164. številka.
Ljubljana, četrtek 22. julija.
VilI. leto, 1875.
SLOVENSKI NAROD.
L^^JEjL dan' ježema, polukata dneve po praznikih, ter velja po pošti prejoman, za avstro-ogerske dežele aa celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. *a četrt leta 4 gold - Za L|ubljano brez pomljama na dom za celo leto 13 gold., za četrt leU 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold 10 kr.   Z? pošiljanje na
i°-,Sll.kSUS.i I ,n^l*i.(..t*.mfaeC, 30 kV*.?6^ l0U' I Zft fnJ" deŽe,e " «2° leto 20 *old" " PQl let* 10 *old- - Za gospode noltel e nt lfSKšolah H za dljakt veO* mlžaaa cena m sicer: Za Ljubljane za četrt leta 2 gold 50 kr., po p.itl prejeman za četrt leta 3 gld. - Za oznanila m plačuje od četiri-otopne peut-vrste 6 kr., če »e oznanilo enkrat tioka, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če ae tri- ali večkrat tiska, »opiat naj ee izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški oeati v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". ■< rntitvo. na bat to naj w hiagovcino pošiljati sarodnine.   mlamaoije, oanaaila, .. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši
Nemška kultura in Slovanstvo.
Živimo v stoletji, v katerem je cerkvena oblast tisto svojo ulogo, katero je igrala v srednjem veka in celo do velike fancoske revolucije koncem 18. stoletja, ki je Človeka, državljana zopet v naravno njegovo pravo postavila, izgubila in doigrala. Prvi strel na trdnjave tlake in robovanja, zrušil je tudi gradove desetine, duševnega jerobstva jednega ali dveh stanov in vsaka nova iznajdba m vsak korak naravoslovja naprej, vsaka nova pridobitev na polji naukov oškodovala je več ali menj streho velikanskega poslopja, ki je prej vsevladno gospodovalo.
Ali navzlic temn so besede, ki so zdaj geslo vseh narodov, kakor poprej parole cerkve neresnične, besede namreč: veda, omika je moč. Kdo bi to zanikaval in kdo hoče zanikavati koliko velicih zakladov omike je Nemštvo po svojih mislecih, literatib, velicih pesnicih ustvarilo. Kdo hoče slep biti nasproti tej velikanskej moči, ki v tem arze-nalu duševnega orožja leži! Tu nij nobeuega oddela kulture, kateri bi ne bil kultiviran, nobenega duševnega polja ne, na katerem ne bi nemšk genij, nemška marljivost brazd delala. V velikej visokosti stoji nemška literatura, imponira i drngim narodom Evrope, potem onim, ki prvi kamene polagajo v temelj svojej novej literaturi, le ti strme in se čude majestetičnej tej zgradi kulture.
In ta nemška kultura je še teorija po večjem, kulturne zaklade Nemštva še pokriva prah knjigaren, mana nemškega
ljudstva še ne ve dosta o njih. Še le v novejšej dobi dela se na to, da postanejo ti duševni zakladi obče blago, dela se tir tej omikalnej moči tudi mej maso nemškega ljudstva, in da je še to tako, da se Še nemški Mihel rajši tepe in kri preliva po komandu oholih posameznikov, da je še posebno prosti Nemec v Avstriji po večjem v starej kulturnoj cokli, to je neizrečeno dobro za naB mejačo Nemcem, Slovane in osobito za nas Slovence, ki smo 8 Čehi prve avantgarde proti Nemstvu (mi Še zraven Ita-Ijanu, ki pa nij toliko nevaren, ker mu ni) tolike ekstensivne moči). Ali gorje nam, ako bi ta speča še, tako rekoč vezana, nemška kultura v knjigah prišla v krv realnega življenja mase Nemštva, prej nego smo mi oboroženi, gorje nam tedaj, če nam nij le količkaj jednacega orožja z Nemštvom. Boj, ki je v človeškem srcu, mej posameznimi ljudmi, mej narodi zuuironi bil in bode, boj Slovenstva — Jugoslovaostva z Nemštvom javljal nam bode dosti Sedanov.
Hipoteza, ki ima največ za-Be, pravi nam, da narodi, dospevši na vrhunec kulture, zopet izumirajo, zgodovina nam kaže kulturna ljudstva v Grecih, Rimljanih, katere je omika omehkužila in tako v zaton spra vila. Prispodabljal bi se omikan narod z bogatinom. Ubog človeče spravi se s talen tom in marljivostjo do velicega bogastva, njegovi otroci uže nijso več to kar oče, v izobilji si želodec pokvarijo, bolehni na telesu in ne kakor oče življavi na dnini, degenerirajo.   Vnuki   ali   pravnuki  so zopet
berači. In tako narodje. Posamezno listje od drevesa človeštva odpada, novo brstje poganja in raste, dobivljajoče sok in moč iz steblja. To, kar so narodi kultarnega ustvarili ostane, na podlogi duševnih pridobitev zidajo novi narodi naprej, katere kultura še nij ovenela, ki krepko fizično in duševno naravo soboj prinašajo na zidali■';<"■ o svetovne kulture.
Bili smo Slovani dozdaj le stražarji, evropske olike in lega slovanskih zemlja nij bila do zdaj v to, nas potegnoti v evropski narodni koncert, poljedelci smo, to je premalo po mesu težimo, rekel bi, premalo lakote nam je, veliki apetit Nemcev — lovcev začetkoma in tudi pozneje je dosti uzroka njihove velikosti, — premalo nam je Slovanom bojevite krvi, premima krv se po naših žilah pretaka, preveč pasivne, premalo aktivne narave smo. Ali vzamemo, 80 milijonov nas je, in ker je po zdajšnjem osvobojenji narodov od volje posameznega človeka soditi, da bode mesto vojaškega truša si več in več mirno delo, mirno, vojski sovražno bivanje tal pridobilo, kdo nam hoče dolgo odrekati, da mi zdaj tudi ne vstopimo v areno, kjer se narodi potegujejo za omiko, kjer narodi kažejo kako so gospodarili s svojimi duševnimi silami.
Odrekati nam tega ne sme nobeden, to pravo je naturno pravo in če kdo naravno pravo zanikuje, ve naj, da si to pravo ob svojem časa sami vzamemo in postavimo, \č naj, da bode 80 milijonov ljudij nekaj le
Premišljevanje odhodnikovo.
(Spisal 3. B.)
Sedaj, ko sem izstopil is okrožja srednje iole in mi je vsaj dovoljeno, pisariti in tudi tu in tam — Če se kdo najde, ki slabotno moje prvo delo sprejme — po tisku priobčiti, hočem takoj obelodaniti malo premišljevanje, ki se mi je nehotć vrinilo v od teženj zadnjih tednov de vedno nekoliko omamljenoj glavi, po katerej v tem trenotku bolj nego prej razne misli krožijo, ki se po večini vrše okolo preimenituega vprašanja glede bližnje prihodnjosti.
Oborožen s potrebnimi silami, v visokosti npet črevljev merim, palcev pet," iu pripravljen na duševni boj, obdan „z uma svitlim mečem," mi vedno na misli pride, zakaj nek' velikih mož sovrstniki dostojno ne čislajo, zakaj se o zaslugah v korist člo-večanstva, v hasen dotičnega naroda in družine v ožjem delajočih mož boljše sodi od strane njihovih naslednikov, kakor od vrstnikov?
To sem premišljeval na stanu svojem, kjer mi je priljudno, čeravno nij v sobi dru-zega, razen mirnega sostanovnika, ki se je pa uže tudi — utiujea od pretečenega dela — pod odejo zaril; kojega duša se v sladkih sanjah šeta. Stara ura, ki na naji omari enomerno taktika, da-si je dolgočasna, spominja me tako živo na isto našo leseuo uro, ki smo jo pred dvajset leti doma v mojej materini hiši imeli — pri požaru nam je zgorela — in ura me zopet spominja na staro mater, ki se je po zimi vedno pri peči grela, ter pravila nama s starejim bratcem 0 pesjanih, Turcih, Francozih, o ranjcem Trentarji in bog si ga vedi, kaj, dokler uij povedala vsega, kar je vedela, ter jela nočenašeu moliti, da nij bilo ne konca ne kraja. Tudi mene je naučila moliti, pa nij-sem rad molil ž njo, ker sva za vse „nunceu in „mine," za vse sorodnike in zadnjič tudi za nje ranjcega Tončka molila, ki je bil „tam pod Rusom dujo pustil ;u reč je nemalo časa trajala.
„Le čaj! boš nže molil, kadar te bo Boldaška Buknja glodala!" se je kregala starka, kadar sem jej kimal mej molitvijo.
Ako sem se pa dobro obnašal, znala je babica mojo pridnost nadariti: smel sem jej na koleno sesti, ter zaganjajo sem ter tja, zapela mi je pesen o Turcih. Rajši bi jo znal, kot ne vem kaj; pa nič mi nij ostalo, razen vrstic:
„Turk' okolj grada dirjaj6,
Mlado Alčnko tirjaj6,
Gra, gm, gm, grn, gm, gin, gm, gm,"
Te dve vrstici je ponavljala, ter zadnjimi enoličnimi glasi je menda nagajala — goslam. O ranjkem Trentarji je pravila moja stara mati, da je bil „gospod," pa nij imel maše; ker enkrat, ko je še študiral, ga je bil v mestn sneg zapadel. Vsled tega mu nijso mogli dol od Trente ne kruha ne Ješprenja" poslati. V tej sili, ker si uij znal drugače pomagati, zapisal se je tistemu, ki se križa boji. Ko je slednjič prišel čas, da bi bil imel biti ndominus vobiscum," se je vložil „nobodigatreba" v bran, in on nij smel maše peti. Pa ker nij imel dražega greha — bil je pobožen študent, ne pa, kakor smo mi drugi bili — mu je sproBila sveta Šembilja od boga dar prorokovauja. Bil je vsled svojega vedežnega duha Tren-
dejansko izvoditi moglo. Sicer pak je nemSka beseda: „Gewalt ist Recht".
Ali da to vspešno moremo, treba je to kar so dragi narodi lepega, dobrega ustvarili, vzeti mej naučna sredstva;  da Nemitva na pr. mi Jugoslovani se zoperstavljati moremo, treba se je od njih učiti, v Solo iti pri onih Nemcih, katerih dela so pošteni kameni v zgradi svetske kulture.   Da izobraženi  Slovenec  svojo  nalogo kot Slovan izpolniti more, mora poznati nemško literaturo in znanost.   Naši ženiji,  talenti,   ki narod pismom podučiti hočejo, morajo poznati svetišče  nemško-narodne  kulture   od znotraj in dobro.   To  v  šolo  bojevanje  nij sramotilno,  nobeden  uže   učen  iz  nebes ne pade,   Nemci   i.   t.   d.   so   bili enok tudi neolikanci  in  brez literature   še pred sto leti  in  hodili so k Francozom učit se in Italijanom.   Isto   tako   so  ženijalni Angleži, Rusi etc, prav pridno  v šolo hodili pri Grcih, Rimljanih,   udje ene velike skupine, človeštva,  udje, bratje indogermanski se nemarno sramovati, vzeti jeden  od dru-zega, kar je temu ali onemn prilično razmerje pomagalo pridobiti.   Človeštva smoter in jeklen zakon, vladajoč celo človeštvo, je in bode:  v  boji za „biti ali ne biti," priti do omike, do, kakor se hoče, večje omike ali  zmirom  le večjega razvijanja Človeških duševnih  sil  in  potem do sreče,  do sitih dnov narodov. V tem je ravno uzrok napredovanja človeštva iskati,   da posamezni narodi ne začno izpredaj, ampak  da  si vse, kar  so drugi narodi uže zgradili, hitrejše osvoje in na tej podlogi sami dalje zidajo. Kdo bode tako neumen in ne bode pogledal lepo sezidane hiše bližnjega soseda, ako hoče sam hiše zidati, pa ne ve, kako? On ne bode zidal, kakor troglodit, nego učil se bode boljšega zidanja  in napravil si bode tako okusno prebivališče,  kot je sosedovo. To naučenje  od sosedov in protivnikov od zdaj prvih ntenorjevu v evropskem koncertu pak nij nk slabo nadarjenega učenca, ki Bi po besedah to, kar je učitelj predna-šal, v glavo ubije;   ampak to bojevanje na — vseučilišče smem reči,  ker Slovani in posebno avantgardisti Slovenci in Čehi, ka-
tere je Teden neposreden boj z Nemci dosti olikal, ne ležimo v plenicah knltnre, nekaj lepe podloge nam je uže, to bojevanje na vseučilidče nemške in druzih narodov knl-ture je posedanje učenca pa Šolskih klopeh, ki prebavlja kar sliši, ki slišano po svoje predela, ki preiskuje. On ne prisega na besede učiteljeve, nego nauke po svojej dašev-nej dispoziciji zopet spravlja na dan. Narod hodi pri družili narodih v uk, ali nauke preustroji po svojem narodnem značaju na podlogi svojega jezika, v katerem se celo življenje, mišljenje, skratka ves značaj vsa cega naroda prikazuje, na katerej le je narod vsvojej sferi, presajen v drug tuj kraj, vegetira in gine.
V tem Huiisln jemlje Slovan učiteljstvo Slovanstva pri druzih olikanih narodih, in vsak človek, ki ljubi človeka, Človeštvo, vsak človek, ki abstrahira od jezika, kateremu je vse jedno, ali se narod v tem ali onem jeziku oliknje, ki pa hoče, da se omika, bode tudi tako jemal to hojevanje v šolo narodov, vsak mora tako misliti, kakor mi, ker kultura drugače nij mogoča bila nikjer, vse drngo je pedagogičen non-sens v najlepšem cvetji. Iti to si naj naše odpadništvo ali renegatstvo zapomni, ki hoče narod naš na podlagi tujega idioma voditi k kulturi, v teh težnjah nij morebiti skrit pedagogičen nesmisel. Imamo pa vodnikov-renegatov, ki so kaj možgane vežbali. Ti dobro nvidevajo nemogočnost svojega kažipota k narodove) kulturi; v teh težnjah leži skrit ves značaj odpadnika, kojega na vada je po vsem svetu, da o svojem naroda ne misli dobro, ki pod krinko vsakovrstnih civilizatoričnih, koamopnlitiških nzrokov, to je, lumpa rij, Bi popolnem zaslužiti hoče judeževe groše, ali pa osobnej strasti ali navideznej čestilakomuosti služi. Kdo pravičen človek na svetu bode po takem Slovenca zameril, da odpadništvo sovraži in mrzi, katero le premajbeno, premalo energično narodno čut je ohrani pred zaničevanjem celega naroda.
***Vi       S—c.
I
Politični razgled.
Notranje d.eš«l«B.
V Izubijani 21. julija.
ttusiftsiii študentje so sklenili, da bodo obiskovali Črnoviško univerzo le potlej, če se ustanovi stolica za rusinski jezik.
Otyer*ko ministerstvo dela ob prena-redbi v finančnem ministerstvu. Več uradnikov bode odpaščenib. KarlovBki kr. komisar na srbskem cerkvenem zboru Haeber je dobil mali križ sv. Stepana, predsednik zbora Branovački pak naslov kr. svetovalskega naslova.
Vnt*"!lf» «1v*£a%v«.
Sfttshit vlada ie postavila poleg reke Drinje, ki meji mej Bosno in Srbijo, stra-žeči vojni oddelek, da bi zabranil vsako zedinjenje Srbov z Bosno, če bi bilo treba, ter da bi pred vsem ne pustil črez mejo bežeče begune. — To je žalostno brati. Hercegovinski uporniki so tako čisto osamljeni in bodo kmalu zatrti. Ako se pa Srbija zdaj vmes meša, Evropa vmes poseže in zopet je slabo.
V Veterhttrtg je prišel 14. jul. švedski kralj Oskar II. in je bil ravno tako z velikim sijajem sprejeman, kakor v Berlina. Uradni „Praviteljstveni Vestnik" prinaša dolg članek v slavo švedskemu kralju, katerega miroljubnost hvali in pravi „o sčastlivo okon-čivšejsja dolgovremenuoj vražde mezdu Ros-siej i Sveciej," katere poslednje kralj je bil tako lepo pozdravljan v obeh ruskih stoli-cah, v Moskvi in Petrogradu.
V fmncnshej narod nej skupščini sta Bnffet in Dufaure 20. t. m. zaznamovala one zakonske postave, katere se morajo še obravnavati, predno se more skupščina razpustiti.
Mnvarskft „Post" pravi, da bode na Bavarskem 79 „patrijotov" in 77 liberalcev (reete tu: prusijakov) voljenih. Če bode večina res tako majhena, potem ne bode ministerstvo palo in Prusi so potolaženi. Sicer pa čakajmo izida.
Dopisi.
Iz ItrNkcK** 17. julija | Izv. dop.] Tukaj sem nže par dnij, in še denes mi nij prav jasno, ali sem še vedno mej Slovenci, ali bog zna kje v nemškem „rajhu". Istina, toliko Švabl janja nij sem nže davno slišal, nego v malih dneh tukaj, pa tudi toliko eksklusivno nemških napisov po vseh cesar-
tar po vsej dolini čislan in tudi tam po gorah, tja proti Kranjskemu so ga poznali. Izpolnilo se je vse, kar je prerokoval. Francoze je Trentar prerokoval tako: „Pridejo od tam, kjer hodi solnce za Boban (M. Ca-nin), ki bodo imeli kozlove brade, in ki bodo nepokorni svojim starim; takrat se bo po dolini huda godila, ker ne bo pridelka." Se eno je pokojni Trentar prorokoval, kar se doslej še nij spolnilo — bog daj, da bi se ne — pa Be gotovo spolne, ker mož nij bil lažnjiv! „Pridejo časi," je pravil, „ko ne bo od Predela do G—e nobenega goveda; ljudij bo tako malo, tako Ščin jih pobere potreba, da bodo imeli vsi pod enim orehom prostor — in še le potlej se v novo povrnejo zlati časi."
Ona je uže tam na resnici moja babica, ki mi je to pravila, bog jej daj nebesa; rad bi storil ne vem kaj, da bi jo še enkrat videl, pa saj se bomo videli vsi enkrat tam v Jozafatovej dolini!
Lej, dragi bralec, tako Be kratkočasim z rečmi, ki so bile pred dvajsetimi leti — takrat gotovo nij sem mislil, da se ima izpolniti, kadar preteče toliko let, kolikor znaša
„ KI.j uliti pot, križ deset, I Dva in tri, kol'ko st'ri.w
še nad menoj prislovica „Alter scbutzt vor Thorheit nicht!" Bogme, kaj si imam v šoli beliti glavo, ker tudi za me in zlasti za me je 11 orači j pisal:
..Pauper et intima de gente sub divo moriar, vieti ma niP misorantis Orci."
Naj bi gore prestavljal, ona, ki me je „v zibeli videla berača," se ne sprijazni z menoj! Ko bi bili ranjki gospod fajmošter, naj bi jih ne težalo, vse povedali, ko so me v šolo napravijali ; pa nijso pravili druzega, kakor, da mesto „koze pasti," bom v nškor-njah pohajal," pa ,. bel i kruh" jedel! Pa sedaj, „elapsis subinde sedečim annis," se mi še mesto belega kruha, mesto pohajanja v škornjab, obečuje le — „pal'ca beraška, prazen bokal!" Oj Odam, zakaj si nam raj zapravil, da se moramo zdaj tukaj pretikati po bedi in težavi; kako bi bilo vse dru gače, ko bi bil ti imel svojo ženico v strahu, pa bil si menda, kakor galanten John, ki se srečnega Šteje, ako sme slnžiti svojej lepšej polovici v podnožje; ti si zakrivil, da nas tare večna nadloga!   Tako namreč,
kakor meni, godilo se je o vsakem času velikim možem, mej koje se smem 8 pravom šteti, ker nijsem — majhene postave. Tudi sem modro najprvo sam b soboj začel. Tudi bog je najpoprej samemu sebi brado vstva-ril, potem še le komu dražemu. Sedaj torej, ko sem dovolj pomiloval lastno svojo »gran-dezzo," bom ošteval Še koga izmej ostalih. Pa kje bi neki začel?
„Le začniva pri Homerji," me uči pevec, ki se mu nij dosti boljše godilo, nego družim njegovim vrstnikom, in katerega povsem Čislati sem se dovoljno učil. Lepo kopico pesnikov ti na šteje Preširen v iste j svojej glosi, mej njimi najslavnejše svečenike Apo-lonove, tako, da smo skoro preverjeni, ka minljivej polovici pesnikovej nij odločena solnčna doba. Se le potem, ko se je zopet spremenilo v prah, kar je nastalo iz prahu, potem ko se ženijalni duh vsega oprosti, kar ima sled po človeški slabosti, tedaj še le zasviti glorija pesnikova, takrat se začn6 dela njegova pazljivejse čitati, premišljevati, proslavljati, poviševati v „deveta nebesa." Isto se nij godilo le pesnikom, temuČ vsem možem, ki so sloveli v tej ali drugej stroki.
skih in ne cesarskih uradih me nij ie menda nikdar na Slovenskem toliko v oči klalo, kakor tukaj v domovini slavnoznanih krikih rakov. Pri glavarstvu, pri sodniji, pri davkariji, na poŠti, pri telegrafu, vobcinskem uradu, povsod se spisu ie in razglasa vse v „kulturnej - nemščini in nič drugače, kako je pri odvetniku, katerega poznam kot odličnega narodnjaka, tega Se ne vem.
Kakor mi pripovedujejo, nij v Bosed-njih občinah nič bolje. O narodnej zavesti nij tukaj akoro govoriti, še manj o narodnem napredku. Ljudstvo p i j e, in tem rajŠe dremlje, kdor mu je na čelu v občinah, ta je pod petami birokratov, kateri uporabljajo splošno ljudstveno letargijo, da brez zavire mirno zasledujejo in izpolnniejo ponemčevalne namene sedanje vlade. Socijalno življenje je v Btarodavnem mestn Krško: čitalnica, pevsko, telovadsko društvo, kratke sanje, jedini ponos naših mestjanov je „Blirger-garda". V čednej ,,uniformi" se svitlinv gumbami, jim dopade soldatke igrati, — to je vse, kar združuje mestjane, in pa da ne zabim : krčmo. Toda zadnja tudi ne prav, — saj bo kmalu več hiš z vejo nad vrati, nego brez nje, kar dokazuje tudi v tem oziru veliko razcepljenost. Pa pustimo to, vrnimo se k resnim stvarem.
Občinsko življenje se mi kaže v Krškem in v sosedščini zelo otrpneno, mrtvo. Sijajen dokaz temu je, da gospodari na Krškem nže nad 9 let eno in isto občinsko zastop Btvo, da nij bilo v vsem tem času nobene volitve, akopram je v tej dolgi dobi nemila smrt nekatere mestne očete požrla.
Enaka se godi, kakor slišim, v Ko* stanjevici. Kako je li to mogoče, vpra šal bode marsikateri osupneni Čitatelj, saj imamo vendar §. 19. v občinskem volitveuiku, po katerem bi moglo vendar okrajno glavarstvo skrbeh, da se volitve po občinah vsaka tri leta ponavljajo. Pa kaj bi tu čenčal o paragrafih, vsaj vemo, da so mnogokrat skoro samo zato v zakonih, da se ne iz-polnujejo.
Mestjanov-volilcev, ne morem prav razumeti, ali so 8Ć sedanjim skrčenim številom mestnih očetov tako   zadovoljni,   da  si ne
morejo in ne marajo boljših izvoliti; ali so tako brezsrčni, da puste tako težko breme toliko Tet, na enih in istih ramenih sloneti, ko vendar vidijo, da jim uže moči omagujejo ali so pa tako nevedni, nemarni iu leni, da ne poznajo ali nečejo poznati svo-i'ii državljanskih pravic in dolžnostij in da jih ne znajo, ali nečejo porabiti v korist svojega rojstvenega kraja. Bogme, žalostne trikrat žalostne bo tako gnjile razmere, — o katerih si pa pridržujem Še pozneje obširnejšo besedo.
Denes smo brali v dunajskih časnikih, (slovenski so tukaj kaj borno reprezentovani) veselo novico, da je občespoštovani g. dr. Pogačar imenovan za ljubljanskega kuezo-škofa. Hvala bogu! zdaj bo vendar enkrat konec brezobzirnemu „Ilrškovanju". Kolikor poznamo novega vladiko, smemo se zanašati, da bode s sigurno-odločno roko kmalu uredil zelo razrušene razmere v našej sicer jako lepri, a hudo zanemarjene) Škofiji. Bog mu daj modro in pogumno izvesti svet, a jako težaven poklic !
Soboto, to je predvčerajšnjem je razsajala silna nevihta po tukajšnjih in sosednjih goricah. Debela precej dolgo trajajoča toča je obsula najlepše vinograde in pobrala tu več tu manj, a v obče obilo tretjino žlahtnega pridelka.
Posebno zadeti so vinogradi Sv. Duh, Nova gora, Sremič, Golek in deloma Tržka gora v Krškem okraji; slavnoznana Gadova peč in sosedne Gorice v Kostanjeviškem okraji, L:bna in Kremen onstran Save. — Veliko škode je napravil silni lij s tem, da je mnogo najboljše zemlje odplnl. Tako se skrčijo nbogemu posestniku najlepše nade v malo trenotkih.
Iz Itii«!«'<'• na Dolenjskem 18. jul flzv. dop.] Od povsod se slišijo pritožbe o nevihti i toči, pri nas smo vendar dozdaj še obvarovani razen trijeh kmetov, so pa ti trije toliko milovanja \redniši, ko nij še leto dnij preteklo, od kar jim je huda ploha do kaj Škode v vinogradih, na travnikih i na polji naredila. Strneno žito Brno vzeli njiv, krompir dobro obeta, in tudi grozdja je mnogo,  dasiravno ga je palež do polovice
uničil.   I tati se je pa ko uže  teden dnij vsak dan dežuje, da bi ne začelo grozdje gnjiti. Naše gorice nijso do zdaj imele skoraj nič žlahtnega trsja, a obrnilo se je na boljše. Kmetiška poddružnica radeška je letošnjo spomlad več tisoč žlahtnih trt razdelila.   I panm, da se bo tudi naš kislec spremenil v žlahtno kapljico.   Naš kraj je tudi za sadje zelo ugoden, kajti videti je mnogo vsejanih divjakov, ki jih kmetje kar precej na prostoru vcepijo, to se ve, da po starem kopitu.   Pa tudi na tem polji se je začelo svetiti.   Začetkoma lanskega leta je namreč zopet radeška kmetijska poddružnica vzela v najem na (J let lep in prostoren vrt v trgu n ga je prepustila šoli za praktičen poduk v sadjereji. V temu vrtu uže nad tisoč mladih drevesc kaj lepo raste in šolska mladež se vadi v tej stroki.   Požlahtnili so učenci z g. učiteljem nže črez 200 mladih divjakov. Omeniti  je tudi vredno c. k. vrt za vzrejo grozdnih dreves, ki je šolska lastnina. Letos so se vsejale smreke, jelke, mecesni in črni bor:  zadnji  se je izvrstno obnesel In jaz mislim, da bo naša zemlja na črni bor ugodna :      torej ne bomo pomankanja trpeli na drevenih, kakor letošnjo zimo, ko smo mogli sadna drevesa iz vrtov sekati. — Za ves ta napredek   v kmetijstvu se imamo dosta zahvaliti  jr. pl. Gutmansthalu in gozdarju g. Moric Scheverjn.
Trg Kadeče iraa mnogo prav lepih poslopij, le šola je kaj majhena, tujec bode na prvi pogled mislil, da je kaki pod ali šupa. Šolska soba je pa prostorna, ker zavzema celo obzidje. Prevideli so pa gospodje, da sedanja šola ne zadostuje pri tolikem številu za šolo ugodnih otrok, torej mislijo prihodnje leto novo šolo za tri razrede zidati. Za zidanje nove šole se posebno odlikujeta gosp. okrajni glavar in g. župan. Kakor je znano se sedanja enorazredna šola s 1. novembro m razširi v dvora/.redno in služba za 2 učitelja s 500 gld. letne plače je uže od 16. junija, do 24. t. m. razpisana. Gospodje učitelji i maturanti oglasite se in nikdar ne škilite v sosednje dežele. Pri nas je lep kraj, lahko živite, ljudstvo je za šolo vneto, blizu je železnica na tri strani, kajti
Navajam ti tukaj mej brezbrojnimi samo Keplerja, o katerem je neki pisač onega časa — č tal sem to z lastnimi očmi — zapisal pomnenja vredne besede: „Cemu se revež za zvezde obeša, ki jih ne more doseči , najbližu ja jelša udr/i njegovo pest Bcajnanih kostij; predivo tudi nij drago, ako nema druge vrvice." Ako se je Goetheju dobro godilo pri ..najmanjšem mej nemškimi knezi," nam ta izjema kar potrjuje, da o velicih možeh sploh velja : „0 njih zaslugah sovrstniki slabo sodijo !" Saj vendar vemo, da so Schillerja po noči pogrebli, da so poznejše njegovo telo še le iz kostenjače izvlekli.
Nastane pa vprašanje,  kaj  neki slepi sovrstnike, da tako nemilo,  tako brezteme-ljito sodijo o možeh,   ki  se povsem odlikujejo, ki so vredni, da se jim oljkovo omladje nasipa,   koder hodijo?  No,   menda nij potreba velike modrosti, odgovoriti na to vprašanje, jasnu kakor beli dan. Kje neki dobiš človeka,  ki   bi bil v očeh bližnjega čist in brez madeža, kakor se pripoveduje o materi božji? Kaj neki še le porečeš, ako pomisliš in si obatojiš, da niti ti dragi bralec in pre
čestita bralka, niti kedo iz mej vsih nas druzih, kar nas je namenjenih belej smrti, bil bi brez večje ali manje napake, nad kojo se izpodtika ne le tekmeca, temnČ rekel bi vsacega, kar jih ima in kar jih nema oblasti sabljati s hudobnim jezikom? S koliko sre-pejšim očesom se še le neki gleda na tistega, ki se zdi odlikovati mej druzimi, ki si napravi ja nevenljivo slavo? Lej, vsakemu človeku je, rekel bi, prirojeno samoljubje, vsakdo je navajen v sredino vesoljne stvaritve postavljati svoj „jazu in še bog je — rekel sem nže enkrat — še bog je najprvo samemu sebi brado ustvaril. Okolo tega spre-važnega „jaz" se vrste druge osobe v kik-ličnej vrsti koncentrično dalje in dalje do kraja in konca ogromne stvaritve. Ceni bolj se katera sredini bliža, Čem bolj katera preti samoljubni jaz riniti iz centra, tem bolj si ga on želi v deveto deželo. Je li v teb razmerah res mogoče komu sloveti mej vrstniki? Pravim, da ue in trdil bom svoj „non potest", naj bi bil, da, naj bi bil, kakor oni slavni Čeh v Kostnici na plapolečej gromadi! „Saj se vendar tu pa tam česte kurifeji še v naših dneh, čestili so se v prejšnjih, da si
še pri življenji 1" boš majal z neverno glavo. Da, Česti- se in čestili so se, ker je bilo ravno v interesu našega rjaz" in ker bi se bil njaz", ki bi bil nasprotno delal, lehko osmešil, moram ti odgovoriti na tvoje Tomaževo odkimavanje.
,. K j te, prijatelj, ne bodi pesimist; še je mož, ki pošteno in radovoljno vsakemu svoje priznajo", porečeš, nše so, ki ne dajejo zavida pod oprsjem ostrešja, povej m; rajši, kako, da tudi taki v navadi geniju ne pripisujejo onih zaslug, kakor potomci? I, naj bo; so še taki možje, a „sine ira et studio" kakor Tacit pravi, soditi ne morejo — „eoium causae iis procul non suut". Mož, ki se mej nami giblje, s kojim občujemo, je le človek, besede njegove imajo vrednost človeško : oni pa, ki je šel tja, od koder nij povratka, oni nij več človek, on je nadze-meljski, beseda njegova je vzvišena! Potomec, ki ž^e orjaku kadilo, ga nij poznal kot človeka tavaj«.čega po solznej dolini, on ga tedaj le po tem sodi, kar je še po njem oetalo! —
Zidanimost je pičle pol are oddaljen. Do dene« se nij ie nikdo oglasil.
Sedaj imamo ravno keglanje na dobitke za šolski namen, ki bo trajalo do 25. t. m. | 50 gld. je do zdaj dobička.
Domače siearf.
— (Ljubljanske ade dramatičnega društva) opozornjemo zopet, da je denes v Četrtek 22. jul. ob pola osmib zvečer v čitalnični dvorani občni zbor.
— (Dramatičnega društva) dobitek, kot člena „Umelecke besede" v Pragi, katerega je dobilo pri letošnjem srečkanji, namreč lepa oljnata podoba „pokrajina" od U lika v krasnem zlatem okviru, je videti denes zvečer v čitalničnej dvorani pri občnem zborn društva.
— („Sokolov" izlet) na Dobrovo in v Švico, ki je zadnjič zarad neugodnega vremena izostal, bode prihodnjo nedeljo 25. t. m. po polo dne ob 2. uri. Program ostane nepremenjen.
— 'Na mariborskem učitelj h k eni p r ipra vni šči) je 38 jih dobilo spričevalo, da morejo vstopiti v višji razred. Celih 20 ji je palo. Potem se pa toži, da učiteljev nij! Direktor Elschnigg se menda tudi iz tega vidi!
— (V Slatino) je prišel minister Unger zdravit se.
— (Ž andarmerij sk a postaja) je na novo osnovana s štirimi možmi v Poljanah pri Črnomlji. _
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
Revales« In Barry
28 let aie je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odrašcenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, neprebavljen je, zaprtje, prehiajenje, nespanje, slabosti, zlato lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, iumenje v ušesih, slabosti in blevanie pri nosečih, otožnost, diabet, trganje, shuj sanje, bledi cico in prehlajenje \ posebno se priporoča za dojenee in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri Sevala profesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Beneka. pravega profesorja medicine na vseučilišči v Maribora, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Urč, grofinje Castle-atuart, ularkize de Brehan a mnogo druzih imenitnih oaob, ae razpošiljava na posebno zahtevauje zastonj. Kratki izkaz is 80.000 spricevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wurzerj a,
Bonn, 10. jul. 1852.
Bevalesciere Da Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dri s ti in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a L d. pri kam nju, pri prisadljiveiu a bolehnem draženji v •calni cevi, zaprtji, pri bolehnem bedenji v obistih in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Bud. Wurzer, zdravilni svetovalec in čloi mnogo učenih družtev.
VVinchester, Angleško, 8. decembra 1842,
Vaša izvrstna Bevalesciere je ozdravila večletne I nevarnostne prikazni, trebušnih  bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam gledč vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranoeelnik, 96. polka.
Izkušnja tajnega sanitetnega avčtovalca gosp. Dr. Angelsteina.
Berolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Bevalesciere du Barry vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. Angelstein, tajni sanit. svetovalec.
M o n t o n a, I stra. Učinki Bevalesciere du Barry so izvrstni. Fer d. Olanaberger, c. kr. okr. zdravnik. Spričevalo Št. 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Bevalesciere du Barry po polnama zdrav.
Viljem Burkart, ranoeelnik. Št. 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „Berliner Klinische Wochenschriftu od 8. aprila 1872 to le: -Nikdar ne zabim, daje ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Bevalenta Ara-bica" (Bevalescičre). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila nijso bila v Btanu odpraviti: toda Bevalescičre gaje ozdravila popolnoma v 6 tednih.
St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, Dusseldorf, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji.
Št. 64.210. Markizo de Brehan, bolehajo sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujšanji in hipohondriji.
Št 65.715. Gospodični do Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujšanji.
St- 75.877. Flor. Kbllerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tiščanji v prsih.
St. 75.928. Barona Si&mo 10letne hramote na rokah in nogah itd.
Bevalescičre je 4 krat tečneja, nego meso, tet se pri odrašcenih in otrocih prihrani 50 krat več nn ceni, gledč hrane.
V plehastih pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr , L ;unt 2 gold. 50 kr., S fanta 4 gold. 50 kr., 5 run -©v 1C gold., 12 funtov 20 gold., 24 fantov 36 gold.,
— BevaleBciero-Bisouiten v pušicah a 2 gold. 50 kt ju 4 gold. 50 kr. — Bevaluaciere-Chocolatče v prah n v ploščicah za 12 taa 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold M kr., 48 taa 4 gold. 50 kr., v praha za 120 ta 10 gold., sa 288 taa CO gold., — za 576 tas 36 gold
— Prodajo: Barry da Barrv & Comp. na Da aaji, W*lliUelftgaflae it 8, v LJubljani Ed M ahr, v Uradul bratje Oberanzmevr, v Ina biruku Dieohtl & Frank, v Celovel P. Birn baeher, v Lon«l Ladvig M ti 11 o r, vMailbon. M.  Morio, v Herann J. B. Btookhaufton, v Zagrebu v lekarn ici usmiljenih sester, v Čer-novicah pri N. Šnirhu, v Oaeku pri Jul. Davidu, lekarju, v Gradeu pri bratih Oberranz-meyr, v Temedvaru pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahnerju, lekarju, v Varaždinu pri lekarju dr. A Halterju, kakor v vseh mestih pri dobrih letarjih in  špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajaka hiša na vae krajo po poštnih nakiT.nipHb ali ooventiib
jUujuajBJKa ooraa 21. julija.
(Izvirno telegrafično porodilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih .   70 gld. 85 Enotni dri. dolg v srebru    .   .   74  „ 30
1860 dri. posojilo.....112   » 50
Akcije narodne banke . . 938 . — Kreditne akoije    .   .   .   .     2!6   „ —
London........111   m 75
Napol..........8   n 89
C. k. cekini.......5   „   24'/.
Hr«h-n .    .  101 45
Podučiteljska služba
na dvarazrednej narodnej šoli na INmiKvi poleg južne železnice z dohodki 440 gold., oziroma provizorično 400 gold. in prostim stanovanjem se razpisuje. S to službo se »tako zamore prevzeti organiška služba 8 posebnim odškodovanjem.
Prositelji, zmožni slovenskega in nemškega jezika imajo svoje dokumentirane prošnje potem predstavljene šolske gospodske do 20, avgusta t. 1» krajnemu šolskemu svetovalstvu na Ponikvi poleg južne železnice vposlati.
Okrajni šolski svet Smarski,
dne 18. julija 1875. (252—1) Predsednik : Hita* 1. r.
Dr. Ii. LLcngi la
Brezova masi ali balzam.
Užo vegetabilični sok sam, ki kaplje iz breze, ako se drevo navrta, je od pamtiveka znan, da je najznamenitejšo lopotično sredstvo; ako se pak ta sok po znalčevem predpisu pripravlja kemičnim potem v balzam, takrat se le dobi skoro čudotvorno moč. Se I i namaže n. pr. zvečer obraz ali koža, olupi hc uže takoj drugo Jutro koza, ki poHlnuc vhIcmI tega bela in nježna.
Ta balzam lika v obličji vse gube in koza ve lise, ter mu podeli mladostno barvo. Koža postane bela, nježna in čvrsta; kmalu izginejo i pege, žoltino, ogerce, nosna rudo-čina, zakožni črvi in vse druge nesnage kožne. Cena 1 lončka s priloženim navodom 1 gold. 50 kr., po pošti 10 kr. več. Da Dunaji pri g. Filipu NeuBtein-u, lekarji, na voglu: „Planken- iind Spiegelgasse" ; dalje ga prodajo še v Gradcu: H. Eielhauser, Sporgasso; v Zagrebu: S. Jtittelbach, droguist. (241—2)
S I I I
t I
»
ft » ►
Piccolijcva lekarna „k angelju".
-<~>*h°«-
Farmacijske specijalitete
«*ill>I H'l   l*l< 4 Olljll.
lekarja v Ljubljani, na duuajskej cesti.
Anaterinova ustna voda in zobni
prašek. Boljši, nego vsaka druga zobna voda in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zobobol in ustne bolezni, zoper gnjiloho in majanje zob, zoper tli lic ril is uli \ ur licu grla in skorbut, prijetnega duha in okusa, krepi dalje zobno meso, in je sploh neprimerljivo sredstvo za či-stenje zob. Kedor ga enkrat poskusi, dal mu bude gotovo prednost, vzlie vsini enakim izdelkom. 1 steklenica 60 kr., 1 škatlja 40 kr.
Ribje oije, pošiljano na mvnost iz mesta Bergen na Norveškem, brezkusno in no slabo-dišeče, 1 originalna steklenica 80 kr.
Pravi sajdlicev pulver. Nareja se z
čisto kemičnih tvarin. 1 škatlja 80 kr., 1 tucat škatelj 6 gold. 60 kr.
Pravo vinsko žganje z soljo, v
pomoč bolehuemu človeštvu, pri vsih notranjih in vnanjih prisadih, zoper večino bolezuij, posebno za vsakovrstne rane itd. 1 steklenica 40 kr.
Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do
sedaj znani želodečni liker. Pospešuje cirkulacijo in proba, ljenje, ter različne organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr.
Glycerin-Creme, je posebno izbomo sredstvo zoper razpokaue ustnice in kožo na rokah. 1 flacon 30 kr.
Lancaster-lilijna voda. Toaletni zaklad.
s perij nI 11 o, da se ohrani koža krasna, nježua in mehka, se jej daje prednost pred vsemi uuiivalniuii vodami, lepotičjem in lepoticnim sredstvom, katera so cesto škodljiva. 1 steklenica 1 gold.
Rajževi   pnlver.    Izključljivo iz vegeta-
biličnih tvarin, posebno zdrav za kožo, kateroj podeli izvirno brhkost in čvrstost, kar se nahaja le pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 škatlja 40 kr.
Sok iz   Tamarinde.   Po mrzlih sredstvih
iztlačen. Učinkuje znamenito krepilno in olaj-šajoče. 1 steklenica 40 kr.
Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico.
Učinek tega leka je dokazanu istina in vsaki bolnik, ki je lek uže poskusil sam na sebi, ae bode radostno prepričal, da je najmočneje in zanesljivejše sredstvo do sedaj /namh zoper pouavljajočo se mrzlico. 1 stekleuica 80 kr.
Naročila se izvršujejo vračajočoj se pošto proti postnemu povzetju. (132—64)
I radno ii uz ii ta ii i i o.
22. julija 1875.
Javne dražbe t Holene Zremeve iz Studenca, 195 gld., 23. julija (III. Ljubljana). — Jakob Miklavšičovo iz Trnovga, 1120 gld., — J. Zvonkovičevo iz Broda, 330 gld., 23. julija (111. Metlika). — Janez Morelovo iz Gornje Košane,   1315 gld., 23. julija (I. PoBtojna).  — Tone Trostovo iz Podbrega,
23. julija (»T. Vipava). — Heleno Vrenko\e iz Zagorja, 5640 gld., 23. julija (I. Litija). — Miha Congerjevo iz Gorice, 23. julija (I. Vipava). — Janez Mausarjevo iz Iiočuja, 1886 gld., (11. Lašiče). — Lenart Bdthelovo iz Kopriv-nika, 40 gld., — Jak. Sterkovo iz Predgrađa, 29 gld., 25, julija (II. Črnomelj). — Antonije Jeimanove, 625 gld., 24. julija (III. Kranj). — Jože Sterkovo iz Zagozdeca, 205 gld., 24. julija (III. Črnomelj). — Franc Jeraaovo iz Otoka, 2135 gld., 24. julija (III. Metlika). — Jože Žerovnikovo iz Kranja, 3628 gld.,
24. julija (II. Kranj).
Iadajatelj in urednik Josip Jurcic.
Mazalas.
Županstvo občine Šmartno pri Litiji naznanja občinstvu, da je semenj, ki bi imel biti v Šmartnem dne 2G. julija imal. serpana), na dan 3. vel. strpana (avgusta)
tega leta prestavljen.
Županstvo občine v Šmartnem pri Litiji,
dne 17. julija 1875. (251—3) jflnt. ZKIn£i£Lič, župan.
Lastnina in nsk „Narodne tiskarno4*.