostanki na sečiščih ter razna leže vina, suhljad in sušice, ki brez koristi propadajo v gozdu.
V primerjavi z gorilnim oljem in premogom so tudi sicer drva najcenejši toplotni vir, dosegljiv širšemu prebivalstvu. Toda vedeti je potrebno, da ponudba izdelanih metrskih drv še daleč ne dosega povpraševanja, da morate zanje poskrbeti že zgodaj spomladi, pa še bodo nekateri ostali brez njih. Gozdarji imamo tudi obveznosti pri preskrbi tovarne celuloze v Krškem z bukovim celuloznim lesom. Dobavljamo jim enak les, ki se kot drva 1. klase pokuri v peči, pa še skoraj enkrat več iztržimo zanj.
Letošnja akcija pobiranja lesnih ostankov v j;ozdu, katere pobudnik je spet Splošno zdniženje gozdarstva olovenije, je nadaljevanje lanske novembrske, ki pa se je pričela prepozno. Pravzaprav pa moramo povedati, da na območju gozdnega 8°spodarstva tak način preskrbe s
NlJdFiija voda
Nered z vodovodom — Preide naj v druge roke!
Ne morem si predstavljati, da kot vaščan vasi Jurjeviča pri Ribnici na dolenjskem pijem najdražjo vodo na našem območju, in to v kraju, kjer m pomanjkanja te nadvse dragocene naravne dobrine.
Pišem o vodi, ki jo pijemo vaščani Kota, Jurjeviče, Brež in Dolenjih Lazov. Vodovod je bil zgrajen okoli leta 1900. Zdaj je brez pravega gospodarja. Kot sem seznanjen, naj bi se za vodovod brigal odbor, vendar pa se tovariši v njem do zaupane dolžnosti niso obnašali odgovorno “t tesno. V teh letih so sc naučili samo odpirati in zapirati vodovodne ventile in še teh, mislim, ne zastonj.
Za vodarino plačujemo okoli 200 do 300 dinarjev na mesec — za vodo, ki je nimamo! Mislim, da je edina rešitev v tem, da prevzamejo vodovod v upravljanje ustrezne strokovne organizacije, saj se zdaj dogaja, da tisti porabniki, ki imajo dovolj vode, vodarine - nočejo plačevati.
CIRIL TOMAZIN Jurjeviča
E'
kurivom ni nič novega. Že dolga leta nazaj so se v vsakem letnem času možnosti naprave drv, ki napadejo pri pripravi tal za pogozdovanje, pri čiščenju nasadov, reševanju iglavcev, redčenju letvenjakov, pri l Dodelavi snegolomov itd., posluževali delavci gozdnih obratov in prebivalci bližnjih vasi in naselij. Obstaja celo posebni cenik za prodajo lesa na panju in odpadkov pri panju ali ob gozdni cesti. Odkar je možnost prodaje votle ali zelo grčaste hlodovine za izdelavo ivemih plošč, je prodaja teh odpadkov ukinjena. Vseeno smo na opisane načine omogočili nabavo kuriva velikemu številu porabnikov.
V gozdu pa je še mnogo odpadkov, ki ostanejo po sečnji; to so razni odrezki, krajša polena, suhljad, debelejše veje in vrhači. Potrebno jih je le znositi na kup ter naložiti in odpeljati. Pripominjamo, da daljšega prevoza pri kalkulaciji stroškov ti odpadki ne prenesejo. Tudi če boste za pripravo, iznos in nakladanje ljudi posebej plačali, se vam to ne izplača. Z velikimi stroški bi to lahko opravili tudi mi gozdarji.
Ce pa tudi bi na zimo ostali brez drv zaradi težav pri nabavi ali finančnih problemov in imate dovolj časa vi in člani vaše družine za nekajkraten obisk gozda in vam bo delo tudi v rekreacijo, vas vabimo, da se zglasite na najbližjem sedežu temeljne organizacije GG Novo mesto ali stopite v stik s področnim revirnim vodjem. Dobili boste vse potrebne informacije, kako proti plačilu majhne odškodnine priti do tako zelo potrebne kurjave.
Inž. S. K.
HVALEŽNI ALPINI
Pred dobrim letom so Mirenčani pozdravili odločitev delavcev Alpine - tozd Prodaja Novo mesto, da bodo občasno tudi na Mimi prodajali čevlje. To se je v splošno zadovoljstvo tudi dogajalo, ponudba pa je bila tako dobra, da so na Mimi kupovali čevlje celo ljudje iz krajev, kjer imajo tovrstne prodajalne. Zadnjo prodajo so organizirali prejšnji teden kar v prostorih Kolinske (prej je KS Mirna brezplačno nudila prostore Alpini v stari šoli), za kar gre zasluga predvsem predsedniku krajevne skupnosti in direktorju Kolinske na Mimi Maksu Kurentu.
Odslej Alpina na Mimi ne bo več prodajala. Nekdanje poštne prostore namreč trebanjski Mercator — tozd Gradišče preureja v prodajalno čevljev tovarne« Peko. Ce bodo ljudje s Pekom tako zadovoljni, kot so bili z Alpino, bo pokazal čas. Upajmo!
D. Z.
Mima
Vseslovenski kulturni parlament
Plenum kulturnih delavcev O F zasedal že enajstič - Preoblikovati program
RADENCI - V tem zdraviliškem kraju je minule dni potekal že enajsti plenum kulturnih delavcev Osvobodilne fronte, ki bi ga glede na poslanstvo in pomen lahko imenovali vseslovenski duhovni in kulturni parlament. Njegova vloga namreč ni samo v spoštljivem odnosu do preteklosti in raziskovanju, marveč mora, kot je dejal v petek, 30. septembra, prvi dan zasedanja predsednik republiške konference SZDL Franc Šetinc, ustvaijati nadaljevanje tradicije Osvobodilne fronte z aktualnimi nalogami ter dilemami sedanjosti in prihodnosti.
,Plenum se je z dosedanjimi zasedanji že oblikoval kot pomembno mesto razmišljanj in pogovorov o usodi slovenske kulture in slovenskega naroda,” a mu, je dodal
Šetinc, še marsikaj manjka. „Pred-vsem pogrešamo tega, da bi predstavljal stalno, trajno delujočo in vplivnejšo kulturno moč, ki bi na najboljših tradicijah Osvobodilne
Slikarski oktober „Krke”
Jutri v Novem mestu začetek šeste slikarske kolonije „Krke", rta kateri bo devet likovnikov
NOVO MESTO - Devet sli-kaijev bo ustvaijalo na letošnji slikarski koloniji „Krke,“ ki se bo začela jutri in končala v petek, 14. oktobra, z razstavo ustvarjenih del v avli poslovne stavbe tovarne zdravil v Ločni
Organizatorji so povabili k sodelovanju akademske slikarje. Rafaela Nemca, Vido Stivniker-Belantič, Kamila Legata, Milana Rijavca, Franceta Peršina, Petra Adamiča in Enverja Kaljanca ter ljubiteljska slikarja Dušana Lehamarja in Janka Orača. Slednji je član novomeške likovne skupine Vladimira Lamuta.
Podobno kot na dosedanjih kolonijah bo tema tudi na letošnji prosta, vendar v okviru naslova „Clovek in krajina**. Spet bodo prevladovale tako imenovane papirne tehnike: akvarel, gvaš, tempera, risba. Umetniška zbirka „Krke*‘ bo bogatejša za vrsto novih del, z njimi pa bodo predvsem opremili poslovne prostore same tovarne in zdravilišča v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah.
Pričakjujejo, da bo šlo nekaj del tudi tokrat v zasebne zbirke, saj „Krka“ ponudi vsako leto večje število slik v odkup svojim delavcem. Inž. Janez Bulc pravi, da so-200 do 300 slik, nastalih v dosedanjih Krkinih kolonijah, pokupili sami farmacevti, vendar ne samo tisti, ki tvorijo strokovno inteligenco, ampak tudi neposredni proizvajalci
• „Letošnja kolonija bo po številu udeležencev nekoliko skromnejša od prejšnjih, ker se pač moramo tudi na tem področju stabilizacijsko obnašati. Zanjo smo se kljub denarnim težavam, ki nas pestijo od vseh strani, odločili zato, ker si ne moremo predstavljati ,Krke‘ brez tako pomembne kulturne manifestacije. Škoda bi tudi bilo prekiniti nekaj, kar znatno presega tovarniški in lokalni pomen. Nobena skrivnost ni, da nastaja pri nas ena največjih zbirk, če ne celo največja, slo-
RAZSTAVA O KOČEVSKEM ZBORU
KOČEVJE - Ob 40-letnici Kočevskega zbora so v tukajšnjem Pokrajinskem muzeju v -sodelovanju z Muzejem ljudske revolucije Slovenije pripravili dokumentarno razstavo ..Zasedanje Zbora odposlancev v Kočevju”. Otvoritve se je 29. septembra udeležil tudi Vlado Vodopivec, ki je bil leta 1943 komandant kočevskega vojaškega območja in je ob kapitulaciji Italije uspešno vodil pogajanja o razorožitvi italijanske divizije.
venskega akvarelnega slikarstva. Tudi zato nam ne sme biti žal denarja, ki ga je treba odšteti za kolonijo," prepričljivo pojasnjuje inž. Bulc.
Kot kaže, so se v „Krki“ odločili nadaljevati s kolonijami tudi v težavnejših razmerah, ker očitno menijo, da naložba v kulturo ne more biti zgrešena, še manj pa škodljiva. Zato njihove kolonije gotovo ne čaka taka usoda kot pred leti Novo-teksovo oziroma dolenjsko slikarsko kolonijo, ki je utihnila takoj po jubileju - desetletnici.
L Z.
NA OGLED ARHEOLOŠKA ODKRITJA ZADNJIH LET
BREŽICE - Razstava „Arheolo-ška odkritja Posavja 1978 - 1982“ bo v galeriji Posavskega muzeja odprta do 23. oktobra. Kot smo že poročali, predstavlja razstavljeno gradivo časovni razpon od konca kamene dobe iz Ajdovske jame pri Nemški vasi do staroslovanskega grobišča v Dobovi.
JUTRI „MANDRAGOLA”
RIBNICA - V tukajšnjem Domu JLA bo jutri ob 19. uri nastopilo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane z Machiavellijevo „Mandragolo”. To bo v Ribnici prva predstava v novi sezoni.
KLAVIRSKI KONCERT V KOZINOVI DVORANI
NOVO MESTO - V Kozinovi dvorani tukajšnje glasbene šole bo v ponedeljek, 10. oktobra, ob 19. uri nastopila pianistka Ljiljana Zerajič. Na koncertu, ki ga prireja Glasbena mladina Novega mesta, bo izvajala Bachova, Debussyjeva, Ravelova, Kunčeva in Chopinova dela. Žeraji-čeva je nekdanja učenka Glasbene šole Marjana Kozine. Po preselitvi v Zagreb je tam končala najprej srednjo glasbeno šolo, lani pa še akacemijo za glasbo, oddelek za klavir.
POGORELIC V LJUBLJANI
LJUBLJANA - Mladi jugoslovanski pianist Ivo Pogorelič, ki prav zdaj žanje svetovno slavo, bo ta mesec gostoval v Cankarjevem domu. Na solističnih nastopih 26. in
27.	oktobra bo izvedel klavirski recital, ki obsega Bachova, Scharlat-tijeva, Mozartova, Brahmsova in Chopinova dela. Čeprav je do gostovanja še nekaj tednov, so si mnogi ljubitelji glasbe že rezervirali sedeže v veliki dvorani Cankarjevega doma, kjer bosta oba koncerta. Vstopnica bo- veljala nič manj kot 450 din, kar je največ, kolikor so do zdaj zahtevali od obiskovalcev.
Šole tako kot doslej
Mreže osnovnih šol naj ne bi spreminjali — Milijarda za prevoze — Pobude za oživitev podružničnih šol?
SEVNICA - V varčevalnih prizadevanjih niso izvzete družbene dejavnosti, tudi šolstvo ne. V sevniški občini so ponovno pretehtali mrežo osnovnih šol. In vendar, je mogoče takoj kaj storiti?
Vprašanje je izredno občutljivo, je skratka osir, v katerega ni dobro drezati Občinski izvršni svet je to poletje za to vprašanje zadolžil posebno petčlansko komisijo. Delala je v okviru izobraževalne skupnosti. Marsikdo kaže na troje šol v Mirenski dolini Komisija ugotavlja, da v tem srednjeročnem obdobju v nobenem od treh krajev ne premore-
fronte združevala vse kulturne in družbene delavce, zavzete za razvoj -■ slovenske družbe in slovenske kulture v duhu socializma in socialističnega samoupravljanja,” je poudaril.
Kot živo delujoča kulturna in družbena moč bi moral plenum, ta naš .duhovni in kulturni parlament, nekoliko preoblikovati dosedanje programske usmeritve. Bolj bi ga moral zanimati današnji čas z vsemi dilemami in tokovi. Mimo njegove pozornosti naj bi ne šlo nič, kar sooblikuje sodobno kulturno življenje, pa naj gre za nacionalne kulturne programe ali alternativne kulturne tokove, ki iščejo še nerazkrite možnosti ustvarjalnosti človeškega uma. Ali s Šetinčevimi besedami:
„Plenum mora biti v središču razprav in osmišljanj ob temeljnih etničnih vprašanjih našega obstoja in nadaljnjega razvoja. Potrebna bodo pogostejša sestajanja, še zlasti v trenutkih, ko gre za temeljne odločitve našega razvoja. S tem bi pomembno prispeval k razreševanju, hkrati pa bi skoz plenum kulturni delavci vseh generacij prevzemali svoj del odgovornosti za ta razvoj.”
Dokumenti časa
V Kočevju razstavlja Dore Klemenčič Maj grafike in risbe z motivi iz NOB
KOČEVJE - Ob praznovanju 40-letnice Kočevskega zbora so v tukajšnjem Likovnem salonu pripravili in minuli petek zvečer odprli razstavo del akademskega slikanja Doreta Klemenčiča — Maja. Na ogled so stvaritve, nastale med narodnoosvobodilnim bojem in neposredno po vojni Temu ustrezna je tudi tematika razstavljenih del.
Gre za številne zapise s partizanskih pohodov. Iz njih prepoznavamo kolone borcev, kurirje, kulturne in druge znane delavce, ki so se odzvali klicu na oborožen odpor, pa ruševine in ostanke požganih domov. V razstavo je seveda vključena tudi znana’Klemenčičeva mapa 10 linorezov z naslovom „V imenu Kristusovih ran”, ki so jo izdali junija 1944, nanjo pa se tematsko navezujejo linorezi pod skupnim imenom „Uebermensch”. Razstava v celoti je pretresljiv dokument časa, v katerem je tekla krvava bitka za nacionalno, socialno in vojaško osvoboditev domovine.
Literarna kolonija
27 mladih literatov štiri dni na Bledu — Zbornik
LJUBLJANA - 27 mladih slovenskih literarnih ustvarjalcev bo sodelovalo na štiridnevni literarni koloniji, ki se bo danes začela na Bledu. Zveza kulturnih organizacij Slovenije je kot prirediteljica povabila pesnike in pisatelje, ki so v zadnjem letu izdali knjigo ali objavljali v literarnih revijah, in tiste, ki so bili izbrani za republiško srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. Med udeleženci bo tudi Lidija Gačnik z Mirne, sodelavka Samorastniške besede in Dolenjskih razgledov.
Na prvi tovrstni koloniji bo več predavanj in pogovorov o izbranih temali. Največ časa bodo posvetili novi poetiki, za kar bo uvodno predavanje pripravil Vlado Žabot. Na temo „Delež besedila v gledališču** bo govoril Peter Božič, medtem ko bo Denis Poniž uvodno besedo zastavil kar dvakrat: najprej bo govoril o literaturi med estetiko in ideologijo, nato pa o usodi nastajanja in recepcije besedil. Pogovor o literaturi v zborniku „Listi“, ki so ga izcfhli za to priložnost in ki prinaša besedila udeležencev kolonije, bo vodil Taras Kermauner. V okviru kolonije bo tndi literarni večer pesnikov in pisateljev začetnikov Gorenjske.
TEDEN OTROŠKIH FILMOV
LJUBLJANA - V Cankarjevem domu bo od ponedeljka do petka teden otroškega filma. Na sporedu risanke, animirani in igrani filmi domače in tuje proizvodnje. Pripravljeni izbor novejših filmov bo razdeljen v štiri skupine, od katerih bo vsaka za otroke določene starosti. Posebno skupino filmov predstavljajo tako imenovani družinski filmi z vzgojnimi poudarki.
jo prostorov, da bi npr. združili višje oddelke. To pa bi radi storili na daljši rok, čeprav bi to povečalo prevozne stroške, po vsej verjetnosti pa bi izgubili tudi republiško solidarnost.
Komisija je tudi mnenja, da ne kaže ničesar spreminjati pri šolskem okolišu na Blanci. V krajevni skupnosti se. naglo razvija industrija, število otrok se bo prav gotovo povečalo. Tudi v Sevnici naj bi vse ostalo tako, kot je. Velik strošek predstavljajo prevozi šolarjev. Znesejo namreč kar eno staro milijardo. Bo morda ravno to vprašanje napotilo, da bodo kje spet razmislili o odprtju kakšne podružnične šole?
V novi sezoni se bo na novomeškem odru zvrstilo devet predstav sedmih gledališč, od tega bodo sedemkrat na sporedu komedije — Vse bo spet v Domu kulture
NOVO MESTO - Zdaj, ko so že zdavnaj mimo meseci gasilskih straž in je Dom kulture v celoti prenovljen, sodobno opremljen in od septembra tudi uradno odprt, se ni bati, da bi kulturno življenje ne steklo zaradi neprimernih ali celo premajhnih prostorov. Dom, ki je s prenovo pridobil dve manjši dvorani in klub, ima v veliki dvorani res manj .sedežev, zato pa je oder tako rekoč popolnoma nov in primeren tudi za zahtevnejše predstave.
V Dom kulture se bodo vmUe vse domače in gostujoče predstave, za kakršne so morali med njegovo zaporo iskati najemne prostore v Domu JLA. Razumljivo je, da bodo tu tekle tudi vse predstave gledališkega abonmaja za sezono 1983/84, ki ga je te dni spet razpisala novomeška Zveza kulturnih organizacij. Bežen pogled pove, da bo v okviru abonmaja gostovalo na novomeškem odru šest slovenskih in eno hrvaško gladališče. In še: da se bodo obiskovalci lahko naužili smeha in razvedrila, je med devetimi predvidenimi predstavami kar sedem komedij.
Iz ponudbe slovenskih gledaliških hiš so novomeški organizatorji izbrali šest komedij ter po eno tragedijo in dramo. Drama SNG iz Ljubljane bo gostovala s
Sheridanovo „Šolo za obreko-vanje“, eno najznamenitejših angleških komedij iz 18. stoletja. Mestno gledališče ljubljansko bo nastopilo dvakrat, obakrat s komedijama:	z	Goldonijevimi
,,Grobijani“ in Shawovim „Pigmalionom“. Iz sporeda Slovenskega ljudskega gledališča v Celju sta izbrani Queneaujeve „Vaje v slogu** in Hugojeva tragedija „Ruy Blas“. Prešernovo gledališče Kranj bo Novomešča-nom predstavilo antično komedijo, in sicer Aristofanovo „Lizi-strato**. Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice bo gostovalo z Bemhardovo dramo „Nad vsemi griči je mir“ in Stalno slovensko gledališče iz Trsta s Kovačevičevo komedijo „Rado-van Tretji**. Komedijski program novega gledališkega abonmaja dopolnjuje Grgičeva satirična komedija „Volim Njofru**, s katero bo nastopil zagrebški „Jazavac“.
Abonente vpisujejo v Domu kulture ves ta teden, in sicer v dopoldanskih urah. Interesenti lahko izbirajo med redom A in B, kar pomeni, da se obetajo tako imenovana dvodnevna gostovanja. Abonmajska cena za vseh devet predstav bo 1.200 dinarjev. Kaže, da tudi tu ni šlo brez podražitve. Polovico vsote je treba plačati ob vpisu, drugi obrok pa poravnati do konca marca 1984.
I.Z.
Št. 40 {1782] 6. oktobru 1083
DOLENJSKI LIST
dolenjski list pred 20 leti
Ni Slovenija napredovala?
Šele z Zborom v Kočevju so se odprle perspektive razvoja Slovenije — Popoldne zdravniške ordinacije ____________I_________prazne_______________________
VČASIH se zdi, kakor da Slovenija ni kaj prida napredovala in da se njen napredek sploh ne da primerjati s slikovitim napredovanjem drugih republik. Tu pa tam se najde tudi zlobnež, ki trdi, da bi tedaj, če bi bili sami, hitreje napredovali. Sicer pa se v svojem ponosu na jugoslovansko prvenstvo v industrijski razvitosti kaj radi sklicujemo na nekakšno podedovano industrijsko tradicijo. Pri tem pa pozabljamo, da je bila tudi Slovenija kmečka dežela z dokaj pičlo industrijo. Šele Zbor odposlancev slovenskega naroda je odprl nove perspektive in šele v bratski skupnosti jugoslovanskih narodov je bilo mogoče spremeniti Slovenijo v pretežno industrijsko republiko.
NAMEN ljudskega posojila kot dodatne pomoči prizadetemu makedonskemu ljudstvu, ki obnavlja porušeno glavno mesto, so v trebanjski občini razumeli kot novo akcijo, v kateri naj pride .do izraza vsak občan in vpiše posojilo po svojih dejanskih zmožnostih.
OPAZITI JE, da so ordinacije, ki jih zdravstveni zavodi odpirajo v popoldanskem času, največkrat prazne, da se vanje zatekajo večji del le gospodinje, medtem ko se delavci in uslužbenci gnetejo v čakalnicah v dopoldanskem času in takrat, ko bi morali biti na delu.
TEŽNJE, da nekatere tehniške šole krčijo ure splošno izobraževalnega pouka, niso v skladu s pojmovanjem bodočega lika tehnika, ker gospodarstvo vedno bolj potrebuje človeka z obširnim splošnim znanjem.
KAJ MOREMO za otroka storiti več, kot zagotoviti v občinskem statutu in statutih delovnih organizacij kompleksno skrb za človeka in njegov družbeni standard? Vsi, ki imajo opravka z mladino, naj bi se zavzeli predvsem za to, da bi otroško varstvo našlo ustrezno mesto v statutih!
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 3. oktobra 1963)
*
S
s
**
s
v
I
*
*
1
5
N
*
s
s
*
s
*
%
*
%
SVETU OKOLI
V DUBLINU se je končalo svetovno prvenstvo v igranju pokeija. Prvenstvo sicer nosi uradni naziv, kot da gre za britansko tekmovanje, vendar se ga udeležujejo vsi asi te hazarderske igre. Med tekmovalci niso opazili — naših gospodarstvenikov.
KER SE TOREJ vrli Britanci veliko ukvarjajo s hazarder-stvom in igrami plemenite narave, je razumljivo, da se na svoje domove vračajo rahlo utrujeni in da se na ljubezenske želje svojih gospa odzivajo nejevoljno. Da je tako, so potrdile tudi Britanke same v nedavni anketi, ki jo je izvedel neki ženski list. V anketi so se podanice britanske kraljice pritožile, da so možje v svojih ljubezenskih objemih preveč varčni. Običajno se zadovoljijo le z enim ljubljenjem na teden, kar je za Britanke odločno premalo. Želele bi uživati ljubezenske sladkosti vsaj dvakrat, če ne celo trikrat na teden.
NEKA DRUGA anketa pa je pokazala, da Otočanke kljub vsemu le cenijo ljubezenske sposobnosti svojih ljubih. Ocenile so, da so Britanci v posteljah dobri ljubimci. Glede na izsledke prve ankete bi lahko razsodili, da to ne velja za zakonske može, temveč za ljubimce. Sociologi namreč opozarjajo, da je zakonska nezvestoba, ki jo merijo tudi po številu ločitev, zavzela izjemne razsežnosti.
V JUŽNOKOREJSKIH
restavracijah bodo poslej iz človekoljubnih namenov prepovedali streči s tradicionalnimi jedmi, kot je kuhano pasje meso, juho iz črvov, pečeno podganje meso ipd. Vse te slaščice bodo smeli uživati domačini le v restavracijah, ki niso namenjene tujim turistom. Južni Korejci se namreč ukvarjajo tudi s turizmom in želijo od tujih gostov iztržiti nekaj denarja. Opazili pa so po prvih izkušnjah, da se tujci ne navdušujejo nad jedmi, nad katerimi se domačinom cedijo sline. Tako so vsaj pečene podgane in pse umaknili izpred oči občutljivih tujcev.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
(Vsem) škodljivcem napovedati kaže in vršiti torej boj, najkrutejši boj, da se njih množina v kolikor le mogoče zmanjša. Posebno srake naj bi se kar vse uničile, ker so škodljive. V prvi vrsti bi bila pač vestna dolžnost lovcev, kateri imajo ali lastne love ali pa v najem vzete. Ako je kmetovalec primoran lovcem sme, zajce, jerebice in drugo lovsko divjačino na lastnem posestvu pri miru pustiti, dasiravno mu škodo dela, zakaj bi lovec za to ne skrbel, da bi kmetovalcem srake, vrane kar.le mogoče po-s,treljal.
(Državni) zbor je po mnogem brezplodnem govorjenju in pričkanju dovolil vladi, da sme poklicati vojaške novince, a da mora izpustiti tretjeletnike - vojaška uprava je že poskrbela za to, da gredo dosluženi domov in novinci noter. Pokazalo se je pa v državnem zboru, da poslanci komaj čakajo prilike, da Iji si spet skočili v lase in zavirali delo državnega zbora.
V rastlinskih semenih shranjena kal življenja je zmožna preživeti stoletja. (Foto: MiM)
Varni čolniček na oceanu časa
Ponovno je zrasla rastlina, ki so jo znanstveniki imeli za izumrlo — Vzkalila so semena iz 530 let starega groba — Semenske banke
(Ministerstvo) notranjih zadev je poizvedelo, da se bode znabiti v kratkem skušalo več knapov pridobiti za rudokope v Meksiko v Srednji Ameriki. S.tacimi posredovalci je treba posebno previdno in pozorrio se pogajati in sicer le takrat, ako na podlagi legalizovane pogodbe tudi primemo varnost, to je takozvano aro za izpolnitev obljub poda.
(Dobro) sredstvo proti mahanju z repom pri dojenju krave si je izmislil nek nemški kmet. Obesil je kravi utežo iz svinca na rep. Ker pa ima krava veliko moč v repu, zato je tudi naprej mahala z repom ter mu pri prihodnjem dojenju s privezano težo izbila štiri zobe.
(Povodenj) na Koroškem je povzročila grozne nesreče. Oblak se je utrgal in Drava in Zila sta tako narasli, daje bilo vse naenkrat pod vodo. V Beljaku je bilo mesto skoraj do župne cerkve v vodi.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. oktobra 1903)
Nedolgo tega so britanski botaniki v topli gredi uspešno opravili dejanje, ki bi ga lahko označili kot obujanje od mrtvih. Uspelo jim je oživiti seme Viole persicifolie, za katero so domnevali, daje izumrla v Veliki Britaniji ob koncu prve svetovne vojne. Seme so našli v prsti. Pod skrbno nego je skalilo in zrasla je rastlina, ki so jo bili že odpisali.
Uspeh je zastavil dvoje vprašanj: koliko časa ostanejo semena še živa'in kdaj lahko neko rastlinsko vrsto proglasijo za izumrlo.
Odgovor na prvo vprašanje so znanstveniki že nekajkrat dobili in največkrat je bil presenetljiv. Tako je skalilo seme, ki so ga našli arheologi v nekem grobu na argentinskem najdišču. Med predmeti so izkopali tudi ovratnico, ki je bila sestavljena iz vrste malih ropotuljic. V prazne orehove lupine so bila nameščena semena kane, rastline, ki jo v Argentini poznajo in uporabljajo že stoletja. Merjenje starosti z najmodernejšimi metodami je pokazalo, da gre za 530 let star grob.
Ko so del semen v vlažni prsti ter v temi hranili nekaj časa, so skalila. Rastlina se je prebudila po več kot 'pol tisočletja! Ker so podvomili o točnosti meritev, so ponovno opravili meritev starosti predmetov. Tokrat so ugotavljali starost orehovih lupin, da bi ne mešali ostankov kosti z ovratnico. Toda izkazalo se je, da je bila ovratna ropotuljica še sta-
I Pradavna sled i
: -------------------
iOkameneli odtisi mo-j jžganskih vijug — Razvoj j
Škodljivcem najkrutejši boj!
Če srne in zajce, zakaj ne tudi srake in vrane? — Mnogo brezplodnega govorjenja v državnem zboru — Kmečki izumitelj ob štiri zobe zaradi inovacije
Raziskave že zbranega j muzejskega gradiva dostikrat j prinesejo nova odkritja. Ne- [ kaj takega je uspelo antropo- • logom Columbijske univer- : ze, ko so naredili odlitek t notranjega dela lobanjske ; kosti, 3 do 4 milijone let : starega fosilnega ostanka « človečnjaka iz južne Afrike, j Na odlitku so opazili, da se j je v lobanjski kosti dobro ■ odrazil odtis možganskih za- j vojev.
Tudi sicer so fosilni odtisi • možganskih zavojev na ko- : steh sila redki, Ker pa je j
rejša, saj so lupinam namerili 620 let.
Manj zanesljiv je drug primer. Blizu Tokia so izkopali ostanke čolna, čigar starost so izmerili na 3.000 let. V lesu čolna so našli seme vodne lilije, ki so ga ob pravilni negi tudi oživili, da je skalilo. Vendar pa v japonskem primeru ni mogoče zanesljivo povezati starosti čolna s starostjo semena, saj je seme lahko prišlo do čolna veliko kasneje z nanosi.
Pravo znanstveno eksperimentalno delo, ki bi pokazalo dolgoživost semen, je že po naravi samega predmeta raziskave skoraj nemogoče. Zanimivi pa so nekateri takšni poskusi.
Leta 1872 je šolar Peter Ashenden spravil v steklenico žitno seme, steklenico pa so vzidali v šolsko zgradbo. Ko so čez stoletje zgradbo rušili, so našli steklenico. Testi v botaničnem oddelku v Cambridgeu so pokazali, da seme ni več živo.
Profesor W. J. Beal je leta 1880 začel z bolj ambicioznim poskusom v ZDA. Izbral je'20 vzorcev semen in jih v zmesi z vlažnim peskom shranil v neza-mašenfe steklenice, ki jih je zakopal z vratom navzdol. Vsakih pet let je sprva jemal po en vzorec semen na raziskavo. Kasneje se je odločil, da bo obdobje podaljšal na 10 let. Tako so iz poslednje, štirinajste steklenice, vzeli vzorčno seme leta 1980, še pravi ponovno po enem stoletju. Izkazalo seje, da je od 1.000 zakopanih semen vzkalilo vsega le 27.
Poskusom profesorja Bealaje mogoče očitati predvsem to, da je semena shranil v odprte steklenice in so zaradi tega do shranjenih vzorcev lahko prišle različne živali ter semena požrle ali vsaj načele ter jih tako uničile. Kljub temu pa je znanstveniku še po njegovi smrti uspelo dokazati, da del semen, sicer res zelo majhen, vendarle lahko preživi daljše obdobje.
V Kaliforniji in Mehiki so arheologi v starih zgradbah, ki so jih postavljali iz na soncu sušenih opek, našli nekaj rast-
najbolje ohranjeni toliko ■ star, omogoča strokovnia- ■ kom, da preko teh, za lailm j : komaj opaznih vdolbin in ■ j izboklin sklepajo na možen • | potek razvoja možganske ■ j skorje, se pravi človekovega j {razuma.
| Južnoafriški fosil je osta- j j nek mlajšega odraslega člo- j j večnjaka, čigar možgani so j j imeli prostornino okoli 400 j i ml. Toliko ima danes mo- j : žganske prostornine orangu- ■ j tan. Vendar pa je po odtisih j j možganskih vijug mogoče j j sklepati, da se je možganska : • skorja teh človečnjakov, ki j : so živeli pred tremi do štiri- • j mi milijoni let, že razvila v j
■ vzorec, značilen za človeka. i j Odkritje je presenetljivo j | predvsem zato, ker kaže, da :
■ se je začela zapletenejša j j organizacija možganov prej, j | kot pa se je začela večati: j njihova prostornina. To pa : | meče novo luč na razvoj j
■ človeka.
Življenje pri 250 stopinjah
Znanstveniki odkrili bakterije, ki se množe pri visoki vročini — Zanimive za industrijo
Kje je zgornja meja toplote, ko je življenje že možno? Za mnoge oblike je življenja konec že pri 50 stopinjah, prenekatero uniči že toplota nekaj deset stopinj. Nedavno odkritje bakterij, ki žive pri 250 stopinjah, je zgodnjo toplotno mejo postavilo tako visoko, da se znanstveniki vprašujejo, ali ni navsezadnje možno življenje tudi v vroči notranjosti Zemlje in na planetih, kot je Venera, kjer vladajo peklenske razmere.
Bakterije so odkrili v pred leiti odkritih globokomorskih toplih vrelcih, okoli katerih so nastale prave oaze eksotičnega življenja. Ti vulkanski vrelci, bogati z žveplom, so spodbudili rast posebnih oblik življenja, vendar pa se tudi ti toploljubi organizmi ne razvijajo na previsokih temperaturah. Odkritje bakterij, ki se razmnožujejo pri 250 stopinjah, pa je svet podvodnih vrelcev postavil zares na izjemno mesto.
linskih semen, ki so v opeke zašla z blatom in ilovico. Ta semena so arheologi takrat (pred dobrimi 50 leti, ko niso slutili, da bodo kdaj predmet posebnih raziskav) izločili iz opek in jih shranili v steklenih posodah pri sobni temperaturi. Slo je za semena iz opek, ki so jih sušili v obdobju od 1769 do 1837. Strokovnjaki so testirali okoli 40 vrst semen, med njimi pa so odkrili 7 vrst, ki so v času raziskav še imele vsaj po eno živo seme.
Živost semen so opravili s kemijskimi testi. Zanimivo pa je, da je eno od semen šlo tudi skozi klasičen test, daje pognalo kal in je zrasla nova rastlina.
Vsi ti znanstveno preverjeni poskusi torej kažejo, da so nekatera semena rastlin dolgo-večna in da se v določenih razmerah lahko obdržijo pri življenju nekaj sto let. Znanstveniki govore o tako imenovanih spečih semenih.
Če je tako, potem je tudi odgovor na drugo vprašanje jasen. Ni mogoče govoriti o izumrtju posamezne rastlinske vrste, če ni nobene rastoče rastline več. Njena speča semena so lahko ohranjena. Ob primernih razmerah se semena prebudijo in rastlina, ki je veljala za izumrlo, ponovno zraste.
Kako-je to lepo slišati, pa je vendar treba naglasiti, da človeštva ta čudovita možnost rastlin, da se ohranijo, ne sme prepuščati nesmiselnemu uničevanju naravnega okolja, v katerem plača z izginotjem prene-katera rastlinska in živalska vrsta. Prav možnost, da so v prsti mnoga speča semena, mora buditi večjo odgovornost do ohranitve okolja tudi takrat, ko je povzročena škoda že očitna in na videz nepopravljiva. Rastline nas uče, da je vredno upati.
Posebno zanimivo pa je, da se odpirajo možnosti za ustanavljanje posebnih semenskih bank, v katerih bi hranili vse rastlinsko bogastvo posameznih predelov Zemlje.
Mim (Vir: Nature)
, Raziskovalci menijo, da so.te bakterije najverjetneje arhe-bakterije, se pravi organizmi, ki so ostali na posebni veji razvoja in katerih membrane so povsem drugačne od običajnih, tako da tvorijo zelo obstojno strukturo pred toplotnimi vplivi.
Odkritje je zanimivo tudi s čisto praktične plati. Ker vročinska bakterija proizvaja encime, ki so visoko odporni na vročino, bi se jih dalo koristno uporabiti v industrijskih postopkih, kjer je zdaj uporaba encimov zaradi vročine nemogoča ali zelo omejena. Možno pa je tudi, da bo nekoč nastala nova plinska industrija, saj te bakterije med rastjo izločajo vodik, ogljikov monoksid in metan.
Za raziskovalce izvora življenja pa nenavadni organizem ponuja tudi zanimive iztočnice za razmišljanje.
MiM' (Vir: Nature)
foto slišal: Jože Primc
KER STARI PREDOLGO ZAVLAČU^ JEJO, BOMO PA MLADI ODLOČNO UDARILI PO NAPAKAH!
L	. V'*
-• ■ • *• :
sr. v.--; j. _ . *-	!
10
'83
18
PRILOGA
9. septembra so v Cankarjevem domu v Ljubljani odprli izredno bogato arheoloSko razstavo ki Jo Je pripravil Narodni muzej iz Ljubljane s sodelovanjem 23 muzejev iz Jugoslavije in graškim Joannejem. Na razstavi je predstavljano arheološko bogastvo mlajše železne dobe — zadnjih treh stoletij pred n.š. Uvodoma pa nas nekaj najznamenitejših najdb starejše železne dobe opozarja na razkošje tistega časa.
V 8. stoletju pr.n.š. je nastopila na današnjem Jugoslovanskem ozemlju železna doba. Nova tehnologija — predelovanje železa za orožje, orodje in celo okrasne predmete ter oblikovanje svojskega rodovno-plemenskega življenja na močno utrjenih gradiščih ob obronkih večjih polj z mogočnimi nagrobnimi gomilami so najpomembnejše značilnosti starejšega dela železne dobe. To obdobje, ki traja pri nas cd 700 do 300 pr.n;#., pogosto imenujemo tudi hai-
i#f i#i'i i
štatska doba poznamenltem rudniku soli in bogatem grobišču v Hailstattu na Solnograškem. Prav Hallstatt je postat pojem za razumevanje starejše železne dobe v osrednji Evropi; pri nas povezujemo to obdobje z oblikovanjem ilirskih plemen na centralnem Balkanu. Tako so Avta-rlati na Glaslncu, Liburni, D«lmati. Labeati na Jadranski obali. Jagodi v Liki in Pounju, Darda-ni na Kosovu in drugi že Izpisanih virov izpričana plemena tistega časa. Pri nas v Sloveniji ^opredeljujemo prebivalce deloma kot ilirske, deloma pa tudi kot venetske, saj o njihovi etnični pripadnosti lahko sklepamo le Iz materialne kulture.
To halštatsko obdobje je na razstavi predstavljeno z izborom najreprezentativnega gradiva, kot so bronaste čelade iz Ženjaka v Slovenskih goricah, z grobom z zlato masko in srebrnim pivškim posodjem iz Trebeništa pri Ohridskem jssteru, 2 zlatimi najdbami iz Nove-
ga Pazarja in s srebrnim nakitom Iz Pečke Banje.
Skoraj v istem času, kot so te dragocene najdbe iz Trebenfšta, Novega Pazarja idr., pa se na območju t.i. zahodnohalštatske kulturevPore-nju in na severnem obrobju Zahodnih Alp pojavijo značilni, Izredno bogati knežji grobovi. V njih najdeni predmeti izražajo svojsko tvornost, ki je postala sinonim za materialno kulturo in umetnostni izraz Keltov. Ti najstarejši grobovi označujejo začetek mlajše železne oz. latenske dobe, imenovane po znamenitem najdišču La Tfene v Švici. Že Hekataios piše, da so Grki potem, ko so ustanovili kolonijo Massa-lio (današnji Marseille), trgovali s keltskimi ljudstvi, medtem ko jih zgodovinopisec Herodot (484-424) postavlja na izvir Donave. S temi opisi so Kelti kot prvo ljudstvo stare Evrope stopili iz anonimnosti in postali za antični svet Sredozemlja prav tako pomembni kot mogočna barbarska ljudstva Lldljcev, Perzijcev in Skitov. Antični svet je Številna keltska ljudstva različnih manjših plemenskih zvez od zahodne Francije do Centralnih Alp imenoval Keltoi, Galli ali Galati — z izrazi, ki izvirajo iz imen posameznih plemen; sčasoma pa so postali oznaka za vso keltsko etnično skupnost.
Konec 5. in 4. stol. pr.n.š. so se keltska plemena začela izseljevati iz matične dežele v Španijo In na Madžarsko, vdrli so v Italijo In kasneje celo v Grčijo In Malo Azijo. Del Keltov se je okrog leta 300 pr.n.š. pojavil v medrečju DonaveinSave ter na današnjem slovenskem ozemlju.
Kelti so poselili pri nas predvsem južno Podonavje in severovzhodni slovenski prostor, tako da govorimo o dveh naselitvenih območjih: vzhodnih in zahodnih Keltih v Jugoslaviji. Značilnosti noše,oborožitve in način pokopavanja nam sktipaj z antičnimi viri omogočajo opredelitev posamezne skupine tako po njeni materialni kulturi kot etnični pripadnosti. Za vzhodne Kelte je povsem jasno, da so to Skordl-ski, pleme, ki je s svojimi boji proti Rimljanom dobilo posebno mesto v antičnem zgodovinopisju. Zahodna skupina je etnično težje opredeljiva, čeprav ni dvoma, da sodi v veliko plemiško skupnost Tavriskov in kot taka tvori kasneje del znamenitega noriškega kraljestva.
S prihodom keltskih plemen na ozemlje današnje severne Jugoslavije so tu izginili staroselci. Njihovo materialno kulturo je nadomestila nova, ki je najbolje razpoznavna po oboroženosti keltskih bojevnikov, novih keramičnih oblikah, predvsem pa po novem duhovnem svetu, ki ga najbolje predstavlja značilni keltski likovni izraz ter način pokopavanja. Sežiganje pokojnikov, obredno uničevanje njihove bojne opreme in sam pokop v planih, na zunaj komajda obeleženih grobiščih kažejo predvsem drugačne duhovne predstave, kot jih je z mogočnimi rodovnimi gomilami poznala starejša železna doba. Kelti so najprej naselili nižine ob Savi, Donavi, in Dravi, na slovenskem ozemlju pa tudi hribovite predete ob Mirni, Savinji in Krki. V začetku so živeli v nezavarovanih naseljih, z bližajočo se rimsko , nevarnostjo pa so začeli konec 2. stol. pr.n.š. svoje naselbine utrjevati z mogočnimi nasipi in obzidji.
Keltska prisotnost je na razstavi zastopana s številnim gradivom, med katerim izstopajo najdbe iz Novega mesta, Dobove, Brežic in Šmarjete, iz južnega Podonavja pa predmeti iz grobišča na Karaburmi v Beogradu, Ajmaneiz Derdapa ter Gomolave. Med gradivom je zaradi izjemnosti potrebno še posebej izvzeti srebrni nakit iz Jarka, železne ostanke voza Iz Brežic ter številno orožje iz šmarjete, Rltopeka, Beograda in drugod.
Južno od Save in Donave so ob Keltih še naprej živela številna ilirska plemena. Vpliv sosedstva s Kelti je pri Ilirih opazen v številnih „na keltski način” oblikovanih uporabnih ter okrasnih predmetih in seveda v importu znamenitih dolgih keltskih mečev. Razen keltskih so na osrednji Balkan močno prodirali helenistični vplivi. Plemena na ozemlju današnje Jugoslavije so bila zelo dovzetna za grško omiko in so po njihovem vzoru gradila utrjena mesta s kiklopskimi zidovi. V njihovih grobovih najdemo številne dragocenosti, ki kažejo na živahne stike ilirskih staroselcev z grškimi trgovci in kolonizatorji.
Prav tl Importi so Izredno bogato predstavlja-< ni Iz Makedonije, še posebej iz Ohridskih nekropol. Zlati nakit z značilno oblikovanimi uhani, ogrlicami predstavlja najdragoeenejše , predmete tega časa. Tudi v Številnih bronastih posodah se kažejo vpfT.I grškega in italskega prostora ter kupna moč določenega domačega sloja prebivalstva.
Po ustanovitvi rimske postojanke v Akvileji leta 181 pr.n.š. In priključiti^ Makedonije k rimskemu imperiju so bile rimske konzularne vojske pripravljene na okupacijo/fielkana. Na močno utrjenih gradiščih so tako ilirski staroselci kot Kelti pričakali rimski napad.Zato so Rimljani šele pred iztekom starega tisočletja podjarmili ta plemena ter Jih najprej vojaško In politično, sčasoma pa tudi s svojim načinom življenja predvsem romandzlrali.
Prazgodovinski svet gradišč z bojevitimi knezi je preminil, prišlo je novo olsdobje državotvornosti, namesto gradišč so gradili mesta z obrtniki in aristokrati, poljedelstvo je postalo najpomembnejša veja gospodarstva. Prazgodovinski človek je Izumrl, ostalo pa je njegovo izročilo, globoko skrito pod rušo, osla-. la so imena krajev in rek, ki jih je v davni preteklosti poimenoval.
'	•	■	v;	MITJA	GUŠTIN	,
. jv!
imenovano četrto generacijo tankov, uvrščajo ga med tri najboljše tanke današnjega časa.
Ker naše vojaške oblasti dokaj zlagoma posredujejo podatke o novih orožjih, smo si pri opisu tanka T—72 pomagali s tujimi viri. Podoba zaradi tega najbrž ni preveč zmaličena, saj pri licenčni proizvodnji običajno ne srečujemo revolucionarnih spremeb.
Vojaški opazovalci so se prvič srečati s tankom T—72 leta 1977 na novembrski paradi v Moskvi. Tank so isto leto pokazali tudi francoskemu obrambnemu ministru med njegovim obiskom v SZ. Takrat so tudi povedali, dasetank uradno imenujeT—72, datehta41 ton, da ima njegov motor 700 KM in daje njegova največja hitrost 100 km na uro! Obrambni minister jezvedel še, da lahko tank brez vmesnega tankanja prepelje 500 km dolgo pot, da ima tričlansko posadko (člani morajo biti majhne postave), da je oborožen s topom kalibra 125 mm, mitraljezom kalibra 7,62 in protiletalskim
mitraljezom kalibra 12,7 mm ter da vozi s seboj 40granat(22eksplozivnih,12prebojnih in 6 kumulativnih). Bočni oklep je dovolj močan, da ščiti, posadko pred prebojnimi projektili, z grebljo, ki je pritrjena predsprednjimdelomta-nka, pa se tank vkoplje v nekaj minutah.
TankT—72 izdelujejo v SZ v več modelih. Na paradi so pokazali tank, ki je dolg 6,40, širok 3,37 in visok (samo) 1,4 metra —kupola nešteje v višino. Voznik ima svoj sedež v sredini tanka pod nizko kupolo, ki se zelo poševno dviga do najvišje točke, kjer je pritrjen protiletalski mitraljez. Bojišče opazuje voznik skozi episkop, ki je v času, ko ni v uporabi, zaščiten s posebnim pokrovom.
Pod sprednjim delom ohišja je pritrjena posebna greblja z zobmi za vkopavanje tanka.
Greblja je hidravlična. Ce je pomaknjena naprej, lahko nanjo dodajo napravo za razmini-.
ranje. Blatnika imata ob straneh.po vsej dolžini približno 10 cm široko oblogo iz kavčuka. Če želijo, lahko v zelo kratkem času pritrdijo na blatnik še po štiri jeklene plošče, debele6 mm.
Njihova naloga je ščititi bočni strani tanka pred kumulativnimi projektili. Plošče pa so seveda pretanke, da bi te dele tanka obvarovale pred prebojnimi projektili.
Motor je vzadnjem delu tanka. Po televizijski sliki z moskovske parade so sklepali, da povzroča motohsorazmerno malo hrupa in daje malo dima. Tank ima zelo široke gosenice, zato se zelo dobro obnaša tudi na mehkejših tleh in •snegu.
Zahodni strokovnjaki dvomijo, da bi tank, ki je težak 41 ton in ima motor z močjo 700 KM, lahko dosegel hitrost 100 kilometrov na uro.
Menijo, da je njegova dejanska hitrost le 60 do 70 kilometrov na uro, vendar ne izključujejo možnosti,'da so v zmoti.
Na zadnji del tanka lahko pritrdijo še dva soda z rezervnim gorivom (skupno za 200 litrov). Na prednjem in zadnjem koncu je jeklena vlačilna vrv.
»DIRKALNI
TANK”
T-72
<
Ob nedavnih vojaških manevrihvMakedoniji je javnost zvedela, da naša vojaška industrija izdeluje tudi tanke T—72. Gr^za orožje po sovjetski licenci, tank T—72 spada v tako
V neobvezen premislek
KAKO
VELIKA NAPAKA?
Skorajda nemogoče je ne strinjati se z ugotovitvijo, da je dejanski napredek pri reševanju nakopičenih družbenih težav in uresničevanju stabilizacije v veliki meri odvisen od tega, kakšne ljudi bomo izbirali na odgovorne dolžnosti. Javno mnenje izraža glede dosedanje kadrovske politike visoko stopnjo kritičnosti. Velikanska večina ljudi meni, da so manjše in večje kadrovske spremembe nujne in da del ljudi na položajih ni izpolnil pričakovanj in zaupanja. Da ne bo kdo rekel, da si tisk spet kaj izmišlja in posplošuje, naj povem, da so zgodnje ugotovitve sad raziskave, ki jo je po naročilu ZK naredil beograjski inštitut za družbene vede.
Kako poteka pri nas kadrovanje? Če se preveč ne sprenevedamo, je pač treba
povedati, da mora vsak kandidat tudi skozi rešeto tako imenovane koordinacije, ki jo tvorijo predstavniki Zveze komunistov in Socialistične zveze. „Koordinacija" ima o posameznem kandidatu vse mogoče in nemogoče podatke, načeloma pa odloča o domala vsakem položaju, ki je enak ali višji od mesta poslovodje v trgovini. Kako se potem lahko zgodi, da tako pretanjeni in kvalificirani siti, kot sta ZK in SZDL, postavljata na bolj ali manj odgovorne položaje tudi ljudi, ki se takoj ali čez čas izkažejo za nesposobne?
Pravzaprav je najhuje, da nihče ne govori o konkretni nesposobnosti ali nezmožnosti. Vsi se samo strinjamo, da ene in druge pri nas kar mrgoli, nikoli pa ne slišimo, da je nesposoben ta in ta
predsednik občine, direktor, partijski sekretar, republiški ali zvezni minister, da naprej niti ne gremo. Kaže, da imamo v Jugoslaviji samo nesposobne snažilke, delavce, sprevodnike, natakarje ter seveda tu in tam kakšnega novinarja. Da je menda nesposobno samo ljudstvo, se zrcali tudi v tako imenovani horizontalni rotaciji, ko se na ravni podjetja, občine, republike in zveze voditelji samo presedajo s stolčka na stolček. Ko si enkrat v igri, v kadrovski orbiti je težko odpasti, mogoče so samo majhne korekture navzgor ali navzdol.
Posebno poglavje so odstopi, ki pri nas niso del kadrovske politike. V vsej povojni jugoslovanski zgodovini se je menda zgodilo samo dvakrat, da sta odstopila človeka na zares visokem položaju. Če vemo, da je na primer v Avstraliji moral odstopiti minister zaradi prenosnega televizorčka, ki ga je celo plačal, potem ob najrazličnejših Obrovcih, Inah, Gorenjih, IMV ali usmerjenih izobraževanjih ne moremo razumeti, kako lahko še naprej odločajo ljudje, ki so se izkazali za tako v nebo vpijoče diletante. Na Danskem so nedavno tega odpustili vremenarja, ki je trdil, da bo avgust deževen, pri nas pa se ne zgodi nič človeku, ki v nasprotju z očitno resnico javno razlaga, da je bencina dovolj in da bodo* bone ukinili.
Ob vsem teni bi lahko zastavili nešteto vprašanj. Postavimo samo eno. Kako velika bi morala biti napaka, da bi naš vrli vodilni človek spoznal, da pač ni za to delo in da bi bilo dobro zvezati culico? Vprašanje ima tudi podaljšek. So tako velike napake, ki bi Jugoslovana prisilile k odstopu ali vsaj samokritiki, na tem ljubem svetu sploh možne?
MARJAN BAUER
Gebhard von Blucher, sloviti pruski vojskovodja, ki je skupaj z VVellingtonom v zgodovinski bitki pri VVaterlo-oju premagal Napoleona, je imel edinstveno fobijo: od svojega dvajsetega leta seje panično bal, da bo rodil sjona.
•
Posmrti LudvikaXIV, kralja Sonca, se je končno zvedelo, zakaj je imelo njegovo veličanstvo nadčloveški tek. Kraljev želodec je bil dvakrat večji od normalnega človeškega želodca.
•
Poskusi z zlatimi ribicami šo pokazali, da je njihov spomin v hladni vodi dvakrat „daljši” kot v vodi, ki ima 18 stopinj. Ne ve se še, kako bi porabili to lastnost zlatih ribic.
•
Veliki ruski kompozitor Aleksander Borodin je zase vedno govoril, da je kom-pozitorski amater, da mu je, kot rečemo, danes, skla-jj dateljstvo konjiček. To je bilo tudi res, Borodin je bil namreč S	profesor kemije na vseuči-
i	lišču v Petrogradu in cenjen
f	kemik. Za svojo Prvo simfo-
»	nijo je potreboval 5 let, za
t Drugo 7, kar 18 let pa se je ukvarja! s slovito-opero Knez j	Igor, ki so jp morali drugi
t	dokončati.
VOJAŠKI
Bram Stoker, angleški pisec pustolovskih romanov, romanov „groze in strahu” ter oče lika Drakule, si jezamislil prve poteze romunskega grofa po neki večerji, ki je imelaza glavno jed rake z majonezo.
•
še pred prihodom belcev so‘domorodci na Novi Zelandiji popolnoma iztrebili ptico moa, bližnjo sorodnico noja. Teh ptičje bilo kar deset vrst, od pernatega dvonožca v velikosti purana do orjaka, ki je Imel glavo3 metre nadzemljo.
Orville Wright ni bil samo prvi človek, ki je poletel z napravo, težjo od zraka, ampak je pilotiral tudi letalo, pri katerega padcu se je ubil prvi zračni potnik.
Strokovnjaki za propagando velike ameriške tovarne pasje konzervirane hrane so nameravali povečati prodajo konzerv tako, da so pasji hrani dodajali zelo up-
ačfljive (seveda popolnoma S nenevarne) barve. Orjaško 1 propagandno akcijo pa so morali ustaviti, oglasilo se je namreč nekaj kinologov in povedalo, da so psi slepi za barve.
Ameriški novinar, ki ježelel intervjuvati množičnega morilca, znanega pod imenom Bostonski davitelj, je dobil dovoljenje za vstop v jetniško celico šele tedaj, ko si je okoli vratu zavezal kravato, ki mu jo je posodil bližnji policist. Ta ukrep je bil potreben zaradi mnenja psihiatrom, da bi pogled na goli novinarjev vrat lahko nevarno razdražil Davitelja. Pri nas bi nekateri mirnozadavilitudi novinarjav kravati.
• ' '
-‘Ji
Občasno se pojavi in spet izgine moda moških čevljev s štirioglato konico. Prvi je to modo v 15. stoletju uvedel francoski kralj Karel VIII. Razlog je bil dokaj preprost: kralj ni mogel nositi šiljastih čevljev, ker je imel na obeh nogah po šest prstov.
Kupola )e dvosedežna: na desni strani je komandir tanka, na levi pa strelec. V kupoli so še odprtine za infrardeče in laserske naprave. Ta-nk ima tudi šnorkel za vožnjo po rečnem dnu. V Moskvi prikazani tank je imel eno radijsko anteno, kar pomeni, da vzdržujejo vse zveze med tanki v okviru bataljona na isti valovni dolžini.
Top kalibra 125 mm ima zelo dolgo in, tako kaže, znotraj gladko cev. Polnjenje topovske cevi je avtomatično, odtodtudisamotričlanska tankovska posadka.
Sovjetski tank T-72 tehta 41 ton in ima motor s 700 KM, kar mu omogoča maksimalno hitrost 100 kilometrov na uro. Poleg topa kalibra 125 mm in mitraljeza 7,62 mm ima tudi protiletalski mitraljez 12,7 mm nove izvedbe. Tank je zelo nizek in zato so tudi vsi trije člani posadke nizke postave (155-160 cm).
Podražitve
GRENKA
SLADKA
ZGODBA
S povprečnim slovenskim osebnim dohodkom je danes moč kupiti le še 297 kilogramov sladkorja. Približno enako se ga je dalo dobiti za povprečni mesečni zaslužek leta 1966.
•
Če torej našo kupno moč merimo s sladkorjem, smo danes približno tam, kjer smo bili pred šestnajstimi leti! Slika je še precej manj ugodna, če današnjo kupno moč merimo s ceno jedilnega olja.
Za povprečno slovensko mesečno plačo se da po zadnji podražitvi kupiti leše 131 litrov olja iz sončnic ali toliko kot leta 1964. Torej je, če računamo jedilno olje, naša kupna močzdrknila za 19 let nazaj! Zanimiv je tudi podatek, da so bila pri nas najbolj „sladka” leta 1971,1979 in 1980. Vsa ta leta se je namreč dobilo za povprečno mesečno plačo več kot pol tone sladkorja. Podobno je stanje z oljem. Največ, okrog 300 litrov, se ga je dalo kupiti s povprečnim mesečnim osebnim dohodkom prav tako leta 1971, 1979 in 1980.	,	-
Še vedno pa sta tako sladkor kot olje pri nas precej cenejša kot y večini razvitih zahodnih
držav. Po lanskih podatkih, ki so še uporabni za primerjavo, je kilogram sladkorja na Danskem stal 136,38 din, v Nizozemski 78,65 din, Belgiji 76,92, Veliki Britaniji76,52,ZRN 76,28 din itd. Tudi olje je v precej-državah dražje kot pri nas, so pa tu primerjave težje, ker se olje v različnih državah zelo razlikujejo po vrsti, kvaliteti, trajnosti ipd. Seveda ob tem ne moremo mimo dejstva, da so tudi povprečni mesečni prejemki v večini teh držav bistveno višji kot pri nas. Toda v Jugoslaviji moramo žal več kot 60 odst. potreb po olju kriti z uvozom. Surovine so se v zadnjem času na svetovnem trgu podražile, zato so tudi naši stroški za nakup večji. Začarani krog podražitev se nadaljuje.
Tudi sedanje cene sladkorja pri nas zaradi vse dražje proizvodnje še ne pokrivajo stroškov, čeprav so kar precej visoke. Sploh je okrog proizvodnje in preskrbe s sladkorjem cel kup problemov. Sladkor, proizveden iz lanske letine sladkorne pese, ni zadostoval za preskrbo do nove, letošnje letine. 21. jugoslovanskih tovarn sladkorja je proizvedlo 650 tisoč ton sladkorja, kar je 180 tisoč ton manj od naših potreb. Manj-
Komaj si je naše ljudstvo malo opomoglo od zadnje velike podražitve bencina, že sta mu zvezni izvršni svet in zvezna skupnost za cene hkrati pripravila nov udarec. Mišljena je seveda nedavna podražitev sladkorja in jedilnegaolja, pri kateri sploh nihče več ni omenjal odstotkov skoka cen, saj bi bilo sicer presenečenje verjetno še večje. Objavljenesobilelenovecenezakilogram sladkorja in liter olja. Namerno? Morda res, če računamo, da marsikdo starih cen ni poznal povsem natančno. Kakorkoli že, od 27. septembra dalje stane kilogram sladkorja v maloprodaji 55 dinarjev (ponekod celo nekaj dinarjev več, menda v glavnem zaradi večjih prevoznih stroškov), liter olja iz soje in oljne repice 104,30 ter liter olja iz sončnic 125 dinarjev.
kajočekoličinesmomorali uvoziti inzanjeodšteti 50 milijonov dolarjev! Pri tem pa so proizvodne kapacitete naših sladkornih tovarn tolikšne, da bi bili lahko izvozniki sladkorja. A kot rečeno, ga uvažamo. Uvoženi sladkorje bil letos tudi 12 dinarjev pri kilogramu dražji od domačega. Zakaj? Kaj je z našo proizvodnjo sladkorja?
Že leta naše tovarne sladkorja delajo v zelo neurejenih pogojih gospodarjenja. Nimajo dovolj surovine (kljub temu bosta prihodnje leto začeli obratovati še dve novi tovarni sladkorja), manjka mazuta, ki je praktično pri vseh pogonsko gorivo, cene sladkorja niso usklajene z ostalimi prehrambnimi proizvodi. Razlike nastajajo že na polju. Sladkorna pesa, katere pridelava zahteva precej dela, po ceni zaostajaza pšenico in koruzo, ki ju je danes vendarle dokaj lahko pridelovati. Je torej čudno, če jesladkorna pesa skoraj povsem izginilazzasebnihnjiv(kipa so v večini) in se stvari komaj kaj premikajo na boljše šele po velikih propa^Bidnih kampanjah? Ko pa so lani že dvignili ceno sladkorne pese od 2,20 na 2,90 din za kilogram, kar še vedno ne zadostuje, se skladno s tem ni podražil tudi sladkor, tako da so v tovarnah sladkorja delali z izgubo.	«
Proizvodnjo sladkorja pri nas pa spremlja še en problem: nizek odstotek sladkorja vsladkomi pesi. Letos, ko so bile vremenske razmere zelo ugodne (daljše sušno obdobje), bo v slavonski sladkorni pesi nekaj več kot 16 odst. sladkorja, kar je že skoraj naš rekord. Pri tem pa ne gre prezreti, da ima sladkorna pesa v Avstriji 5 odst. več sladkorja od naše in tudi' na Madžarskem pridelujejo peso z večjim odstotkom sladkorja, čeprav so vremenski pogoji praktično enaki, zemlja pa je pri nas celo boljše kvalitete. Če bi nam uspelo vsaj približati se Avstrijcem, bi ssedanjim obsegom proizvodnje pridobili več sladkorja, kot ga potrebujemo doma. A nič ne kaže, da bo tako. Naše sladkorne tovarne nimajo denarja za spremembo sorte, uspeha pa tudi ni od raziskovanj za povečanje odstotka sladkorja v pesi, za katera je šlo pred leti veliko denarja.
Kaj lahko pričakujemo od letošnje letine? Kot že rečeno, je v pesi nekaj več sladkorja kot pretekla leta, je pa zato hektarski donos nekoliko manjši. Poleg tega spomladi s peso nismo zasejali načrtovanih površin, čepravsmojih 13tisočhek-tarov več kot leto poprej. Strokovnjaki računajo, da bi iz letošnjega pridelka sladkorne pese dobili 730 tisoč ton sladkorja. To še vedno ne bo povsem dovolj za kritje potreb—domačo porabo bi nekakozacjovoljiliz820tisočtonamisladkorja — a pomeni, da bo treba manj sladkorja uvoziti. Kako pa se bodo gibale v prihodnje maloprodajne cene, je sedaj seveda težko reči. A ker je bilo že ob utemeljitvi zadnje podražitve slišati, da cena še vedno ne pokriva proizvodnih stroškov, je vprašanje, koliko časa bo sladkor v trgovinah res lahko po 55 din oz. zaradi prevoznih stroškov nekaj dinarjev več.
Filmska kultura
MORDA BODO NEKOČ VSI STOLI CELI
* In čeprav na prvi pogled ni zveze med razrezanim stolom in dogajanjem nafilmskem platnu, je vendar mogoče najti nekaj skupnega: nekul-turnežz nožem v rokah je odjemalec „vrednot”, ki jih nudi prenekaterofilmskoplatnoširomponaši domovini. Po mentaliteti in kulturni ravni sočiita skupaj kot „rit in srajca”, kakor se glasi jedrnata ljudska primera. Karate, seks, pištola—to jeob-„ razec, po katerem se ravnajo producenti cenenih filmov, distributerji in kinematografi, ko premišljajo le o tem, kako napolniti blagajne. Žrtve takšnih ..kulturnih” usmerjenosti pa so prav tisti ljudje, ki potem izživijo v filmih zaužito agresivnost in slaboumnost na sedežih dvorane, v kateri so se naužili ..vrednot”. Z drugimi besedami povedano: gre za dvorezni nož takšnefilmske politike.
Vse to ni nič novega v premišljanjih o filmski kulturi, ki potekajo pri nas že lepo vrsto let. Pa vendar se kljub vsem spoznanjem in sprejetim stališčem ni kaj dosti spremenilo. Kvaliteten film je še vedno pastorek. Sramežljivo se pojavi za dan ali dva na filmskem programu, potem pa hitro izgine in odstopi svoj prostor seks-karate-pištolarskim umotvorom.
Pomislili bi, dasedružbanebrigaza vse skupaj in da sta kvalitetni film ter z njim povezana filmska vzgoja, ki edina lahko dvigneta raven filmske kulture pri nas, prepuščena stihiji-. Ni tako. V okviru ZKO že lep čas delujejo odbori za filmsko vzgojo, v šolskih učnih programih je nekaj ur namenjenih tudi filmu, distributerji (predvsem velja tu pohvaliti našo Vesno) se odločajo tudi za odkup kvalitetnih filmov, po Sloveniji se že nekaj let v več krajih vrste prireditve, ki nosijo nazivTedna domačega filma, kinematografi bi po zakonu morali imeti filmske svete, kjer bi filmsko osveščeni ljudje skrbeli za kvalitetnejši program, v več krajih deluje tudi filmsko gledališče, delujejo foto-filmški krožki itd.,itd.Vsetonajbibilo zagotovilo, da bo kvaliteten film le prodrl in postal redno dostopna kulturna dobrina.
Pa vendar je dovolj sprehod po katerem koli dolenjskem mestu, da se ob pogledu na reklamne omarice kinematografov prepričate, kakšen film prevladuje na filmskih sporedih.
V zapletenem krogotoku, ki pelje film do gledalca, je - več odločujočih kretnic. Prva je nedvomno distribucijska hiša, ki filme nabavlja za kinematografsko mrežo. Že tu se začne vladavina dinarja in korenini misel, da je za gledalca
Že v prvih dneh, kar se je Dom kulture vNovem mestu prenovljen in ozaljšan prebudil iz dolgega obnovitvenega spanja, je na povsem novem sedežu v dvorani zazijala razrezanina. Nož v rokah neznanega gledalca je v varstvu teme in množice (takim pogum zraste le v prikritosti) zarezal v podlogo. V novi dvor°ni, namenjeni gledališkim in filmskim predstavam, se je podpisal kulturni primitivizem!
Tačas so se na filmskem platnu vrstile scene, ena bolj osladna od druge, ena bclj prodana od druge.
zanimiv le plitev in estetsko piškavfilm. In takose možje v distribucijskih hišah odločajoza odkupe slabih filmov, ki se jih je prijel tudi naziv komercialni filmi, čeprav naziv ni točen, saj je lahko tudi kvaliteten film komercialen, se pravi, da sedobro prodaja. Vendar letam, kjer je zadosti povpraševanja po njem; to pa je lahko le v družbi, kjer je raven filmske kulture dovolj visoka.
Distributerji torej prvi opravijo izbiro na škodo kvalitetnemu filmu. Tudi tisti, ki jih odkupijo, običajno niso deležni dovolj reklame, ki je naslednja šibka točka pri uveljavljanju dobrega filma. Zadnje čase nekaj pomagajo filmski listi, ki jih pripravljajo v ZKO Slovenije. Zamišljeni so kot spremljevalno gradivo, s pomočjo katerega bi gledalec film bolje dojel. Zaenkrat je na voljo osem takšnih filmskih listov.
Naslednja kretnica, ki je morda tudi najpomembnejša, pa so sami kinematografi. Ti se odločajo, kaj bodo iz filmske ponudbe distributerjev vzeli, kbliko časa bodo kakšen film vrteli in kako ga bodo gledalcem predstavili. In ker v kinematografiji pri svojih odločitvah gledajo skozi dinarska očala — k temu jih sili tudi iz leta v leto slabši položaj, saj se marsikje komaj komaj še držijo nad vodo pred finančnim potopom—je končni rezultat razumljiv. Po tirih prosto tečejo vlaki slabih filmov, kvalitetni pa ostajajo nastran-ekih tirih in mirujejo po bJhkerjih distribucijskih hiš ali pa sploh ne pridejo do naše domovine.
Povsem jasno je, da ob slabem rednem filmskem programu ne bo zrasla višja filmska kultura in da bo kvalitetni film v zanj neugodnih razmerah ostajal pastorek. Stanje lahko spremeni samo malo dlje usmerjeno usklajeno delovanje mnogih, že omenjenih činiteljev za postopno dviganje filmskega okusa pri ljudeh. Takrat, ko bo dovolj zanimanjaza kvaliteten film, bo tako pri distributerjih kot pri kinematografih ekonomski interes pospešil odkup in predvajanje dobrih filmov, seks-karate-pištolarski filmi pa bodo služili le golemu, občasnemu razvedrilu, saj abotnosti tudi razvedrilo niso. Obrisi teh lepih časov, ki so zdaj videti kot naivna slika velikega optimista, se že izrisujejo. V Sloveniji je ustanovljenih preko 50 filmskih svetov (večina jih sicer nič ne dela), pri nas, v Črnomlju in Novem mestu, sta se uveljavili prireditvi Teden domačega filma, v dolenjski metropoli se je lani dobro uveljavilo filmsko gledališče, ki bo letos in prihodnje leto še bolj zaživelo s spremnimi besedami in razgovori po filmih, mladi Krkin klub ima v programu tudi predstave kvalitetnih filmov...
Morda bodo nekoč vsi stoli v dvorani celi.
M. MARKELJ
priloga dolenjskega lista
spoznanja resnično razprodajo jugoslovanskega turizma, kot so nekateri zatrjevali že med sezono, bodo morali ugotoviti ne le turistični delavci, ki so po svojih močeh odpravljali posledice nekaterih' administrativnih ukrepov, pač pa predvsem tisti, ki šo k takšnemu stanju pripomogli.
' Za konedse beseda, dve o navtičnem turizmu. Na slovenski obali smo na tem področju naredili v zadnjih letih velik korak naprej, navtični turizem pa ima vidnovlogo tudi v programih širjenja in izboljševanja naše turistične ponudbe. Toda zatika se pri usklajevanju gradnje novihma-rin. Medtem ko ima program gradnje na slovenski obali trdna tla in kritje bank, so v sosednji republiki izdelali načrt gradnje novih marin, ki je sicer idealen, vendar na precej majavih finančni h nogah. Kdo bo odplačeval morebitna posojila, če do realizacije tega programa pride, pa so vprašanja, ki ponovno načenjajo enotnost jugoslovanskega turističnega trga.
BOJAN BUDJA
5 : '	
	‘ .:f\ S
‘v' Av,	
- r	^ ;,T TH
	
teleskopska kardanska gred »grič
Siloreznike je Cerjak izdeloval dve leti, in to izključno iz domačih materialov. Ob njih pa je že začel razmišljati o delu, ki bi zahtevalo manj raznolik material, da bi si spričo težav pri nabavi lahko povečal zaloge. V e_nem stroju za rezanje si laže je bilo vgrajenega za 45 tisočakov materiala, kar je po današnji ceni vredno že 65 tisoč dinarjev. S silorezniki je Cerjak v začetku nadomeščal uvoz, zdaj pa jih proizvajata že dve jugoslovanski podjetji, ena v Novem Sadu, ena v Mostarju.
Cerjakov naslednji izdelek so bili priključni deli med traktorji in stroji, kijih strokovno imenujejo teleskopske kardanske gredi. Do zdaj je. izdeloval le en tip. Zadruga Grič ga je razstavila .na več sejmih in zanj dobila priznanje. Od decembra naprej bodov delavnici iznajdljivega mojstra izdelovali že nov tip kardanske gredi z varnostno sklopko; katerega za zdaj lahko Samo uvažamo. Proizvodnjo imajo za leto dni vnaprej prodano ljubljanski Agrotehniki.
Vzorčni primerki so napravljeni. Preizkušala sta jih SIPŠempeterizSavinjskedolinein Kme-
tijskoživilski kombinat iz Kranja, materiale, iz katerih so napravljeni, pa je testiral Zavod za raziskavo materiala v Ljubljani.
Vsako preusmerjanje in vsaka izboljšava zahteva ogromno truda in denarja, in če Cerjak ne bi im,el veselja do osvajanja novih izdelkov, bi zagotovo raje stopal po uhojenih poteh. Ta-, ko pa gleda vselej na to, da bi iz domačih materialov poslal na tržišče izdelke, ki smo jih do sedaj uvažali in ki po kakovosti ne zaostajajo za tujimi.
Prehod na nov tip kardanske gredi z varnostno sklopko Cerjaka že dva meseca zaposluje vse popoldneve, wse sobote in nedelje, skupaj s strokovnjaki iz Prvomajske v Zagrebu pa prečuje tudi marsikatero noč. Zgodi se, da se delo ob pripravi stroja za novo proizvodnjo zavleče od Jrefi popoldne do petih ' zjutraj, tako da marsikdaj pričaka delavce . buden v delavnici.
Finančno pomoč za novi tip kardana je zanj dobila zadruga Grič preko Agrotehnike,
IVAN CERJAK
dolgove pa bo v letu dni poravnal z izdelki. Tudi zadruga sama daje kredite, vendar se kot zasebnik ne upa preveč zadolžiti se. Novi izdelek bo zadruga prodajala po deset tisočakov, za stari tip pa zahteva od kupcev po 3.600 dinarjev. Zmogljivosti Cerjakove delavnice z 8 delavci so 1500 do 2.000 kosov . mesečno. Mojster je ob tem pripomnil, da mu pri izdelovanju kardanov pomagajo še štirje drugi obrtniki, prav tako člani zadruge Grič.
Domav Bukošku bizženo(tudionaimaobrt)
lahko zaposlila maksimalno število delavcev, kot jih dovoljuje zakon, saj imata zanje dovolj dela in dovolj prostora, ne pa tudi strojev. Del dohodka, ki ga predpisi zagotavljajo za razširitev dejavnosti samo nosilcu Obrti, po njunem mnenju ne zadošča za odpiranje novih delovnih mest. Več delavcev bi zasebni obrtniki lahko sprejeli le, če bi jim za razvoj pustili tudi del sredstev od vsakega zaposlenega.
V Cerjakovi delavnici služijo vsakdanji kruh pretežno domačini, predvsem kvalificirani strugarji in ključavničarji, ki se nato pri njem priučijo novih opravil. Dela so normirana in tako pri osebnih dohodkih ni velikih odstopanj. Mesečno zaslužijo povprečno po dvajset do triindvajset tisočakov. Imajo poseben dodatek na točnost in dodatek na stalnost. Kdor dela ves mesec brez izostankov, dobi po tri Tisočake dodatka. Pokazalo se je, da je to zelo učinkovito.
Na dopust gredo kolektivno, čepa kdo potrebuje proste ure za svoje zasebne opravke, jih ’ nadomesti. Mojster gleda na to, da v delavnici ni zastojev zaradi morebitnega pomanjkanja materiala in da delavci opravijo svojo obveznost v osmih urah. Zanj seveda to ne velja, ker prebije tudi ogromno časa na poti oziroma na lovu za materialom, ki mu ga dobavljajo iz vse Jugoslavije. Vztraja namreč pri tem, da ga dobi od domačih proizvajalcev, saj za uvoženega nima deviz. Prepričan je, da bi ob večji iznajdljivosti pri nas še marsikaj lahko izdelovali doma Na preusmeritev pa je seveda treba misliti prej, preden nas na to prisilijo zastoji v proizvodnji. Gospodarjenje iz rok v usta žal " ne more dati nobenega zagotovila- za varnO prihodnost, zato je vsaka nova zamisel vredna, da jo pretehtamo, ne le v zasebnih delavnicah, ampak tudi v delovnih organizacijah. Smotrna povezava z obrtjo lahko marsikdaj prihrani dragocene devize tudi velikim firmam, če si poiščejo solidne poslovne partnerje, katerih izdelki se po kakovosti in ceni lahko merijo l uvoženimi proizvodi. Brežiški Cerjak ježe edeh takih, ki si je ustvaril ime na ta račun. Prepričan je, da ga bo najnovejši izdelek za dlje časa rešil skrbi za obstoj in. da bo s kvaliteto osvojil tržišče. Tomu bo vsaj delno poplačalo trud, denar in čas, ki ga je vložil vanj.
JOŽICA TEPPEl
RAZPRODAJA
JUGOSLOVAN-
SKEGA
TURIZMA
K>
Bolj ali manj znano pravilo, da se turist, ko izbira kraj letovanja, najprej odloča za državo, smo Jugoslovani letos zanesljivo najboljobčutili. Kopica administrativnih ukrepov, kiječeznočspre-minjala pogoje in načine dela v našem turizmu, je opravila svoje. Nedavna portoroška okrogla miza o razprodaji jugoslovanskega turizma, za katero so sedeli predstavniki slovenske obalnok-raške regije, je namreč pokazala, da je velika večina v tej devimi agoniji sprejetih ukrepov postavljala pred turistične delavce zgolj vprašanje, kako preživeti, ne pa, kako izboljšati ponudbo in čim bolj zadovoljiti gosta.
Številke jz prvih osmih mesecev letošnjega leta kaž,ejo, da je piransko občino obiskalo kakih 10 odst. več turistov kot lani, zato pa število milijon 150 tisoč nočitev pomeni nazadovanje. Po 'besedah Romana Krejačiča, predsednika obalno-kraške skupnosti, je ugodno na razvoj turizma vplivalo le zaprtje meje, delno tudi realnejši tečaj dinarja, vendar je to le kratkoročna rešitev. Vsi ostali ukrepi so turizmu prinesli nepopravljivo škodo. V prvi vrsti so tukaj omenje-ni čeki in zmešnjavaz njihovi m obračunavanjem.
Vsi udeleženci pogovora so ostro zavrnili stališče sosednje Hrvatske, naj čeki ostanejo tudi prihodnjo turistično sezono. Razlogov je več kot dovolj. Poglavitno opravičilo za uvedbo čekov je bila napoved, da bodo k nam privabili večgostov in predvsem več deviz. Pa rezultat? Popolna zmešnjava. Cek je postal zaturističnega delavca strošek, ki mu zmanjšuje dohodek. Ne nazadnje tudi zategadelj, ker mora gospodarstvo, ki želi čeke odkupiti nazaj, zanje odš.teti denarce po dnevnem tečaju in se tako dogaja, da čeke, ki so jih prodali, denimo, maja odkupujejo septembra po neprimerno višji ceni.
S čeki pa imajo čedalje več posla tudi kriminalisti. Vzdolž obale se je zadnje tedne pojavilo veliko goljufij in okoriščanj. Samo v Dubrovniku so letošnje poletje našteli kar 76 možnih goljufij in
Zasebna obrt .
NAJRAJE
PQ
NESHCK
i £H
Po izdelkih, s katerimi je v poslovnem svetu zaslovel zasebni obrtnik Ivan Cerjak iz Buko-ška pri Brežicah, si večina kupcev predstavlja, da gre za kovinarsko delavnico z bogato tradicijo. Pa ni tako. Samostojno obrt ima Cerjak šele peto leto, medtem pa se je že dvakrat preusmeril. Začel je s tremi delavci. Kot kooperant Kovinarske iz Krškega se je vključil v program asfaltnih baz in tako posredno delal tudi za izvoz. V njegovi delavnici so izdelovali vibracijska sita, težka od dve in pol do štiri tone. Toda posel je cvetel le kratek čps. časi so se spremenili, z njimi so usihala naročila zanj in za tovarno. Zagotovil za prihodnost ni bilo in Cerjak je tedaj spoznal, da si bo moral izbrati kaj bolj zanesljivega.
Odločil se je za svoj artikel, za siloreznik. To je stroj za rezanje silaže, ki je brez nožev.uporaben tudi kot puhalnik. Konstrukcijo zanj^so naredili v njegovi delavnici, na pomoč pa je seveda poklical strokovnjake. Prvi kupec je bila Agrotehnika iz Ljubljane Mojster Ivan prodaja svoje izdelke preko brežiške obrtne zadruge Qričj ki za svoje, člane prevzema tudi nabavo materiala:
mahinacij sčeki, strokovnjaki pa pravijo, daso jih „iznajdljiveži” vsaj 30 zanesljivo izkoristili.
Nič čudnega potemtakem, da po toiikogren-kih izkušnjah v Sloveniji nadaljnjo uporabo čekov odklanjamo. K takšni odločitvi je veliko pripomogla tudi zmešnjava z obračunavanjem, saj so se v samo nekaj tednih kartrikrat spremenili predpisi o obračunavanju čekov. Morda bi resnično bil še najbolj primeren predlog, da vso proceduro s čeki, kolikor bodo pač še ostali, pričnemo in zaključimo na meji.
Dejstvo je, daturizem lahkodobroživi ipdelale v dobrih pogojih. Ob vsem naštetem je jasno, da otakšnih pogojih letos ni bilogovora, najhujepa je to; da turistični delavci niso imeli prav nikakršne možnosti vplivati na ukrepe, ki so najhuje prizadeli prav nje. Predlogi so bili brezalter-nativni. Niso zamah udeleženci omenjene okrogle mize enoglasno ugotavljali, da jih pretirana'skrb zvezne uprave za turizem bolj skrbi kot pa navdaja s kakršnimkoli upanjem na boljše 'čase. Kajti turizem, so trdili, ne potrebuje
ukrepov, pač pa zagotovilo, da se danes ne bo porušilo tisto, kar so včeraj zgradili.
Za kolikor toliko ugodno sliko letošnje turistične sezone, predvsem pa zadovoljive devizne rezultate, gre največ zaslug nižjim cenam. Prav tukaj pa se je pokazala nova nevarnost, ki preti nadaljnjemu razvoju turizma. Čeprav so turistični delavci obalno-kraške regije zagotavljali, da so jim vsi gostje enako dragi, je letošnja sezona vendarle pokazala, da še je socialna struktura gostov iz tujine prav zaradi nizkih cen izredno znižala. Direktor nekega hotela na slovenski obali je slikovito dejal, da so imeli skozi celo sezono polno zasedene sobe, vendartega spioh ni bilo čutiti. Z drugimi besedami: tastrukturatu-jih gostov pi pripravljena in tudi ne sposobnatr-ošiti denar v izvenpenzionski ponudbi, kot so izleti, pikniki, obiski barov in podobno. Nekatere, površne analize kažejo, da so se letos za letovanje v Jugoslaviji odločali zvečine gesti, ki so poprej zaradi nizkih cen obiskovali Bolgarijo in druge vzhodne države. Ali torej pomenijo vsa ta
smo pri mizi komajda vsi dobili prostor. Nič novega ne bom povedala, če rečem, da smo v šolo hodili bosi večinoma in da so kmečki otroci morali doma že zgodaj poprijeti zadelo. Ko si začel hoditi v šolo, si bil dober že za motiko, jaz pa sem očetu pomagala tudi pri plugu. Pasti živino je bilo pravzaprav zanaszabava. Zrasli smoob mleku, žgancih, zelju, malti, ob nedeljah pa je bila ž6pa z mesom. Kadar smo klali prašiča, je bil seveda velik praznik. Navada je bila taka, da so otroci kmafu po šoli šli z doma za kruhom, in tudi moja usoda je bila taka. Najprej sem bila še dekletce za pestunjo pri sodniku Zvittru v Mokronogu, kasneje sem služila pri eni bajnof-ških hčera, poročila se je v Kandijo, njen mož pa je še študiral. Medved so se pisali in tri luštkane fantke so imeli."
Priimek.Bajer je Tončka iz Drage dobila šele s 25 leti. Moža je spoznala ob neki priložnosti na • potrv mesto. On je bil čevljar,domaizžabjevasi. Ko je na Bregu umrla ^andarska kuharica, je bila njena skromna hišica naprodaj.
„Dobro vem, da smo se pogodili za60.000 goldinarjev, kar je bilo zelo veliko, midva pa denarja nisva imela toliko. Izposodila sva si vsak pri svojih domačih in hiško kupila. Pa siva jo kmalu od-Eno je, če novomeški Breg občuduješ kot naj-	plačala. Dva fanta sem rodila: Ivana in Toneta,
slikovitejši in najbolj znani del mesta, drugo pa,	Cim sta malo odrasla, sem šla tudi jaz v službo,
če v tistih hišicah, postavljenih na strmem skalo-	Na občini, pravzaprav pri njeni cestni upravi, sem
vju nad Krko, stalno živiš. Kljub temu da ni bilo	pospravljala pisarne 19 let. Ko so prišli Nemci,
zlasti prod zadnjo vojno in še dolgo let zatem v	sem službo pustila.”
breških hišah nikakršnega udobja, se prebivalci Kot bi se odvijal film o njenem življenju, je Brega edinole tam čutijo doma. Ena najstarejših	Bajerjeva strnjeno opisovala svojo dosedanjo
Novomeščank, 88-letna Antonija Bajer, je šele	življenjsko pot, na kateri je poleg križevih postaj
dober mesec dni zdoma, pa se ji po Bregu že toži.	tudi nekajkrat posijalo sonce.
Po operaciji v Ljubljani je zaenkrat oskrbovanka	' ..Spominjam se, dasemimelanaobčini300din
v Domu starejših v Šmihelu. Cila nam je pravila o	plače, in navadno sem večji del tega denarja na-
svoji življenjski poti, ki je tipična za kmečka	menila za pelomesečne življenjske potrebščine.
• dekleta iz prejšnjega stoletja.	'	Za ta denar sem v trgovini dobila toliko, da sploh
„Rodrla sem se v Dragi pri Beli cerkvi v kmečki	nisem mogla nesti domov, ampak so mi pripelja-
družini.kijebilazosmimiotrokitakoštevilna.da	n. Kdor je vajen današnjih cen, to komajda ve-
rjame, pa je bilo res. Ljudje niso imeli dosti dena-	jih izposojali meščanom, da so se ob nedelja-,
rjainsovsivarčnoživeli.Mojmožjedomačevlja-	vozarili po Krki^Zelenjavnih trgovin v mestu
ril, zaslužil je za sproti, vendar ne veliko. Včasih -sploh ni bilo, pač pa so gospodinje ali njihovi otr
oci prihajali kar na Breg po zelenjavo in solate Skoro pri vsaki hiši so to prodajali.”
Ko je beseda nanesla na vojne čase, je bilo te koj videti, da Bajerjeva mama skriva bolečino.
„Naš Tonček je hodil v gimnazijo, pa se ni hote. učiti, nakarsejeučilzamizarja.šele17 letjeimeu ko ga neki dan ni bilo<jomov. Šel je v hosto in je revež padel nekje na Pohorju zadnje leto vojne Tudi starejši, Ivan, je štiri leta nosil partizansko uniformo, moža pa so med vojno zaradi sino» večkrat zaprli in zasliševali. Po vojr^i je sin Ivan hišo popravil inzdružino17 letstanoval pri men; Mož je namreč po vojni nehal čevljariti in je bil za vratarja v Industriji obutve. V službi seje prehla dil, dobil pljučnico in šele 62 let star umrl. Mislila sem, da ga bom preživela za kakih pet let, pasem še vedno tu,” je z nasmehom rekla.
Čeravno je po mnenju Bajerjeve mame danes življenje veliko boljše, kar zadeva denar, saj gaje pri vsaki hiši dovolj, je bilo po njenem v skromne jših razmerah življenje veliko mirnejše ..Nikomur se ni nikdar mudilo, v mestu je bilo na ulicah malo ljudi, avtov pa sploh ne. Zdaj kar naprej švigajo in tako hitro, da je starega človeka strah."
V kinu jebila Antonija vsega dvakrat vživljenju, prijateljic ni imela vse do ostarelih let, kojeimelu za tesnejša znanstva čas. Kako čudna so pota us ode, pa je povedala na lastnem primeru: „Medtem ko sem bila v Ljubljani na operaciji, je zbolela tudi moja prijateljica in zdaj sva obe skupaj prišli v dom starejših. Nisem še dolgo tu, ampak imam vtis, da se bom dobro počutila. Kaj hočemo, ko pa tako hitro vse mine! Za kal', dogodek se mi zdi, kot bi se zgodil včeraj, a je vmes trideset in več let. Kako hitro beži življenjska ura, pasečloveknavadnozavešele vstarostt.
RIABAČER
Pri starih Novomeščanih
NKSHP
EL J AH
sva ob sobotah težko spravila skupaj za meso. Ljudje so prinašali v popravilo tako obnošene čevlje, da jih danes niti Rom|<e ne bi marale. Ta-krat pa smo jih šivali, popravljali pa so še služile namenu. Računati za tako krpanje ni mogel dosti. Kljub vsemu pa je bilo življenje na Bregu prijetno. Vse hiše so bile in so še majhne, stranišča so bila zunaj, vsaka hiša pa je imela gank in vrtiček, pri nekaterih hišah pasoimelišečojnein
Kulturna dediščina
Na videz skromna cekrvica sv. Duha na strmem pobočju čelovnika nad Loko pri Zidanem mostu, takšnih jenaprvi pogled vse polno Po tukajšnjih planinah — sam Primož Trubar je Pridigaj v Loki zoper tolikšno vnemo zidanjacer-kva! — skriva v svoji notranjosti neprecenljivo bogdstvo gotskih.fresk.
To poletje jih je v cerkveni ladj i strokovno odkril in zaščitil akademski slikar in konservator specialist Viktor Povše iz Celja, sicer dolenjski rojak. Dela so se bili loti liže restavratorjiiz Ljubljane leta 1971, vendar je vseskupaj čakalo pravo roko še dobro desetletje.
Preden se je Povše lotil dela, so iz cerkvice \odstranili prižnico in stranska oltarja. Prav na tej severni steni se je pokazala velikakompozicija sv. Treh kraljev. Žal so podobe močno poškodovane, ohranjeni so le fragmenti. Povše je tem delcem vdihnil nekdanji sijaj; vse, kar manjka si mora gledalec pač predstavljati, saj gotike ni dovoljeno retuširati.-Na vzhodni steni je velika podoba Kristusa, sodnika v Manderli. Zanimiva je poslikava nad nekdanjim desnim malim oltarjem. Eden od vragov nosi v košu duše v pekel. V desnici vihti mogočno gorjačo, leseno protezo na nogi ima povezano kar z vrvjo. Kajpak se ne pomišlja pred žrtvami: pogubljenje čaka tako redovnico kot duhovnika! Na spodnjem delu te poslikave je sv. Ana z dvema svetnikoma.
Žal je prizadeta tudi velika južna stena. Tu so namreč kasneje vzidali nesorazmerno veliko okno in uničili fresko o križanju. Ohranjen je le del križazMarijoin Janezom. Podkorom(tudite-ga bodo kot kasnejšo pritiklino odstranili) je kompozicija o tem, kako Kristus izganja trgovce iz templja.
Vsa slikarija je v spodnjem delu zaključena s pasom draperije. Enakasenadafjujev prezbiteriju. To4nstilizirani nageljni tectrtnevitice,sčimer je stari mojster izpolnil sleherni prazni prostor med podobami, je tudi njegov razpoznavni znak. Slikar Povše meni, da je bil isti, nam neznani umethik poslikal znano Boštjanovo kapelo na Svetih gorah, ki jih je restavriral pred desetimi le-
ti. To roko Povše prepoznava tudi na še nerestav-riranih slikarijah Martinove kapele v Bistrici ob Sotli.
Povše je prišel na samotni Čelovnik v začetku avgusta. V dobrih petih tednih delaje imel marljivo pomočnico v hčerki Darji, študentki 4. letnika umetnostne zgodovine. Bal seje hladnejšega jesenskega vremena. Darja je bila nepogrešljiva pri plombiranju načetih slikarij, tako jo je pohvalil oče. Slikarije v cerkveni ladji so bile namreč v teku stoletij brez milosti mnogokrat prebeljene. „Freske so bile povsem neutrjene, zato je bilo treba še in še plombirati,” je dejal Povše. Delo je oteževala še odmaknjenost cerkvice. ^Povše, znan po svoji skromnosti, za take primere prinese vse s seboj — od plinskega kuhalnika do neštetih barv, apna, peska in cementa. Pri za-glajenih luknjah in razpokah še tako občutljiva roka ne more zaznati neravnih. Za Povšetove reflektorje in številni pribor je za ta dela prvič v tej cerkvici zasvetila električna luč. Napeljali sojo po kablu od ene izmed treh niže ležečih kmetij. Povše s hčerko je ponavadi vztrajal na tem utrujajočem delu od jutra pozno v noč. Zadnji dan, 23. septembra, od jutra do poznega popoldneva ni zaužil ničesar, samo da bi vse dokončal, kot seje bil dogovoril. Sicer je ta čas stanoval na kmetiji pri Urgljevih.
Tamkajšnja gospodinja je ohranila v spominu pripovedko iz ustnega izročila, povezano s to cerkvico. Bojda je v cerkvici strašilo, ker je ponoči prihajalma plan mrlič. NaPlaninijezatoslišal Geberškov Peter. Neko noč se je skril na kor in čakal. Ob 11. uri ponoči se je odprl tlak sredi cerkve. Prikazen si je sezulaškornje, jih odložila sredi cerkve in odšla pred oltar molit. Petru je bilo ta čas več do škornjev kot do česa drugega. Po-
tiho se je splazil s kora in jih sunil. Pred polnočjo se je prikazen hotela vrniti v grob, škornjev pa nikjer. Ugledala je Petra nakoru. Razbila je krsto, zložila desko za desko po cerkvi, da bi prišla dc Petra. Malo je samo še manjkalo, da bi ga dosegla. Premeteni Peter pa je pocukal za zvon. Mrlič ■ jo’'je takrat pobrisal nazaj v jamo, misleč, da*je polnoč.	•
Pripovedka o škornjih je bila pred vojne priobčena v šolskem listu Naš rod, kjer se je končala tako, da popotnik lahko vidi te škornje na Planini pri Koritnikovih, dandanes Jurkoškovih.
Med ljudmi je ohranjena tudi pripoved o na Stanku čelovniške cerkvice. Gospodič naj bi se bil izgubil na lovu. V stiski se je zaobljubil, da sezida cerkev, če najde pot. In res, prišedši na strmi rob, je precej ugledal pod seboj Savo in (prelepo pokrajino.
Vse to je tudi danes tam. Želeti je le, dabisevni-ški kulturni skupnostikaniloše kaj denarja, da b; ■ zaščitili še ohranjene freske v prezbiteriju. Zamenjati bi bilo treba tudi dotrajani lesen; strop. Morda lahko kdo pomaga prizadevnemu loškemu župnijskemu upravitelju Rudolfu Jermanu najti kakšnih sto plošč črnega škrilja, da b. popravili v planinsko okolje lepo prilegajočo se kritino na zvoniku? V cerkvi bi bilo treba položiti tudi ustrezen tlak, predvsem pa zazidati neustrezno okno. Kakorkoli že, s tem, kar je bilo postorjeno letos, je bjlo opravljenega veliko. Da se je cerkev sploh 'ohranila, moramo biti hvaležni loškim župljanom. Jožefinski dekret iz leta 1783 • je namreč velel cerkev sv. Duha podreti. Šelede-putacija v Celje in zaobljuba, da bodo za cerkev sami skrbeli, je tisti čas omečila oblasti.
ALFRED ŽELEZNIK
Fantje z vseh vetrov ne nastopu na malem festivalskem odru
Gerardo Iglesias, generalni sekretar Španske partije na obisku v našem paviljonu
Od 16. do 18. septembra je bil v španskem velemestu Barceloni, prestolnici Katalonije, tradicionalni miting v Organizaciji njihovega osrednjega partijskega glasila Treball, ki se ga že več let udeležujejo tudi predstavniki partij in komunističnih glasil cele vrste tujih dežel. Ker ima v Jugoslaviji prav Slovenija s katalonsko komunistično partijo najtesnejše stike, se predstavniki njenega Centralnega komiteja in lista Komunist vsa leta udeležujejo tega srečanja, ki pomeni zaješ veličastno in nepozabno doživetje. Letos je Slovenija na tem srečanju predstavila poleg družboslovnih in političnih novitet iz literature tudi novomeško tovarno Krka, njeno samoupravljanje in zlasti turistično-zdraviliško dejavnost. Za popestritev sicer resnega srečanja pa skrbe koncerti zelo znanih ansamblov iz vsega sveta, prodaja spominkov in domačih jedi v posameznih paviljonih. Slovenci so to pot vzeli s seboj Fante z vseh vetrov, ki so bili deležni izredne pozornosti.
Letošnji festival katalonske partije PSUC je bil posvečen Marxovi 100-letnici, španskemu pesniku Miquelu Marti i Polu in političnemu programu za bodoče obdobje.
Avtobus za Španijo, ki je odrinil na 1.800 kilometrov dolgo pot 13. septembra iz Ljubljane, je bil do zadnjega kotička poln. Zadnji sedeži so bili do stropa založeni. S sebojsmo peljali zaboje politične literature, prevedene v španščino, med drugim knjigo.oTitu in Kardeljeve misli, pa pravkar izšli prevod Mitje štruklja Pesmi španskega pesnika Miquela Marti i Pola ter štrukljevsloven-ski prevod knjige Oporoka v Pragi, delo španske pisateljice Tereze Pamies. V zabojih so bili še razni lepaki, šotor—paviljon, originalni spominki, namenjeni prodaji, plošče in lepaki našega ansambla, nalepke, posterji z lepotami Slovenije pa še kaj. Predstavniki „Krke” so peljali seboj razen tabel s slikovnim in grafičnim prikazom „Krke” še svoj propagandni material, roštilj in opremo za pečenje domačih specialitet. Muzikantje so imeli instrumente, 32 potnikov pasvojo prtljago, med katero ni manjkalo novinarske krame in aparatov.
Slovenci ne bi bili Slovenci, prevladujoči Dolenjci v ekipi pa sploh ne, če ne bi potovanja začeli z dobro voijo. Fantje z vseh vetrov so instrumente poprijeli še pred prihodom na avtocesto in jih niso spustili iz rok doSan Rema, kjer se na Ažurni obali konča italijanska in začne francoska meja. Pelo (malo tudi pokušalo Krkin cviček) se je vso pot in šele po 12-urni vožnji na bencinski črpalki nad San Remom je bila z Martinom Kebrom in sladkim vincem bučenskim končana • pesem. Deloma so se pevci bali za glasilke, deloma pa so odnehali zato, ker se je Ažurna obala kopala v poslavljajočem se soncu, prižigale so se luči in ob tej lepotah nehote ostrmiš.
MONTE CARLO PONOČI
Postankov tako rekoč ni bilo, razen nekajminutnih na črpalkah, pač pa smo morali vMonteCar-lu, v kneževini Monaco, čakati tri ure. Najznamenitejše svetovno letovišče za mondeni svet je bilo ob 9. uri zvečer svetlo kot podnevi. Skušali smosi ga v tem kratkem času kar najbolj ogledati. Ena znamenitih igralnic, ki je med drugim tudi prizorišče nemalo romanov iz svetovne literature, seje prav tako bleščala v lučeh. V dvorano za ..ljudstvo” gre lahko vsak, od tam naprej pa skozi marmornato vežo v pravo igralnico, kjer kocka koga v hipu spremeni iz siromaka v bogataša ali narobe, smejo samo ljudje v večernih toaletah. Že ob vstopu se morajo izkazati tudi z zajetno zalogo dolarjev. V splošni igralnici so bili tisti večer ljudje vseh ras in barv. Videl si Japonce pa temnopolte Afričane, Malajce in ljudi iz vseh koncev Evrope.
Poizkušali so srečo z nekaj franki naavtomatih ali mladih ruletah, vendar nismo videli nikogar, ki bi priigral omembe vredno vsoto. Vsem so avtomati le požirali denar. Zanimivi pa so obrazi tistih, ki igrajo in vsilni napetosti upajo nadobiček. Kakšen od jeze, ker je verjetno zaigral skromne prihranke, tudi s pestjo udari j>o avtomatu.
V MonteCarlu je vse tako drago, dasi tudi V najpreprostejše lokale nismo upali sesti, lahko pa smo ogledovali zgledne parke in zelenice pa kajpada bleščeče izložbe. Pri Diorju je povsem preprost ženski jesenski kostim v sivi barvi s pripadajočimi dodatki veljal skoro celoleten zaslužek povprečnega slovenskega delavca. Ena sama ovratna ruta pa je imela ceno blizu 20.000 naših dinarjev...
Pot čez francosko in dalješpansko mejo jepro-ti pričakovanju minila, ne da bi nas kdo pogledal in kaj vprašal in ne da bi nam sploh vtisnili pečate v potne liste.
Prava doživetja pa so nas čakala po naporni vožnji v Barceloni. Pripraviti je bilo potrebno paviljon, ga opremiti, nabaviti živila za prodajo, se srečati s tamkajšnjimi organizatorji festivala pas predstavniki partije, sindikatov. Vsetosejeodvi-jalo neprisiljeno, srečanja brez slovesnih večerij, običajno pa tudi ob dogovorjenem času. „Manjana”, pravijo v Barceloni, kar pomeni jutri, hkrati pa je stem mišljeno, danegori voda inda je jutri tudi še en dan.
FESTIVAL PRIJATELJSTVA
Montjuich je grič nad trimilijonskim mestom, kjer so muzeji, zabaviščni parki, športna igrišča. Del tega lepega in s krasnimi parki okrašenega predela je namenjen festivalu Treball. Sodelujoče domače in tuje partije oziroma njihova glasila postavljajo paviljone. Poleg Jugoslavije je bilo na letošnjem srečanju še kakih 18 komunističnih partij Od čilske do iranske, ki je v ilegali. Vsaka je postavila svoj paviljon. Naš je bil zelo preprost, pa vendar med najbolj uglednimi. Pod platneno streho so bili spretno, toda s strokovno postavljeno pregrado, štirje deli: edenzaprodajo in predstavitev literature, drugi za ansambel, tretji za predstavitev Krke i^ končno gostinski del, v katerem je že_od prvega dne vzbujal pozornost in občudovanje mojster Peter Kotar, šef kuhinje v Zdravilišču Dol. Toplice. Pomagala sta mu Vera in Branko Dvoršak, zaorganizacijo in blagajno je bil Jože Plut, direktor Zdravilišča Dol. Toplice, medtem ko je imel Slavko Plaveč, direktor Krkinega gostinstva, na skrbi predvsem zunanje stike ih je spremljal številne goste.
Ko je paviljon začel delati, je bilo kmalu jasno, da tako maloštevilna ekipa (letos znatno okrnjena zaradi stabilizacije) navalu množice ne bo kos. V treh dneh, kolikor je trajala prireditev od dopoldanskih ur do belega dne, je bilo okrog 300.000 obiskovalcev, več kot 200.000 vstopnic pa je bilo prodanih vnaprej. Težko si je predstavljati množico, ki je valovila po prireditvenem prostoru, pa vendar prehude gneče ni bilo in nismo videli tudi nobenega incidenta.
Irenam Stanka, ki sta imeli na skrbi prodajo politične literature, knjig,strank je bilo še in še. Otroci dveh jugoslovanskih družin, ki živita v Barceloni, znajo pa tudi špansko, so bili navdušeni, da lahko pomagajo. Ko pa jezvečermn-ožica postajala vse hujša: smo pomagali vsi slučajno navzoči. Prodajali smo lepake, pospravljali in brisali mize, na katerih so se nagrmadili ostanki hrane in papirnatih krožnikov, tako da drugi gostje niso*nogli zraven. Nikomur se ni zdelo za malo poprijeti, kjer je bilo potrebnp, kajti tam smo predstavljali Jugoslavijo mi vsi. Če je bilo potrebno, smo za nekaj minut nadomeščali še kakšnega v ansamblu. Prijeti za tamburin vključiti v muziciranje je postala navada. Še peti smo pomagali...
NAŠ ANSAMBEL JE PRILJUBLJEN
človek ne bi verjel, da imajo Spanci tako radi naše narodnozabavne viže. Ne samo da je bila pred našim paviljonom množica poslušalcev, ploskali so kar naprej. Pokupili so vse plošče, kolikor so jih imeli muzikantje s seboj, razgrabili vse njihove razglednice in lepake. Avtogramov pa so dajali toliko, da so se nekaterim že delali žulji. Harmonikar Vlado Matkovič iz Dragatuša, bas kitarist Jože Dobovšek in ritem kitarist Brane Cekuta (oba Novomeščana) pa Ljubljančan Tone Rus, kj je pel prvi tenor, Franci Puppis — drugi tenor iz Logatca; prvi bas Frenk Kramer iz Novega mesta in drugi bas Mišo Peroci iz Ljubljane so bili vsredišču pozornosti. Da bi skupina med občinstvom bolj vžgala, je izjemoma sodelovala tudi pevka Vida Sitar iz Kranja. Fantje soskupaj štiri leta, štirikrat so že gostovali v Italiji, letos oktobra gredo v Avstrijo na srečanje vrhunskih smučarjev, na pomlad 1984 pa se dogovarjajo za gostovanje po Kanadi. Neverjetno požrtvovalno so igrali, čim pa je kdo odložil inštrument, je že moral zaplesati s katero od šttetfllnih gledalk. Nj.hov enourni koncert na maiern festivalskem odru pa je bil uvrščen med bleščeča imena rock in toik glasbe v svetu.
m
Ob polkah in valčkih se je pred našim paviljonom vrtelo staro in mlado. Navajeni teh plesov, so sprva Španci nerodno poskakovaii. bilo pa jih je vse več, ki so se hoteli naučiti. Pravo doživetje pa je bilo, ko so na željo gledalcev vsak večer zaigrali in zapeli ..Jugoslavijo".
Očitno to popularno pesem tudi v Španiji že poznajo (morda iz-gostovanj v prejšnjih letih).
Takrat se jezgrnilo v kolo na desetine ljudi in niso
hoteli odnehati.
SKORO BI PODRLI PAVILJON
Vsi, ki smo bili prvič na tem veličastnem shodu, smo bili presenečeni tudi nad tem, kako ljudje naravnost drvijo na uradni del proslave, na katerem so govori generalnega sekretarja španske partije in drugih govornikov trajali p° debelo uro, a nihče ni kazal dolgočasja. Da pa je Jugoslavija deležna posebne pozornosti, se je videlo tudi na slavnostni tribuni. Predstavniki CK ZK Slovenije so bili v prvi vrsti poleg voditeljev španske partije, PSUC in njihovih veljakov. Posebej smo bili počaščeni, ko je Gerardo Iglesias, generalni sekretar Komunistične partije Španije, s predsednikom PSUC Gregoriom Rai' mundom Lopezom in pisateljico Terezo Pamies obiskal naš paviljon in se ob zasilno pripravljeni mizi zadržal v političnem pogovoru z našo delegacijo. Potem so jih Krkaši postregli s kotleti na žaru ter čevapčiči in kazno je bilo, da jim naše specialitete prijajo.
V ogromnem platnenem paviljonu organizatorja prireditve, ki je bil prav nasproti našega, se je pravzaprav ves čas nekaj dogajalo. Vrstili so se sestanki in uradna srečanja, med drugim se jetu-di pisateljica Tereza Pamies, ki je izdala že 1® knjig in je dobila 1971 prvo nagrado za najboljše literarno delo Katalonije, sestala z našo delegacijo in Mitjo Štrukljem, ki je prevedel njeno Oporoko v Pragi v slovenščino.
Ko pasmozadnji večer okrog 11. ure po nalogu organizatorja morali končati in se je na paviljonu pojavil napis ..Zapiramo", so ljudje dobesedno navalili na paviljon. Balismose, dagabodo podr-
li.	Kar je ostalo lepakov, so jih razgrabili, del množice pa je skandiral, naj muzika še igra. Minil je tudi podaljšek, nakar so hodili še k nam, vsakemu skušali stisniti roko. Stari, že sivolasi komunisti pa so s stisnjeno pestjo klicali: ..Nasvidenj® prihodnje leto!”
Sodelovanje na tej prireditvi, ki je kljub dokajšnjim potovalnim stroškom dala tudi nekaj izkupička s prodajo spomipkov, knjig in hrane, sicef še ni obračunano, gotovo pa je, da siorganizato-rji Treballa brez sodelovanja popularni Slovencev prireditve ne morejo zamišljati. Kat nas je bilo v ekipi novinarjev, smo se lahko prepričali, da ima Jugoslavija oziroma Slovenijav Španiji zavidljiv ugled, iz leta v leto pasi med množico ljudstva pridobivamo tudi nove prijatelje-
RIA BACEF
Za prodalo politična literatura, prevedena v fpaničino, naše spominka In drug propagandni material ja bilo veliko zanimanja.
Potopis______
MARX,
POLKA
IIM
ČEVAPČIČI
Tričlanska kuharska ekipa pod vodstvom Patra Kotarj* ja v treh festivalskih dneh napekla na tisoče čevapčiče* in kotletov.
priloga dolenjskega lista
rflMM
prebrali smo
luther
Letos mineva pol tisočletja od rojstva Martina Luthra, začetnika in voditelja reformacije, moža, ki se je s prevodom biblije ovekovečil tudi vzgodo-vini nemške književnosti, saj je postavil temelje t. i. novo-visokonemškemu knjižnemu jeziku. Zavrgel je suhoparni pisarniški jezik, uporabil živo ljudsko govorico, razumljivo vsem, zato je biblija po njegovi zaslugi postala pravcata ljudska knjiga. Poleg raznovrstnih cerkvenih besedil in basni je
'- ■Luther v neizprosnem boju z *i1 nasprotniki zastavijai pero tudi 36 'ža polemične sprse, poslanice, 'u’ letake, pisma, in da bi bil ^ čimooij neposreden, učinkovit, ^ ni izbiral besed, celo robatih 8 psovk se ni branil.
;i
Njegovo delo je imelo mo'čan vpliv tudi na slovenske protestantske pisce, zato je prav, da smo sespominu naLuthra. oddolžili s knjigo, ki kaže ’ .življenjsko pot tega velikega moža. Pomurskazaložba je namreč izdala Richarda Friedent-hala delo „Luther” s podnaslovom Njegovo življenje in njegov čas; prevod dveh knjig je opravil Primož Simoniti.
Poznavalci Friedenthalove-ga ustvarjanja ugotavljajo, da delo o Luthru v ničemer ne zaostaja za enako pod-naslovljenim življenjepisom J. W. Goetheja, ki je kulturnemu zgodovinarju, pisatelju in publicistu, sicernemškemuemig-rantu iz Anglije, prinesel mednarodni sloves. Zgledujoč se po še večjem življenjepiscu, svojem prijatelju Stefanu Zwei-gu, je Friedenthal pripoved o Luthru in njegovem času oprl na protestantove spise, nadela njegovih sodobnikov, bodisi prijateljev ali nasprotnikov, na številna druga dela takratnega časa, na moč obsežno pa je zgodovinopisno gradivo, ki mu je služilo pri natančni obdelavi Luthrovegaživljenja in njegove dobe. Vire oz. bibliografskana-potila, kakor jih imenuje Friedenthal, podaja na koncu dela, kjer najdemo tudi več časovnih preglednic pa kazal, to pa skupaj s slikovnimi prilogami daje knjigi še posebno vrednost.
Pred tem beremo na številna poglavja razdeljeno zgodbo o možu, čigar spraševanje o človekovi svobodi, odnosu .do države iri gosposke, vere in nevere, o pravici do izpovedovanja osebnega prepričanja in še o marsičem drugem je zaznamovalo politični ih duhovni razvoj nemških dežel in Evrope. Zv ,enako pozornostjo se Friedenthal posveča času iri prostoru', podaja blišč iri bedo na prehodu iz srednjega v novi vek. to pa je kajpak le ozadje, pred katerim se dviga podoba upcrn.egaavguštinskčga meniha ki skuša v kprist vseh premisliti _ hude bivanjske stiske vernega človeka, pri tem pa zahaja tudi v rierešljiva protislovja.
„Luthru” je založba priložila faksimile redkega slovenskega tiska lutrovskega duha: „Agenda" Jurija Dalmatina iz 1585 jeobrednik, spisan vskla-du s predpisi protestantskega cerkvenega reda, a prirejen za potrebe slovenskih vernikov.
D. R.
knjige
hanta jo
Že smo imeli priložnost v slovenščini brati knjige, ki so nas poučile, da zgodovina ameriškega Divjega zahoda ni taka, kakršno v drobcih kažejo vesterni pa leposlovna, zlasti trivialna dela, med katerimi prednjačijo pogrošni romani. Tako smo pred štirimi leti ob knjigi D. A. Browna ..Pokopljite moje srce pri Ranjenem kolenu” lahko doumeli, da ješlo pri prodiranju belcev v dotlej neznane pokrajine zapravigeno-cid nad Irraijanci, o tem pa posredno govori tudi „Hanta jo”, štiri knjige obsegajoča kro-nikaoživljenju in kulturi ameriških Indijancev ob konču 18. in na začetku prejšnjega stoletja, spisala jo je Ruth Beebe Hill, v prevodu Božidarja Pahorja pa izdala Pomurska založba.
Hillova je pripoved gradila na slikovni plemenski kroniki nekega pripadnika tetonskih Siuksov, imenovanih Dakote. Za razliko od drugih podobnih
iž izložbe
del Indijanci niso popisani romantično, s kancem smilečno-sti zaradi njihovega izginjanja, temveč je bila glavna pisateljičina težnja prikazati njihov duhovni svet, popolno zlitje z naravo/svojevrstno, duhovnemu izročilu prednikov zavezano čustvovanje pa odpor proti nadležnim belcem. Skozi usodo dveh indijanskih družin je Hillova pojasnila ozadje njihovega pojmovanja družine,
kaj po smrti?
Po zaslugi zagrebške založbe Prosvje-ta smo dobili slovenski prevod danes že znamenite, a za mnoge še vedno zelo sporne knjige ..Življenje po življenju” dr. Raymonda Moodyja. Knjiga je pred nekaj leti zbudila veliko zanimanja ža doživljanje smrti, kot paradoksalno pravijo izkušnjam mejnega stanja zavesti tik smrti.
Raymon Moody se je za pisanje knjige odločil potem, ko je med svojimi predavanji naletel na več pričevanj o doživljanjih v stanju klinične smrti, torej v stanju, ki je sinonim za telesno smrt. Po doktoratu filozofije je začel študirati še medicino, da bi zapleteni in skrivnostni pojav lahko zajel z znanstvenimi metodami. Obdelal je 150 pričevanj o doživetjih v stanju tik pred smrtjo in na osnovi teh obdeiav napisal knjigo.
V nji je oblikoval vzorec tipičnega doživetja smrti in ga ilustriral s številnimi izjavami. Na kratko poteka doživljanje smrti takole. V trenutku, ko čiovek telesno (klinično) umre, se v duhu dvigne nad svoj© telo in ga opazuje kot nekaj tujega. Vidi tudi vse početje okoli trupla. Nato potuje skozi temen preoor k tuči, kjer ga čakajo umrli znanci in prijatelji ter svetlobno bitje, ki pravkar umrlemu pokaže vse njegovo življenje. Čeprav človek v tem stanju doživlja občutek spokoja, ljubezni in neizmernega znanja, se vrne v življenje. Prebudi se iz klinične smrti. Doživetje traja kratek čas, vendar pusti globok moralen vtis na človeku.
Moody nato v knjigi podaja strnjen pregled podobnih doživetij smrti, kot so se ohranila v Bibliji, Platonovih spisih, v Svvedenborgovih delih, predvsem pa v sloviti Tibetanski knjigi mrtvih, v kateri so podane tisočletne izkušnje joginov in tibetanskih modrecev o človekovem potovanju od smrti k ponovnemu rojstvu. Avtor tako nakaže, da doživljanja smrti niso nič novega v izkušnji človeštva.
Nato poskuša pojav razložiti z nekaterimi znanstvenimi metodami, vendar ne farmakološka ne fiziološka in ne nevrološka razlaga ne dajeta zadovoljivega odgovora. Avtor pušča vprašanje nerešeno tudi s psihološkimi razlagami. Pred znanostjo tako ostaja zanimiva naloga, ki pa je najbrž ne bo nikoli rešila, kot podvomi avtor knjige. Kljub temu je raziskovanje pojava, o katerem teče beseda, izjemno pomembno za človeštvo. Če že ne bo z njim človeštvo nikoli razrešilo uganke človekove dvojnosti (telo-duh), pa bo morda našlo vsaj nove psihološke terapije in bo umiranju posvetilo več pozornosti v vsakdanji psihološki in zdravniški praksi.
Ker avtor knjige stvari torej ne doreče in pušča vse skupaj dražljivo odprto, je sklepna beseda dr. Antuna Vitturlja' ..Soočevanje s smrtjo” še kako dobrodošlo branje. Pisec sklepne besede poskuša postaviti zadevo na trdnejša tla, ko navaja zanimive raziskave doživetij, kakršne opisuje Moody svoji knjigi, in tem doživetjem podobne izkušnje pri poskusih z mamili in dolgotrajnimi osamitvami. Na koncu podaja zelo zanimivo psihoanalitično razlago, po kateri naj bi doživetje srečanja s smrtjo ne nastajalo samo na temeljih umiranja (klinične smrti), ampak tudi na ravni srečanja s smrtjo v nezavednem, ko poteka le simbolično/ ■
Po vsem povedanem lahko zapišem, da je knjiga ..Življenje po življenju” vznemirljiva in da mislečemu bralcu nudi obifo snovi za preimišljanje o dialektični povezanosti življenja in smrti. V svetu, ki Smrt, bolezen, starost in druge življenjske neogibnosti potiska v azile in jih prikriva pod lažnivo bleščečim plaščem zdravja, mladosti in uživaško-porabniškega življenja, je ,.odkrivanje” smrti še kako pomembno za celovitejšo osebnostno rast posameznika, saj ga obvaruje zlomov, ko se bleščeči plašč videza raztrga ob smrti bližnjega.
Dodajmo še to, da je knjiga zelo dostopna saj jo je mogočekupiti vSvetu knjige po zmerni ceni.
M. MARKELJ
spolnosti in zvestobe, načela plemenske ureditve, izjemno vlogo junaštva, odnos do krščanske vere, nenazadnjetu-di globlji pomen skalpiranja.
%
■s i
„ sumi, sumi drina...”
Pravijo, da ima vsak pesnik svojo reko. Reko, ki je samo njegova in tako znamenita, da ji ni enake pod soncem. Tudi Milan Stjepanovič jo ima. Skozi verze, ki jih piše v urah samote, največkrat ob večerih, se vijuga, valovi in šumi Drina. Njegova Drina. Niti sam ne ve, koliko pesmi mu ježe navdihnila. In še mu jih ..narekuje”. Na bregove te mejne reke med Bosno in Srbijo se nenehno vrača. Seveda največkrat v mislih. Kadar pa obišče rojstne Roče-viče, vas, ki stoji tako blizu Drine, da ji je ta skoraj za ogledalo, se mu v pesniško dušo naseli praznik.
„Ta reka mi res veliko pomeni,” pripoveduje Stjepanovič. ..Postala je simbol za moja otroška leta, za tiste pomladi in jeseni v domačem kraju, ko sem moral na paši paziti naživino in delati vse drugo, kar je bilo primerno za mojo starost. Tako sem prej začel spoznavati življenje, preden smo se v šoli učili, da so Ročeviči v Bosni. Pri nas ni bilo življenje nikoli lahko, zaznamovale so ga zaostalost, revščina in vojna. Šte-
vilne vojne. Za Drino so se razplamte-vale odločilne zgodovinske bitke. Vselej pajeostala, ,most med ljudmi, ki so ob njej živeli.”
Veliko Stjepanovičevih pesmi je domoljubnih. Iz njih veje neomajno zaupanje v človeka, pesnik iskreno želi, da bi ustvarjal in živel, kot si to sam želi. Drine, ki bi ločevala, naj ne bo nikoli več v njeni strugi.
Vendar Milan Stjepanovič ni epik, kot bi kdo lahko prezgodaj sklepal, saj je večina njegovih pesmi iz nežnega lirskega tkiva. Dodajmo, da je predvsem lirik tudi takrat, kadar mu v pesniški domišljiji vzvalovi modrikasto vodovje Drine, noseč s seboj mrtvece s prestreljenimi trebuhi. Ljubi življenje in vse, kar ga osmišlja. V tem življenju nima.lažna morala, ki se često kaže kot dvoličnost, kaj iskati. Tenkočutnega pesnika take reči bolijo, v pesmih protestira.
Dozdaj jenapisalkakih600 pesmi, pa nobene natisnil. Poskusil je tu, poskusil tam, pa nič, povsod so ga zavrnili. Naveličan čakanja je pred leti pripravil žbirko „Moje neizgovorjene besede" in jo hotel izdati v samozaložbi. Za denarno pomoč je prosil novomeško kulturno skupnost. Dobil je pod nos, da ta še za slovenske avtorje nima denarja, čeprav ga je hudo zabolelo, ni prenehal pisati in tudi ne misliti na objavo. Pravi, da se bo moralo nekoč tudi njemu odpreti.
„Zavedam se, da vse, karsem ponujal okrog, ni bilo dovolj dobro, izpiljeno. Morda sem se prehitro zadovoljil, kaj vem, kaj je bilo. Zdaj bo drugače, na vsaki pesmi bom ,sedel, dokler ne bo dobra. Moram tako, če hočem naprej. Tudi stare stvari bom še enkrat vzel v roke in jih osnažil. Ne pišem, da bi postal velik pesnik, ampak zato, ker moram. To je slast, kot je za koga drugega slast, če igra nogomet. Bom ostal pri pesmi? Odrekel se ji ne bom, čeprav me mika, da bi napisal tudi kaj v prozi. Nekaj humorističnega mi hodi po glavi, s tematiko iz NOB, morda bi bil lahko skeč, da bi ga igrali. Ne vem, bom videl.” Kaj takega, doda, da bi bilo uporabno za vojaški zabavni večer. Kajti Milan Stjepanovič, ki si poklicno služi kruh v vojski in ima v novomeški vojašnici še posebej na skrbi kulturno dejavnost, mora misliti tudi nato. Kogresskupino naokrog, od kraja do kraja, ugotavlja, da manjka takih nastopov. Skorajda ni prireditve, kjer bi ga ne bilo zraven. Če že drugače ne, je na prireditvi kot organizator. -Novo mesto in Dolenjsko, „ki je zelo podobna Bosni okrog mojega rojstnega kraja”, ima rad. Tu si je ustvaril dom in družino, piše pesmi in sodeluje v Literarnem klubu Dragotina Ketteja. Namesto Drine ima Krko. Vsaj zdaj, pri triintridesetih, mu ne pride na misel, da ne bi ostal.
IVAN ZORAN
Preden je do podrobnosti izdelala prvinsko podobo indijanskega življenja, je pisateljica dve desetletji proučevala kulturo rdečekožcev, veliko se je pogovarjala s predstavniki te izumirajoče civilizacije, kronika (ali roman) pa je dokončno podobo dobila šele tedaj, ko je polnokrvni Dakota ČunksaJu-ha pomagal Hillovi iz prve inačice odstraniti vrsto pojmov, ki jih Indijanci sploh niso poznali, še več, delo sta skupaj prestavila v stari dakotski jezik, da bi ga Hillova nato znova prevedla v angleščino. Tako kronika res prepričljivo oživlja izvirni način čustvovanja in izražanja Indijancev.
D. R.
notredamski
zvonar
Qb izidu knjig, kakršen je francoskega romantika Victo-rja Hugoja roman „Notredam-ski zvonar", ni potrebno izgubljati veliko besed. Običajno zadostuje že kratko opozorilo, da je ta ali ona velika umetnina iz svetovne književnosti spet dostopna na knjižnem trgu.
V prevodu Janka Tavzesa je Hugojev roman pri založbi Obzorja izšel že četrtič, najbrž pa tudi ne zadnjič, ako upoštevamo, da gre za enega najbolj znanih, v zadnjem stoletju in pol najbolj branih francoskih
romanov. Vsaka generacija bralstva najde kaj zase v romantični pripovedi o tre/ nesrečnih ljubeznih. Obštevia nih lirskih prvinah je roman hkrati tudi epopeja Pariza iz 15 stoletja. Junakov Hugo resda r.i očrtal v vsej njihovi značajski polnosti, zvečine ostajajo m ravni posameznih tipov. Zat :
pa je tolikanj zanimivejša njegovo videnje družbenih kulturnih in političnih razmt takratnega časa, četudi pri ter pisatelj ne zadeva vselej prav: zgodovinske . resnice. Post-mezni prizori v romanu so pc dani -s tolikšno umetnišk= močjo, da jih poznavalci uv ščajo med vzorne primpr kako je tudi v pripovedništv možno domala vizualn prikazovanje.
Bodi dovolj tehle nekaj št skih podatkov o romanu, ; zagotovo ne bo obležal na po . cah knjigarn.
'A
a*
VSAKDANJI KRUH NA TISOČ NAČINOV
ANDREJ KADI PIPO IN PIŠE SPOMINE
„Pred desetimi leti mi je zdravnik prepovedal kaditi, piti alkohol in uživati svinjsko meso. Vsemu drugemu bi se zlahka odrekel, le kajenju ne,” pravi devetinosemdesetletni Andrej Viršček, medtem ko se mu gosti dimi kadijo iz ene od njegovih priljubljenih pip. Celo zbirko jih ima na svojem sedanjem domu naGrmuinz veseljem mi jih razkaže, ko se kot kakšen dvajsetletnikzavihti na stol, da bi dosegel tudi tiste, ki so postavljene na najvišji polici. Vsaka teh pip imasvojozgodbo in so že same dokaz bogate in zanimive življenjske poti njihovega lastnika, njegovih znanstev in prijateljstev. Med njimi pa le manjka ena, pravtista, ki bi jo Andrej verjetnonajrajepo-kazal svojim obiskovalcem. Med prvo svetovno vojno si jo je iz ostankov granat in krogel sam napravil. Nekemu avstrijskemu oficirju se je tako dopadla, da jo je hotel na vsak način imeti za spomin. Andrej si ni mogel kaj, dal mu jo je, zanjo pa je dobil več zavitkov cigar. Te so bileza vojake, ki * so še cigaretni papir le redko videli, prava dragocenost.
Andreju Virščku je ročna spretnost in podjetnost pomagala že v zgodnji mladosti. „Oče me je dal všolo v Prečno, vendar sem kmalu uvidel, da brez nemščine ne bom daleč prišel, doma na kmetiji v Veliki Bučni vasi pa nas je bilo šest otrok. Tako sem se na lastno roko vpisal k Frančiškanom v Novem mestu, kjer sem končal štiri razrede, šolske potrebščine sem si kupoval tako, da sem rezljal igračke in okrasne predmete in jih prodajal. Za nadaljnje šolanje pa bi moral plačati po 30 kron, kar pa oče ni hotel, niti mogel plačevati.,Doma je dovolj dela in dovolj jela’, mi je dejal."
Bil pa je njegov oče Janez dobra duša in daleč po Dolenjski znan domači živinski zdravnik, ki je v stiski rad pomagal. Poslase je naučil, ko je služil kot veterinarjev kočijaž pri gradnji progeZagreb — Reka. Andrej se spominja, da so očeta, ki je bil doma tudi furman, konji ubogali na vsak glas in namig in nikoli ni potreboval biča. Ko sta se nekoč s kobilo peljala na semenj v Šentjernej, sta na poti prehitela vprego znanega mešetarja in prišla tja daleč pred njim. Mešetar je hotel potem kobilo na vsak način kupiti, oče pa je rekel: „Ne boš je kupil, ker je slepa.” Ko se je mešetar o tem
res prepričal, nikakor ni mogel razumeti, kako je možno s slepim konjem tako dobro voziti. Oče pa je le znal.
Kot prej oče, je tudi Andrej pomagal pri gradnji proge. Ko so. prišli na bodočo progo Novo mesto — Metlika prvi traserji, se je takoj prijavil za pomočnika. Malo so oklevali, kerjebiltakomlad, s svojim znanjem nemščine pa jih je le prepričal in postal je najmlajši pomočnik na vsej progi. Ker sejeznašel.danibilotrebasekatitolikodrevjaali plačati odškodnine za uničeno žito, so ga v firmi zelo cenili. ..Nekajkrat sem na veliko 'razdaljo postavil lato tako natančno, da jeni bilo treba premakniti niti za centimeter, ampak je inženir lahko samo vnesel podatke.”
Ob gradnji proge je pomagal Andrej tako, daje kontroliral šest kilometrov proge, nameščen pa je bil v Gradacu. Tuji inženirji so mu vzdeli priimek Petirovingatakotudi vedno klicali. Izhaja pa ta naziv iz dostikrat ponovljenega stavka ob tej gradnji: „Pejt u rov!” s katerim so pošiljali delavce na delo v podvozih in odvodnih kanalih.
Otvoritve proge Novo mesto —Metlika, ki je bila 1. maja 1914, pa Andrej ni počakal. 2e prej se je dogovoril s firmo Steinvveis za delo na železnici od Prijedora do Dalmacije. Delali so v bližini Sanice, na zelo težavnem terenu. Vendar so za dobro plačo tudi dobro prijeli za delo. Tako so kranjski „Janezi", v glavnem minerji in kopači, z akordom napravili tudi po pet in pol ,,šihtov” na dan. Ko so po njihovem zgledu poskusili z akordom tudi domačini, so prišli kvečjemu do dva in pol.
Streli v Sarajevu so prekrižali načrte tudi Andreju Virščku. Večina inženirjev in tehnikov je bilo vpoklicanih. S skupino teh se je tudi on odpeljal v Ogulin. Tu so ga na postaji prijeli orožniki in ker ni imel pri sebi dokumentov, so ga aretirali in odpravili z vlakom v Ljubljano. Vendar pa se Andrej ni dai tako na kratko odpraviti. V Gradacu je skočil z vlaka in se oglasil pri svojem dekletu, ponoči pasejestovornimvlakomodpe-Ijal v Novo mestoHn si preko zvez pridobil domicilne dokumente. S temi je odpotoval naprej v Ljubljano, kjersogažeiskali kot dezerterja. Tako se je pričela njegova križeva pot prve svetovne vojne, kjer je bil bolničar, pešec, pa zopet sa-nitejec, fronte pa k sreči ni dosti videl. Zato pa več ran in trpljenja. Ko se je po nekem transportu ranjencev v Zagreb vračal, je bil vlak poln vojaštva. Tri lokomotive so vlekle kompozicijo, prostora pa ni dobil nikjer, zato je v mrazu čepel kar na stopnicah. To je bilo ravno na kandijski postaji zanj usodno. Ko se je kompozicija stresla ob silni moči treh lokomotiv, je padel pod vlak in se poškodoval, tako da so mu v bolnišnici odražali nogo. S tem pa njegove vojaške službe še ni bilo konec. V Ljubljani je po okrevanju delal v fotografskem laboratoriju, razvijal filme s soške fronte in se tako izučil še za enega od svojih poklicev.
Novomeščani poznajo Andreja Virščka predvsem kot neutrudnega delavca v društvu invalidov. Takoj po prvi svetovni vojni je bil ustanovitelj takega društva, prav tako pa tudi po drugi. Aktiven pa je tudi v društvu upokojencev, še sedaj bere brez očal in pomaga urejati nasade okoli hiše, v prostem času pa piše tudi spomine, kar mu ni težko, saj ima vse dogodke, datume in imena še vedno jasno nanizane v glavi.
TONEJAKŠE
VSAKA PISANICA JE UNIKAT
Kmečka opravila/ra poljih se počasi pomikajo h kraju, dnevi postajajo krajši, daljši večeri pa bodo ljudi iz Adlešičev in okoliških zaselkov znova pritegnili k ročnemu deiu, zlasti domači obrti, ki je v tistih belokranjskih krajih še vedno zelo živa. Tudi Veseličeva Stanka iz Vrhovcev in hčerka Marica bosta kmalu sedli k zvrhanemu peharju jajc ter potrpežljivo i mirno roko nanje risali motive. V pisanicah, tako značilnih prav za adlešiško področje, ki jih Veseličevi vsako leto naredita okrog 2 tisoč, pa ni le njuna spretnost in domišljija, ampak predvsem ljubezen do dela, do ohranjanja tradicije.
Stanka, ki ji je predvsem v zimskem času prav izdelovanje pisanic poleg gospodinsjke-ga dela glavno opravilo, se je te domače obrti naučila še kot dekle pri svoji mami, a kertakrat ni bilo časa, je nanjo skoraj pozabila. Znova jo je spomnila na pisanice svakinja, in ko je spoznala, da je zanimanjeza njene izdelke veliko, se je odločila, da bo postala domačaobr-tnica. „Ne tista prava obrtnica”, takoj pripomni, a ne pozabi povedati, da si je potrdilo za opravljanje domače obrti le priskrbela.
Delo, ki ga opravljaStanka.ješe vedno prav tako preprosto, prav nič modernizirano, kot je bilo pred sto in več leti. Le trsko je zamenjala sveča. A kljub temu da so preprosti pripomočki, ki jih lahko izdela vsak doma, in domišljija skoraj vse, kar je potrebno za takšno obrt, se zanjo mladi ne odločajo. Le še starejše ženske rišejo, Marica pa je ena redkih mladih, ki poleg službe in družine še najde čas za ohranjanje ljudskega izročila.	,
Danes delataVeseličevi predvsem izpihane pisanice, manj polne, ki jihjesicerlažjepisati, so manj obstojne. Jajca, ki morajo biti čista, sveža, čim bolj hrapava, najprej izpihajotako, da s pletilko prebodejo jajce na obeh straneh ter pihnejo skozenj. Prijem opravilu sodeluje vsa družina, največ pa Stankin zet. Stanka pravi, da je najbolje izpihana jajca takoj napi-saji, a ker poleti za to ni dovolj časa, pozimi pa je težko dobiti toliko jajc hkrati, jih pač pihajo na zalogo, čeprav prrtem tvegajo, kajti lupina se izsuši in potem sevosek in barvaprimetaali ne.
Po belem jajcu Veseličeva najprej napravi osnovo z voskom, torej vzorec, za katerega želi, da bi ostal bel. Riše s pisačem, tojetrsko, ki ima na koncu pločevinasto pisalo, podobno tulcu, v katerega da svaljek naravnega čebeljega voska, ki ga dobi pri čebelarju v Adlešičih. Da pa vosek pusti na jajcu zaželeno sled, ga segreva nad vsečo, ki, kot pravi Stanka, Veliko manj kadi, kot je nekdaj goreča trska. V mrzlo vodo, v katero namoči rdeč krep papir, potopi obtežena jajca, ki jih po dveh urah barvanja osuši ter po rdeči barvi znova zarisuje vzorce. Pisanice iz Adlešičev so trobarvne, zadnja, črna barva, v kateri se pisanice tudi skuhajo, pa jev nasprotju s prvima/ dvema, s katerima so izrisani vzorci, glavna barva pisanice. Izdelek na koncu še naterez maščobo ter skozenj prevleče „cotice”, rdeče ali zelene nitke.
Ob gospodinjskih opravilih naredi Veseličeva na dan pkrog 30 pisanic, zgodilo pa se je že, da sta jih s hčerko napisali tudi desetkrat toliko in več, ker je bila nuja. „Če mi nezmanj-ka motivov? Ne, to pa ne! Sproti si izmišljujem vzorce, vsaka pisanica je po svoje unikat. Le malo je enakih. Katalogov z motivi ne poznam, vem le, da obstajajo starinski,
enostavni motivi s črtami in smrekovimi vejicami, kakršne so risali naši predniki. Pisanice z drugimi vzorci in napisi pa so .iznajdba' zadnjih let,” pravi Stanka, ki ne more skriti razočaranja ob tem, da taobičaj izumira. „Včasih so pisali pisanice skoraj pri vsaki hiši in jih prodajali po domovih in na trgu. Danes bi te hiše lahko prešteli na prste, ljudje pa prihajajo naročat pisanice v Adlešiče.”
Zakaj ta obrt izumira, ve bolje povedati Marica. „Mladi danes gledajo vse skozi dinar in tudi sama gotovo ne bi pisala, če ne bi imela toliko veselja. Zaslužiti se ob tem delu ne da veliko.” Pa še nekaj je, kar drži Marico, da vztraja, to je „prelo”, na katerem se v eni izmed	<
vaških hiš pozimi sestanejo žene in dekleta.	]
To je star običaj, ki izhaja iz časov, ko so ženske še predle. Danes je od takratnega pre- , la ostalo le ime, namesto preslic in kolovratov pa prinesejo žene s seboj pisače in jajca, blago in šivanke z nitmi. Prav vezenje prtičkov je tisto, kar se je v tistih krajih še močno ohra-	l
nilo in kar dobiva vedno več privrženk. Tudi pri Veseličevih vezejo prtičke, a ne le pozimi, ampak skozi vse leto, kadar koli je čas. „Vezemo na domače blago, ki pa ga ne tkemo sami. S tem se danes ne ukvarja več skoraj	i
nihče v Beli krajini, pač pa blago kupimo od hrvaških kmetic," pove po pravici Stanka.
Veseličeva prodaja pisanice ljubljanskemu Domu, delala pa jih je tudi za maturante in svatbe, kjer so jih uporabili namesto „pušeljca". Razstavljala je svoje izdelke le trikrat, a je na te razstave toliko bolj ponosna. Domačinom se je predstavila le na razstavi vin v Semiču, zato pa so lahko njene izdelke občudovali na razstavi okrog 5000 jajc, ki jo , vsako pomlad pripravi na Dunaju tamkajšnji etnografski muzej. Tako kot Dunajčani so zanjo iz turističnih prospektov izvedeli tudi v Holadiji, od koder prihajajo izmuzejadomače obrti k njej vsako leto po domače blago, prtičke in pisanice.
Adlešiške pisanice so torej tudi s Stankino pomočjo spoznali onkraj meja naše domovine— hčerko je izučila domače obrti — to je njen delež, ki ga je prispevala k poznavanju in ohranjanju ljudskih tradicij. Ni majhen, a vendar pravi, da bi rada naučila tega dela vsakega, kdor bi za to le pokazal veselje.
M. BEZEK ’
NAGRADA V SMEČICE
JOŽICA JANC iz Smečic si bo lahko krajšala prosti čas^z branjem romana „Sončnica na-vadna“ Iva Zormana. Njo je namreč izbral žreb za nagrajenko naše male nagradne križanke. Upamo, da ji bo pripoved o Barbari, ki kot mlad človek išče svoj prostor pod soncem, všeč, saj mnogi sodijo, da je Zormanov roman eno njegovih najboljših del. Dobra knjiga je bogastvo, ki ne mine! Če želite poskusiti srečo in svoje znanje. Potem rešite našo malo križanko in pošljite rešitev na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Glavni trg 7, Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA. Vsak teden izžrebamo nagrajenca, ki prejme lepo knjižno darilo. Poskusite!
Razvalin ljubezni ni nikoli mogoče popraviti
SULL Y PR UDHOMME
Neoviran kulturni razvoj naroda je brez svobodnega gospodarskega razvoja nemogoč.
E. KARDELJ
• Če se kdo razburja zaradi j človeške neumnosti, tudi sam ' ni pretirano obdarjem z umom M. KRLEŽA
i
NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA I											KRIŽANKA j		
				dl	obred	dvo- členik	razčle- nitev	karlovac	dl	domača pernata žival	pevka pavone	turek	nas legend nogometni vratar .
				antično računalo					"dom" mrtvih				
				igralka lollobrH gifla "					pritok jene __ pergam. kfalj		-			
				1				naduha pevka kohont					
				beogr. zalotila sodokam. oisateii		r*'		i		germ. _orel	 peti .	■	. .	
				►				. - i i '			natrij	 izdelova- lec tort		
i	 j ii i	kuščar rovec	tujež.ime	▼			gorečnež		i				sanje	etiop. jezero
		lisi*				stan							
1		 | škrat					bersa vrsta padavine				okosija jedilnik				
1 fot. 1 aparat							zgod.eg. mesto katran						
kavarova-‘nost pred jboleznijo								znani angl. pevec radij					
Lfr.reka 5				am. Violinist (isaac)						igralka gardner			
I " lozina na tmalaki				švic. , mesto						rijeka			dl
mm
Gorilja družina z mladičem. Podoba, ki je v nasprotju z grozljivimi Pripovedkami o teh miroljubnih bitjih.
Gorile niso grozotneži
Skoraj dve desetletji je Fossey proučevala gorile v njihovem naravnem okolju — Miroljubni orjaki
Gorila je bila dolgo ne samo v leposlovju in filmih, temveč tudi v naravoslovnih knjigah opisana kot strahotna zvezr, ki jo je ovijala Jenčiča skrivnostnega. Znanost te živali ni dobro poznala, zato pa je domišljija napletla okoli nje cele legende, tako da je postala kar simbol divjosti in elementarnosti. Spomnimo se samo slovitega King Konga! Letos pa je izšla knjiga, ki temeljito popravlja dosedanje zgrešene predstave. V nji naravoslovka tn raziskovalka Dian Fossey opisuje gorske gorile, katerih življenje je Proučevala v razdobju šestnajstih let, in to ne z branjem knjig in opazovanjem teh živali v živalskem Wu, marveč v divjini.
V tako prisrčni družbi (za katero ie nedvomno treba imeti dovolj poguma in potrpežljivosti) je Fossey odkrila marsikaj zanimivega iz življenja goril, predvsem pa to, dai gre ta nenasilne živali, katerih podobo
ljudje hudo popačili. Dokončno le zavrgla vse pravljične pripovedi o tem, da gorilji samci ugrabljajo v črnskih vaseh ženske in jih posiljujejo ter podobne štorije.
Razen znanstvenih odkritij, ki zanimajo predvsem strokovnjake, je \ *■
Gorske gorile je začela raziskovati j^ot navdušena ljubiteljica, danes pa Je zanesljivo ena največjih poznavalk te živalske vrste. V težko dostopnih tropskih gozdovih v gorstvu, ki leži Uied Zairom, Ugando in Ruando, je lJossey uspelo, da si je pridobila hupanje teh največjih, a plahih (!) opic, ki se, če se le da, ogibljejo človeka in drugih motilcev ter najraje živijo odmaknjeno in tiho življenje. Seveda je čisto drugače, kadar se počutijo ogrožene. Miroljubni 'tgetarijanci se takrat zares spremenijo v strahovite ubijalce. Vsiljence neusmiljeno uničijo, če skušajo poteči po zarodu. Pa tudi boji med, t^mci za naklonjenost samic so grozljivi in življenjsko nevarni.
Fossey je opazovala življenje Uianjšega tropa goril, ki jo je sprejel bledse. Kot je zapisala v knjigi, Jtasih ni vedela, kdo koga opazuje •n študira. Živali so namreč kazale etiako živo zanimanje zanjo kot ona 4nje. Prijateljstvo pa so izkazovale ebožanjem in objemanjem.
Fossey zapisala še eno odkritje, ki posredno zadeva vse nas. Gojske gorile so vse bolj ogrožene. Živi jih samo še kakih 240, pa še to število se iz leta v leto krči. Nekaj zaradi lova nanje, saj so postale želja vsakega živalskega vrta, ki da kaj nase, nekaj pa zaradi krčenja deviške divjine. Ce bodo izumrle, potem 60 na vesti vsega človeštva še en madež več.
MiM
(Vir: Newsweek)
Za čist ogenj
Gorilne kocke za gretje
Na britanskem tržišču se je pojavilo novo gorivo, katerega so se razveselili predvsem tisti, ki mislijo ekološko in varčevalno. Gre za gorilne kocke, ki jih izdelujejo iz raznovrstnih smeti in odpadkov, slame, papirnatih ostankov nizke predelave ter celo iz posušenega blata kanalizacijskih odpadkov. Izdelovalec trdi, da imajo gorilne kocke približno dve tretjini kalorične vrednosti premoga ob skoraj polovico nižji ceni ter da dajo več vročine kot navadna drva.	»
Izdelujejo jih tako, da odpadke zmeljejo in pri visoki temperaturi stisnejo v kocke, ki jih v tej obliki drži nekakšna fina kožica, ki jo nanesejo z navadno vodo. Gorilne kocke so tako za dotik mnogo bolj čiste kot premog, kar znajo ceniti predvsem tisti, katerih dolžnost je čistiti peči in njihovo okolico. Toda nove gorilne kocke so čiste tudi v ekološkem pogledu. Izgorevanine ne vsebujejo žvepla, ki je v premogu največji sovražnik čistega ozračja, in kot smo lahko prebrali v eni od prejšnjih številk našega tednika, tudi vsega živega.____
Elektronika čuva
Mikroračunalnik in radio proti tatovom avtov
tatovom avtomobilov, ugrabi- . teljem tovornjakov in 'tihotapcem mamil se obetajo slabi časi. Njihovo nečedno početje jim bo precej otežila najnovejša elektronska napravica, ki so jo nazvali micromaster, izumil pa jo je nekdanji policijski uslužbenec William Reagan iz Massachusettsa. Izum ni naključje, saj je v tej ameriški zvezni državi najv^p avtomobilskih tatvin.
Gre za napravo, katere velikost ne presega velikosti kreditne kartice, vanjo pa sta vgrajena mikroračunalnik in radijska oddajno-spre-jemna postaja. Napravo lahko namestijo na‘skritem delu vozila, kjer pohlevno miruje. Ce pa pride do tatvine avtomobila, lahko lastnik z določenim kodiranim signalom radijsko sproži napravo, ki začne oddajati svoje kodirane radijske signale, le-te pa zlahka lahko prestrežejo patrolna policijska vozila. Tako tat ne more mimo obcestne kontrole, ne da bi naprava izdala, da pelje mimo ukradeno vozilo. Seveda tat radijskih signalov ne.more sprejemati v vozilu in ne ve, da je že izdan, saj ponarejene tablice in dokumenti, če jih ima, govore drugače, kot je skodirano v signalih mi-cromasteija.
Strokovnjaki za boj proti tihotapljenju mamil tudi vidijo v micro-masteiju zelo uporabno stvar. Na-č rt ujejo,' da bi z njim opremili vse jahte in čolne. Vsaka bi imela v radijskih signalih natančno kodirano, kdo je lastnik, kakšna je posadka, od kod plovilo prihaja. Tako bi lažje odkrili tihotapce, ki prevažajo mamila po vodnih poteh.
-VASA ZGODBA—
KAJ JE CETINJE?
Moj otrok je končal osemletko z odliko. Tudi v rubriki zemljepis se je svetila'petica. Ne rečem, da se tu in tam nisem izkazal s kakšnim darilcem. Sicer pa se mularija uči za sebe, ne za darila. Ker pa je le bil konec osemletke in še odličen uspeh povrhu, sem se hotel še posebno izkazati. Pregledal sem „čme fonde" in se odločil.
Stopil sem v Kompasovo poslovalnico, rekoč: „Tu imajo program Moja domovina, ki je kot nalašč za osemletkaija Prav prijazno so mi vse razložili. Glede na „čme sklade" sem se odločil, da gremo v Črno goro.
Ves vesel sem prišel domov in oznanil program nagradnega potovanja: ,4)0 Brnika se bomo peljali z avtomobilom, nato poleteli z Adrijinim letalom do dubrovniškega letališča Čilipi, od tam dalje pa z avtobusom ob Boki Kotorski do Kotora. Še isti dan bomo prispeli na Cetinje in Lovčen."
Kar naenkrat pa je zažvrgolelo" „Kaj pa je to Cetinje? “ O križana gora! ..."
„Ti, koliko pa imaš zemljepis? “.
>rJa, kaj ne znaš brati? 5, seveda, S imam...”
„Tristo zelenih! Če imaš zemljepis 5, sem nadaljeval, pa povej, kjer je Dubrovnik, Budva, Kotor."
)rJa, tam doli nekje!" je spet zažvrgolelo. Meni pa se je pričelo temniti... „Tam doli nekje ..." mi je brnelo po glavi. Hudič vzemi tako šolo! Pa pravijo, da se bodo usmerjeno izobraževali.
„Oči, kajse razburjaš? A1‘ mi ‘mamo pa teste, veš! Glej, takole: CETINE: a) jezero, b) hrib, c) kraj, (obkroži pravilen odgovor). Če ima človek srečo zadene pravi odgovor, če ne, pa ne. Kot športna napoved. Testi so zares krasna stvar, a veš!"
Ko smo se vrnili, sem zahteval prosti spis.
SPIS
Zgodaj zjutraj je zatulila očijeva elektronska budilka na drugem koncu hiše. Če sem hotela priti pravočasno na letalo, sem ga morala zbuditi in izključiti sireno. Slabe volje kot vedno, kadar je potrebno zgodaj vstati, je godrnjal o prekletih analfabetih. Drugič se je razjezil, ker so bila umazana avtomobilska stekla. Ja, veš, imeti zemljepis 5 in čiste šipe na avtu pa res ne gre skupaj. Drugič pojdi peš v službo ali pa z biciklom, pa bom oprala šipe. Bolje bi bilo, da ne bi omenila zemljepisa. Spet je bil ogenj v strehi. „Čakaj, smrklja, da se vkrcamo na avtobus v Cilipih, pa ti bodo že Kompasovi vodiči povedali, kje je kaj!"
In so res. Sedaj vsaj Vem, kje je kaj od Dubrovnika pa do Ulcinja, od Hercegnovega do Cetinja in Lovčena. Saj je prav, da pišemo teste in da se učimo o rudnikih. Kaj več znanja za življenjsko rabo pa tudi ne bi škodilo.
JANKO SAJE
NAPIŠITE SVOJO ZGODBO!
Zajeten kupček vaših zgodb, ki ste jih pred časom napisali, dragi bralci, in smo jih precej tudi že objavili na tem mestu, se zmanjšuje, zato smo v uredništvu sklenili, da razpišemo nov natečaj za VAŠO ZGODBO.
Natečaja se lahko udeleži vsak, kdor ima veselje do pisanja. Pogoj je le, da napiše eno ali več zgodb o resničnih ali izmišljenih doživetjih, pri tem pa posamezna zgodba ne sme biti daljša od 90 vrstic, to je približno tri rokopisne liste. Seveda je lahko krajša! Zgodbe, ki jih boste najkasneje do 1. decembra 1983 poslali na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Glavni trg 7, Novo mesto, s pripisom VAŠA ZGODBA, bo skrbno prebrala tričlanska žirija. Vse prispevke bo ocenila in nato podelila nagrade.
1. nagrada 2.000 din
2. nagrada 1.500 din
3. nagrada 1.000 din
10 knjižnih nagrad
Vsaka objavljena zgodba bo seveda tudi honorirana, in sicer s 300 din. Na željo pisca bomo objavljene zgodbe podpisali s.psevdonimom ali s kraticami.
107
/m m Trdota
V	'	'	•	•	•
Črtke in povesti	iz	n
F0RTUNAT0V
Jaz sem se prestrašila in rekla: „Ce je taka, me.ne bo ruska zemlja nikoli nosila." Tudi oče so se kar križali in dejali: ,,Nak, neverniku pa že ne dam hčere, rajši umrjem.” Prej, veste, nam ni Fortunatov nikoli pravil, kakšne vere d.a je; za Rusijo je pač večkrat pripovedoval, da stanujejo v nji ljudje vsake vere, ali da žive vsi prijazno drug z drugim.
Še tisti dan ga vprašava z očetom, če ni morda' nevernik, staroverec. Fortunatov odgovori mirno: Sem, pa kaj zato? Zaradi vere se ne smemo sovražiti, saj smo vsi ljudje otroci enega očeta."
Hotel je še dalje govoriti, ali moj oče mu sežejo v besedo in pravijo: ..Prav žal mi je, ali svoje Lile vam ne morem in ne smem dati. Odsvetovali so mrfajmošter in tudi sam tako mislim, da ni nikoli dobro.in prav, da bi pravoverni kristjani delali zakonsko zvezo s krivoverci.”
Fortunatov osupne, molči dalj časa, bolj in bolj ga zaliva rdečica, naenkrat da eno roko meni, eno očetu in izpregovori s čudovito krasnim, slovenskim glasom: ..Preljubi moji, poslušajte besedo, katero vam porečem, in prepričan sem, da me ne boste hoteli pahniti iz svoje prijaznosti, iz svoje rodovine. Moja vera ne sme ločiti in ne bo ločila od mene moje ljubljenke Lilke. Vero so me učili ljudje, ljubezen me uči srce. Ljudske govorice so zmotljive, glas srca pa je glas božji in Bog se ne moti nikdar. Čeželite, seše danes odpovem staroverja in pristopim k vaši rimo-katoliški družbi. Kako, ste li zdajzadovoljni z mano?
Govori, Lilka, ali hočeš biti moja po tej slovesni . obljubi? Govorite, oče, ali se mislite še upirati moji sreči in, zaupljivo smem reči, tudi sreči svoje hčere, katero bom imel za ljubo, da ji bom hitel izpolniti vselej, z vsako žrtvijo vsako najmanjšo in najsk-rivnejšoželjo?"
Mojega očeta so te besede tako ganile, da so se jeli jokati. Tudi meni je bilo čudno pri srcu, vendar sem dejala, da ne bo škodilo, če se govori še enkrat z gospodom župnikom. Ko sem čula, da se hoče Rus izpreobrniti, sem menila, da ne bodo več ugovarjali in branili, marveč se še veselili in me opominjali, da naj ustrežem volji svojega snubača. Še tisti večer se • 'napotijo oče h gospodu.
Žppnik so poslušali in majali z glavo. Po dolgem molčanju reko, da morajo to reč na- vse plati zrelo premisliti in tudi Boga prositi, da bi jih razsvetlil, kak svet da bt dali meni in mojim staršem; drugi dan popoldne da naj se z očetom oglasiva pri njem'
Ko stopiva v izbo, je slonel za mizo in se držal kaj resno in skraj žalostno. Z roko da znamenje, da naj sedeva, in pravi: ,,To snubitev sem razmišljal ves dan ♦h skoraj vso preteklo noč. Zaradi nje nisem mogel skoraj očesa zatisniti. Ali s katere koli strani sem pretresal to reč, vedno sem moral ostati istega mnenja, to je, da Lili nikakor ne kaže jemati Fortunatova. Vsi ljudje in tudi vi ga hvalite, da je pohleven in pošten mož, ali kdo vam je porok, da se ne hlini7 Ze marsikatero ubogo deklico je pripeljal v nesrečo kak klatež, ki se je znal prilizniti z možatim vedenjem. V tem primeru pa je treba še prav posebno paziti in se
varovati, kajti bolj potuhnjenih ljudi ni na vsem svetu, s kakor so staroverci. Rus obeta prestop na katoliško ^ vero. Če se misli preobrniti iz pravega namena, to je, s iz prepričanja, je njegova dolžnost, to storiti, in bo" storil to tudi brez Lile. Ali meni se zdi, da ga na to ne vodi prepričanje, ampak edinole vroča ljubezen. Ta občutek pa dobro vemo, kako je omahljiv in minljiv. Traja le dotlej, dokler mu daje rejo mladost in lepota. Kadar se poreče: zbogom ljubezen, se bo raztopilo tudi Fortunatovo katolištvo. Ta mož misli premeniti pravzaprav samo vnanjo obliko, da odpravi spotike, ki mu ne dajo priti v zaželeno zakonsko posteljo. Srce pa, verjemite mi, gori za resnice naše svete cerkve prav toliko, kolikor prej. Pa recimd, da je res obsijala božja milost Fortunatova in da se bo tud* zaklel in zavezal, odrejati otroke v naši veri, vendar še ne bi mogel Lili svetovati, da ga usliši. Grešnike, kajne, dela prilika. Greha se boji in ogiblje tisti, ki se boji in ogiblje grešne prilike. Rusija pa je najstarejši brlog vseh zmot, vsega krivoverstva, vseh hudobij. Če gre Lila tja, ji preti neskončna nevarnost, da bo izgubila pravo vero in zveličanje svoje z drago Kristusovo krvjo odkupljene duše. Vedeti vam je treba, da svet in hudič nimata nevarnejših zapeljivcev, nego so staroverci. Svoje krivoverje znajo hvaliti in priporočati tako medeno, s tako peklenskimi zvijačami in obljubami znajo loviti pravoverne katoličane, da so napravili 1839. leta naenkrat več kakor dva milijona IjLfdi naše vere na odpad od edino zveličavne matere katoliške cerkve. Med odpadniki so se nahajali, groza je slišati, celo škofje in več stotin drugih duhovnikov.
Inlesovci na pragu podviga
Odigrane tekme v vseh rokometnih konkurencah
DOLENJSKA, POSAVJE - Po izredno razburljivem srečannju so rokometaši ribniškega Inlesa v 2. kolu 1. B rokometne lige klonili v Derventi proti istoimenski ekipi s 25:27 in tako ostali pri izkupičku iz prvega kola. Nič manj razburljivo pa ni bilo v Novem mestu, kjer so. domačinke v 4. kolu medrepubliške lige sicer zmagale, vendar šele po ogorčenem boju v zadnji minuti. Svojo prvo točko so osvojili Krčani v tekmi z Lipo, čeprav se jim je še dve sekundi pred koncem nasmihala celo zmaga. V republiških ligah večjih presenečeni ni bilo.
DERVENTA - INLES 27:25 (14:10) — Kakih 350 gledalcev je videlo izredno lepo in kvalitetno 'srečanje, v katerem so bili domačini za odtenek boljši in zbranejši. Ribničani so bili vseskozi enakovreden
nasprotnik, sredi drugega polčasa pa so se domačim približki le na zade-
tek prednosti, vendar jim podvig ni uspel.
Inles: Gelze, Križman 1, Andolj-šek, J. Ilc 4, Tanko 5, Troha, Karpov 6, Putre, Ambrožič 3, Mate 2, Fajdiga, VeseL
Inlesovci so z dvema točkama po dveh kolih na 4. mestu, v soboto pa jih doma čaka izredno težak boj z vodilnim Zametom.
NOVO MESTO - ZADAR 22:21 (11:11) — Čeprav rezultat kaže na izenačenost ekip, pa srečanje tega ni potrdilo. Novomeščanke so bde boljši nasprotnik, vodile skozi vse srečanje, nekajkrat tudi s 4 ali 3 zadetki prednosti. Tako je še tri minute pred koncem bil rezultat 21:17, vendar so z nerazundjivo slabo igro in povsem napačno taktiko v pičlih dveh minutah popustile in so se morale na koncu krčevito boriti za zmago. Najboljši v domači vrsti sta bili vratarka Udovičeva in Kramarjeva.
NOVO MESTO: Udovič, Pelko, Kastelic, Iličin 3, Jakše 4, Kramar 5,
E. Zupančič, Mrhar, Mršnik 7, T. upancič 3.
Novomeščanke so po štirih kolih
€m Hit i i
f» I lili
(■
USPEŠEN NASTOP DOLENJKE
ZLATO IN SREBRO — Najboljša domačina sobotnega in nedeljskega posamičnega državnega kolesarskega prvenstva v vožnji na kronometer in gorskem prvenstvu sta bila Sandi Papež in Srečko Glivar. Prvega vidimo (na levi) med vožnjo, ki mu je skoraj zanesljivo prinesla mesto med kandidati za 01, na posnetku na desni pa je Glivar med oblačenjem majice za naslov državnega gorskega prvaka med mlajšimi mladinci. (Foto: B. Budja)
KOPER - Delavci novomeške Emona-Dolenjke so se pred dnevi udeležili 10. jubilejnih športnih iger delavcev sozda v Kopru. Novomeško zastopstvo je v skupnenf seštevku med 22 ekipami pristalo na 11. mestu. V razvrstitvi deklet so bile
Srebro odpira vrata 01
Novomeščanke osme, fantje pa 15.
mžtm................ ja	Zu
Največji uspeh je dosegla Zurova, ki je v najmočnejši konkurenci ženskega krosa pritekla imenitno 2. mesto.
Izreden uspeh novomeških kolesarjev na državnem prvenstvu na kronometer in gorski vožnji v Novem mestu — Zlato Glivarju, srebro Lavriču, med člani Papež drugi
ŠPORTNE VESTI IZ POSAVJA
NOVO MESTO — Novomeščani so bili minulo soboto in nedeljo gostitelji najboljših jugoslovanski kolesaijev, ki so se pomerili najprej v preizkušnji na kronometer,' nato pa še za državne naslove v najbolj atraktivni kolesarski disciplini - gorskemu prvenstvu. Z dvema srebrnima in eno zlato medaljo so domačini prekosili vse napovedi, če pa jim prištejemo še zlato za organizacijo, potem je jasno, da je letošnje državno prvenstvo uspelo v vseh pogledih. Lavrič in Glivar pri mlajših mladincih ter Papež, Novak in Smole pri članih so še tako nejevernim pristašem tega športa dokazali, da je kolesaijenje ta čas daleč najkvalitetnejši šport v dolenjski metropoli.
e:
oskušal s pobegom Urh iz kranjske ave. Glavnina ga je brez težav ujela, kake tri kilometre pred ciljem pa sta si skušala medalji zagotoviti Bulič in Pavlič. Ko je že vse kazalo, da je dirka odločena, so v zadnjih dveh kilometrih stopili na sceno novomeški kolesarji in prvi favorit Bojan Ropret Slednji je z izredno vožnjo v zadnjem kilometru prvi prevozil ciljno črto, nekaj za njim pa na navdušenje številnih gledalcev z dvignjeni-
• V finalu rokometnega pokala za območje Posavja so se pomerile v Sevnici ekipe domačinov, Brežic in Krškega. Zmaga je pripadla Sevniča-nom, omeniti pa moramo izredno nešportno vedenje gledalcev.
• Na Senovem je bil nogometni turnir, na katerem je nastopilo 10 ekip, vrstni red pa je bil naslednji: Generacija 63, Partizan Senovo, Mali kamen itd.
• V pionirskem rokometnem
srečanju prvih selekcij Krškega in
■	.	  :	..	1	o.	I	o
Najprej so se kolesarji na pot podali v soboto, ko je mlajše mladince čakala proga med Novim mestom in Strugo, starejše pot do Maharovca in nazaj, medtem ko so člani vozili do Grobelj. Po nekaj zapletih na cilju, saj je dolgo kazalo,« da je zmagovalec Hukarevič iz Biha-ča, so po ugotovljeni goljufiji le
edina neporažena ekipa, v soboto pa potujejo v Varaždin k ekipi Koke.
ITAS KOČEVJE - KOKA 25:23 (14:12) - Domačinke soz izredno borbeno igro presenetile favorizirane Varaždinčanke. Vodile so od prve do zadnje minute in si tako priigrale dragoceno zmago.
Itas: Stefanišin, Vrbovšek, Mile-šič 1, Novak 2, S. Jerič 6, M. Jerič 8, Bejtovič, Oražem, Zalar 2, Delič C, Mitrovič.
Kočevke imajo po štirih kolih 4 točke in so na 7. mestu. V soboto jih čaka tekma v Ivaniču.
KRŠKO - LIPA 27:27 (13:11) -V slovenskem derbiju moške medrepubliške lige so bili Krčani še dve sekundi pred zadnjim sodnikovim žvižgom na pragu zmage, vendar so se morali na koncu zadovoljiti s točko.
Krško: Pereč, Kekič 4, Znoj, Bo-■ Žič 1, Starc 4, Dežič, Grilc 2, Sebalj 6, Trbovc 8, Šerbec 2, Avguštin, Kostelic.	%
razglasili prve tri. Zmagal je Bonča iz So"
Šoče, prvo srebro Novemu mestu pa je prikolesaril Lavrič; tretji je bil Mrak prav tako iz Soče. Omenimo le, da je velika škoda, ker je na start zamudil Novomeščan Glivar, saj so kasnejše meritve pokazale, da je imel v žepu celo zlato medaljo.
Pri starejših mladincih večjih presenečenj ni bilo, saj je zmagal rogo-vec Trampuš pred Pintaričem in Ugrenovičem iz Astre, medtem ko je bil Darko Papež dvajseti.
Blizu 8 kilometrov dolgo progo je na veselje številnih gledalcev na Valiti prvi prevozil domačin Srečko Glivar in tako domačim zagotovil zlato medaljo. Za Glivarjem je na cilj pripeljal Lapajne iz Soče, tretje mesto pa je pripadlo Beograjčanu Milenkoviču. Od ostalih Novo-meščanov je bil Božič peti, Lavrič sedmi.
^Starejši mladinci so morali enako kot člani prevoziti progo med Novim mestom in Vahto. Po ogorčenem boju v zadnjih metrih so si prva tri mesta razdelili kolesarji Astre Ugrenovič, Pintarič in Tahmajster. S sedmim mestom je razveselil tudi Darko Papež, edini novomeški zastopnik v tej konkurenci.
Dirka članov je bila poglavje zase. Nekje do polovice proge je skupina vozila strnjeno, nato pa je prvi
mi rokami tudi Sandi Papež, ki je Pa'
tretje in četrtouvrščena Pavliča in Buliča ugnal kar za 12 sekund. Veselje gledalcev se še ni stišalo, ko sta skozi cilj prišla tudi Novak na 5. in Smole na 6. mestu, šele za njima pa so skozi cilj pripeljali Čerin, Udovič, Povirk, Lojen m ostali.
In kaj reči za konec? Zapišimo besede zveznega kapetana naše reprezentance Francija Hvastija, ki je na sobotnem sestanku vseh trenerjev dejal, da poleg že zdavnaj omenjene šesterice kolesaijev za nastop na OI v Los Angelesu računa tudi na dva mlajša, ki se bosta potegovala za dres z grbom. Kgt prvega je omenil Papeža, imena drugega ni izdal. Prav nič ne bi bilo narobe, če bi bil to Brane Novak, ki je v vseh letošnjih nastopih dokazal, da sodi to sezono med prvih pet, šest naših najboljših kolesaijev.
B. BUDJA
Leskovca so zmagali prvi z 19:18. bur
Pri Krčanih sta bila najboljša Novak in Žuravljev s po 7 zadetki, pri Leskovcu pa jih je Planinc dal 8, Ribič in Mostar po 4 itd.
J. ARH
ŠPORTNI DAN NA KOLESIH
NOVO MESTO - Učenci srednje šole tehničnih usmeritev so imeli v četrtek športni dan. izkoristili so ga ftidi za kolesaijenje do Šentjerneja in nazaj, vozilo pa je prek 40 učen-
cev. Pri organizaciji športnega dne je pomagalo novomeško kolesarsko
društvo, zaradi izrednega zanimanja pa bodo podobne izlete poslej organizirali pogosteje.
Nov poraz Elana
Z eno samo točko so Krčani še naprej zadnji, v 5. kolu pa potujejo k ekipi Moslavine.
V REPUBLIŠKIH LIGAH PO PREDVIDEVANJIH - V moški konkurenci so Sevničani še naprej v zadnjem delu lestvice, tokrat so namreč izgubili na gostovanju v Murski Soboti proti Poletu s 33:28 (16:13) in so tako s 4 točkami iz petih kol na 9. mestu. V ženskih ligah favoriti še naprej zmagujejo. Šentjemejčanke so si opomogle od zadnjega poraza in v gosteh prema-
Največ zanimanja je seveda veljalo nastopu članov. Novomeščani si sicer od vožnje na kronometer niso obetali kaj prida, vendar so Novak, Papež in Smole presenetili vse. Že ko smo se v spremljevalnem vozilu popeljali po progi, je bilo več kot očitno, da bodo o medaljah odločali Papež, Novak, Bulič, Ropret in Čerin. Ta peterica sije na koncu tudi rzadelila prva mesta. Bojan Ropret je s prepričljivo vožnjo dokazal, da . je tačas resnično naš najboljši kolesar, medtem ko so bile vse ostale odločitve izredno tesne. Tako je drugouvrščeni Bulič prehitel Čerina le za 22 sekund, še veliko večji vzrok za žalost pa ima Novomeščan Brane Novak, ki je le za 3 sekunde izgubil bronasto medaljo. Sedem sekund za Novakom je bil na petem mestu Papež, medtem ko- je bil Smole šesti. Novomeška trojica je tako za seboj pustila vrsto reprezentantov, omenimo nat le Pavliča, Udoviča, Penka, Povirka in druge.
alf
V obeh skupinah SNL odigrano 5. kolo
NA ZMAGOVALNEM ODRU -s Takole prešerno so številnim gledalcem pod Vahto odzdravljali zmagovalci članskega gorskega prvenstva Jugoslavije. Od leve: Papež, Ropret in Pavlič. (Foto: B.
V nedeljo so bila odigrana srečanja 5. ko|a v obeh slovenskih nogometnih ligah. V vzhodni skupini so Brežičani igrali v gosteh z Ojstrico 1:1 (1:1) in so s 7 točkami še naprej na odličnem 4. mestu, le( točko manj za vodilno Dravinjo. Za razliko od Brežičanov pa dolenjski predstavniki v zahodni skupini ne igrajo najbolje. Elan je v Ljubljani klonil kar s 4:0 (1:0) proti Iliriji in je tako na predzadnjem mestu z vsega dvema točkama. Zanesljivo zmago pa so dosegli Kočevci v srečanju z Litijo (rezultat 3:0) in tako po petih kolih zasedajo 4. mesto s 7 točkami, vodi pa Ljubljana z dvema točkama več.
V 6. kolu igrajo: Brežice — Proletarec, Elan - Piran, Tabor Jadran -Kočevje.
Oči vseh ljubiteljev kolesarstva pa so bile razumljivo uprte v nedeljsko gorsko preizkušnjo. Novomeščani smo potihem ponovno upali na kakšno medaljo, največji optimisti so med prvimi videli celo Sandija Papeža, ki naj bi tako končno dokazal zveznemu kapetanu, da sodi v ekipo za olimpijske igre. Sandijih ni razočaral.
Pa pojdimo po vrsti. Najprej so iz osice vasi st
Koroške vasi startali mlajši mladinci.
TEŽKO DO ZMAGE - Največ po zaslugi izredne Kramaijeve (v akciji) in vratarice Udovčeve so Novomeščanke dosegle četrto zaporedno zmago na prvenstvu. (Foto: B. B.)
ile Jadran kar s 23:15 (14:8), :redno pomembno zmago pa so osegle tudi Metličanke v Dupljah, lavile so z 21:15 (8:7). S tekmo eč od Burje vodi Iskra, ki ima 8 očk, Metličanke pa so z dvema očkama manj na 5. mestu. V 7.hodni skupini so Brežičanke v osteh premagale Beltinko s 15:17 8:8), Lisca pa je v Polani izgubila s 16:12 (13:7). Obe ekipi sta pri dnu sstvice.
V 6. kolu igrajo: Sevnica -Usnjar pri moških in Iskra - Peko, Metlika - Polje, Šmartno - Brežice ter Lisca - Velenje pri ženskah.
B. B.
PAVLIC TUDI REPUBLIŠKI PRVAK
Avto-moto zveza Slovenije in AMD Slovenija avto sta v soboto, 1, oktobra, na dirkališču Grobnik pri Reki organizirala zadnjo letošnjo dirko za prvenstvo Slovenije v hitrostnem motociklizmu. V kategoriji do 125 ccm je zmagal Novomeščan Lojze Pavlič, ki je tako z zaporednimi zmagami na vseh dirkah za državno in republiško prvenstvo ponovno dokazal, da doma nima prave konkurence. K ponovitvi uspeha z državnega prvenstva pa je prispeval Avto-moto društvu Novo mesto tudi Robert Hmeljak, ki je kljub odstopu na zadnji dirki (zaradi okvare motorja) v skupni razvrstitvi osvojil tretje mesto v Sloveniji.
M. K.
Denar na poti dq medalje
Sandi Papež o sobotnih in nedeljskih nastopih — Konec meseca SP za mladince — Bo zmanjkalo denarja za ekipo, ki lahko računa celo na medaljo?
NOVO MESTO - Sandi Papež je bil v soboto in nedeljo osrednja osebnost dvodnevnega državnega kolesarskega prvenstva v vožnji na kronometer in gorskem prvenstvu. Pravzaprav nič čudnega, saj je letos, čeprav prvič nastopa v članski konkurenci, dokazal, da sodi v vrh jugoslovanskega kolesarstva, poleg tega pa sta bila ta dneva še zadnja priložnost, da si morebiti le zagotovi mesto v ekipi, ki bo potovala na olimpijske igre v Los Angeles.
„Z obema nastopoma sem izredno zadovoljen,” je po nedeljski dirki v Vah ti razmišljal redkobesedni Sandi. „Od vožnje na kronometer si nisem kaj prida obetal, pa vendar prišel med peterico najboljših. Morda bi lahko vozil sc bolje, vendar sem bil na celi progi sam in nisem imel pravega občutka za tempo in hitrost. Nobena skribvnost pa ni, da sem vse stavil na gorsko preizkušnjo.”
Sandi je takoj po prihodu na cilj na Vahti celo razmišljal o tem, da je bil pripravljen tudi na največji podvig.
..Brez dvoma je Ropret naš najboljši kolesar, toda ne tudi nepremagljiv (Sandi je to dokazal že na državnem prvenstvu v Zagrebu, kjer je v vožnji na dirkališču
pustil Ropreta za seboj; op. p.). Taktično sem pogrešil, saj sem računal, da bo potem, ko je Ropret zadnji kilometer tako potegnil, šel kdo za njim, vendar sem se uštel. Potem je bilo vse prepozno.”
„Kaj menim o izbiri za Los Angeles? O tem odloča zvezni kapetan. Moram reči, da je izbira po imenih dobra, drugo pa je, če pogledamo formo tekmovalcev.” Da si mesto v ekipi resnično zaslužijo Ropret, Bulič in Čerin, verjetno ni nobenega dvoma, drugače pa je s kandidati za naslednjo trojico. Ne le Papež, pač pa tudi Novak je letos dokazal, da mesti Pavliča in Cudermana le ne bi smeli biti tako gotovi. In če bodo resnično o , olimpijskih potnikih odločali le rezultati, potem aii skoraj nobenega dvoma, da bomo imeli Novomeščani v Los Angelesu vsaj enega zastopnika.
Čestitke na cilju -
Sandi Papež je po osvojenem drugem mestu prejemal številne čestitke. Ali je ta dosežek vendarle dovolj prepričljiv, da bomo Sandija videli že bližnjem SP za mladince in prihodnje leto v Los Angele-
su.'
Za Sandija jra letošnja sezona še ni končana. Že v torek je nastopil
na članski vožnji v sosednji Italiji, konec meseca pa bo v Novi Zelandiji mladinsko svetovno prvenstvo. Ker lahko Papež na tekmah zunaj meja še vozi kot mladinec, je razumljivo, da si želi čim lepše slovo od mladinske konkurence, kjer je dosegel toliko lepih trenutkov.
„Veliko vprašanje je, če bomo v Novo Zelandijo sploh potovali. Zatika se namreč pri denarju. Bilo bi resnično škoda, če tja ne bi potovala celotna ekipa, saj imamo možnosti, da presežemo letošnjo uvrstitev članov in najboljšo mladinsko uvrstitev doslej. Menim, da imamo v ekipni vožnji možnost, da se uvrstimo med tri najboljše ekipe sveta. Ce pa ne bo denarja za celo ekipo, si želim, da tja odpotujeva vsaj s Smoletom in poskušava kaj doseči v posamični vožnji.”
Res nerazumljivo, da v kolesarski zvezi ni denarja za ekipo, ki sodi zanesljivo v sve tovni vrh.
B. BUDJA
POTA
m sin?
l!
dežurni	■ B
poročaj	0
NEUSPEŠEN VLOM V BARAKO - Novomeščan Martin Radežje novomeškim miličnikom r prejšnji teden prijavil, da mu je nekdo vlcr mil v barako, ki je postavljena pri vinogradu na Dobravi. Vlomilec je res vse razmetal, vendar ni odnesel prav ničesar. Cernu potem vlom?
IZGINILA MOŠKA URA - 29.
septembra popoldne je bilo vlomljeno v hišo Metke Šom v Ločni-
Storilec je razbil steklo na vratih balkona, splezal v sobo in odnesel moško uro. Za storilcem poizvedujejo-	.	p
KRAJA NA PODSTREŠJU -Stanovalci bloka v Novem mestu na Šegovi 4 so .novomeškim miličnikom prijavili, da so s podstrešja izginili neki ojačevalni elementi Hišni svet omenjenega bloka je takd oškodovan z 40 tisočakov.
RAZGRAJAL V PROSTORIH GG - Novomeški miličniki so v četrtek pridržali do iztreznitve Črnomaljca Ivana Jakovljeviča. Možakar je namreč preglasno razgrajal v novomeških prostorih GG. Moral bo k sodniku za prekrške.
V enem ilnevu dve nesreči
s traktorji
Jože Per in Jožica Go-senca hudo poškodovana
nis
Pa<
mi
Po
P«
Pr;
sp,
kn
zic
Pe
Po
Pn
spi
dn
raj
ski
jcii
kai
*l
bc
ob
ko
raj
ap
tei
de
Po
Po
NOVO MESTO - Na območju novomeške UNZ je prišlo prejšnji teden do dveh hujših nezgod s traktorji-
Tako je v četrtek popoldne Jože Per iz Velikega Cerovca peljal traktor proti Vinji vasi, v ovinku zavozil na bankino in se prevrnil. Per je dobil ob tem hude poškodbe, zaradi katerih je ostal na zdravljenju -v novomeški bolnišnici. Vozilo je bilo brez varnostne kabine. Istega dne je k njivi peljala traktor Jožica Gosen-ca z Radoviče. Na travniku med vožnjo po, klancu navzdol se je vozilo prevrnilo, voznica pa je padla pod zadnje kolo in se hudo poškodovala. Prepeljali so jo v novomeško bolnišnico.
TRAKTOR GA JE POKOPAL
ŠKOCJAN - Vse številnejšim nezgodam s traktorjem se je v petek zvečer pridružila še ena. 55-letni Karel Zagorc iz Gornjih 1 Dol pri Škocjanu je namreč pe- -ljal traktor s prikolico, na katerem je bila naložena koruza. Med razkladanjem so vozilu po- 1 pustile zavore, traktor je zdrsel nazaj in se prevrnil čez nasip. Voznik se je pri nezgodi hudo ranil in so ga v kritičnem stanju prepeljali v novomeško bolnišni- ' co.
za, ne I so izr Pr v*l
m<
Fr;
Nc
tla
«a
de
e
S *
'ttjcu
'«a k; £ p h*
taSi
PODLEGLA POŠKODBAM
RADOVIČA - Iz novomeške bolnišnice so sporočili, da je v nedeljo ponoči za posledicami prometne nesreče umrla Jožica Gosenca iz Radoviče. Kot smo že poročali, se je Gosenčeva dva dni poprej prevrnila s traktorjem, pri čemer je padla pod kolo.
ŠIPEK NA CESTI
LEŠNICA - Slobodan Jankovič iz AIcksinca je 26. septembra ob 23.05 peljal tovornjak s polpriklop-nikom po magistralni cesti proti Ljubljani. Pri Lešnici je v ovinku zapeljal na desno bankino, kar j* bilo dovolj, da se je vozilo prevrnilo-Na razsutem tovoru - naložen je bil šipek - je nastalo za 200 tisočakov škode. Zaradi suma vinjenosti so Jankoviču odredili odvzem krvi.
va, lic >uj 'z | tl«!
%
-r
dC|
del
r«i
dn
ki
do
TRČIL V KOLESARJA
H*
h
Ide
STARI TRG - 27. septembra zjutraj se je po lokalni cesti med Starim trgom in Črnomljem peljal na kolesu Alojz Koce iz Starega trga. Ko je z dovozne poti zavijal na lokalno cesto, se n: prepričal, ali je ta tudi prosta. Trčil je . v kolesarja Vinka Kobeta. Kobe seje pri nezgodi huje poškodoval in so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
| Samouprava tudi za rešetkami
Drago Poljanec, vodja novomeškega zapora, in Marjan Menger, vzgojno-socialni delavec, o delu z obsojenci — Zaporniki odločajo o veliko stvareh — Se zmeraj pa
na prvem mestu red in disciplina
!' 27. septembra 1945 sta zvezna ministra za pravosodje in Stranje zadeve izdala začasno interno navodilo o izvrševanju kazni v novi Jugoslaviji, kar je hkrati pomenilo do takrat prvi enoten in uzakonjen akt na tem področju, ki je potem postal podlaga bodočim predpisom. Štiri leta je tega, kar praznujejo delavci službe za izvrševanje kazenskih sankcij ta dan kot svoj Praznik.
S prelomnim datumom pa^se niso pričeli spreminjati le predpisi, Pač pa predvsem ravnanja in razmišljanja. , Bivanje v zaporih ni Pomenilo več zgolj kazni, pač pa predvsem prevzgojo obsojencev. Prav nič manj pomembno pa ni spoznanje, da seje tudi strogost in krutost umaknila izza zaporniških tidov, zamenjali pa so ju sodobni Penološki prijemi. Medtcmi vse Pogosteje omenjamo skupinsko Prestajanje kazni, ki je nastalo 'iz spoznanja, da je tudi obsojenec družbeno bitje, ki lahko živi in se razvija le v skupini. IN v takšnih skupinah naj bi sodelovali obsojenci ne glede na o, ali prestajajo kažen v odprtih, polodprtih ali japrtih oddelkih. Izkušnje z Iga in ^oba kažejo, da so ti prijemi že obrodili prve sadove, čeprav za končni uspeh manjka predvsem razumevanja in sodelovanja tistih zaporniških zidov. Prav temu pa gre pripisati največ krivde, da imamo še danes toliko Povratnikov, v povprečju celo nad Polovico.
Z veliko od teh izkušenj in spoznanj sc vsakodnevno srečujejo 'ddi v novomeških, zaporih. Če-Prav tukaj dolžina prestajanja kaz-n' ne presega tri mesece, je z mešano druščino obsojencev vseh sPolov iz Dolenjske in Zasavja veliko dela. Poleg tega sodi za Uporniško obzidje še prostor za Pripornike, bolje /ečeno osumljen-S ki čakajo na konec preiskave ln sojenje. Prav s temi je najtežje, SaJ so pravno-formalno še nedolž-m> poleg tega pa v tej negotovosti do sojenja doživljajo velikokrat dude psihične preizkušnje. Po besedilu Draga Poljanca, vodje 1 aovomeškega zapora, je danes v lt-'h prostorih kakih 40 do 50 J °bsojenccv in pripornikov, kapaci-I tcm pa so še za kakšno desetino | Prestopnikov.
CZa delo s temi ljudmi nas je ZaPoslenih petnajst,” pravi Polja-nec. „v civilu sva le dva, ostali pa s° pazniki, ki delajo ves dan v ® Aten ali. Novost, ki smo jo uvedli Pmd kratkim, je, da smo zaposlili Vzgojno-socialncga delavca, ki pomaga
pri prevzgoji zapornikov, mv te, prevzgojne vloge se v 'sovem mestu dovolj dobro zavedamo. Vsem zapornikom smo v času prestajanja kazni priskrbeli gre pa za opravila montažne-
ga značaja za eno novomeških delovnih organizacij. Zapornik ob takšnem delu zasluži najmanj četrtino osebnega dohodka, zaposlenega v isti panogi.
V zapore je prišla tudi samouprava. Obsojenci lahko o marsičem sami odločajo, sodelujejo pri sestavi jedilnika, izkoriščanju svojega prostega časa in podobnem. Prav tako lahko zaporniki zase predlagajo razne ugodnosti, kot so podaljšan obisk, vikend, obisk družine, prosti obisk na vrtu, tudi pogojni odpust. Vse to seveda potem pretehta posebna komisija za ugodnosti, ki ima pri odločitvi zadnjo besedo. Da skušamo zapornike med prestajanjem kazni kar najbolj vključiti v normalno življe-. nje, kaže tudi to, da našim obsojencem omogočamo udeležbo na kakšnih prireditvah v mestu, lahko obiskujejo pevske vaje in še bi lahko našteval.”
Drago Poljanec, kije že 23 let v službi zakona, veliko da prav na te sodobne penološke prevzgojne prijeme, četudi za to v Novem mestu ni najboljših pogojev. Težave s prostori namreč onemogočajo razvrstitev zapornikov in kvalitetnejše delo z njimi.
„Posebno mesto pri našero delu zavzemajo Romi,” razglablja Marjan Menger, ki je prevzel odgovorno vlogo vzgojno-socialnega delavca. „Ko živijo pri nas, so neverjet-no dobri delavci in ga skorajda ni, ki ne bi hotel delati, izgubijo pa se, ko pridejo na prostost. Takrat se nenadoma zavedo svojih pravic in dolžnosti, ki jih Ima do njih * —
družba. Vedo, da jim moramo poiskati zaposlitev, in to s pridom izkoriščajo. Sicer pa je težko tudi > z zaposlitvijo ostalih obsojencev j po prestani kazni. Delovne organizacije jih zelo nerade sprejemajo, tako da bo potrebno veliko več razumevanja iz vrst združenega dela.
Naše delo pa ni samo v skrbi za zaposlitev obsojencev, pač pa tudi njihovi pripravi na odhod domov. Velikokrat moramo reševati najprej socialne probleme v družinah, iz katerih izhajajo prestopniki, da jim zagotovimo primerne pogoje* za mimo življenje ob vrnitvi. Tudi družinske člane moramo pripraviti ,na prihod svojca, saj je prav od njihovega sprejema v veliki meri odvisna nadaljnja usoda bivšega obsojenca. O odpustih zapornikov obveščamo tudi ustrezne socialne službe, s katerimi tesno sodelujemo.
Seveda je največji del mojega dela tukaj, za zidovi zaporov, Pri nas so na prestajanju kazni tudi ljudje, ki niso zagrešili hujših kaznivih dejanj, morda so le za kak meter ,.zgrešili” gradbeni načrt pri zidavi hiše, koga žalili in podobno. Ti ljudje niso navajeni takšnega načina življenja, sem pridejo le za nekaj dni. Zanje je to hud psihični udarec. V skladu z našimi pravili jim pomagamo po svojih močeh, predvsem pa zapolnimo njihov prosti čas z raznimi aktivnostmi. Od branja (na- voljo imamo kakih 700 knjig), gledanja televizije, raznih tekmovanj in pod.”
Da' pa morda vse zapisano ne bi izzvenelo kot neke vrste vabilo za zaporniške zidove' Vse naštete ugodnosti si je potrebno prislužiti z redom in disciplino. Ta dva pojma sta namreč v načinu zaporniškega življenja še zmeraj na prvem mestu.
B.	BUDJA
Drago Poljanec: „Tudi samouprava se je preselila za zaporniške zidove.”
Matjan Menger: ..Zapornika moramo pripraviti tudi na pot domov in urejeno življenje.”
J
IZGINIL KABEL IN ORODJE
ČRNOMELJ - Prejšnji teden je j, skladišča goriva črnomaljskega v peskokopu na Velikem Ne-. izgunilo-30 metrov elcktrične-v 'čibla z navijalccm. poleg tega pa ^ "ckaj orodja. Ob pomanjkanju materiala je škoda precejšnja, storilcem še poizvedujejo.
PO DOLENJSKI
DEŽELI
[“sj je prejšnji teden prijavil mi-lcpikom, da mu je nekdo izpred ['Mkanizerske delavnice odnesel ^ avtomobila zajeten sveženj bo-za gorivo. 45 jih je bilo za
r C'n’ *car	Pa za nat'°-
;°likor smo lahko zasledili po ‘‘■Sopisju, ni bila vulkanizerska Ravnica nikjer omenjena med žilnimi mesti za prodajo lx>-%.
* V večernih urah nekega V v prejšnjem tednu so morali Jhfjerncjski miličniki pridržati 0 iztreznitve kar dobro nadelala Jožeta Udovču iz. Osrcčja. ”°žakar sc je spravil nad taščo p ženo, grozil in razbijal po kinovanju. Katerega od naštetih pjahj bi kdo celo odpustil.
I rane Zagor iz Šmalčje
. f, Podobne izpade je imel I	,rari|C Golobič iz I.ipovca pri
i	Arniču. Scmiški miličniki so ga
i potili med razbijanjem pojava pa tudi z grožnjami druži-1	’,'£.hj varčeval. Očitno možakar
ve, kako strogi so dandanes Anilini pogoji za nakup novega "Hiistva.
N	•	-
* NAŠLI MRTVEGA V STANOVANJU
* ČRNOMELJ - 27. septembra so našli mrtvega v stanovanju 49-lctne-ga Marka Luzarja iz Malin 2 pri Črnomlju. Luzar je v hiši živel sam, na njegovem truplu pa niso našli nikakršnih znakov nasilja.
ŽCpAR NIA
AVTOBUSNI POSTAJI
NOVO Ml STO V petek popoldne je novomeško avtobusno postajo obiskal žepar. Najprej seje polotil Alojza Stoparja iz Zgornjih Pirnič in mu iz hlačnega žepa neopazno zmakniJ denarnico z dokumenti in 2.500 din gotovine, nato na je „olaj-šal” še Janeza Moharja iz Smolenje vasi za 3 tisočake.
UKRADENO 200 LITROV NAFTE
SI MIČ Tamkajšnjim miličnikom je Ivan Simonič iz Črešnjevca prijavil, da mu je nekdo iz nezaklenjene garaže odnesel 200 litrov nafte. llradna cena plena je 4.820 din, v katero ni všteta škoda zaradi izgubljenih bonov.
TATOVI SE SELIJO V GOZDOVE
ŠENTJERNEJ - Anton Franko-vič iz Imenja pri Novem mestu je prejšnji teden prijavil miličnikom, da mu je nekdo v začetku meseca iz gozda nad Velikim Banom ukradel in odpeljal 10 kubikov hlodovine. Škode je za 100 tisočakov.
Le dan zatem pa je Anton Kusič iz Pustega gradca pri Črnomlju obvestil miličnike o tem, da so mu neznanci v gozdu pri Črešnjevcu posekali 6 smrekovih dreves in jih odpeljali. Kusič je ob 30 tisočakov. Za storilci še poizvedujejo. •
VLAMLJAJO V ZIDANICE
»
Dolenjske zidanice so ponovno postale vabljive za tatove. Tako je bil ob malico Jože Leme iz Dolnjih Kamec, vlomilski obisk pa je imel tudi Ljubljančan Jože Horvat na Vrhtrebnjem. Izginila so živila, vredna najmanj 5 tisočakov. Bolj praktičen je bil tat v zidanici Mihe Kiea, saj je odnesel kladiva in škarje za rezanje železa..
/. MO TORNIM KOI I SOM V AVTO Ivan Selak z Dobrave pri Šentjerneju se je 26. septembra zvečer peljal z osebnim avtom iz Do-bruške vasi in pri gostilni Majzelj v Šentjerneju ustavil, da je sopotnica izstopila.
Ko je zavijal z vozišča, je za njim z motornim kolesom pripehal domačin Jože Jakše, trčil v predrta vrata in se pri tem poškodoval. Jakše je ostal na zdravljenju v novo
meški bolnišnici, materialne škode pa je za 15 tisočakov.
ZAPI LJAL S CESTE 37-letni Anton Bukovce iz Črnomlja se je
28.	septembra nekaj čez polnoč peljal po cesti Semič Ručelna vas. Pri naselju Starihov hrib je z avtomobilom zavil na levo in zapeljal izven vozišča, trčil v skalnati vsek in se prevrnil. Voznik sc je pri nezgodi huje poškodoval, materialne škode pa je bilo za 50.000 din.
(TELEVIZIJSKI SPORED’
7.	X.
petek i
8.50	TV V ŠOLI: Koledar, Varnost v prometu, Nemščina, Odmor, J.-P. Sartre: Umazane roke, Poročila
17.00	POROČILA
17.05	KRONIKA VIDEO C. D.
17.20	JAZZ NA EKRANU: KVARTET PHAROAH SANDERS
17.45	ČARODEJEV SIN, oddaja iz švedske nadaljevanke za otroke
18.25	OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
18.40	OTROŠKE NALEZLJIVE BOLEZNI: ZDRAVLJENJE, PREPREČEVANJE, POVEČANJE ODPORNOSTI, izobraževalna oddaja
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	ZGODOVINA SLOVENCEV V FILMSKIH FRESKAH: KNEŽJI KAMEN, dokumentarna oddaja
20.40	MODNI UTRINKI
20.45	NE PREZRITE, kulturna oddaja
21.05	TELEVIZIJSKI KVIZ
22.10	DNEVNIK
22.25	NOČNI KINO: TETA ALEKSANDRA, mehiški film
Grozljivko z gornjim naslovom je 1980 posnel Arturo Ripstein, igrajo pa Diana Bracho, Isabela Corona, Manuel Ojeda, Adonay Somoza, Maria Rebecea in drugi.
23.50	kROMKA VIDEO C. D.
17.10	Test - 17.25 Dnevnik
17.45	Vsak petek za začetek
8.	X.
sobota
8.00	POROČILA
8.05	CICIBAN, DOBER DAN: ZLATOROG
8.20	TRI PREDICE, otroška oddaja
8.35	ČARODEJEV SIN, oddaja iz švedske nadaljevanke za otroke
9.15	PISANI SVET: OGLEDALO
9.45	ZEMLJEPISNE POSEBNOSTI: ZAKLAD, angleška poljudnoznanstvena oddaja
10.40 JAMARJI, izobraževalna oddaja
10.50	SPEKTER
11.10	ZGODOVINA SLOVENCEV V FILMSKIH FRESKAH: ŽIVA VODA, dokumentarna oddaja
11.30	POROČILA
16.40 KRONIKA-VIDEO C. D.
16.55	POROČILA
17.00 ZADAR : BOSNA, prenos košarkarske tekme
18.25 PLANET OPIC, oddaja iz angleške nadaljevanke
19.15	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 ITALIJANSKI POSEL, angleški film
Junak komedije je gangster, ki načrtuje rop štirih milijonov dolarjev, načrt nečednega posla pa vključuje tudi veliko prometno zmedo na torinskih cestah. Igrajo Michael Caine, Noel Coward, Benny Hill,, Raf Valcone, Tony Beckley, Rossa-no Brazzi, režiserske poslej pa je opravil Peter Collinson.
21.40	ZRCALO TEDNA, pregled političnih in drugih dogodkov
22.00 SWING, SWING, SWING, zabavnoglasbena oddaja
22.55 KRONIKA VIDEO C. D.
23.10	POROČILA
18.15	Svet računalnikov (izobraževalna oddaja) - 18.45 Narodna glasba — 19.30 Dnevnik - 20.00 Bemus 83 (prenos otvoritve) - 20.45 Zagrebška panorama — 21.00 Na torišču književnosti (dokumentarna oddajaj - 21.50 Vlak brez voznega reda (jugoslovanski film)
ZAGREB 1
16.30	Video strani - 16.40 TV v šoli: Nemščina, J.—P. Sartre: Umazane roke - 17.40 Poročila - 17.45 Vsak petek za začetek - 18.15 Koledar - 18.25 Kronika občine Reka - 18.45 Aktualnosti - 19.30 Dnevnik - 20.00 Androsove tarče - 20.50 Zabavnoglasbena oddaja -
21.35	Dnevnik - 21.50 Kulturni mozaik — 23.20 Poročila
17.00 Dnevi kajkavske besede -
18.00 Kam gredo divje svinje -
19.00 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik - 20.00 Zvezde, ki ne ugasnejo - 20.30 Poezija - 21.05 Poročila - 21.10 Feljton: Dekle s Trešnjevke - 21.55 Športna sobota - 22.15 Ivan Pavlov (dokumentarna oddaja)
ZAGREB 1
8.50	TV v šoli: Koledar, Od Učke do Savudrije, B. Bauer: Parnik Co-lombina, Čuvajmo knjige, Sikstinska kapela, Poročila - 16.15 Sedem dni TV - 16.45 Poročila - 6.50 Koledar - 17.00 Zadar : Bosna (prenos košarkarske tekme) — 19.30 Dnevnik - 20.00 Kaj si delal v vojni, očka (ameriški film) - 2155 Dnevnik - 22.10 Nočni žep - 23.40 Poročila
9.	X.
nedelja 1
9.50 POROČILA
9.55	ŽIVŽAV, otroška matineja
10.50 FANTJE S HILL STREETA, oddaja iz ameriške nanizanke
11.40	625, oddaja za stik z gledalci
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 POROČILA
14.50 KRONIKA VIDEO C. D.
15.05	UMETNIKI IN MODELI, ameriški film
Uspešen avtor stripov nenadoma zaide v težave, saj ideje pobira pri
prijatelju. Vmeša se CIA, za čudežen strip se začnejo zanimati tudi tuji vohuni. V tej komediji, ki jo je posnel Frank Tashlin, igrajo Dean Martin, Jerry Lewis, Shirley McLai-ne, Dorothy Malone in še kdo.
16.55 POROČILA
17.00 ŽELJEZNIČAR : METALO-PLASTIKA, prenos rokometne tekme (med odmorom ŠPORTNA POROČILA)
18.25 NAS KRAJ: GORIČANE
18.40	SLOVENCI V ZAMEJSTVU
19.10	RISANKA
19.25 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 RDEČI KONJ, oddaja iz skopske nadaljevanke
21.05 ŠPORTNI PREGLED
21.35	FOTO LOV in SKI ESTRE-ME VEZUV, reportažna zapisa
22.05 KRONIKA VIDEO C. D.
22.20	POROČILA
15.30	Muzej voščenih lutk (ameriški film) - 17.15 Nedeljsko popoldne
- 19.00 Risanka - 19.30 Dnevnik
- 20.00 Čas jazza — 20.30 Na svoj način (zabavnoglasbena oddaja) -
20.45	Včeraj, danes, jutri - 21.05 Delavci na črno (oddaja iz angleške nadaljevanke)
10.	X.
ponedeljek
1
8.50	TV V SOLI: Koledar. Zgodba, Madžarščina, Geometrija, Najlepši klasični miti. Poročila
17.05	POROČILA
17.10	KRONIKA VIDEO C. D!
17.25	MODRO KOT PISANO
17.55	ČLOVEK IN OKOLJE: ONESNAŽENJE CELINSKIH VODA,
izobraževalna oddaja
18.15 SPEKTER: RIBJA FARNA, izobraževalna oddaja .	„
18.25 PODRAVSKI OBZORNIK
18.45	ZDRAVO, MLADI
19.15 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA U.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	J. Henerson: ATTICA, ČAS ZA SMRT, ameriška televizijska drama
21.40	J. S. Bach: KONCERT ZA VIOLINO IN GODALA, baletna oddaja
22.00	DNEVNIK
17.25	Dnevnik - 17.45 I utkomedi-ja - 18.00 Vabilo na komedijo -
18.15	Živeti v družini (izobraževalna oddaja) - 18.45 Dvanajstica (oddaja o rock glasbi) - 19.00 Športni grafikon - 19.30 Dnevnik - 20.00 Raziskovanja - 20.45 Zagrebška panorama - 21.05 Življenje brez konca - 21.55 Dober večer (zabavnoglasbena oddaja)
11 x
torek
1
8.50	TV V SOLI: Koledar, Hrvati, Za učitelje, Otroci ustvarjajo, Dnevnik 10, Od Dvigradu do Rovinja, Poročila
14.20	POROČILA
14.25	JUGOSLAVIJA : NORVEŠKA, prenos nogometne tekme mladih reprezentanc
16.15	ŠOLSKA TV: Učenec in učitelj, Poklici v železniškem gospodarstvu
17.15 Osear VVilde: INI ANTINJIN ROJSTNI DAN
•17.55 OD VSAKEGA JUTRA RASTE DAN: ILIRSKA BISTRICA
18.25 OBALNO-KRAŠKI OBZORNIK
18.40	KRATEK FILM: OKOLI TEXELA, nizozemski film
19.00 KNJIGA, kulturna oddaja
19.15 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
40 19.55 VREME
20.00 A. Bleasdale: DELAVCI NA ČRNO, oddaja iz angleške nadaljevanke
21.10	AKTUALNA ODDAJA
22.10	DNEVNIK
22.30	PESEM GIBA: NOVERRE IN NJEGOVA REFORMA, oddaja o baletu
17.25	Dnevnik - 17.45 Pustolovščina - 18.15 Branje - 18.45 Gledalec - urednik - 19.30 Dnevnik -
20.00	Večer s tujimi folklornimi skupinami - 20.45 Žrebanje lota -
20.50	Čas podvigov (dokumentarna oddaja) - 21.25 Zagrebška panora-
12.	X.
sreda
1
8.50	TV V SOLI: Koledar, Varnost v prometu. Od semena do rastline. Odmor, S^vkc tekstilcev, Energija iz odpadkov, Poročila
16.30	POROČILA
16.35	C1C1VAN, DOBER DAN: PLANINSKI DOMOVI
16.55	MOSTOVI, oddaja za italijansko in madžarsko narodnostno
skupnost
17.25 JUGOSLAVIJA : NORVEŠKA, ■prenos nogometne tekme (med odmorom NOTRANSK1 OBZORNIK)
19.15	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK ’
19.55	VREME
20.00	FILM TEDNA: INDEKS, poljski film
Delo, ki ga je 1981 posnel Jamisz Kijosvski. kaže dogodke, ki so sledili nemirom na Poljskem marca 1968. Tedaj se je morala mlada generacija dokončno opredeliti, konce je bilo
zanosa in revolucionarnih idej, čas ni bil več primeren za'sanjarjenje. Igrajo Krzystof Zaleski, Ewy Zu-kosvska, Justyna Kulczycka in dru-
>
21.35	KULTURNE DIAGONALI
22.20	DNEVNIK
17.25	Dnevnik - 17.45 Grom -
18.15	Doživeti stoletnico (izobraževalna oddaja) - 18.45 Prijatelji glasbe - 19.30 Dnevnik — 20.00 Gibljive slike - 21.00 Igrani film
13.	X.
četrtek
8.50	IV V ŠOLI: Koledar, Varujmo zobe. Kmetijski stroji. Odmor, Obiščimo hladilnico. Uporabljaj svojo glavo, Poročila
16.30	ŠOLSKA TV: Učenec in učitelj. Poklici v železniškem gospodarstvu
17.30 POROČILA
17.35	ZEMLJEPISNE POSEBNOSTI: CI OVEK IZ SERI NGHF LIJA, angleška poljudnoznanstvena oddaja
18.25 KOROŠKI OBZORNIK
18.40	NA SEDMI STEZI, oddaja o športu
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREMI
20.00	TEDNIK
21.00	T. Pluch: VAS OB MEJI, oddaja iz avstrijske nadaljevanke
22.55	DNEVNIK
17.25	Dnivnik 17.45 Čas za pravljice — 18. T5 Sodobni dosežki v medicini — 18.45 Želeli ste — poglejte - 19.30 Dnevnik - 20.00 Zabeleženo v vlaku (angleška televizijska drama) - 21.25 Zagrebška panorama - 21.40 Ali se med seboj dovolj poznamo (oddaja o kulturi»
40(1782) 6. oktobra 1983
DCLSHJSn LIST
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČiNE NOVO MESTO'
Novo mesto. Novi trg 6/11
Številka: 2-18/83
Novo mesto, 30. 9. 1983
Na podlagi 29. člena statuta samoupravne stanovanjske skupnpsti občine Novo mesto (SDL št. 14/83) je odbor za gospodarjenje s stanovanjskim skladom v skladu z določili 12. člena pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj (SDL št. 39/81) in 5. člena sprememb in dopolnitev pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj (SDL št. 14/83) sprejel na svoji seji dne 30. 9. 1983 naslednjo
PREDNOSTNO LISTO UPRAVIČENCEV ZA
PRIDOBITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ
Zap.	Priimek in ime	Naslov	Štev.	Število	Upravičen
št.		i	druž.	doseženih do	
			članov	točk	stanovanja
1	2	3	4	5	6
	I. DRUŽINE Z NIZKIMI DOHODKI				
	a. Novo mesto	Nm, naselje Žabjak			
1.	Brajdič Marjan		6	1403	3-sobno do 94 m2
2.	Hudorovac Marija	Nm, naselje Žabjak	5	1341	3-sobno do 82 m2
3.	Gričar Alojz	Nm, K Roku 46	5	1293	3-sobno do 82 m2
4.	Dragonič Šalih	Nm, Zalog 25	4	1099	2 do 2 1/2-s. do 70 m2
5.	Cimermančič Marjan	Nm, Cesta herojev 43	4	1069	2 do 2 1/2-s. do 70 m2
6.	Kočevar Matija	Nm, Majde Šilc 11	4	1022	2 do 2 1/2-s. do 70 m2
7.	Pršlja Luca	Nm, Zagrebška 29	4	1013	2 do 2 1/2-s. do 70 m2
8.	Humek Antonija	Nm, Vel. Orehek 26	3	991	1 1/2 do 2-s. do 58 m2
9.	Kahteran Fehret	Otočec, Trška g. 44	4	990	2 do 2 1/2—s. do 70 m2
10.	Miklič Drago	Nm, Stranska vas 51 /a	3	971	1 1/2 do 2-s. do 58 m2
11.	Matkovič Gordana	' Nm, Podgoral	3	917	1 1/2 do 2-s.do 58 m2
12.	Bajrič Hidajeta	Nm, Breg 2	a	894	1 1 /2 do 2-s. do 58 m2
13.	Dubravac Nada	Nm, Na žago 1	2	867	1—sobno do 45 m2
14.	Kraševec Dragica	Š. T., Družinska v. 1	4	856	2 do 2 1/2-s. do 70 m2
15.	Čoralič Šefika	Nm, Kett. drevored 32 Š. T., Gorenja vas 33	6	838	3-sobno do 94 m2
16.	Hartman Pavla		4	830	2 do 2 1/2-s. do 70 m2
17.	Ivanič Verica	Nm, Regerča vas 31	4	829	2 do 2 1/2-s. do 70 m2
18.	Soldat Nada	Nm, Dilančeva 1	3	829	1 1 /2 do 2-s. do 58 m2
19.	Turk Franc	Straža 50	4	821	2 do 2 1/2-s. do 70 m2
20.	Brajdič Jožica	Nm, Naselje Pogancl	2	817	1-sobno do 45 m2
21.	Fartelj Branko	Nm, Češča vas 3	4	808	2 do 2 1/2-s. do 70 m2
22.	Kompare Danica	Mirna 132	5	805	3-sobno do 82 m2
23.	Mustafič Šefčet	Nm, Smolenja vas 53	3	802	1 1/2 do 2-s. do 58 m2
24.	Jordan Ana	* Nm, Muhaber 16	4	801	2 do 2 1/2-s. do 70 m2
25.	Brajdič Dušan	Nm, Šmihel	2	777	1-sobno do 45 m2
26.	Durakovič Mirsada	M.p., D. Karteljevo 18	4	765	2 do 2 1/2-s. do 70 m2
27.	Bečaj Marija	Mirna peč 34	2	763	1 -sobno do 45 m2
28.	Černelič'Antonija	Nm, Cankarjeva 9	4	762	2 do 2 1/2-s. do 70 m2
29.	Kočič Mileva	Nm, Partizanska 11	4	760	2 do 2 1/2-s. do 70 m2
30.	Črnič Draga	Nm, Brod 25	2	754	1-sobno do 45 m2
31.	Asan Myzeen ,	Nm, Zagrebška 29	2	749	1 -sobno do 45 m2
32.	Murgelj Stane	Nm, Cesta herojev 4	5	748	3-sobno do 82 m2
33.	Zupan Amalija	Stopiče 44	3	737	1 1 /2 do 2—s. do 58 m2
34.	Kusturič Milorad	Nm, Ragovo 2	3	734	1 1 /2 do 2—s. do 58 m2
35.	Goršin Martina	Nm, Šegova 12	4	726	2 do 2 1/2-s. do 70 m2
36.	Subašič Azimira	Š. T., Družinska v. 51	4	719	2 do 2 1/2-s. do 70 m2
37.	Zulič Djema	Nm, Drska 36	3	710	1 1/2 do 2-s. do 58 m2.
38.	Shkreli Avguštin	Nm, Kastelčeva 3	5	709	3-sobno do.82 m2
39.	Stubler Antonija	Nm, Ragovska 10 a	5	707	3-sobno do 82 m2
40.	Miklavčič Martina	Š. T., Vinji vrh' 36	2	702	1-sobno do 45 m2
41.	Žibert Zvone	Nm, Stranska vas 42a	4	698	2 do 2 1 /2-s. do 70 m2
42.	Stanič Branislav	Nm, Žabja vas 3	5	696	3-sobno do 82 m2
43.	Kerežovič Milenko	Nm, Kett. drevored 44	4	696	2 do 2 1/2-s. do 70 m2
44.	Štupar Jožica	• N m, Vrhovčeva 11	4	695	2 do 2 1/2-s. do 70 m2
45.	Škodnik Marija	Nm, Trdinova 39	4	694	2 do 2 1 /2—s. do 70 m2
46.	Čutura Ivan	Nm, Zalog 21	4	688	2 do 2 1/2-s. do 70 m2
47.	Bohte Silvo	Nm, Ul. 12. udar. brig. 15	4	687	2 do 2 1/2-s. do 70 m2
48.	Verstovšek Jože	Nm, Vel. Cikava 16	4	687	2 do 2 1/2-s. do 70 m2
49.	Gazvoda Jože	Nm, Drska 62	3	687	1 1/2 do 2-s. do 58 m2
50.	Miljevič Stevo	Nm, Žabja vas 35	3	682	1 1 /2 do 2—s. do 58 m2
51.	Saje Jolanda	M.p., Orkljevec 2	3	680	1 1 /2 do 2—s. do 58 m2
52.	Semenič Milena	Nm, D. Kamence 43	2	674	1-sobno do 45 m2
53.	Rodič Milan	N m. Zagrebška 29	3	671	1 1/2 do 2-s. do 58 m2
54.	Bubnjevič Vlado	Nm, Na lazu 28	3	665	1 1/2 do 2-s.do 58 m2
55.	Zupančič Majda	Nm, Volčičeva 38	2	663	1 -sobno do 45 m2
56.	Novak—Klančar Milka	Nm, Hladnikova 1	3	662	1 1 /2 do 2—s. do 58 m2
57.	Kovačevič Ivan	'Nm, Breg 22	3	656	1 1 /2 do 2-s. do 58 m2
58.	Zorko Janez	Nm, Regerča vas 61	3	649	1 1/2 do 2—s. do 58 m2
59.	Krištof Mladen	Nm, Skalickijeva 8	3	649	1 1 /2 do 2-s. do 58 m2
eo:	Plantan Marija	Vel. Cerovec 29	2	643	1 -sobno do 45 m2
61.	Milosavljevič Melča	Dolenjske Toplice 13	5	640	3-sobno do 82 m2
62.	Milanovič Nevenko	Nm, Partizanska 4	4	639	2 do-2 1/2-s. do 70 m2
63.	Fink Hinka	Nm, C. herojev 62	4 '	635	2 do 2 1 /2-s. do 70 m2
64.	Sarič Gavro	Nm, Zagrebška 13	4	634	2 do 2 1/2-s. do 70 m2
65.	Aleksič Jovo	Nm, Zalog 19	4	634	2 do 2 1 /2-s. do 70 m2
66.	Gajič Sonja	N m, Paderšičeva 12	4	632	2 do 2 1 /2-s. do 70 m2
67.	Čehič Sadija	Dol. Toplice 20	3	628	1 1/2 do 2-s. do 58 m2
68.	Žagar Milena	Nm, Birčna vas 55	2	627	1-sobno do 45 m2
69.	Rodič Jovanka	Nm, Ragovska 16	4	627	2 do 2 1/2-s. do 70 m2
70.	Turk Slavka	Nm, Partizanska 29	3	622	1 1 /2 do 2-s. do 58 m2
71.	Štular Milena	Nm, Dolž 8	2	616	1-sobno do 45 m2
72.	Grabrijan Tatjana	Nm, Strma pot 2	2	614	1-sobno do 45 m2
73.	Matič Sreto	Nm, Cegelnica 72	3	610	1 1 /2 do 2—s. do 58 m2
74.	Virant Anton	Škoc., D. Stara vas 10	3	609	1 1/2 do 2-s. do 58 m2
75.	Šušteršič Fani	N m. Cesta herojev 30	3 /	608	1 1 /2 do 2-s. do 58 m2
76.	Muren Milan	Nm, Lobetova 8	4	598	2 do 2 1/2-s. do 70 m2
77.	Savkovič 1 lija	Štj., Hrastje 16	4	597	2 do 2 1 /2-s. do 70 m2
78.	Zupančič Slavko	Nm, Dolž 43	4	596	2 do 2 1/2-s. do 70 m2
79.	Kuhar Zdenka	Š. T., Šmarjeta 24	2	591	1-sobno do 45 m2
80.	Šutar Majda	Nm, Ljubljanska 21	3	587	1 1/2 do 2—s. do 58 m2
81.	Košir.Alojz	Nm. C. kom. Staneta 13	4	585	2 do 2 1/2-s. do 70 m2
82.	Vržina Milorad	Nm, Ragovska 14	4	585	2 do 2 1/2-s. do 70 m2
83.	Barborič Marija	Straža, Potok 21	2	584	1 -sobno do 45 m2
84.	Kiseljak Branke	Nm, Cankarjeva 13	2	581	1 -sobno do 45 m2
85.	Gregorčič Pavla	Nm, Šegova 6	2	581	1-sobno do 45 m2
86.	Kos Marina	Nm, Šegova 20	2	580	1 -sobno do 45 m2
87.	Selič Silva	f N m. Ločna 28	2	579	1 -sobno do 45 m2
88.	Dežan Marija	Nm, C. herojev 54	4	579	2 do 2 1/2-s. do 70 m2
89.	Jovič Matilda	Uršna sela 107	2	579	1-sobno do 45 m2
90.	Gabeljič Adil	Nm, C. herojev 35	3	579	1 1 /2 do 2—s. do 58 m2
91.	Avdič Mehmedalija	Nm, Pot na Gorjance 25	3	579	1 1 /2 do 2-s. do 58 m2
92.	Žurga Zlatka	Ur. sela, Dobindol 27a	3	578	1 1/2 do 2-s.do 58 m2
93.	Šketa Marija	Nm, Šegova 6	2	577	1 -sobno do 45 m2
94.	Zoran Milan	Nm, Prečna 11	3	575	1 1/2 do 2-s.do 58 m2
95.	Muratovič Milka	Nm, Ragovo 12	3	574	1 1 /2 do 2—s. do 58 m2
96.	Rajk Milena	Nm, Ragovska 16	2	565	1 -sobno do 45 m2
97.	Hrovat Jožica	Nm, K Roku 81	3	563	1-1 /2 do 2—s. do 58 m2
98.	Štular Olga	N m, Pod Trško goro 8	2	563	1-sobno do 45 m2
99.	Bašelj Stanislava	Nm, Brod 47	2	561	1 -sobno do 45 m2
100.	Slak Zvonka	M.p., D. Globodol 15	2	555	1 -sobno do 45 m2
101.	Kazič Hikmet	Nm, Drska 41	3	555	1 1/2 do 2-s.do 58 m2
102.	Božič Dragica	Nm, Šmihel 46	3	551	1 1/2 do 2-s. do 58 m2
103.	Hočevar Majda	Nm, Partizanska 3	2	550	1 -sobno do 45 m2
104.	Gliha Martin	Nm, Na tratah 2	3	550	1 1 /2 do 2-s. do 58 m2
105.	Bajič Ružiča	Nm, Zagrebška 29	1	546	garsonjera do 32 m2
106.	Lukič Mira	Nm, Regerča vas 61	2	542	1-sobno do 45 m2
107.	Medle Jožica	Štj., Dol. Stara v. 30	2	537	1-sobno do 43 m2
108.	Rozman Božica	M.p., Grč vrh 1	3	534	1 1/2 do 2-s.do 58 m2
109.	. Bartolj Jožica	Nm, Cesta herojev 54	3	533	1 1/2 do 2-s. do 58 m2
110.	Kušer Majda	Nm, Majde Šilc 22	2	533	1-sobno do 45 rr>2
111.	Staniša Milena	Nm, Šegova 12	2	530	1 -sobno do 45 m2
112;	Les Franci	Nm, Dalmatinova 1	3	528	1 1/2 do 2-s.do 58 m2
113.	Lulič Ana	Nm, Šolska 6	3	528	1 1 /2 do 2—s, do 58 m2
114.	Graša Mira	Nm, Potočna vas 14	2	524	1-sobno do 45 rh2
115.	Golubič—Povše Zdravko	Dol. Toplice 98	3	517	1 1 /2 do 2—s. do 58 m2
116.	Klanjščak Jožica	Nm, Bršljin 8	4	516	2 do 2 1/2-s. do 70 m2
117.	Predojevič Pero	Nm, Trdinova 46	1	513	garsonjera do 32 m2
118.	Mladan Ana	Nm, Ul. talcev 9/a	2	512	1-sobno do 45 m2
119.	Parancin Vinko	, Nm, Stranska v. 58	3	508	1 1 /2 do 2—s. do 58 m2
120.	Šušteršič Nada	. Nm, Mestne njive 2	2	502	1 -sobno do 45 m2
121.	Fejzič Slavka	Nm, Partizanska 29	3	500	1 1 /2 do 2-s. do 58 m2
122.	Šarac Zoran	Nm, Stranska vas 44	3	500	1 1 /2 do 2-s. do 58 m2
123.	Stojčevič Vukan	Nm; Brod 6	3	493	1 1 /2 do 2—s. do 58 m2
124.	Djaip Milica '	Nm, Levstikova 5	2	490	1 -sobno do 45 m2
125.	Medved Dane	Nm, Partizanska 1a	3	489	1 1 /2 do 2—s. do 58 m2
126.	Žabkar Jožica	Nm, C. herojev 17a	2	488	1 -sobno do 45 m2
127.	Matko Jože	Škoc., M. Poljane 4	3	485	1 1 /2 do 2-s. do 58 m2
128.	Poplašen Peter	D. T., Podhosta 2	3	482	1 1 /2 do 2—s. do 58 m2
129.	Čuk Zdravka
130.	Čutara Drago
131.	Stipanovič Nevenka
132.	Paulič Vlado
133.	Petrič Milanko
134.	Kočjaž Leopold
135.	Čančar Franjo
136.	Petkovič Vida
127.	Grivec Janez
138.	Sever Milena
139.	Tirič Mejra
140.	Petrič Marina
141.	Blatnik Marija
142.	Novak Borut
143.	Džinič Malija
144.	Mikec Bojan
145.	Arnšek Brigita
146.	Škedelj Irena
147.	Kastelic Bogdan
148.	Godec Jožica
149.	Horvat Štefica
150.	Davidovič Nevenka
151.	Zupančič Ana
152.	£ustič Mirsad
153.	Kajtazovič Sakib
T54.	Gegič Smilja
155.	Gornik Jožko
156.	Korak Nada
157.	Vidmar Marija
158.	Prešeren Neža
159.	Rauh Marija
160.	Švigelj Marija
161.	Mišič Boja
	b. Straža
1.	Taraniš Mehdija
2.	Kostič Sredo
3.	Majerič Marjeta
4.	Vardič Marko
5.	Kavšček Stanko
6.	Aleksič Perka
7.	Subič Andelina
8.	Testen Alojzija
	c. Šentjernej
1.	Brajdič Antonija
2.	Brkič Jovanka
	d. Škocjan
. 1.	Kalčič Pavla
2.	Praznik Franc
3.	Zorc Zdenka
4.	Nadu Jožica
	e. Žužemberk
1.	Šuštaršič Jožica
-	II. UPOKOJENI OBČANI
	a. Novo mesto
Črn., Železničarska 14	3	481
Nm, Zalog 21	3	474
N m, Šegova 8	2	471
Nm, Zagrebška 18	3	469
Nm, Vel. Bučna v. 4	3	464
M.p., Vrhovo 3	3	462
Šentjernej 101	3	460
Nm, Kett. drev. 49	2	456
M.p., Dol. Globodol 11	1	455
Nm, Mirana Jarca 3	3	452
Nm, Kristanova 2	2	440
Nm, Ragovska 10a	3	438
Nm, Partizanska 29	1	438
Nm, M. Kozine 11	3	435
Nm, Drska 46	3	434
Nm, M. Slatnik 10	3	432
Nm, Kett. drev. 41	3	422
Nm, Mačkovec 14	1	419
Nm, Zagrebška 4a	3	414
Šentjernej 13	3	414
Nm. C. herojev 32	2	410
Nm, Majde Šilc 5	2	408
Nm, Šegova 12	2	403
Semič, Crnomošnjice-T	2	395
Dol. Toplice 13	1	392
Nm, Bršljin 11	1	391
Štj., Cerov log 2	1	390
Nm, Šegova 20	2	389
Dvor, Vel. Lipje 11	1	373
Nm, Cankarjeva 5	2	341
Nm, Mestne njive 12	1	215
Senovo, M. Kamen 6	1	197
Nm, Bršljin 61	1	179
Uršna sela, Laze 13	6	1172
Nm, Podgora 1	4	1147
Dol. Straža 69	4	817
Gor. Ajdovec 11	4	778
Gor. Straža 9	4	774
Nm, Zalog 21	4 *	711
Nm, Zalog 25	.2	657
Nm, Gotna vas 30	4	410
Škocjan, Dobrava	2	943
Štj., Hrastje 16	4	58 T
Škocjan 12	3	723
Škoc., Grmovlje 34	3	597
Tržišče, Malkovec 39	5	541
Škoc., Hrastulje 48	3	418
Dvor 44	4	525
1 1'2"do~2-s. do 58"1 , 1 1/2 do 2—s. do 58 "“
1-sobno do 45 m2 1 1/2 do 2-s.do 58 m;
1 1 /2 do 2—s. do SŠ1»
1 1 /2 do 2—s. do 58 r";
1 1/2 do 2—s. do 58i"'
1-sobno do 45 m2 t-sobno do 45 m2 1 1 /2 do 2—s. do 58 1 -sobno do 45 m2 1.1/2 do 2—s. do 58 m garsonjera do 32 m2 1 1 /2 do 2—s. do 58 ("
1 1/2 do 2-s.do 58 1 1/2 do 2—s. do 581";
1 1/2 do 2—s. do 581" garsonjera do 32 m2 ,
1 1 /2 do 2—s. do £8 i"
1 1/2 do 2-s.do 58i"
1 sobno do 45 m2 1 sobno do 45 m2 1 sobno do 45 m2 1 sobno do 45 m2 garsonjera do 32 m2 garsonjera do 32 m2 garsonjera do 32 m2 1-sobno do 45 m2 garsonjera do 32 m2 1 sobno do 45 m2 garsonjera do 32 m2 garsonjera do 32 m2 garsonjera do 32 m2
3-sobno co 94 m2 ,
2 do 2 1/2s. do 70 ("j 2 do 2 1/2s. do 70"^
2 do 2 1/2s. do 70"?
2 do 2 1/2s. do 70"?
”2 do 2 1/2s. do 70""
1 sobno do 45 m2 , V
2 do 2 1 /2-s.do 70""	;
r
Rifelj Draginja Grabrijan Anica Dimovič Nedeljko Avsec Terezija Zore Ernestina Modic Pepca b. Šentjernej Škrbec Marija
Črn., S. pri Otovcu 17	3 -	560	1 1/2 do 2-s._do 58 r"2
Nm, Strma pot 2	1	463	garsonjera do' 32 m2
Brež., Lenartova p. 18	2	330	1 -sobno do 45 m2
Nm, Partizanska 29	1	255	garsonjera do 32 m2 ,
Nm, Šegova 14	1	180	garsonjera do 32 m2
Nm, Ragovska 10 a	1	100	garsonjera do 32 m2
Šentjernej 46	1	195	garsonjera do 32 rr>2
626/40^
ZBOR DELEGATOV ZAVAROVALNE SKUPNOSTI TRIGLAV - DOLENJSKE OBMOČNE SKUPNOSTI NOVO MESTO IN RAZPISNA KOMISIJA
razpisujeta
prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa
DIREKTORJA ZAVAROVALNE SKUPNOSTI TRIGLAV-DOLENJSKE OBMOČNE SKUPNOSTI.
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in določili samoupravnih splošnih aktov, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo najmanj višješolsko izobrazbo
— da imajo najmanj pet let delovnih izkušenj
— da izpolnjujejo pogoje, ki jih zahteva veljavni družbeni dogovor o kadrovski politiki.
Za opravljanje razpisanih del in nalog bo delavec imenovan za dobo 4 let.
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v zaprti ovojnici z oznako ,,Za razpisno komisijo" v osmih dneh po objavi razpisa na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav—Dolenjska območna skupnost, Novo mesto. Cesta herojev 1.
628/40
KRKA, ZDRAVIL, STO *
Komisija' za cenitev in oi' prodajo sredstev izven up0' rabe bo na
JAVNI LICITACIJI,
ki bo v ponedeljek, 1®' oktobra; ob 12. na Strug'-odprodala osnovna sredstvi
leseno barako, kavče, star# še tipe strojev za sladole0, hladilne skrinje.
Informacije lahko dobite f° telefonu 22—441 pri tov* rišu Borisu Rožiču.
1 -sobno do 45 m2 .
2 do 2 1/2-s. do 70""
1 1/2 do 2-s.do 58 "" 1 1 /2 do 2-s. do 58""
3-sobno do 82 m2 , 1 1/2 do 2-s. do 58""
2 do 2 1/2-s. do 70 r"2
. Zoper razvrstitev upravičencev na prednostno listo imajo pravico do pritožbe na zbor uporabnikov pri skupil, samoupravne stanovanjske skupnosti v roku petnajst dni po objavi vsi prizadeti in neprizadeti občani ter organiz"cl z območja občine Novo mesto.
Po preteku pritožbenega roka sprejme zbor uporabnikov samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo dokončno prednostno listo upravičencev za pridobitev solidarnostijega stanovanja, ki ostane v veljavi do spreje" nove prednostne liste in je ni mogoče dopolnjevati.	,
Predsednica odh°J za gospodarjenje s stanovanjskim skla"?
Štefk«"1
TOVARNA NOVO Mč
Delovna organizacija	Mercator—Agrokomibnat
Krško, TOZD Poljedelstvo—meso Kostanjevica na podlagi sklepa delavskega sveta objavlja
RAZPIS ZA PODELITEV KADROVSKIH ŠTIPENDIJ za šolsko leto 1983/84
v usmerjenem izobraževanju, in sicer:
- kmetijski tehnik, smer poljedelstvo—živinoreja
3 štipendije
— veterinarski tehnik	4	štipendije
Prošnje naj kandidati vložijo v 15 dneh po dnevu objave na naslov: Mercator—Agrokombinat, Krške, Cesta krških žrtev 52, za kadroysko službo. Prošnji moraio biti priložena šolska spričevala in potrdilo o vpisu. O podelitvi štipendij bomo interesente obvestili v 30 dneh po poteku prijavnega roka.
623/40
-A
NE POiAE>0
vas oo
b&rg
100. ODO hrafezi/
DOM STAREJŠIH OBČANOV NOVO MESTO, Šmihel 1
objavlja
prosta dela in naloge:
1.- 1 P0M02NA KUHARICA za nedoločen čas ; 2. - 1 KV KUHARICA za določen čas
3. — 1 PERICA za nedoločen čas
4.- 1 STREŽNICA NEGOVALKA za nedoločen
^ ča^
5. - 3 STREŽNICE NEGOVALKE za določen čas
Pogoji: pod 1.
- končana osemletka, tečaj higienskega minimuma, 6 :	mesecev	delovnih	izkušenj,
■" pod 2.
- poklicna gostinska šola z diplomo, tečaj higienskega . minimuma, 1 leto delovnih izkušenj,
fe pod 3.
— končana osemletka, 6 mesecev delovnih izkušenj, pod 4. in 5.
— končana osnovna šola, starost nad 18 let, 1 leto dplovnih ji izkušenj.
n; Vloqe bomo sprejemali 8 dni po objavi, n	617/39-83
AGROKOMBINAT
PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE
Mercator—Agrokombinat Krško, tozd Sadjarstvo Krško, na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge VOZNIKA KOMBIJA IN VILIČARJA
Delo se združuje za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavca v JLA).
Pogoji:
— poklicna šola ustrezne smeri in izpit za voznika C kategorije ter opravljen izpit za voznika viličarja.
Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo na naslov: Mercator—Agrokombinat Krško, CKZ 52, kadrovska služba.
Prijave sprejemamo 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 15 dni po preteku prijavnega roka.
615/39-83
MERCATOR KMETIJSKI KOMBINAT SEVNICA TOZD PROIZVODNJA
Razpisna komisija tozda Proizvodnja razpisuje dela in naloge:
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - Dl REKTORJA tozda Proizvodnja
Pogoj za zasedbo razpisanih del in nalog:
- višja izobrazba ekonomske ali agronomske smeri,
— 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih delih in nalogah,
— kandidat mora izpolnjevati pogoje, določene v 511. členu zakona o združenem delu.
Za opravljanje razpisanih del in nalog bo delavec izbran za dobo štirih let.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi na zgoraj navedeni naslov.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi.
614/39-83
ISKRA - IEZE TOZD KERAMIČNI KONDENZATORJI ŽUŽEMBERK
Odbor za delovna razmerja
objavlja:
prosta dela in naloge
1. VIŠJE MEDICINSKE SESTRE
Pogoji:
— višja šola
— 2 leti ustreznih delovnih izkušenj (splošne, patronažne)
2. K sodelovanju vabimo:
— dipl. ing. strojništva — 5 izvajalcev
— dipl. ing. elektronike — 2 izvajalca.
Razpis velja do zasedbe razpisanih del in nalog. Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev sprejema splošna služba temeljne organizacije. Sprejeti kandidati bodo združili delo za nedoločen čas.
606/39-83
„Novotehna", trg. pod. na debelo in drobno, p. o. Novo mesto, Glavni trg 11,
Komisija za delovna razmerja objavlja proste naloge in opravila
-MIZARJA-2 delavca
v poslovni enoti Mizarstvo Mirna peč
Pogoji:
- KV izobrazba ustrezne smeri in 1 leto delovnih izkušenj,
— poskusno delo 2 meseca
Za navedeno delo sklepamo delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi.
O odločitvi bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
609/39-83
ISKRA IEZE Ljubljana, n. sol. o. TOZD UPORI ŠENTJERNEJ
Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge KLEPARSKA DELA
Kandidati morajo izpolnjevatLnaslednje pogoje:
— poklicna šola kleparske smeri
— 3 leta delovnih izkušenj
Pisne prijave sprejema kadrovska služba. Rok prijave je 8 dni.
605/39-83
MERCATOR ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK
Spoštovani potrošnik!
V letošnji sezoni vam je Mercator ETA Kamnik pripravila kvalitetne izdelke, ki vam bodo s pridom služili kot ozimnica
Izbor izdelkov smo pripravili na osnovi predlogov naših stalnih kupcev in smo prepričani, da bo zadostil tudi vašim željam in potrebam
V paketu VELIKE OZIMNICE boste našli dva nova etina izdelka: — kumarice kocke, ki so namenjene za pripravo francoske solate in višnjev kompot
Vsi izdelki so v steklenih kozarcih, pasterizirani in brez kemičnih konzervansov!
Vseoino ozimnice smo pripravili v dveh različnih variantah:
MALA OZIMNICA
Kumarice	2 kom	Slivov kompot	1 kom
Kumarice rezane	1 kom	Ajvar	1 kom
Paprika paradajz	1 kom	Mešana solata	2 kom
Paprika fileti	1 kom	Rdeča pesa Gorčica 350 in 120 g	2 kom
VELIKA OZIMNICA			
Kumarice	4 kom	Rdeča pesa	5 kom
Kumarice rezane	2 kom	Ajvar	1 kom
Kumarice kocke	1 kom	Kislo zelje	1 kom
Paprika paradajz	2 kom	Višnjev kompot	1 kom
Paprika fileti	2 kom	Slivov kompot	1 kom
Mešana solata	3 kom	Gorčica 350 in 120 g	
Ozimnico si lahko nabavite v vseh živilskih trgovinah ali pri predstavniku sindikata v vaši delovni organizaciji. Lahko pa obiščete tudi našo trgovino v Kamniku, ki |e odprta vsak delavnik od 7 do 19 ure. ob sobotah in dan pred prazniki pa
od 7 do 13. ure
Domač okus in trajnost izdelkov sta zajamčena!
Skupščina občine Novo mesto, razpisna komisija delovnih skupnosti upravnih organov
RAZPISUJE prosta dela in naloge
ŠEFA IN MATIČARJA KRAJEVNEGA URADA ŽUŽEMBERK
Pogoji: 4-letna srednja šola upravno-administrativne, ekonomske ali splošne smeri, 2 leti delovnih izkušenj.
Poleg navedenih pogojev je pogoj za zasedbo razpisanih del in nalog družbenopolitična aktivnost, ki se izraža v odnosu do samoupravne družbene ureditve, v razvitem čutu odgovornosti do dela in osebni poštenosti.
Kandidati morajo obvladati slovenski jezik.
Z izbranim kandidatom bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom.
Prijave z življenjepisom in z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 15 dni po objavi kadrovska služba upravnih organov skupščine občine Novo mesto. Ljubljanska cesta 2. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku roka za sprejem prijav.
618/39-83
UPRAVA INŠPEKCIJSKIH SLUŽB OBČIN ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO IN TREBNJE
RAZPISUJE
naslednja prosta dela in naloge:
1. DVEH TRŽNIH INŠPEKTORJEV
2. ENEGA GRADBENEGA INŠPEKTORJA
3. ENEGA URBANISTIČNEGA INŠPEKTORJA
4. ENEGA INŠPEKTORJA ZA JAVNE CESTE
Pogoji: pod 1.
visoka ali višja izobrazba ekonomske, komercialne, pravne ali upravne smeri in najmanj dve leti deiovnih izkušenj pod 2.
visoka izobrazba gradbene ali arhitektonske smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj pod 3.
visoka ali višja izobrazba arhitektonske, gradbene, geodetske, pravne ali upravne smeri in najmanj dve leti deiovnih izkušenj . pod 4.
visoka ali višja izobrazba gradbene smeri in najmanj dve leti delovnih izkušenj
Kandidati morajo imeti tudi moralno-politične kvalitete in obvladati slovenski jezik. Zaželeno je, da imajo vozniški izpit in lastno motorno vozilo.
Inšpektorji so delavci s posebnimi pooblastili in bodo po uspešno opravljenem 3-mesečnem poskusnem delu imenovani za inšpektorje.
Stanovanj ni na razpolago. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki prebivajo na območju občin Novo mesto, Črnomelj, Metlika ali Trebnje.
Prijave z ustreznimi dokazili in kratkim življenjepisom sprejema Uprava inšpekcijskih služb, Novo mesto, Cesta kom. Staneta 30, 15 dni po objavi razpisa.
Dodatne informacije lahko dobijo kandidati vsak dan med 7. in 9. uro na telef. št. 25—896.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
SAMOUPRAVNA KOMUNALNA SKUPNOST OBČINE ČRNOMELJ
razpisuje na podlagi 42. člena Zakona o graditvi objektov (Ur. list SRS št. 42/73) ter pravilnika o načinu in postopku za oddajanje investicijskih objektov v graditev (Ur. list SFRJ št. 28/671
JAVNO LICITACIJO za izvajanje gradbeno-obrtniških in instalacijskih del za VODOVOD KRUPA I. etapa
Predmet licitacije je I. etapa zajetja KRUPE, ki obsega:
- zajetje
— črpalnioo
- tlačni vod na Vinji vrh z rezervoarjem 200 m^ in
— tlačni vod na Črešnjevec z rezervoarjem 200 m^
1. Orientacijska predračunska vrednost je 70.000.000,00 din.
Gradnja se bo izvrševala fazno v letu 1983 in 1984.
2. Pričetek del je predviden konec oktobra 1983
3. Ponudniki lahko dvignejo razpisno dokumentacijo skupno s pogoji investitorja v roku največ 7 dni po objavi v Dolenjskem listu v prostorih Samoupravne komunalne skupnosti občine Črnomelj, Ulica Mirana Jarca 3, Črnomelj.
4. Rok za oddajo ponudb, opremljenih v skladu s pogoji investitorja, je do vključno 24. 10. 1983, do 10. ure, pri Samoupravni komunalni skupnosti občine, Črnomelj, Mirana Jarca 3, kjer bo tudi odpiranje ponudb.
SAMOUPRAVNA KOMUNALNA SKUPNOST OBČINE ČRNOMEU
OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST KOČEVJE
RAZPISUJE NAGRADNI NATEČAJ za inovacijske dosežke na področju tehničnih, 'organizacijskih in družbenih inovacij v letu 1984
Natečaj je namenjen spodbujanju inovacijskih dosežkov na področju tehničnih, organizacijskih in družbenih dejavnosti.
1. Na razpis se lahko prijavijo organizacije združenega dela v okviru svoje dejavnosti in občani z območja občine Kočevje.
2. Kriteriji ocenjevanja bodo naslednji:
— izdelek oz. predlog mora biti s področja tehničnih, organizacijskih oz. družbenih dejavnosti	'
— izdelek mora imeti vgrajene izvirne lastne rešitve ali nove rešitve, ki so sicer znane, pa predstavljajo bistveno novost
— organizacijski predlog oz.	inovacijski - predlog, na področju družbenih dejavnosti mora vsebovati izvirne in uporabne rešitve>
3. Podeljene bodo naslednje nagrade:
1. nagrada	 15.000	din
2. nagrada............ 12.000	din
3. nagrada  7.500	din
4. Izbiro bo opravil odbor za pospeševanje inovacijske in raziskovalne dejavnosti pri občinski raziskovalni skupno-sti.
5. Kandidati naj dostavijo pismene prijave z obrazložitvijo, ki mora vsebovati:
-načrt, skico ali fotografijo, ki daje zadovoljivo informacijo o izdelku
— pismen elaborat o organizacijskem predlogu
— v čem je izvirnost izdelka oz. predloga'
— pridobitve oz. gospodarsko korist, ki jo nudi nova rešitev oz. izdelek.
6. Rok za dostavo izdelkov Odboru za pospeševanje inovacijske in raziskovalne dejavnosti je do 30. junija 1984 in se dostavi na naslov: Občinska raziskovalna skupnost Kočevje, Ljubljanska cesta 25, 61330 Kočevje.
Občinska raziskovalna skupnost
fm.
ni h %
;nf lufifl
ENS
Četrtek, 6. oktobra - Bruno Petek, 7. oktobra - Dan topništva Sobota, 8. oktobra - Pelagija Nedelja, 9. oktobra - Abraham Ponedeljek,. 10. oktobra - Zlatko Torek, 11. oktobra - Emilijan Sreda, 12. oktobra - Maksimilijan Četretek, 13 oktobra - Edvard
francoski film Policaj ali bandit. 9. in 10. 10. ameriški film Ubijalec iz slušalke. "11. in 12. 10. italijanski film Ljubica pod posteljo.
ČRNOMELJ: 6. in 9. 10. angleški film Strup in med. 7. in 9. 10. hongkonški film Super prijem. 11. 10. italijanski film Vem, da veš, da vem. 13. 10. italijanski film Zatočišče izgubljenih.
LUNINE MENE
6. oktobra ob 12.16 - mlaj
13. oktobra ob 20.43 - prvi krajec
KOSTANJEVICA: 8. 10. francoski film Emanuella. 9. 10. italijanski film Bitka za maret. 12.	10.
italijanski film Strel ni bil izbrisan.
BREŽICE: 7. in 8. 10. ameriški film Oči Laure Mars. 8.	10.
SEVNICA: 6. in 9. 10. ameriški film Zmagovalec dobi vse. 7. ir. 8. 10. italijanski film Vroče postelje. 12. in 13. 10. švedski film Moram vprašati mamo.
SLUŽBO DOBI
KURJAČA za delo v kurilni sezoni 1983/84 iščemo. Kurjenje je s trdimi gorivi. Ponudbe pošljite na Skupni hišni svet/Zagrebška 11, Novo mesto, Gogič.
POHIŠTVENEGA MIZARJA zaposlim takoj. Plača po učinku. Telefon 22-703.
DELO oddam obrtniku ali s popoldansko obrtjo. Montaža kovinske galanterije LOVRIN, Cankarjeva 1, Novo mesto.
SPREJMEM v službo žensko za pakiranje in montažo. Plastika, kovinska galanterija, Lovrin, Cankarjeva 1, Novo mesto.
dam. Oberč, Vinji vrh 31, 68220 Šmarješke Toplice.
PRODAM motokultivator GOLDONI (14 KS), letnik 1981, s prikolico ali zamenjam za manjši traktor. Bradač, Dol. Polje 7/a, Straža.
TRAKTOR TV 730, letnik 1979, prodam. Cveto Matoh, Biška vas 2, Mirna peč.
Motorna vozila
STANOVANJA
ODDAM družini sobo in kuhinjo z souporabo sanitarij. Inf. vsak dan na tel. 23-882 od 17. do 18 ure.
SOBO oddam brezplačno ženski (otrok ni ovira) za manjšo pomoč v gospodinjstvu lastniku. Naslov v upravi lista (4365/83).
j; Kmetijski stroji
PRODAM traktor Tomo Vinkovič (30 KM) s priključki, star štiri leta. Jereb, Gruča 5, Šentjernej. PRIKOLICO za prevoz živine
novo, prodam. Gostilna „KAZI-NA“, Šentlovrenc, Velika Loka.
PRODAM novo bočno traktorsko kosilnico IMT 627.31 za taktor IMT 533, 539, 540, 542, 558 in 560. Stane Sodja, Sela pri Jugor-ju 8, Suhor.
PRODAM traktor Hanomag v voznem stanju. Cena 95.000 din. Viktor Fišter, Sp. Laknice 22, Mokronog.
POCENI PRODAM mlatilnico in sejalnico za žito. Blaž Štern, Goriče 2, 64204 Golnik, telefon (064) 57-032.
PRODAM LADO 1200, letnik 1973, registrirano do 4. 9. 1984. Darko Pungeršič," Čadraže 15, Šmarješke Toplice (popoldne).
PRODAM več rezervnih delov za AMI 8 in spačka, motor za renault 12 in fiat 750, letnik 1976, vse po ugodni ceni. Martin Hrastovšek, K Roku 94, Novo mesto.
PEUGEOT 204, letnik 1970, prodam. Karel Račič, Slomškova 7, Brežice.
WV 1200 prodam za 7,5 M, registriran do 27. 7. 1984. Marjan Kalan, Gregorčičeva 18, Brežice.
PRODAM ZASTAVO 750 luxe, letnik 197. Tel. 22-334.
PRODAM Z 101 confort, letnik 1979. Tel. 81-442, popoldne.
PRODAM R 6 za 4 M. Andrej Dolenc, Milana Majcna 1, Novo mesto.
GS, letnik 1972, vozen, neregistriran, tovarniško novi blatniki, kompleten izpuh, prodam skupaj ali po delih. Tel. v službi 71-242.
BMW R 50/5 prodam. Marjan Papež, Hrastovica 6, Mokronog.
TOMOS APN 4, prodam. Andrej Turk, Brod 4, Podbočje.
PRODAM DIANO, letnik 1979. Ci-mermančič, Cesta herojev 43, Novo mesto.
TRAKTOR FORDSON (32 KM) prodam. Gor. Kamence 1, Novo mesto, telefon 24 - 026. TRAKTOR FERARI (30 KMl^ro-
PRODAM os. avtomobil DACIA 1300, letnik 1974. Inf. na tel. 25-226.
OSEBNI AVTO R 18, letnik 1981, prodam. Naslov v upravi lista (4366/83).
AUDI 60 L,- dobro ohranjen, registriran do avgusta 1984 prodam. Telefon 20-489.
ZASTAVO 101 L, letnik 1978, pravkar registrirano, ugodno prodam. Telefon 24 - 267.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesto.
USTANOVITELJI LISTA: občinske'konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar.
UREDNIŠKI ODBOR: Ksenija Khalil (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Hia Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Zdenka Lindič—Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppev, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Jože Matkovič. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 15'din. Letna naročnina 600 din — Za delovne in družbene organizacije t.200 din — Za inozemstvo 20 ameriških dolarjev r:z. 50 DM (o/, ustre/na druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka, Temelji,r. dolenjska banka Klovo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolircu /a komericnlne oglase 250 din, za razpise, licitacije ipd. 350 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 380 din, 1 cm na prvi strani 500 din. Vsak mali oglas do 10 besed 115 dir, vsaka nadaljnjo beseda 12 din. Na podlagi rhhenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421—1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.'
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu. 52100-603—30624 — Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, GlaVm trg 7, p. p. 33,telefon (0P8) 23-606 Naslov skupnih služb DITC: Germova 3, p. p. 33, tel. 22—365 in 22—551 — Naslov ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka Jenkova 1, p. p. 33, telefon (068) 24—006 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC, tozd Grrlika, Novo mesto — Pnrvni film' in tisk: Ljud-ka pravira, Ljubljane.
Z 101 confort, letnik 198.0, prodam. Vene, Črmosnjice 61, Stopiče, Telefon 43-707, popoldne,
PRODAM osebni avto VW hrošč 1200 J, letnik 1976. V račun vzamem gradbeni material ali gradbeni ček. Bojana Dvoršak, UL ob stadionu 1, Brežice.
FIAT 850 šport, letnik 1972,
1 prodam. Cesar, V Brezov log 37, Novo mesto, telefon 25 - 001.
Ugodno prodam R 4 TL, letnik
1978, metalik. Ovnik, Gor. Straža 144. Ogled samo popoldne.
GS palas, letnik 1977, prodam. Informacije na telefon 72-563.
LADO SPEC1AL, letnik 1977, dobro ohranjeno, prodam. Alojz Marn, Levstikova 4, Trebnje, ali telefon 44— 268.
RENAULT 18 TL, letnik avgust
1979, prodam. Informacije po telefonu (068) 24-536.
Z 850, letnik 1981, prodam. Jablan 10, Mirna peč.
ZASTAVO 850, letnik 1980, prodam. Telefon 22—067.
126 P, letnik 1976, prodam. Novak, Beli grič 7, Mokronog.
126 P, letnik 1978, ugodno prodam. Št’angelj, Gotna vas 73, Novo mesto.
126 P, letnik avgust 1980 (18000 km), prodam. Telefon 23-957.
PRODAM 126 P, letnik 1979, prevoženih 35000 km. Cena 12,5 M. Zamenjam tudi za večji avto. Oglasite se popoldne. K Roku 83, Novo mesto.
PRODAM osebni avto ZASTAVA 101, letnik 1976, registriran do maja 1984. Smolenja vas 65, Novo mesto.
PRODAM ŠKODO 110 L ali kupim motor zanjo. Lokar, Debenec 8, Mirna.
ŠKODO 105 L, letnik 1982, prodam. Goran Kulovec, Dol. Straža 96, 68351 Straža.
Z 750, letnik 1981, in avtomatik 3, star 6 mesecev, prodam. Telefon 43-748.
LADO SL, letnik 1977, prodam za 17 M. Viki Novak, Jablanica 9, Boštanj.
Z 101 confort, letnik 1981, prodam za 26 M. Zinka Omerzel, Čemel-čeva 19, Brežice.
Z 750, letnik 1977, registrirano do maja 1984, prodam za 7 M. Maline 18, Semič..
VW 1303 S, letnik 1974, dobro ohranjen, prodam. Telefon 22-307, od 16. do 19. ure. Ragovska 9/a, Novo mesto.
LADO 1200, letnik 1978, prodam. Zlatko Longar, Rimska cesta 3, Trebnje.
R 18, letnik 1979, in Z 101, letnik 1978, prodam. Telefon 22-981.
PRODAM FIAT 125 P, letnik 1977, kombinezon in škornje za motor. Lobetova 21, Novo mesto, telefon 23-672.
PRODAM škodo v nevoznem stanju. Potočar Stane, (Trška gora) Sev-no 3, Otočec.
PRODAM skoraj nov moped avtomatik, Mrkšič Peter, tel. 22-998.
R 4, letnik 1974, prodam. Gor. Kamence 1, Novo mesto, telefon 24- 026.
EMZ 250, letnik 1982, 1900 km, ugodno prodam ali menjam za TOMOS APN 4-6. Prešeren, Šmarjeta 50, Šmarješke Toplice.
vvZASTAVO 101, letnik 1978, prodam. Telefon 25 - 006 ali Cesta brigad 29, Novo mesto.
ZASTAVO 101, letnik 1973, ugodno prodam. Pevec, Mestne njive 2, Novo mesto.
R 4 TLS, letnik 1979, in R 4 GTLJ, še neregistriran, prodam. Telefon (068) 20-401.
Z 101, letnik 1977, ugodno prodam. Alojz Rozman, Ždinja vas 22, 68222 Otočec.
R 18, letnik 1979, dobro ohranjen, prodam. Informacije popoldne na telefon (068) 22-516.
ZASTAVO 101, letnik 1975, registrirano do konca junija 1984, ugodno prodam. Telefon (068) 23-584.
OPRODAM DIANO 6 lepo ohranjeno. Vovko, Šmihel 30, Novo mesto, tel.: 84-530 (64) popoldne.
P R O D A M
PO IZREDNO nizki ceni prodam novo jakno iz veluija, številka 40, in jakno iz zajčje kože, številka 42. Ponudbe pod šifro: UGODNO.
PRODAM motorno žago. Cena po dogovoru. Ivan Košak, Jelše 2 a, Otočec.
PRODAM malo rabljen stroj za obdelavo lesa „HOBlS“. Ogled in informacije v popoldanskem času. Ncdeljkovič, Žadovinek 9, Leskovec pri Krškem, tel. 72-752.	-
PRODAM ovce, mladiče in za rejo. Alojz Dragman, Dol. Kamence 2 a, Novo mesto.
PRODAM barvni televizor Grundig (51 cm) ter video rekorder znamke Blaupunkt, sistem Z1IS, vse novo, ocarinjeno. Nikola Kot-zeljkovič. Pod Smreko 8, Črnomelj, tel. 51-002 v soboto ali nedeljo do 12. ure.
PRODAM KAVČ - Bclavič, česta herojev 54, Novo mesto, tel. 23-711, popoldan.
SPALNICO, rabljeno, prodam. Jože Fabjan, Kovtrov, Jama 32 pri Dvoru.
PRODAM hrastove plohe (4 cm) in smrekove (3,5 in 8 cm). Franc Blažič, Žihovo selo 4, Otočec.
PRODAM novo avto prikolico, nosilnost 500 kg. dimenzije 100. x 150 cm. Marjan Levičar, Trška gora 46, 68270_Krško.
FEROTERM PEČ z bojlerjem za centralno ogrevanje, novo prodam za 50.000 din. Alojz Hočevar, Studenec 32, 68293 Studenec.
PRODAM odličen krompir za seme, sorte desinc, rezi in saskia. Pavla Kalinšek, Sp. Brnik 3, 64207 Cerklje na Gorenjskem, tel. (064) 42-183;
FISHER STOLP, nov, prodam. Tel. 71-754.
PRODAM gradbeno barako_ 5x4 in diatonično harmoniko’,.Železnik" (duri Cis, Fis, Ha) po ugodni ceni. Jože Novak, Gor. Straža 33
PRODAM trajnožarečo peč, rablje-“ -285.
no. Turk, telefon 22-
PRODAM dobro ohranjen hrastov sod (2500 litrov). Feliks Pograjc, Gabeije 57, Dobova, telefon (061) 641-023.
PRODAM barvni televizor Koerting, nov. Lado Kukec, Kostanjevica. Kličite popoldne na telefon (068) 69-742!
PRODAM 15 m gumi kabla (4 x 4) in mošt - šmarnico (310 1). Gor. Kamence 1, Novo mesto, telefon 24-026.
PRODAM pograd. Tel. 21-874.
PRODAM zaradi selitve tri spodnje kuhinjske elemente bele barve, bojler (101), tri šank stole in fotoaparat Kiev. Telefon 24-267.
PRODAM 3 m3 hrastovih plohoy
in ^ rtw
debeline 5 cm (suhih) in 3 m-* smrekovih debeline 8 in 5 cm. Stanko Rožman, Ul. ob stadionu 1, Brežice.
PRODAM žensko poročno obleko številka 42, belo. Telefon (068) 24-558.
PALER1NO (žensko) številka 38 ugodno prodam. Telefon 24-191.
PRODAM prenosni stereo _ radio recorder firme CROWER. Šegova 6/18, Novo mesto.
PRODAM črno-beli televizor. Telefon 23-403.
PRODAM staro opeko bobrovec. Ponudbe pod:	Vavta vas 52,
Straža.
UGODNO PRODAM rabljeno spal-’ nico in skoraj nov jogi (80 x 190). Lovrekovič, Cesta na grad 39, Sevnica, telefon 82-230, popoldne.
PRODAM globok otroški voziček,
otroško posteljico z jogijem ter dva jogija v velikosti 190x 90.
Telefon 24-872.
PRODAM termoakumulacijsko peč, staro tri leta. Cena 8.000 din. Ogled v popoldanskem času na ' nslov Enis Hadžič, Cesta herojev 24/6, Novo mesto.
PRODAM vodne črpalke 3,7 in 1,1 KW. Prodam tudi VW karavan ali zamenjam za manjši traktor. Stanko Hosta, Sela 16, 68310 Šentjernej.
PRODAM dvoje trodelnih oken z roletami, dvoje balkonskih vrat z roletami (komplet z okni), barvni televizor na daljinsko upravljanje in osebni avto R 4. Telefon
22-814.
POCENI PRODAM peč za centralno ogrevanje (20.000 kalorij) ali zamenjam tudi za drva. Marija Bučar, Ul. Talcev 11, Kostanjevica, telefon 69-764.
PRODAM prenosni radio-kasetnik „Sound“ (7 W) in tapetniško blago beige barve (18 m). Telefon
23-957.
PRODAM kravo sivko po drugem teletu z jamstvom. Zamenjam bikca, težkega 300 kg, za jalovo kravo. Jože Lavrič, Stare žage 4, Dolenjske Toplice.
PEVSKO OZVOČENJE FBI 200 W, harmonio B ES AS DUR ui melotron ČRUMAR prodam. .. lefon 23 — 030 — int. 311, dopoldne.
MLADIČE - nemške ovčarje prodam. Telefon (068) 23- 509.
OTROŠKI VOZIČEK (globok in športni) ter- zamrzovalno skrinjo (210	1) prodam. Telefon:
22-981.
PRODAM skedenj in manjšo prikolico za traktor. Srednji Globodol 6, Mirna peč.
PRODAM kozo iri kozlička. Telefon 32-066.
osicrua v ihm. riMiicue jjuiiuul^ pošljite na naslov:	Sinkove#
Visoko 1, 64220 Škofja Loka.
IZGUBIL sem žensko uro Omikron paščko
; kovinskim paščkom zlate barve. Poštenega najditelja prosim, da jo ; vrne. Jože Murgelj (pri potoku),j Gor. Kamence 4, Novo mesto, j
-PREKLICI'
KUPIM rabljeno 80-basno melodijo. POnudbe popoldne na telefon (068) 24-684.
JOŽE IRT iz Drganjih sel 18, Straža, opozarjam svojega brata ANTONA, naj preneha širiti neresnične govorice o meni. V nasprotnem primeru ga born sodno preganjal.
UGODNO PRODAM tri sobe v središču Črnomlja, Otona Župančiča 2, v L nadstropju stavbe (Dom ljudske armade). Primemo za obrt ali pisarne. Vprašajte po telefonu (047) 31-053, Mikšič,. Karlovac, Pivovarska 2.
UGODNO PRODAM stanovanjsko hišo, hlev, senik v Koprivniku 25 pri Kočevju, primemo za kooperanta. Informacije pri Lojzetu Fariču, Onek 5, 61330 Kočevje.
VINOGRAD v bližini Šentjerneja (Skrivno) prodam. Telefon 75-516, zvečer.
PRODAM novo hišo (90 nte), Padovo pri Fari. Informacije po telefonu (061) 851-206, od 17. do 19. ure.
OBDELOVALNO NJIVO
KAROLINA ŠVALJ iz Gorenjega Vrhpolja, preklicujem govorice; proti ANTONIJI PAVLIC iz Gor \ renjega Vrhpolja, ker so neresni-1 čne, in se ji zahvaljujem, da je ; odstopila od tožbe.
TILKA PAVLOVIČ, Brege 43, Les-j kovec, opozarjam vsakogar, da j so kakršnekoli kupčije, sklenjene l z JANEZOM PAVLOVIČEM,, neveljavne.
7: j #OBVESTI LA
(1457 m2) v Cegelnici prodam. Informacije po telefonu 25-979,
KOKOŠI za zakol ali nadaljnjo rejo'; prodajamo. Naročiti jih morate/ en dan pred prevzemom. Telefon 24 -496 ali na naslov: Frainc-; Humek, Irča vas 18, Novo mesto.
ČE IMATE probleme z žaganjem drv, se obrnite na naslov Jože \ Kastelic, Lobetova 41, Novo: mesto.
Novo mesto. Kličite ob 20. uri.
PRODAM GOZD (delno pašnik), 3,5 ha, v k.o. Loka - Črnomelj, za 22 SM. Glede datuma ogleda se obrnite na naslov: Vera Kal-čič, Dobrteša vas 63, 66311 Šempeter, tel. dopoldne (063) 701-500, int, 305.
OB VZNOŽJU Gorjancev prodam nedokončano zidanico s pripadajočim zemljiščem. Telefon 23-818, zvečer.
VINOGRAD V Ljubnu z zazidljivim stavbiščem prodam za 8 M. Telefon 23-355.
ENOSTANOVANJSKO HIŠO, barako 3,50x5 in lesen opaž, prodam. Rabzelj, Gotna vas 65, Novo mesto.
RAZNO
Dragemu možu, očetu in staremu očetu MARTINU KRALJU iz Gabrja 33, ob praznovanju 50. rojstnega dne kličejo še na mnoga zdrava in srečna leta. Žena Pepca, hčerka Dragica, sinova Martin to Janez, mali Denis pa staremu očetu pošilja petdeset poljubčkov.
Te dni praznuje 60. rojstni dan to' god dobri mož, skrbni ata in stari ata FRANC HRASTAR s Sel pri Karteljevem. Za dvojni praznik mu iskreno čestitajo in želijo predvsem zdravja, sreče in skup- j1! nega zadovoljstva žena Marija, . otroci Slavko ter Franci, Marjan '* in Jelka z družinami..
PREDSTAVNIŠTVO RENAULT išče hišo z vrtom za naiem za par z dvema otrokoma v Novem mestu. Šifra: .,REDNI PLAČNIK".
IŠČEM VARSTVO za 14-mesečne-ga sinka v dopoldanskem času. Nudim hrano, sjanovanje in nagrado. Informacije samo osebno: Pavlin, Cesta herojev 66, Novo mesto (dopoldne).
POTREBUJFM 5 M gotovine. Vrnem v enem letu. Šifra: „SAMOHRANILKA“.
IŠČEM fanta, šole prostega ali starejšega, ki ima veselje do konj in pomoč v kmetijstvu. Vsa
mati
Masi j
 -
V SPOMIN
Minilo je leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož in oče
JANEZ
ŽLOGAR
iz Bereče vasi 4
Z žalostjo v srcu se ga spominjamo vsak dan, kajti brez njega je naš dom tih in prazen. Bil je dober mož in skrben oče, zato med nami nikoli ne bo pozabljen. Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu nosite cvetje in sveče na grob.
ŽALUJOČI: žena Marija in otroci z družinami
.1
ZAHVALA
V 68. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, stari oče, brat in
stric
ALOJZ GAŠPERŠIČ
Hmševec 3, Straža
Zahvaljujemo sc vsem vaščanom, ki so nam pomagali v teh težkih dneh, posebej pa se zahvaljujemo Možetovim, Grošljcvim in Krštinčevim, kakor tudi Venclju Mrvaiju za lepi govor. Hvala vsem, ki ste pokojniku darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti.
ŽALUJOČI: žena Mari, hčerka Majda z družino,'hčerka Lidija z družino, bratje, sestre in
nečaki
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega in nepozabnega sina in brata
SLAVKA ŠTRUBEJA
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so g- spremili na zadnji poti, in vsem, ki so nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje tet z nami sočustvovali. Posebno sc zahvaljujemo kolektivu, sindikatu in mladinskemu aktivu Rudnika Senovo za organizacijo pogreba, govornikom tov. Kočevarju, tov. Jeleiju in tov. Grmšku za ganljive besede ob slovesu, pevskemu oktetu Senovo - Brestanica in pihalnemu orkestru DPD Svoboda Senovo za pesmi, oziroma žalostinke na pogrebni svečanosti, praporščakom 00 sindikata in Rudnika Senovo za spremstvo ter duhovniku iz Brestanice za opravljeni obred. Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, ki so nam ob tragični izgubi stali ob strani, nam pomagali in nas tolažili. Se enkrat vsem, prav vsem prisrčna hvala!
ŽALUJOČI: mama, oče, sestre in bratje Stranje, Senovo, Brestanica, september 1983
Prišla si. . jn gledal sem tvoje oči, poslušal ti zvonki glas -odšla si. ..popotnik zaprl je oči in sanjal oblaka je zlatega kras in sanjal je pesem, ki ne izzveni.
ZAHVALA
V 54. letu nas je po težki in zahrbtni bolezni zapustila /taša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta
VERA KORASA
iz Lobetove 15, Novo mesto
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam v težkih dneh stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojni darovali vence in cvetje ter jo v velikem številu spremili na njeni prerani zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani, še posebno pa osebju ginekološkega oddelka v Novem mestu, ki je pokojni lajšalo bolečine. Prisrčna hvala VVZ, Cestnemu podjetju, IMV, Dolenjki in Iskri za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in vence, govornikoma VVZ, KS Žabja vas, duhovnikom za lepo opravljeni obred in cerkvenemu zboru za zapete pesmi. Vsem še enkrat iskrena hvala!
ŽALUJOČI: mož Anton, hčerki Darinka z družino in Marija, sinovi: Tone z zaročenko,
Božo in Miran »er ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta in tasta
FRANCA
ŠKULJA
iz Kočevja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste mu izkazali poslednjo čast, ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje ter nam ustno in pismeno izrazili sožalje. Posebna hvala sosedoma Vardijanovim in Papeževim za vso pomoč. Lepa hvala Zdravstvenemu domu Kočevje-Ribnica, sodelavcem Kočevskega tiska za darovano cvetje. Zahvaljujemo se godbi, organizaciji ZZB NOB Kočevje ter-govorniku Kamičniku za poslovilne besede.
m i
ZAHVALA
Ob mnogo prerani in boleči izgubi dragega moža, sina. brata, strica in svaka
IVANA
MLINARIČA
Reštanj 99
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je zapustil naš dobri oče, stari oče in dedek
JURIJ baric s
iz Sred. Radencev 8 pri Starem trgu ob Kolpi
Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, nam pomagali v najtežjih trenutkih, pokojnemu darovali cvetje in vence ter ga spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se zastopniku gozdarstva v Črnomlju za poslovilne besede, Združenju obrtnikov, Obrtni zadrugi iz Črnomlja in župniku za opravljeni obred.
VSI NJEGOVI
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki so nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo hotelu Sremič Krško za venec in denarno pomoč, pihalni godbi Senovo ter župniku za opravljeni 'obred in govorniku za poslovilne besede.
ŽALUJOČI: žena Olga, mama, bratje in sestra z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 83. letu nas je tragično zapustil naš dragi stfic
JANEZ
DERGANC
s Hriba pri Rožnem dolu
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste narn pomagali v teh težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala velja ZB Rožni dol in ZB Kot Brezje Zdravstvenemu domu Črnomelj in kirurškemu oddelku splošne bolnišnice v Novem mestu za ves trud, da bi pokojnega ohranili pri življenju. Hvala tudi kaplanu in dekanu za opravljeni obred in tov. Špringerju za poslovilne besede. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
bolezni vedno zapustil
tarosti
STANKO
MIHALIČ
iz Vel. Brusnic 18
Prisrčno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem za pomoč v težkih trenutkih m darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi mnogo prerani zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju splošne bolnišnice Novo mesto, kolektivoma Ela, IMV, Kandije, SŠGT Novo mesto in duhovniku za opravljeni obred ter pevcem za ■zapete žalostinke.
ŽALUJOČI: žena Jožefa, sinova Dušan in Roman, oče, brat in sestra z družino ter ostalo sorodstvo
VSI NJEGOVI
Če pridna roka koga bi rešila, tebe, dragi ati, ne bi črna zemlja krila.
V SPOMIN
Minevata dve žalostni leti, odkar smo izgubili ljubega moža, atija, sina in brata
JOŽETA TURKA
iz Praproč
Spominjamo se te in zaman čakamo na tvojo vrnitev. Tvoje želje in načrti so bili veliki, toda kruta usoda seje poigrala in vzela tvoje življenje.
ŽALUJOČI: vsi tvoji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža. očeta in starega očeta
JOŽETA MLAKARJA
s Studenca 62
se zahvaljujemo vsem, ki ste se od njega poslovili, mu darovali, cvetje in ga spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi organizacijam in delavcem Llektra Krško, Konfekciji Lisca, GG Brežice, Zvezi j s borcev, ZK, KS in Športnemu društvu Studenec, Posebna hvala pevcem, govorniku in župniku za lepo 1 opravljeni obred.
Žena Zofka, sinovi Jože, Darko, Lojze in Matjan ter hčerka Boža z družinami
* ZAHVALA
V 63. letu starosti nas je po hudi bolezni za vedno zapustila naša draga mama, babica in sestra
ZAHVALA
V 51. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš ljubljeni in nepozabni mož, oče, stari oče, sin in brat
JOŽE PRAH
iz Podbočja 64
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so v teh težfuh dneh sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje in pokojnemu darovali cvetje. Hvala pevcem in godbi ter govornikoma za poslovilne besede. Posebej se zahvaljujemo tudi kolektivu Kovinarske iz Krlkega. Se enkrat hvala vsem, ki so pokojnika v tako velikem številu spremili na zadnji poti.
ŽALUJOČI: vsi njegovi
JOŽEFA KONČEK
iz Dobindola 28
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so nam izrekli sožalje, pokojni darovali vence in cvetje ter jo spremili na zadnji poti. Posebej sc zahvaljujemo osebju pljučnega oddelka splošne bolnišnice Novo mesto za
Prisrčno :
zadnji ,	,	.	.	_
neutrudno skrb med zdravljeniem, DO Kovinar in župniku za opravljeni obred.
• Vsi njeni
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 72. letu zapustil naš dragi oče, stari oče, brat in
stric
ALOJZ VIRC
z Malega Kala 2, Mirna peč
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem iri znancem, ki so nam izrekli sožalje, nam pomagali v najtežjih trenutkih, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja splošni bolnišnici Novo mesto - pljučnemu oddelku, Iskri - Eli Novo mesto, KZ Mirna peč. Beti Mirna peč, DSSS SIS Trebnje, pevcem ter duhovniku za opravljeni obred. Vsem prav lepa hvala!
ŽALUJOČI: vsi njegovi
V Celju druga nagrada za Željka
FRANC JANEŽ
Novomeški obrtnik Karel Željko je dobil drugo nagrado za inovacije
za
Vse dosedanje življenje , Franca Janeža je tesno povezano z gozdom. Življenje gozdov v revirju Planina pod Mirno goro pa je tesno povezano s Francem Janežem. Devetindvajset let je minilo v začetku tega meseca, kar je takrat mladi gozdar prišel v nekdanjo kočevarsko vas, ki leži v 1 osrčju gozdov tik pod Mimo goro. S seboj je imel italijansko odejo, ki jo je njegov oče prinesel iz partizanov, in žepni nož Pa še nekaj: neizmerno predanost in ljubezen do gozda, trdno, ne-T„ uklonljivo voljo' in veliko delavnost. Tudi skoraj tri desetletja zatem se te njegove značajske značilnosti % niso spremenile, marsikatera se je še razvila in okrepila.
„Kot mladega gozdarja so me po nekaj mesecih k % Novega mesta poslali za vodjo revirja na Planino in šel sem zelo rad. Moj oče je tu partizanU. in ko je prihajal domov, nam je pripovedoval o teh krajih, tako da sem jih
:v duhu-živo videl pred seboj.
Oče mi je na pot dal tudi lepo popotnico: ,Nadaljuj tam, kjer sem jaz nehal ’
Oče se je za to družbo boril s puško, jaz s sekiro. “ Da pa je do tega sploh prišlo, je moral Franc Janež prehoditi trnovo pot. Doma k Novega kota pri Dragi v kočevski % občini je sredi gozdov kot otrok doživel nikoli in z ničemer opravičljivo grozo 'l vojne. Najprej so Italijani v zapor v Neapelj odgnali očeta, nato pa v taborišče na Rab še mati in vse štiri otroke, en brat se ni več vrnil
V tistih časih življenje na Planini ni bilo prav nič prijetno, vas je bila daleč od % sveta, brez elektrike, brez šole. „Elektriko in telefon + smo dobili hkrati, okoli leta
* 1§60. Iz teh krajev je bilo 4 takrat kakšnih 15 šoloobveznih otrok, ki so morali tudi po 10 km v eno stran do
1 šole v Gabru. Končno smo si priborili učiteljico, a je vsaka jokala, ko je prišla sem in nobena ni dolgo ostala," pripoveduje Janež Tako je bilo, dokler niso na Planino X poslali Štukljevo Danico, ki
♦
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦»»»»♦♦»»J
je kmalu postala Janeževa. „Tako, tudi poročil sem se dobro vasi, “ se pošali
Franc. Tudi ko je bilo šole
na Planini konec in je žena učila v Črmošnjicah, kjer je tudi živela, Franc ni odšel s Planine. „Zame je Planina svetinja in žena je to vedno razumela. “ Pred dobrimi desetimi leti sta kupila skromno hišico v Črnomlju in tam živita, Franc pa večkrat ostane na Planini, kjer ima še vedno svojo sobo. .JVikoli mi ni bilo težko ostati popoldne, priti na delo v nedeljo ali na praznik. Zame ni lepšega, kot občutek, da si delo dobro opravil Ne samo zame, za večino gozdarjev, mojih tovarišev, ni teden gozdov samo prvi teden v oktobru, marveč vseh 52 tednov v letu. “ Za Janeža še vsi tisti dodatni tedni dopusta, ki ga ni izkoristil (letos še niti dneva), in vse številne nadure, ki si jih ni pisal „Gozd so za vse ljudi na široko odprta vrata, to je naše silno bogastvo, pa ne samo v denarju, marveč predvsem bogastvo zdravja Čuvaji vse te neizmerne dragocenosti pa smo mi vsi Vsi se moramo zavedati tudi, da nam bo gozd dajat to.:ko, kot bomo vanj vlagali," je strnil svoja spoznanja Janež katerega delavnost, zagnanost in strokovno znanje cenijo ne samo njegovi neposredni sodelavci marveč tudi strokovnjaki v črnomaljskem tozdu in GG Novo mesto.
„Svojo mladost sem dal tej gori, ” pravi Janež Imel je lepo mladost, gora pa dobrega gozdarja.
A. BARTEU
CEGELNICA - Na 16. mednarodnem obrtnem sejmu v Celju je drugo nagrado za inovacije dobil obrtnik Karel Željko iz Cegelnice pri Novem mestu. Tako se ]e Karel Željko, ki je doslej dobil nagrade za inovacijsko dejavnost že v Iskri, izkazal tudi med obrtniki In ne samo to: njegovi izdelki bodo nadomestili uvožene, hkrati pa so tudi precej cenejši
O Karlu Željku smo na straneh Dolenjskega lista že pisali, zato naj njegovo zgodbo ponovimo samo v kratkih obrisih. Do leta 1979 je delal v novomeški Iskri, kjer je uresničil kakih 15 pomembnih inovacij. Toda razmere tedaj niso bile najbolj zrele za inovacijsko dejavnost, saj so bile nagrade za tako delo-minimalne, pa tudi moralnih priznanj niso razsipavali z obema rokama. Najhuje pa je bilo, ker Željko ni mogel uporabljati oziroma tako zlahka vpeljati svojih izumov v proizvodnjo.
Čeprav je pred leti dobil prvomajsko nagrado dela v Beogradu in 30 tisoč dinarjev, ga prav nerazumevanje za inovacijsko dejavnost ni moglo zadržati v Iskri. Tako je leta 1979 začel z lastno obrtjo. Začelje z, izdelavo usmernikov za elektrolize, -kjer je kot prvi v Jugoslaviji uporabljal polprevodniško tehniko.
Precej svojih tehnološko izredno zahtevnih izdelkov je izvozil tudi na konvertibilni trg. Samo v zadnjih dveh letih je izvozil za 1,8 milijarde starih dinarjev svojih naprav. Zal pa je imel doslej precej težav, ko je potreboval devize za uvoz tistih nekaj delov, ki jih je potreboval za
Karel Željko
svojo proizvodnjo. Razmere so se izboljšale šele v zadnjem času in ima zdaj na voljo 15 tisoč dolarjev za uvoz potrebnega repromateriala.
Kljub tem in onim oviram, ki so slej ko prej v nasprotju z družbenimi prizadevanji za razširitev obrti in malega gospodarstva, Karel Željko ne izgubi volje do dela in izumljanja. In naj bo kakor koli že, tudi druga
HITRO PRIDOBILI POSLUŠALCE - Člani ansambla Spomin (od leve proti desni): Matjaž Božič, Zdravko Zupan, Silvo Kopač, Brane Jerman in Brane Zupan. (Foto: B.,B.)
Spominovci prebili led
O mladem novomeškem ansamblu je vse več slišati
NOVO MESTO - Čeprav igrajo fantje skupaj šele leto in pol, je novomeški ansambel Spomin že zdavnaj. prebil led anonimnosti. Matjaž Božič na klarinetu, Zdravko Zupan na bobnih, kitarist Silvo Kopač, harmonikar in orglar Brane Jerman ter Brane Zupan z bas kitaro pridno vadijo dvakrat na teden v domu KS Žabja vas, ki je mladincem veliko pomagala do uspeha.
„Imamo možnosti za vadbo kot malokateri ansambel,” seje pohvalil Silvo Kopač, ki je tudi avtor številnih pesmi. Spominovci so doslej
Nenavaden lov za mesarjem
Prijeli mesarja, ko je iz kočevske klavnice nesel pod suknjičem 5 kg mesa — Med begom je meso odvrgel v Rinžo, a so ga gasilci že po nekaj minutah iskanja našli
KOČEVJE - Spomladi smo po-očali, da mesarji hočejo več za voj e meso, saj ga ne morejo rodajati v izgubo in tako Kočev-em na svoj račun zboljševati ivljenjski standard.
Nekaj dni po objavljenem članku mo prejeli nepodpisano pismo, v
URČEK VELIKAN - Aleš Malnar iz Slovenske vasi pri Kočevju, ki je star 9 let, bo Otovo še navdušen gobar. Že ko je prvič krenil po gobe v t;Ozd za domačo vasjo — to je bilo 19. septembra letos — je našel tega 1,60 kg težkega jurč-:a. Na fotografiji je Aieš s vojim prvim jurčkom. Gotovo ie bo tako kmalu našel večjega. Foto: Vardijan)
katerem nas je občan pokaral, zakaj zagovarjamo mesarje, ki niso reveži, saj ima vsak hišo in v družini najmanj enega ali celo več avtomobilov. Predlagal je, naj gremo pogledat, kaj mesarji počno in kako kradejo meso,' domov pa ga nosijo tako, da si ga ovijejo okoli pasu.
Ker pisno ni bilo podpisano, je romalo v koš. Kaže pa, da so taka obvestila romala še na druge naslove pa tudi v klavnici so sumili, da meso 'zginja po nepravih potih, zato so skupaj s postajo milice in varnostniki Varnosti v petek, 30. septembra, izvedli akcijo, ki pa je dala le delen uspeh. ..Dogovorili smo se, da bodo miličniki ustavili vsakega, ki se bo med dopoldansko malico odpeljal z avtom iz klavnice v mesto,” je povedal direktor tozda Varnost Stane Lavrič. »Uspelo pa nam je ustaviti le enega in z njim so imeli naši varnostniki in miličniki toliko dela, da zamišljene akcije niso mogli izpeljati po načrtu.”
Pri trgovini Špecerija so ustaviti avto, v katerem je bil le kvalificirani mesar A n (on Benčina. Miličniki so opravili kontrolo dokumentov in vozila, a niso nič našli. Ko pa so voznika potipali ‘okoli pasu, so dotipaii nekaj mehkega. Dejali so mu, naj zaklene avto in ga povabili 'na. postajo milice. Takrat pa je Benčina avto pustil in zbežal proti Rinži, miličnika in Varnostnika pa za njim. Med begom je izza pasu potegnil vrečko in jo vrgel v Rinžo.
Na postaji milice je kasneje povedal, da je bilo v vrečki 2 do 3
kg mesa, ko pa so gasilci potegnili vrečko iz Rinže, je tehtnica pokazala, da je bilo v njej 5,20 kg mesa brez kosti. Benčina se bo za to dejanje zagovarjal pred sodiščem, razen tega pa bodo proti njemu disciplinsko ukrepali tudi v kolektivu.
Druga zaseda je pri Železnini v Kočevju ustavljala drugega člana kolektiva klavnice, S. K. iz Dolge vasi, vendar ta ni ustavil. Odpeljal je naprej, po 20 minutah pa se je vrnil in deji miličnikom, da jih ni razumel in je zato peljal naprej. Ta se bo zaradi pobega zagovarjal pri sodniku za prekrške.
J. PRIMC
nagrada je spodbuda za delo vnaprej. V Celju je dobil nagrado za feroresonančni magnetni stabilizator, ki se uporablja za stabilizacijo napajalne napetosti. Uporabljajo jih za napajanje računalniških centrov, televizijskh kamer in podobnega. Drug izdelek je pretočno stikalo, ki kontrolira pretok tekočin v določenem tehnološkem procesu. Ta izdelek1 tudi nadomešča uvoznega, ki stane najmanj 40 tisoč dinarjev, medtem, ko je za stikalo Karla Željka treba odšteti le 5 do 6 tisoč dinarjev. Trenja inovacija je programska regulima enota za krmiljenje tiristorskih usmernikov v manj zahtevnih elektro-kemijskih procesih.
Karel Željko je s ponosom povedal, da ga je letos avgusta obiskal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije inž. Marko Bulc, ki je bil prijetno presenečen nad proizvodnjo, zlasti pa nad izvoznimi 1 .rezultati. Željko pa ne pozabi dodati, da je vse svoje uspehe dosegel s pomočjo svojih sodelavcev inž. Jožeta Finka, inž. Ivana Polzel-nika, Marjana Kmeta in Alojza Reclja. Pravi, da brez njih in ostalih delavcev, ki dosegajo kljub prostorski stiski tudi 2Bkrat večjo produktivnost kot v podobnih delavnicah družbenega sektorja, ne bi dosegel uspehov.
J. SIMČIČ
i Demonstracija Beltovega ; gozdnega vlačilca v Po-; stojni, izdelanega iz-[ ključno iz domačega materiala
igrah večinoma po veselicah, skoraj mesec dni pa so bili poleti vsakodnevni gostje na vrtu novomeškega hotela Kandija. „Igramo zabavno in narodno glasbo, z' največjim veseljem pa igramo svoje skladbe. Ena izmed njih, Spomin, je bila med poslušalci izredno lepo sprejeta,” pravi Kopač. Člani ansambla pravijo, da si zaenkrat ne žele stalnega mesta igranja, pač pa se žele predstaviti po čimveč krajih Dolenjske. Konec koncev govori takšnemu razmišljanju v prid tudi ekonomski' račun. In kakšni’ so načrti mladih glasbenikov?
..Prihodnje poletje bomo najverjetneje nastopali kje ob moiju, resno pa tudi razmišljamo, da bi se udeležili ptujskega festivala domačih viž, saj nam prav ta zvrst glasbe najbolj leži,” je zaključil vodja ansambla Silvo Kopač.
B.B.
TOČNO OPOLDNE ’ SREČANJE SEDEMDESETLETNIKOV
RIBNICA - V nedeljo, 9. oktobra, ob 12. uri se bodo v ribniškem domu JLA srečali Ribničani in Ribničanke, rojeni leta 1913 pa imajo torej na plečih že 7 križev. Po evidenci je takih 86, na srečanje pa jih bo prišlo okoli 50, nekateri z zakoncem. Zanimivo je, da so se Ribničani, rojeni leta 1913, srečali tudi pred dvajsetimi leti, se pravi ob petdesetletnici. Takrat se jih je zbralo na pikniku v Lepovčah 40.
KOMPOUCANI V TV NADALJEVANKI
BOŠTANJ - Minuli teden so se v tej krajevni skupnosti mudili predstavniki Inex filma iz Beograda. Filmarji se pripravljajo v sodelovanju z 2. programom zahodnonemške televizije in Eikonom iz Muenchna na snemanje televizijske nadaljevanke ..Železnica - nova cesta”. Zgodba se dogaja v Evropi sredi minulega stoletja, ko so gradili železniške proge. Nadaljevanka naj bi imela tudi socialno noto.
Te dni naj bi stekle kamere v kmečkem okolju vasi Kompolje. Snemali bodo še na železniški postaji Jelovec (napad na posebej za to iz Nemčije pripeljani starinski vlak z odprtimi vagoni), v kamnolomu pri Tržišču, Lončarjevem dolu in Dolnjem Brezovem. Od naših filmskih delavcev sodeluje tudi Stojan Čulibrk, avtor znane nanizanke Odpisani.
A. Ž.
LJUBITELJI ODBOJKE
VABLJENI
Jutri, 7. oktobra, bo ob 18. uri v športni dvorani v Novem mestu meddržavna prijateljska odbojkarska tekma med novomeškim Pionirjem in Hypobank ASKO WBK Čelovec, članom druge avstrijske lige. Povratno srečanje bo - J 9. oktobra v Celovcu.
ČRNOMELJ - Ker je v zadnjih letih zaradi manjših investicijskih vlaganj gradbeništvo zašlo v krizo, je bilo kupcev Beltovih gradbenih strojev manj. Zato so morali začeti iskati rešitev v drugih programih - v proizvodnji strojev za rudarstvo in gozdarstvo. Sadova prizadevanj sta dvižna ploščad za delo v rudnikih ter vzgibni traktor GV 50, ki so ga nedavno predstavili v Postojni s pomočjo tamkajšnjega Gozdarskega šolskega centra.
Demonstracija, ki sj' jp je ogledalo 90 predstavnikov splcn šnega združenja gozdarstva Slovenije in Hrvaške ter bosanskih, slovenskih in hrvaških gozdarskih delovnih organizacij, je po besedah Beltovega direktorja Valentina Papeža zelo uspela. V primerjavi s švedskim in češkim gozdnim traktorjem, ki spadata danes v svetovni vrh gozdarskih strojev, je Beltov dosegel ugodne rezultate. Po tehničnih lastnostih je^ GV 50 dosegel 80 odst. švedskega traktorja (slednji ima dvakrat močnejši motor) ter za 30 odst. presegel češkega.
Prednost domačeggozdnega vlačilca, ki so ga v borih šestih mesecih zasnovali in izdelali Beltovi strokovnjaki pod vodstvom Antona Jankoviča, je v tem, da je izdelan izključno iz domačih materialov. Nezanemarljivo pa je tudi dejstvo, da bodo GV 50 — prvi bodo prišli na trg februarja prihodnje leto -veliko cenejši od švedskih. Veljali bodo okrog 3,5 milijona din, za uvožene pa je treba odšteti 10 milijonov.
M.BEZEK
»Dolenjski list« v vsako družino
JUBILEJNI ŠVEJK V NOVEM MESTU
NOVO MESTO - V nedelio ob 19. uri bo novomeška športna dvorana ponovno prizorišče izredno zanimive in priljubljene prireditve. Predstavil se bo namreč jubilejni Švejk, z njim pa avtor Tone Fornezzi-Tof, Janez Hočevar-Rifle, ekipa popularnega moped showa, plesna skupina Krik, ansambel
12.	nadstropje s pevko, poleg tega pa bo na programu tudi modna revija trgovske hiše Nama.
ŠESTNADSTROPNA SLADKA MOJSTROVINA - Takšno rekordno torto na Dolenjskem so za teden turizma izdelali delavci slaščičarne srednje šole za gostinstvo in turizem v Novem mestu. S podstavkom vred je merila v višino kar 186 cm, tehtala pa je 127,6 kg. Zanjo je ekipa pod vodstvom Slavice Simčič porabila okoli 800 jajc, 30 kg sladkoija (še po stari ceni), 40 kg masla in prav toliko moke ter veliko drugih sestavin. Šestnadstropna torta je zahtevala 88 ur dela, vredna pa je bila qkrog 7 milijonov starih dinarjev-Koliko je organizator zanjo iztržil na licitaciji v Športni dvorani, ni znano-Ve se le, da so jo plačali in odpeljali plesalci folklorne skupine Kres, jedli pa skorajda vsi v dvorani« Ti so povedali, da je bila zelo okusna. (Foto: J-Pavlin)	—	--
VIDIŠ, SPET ZREJO NAŠE ŽULJE
— Jih vidiš? Spet žrejo. -Kdo? Kje? .
— Naši iz Hitrotkala. Direktor vseh direktorjev, komercialni je zraven, tehnični, šest pa jih je iz Belega mesta. Sl&lnji so baje naši stalni in dobri kupci. Zmeraj zahajajo v gostilno Pri razbiti bu£i.
— Nič slabega ne vidim v 1 tem.
— Ha, naivnost! Menda ne 1 misliš, da plačajo iz svojega
zepa.
Tako se pač dela.
- Tako ne bi smeli delati. To je naš, delavčev denar. Nam ne privoščijo niti zabave za 8. marec niti novoletnega veseljačenja. „Za take stvari ni denarja,“ pravijo. „Zategni-ti je treba pas,“ pravijo.,,Na vsak dinar je treba gledati,” pravijo. Oni pa...
- Pretiravaš.
- Ne napihujem niti s crko. Najmanj dvakrat na teden so tu: enkrat z nemškimi kupci, drugič s strankami z
'juga. spet tretjič z dobrimi
poslovnimi partnerji iz Francije. Zmeraj isti tipi se bašejo in nacejajo.. Včasih do polnoči,-in čez. Pred samoupravnimi organi prikazujejo te svoje veselice kot nujno zlo za medsebojne prijateljske odnose, od katerih ima korist slehernik. „Brez reprezentance tudi dobrega poslovanja, gospodarjenja ni,“ radi govorijo.
- Najbrž je v tem nekaj resnice.
— Se ti nasedaj tein trapari-
jam, da! Paše jim in nič drugega. Paše jim, da si na,tuj račun polnijo vampe in opijajo možgane. Verjemi rni. Za-žrli nas bodo. Naše žulje žrejo.
— Govoriš, kot bi jim bil nevoščljiv.
- Ha. ha, ha, ha! Neumnost! Medtem ko oni posedajo tu, ko zabavajo naše kupce in se ‘skupaj z njimi smejejo trapastim šalam, jaz delam. Samo letos sem posta-' vil že trinajst podstrešij. Sam si lahko izračunaš, koliko papirnatih sem pospravil v žep.
TONI GAŠPER IČ