Iihâja mk du rasas aedsU la praaaikov.
Iuued daily axcopt Sundays ssd Hollidajs.
LETO—YEAR xxm.
PROSVETA
^m GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
January ft. 1»1«. »t Um »MUffîM Um AM mt Oiurwi «f Marek I, 1IT».
Chicago, lil., četrtek, 17. aprila (April 17), 1930.
Accept»»*« far smiling at spadal rata at paataga [>ru> idrd*füT
Subscription |6.00 Yaarl]
UwtalSkJ In upravaUki prostati M47 a Lawndala Ava.
Offtos of Publication*. •667 South Lawndala Ava, Tol^bon«, Book wall 4904
STEV.—NUMBER 91
Delavska vlada preložila davke na rame bogatih
Angleški državni proračun izka zujf zvišan dohodninski davek
' na velike dohodke. Novih dav
kov ni
I^ondon, 16. apr.—Filip Snow-den, finančni minister v angleški delavski vladi, je včeraj obelodanil svoj prvi budge*: ali proračun za leto 1960, na katerega je Anglija že dolgo čakala z veliko napetostjo. Proračun izkazuje $3£93,8T5,00Q dohodkov iz obstoječih davkov, izdatkj pa so računani na $3,799,278,740, kar pomeni preko 200 milojonov dolarjev deficita. Za pokritje tega deficita priporoča Snowden zbornici zvišanje dohodninskega davka na vse letne dohodke, ki zna-¿ajo $7600 in več.	, '
Zahteva delavske vlade je, da bogataški razred nosi težji konec davčne butare. Dohodninski davek na pivo in na velike zemljiške dedščine. Veleposestva, ki so doslej plačevala 40 odstotkov davka pri apremembi lastnika, bodo odslej plačevala 50 odstotkov. Novih davkov ni, niti ni nobenega zvišanja carinskih ta-rifov, kajti laboritska vlada zastopa program svobodne trgovine.
Toriji, ki predstavljajo bogatine, preklinjajo budget. Zadovoljni pa niso tudi levičarski la-boriti, ki zahtevajo, da vlada briše neke dolgove, česar ni storila.
Unija apelira m
vrhovno soilšše
Injunkcija, ki je bila izdana proti nogavlčarjem, prepoveduje
agitacijo sa pristop v unijo
Easton, Pa. — (F. P.) — Hosiery Workers unija je te dni vložila priziv na državno vrhovno sodišče radi injunkcije, ki je bila izdana v prilog Nazareth Hosiery Co. in prepoveduje agitacijo med nogavičarskimi delavci, katere veže "yellow dog" pogodba, za pristop v unijo.
Omenjena injunkcija je ena najbolj ostrih, ki je bila kdaj izdana proti delavski organizaciji v državni Pennsylavniji. Louis Francis Budenz od Hosie ry Workers unije pravi, da je na podlagi te injunkcije lahko vsak kaznovan, ako izreče najmanjšo sugestijo, da je unija potrebna nogavičarskim delavcem. S tem se tepta pravica govora in zborovanja, kar je v nasprotju z garancijami, ki jih daje ameriška konstitucija svojim državljanom.
Ko »o nogavičarski stavkarji v Nazarethu apelirali na guvernerja Fisherjs zs protekcijo proti brutalnemu postopanju policije, so bili informirani, da državna policija nima pravice pikati se v krajevne razmere, (¡overnerjava izjava je bila v di»ektnem nasprotju z dogodki, ki so se v zadnjih letih pojavili V industrijskih sporih. Governer Wisher je poelal državne kozake proti delavcem, ki so pred par ^•secl zastavkali pri Hulmevtt-
Silk Hosiery Co., ker jih jc družba zahtevala. Flsher se v t* m slučaju nI izgovarjal, da ee državna policija ne sme vmešavati v krajevne razmere, ampak J«' hitro ustregel želji kompasi j«.
»vajsetleUlea delsvske «sle
Dujuth, Minn. — The Work * • "Pie's College bo te dni praznoval dvajsetletnico svojega "MoJa. To učilliče vzdržujejo finske delavske organizacije. l"<la delavci vseh narodnosti niajo vstop v šolo. Glavni predmeti pri učenju so eko-r> mijs, zc odo vins industrij, eo-M"l"gijs. zgodovina delavskega tf'!»snjs, govorništvo in sngle-štiaa.
Nazadnjaški governer posnema Hoovorja
Imenoval je dva reakcionarna sodnika Članom državnega sodišča
Madison, Wis. — (F. P.) —
Governer Kohler je pokazal, da je dober učenec predsednika Hoover j a, ki je imenoval Hu-ghesa in Parkerja z A člana zveznega vrhovnega sodišča. Na dve izpraznjeni mesti, ki sta nastali v državnem vrhovnem sodišču je postavil reakcio-narja. Razlika med tem in Hooverjevim imenovanjem je le, da bosta njegova sodnika o-stala na svojem mestu le do prihodnjih volitev, d oči m bosta Hughes in Parker, če ga bo senat potrdil, na važni poziciji do smrti.
Sodnik Edward T. Fairchild iz Milwaukeeja je eden Kohler-jevih ljubljencev, ki bo nasledil umrlega člana državnega vrhovnega sodišča R. Eschweiler-ja. Fairchild je bil zastopnik interesov korporacij v vsem svojem življenju, toda njegovi predsodki proti človeškim pravicam na ljubo lastninski pravici so bili najočitnejši, ko je bil član državnega senata. Svoje sovražno stališče napram delavstvu je pokazal, ko t je prišla pred zbornico predloga za omejitev oblasti sodnikov pri izdajanju injunkcij proti delavcem v industrijskih sporih. Ko je pčttla pred zbornico predloga, da sa da mestu Milwaukeeju samoupravo, je glasoval prpti, zagovarjal pa je predlogo za znižanje davkov bankirjem in tovarnarjem.
Pred j>ar meseci je Kohler imenoval Chester Fowlerja članom državnega vrhovnega sodišča, ki bo delal družbo Fair-childu v reakcionarnih odlokih.
PREDLOGA O NASELJEVANJU MORNARJEV
Furueeth urglra deportacijo mornarjev, ki so priill nelegalnim potom v Ameriko
Washington, D. C. — (F. P.) — Andrew Furuseth, predsednik Mednsrodne unije mornarjev, je bil te dni zaslišan pred senatnim Imigracijskim odsekom v zadevi predloge, ki jo je predložil senator King. Predloga vsebuje določbe, da vse tu-jerodce, ki so prišli v Ameriko pod pretvezo, da so služili na parnikih kot mornarji, deporti-ra. Furuseth je govoril v prilog sprejetja predloge, da se tako ustavi vtlhotapljenja. Predloga nadalje določa, da družbe, na čijih parnikih so dospeli mornarji v ameriška pristanišča, odpeljejo vse, ki so prišli nepostavno v-to deželo, v njihovo domovino.
Nsmen predloge, ki je že dlje čsss pred senstnim imigrsclj-skim odsekom, je preprečiti ino-zemskim mornarjem vstop ns smeriška tla iz razloga, ker j« mnogo teh potem ostalo za stalno v Ameriki.
Furuseth je dobil zagotovilo od senatorja Johnsona iz Cali-fornije, da bo podpiral predlogo.
Breapose Inost v New srka
Newsrk, N. J. — SUks o Indu-atrijski depresiji, ki je zsdels to mesto, se posebno očituje v dolgih vrstah delsvcev, ki stoje pred vhodi to varen in pred poslopjem tukajšnjega dnevnika "Evening Post", ki včasih f>rins-ša oglase, da v tem ali onsm krsju potrjujejo delavcev. U-radniki unij sodijo, ds Je v Ne-warku vi* kot dvajset tisoč de-lovcev brez dela.
Saljapin ni hotel peti v, Belgradu; izgredi
Belgrad, 16. apr. — Fedor Saljapin, svetovno znani o-perni basist, ni hotel peti na svojem koncertu v pondeljek zvečer, ko je videl, ds je pol dvorane prazne. Ko je bilo naznanjeno, da baajst ne bo pel, je občinstvo v dvorani za-čelq, razsajati in priti je morala policija, da je naredila mir. Belgradsko časopisje je včeraj ljuto kritiziralo Sa-Ijapina radi njegovega temperamenta. «
Pomanjkanje kooperacije v unijah
Zahteve za reorganiziran je A-
merUke delavske federacije
postajajo glasnejše
WashlngtonToTc. — (F. P.) V očigled dogodkom, ki so se pojavili v rudarski uniji, prihaja spet na površje vprašanje glede tesnejše kooperacije med rasnimi neodvisnimi in mednarodnimi unijami, ki so pridružene A-meriški delavski federaciji. Glasovi, da ae poveča oblast izvršnega odbora Ameriike delavske federacije, da bo lahko prevzel začasno kontrolo nad bankrotni-mi in neefektivnimi unijami, v čijih področje spadajo jurisdik-cijeke pravice, postajajo čedalje glasnejši.
Slabost Ameriške delavske federacije se je posebno pokazala za časa zadnje velike rudarske stavke. Federacija je zbrala le okrog pol milijona dolarjev v pomoč stavkarjem, ki so vodili najhujšo bitko za svoje pravice. Enaka eituacija se s*daj pojavlja v južnih državah, kjer Je federacija uvedla kampanjo za organiziranje tekstilnih in drugih delavcev. United Textile Workers unija ne more veliko prispevati v sklad, iz katerega bi črpala sredstva za vlgorozno kampanjo. Radi finančnih po-težkoč je zaostalo delo pri organiziranju avtnih delavcev v De troltu, ki je središče avtne in dustrije v Ameriki.
Oglašajo se tudi glasovi, da je v Ameriški delavski federaciji premalo bojevnega duha za vodstvo uspešnih kampanj. Vrh-tega je unijsko delavstvo sebično in le nerado prlapeva finančna sredstva, kadar Je v teku a-gltacija za organiziranje delav cev v raznih industrijah. v
Konvencija Ameriške delavske federacije se bo prihodnjo jesen vr&ila v Bostonu, Mass. Imela bo pred seboj resna vprašanja, ki čakajo na rešitev. V koliko bo konvencija uspela, Je odvisno od stališča delegatov, ki bodo re-prezentiraU neodvisne in mednarodne unije. Radi velike koncentracije kapitala In konsolidacij mogočnih Industrijskih družb, bodo morali tudi voditelji ameriških delavskih unij končno spoznati, da Je za obstoj teh potrebna vsčjs kooperacija, kajti dru gače so obsojene ns pogin.
Polet as luno odložen ns prihod ajs stoletje
I New York. — Zemljani obiščejo luno mogoče v sto letih. Tsko je dej si te dni John Q. Stewsrt. profesor sstronomske fizike ns Princeton univerzi. Profesor Je rekel, ds prvi pogoj zs veren polet ns luno mors biti letalo, ki Isti 26,000 milj v uri. To značl, ds Je trebs dobiti močnejše gorivo kot ps je gssotin, dinsmlt sli ksterskoll snov. ki je dsnes v rabi. Stewart veruje, ds leUlo a tako brzino mors biti zgrajeno po principu rakete Njegovs vi-Z|j« js, ds letalo, ki pride ns luno. bo Imelo formo krogle 110 če-v I je v v primeru, tehtalo bo 70,-000 metričnlh ton in nosilo bo posadko 60 mož In ducat uče-njskov.____
Stavk* evilslb dels % cev
Philsdelphis. Ps. — Tristo svflnlh delsvcev pri Elastic Silk Co. v bližnjem Germsntownu je te dni zaatavkalo v znak poteata. ko Jim je družba znižata mezdo za 26%. ______,___
Teroristi v htfijl iz-zvali vojaško akoijo
Kri je tekla v Kalkutl; eden ubit in deset ranjenih. Splošne a» relacije solnih Irebelov
Kalkuta, Indija, 16. apr. —
Včeraj, je tekla, kri v Kalkutl. Vojaške Čete ao streljale na In-dijake množice petem, ko so indijski teroristi ubili evropskega ognjegasca in obmetali s kamenjem ter težko ranili neko Angležinjo. Deset Ihdijcev je bilo ranjenih.
Teroristi so levičarska organizacija, ki se ne ameni za Gand-hija, izrablja pa njegovo pasivno kampanjo v svoje namene. Včeraj so nacionalisti prčklaml-rali "hartal" ali Man žalovanja radi obsodbe svojega voditelja Nehruja v zapor, za pol leta In enake obeodbe župana Sengup-tija v Kalkutl. ijo priliko so iz-rabili teroristi, ki so napadli vozove ulične železnice, jih razbili in zažgalL Ko ao. prišli ognjega-sci, so napadli tudi nje In enega ubili. Tedaj je prišlo vojaštvo, ki je naredilo mir* 1
Danes je Kalkuta podobna vojaškemu taboru,. Vojaštvo patrulj ira ulice. Tekom noči so teroristi poevali delavce na generalni štrajk»
Bomba j, Iad^a, 10. apr. — Mahatma G and h i, vodja pasivne revolte, ki ae je raaširlla po vsej Indiji in pognala le na stotine nacionalistov v zafx>r, je še vedno svoboden. Včeraj je bil aretiran njegov privatni tajnik Ma-hadev Desal, ki vodi Gandhlje-vo teološko šolo v Ahmadabadu.
Gandhi je bil včeraj v Umber-ju, kjer je lmsil dva shoda. *Na prvem je govoril Šenaksm, ki jih je počival na pasivno vstajo, na drutfpm pa moškim, kat«*re jo rotil, naj branijo svoje solne lonce kot "simbol svojih principov" — naj se dajo mučiti in biti, če bo treba, toda oni ne smejo
udariti.....
t * 1. «
OMeago poiira prebivalstvo z dežele
Sedaaje ¿tet je je odkrilo, da so mesta v okolici lagublla na prebivalstvu
Chlcago. — Lokalni biro za ljudsko Atetje .poroča, da je na podlagi do zdaj urejenih številk dognano dejstvo, da ae prebivalci malih mest sele v večja mesta. V zadnjih 10 letih je 101 mestec in naselbin v okolišu Chi-caga izgubilo pet do eto odstotkov prebivalcev. Popisovalci so našli v IUlnoisu eno naselbino popolnoma prazno. Hiše, javna poslopja In cerkve ao bile prodane na javni dražbi.
Podeželsko prebivalstvo v Ml-chlganu in Oh iu je padlo za .'JO odstotkov, v Minnesotl 7« In v Missouriju celo «0 odstotkov.
PETINDVAJSETLETNI-CA DELAVSKE flOLE
Sodelovanje pri proslavi so obljubile vae progresivne delsv-ske organizacije v New York ti
New York. - (F. P.) — Delavsko učliišče Rand School of Social Science Je bilo ustanovijo-no 1. 1006. Ko Je bila otvorjeno je štelo okrog trideaet učencev. Število učencev Je stalno rastlo in v tekočem letu jih Mejo nad dva tisoč.
Vodstvo učiliščs ee pripravlja ns slovesno proalavo pet I nd vaj-net letnico, pri kateri bodo aode-lovaie vse progresivne delavske organizacijo, mod katerimi sU soc. stranka In krojaška unija Amalgamated Clothing Workers. V teku so priprave ca otvoritev kampanje mod delavskimi unijami, da se med njimi vzbudi več zanimanja za delavsko učIlUče, da se njegov prosvetni delokrog raaširi.
Mnogo bivših dijakov tega u-čllišča zavzema važna mosta v vodstvih delavakih unij. pri ča-aopiaju in v politiki.
MAGNATJE PRISKOČILI M P0-■OC PARKEN»
Protesti od strani delavskih organised j proti potrditvi sodnika Parkerja članom zvemo-ga vrhovnega sodišča naraščajo.	v
Washlnton, D. C. — (F. P.) — Eden izmed najučinkovitejših protestov proti Psrkerju, ki ga je Hoover imenoval članom zveznega * vrhovnega sodišča, je te dni dospel na glavni stan A meriške delavske federacije od Emil Rieva, predsednika Ameriške federacije nogsvičareklh delavcev. Protest je predsednik Green Izročil senatorju Overman u, načelniku senatnega ju-stičnega pododeeka. Devetdeset odstotkov komunikacij, ki jih je do sedaj prejel ta pododsok. je protestov „proti Parkerja ra di njegovega rekorda kot spon sorja "yellow dog" pogodb in Injunkcij, ki ao bile Izdane proti unijskim delavcem.
"V Imenu organiziranih no gavičarjev", as glasi Rlevova izjava, "protestiram proti ime novanju Parkerja članom svetnega vrhovnega sodišča, ker Je to direkten napad na pravico ameriškega delavstva. Podajam svojo lijavo na podlagi bridkih Izkušenj, ki jih je doživela na ša organizacija radi preceden ta, ki ga Je uetvarll Parker, ko je izdal Injunkcljo proti rudar jem v West Virginljt in ki Je pozneje tvoril podlago ta izda ianje sodnljakih pranQYfidi fW-ti drugim <)e!avskini unijam. Ekonomska kgtastrofa, ki Je sa dela rudarje na polju mehkega premoga potem, ko Je Parker zadal usodni udarec rudarnki uniji v West Virglnljf, naj bi bila opomin vsem senatorjem, da bodo vedeli, kaj Imajo pri čakovatt, ako bo Parker postal član najvišjega sodnega tribu nala v Ameriki.
"Baš v prejšnjem tednu Je o krajno sodišče Okraja North ampton odobrilo Injunkdjo, ki Je bila Izdana proti nogavlčar sklm delavcem, ki so aastavkali pri Kraemer Hosiery Co. v Na zarethu. Izrek okrajnega so dišča Je bil utemeljen na prece dentu, ki ga jo Parker ustvaril v zadevi Red Jacket Coal A Coke Co."
Rleve nadalje omenja Inj unk cljo, katero Je federalno sodišče v Indianapollsu Izdalo v prilog Real Silk Ml[ls Co. in je prepo vedovala nogavičarskim delav cem vsako agitacijo sa pristop v unijo. Injunkcija onemogoča ustanovitev unije, kar je v direktnem nasprotju z navadnimi pravicami delavcev. Vsak sod nlk, pravi Kleve, kl odobri odlok, ki se potom rabi sa bič proti delavskim unijam, Je nespo soben, da bi postal član svetnega vrhovnega sodišča, kajti oblast, ki mu Jo dsje taka pozi-cijs, je nevsrns Človeškim prs-v leant.
Psrkerju so sods J priskočili ns pomoč msgnstje, ki lastujojo javne naprave In premogorove v državi Wast Virgfnijl.
Senator Norrls Je dobil v roko listino imen premogovnih baronov in predstavnikov trusts e-lektrike, katere bo podal V Jav-nost, ds bo Ishko v Idols, kdo so PsrkerJevi podporniki In ksj hočejo.
Carjeva katedrala bo porušena
Leningrad, 16. spr. — Le-niagradaki aovjet je uklonil podreti dasovlto cerkev Vata-jenja krvi, ki je bila eosldsns na mestu, kjer je bil car Ale-kaander IL raatrgan na kosce s bombo Ista 1H81. Ko bo ka-tsdrala odet ran Jena, bodo tam postavili spomenik nihlllotu Aleksandru Jelljabovu, ki je ubil omenjenega carja.
Delavtki listi obto-jajo Ltwi$a
■ 1 li Predsednik rudarska unije I ms
malo zagovornikov
Tacoma, Waah. — (F. P.) — Da John L. Lewis isgublja vpliv kot unljskl voditelj, je rasvldno is Isjav, ki jih prinašajo delav aki listi. Med zadnjimi čaeopl al, ki ao ae pridružili opoziciji proti predsedniku stare United Mine Workers unije, Je tudi konssrvatlvni "Tacoma Labor Advoeats", glasilo tukajšnjih delavskih unij.
V zadnji Isdajl tega lista je bil prlobčen članek, ki vsebuje ostro kritiko proti .Lewlsu. U-rednlk piše, da Je Lewis v glav nem odgovoren sa propad ru darske unije, ki Je bila svoj čas naj boje vltejša med delavskimi organlsacljaml. Odkar Je »Lewis postal njen predaednlk, pravi u-rednik, je število članstva padlo za tristo tisoč. Njegova taktika, katere se Je posluževal, da se obdrži na svojem meetu, je bila prepletena s korupeljo, ki nI mogla prinesti drugega resul-tata kot oslabljenje nekdaj iao-gočne delavske organizacije.
Rudarska unija Je Isgublla svoj pomen na polju mehkega premoga. Edina Isjema Je država Illinois, kjer se Je sačelo uporno gibanje proti Lewlsu, ki je končno resultlralo v reorga-nlzlranju rudarske unije, ko je bila sklicane konvencija rudarje v Springfield Uporni voditelji rudarjev v Illlnolsu so Ime. 11 vso pravloo, da so se postavili po robu .Lswlsu, ker to Je bil edin I shod Is situacije, ki Je gro-sila s uničenjem njihove unije.
ŠKOF CANNON
PKI SENATNO INKVIZICIJO
Pozvan Je, da pove, sakaj Je zamolčal denarne prispevke sa kampanjo proti Smlthu
Washington, II. C.-Senatnl odsek, ki preiskuje loblaem ali zakultenlštvo, je v torek sklenil posvetiti na finančne in politične aktivnosti škofa Jamesa Can-nona Jr., poglavarja metodlstlč-ne cerkve v Virglnlji, Odsek ja posval Škofa, naj pride na ta-sllšanje In prinese a seboj vse svoje finančne knjige In druge listine.
dkof je obtožen, da je kršil zakon proti korupciji, ker nI prijavil vseh prispevkov m svoj politični fond, ki ga Je sbral sa svojo kampanjo proti Al Smlthu pri sadnjlh predsedniških volitvah. Cannon Je prijavil le vsoto $17,000, medtem pa je newyorški kapitalist J. C. Ja-moson poročal kongresu, da Je on sam prispeval $66,800 v fond Škofa Cannona. dkof mora sdaj povedati, sakaj Je samolčal $48,-.100.
ftkof Cannon je velik politični Intrigant In večen loblst v Washlngtonu sa suhaške in druge morallčne zakone.
Poloia^ rnjarjev v
Predsednik A m to r g Trading kar* 1 poraclje pobija Isjavo Ujnlka zvssaega dolavakega départ, meeta
(Ma vf-10 W-zgérola pri LJnblJanl
lordska shorn Ira zagovarja smrtno k aies
I»ndon. 1$. aprila.—Lordska zbornica je sinoči zavrgla predlogo vlade sa odpravo emrtne kasni za deierterje v armadi Is mornarici. Lordi zahtevajo, da rwrajo atrahopetri umreti. Pretfloga gre nazaj v nižjo sbor- j iiiro, kjer je bila že aprejeta. (\
Brzojavka Imenuje • kraj "Ksluks"
Ljubljana, Jugoslavija, 16. a-
prlla. — Vas Kaluka pri Ljublja-ni^je včeraj docela zgorela. De-vrtdssst hiš Js v pepelu In razvalinah. Požar Je nastal, ko Je neki otrok prevrnil poeodo masti na peči. Otrok je zgorel s hišo vred.
(Vssl s Imenom Ksluks nI nikjer v IJublJsnskl okolici. Oči-vidno Js pomota v imenu.)
Zamorci protestirajo
New York. — Asociacija zs nspredek tamorakogs IJiidstvs Js prod psr dnevi skllcsls shod, ns ksterem so govorniki protestirali proti llnčsrskemu umoru, ki Jo bil povaročen nsd J. H. Wilkinson», ¿lanom bratovščine železniških poetreščkov. Wilkinson jo bil obtožen napads ns neko lielopoltno žensko, zs ksr pa ni bilo «sdostnih dokazov, In Js pri* šol v roke llnčsrske drhsli v Ma-conl, Ga.
Za stvar se Jo zavzela tudi bratovščina In njen odvetnik Jo pod vzel akcijo, da so člane lln-čarske drhal I prltone (irod sodlž-če.
l^owls sawr Je uporne rudo rje
Indiannolis, Ind. — John L. I^ewis v pasllu njegovo unijo o-atro na poda voditelje rudarjev, ki ao biN odgovorni za sklicanje kfinveacije v Springfieldu. I-menu Jo Jflt bulo J a Ire, firopsllce in grsftsrie, ki oo huiall Intere-ao rudsrjev.
Now York. — (F. i».) — Izjava, katero Je podal James J. Da«
v is na aboro vanju premogovnih magnatov v Phlladelphlji In v kateri je dejal, da položaj ruskih rudarjev, sličl suženjstvu, Js It-svala veliko kritike v prhudetlh krogih.
Prvi se Je oglaell Peter A Bogdanov, načelnik odbora dl-roktorlja Amtorg Tradlng kor-poracljo. Izjavil Je, da rudarji, ki so uposlenl v premogovnikih v Rusiji, prejemajo žtlrl rublje sa šest ur ¿cla na dan, To je približno dva dolarja v ameriškem denarju. Vrhtega ruski rudarji prejemajo premog, kolikor ga rabijo za svojo potrebe, obleko In drugo opremo bre^lačno.
Powem llapgood, ki Je delal v rudnikih v Ameriki In v Rusiji Je dejal, da so maolo ruskih rudarjev primeroma vlije v Sovjetski uniji kot v Ameriki, ker so žlvljenske potfebMine cenejše. Nadalje ao rudarji v Rusiji deležni enomesečnih počitnic s polno plsčo vssko leto. V slučaju bolesti i sli poškodbe dobi rudar prosto zdrsvnUko poatrsžbo In rodno prejema svojo plačo. Val rudarji v Sovjotakl uniji so or-gsnizlrsnl v svoji uniji.
Hlične izjavo sU podsls tudi Jsmes Msuror In John Brot>hy, ki sts pre<l dvema Istoms obi-skala Rusijo kot člana deiogacl-Je Ameriške strokovne unijo.
CREEN DRGIRA PETDNEVNIH ZA VHE DELAVCE
V njem vidi oreMva za stabiliziranje ameriških ladustrij
New York. ~ (K. P.) — Wll-liam Greon, pr««leodnik Ameriško dolavake federacijo, Jo v ovojem govoru pred predatavpikl delavskih unij v New Yorku. po-udarjal, da Jc uvedba pet dni de-Is v tednu važen korak pri stabl* lislraiiju Induatrlj, ki še aodaj s pomočjo strojev In novih iznajdb lirodurirajo več blaga In potrebščin kot jih ameriško IJudotvo potrebuje. NadprodukdJs Js kri-vs, ds vlads v deželi broapooel-no*t, ki bi ae dala zlahka odpraviti, ako bi delavci delali manj ur na dan in manj dal v tedni.
Green je ftokaael na dobre re-sultste v strokah 1(1 Industrijah, v katerih delavci uživajo krajši delovnlk.	. _
PROSVBTX
PROSVETA
THE EN LIGHTEN H BUT
C L ASILO IN LASTNINA SLOVBNSO KABODNB l»01>P0B-NR JBDKOTB
On m mi mmé

Hu»im¡umi tm JUnitfM értm— Itsvmm Chlmmgm) I«
«. m (MI - in«. 11.00 - '^»»í* «V4?* -
chirac* i« curro |7.m m «k ih». mt» m poj bu; u i«»-iiilw
t for Um- uOUrf SU Ur. (oMft Ckkxo)
»»4 C«m4* SAI ixr r*«' CkUmm Ctatr» f|Jf f*r jrw, turmtgm mamalrtm H,M
Cen* mgimmm* 0* 4>*v*or i SAapW M M
NMUT ■ «M, h
PRO0VETA
NtT tt SMih UvaAM* Art-	IISmí».
mem MSB OB TUB KKDBBATBD P bbss
Datura » «h topa Ju, m	U-M). IwJat re»*»*
■ r«nm*Um Ju prmvmimmmm,
<to m «mi liat M
»IM

Priti mora "že dane*"...
Sturokopitni voditelji ameriških delavskih unij vedno poudarjajo, da «o oni "praktični ljudje". Kadar govore o socialistih in komunistih. navadno pravijo: "Dobri ljudje, toda nepraktični, ker zahtevajo nekaj, kar je še dale* od danes. r Mi hočemo nekaj že danes .. ."
In ker hočejo nekaj "že danes", priporočajo delavcem, članom unij, da Izbirajo svoje "prijatelje" med kandidati republikanske In demokratske stranke. Prvi ali drugi lahko zmagajo "te danes" . . .
Med delavskimi voditelji tega mentalnega kalibra je tudi predsednik Green od Ameriške delavske federacije in so drugi. Dalje so vsi voditelji samostojnih železničarskih organize-cij, katerih glasilo je "Ubor", ki izhaja v Washington!!. Pri zadnjih predsedniških vo-litvah so tf voditelji podpirali kandidaturo Hooverja uverjeni, da Hoover lahko zmaga "ie danes" In da oni dobe svoje "Že danes".
Hoover je res zmagal in voditelji unij so res dobili "le danes". Ni bilo treba dolgo čakati. Kaj so pa dobili?
Njihov zmagoviti Hoover je imenoval predsednikom vrhovnega sodišča Hughesa, ki Je večkrat pokazal, da Je nasprotnik organiziranega delavstva. Green in drugi voditelji so protestirali, a nI nič pomagalo. Senat je Hughesa potrdil in modri voditelji imajo "že danes" to, ksr so hoteli. Kmalu potem je prišla prilika, da je predsednik Hoover spet pokazal avojo naklonjenost do delavskih unij. Imenoval je članom vrhovnega sodišča drugega sovrstnika organiziranega delavstva, Johna J. Parkerja. Ta sodnik se je proslavil s tem, da je dal baronom premoga v West Virginiji sodni Jsko prepoved (injunkcijo), ki je zabranila organizatorjem rudarske unije vstop v neorganizirane kraje omenjene države, Dalje je s svojo razsodbo sankcioniral takozvano "yellow dog" pogodbo, na podlagi katere mora delavec savezati se s svojim podpisom, kadar prosi za delo, da ne bo pristopil k delavski uniji.
Predsednik Green in ostali voditelji spet protestirajo, toda Hoover se smeje in senat najbrž potrdi tudi Parkerja — in tako bodo "še danes" imeli sovražnega sodnika na najvišjem srninem stolu v detel i.
Taka je "praktična" politika "praktičnih" voditeljev delavskih unij. Najprvo podpirajo politiko starih strank, potem pa protestirajo proti rezultatom iste politike! Jako praktično! Podpirajo kapitalistično politiko, ker hočejo "te. danes" rezultate — nato pa protestirajo proti rezultatom, ko jtti rezultati, ki pridejo "t# danes", oplazijo po butlcah. Zares zelo praktično!
"Nepraktični" socialisti tudi hočejo nekaj ti* danes! A to, kar ima priti danes, mora priti »hI delavcev samih, kajti na "prijatelje" a la Parker, Hughes, Hoover itd. se ne zanesejo. Zato pa hočejo, da delavci vodijo svojo lastno politiko, svojo lastno politično stranko, postavijo svoje lastne kandidate in Jih volijo, tako da bodo lahko te danes Izvajali svoj lastni pro-grum v zbornicah in administracijah.
To lahko pride te danes, če bi bili delavci pametni. Vm» dobre socialne in ekonomske reforme — ki pu so socialistom le sredstva za 0o»«yo cilj«, ne cilj — bi bile lahko izvedene te danes.
"Prohibičniki so udrli v stan Ameriško legije v Philadelphlji, kjer je šlo za pijačo, legija je odgovorila s Jftnim protestom in zahtevo, d« se odgovorni ohlantnlk odslovi. Oblastnik pa je odgovoril, da on ne posna razlike med bivšimi vojaki in dnnriml d rta vi ja-ni, ki prelomijo zakon a tem, da odpro "speak-easy".
Ameriška legija j« — po«ebno kmalu po vojni — večkrat udrla v delavske domove pod pretvezo, da čuva ustavo in zakone pred "nevarnimi radikalei". AH Ima legija dvojno moralo? Vsak g«»reč zagovornik ustave, kakršna Jo. bi moral paziti, da Jo najprej nam spoštuje, predno sili druge k spoštovanju.
Oljni baron Doheny je bil oproščen pred aodlAčem. Obtožen je bil, da je kupil koner* sije od Falla. bivšega tajnika notranjih zadev. To «e popolnoma ujema z narodno moralo Amerike. Kupec ni nič kriv, aamo prodajalec
J« l
ItarfcUevo "ajarikanje"
Collinwood, O. — Pri ateklo-
reznem mojstru Zavkotu v Zagorju ob Savi je bil ¿a pomočnika Franc Gajšek, pravi dolgin. Nekoč pa je izginil. Povpraševali smo drug drugega, kam Je šel. Pa nihče ni vedel.
Uto dni po njegovem odhodu sedimo pred delavnico vri "mal-ci." Opazimo prihajati proti nam velikana v "haveloku" z zajčjim klobukom s krivci, ža-metov telovnik in kangarnaato obleko In z lakanimi čevlji. Kdo more biti? A-a-a! France! . . Franc GajŠok.
"No, od kod pa prihajaš?" smo ga vpraševali.
"Iz Donavice pri Leobnu. V "ajzen" fabriki delam. Pina plača: 6 kron na dan zaslužim."
"Res? Tudi mi pojdemo," so se izrazili mnogi.
Francel nam je mnogo povedal o telezarskl fabriki v Do-novitzu in želeli smo, da bi Šli tudi drugi nazaj z njim.
On Je imel v Zagorju tudi brata Janeza. Delal Je pri mojatru Dremelnu. Bil Je mojih let in tudi prijatelja Antona, ki so ga nazivali "Vačan," zato ker Je bil iz Vač doma (pri Litiji).
Bil je blizu dvajset let. Temu dvema je Francel obljubil, da jima bo preskrbel delo v Donovl-tzu. Tema ae Je še pridružil Gu-stelj Macilovšek, ali kakor so ga nazivali radi njegovih rdečih las "Roda," in pa Joie, ki J« I-mel izredno velik noa. Klicali so ga "Jote z dolgim nosom." Ti štirje so takoj odpovedali delo, da pojdejo poskusiti sročo v dalj ni svet.
Tudi mene je strašansko mi kak). Le denarja sem imel premalo in tudi nisem imel korajl ie odpovedati delo ter da bi dobil mojo delavsko knjiiico. Bilo je ravno tri dni prej, ko so imeli oditi. Pa sem dobil priliko in sicer takole: Moj mojster Konrad pride k meni, ko sem se ravno nekaj Jezil in me prav trdo stisne za vrat in obenem mi še prisoli klofuto. Takoj sem protestiral in šel na itrajk Grem takoj v glavno pisarno po mojo delavsko knjigo. Za pisarja je bil neki Ciaani, ki ni znal slovensko; govoril je le nemško. Znal sem le nekaj besed, da som povedal, kaj hočem.
"Dobro," pravi, "grom vprašati mojstra." Cez 10 minut se vrne, me je prav fini» ozmerja in mi obljubil, da mi tudi on prilotl par klofut. Nisem se zna zagovarjati in se tudi nisem u pal. Grem v naš "štlbelc," kjer smo spali ter povem mojstru, da hočem knjigo. Drugače, ako je ne dobim, bom hodil toliko časa na hrano zastonj, da bo moji že Iji zadoščeno. Dobil sem jo rav no v pravem času, da sem moge Iti z onimi v Looben, Štajersko fte sedaj se spominjam, ka ko smo vfIskali proti postaj Južne železnice, kjer smo zased li takozvanl "mešani" vlak. "Zl vijo, ajnrikamo, auf-lauf!" skoro do Maribora. Potem so nas pa želodci ukrotili — bili prazni. Pa tudi misel, kam gremo, kaj In> tam. Posebno mene je skrbelo. Imel sem komaj let. Kaj če ne dobim dela, denarja ne bo za nazaj za votnjo In ko pridemo v Gradec ob uri popoldan. nI dal nobeden več besede iz sebe.
Jote nas je peljal v gostilno kjer nam |M>kliče vsakemu jrolaš. Bili amo tako sestradan ko nam pove. da je to konjak gola*, da se nismo dosti zme nili. kakšen da Je. Samo, da je tek n H.
Oh 6. url smo preaedli na dru gl vlak Hi ob 9. url zvečer se pr peljemo v l<eoben. Francel nas je čakal na kolodvoru, ki je na severni strani reke Mure. Potem čez most in v 10 minutah smo bili na glavnem trgu.
Tam nas popelje v neko gostilno. Točili so pivo in naroč »mu vsak čašo. ki nam jc je prinesla brhka kelnarca. Francel ae ji nasmehne, ona njemu. Pokate na one tri stare fante. Francel reče svojemu bratu In meni, naj počakava, in rea, čez pol ure se vrnejo. Obiskali smo potem še drugo gostilno, kjer sva s Guntelnom prenočila.
Leolten Je priblitno tako veliko mesto kot Celje. Rilo Je ne-
ki jo bila res velikanska kovinarska delavnica. In pa premo-gorovi so bili in so še v okolici Tavam te dva dni za detom, pa ga ni. S seboj sem prinesel (omaj nekaj kron. Fantje so me zapuMHi, ko so videli, da bom kmalu suh. de ena krona za poateljo in ena za večerjo.
Bilo je v nedeljo večer. Grem tja, kamor smo prišli prvi večer kjer je bila tista brhka kelnarca. Dam krono za postelj. Navada pa je bila, da so imeli sobi po dve ali tri postelje. In tukaj so bile tri. Bil sem trud*» kmalu sem zaspal. Spal sem menda dve uri, ko me nekdo zbudi, če*, to j« moja poatelj. Mož je seveda govoril nemško. NJisem mu mogel dopovedati, da sem zanjo plačal. 8podil me je in hajdi. Kam?
Oblečem hlače In na hodnik h kelnarci. Rečem Ji, "šlafen v mer." Ona me gleda in ae mi smeje. Kažem gori v sobo. Ona se mi še bolj «meje. Mešam nemščino s slovenščino. Pride nato menda gospodar in me vprašuje, kaj bi rad. Jaz pa le kažem, naj gre kelnarca gori sobo. Ona odide k gostom v sa-on ... Ko je prišla nazaj, ji nekaj pove in Šla Jo gori ter zapodila onega, ki mi je kalil ~m»r za mojo zadnjo krono.
Drugi dan sem zapustil Leo-ben brez vinarja. Peš čee Alpe n pridem čez dva dni v Vots-berg, kjer sem dobil delo lopet steklarni. Tiste noči in kei-narce se pa še vedno spominjam.
Frank BarMč.
en
O proslavi stoletnice Milwaukee, Wis. — V 83 št.
»rosvete sem čital dopis John Moverna iz Dulutha, v katerem poziva vse Jugoslovane v Min nesoti, da bi priredili veliko pro slavo stoletnice Baragovega prihoda v Ameriko. Ker se on zaveda velikih kulturnih in izobraževalnih del, ki jih Je izvršil pokojni Baraga kot misijonar n naš predhodnik, je mnenja da bi bilo lepo, ako bi priredili proslavo z velikim pompom, kolere naj bi se udelešila društva korporativno z zastavami na ielu In zvečer naj bi ae pa vršil »anket, na katerem naj bi bil glavni govornik katoliški du-lovnik in profesor Jager.
Proslava naj bi se vršila v mišljenju, da nam je pokojni Baraga odprl pot v Ameriko. Po mojem, mišljenju je to na pačno tolmačenje zgodovinskih dejstev, ker pot v Ameriko nam je odprla moderna tehnika, ki je zgradila tako velike oceanske parnlke, da so kljubovali vsem viharjem globokega Atlantika in ne pokojni misijonar Baraga.
Poleg tega ima velike zasluge, da smo šli v Ameriko in po svetu tudi stara Avstrija, ki nas je tiščala k tlom in odirala do ko» sti. Pokazale so nam pot v tu» jino tudi velike družine, malo njivice, slabe letine in majhen zaslužek. Smelo trdim, da zemlja v stari domovini ni moglu preti veti nas vseh, ki smo se na-rodili na njenih tleh. Kar je bilo boljše zemlje, je bila v posesti grofov, ki je tudi v mnogih slu« čajih niso obdelovali. Obdelana je bila le zemlja bolj slabe kakovosti, in če bi bila še lepše zrahljana od pridnih kmetoval-čevih rok, ni mogla toliko rraroditi, da bi nas mogla vse preti veti.
Zato pa smo bili prisiljeni poviti naše culice in iti v svet s trebuhom za kruhom. Nekateri so šli v J tit no Ameriko, drugi (teh nas je bilo največ) smo šli v Severno In tretji so šli v druge deiele. Razkropili smo se na vse štiri vetrove In mnogo je očetov In mater, sinov In hčera, bratov in sester, ki so se zadnjikrat videli — ob slovesu, ko so zapuščali rodno grudo in šli pn svetu.,
V Tako je in nič drugače. To so dejstva, ki so nam odprla pot v Amerik«» On tudi pravi, ako hI se alavnoati udeletili v veli kem številu, da bi dobili pri drugih narodih velik ugled, kar pa jaz dvomim. Ce hočemo pri drugih narodih dobiti večji ugled kot ga imamo, se moramo p*» mojem mnenju politično boljše izšolati In tudi moramo imeti
Ako nima narod tega, lahko prireja še večje masne demonstracije, do ugleda kljub temu na bo prišel; od tega imajo lahko koristi le bolj ambiciozni po-«amezniki. Baraga tega tudi ni mogel vršiti, ker mu ni do puščal njegov stan. Torej čemu jroslave možem, H niso za de-ovno ljudstvo še ničesar koristnega naredili?
Nisem proti vsakim proslavam. Zdi se mi pa, da bi bilo veliko bolj ugledno, ako bi jih prirejali takim možem kot po-iojni Ivan Cankar, Evgen Debs n drugi, ki so mnogo storili za delovno ljudstvo in so bili na njegovi strani toliko časa, dokler jih niso položili v grob. Njihov duh in njihove ideje pa še vednp žive med nami in bodo še, ko tudi nas več ne bo.
Spominjam se, ko sva pred 24 leti v "Spruce" rovu št. 2 ga-ia!a z John Movernom. On je bil "skip tendar", jaz sem bil pa "timberman". Se vedno mi je v spominu, kako so takrat, delavce jprlganjali pri delu. Ko je prišel boss k delavcu, ga je najprvo pogledal v obraz, če je moker od znoja; če ni bil, ga jc potipal še na hrbet in Če še tam ni bil, ga je enostavno poslal domov, češ, da noče delati.
Kdo je bil največ kriv teh znojnih razmer7 Rečem naj, da so imeli pri tem največje zasluge duhovniki, ki so še posebno na "Iron Rangejti" v službi jek larskega trusta in drže maso v temi prav po srednjeveško.1 In predstavnikom organizirane cerkve-/ naj bi delavci prirejal proslave?! Ne trdim, da so vsi duhovniki paraziti in hlapel de lavskih izkoriščevalcev, vendar je belih vran med njimi jako malo iz enostavnega razloga^ ker; je organizirana cerkev največji steber kapitalizma.
Ako je v tem oziru danes nekoliko boljše, da delavcev po pasje ne priganjajo kot so jih takrat, se Je zahvaliti delavski propagandi, največ socialistični, Ako bi ne bilo socialistov, bi med priprostim ljudstvom še vedno vladala srednjeveška tema in bi bilo še veliko bolj izkoriščano po kapitalizmu kakor je danes. Ako naj imamo proslave, naj bodo namenjene pionirjem, ki so budili delavsko maso in delali, da se svet otrese kapitalističnih okov z vsemi religioznimi priveski vred In si vstvari nebesa na tem svetu, ne pa ljudem, ki so delali za večjo čast in slavo rimokatoliške cerkve in tolažili izkoriščano maso z — nebesi na onem svetu.
Joseph Uk.
da lepe prilike ne zamudite.
Koncert se bo vršil v dvorani Chicago Sokol, 2845 So. Kedzie A ve. Vstopnioe so po $1.50, $1.00 in 75c.
R. Komater.
več inteligence v sebi. česar pa kaj tovartn, naj večja Dono vi ti, pokojni Baraga ni nikdar učil.
Koncert ruskih kozakov Chicago, 111. Nikoli se nisem nobenega koncerta še tako razveselil, kot napovedanega koncerta Ruskega kozaškega zbora, katerega bonjo imeli Slovenci v Chicagu v nedeljo dne 20. aprila popoldne. To je zbor, katerega sem slišal že pred šestimi leti in katerega se spominjam kot enega najlepših doživljajev v svojem tivljenju. lrabi v
Bilo Je na velesejmu v Ljubljani leta 1924, torej ravno tedaj, ko so se ti izborni pevci Iz Moskve ln Petrogradn organizirali v zbor, ki se je iz skromnega začetka v Jugoslaviji Imel proslaviti v Širnem svetu kot eden najboljših ruskih sborov, ki so se kdaj podali v tujino na koncerte.
Nastop Ruskega kozaškega zbora pod vodstvom g. Sokolova je bil eden najlepših programov ljubljanskega velesejma. Velike množice ljudi, trgovcev in obiskovalcev iz najrazličnejših driav, so bile zbrane v Tivoli, kjer so sloviti pevci nastopili i lepimi ruskimi, slovenskimi in drugimi slovanskimi p«s-mami. Razkošja vajeni tujci, ki so prišli v LJubljano, so jih hvalili kot umetnike, kakoršnih nimajo velika mesta. Tedaj je za Ruski kosaški zbor tudi začelo veliko potovanje po Italiji, Španiji in dalje po Ameriki.
Kar se mene samega tiče. moram priznati, da teiko čakam l.i	koncerta, katerega
priredi zadruga Svoboda, ki ima izredno priliko, da predstavi Slovencem v Chicagu In okolici, kajti koncerta na ljubljanskem veleaejmu radi lepote v petju ne bom pozabil nikoli. Zato upravičeno priporočam vsem rojakom v Chicagu in okolici.
Pot do "priznanja" Virginia, Minn.—Pod naslovom "Jugoslovanskemu občinstvu v Mlnnesoti" je tajnik Ameriške jugoslovanske zveze opozoril naše občinstvo, da je preteklo sto let odkar je slovenski misijonar Baraga stopil na a-meriška tla, kjer je pijoniril na polju civilizacije. Je mnenja, da bi bilo času primerno proslaviti skupno stoletnico moča, katerega se spominjajo še tujerod-ci. Svoj pofiv utemeljuje posebno v zadnjem stavku poziva: Alio proslavimo zaslužnega moža, smo proslavili naš narod ter obenem dvignili na površje ameriške javnosti, katera ga bo bolj čislala kot ga je čislala do danes v mnogih ozirih."
Prodave zaslužnih mož naj bi bile nekak utež za pridobitev spoštovanja pri tujerodnih Iju deh, a ne zapuščajo toliki vtis kot si predstavljamo. Preredke so. Kolikokrat smo se že zbirali na konvencijah, shodih in kaj vem kje, a učinka, katerega smo želdl, ni bilo videti, ker taki zbori zapuete le malo pego in sicer le tam, kjer se vrše, dalje okoli pa ostaja ista eolma.
Tfa postavitev našega naroda na površje je treba med nami širšega, izdatnejšega delovanja Da je še mnogo celine, naj ome him zadnje ljudsko štetje, v ka terem niso mogli števci razločiti Jugoslavije od Čehoslovaške.
Ako hočemo uspešno spoznavati eden drugega, moramo nazaj k našim starim šolmaštrom kateri so bili izvrstni, učitelji zemljepisja. Vedeli so, kako je treba učenca k novi stvari upe-ljati, da si jo zapomni. Vedel so, da ni dovolj, ako učitelj pra vi: "Glejte, to je Ogrska." Mnogi si gotovo zapomnijo, a vsi ne dovolj. Zato je obstal nekoliko in obdelal anov, da bi oatala globlje v spominu in rekel je: "To je dežela velike ravnine z rodovit no zemljo, v katero lahko zamahneš s aekiro, ne da bi poškodoval ostrine." Učitelj ni učencem lc povedal o novi deželi,, ampak je šel z njimi tja in v njih obudil zanimanje. Učenec je bil v duhu tam, ponovil besede, medtem ga je zopet učiteljev glas prisilil k posluhu, ko je nadaljeval: "Kljub rodovitnosti zemlje prebivalstvo trpi pomanjkanje na kurjavi."
Kot z besedo tako se lahko razloži ljudem s peresom.. Malo se je storilo, da bi osvetlili na tem polju. Dokaj sem listal po ameriških Časnikih, a le malo člankov in črtic sem našel v njih. Uredniki radi odstopijo prostor v listu tistemu, ki po-gladi s kako stvarjo, da ni preveč pobarvana z domišljijo in takorekoč nekoliko slepomiši in polagoma prodira k cilju.
In vsaka prilika se lahko po-več ozirih. Na primer, prihodnje poletje, ko odpotujejo naši izletniki v Jugoslavijo, se jim nudi prrlika, da si ogledajo svet, od kjer smo prišli. Nazadnje pa povzeta pot, po kateri se hočemo po vzpet i na površje, meni nič ne ugaja, ker je pot samohvale. Ako posameznik sili tja, mu pravijo: "He wants to lift himself by his own boot straps?*' Mnenja sem, da brez sodelovanja tujerodcev ne bomo zlepa prišli tja, kamor hočemo. Mnogo boljša je pot, ako spoštujemo drugorodce, kateri nam bodo s spoštovanjem vračali. Cenjeni tajnik pa, upam. oprosti mojemu spodtikanju
Baragovo stoletnico, kateri ni sem, mislim, odvzel ndtenc časti. Kdo neki je odgrnil zaveso, prepih?—Joaeph Kovaclch.
Katoliško štetje
New York. — Pravkar je iz šel' Official Catholic Directory' za leto 1990. ki navaja 20.078 20G katoliških prebivalcev v Združenih državah brez A laske in o-tokov, Nadalje poroča, da ima katoliška cerkev v Združenih državah štiri kardinale. 12 nadškofov. 102 škofa. 26,925 duhovnov, 12.413 stslnih »UpniJ. 575.1 mi«ion*kih cerkva. 196 teoloških semenišč In 7226 tupnih šol poleg bolnišnic, sirotišnic ln dru gih uvodov.
Anthony Waiae:
Probien določitve spola resen?
________ /
Kako je to, da se ob gotovem Času rodi več deklic kakor dečkov?
tUpo Je na primer to, da se ob mrzlem vremenu rodi pri nekaterih živalih več samic kakor samcev? In kako je dalje to, da je pri-roda ustvarila zakon, po katerem je rojstvo samcev v neki zvezi s počasnejšo, rojstvo raic pa s pospešeno razvojno stopnjo?
Znanstveniki že dolgo iščejo temeljne zakone, po katerih bi bilo moči v naprej določiti spol novorojenca. Izčrpno so študirali posamezne razvojne oblike nekaterih živali, hon, si tako pridobiti natančne podatke, ki bi se daü splošno uporabiti. Nadejajo se celo, da bi mo-gli te novo življenske zakone uporabiti tudi za človeka.
PriliČen napredek na polju proučevanja! spola bi utegnilo biti odkritje dr. Arthurja M. Bante iz longislandskega laboratorija v New Yorku. Dr. Banta je odkril pomembna dejstva pri svojih poskusih s povodno bolho. To drobceno bitje prav za prav ni bolha, ampak neznatna živalca, ki je obilno zastopana v vseh ribnikih in mlakužah na svetu. Bolho jo imenujejo zato, ker se pri plavanju sunkoma giblje. Ta živalca je za ribe velike važnosti; po- | membna pa je tudi za nas, ker nam pomaga pri raziska vanju skrivnosti podedovan ja in določitve spolov pri novorojencih.
Posebno zanimivo je liri povodni bolhi to, da samica lahko rodi tako s pomočjo samca kakor tudi brez njega. Ta pojav je v znanosti znan pod imenom parthenogeneze ali deviške roditve; opažali so ga že tudi pri nekaterih črvih, dalje v življenju rastlin in pri mravljah, Čebelah in osah. Pri opazovanju teh povodnih bolh je dr. Banta dognal nekaj zelo zanimivega. Odkril je namreč, da so vsa jajčeca, ki niso bila oplojena, v začetku pomladi rodila samice. V pozni pomladi in v začetku poletja jame voda v močvirjih in ribnjakih upadati; mlakuže postanejo pregosto poseljene, hrane jame nedostajati in pojavljati se začno samci.
V tistem času se zgodi še nekaj drugega, takisto zelo nenavadnega. Samica jame proizvajati nič več mnogoštevilna jajčeca kakor prej, nego znatno manj, a ta jajčeca so oplojena in znana pod imenom "zimskih jajčec". Nasproti poznejšemu mrzlemu vremenu so dozdevno bolj odporna; mati pogine, jajčeca pa ae izvale, toda iz njih pridejo aame samice.
Po sodbi dr. Bante je zelo verjetno, da je priroda razvila metodo, po kateri ostane ro<l povodnih bolh v mrzlih jesenskih in zimskih mesecih ohranjen pri življenju in se jama v začetku pomladi izredno naglo množiti, ko ne zbudi življenje v močvirjih In ribnikih ter napoči ostra borba za ohranitev plemena.
Dr. Banta je opazoval in proučeval 867 v laboratorjiu vzraslih generacij, ki so izšle iz ene same povodne bolhe. Ker so vse te drobcene živalce izvirale iz ene same matere in ker so prišle na svet v razmerah, v kakršnih se sicer rode samice, so bile same dvojčke in so v vsem nalikovale svoji me/eri — razen nekaterih izjem. In ravno izjeme te dolge razvojne črte so zanimal« dr. ,Banto, ker je bašpri izjemah pogosto moši odkriti nekatere točke, ki igrajo vlogo pri pretvorbi živalskih življenskili oblik. Tako je dr. Banta odkril od časa do časa povodno bolho, ki je sicer imela normalno, samo malce navzven upognjeno glavo. Tako živalco je nazval povodno bolho "z izvotleno glavo". Vzel je nekaj takih čudnoglavih bolh in jih sparil; kaj kmalu je videl, da se je pri tem popolnoma uveljavil Mendelov zakon o podedovanju, ker so se značilne lastnosti roditeljev pojavila tudi pri potomcih. Ta izpreme nitev bolhnega tipa je v znanosti poznana pod imenom "mutacije", Druga mutacija, ki so jo odkrili dr. Banta in njegovi asistenti, se jc izkazala še za mnogo važnejšo. Ugotovili so, da je spol odvisen od vremena. V perijodi toplega vremena ae je izvalila samica, ki je n<>-vrgla zalego več samcev. Mladiči, ki so pri*li na svet pri nizki temperaturi, so poginili; om. ki so se razvili v toplem vremenu, so ostali pri tivljenju. To je dovedlo do domneve, da ne mada potrebujejo vode višje temperature, kakor jo ima voda, v kateri živali navadno «ve in ki ne preseza 70 stopinj Fahrenheita. (Palj« n« 3. »trsnl.)
Ameriško življenje _ _
119	'
Čudovita mešanica
Omer Stant, ki tivi v Dublinu, Ind.. i" zadoščenje, da je morda prvi mož v Amerika ki je sam sebi očim. Kako se je to ggwUl«. Nekako takole, če bo mogoče razumeti to družinsko godlo:
SUnt se je otenil s mačeho svoje prve ne. Njegova prva tena je bila pastorka nj^K" ve druge žene. Ob tenitvi je bil star 40 in druga tena 39 let. Nevesta je bila prej dvskrai omotena in ima svoje otrobe iz obeh zakonov Takisto ima SUnt otroke ii svojegs pn» zakona, katerih mati je bila pastorka njeg ^ druge lene. Tako so v novi drutini tri skti-pine otrok, med katerimi se krita novo sor ^ stvo. V tej novi družini Je SUnt stnri svojim lastnim otrokom in sam sebi je očim Njegovi lastni otroci so polbrat je In j>olse^ svojim bratrancem in sestričnam In oBenrrr strici in tete!
Mešanica bo pa še večja, ko pridejo otn* it novega zakona. Za to kompliciranost. * prihaja, bo treba visoke matematike.
f ftrtek, it. aprila.
Vesti i? Jugoslavije
Koncert črncev v Ljubljani
V sredo, 26. marca 1930 je i-Biel v Ljubljani Bvoj koncert jekstet črncev, ki bo znani po i-roenu "Utioa Jubilees Singers". Koncert je bil zelo dobro obiskan in na njem so peli štirje ali pet ¿mcov svoje pesmi v angleškem jeziku/ Pesmi so se nam zdele nenavadne, skoro da enoglasne, vendar za uho precej ugodne. Publika je pevcem burno aplav-dirala. Med odmori je predvajal cn črnec v kostumu s spremlje-vanjem banje in klavirja ali pa banje same črnske pleae. Banja j« publiki zelo ugajala. Kritika je bila med publiko deljena: e-ni so se zavzemali za to, da so ti nape vi pač zamorski in ne naši, lato ne prijajo našim ušesom; drugi so pa zopet izjavljali, da je vse skupaj bil "Cirkus" in so bili proti onim, ki so kazali nn objektivnost, češ saj Jie poznamo črnskih pesmi in zato ne moremo tako kategorično vsega odklanjati. Zanimiva, je kritika Slavka Osterca, ki jo priobČuje v "Slovenski narod" in se glasi:
Ne vemo, če so črnci zaslužili tako "zafrkacijo". Publika je bila drugega menja.
[)r. Josip Mantuani — 70letnik
Danes, 28. marca 1930 praznuje ptofesor in bivši ravnatelj ljubljanskega muzeja dr. Josip Mantuani svojo 701etnico. Rojen leta 1860 v Ljubljani je po kontnih vajeniških učnih letih (bil je namreč kolarski vajenec) od-iel iz delavnice v gimnazijo, ki jo je končal in se potem posvetil fia Dunaju študiju zgodovinskih led, zlasti zgodovino umetnosti, ki jo je menda študiral kot prti Slovenec. Leta 18fl3 je bil po lovršenih študijah nameščen na Junajski dvorni biblioteki. Tu se je zanimal zlasti za glazbo. Le-:a 1009 je ibil imenovan po upo-tojitvi Valterja Smida za ravnanja tedanjega deželnega, sedaj Narodnega muzeja v Ljubljani. £a svoje zasluge je dobil še od :esarja častni naslov profesorja. I^ta 1924 je bil upokojen in
nje vodarine, ki je bila znižana na 90% in proračun je bil sprejet kakor že mnogo let ne-sogla-sno. Sicer je to težko misliti^si po tako mnogostranski kritiki, sli govorniki so hoteli manifestirati za mesto in se odloČili z« sprejem.
Kana Galilejska v Ljubljani
, O tej zadevi smo že .lanskega leta precej pisali. Veliko prahu je vzbudila namreč ta zadeva lani, ko so na zaloški mitnici v Ljubljani dognali, da je voz, na katerem je bilo določeno vino za izvoz iz pomerija mesta Ljubljane obložen s sodom z navadno vodo. Ker so bili sodi oz. njih vsebina tranzitni, je morala mestna občina izplačati za vino, ki je šlo iz mesta, ie preje vplačano užitnino nazaj. Seveda je pa bila mestna občina oškodovana, če je bilo uvoženo vino, izvožena pa voda. Sedaj se je višila razprava proti krivcem in sicer no pregledniku finančne kontrole A-lojziju Sattlerju ter Četvorici Dalmatincev iz Most, za katere in s katerih pomočjo je obtoženi Sattler dajal napačna in neresnična potrdila o plačani trošarini oz. o vsebini sodov. Sattler se je zagovarjal, da je padel v nastavljeno zanjko ter tako o-škodoval mestno občino. Občino v Mostah in ljubljanski Oblastni odbor za vsoto 110,096.89 dinarjev, za kar je dobil 6000 dinarjev nagrade. Obsojen je "bil m 13 mesecev robije, soktrivci La-buro Spiro in Leonard na ^mesece težke ječe, Labura Marjan na 2 meseca težke ječe in Zani-novič Krsto na 6 tednov težke ječe.
Rekord za rekordom! Ljubljana, 27. marca 1930. Za senzacijo sledi v naši beli Ljubljani senzacija! Rokoborbe, fakir, sedaj pa še — kakor smo že poročali — Srib Majetič, ki je sklenil igrati na sremsko primo neprenehoma 63 ur! S tem je hotel prekositi svoj lastni rekord, ki je znašal 60 ur. Prišel je v kavarno Zvezdo, kjer ga je go-
>d tedaj dela Te znanstveno lnf^^ «»tavrater Krapež
sprejel z odprtimi rokami in v posebni sobi je začel igrati. Začel je v nedeljo ob 8 uri zjutraj, nehal pa v torek ob 11. uri zvečer. Vsakih pet ur je le dve minuti počival oz. sprejel okrepči-lo. Spremljal ga je prijatelj na tamburici, seveda nepretrgoma ne; vsak drugi komad, ali še manj. Ljudi se je trlo in drlo o-koli njega, zlasti zadnje ure. Ljudje so bili namreč mnenja, da ne bo vzdržal in «o vsled tega zelo radovedno opazovali, kako nanj ta "marter" vpliva. Zelo so ga opazovali: ta je trdil, da je že pol v nezavesti, oni, da je strašno truden, tretji, da se je v teku igranja postanal — a-li fant je godel, da je bilo veselje! Seveda je pri igranju in z granjem telovadil ter delal razne gibe, da bi mu razni krči, ki jih je dobival zaporedoma, ne mogli do živega. V torek, nekako ob 5. uri popoldne, je začel pešati, igral je nekako mehanično in izgledal je .popolnoma izčrpan! Njegov impresario, ki je
cnjiževnp. Je znan umetnostni «odovinar in muzikolog. Napisal je mnogo razprav iz te pano-re in bil urednik več strokovnih
istov.
l<iubl janpski proračun sprejet
V sredo, 26. marca se je vršila »ju ljubljanskega občinskega 'vela, ki je razpravljala o spre-»mu proračuna, o katerem smo leloma že poročali. Seja je bila K)lnoStevilno obiskana in tudi tritike je bilo mnogo, Zlasti je <<l« l mnogo povedati novi ob-in.ski svetnik in ravnatelj kle-ikalne Jugoslovanske tiskarne, iarel Čeč, ki je navajal neenako >dmero raznih pristojbin raz-'ini strankam v Ljubljani. Ta-0 plačuje demokratska tiskarna za luč, ostale Din 6. Sokolu «' odpisuje elektrika, raznim de-"«»kratom se dajejo mestne vož-dasi jmtt občina svojo pri-za gasilski kongres je Din l,MM'iMl preveč, županov repre-' utacijski sklad je previsok, """račun za,odvažanje snega je
"•' Visok, vodarina je previsoka, stal za njim, mu je prigovarjal
in pripovedoval razne stvari, da ga je motil in ga s tem iztrgal napadu letargije. No, približala ne je ura odločitve 11, a Majetič je igral še vedno. Po tem doseženem rekordu se je malo oddahnil, nato sta pa zaigrala s spremljevalcem še "Po jezeru bliz' Triglava" in nato med burnim aplavzom in velikim navdušenjem končala. Spremljevalec je bil popolnoma izčrpan. Nato se je pa moral revež—rekorder še neprestano podpisovati, ker mu neusmiljeni ljudje niso prizanesli. JbVo je dosegel svoj rekord južni brat, o katerem pravijo, da bi mogel igrati še celo noč.
Tajnik aai*terda«ake Interaa-
rijonale v Jugoslaviji
V Beogradu se je mudil 19. marca 1.1 Joh. Sassenbach, tajnik amsterdamske strokovne In-ternacfonale. Tu Je kn^ v dvorani Delavske zbornice preda\anje o položaju mednarodnega strokovnega gibanja. Naslednjega dne Je nadaljeval svoje potovanje v «koplje. Tudi tu Je Imel istega dne predavanje v okvir-
1 opoJ«nllH.	^ umMnj«.
™lh. ^^^^CTI^Ut i i»v4ulmim. Po
/naša 10%, pred vojno le 1 in so »i zato že razna podaja napravila vsled predrage lastne vodnjake, tako to-ar»a "Saturnus", ki noče plače-a,i za vodo mestu Din 220,000, '"vodovanska tiskarna pa Din i0,,0 letno. Tudi elektrika je in si tovarne iščejo e-»'il-e drugod, maloželezniška a izkazuje izgubo, če bi pa r" 1 na ne bila, bi dobilo mesto ">!' / dobička še Din 360,000 u-1 "»><•. ki jo je sedaj U druž-'a ''proššena, veselični davek je n'žan. kinopodjetja plačujejo "■• malo dšvka, le Din 25 dnev-Mestnl pogrebni zsvod ksr ;,î,r"j odkupuje pogrebns pod-1>a. in ko se zadnje odkupi se •novi zopet novo konkurenč-"djetje. Kopališče v Med-" ne nosi ničesar. Tako in o-" kritiko je imel tet. Govo-Ii4 je še cela vrsta občinskih • ' '¡»nikov, med njimi tudi edi-i; ***b»pnlk delavstva v Ijubljan-« m občinskem «vetu. Filip U-ki je povdarjal ds nI rgv-prav, ds se delodajalske or-ije vprašuje pred sestavo
ran. Tajnik Sassenbach je odpotoval is Skoplja v Atene, kamor je bil od funkcijonarjev grškega strokovnega gibanja nujno pozvan. Na poti v Amsterdam se v slučaju, da ne odpotuje po morju ali preko Italije Sassenbach ustavi še morda v Jugoslaviji.
Izključitve delavskih organizacij
Zagrebška Delavska zbornica je izključila: Zvezo oblačilnih delavcev Jugoslavije v Beogradu, Zvezo jugoslovanskih pomorščakov v Splitu in Zveso občinskih in tramvajskih uslužbencev in delaveev za okraj Zagreb v Zagrebu, ker niso izpolni-le svojih dolžnosto do Delavske zbornice. Zvesa usnjarskihh delavcev je bila izključena, ker je izločena iz delokroga zagrebške zbornice, Zveza oblačilnih delav-cev v Zagrebu je pa izključena, ker jo je razpustila policija.
Jubilejna umetnostns razstava
Jubilejno umetnostno razstavo priredi ob svoji 70-lotnici v Jakopičevem paviljonu Srečko Magolič. Razstava bo obsegala 160 od leta 1926 izvršenih in še ne razstavljenih pokrajinskih o-ljnatih slik. Razstava bo odprta od 30. marca do 5. maja. V paviljonu bo na razpolago tudi knjiga "Autogrami lepi umetnosti naklonjenih," v katero naj se obiskovalci vpisujejo. To knjigo bo po zaključku razstave spravila Narodna galerija v svojem arhivu. Videli bomo vsaj, kaj bolj mika našo gospodo: umetnost ali rokoborba. V vabilih pravi Magolič, da je to njegova zadnja razstava, in je zato znižal delom cene, da pojdejo bolj v promet. O uspehu bomo še poročali.
Kako umre delavec
Ljubljana, 29. marca 1930. Včeraj so na Viču odkrili drastičen slučaj smrti ubogega delavca. Franc Galič star 68 let je bil delavec na Viču. Imel je pa malo prijateljev, bližnjih aorod-pikov pa menda sploh ne, živel je sicer zelo osamljeno. GallČa je v sredo zvečer zadela srčna kap v njegovem prebivališču v skladišču nekega vinskega trgov-ca. No, toliko prtijateljev je pa vseeno imel, da so ga začeli pogrešati, vseeno so opazili, da ni nikjer videti takega in takega Človeka, Franca Galiča po imenu. Končno so ga le včeraj našli v skladišču fortvega. Težko je, ako Človek nima prijateljev in če je revež.
Mejna vprašanja z Kumunljo
Iz Bukarešte poročajo, ds je rumunski minister za zunanje zadeve Minorescu interveniral pri jugoslovanski vladi radi razlastitve polja, ki leži na jugoslovanskem ozemlju, a je last ru-munskih državljanov. V letu 1924 se je Rumunska z Jugoslavijo sporazumela v tem, da ae polja rumunsklh državljanov, ki leže na jugoslovanskem ozemlju in obratno, ne smejo razlastiti. Rumunski državljani In posestniki so pa smstrani v Jugoslaviji sedaj kot tuji ditžavljani, katerih posest se lahko razlasti. Na ta način je bilo odvzetih že 50 kmetom iz'Hatsfekla polje.
Ljubijanakl klnomatografi
Ljubljana, 26. marca 18B0. Elitni kino Matica predvaja veliki zvočni film "Atlantic" pod režijo Duponta, v glavnih vlogah pa so Fritz Kortner In Franc I^ederer. Kino Ljubljanski dvor pa predvaja prisrčno veseloigro nemškegs Izvora "Princesa ka-vijara" z Ano Ondro v glavni vlogi. Kino Ideal pa ima enako nemško veseloigro "Medeni tedni" z Lillian Harvey v glavni vlogi. Trije kini, dva gledališča, par delitsntskih odrov In par tucatov več in manj dobrih go-stilen, ps so naši ljubljanski meščani zadovoljnjl.
(spremembe rodbinskih imen
Ljubljana, 26. mana 1930. Bsrrsks uprava v LJubljani Je dovolila Cvetku Dušanu Jakobu, pristojnemu v Moste spremembo rodbinskega imena v Romih. Rnako s# je dovolilo Ivanu Po-*chu. pristojnemu v Ljubljano izprememba rodbinskega imena v Doran.
Hm rimi
Maribor, 26. marca 1930, Včeraj Je umrla pri svojih starših Marica Bezjak. stars 36 let, vdovs po magiatrstnem u-radniku. V splošni bolnici ps je umrl Ivsn fttern, posestnik v Rad vanju.
0 registraciji itoztactv
Protesti proti nameravani registraciji
Upravni svet od Foreign Lan-gauge Information Service je sprejel resolucijo, ki energično ugovsrja proti nameravani registraciji inozemcev in pod vzel je potrebne korake proti vzako-nitvi takega zakona v kongresu,
V	tem protestu na kongres se poujfcft^/da taka registracij^ bi pdNienfla, da bi se izbralo za posebno ravnanje ravno oni del prebivalstva, ki ga hočemo vte-lesiti v telo vsega naroda, in da radi tega tak zakon, mesto da bi pospešil udanost inozemcev do nove domovine, bi zakasnje-val njihovo asimilacijo in naturalizacijo.
Nadalje se poudarja, da bi taka registracija sploh ne dosegla onjh, ki so tukaj nepostavno in radi Igiterih se baje hoče vpeljati, marveč bi izpostavila nešte-vilo nedolžnih inosemcev in na-turaliziranih inosemcev sumni-čenju in sitnarUam ter tako odprla vrata za graftanje, zatiranje in ogorčenosti.
Tudi če bi taka registracija bila le prostovoljna, bi v resnici postala* prisilna, ker bi oblasti silile na registracijo in bi jo nekateri delodajalci zahtevali.
Resolucija poudarja, da načelo registracije je nezdravo, nasprotuje ameriškim idealom in tradicijam in bi povsročevalo zlorabe in še več sla, ko ga registracija hoče baje odpraviti.
Vsled tega izjavlja se nasprot-stvo vsaki taki registraciji, naj si bo prostovoljna ali prlsilnu, in se poživijo kongres, naj odklanja vse predloge za kakršnokoli registracijo.
Troje predlogov sa registracijo
Pred kongresom so trije razni predlogi za regietracljo inozem-cev.	• * »
Zakonski načrt ali bill (H. R. 9101), predlošen od kongresnika Aswella Iz Loulsiane, zahteva, da bi ae vsak Inosemec registriral vpako leto. Pristojbina naj bi znašala $2 za prvo leto in kasneje po $1.Jnosemcu bi se izdalo registracijsko spričevalo (certificate of registry), ki bi vseboval njegovo fotografijo, podpis in druge informacije za njegovo identifikacijo. To spričevalo bi moral inozemec pokazati na zahtevo vsakemu policijskemu u-rsdniku sli sgentu Depsrtmen-ta of Labor. Inozemec mora poročati- vse sretaclje ali obsodbe In njih vzrok, tudi vsako spremembo imena ali zunanjosti. Inozemec, ki je bil registriran za pet let, bi lahko saprosll za državljanstvo brez "prvega pa plrjs," Vssk inozemec, ki se namenoma odtegne registraciji za dve leti, bo podvržen deportacijl.
Predlog kongresnika Cable (H. R. 10207) je sicer manj strog, aH v načelu je ravno tak.
V	senatu je senator Blease (S. 1278) predložil načrt o prostovoljni registraciji. Ta načrt določa, da vsak inozemec, zakonito pripuščen v Združene države za stalne bivanje, bi smel vložiti prošnjo na generalnega priseljeniškega komisarja, da dobi od njega proti plačilu pristojbine $8 potrdilo, da Je bil tako pripuščen. Ta certifikat bi vseboval fotografijo, podpis in naslov inosentea in druge podatke ter bi služil kot dokazilo o zakonitem prihodu. Priseljeniški odsek senata je imel 12. marca zaslišanje o tem predlogu.
Po mnenju Foreign Language Information Service in mnogih drugih člnlteljev bi prostovoljna registracija jiomenjala le začetek prisilne registrscije. Čim se ustanovi prostovoljna registracija, bi se uveljavljala tendenca, da se Ista v praksi vsiljuje vsem, toliko s strani vladnih organov kolikor s strani delodajalcev. Posledica bi bila, da bi bill Inosemci in ne le oni, marveč tudi ameriški državljani, podvrfleni nevarnosti sumnlčs-nja, sltnarlj, krivičnega obdol-ževanja In utiranja.
Ako bi kak delodajalec zahteval od svojih delsvcev, da naj zaprosijo sa takozvano prostovoljno registracijo, imsjo tuksj ns tisoft* ftaosemo v ki. dasi so prišli zakonito, ne morejo dokasatl to vsled pomanjkljivih vladnih ta piskov o prihodu. Pri tem moramo še psaiisHti. da neki predlog prad kongresom bi ns lagal kasni vsakemu delodajalcu, ki bi
vodoma dal delo inoaemcu, ki je tukaj nezakonito, — kar bi aovada le sililo delodajalce, da aa-htevajo "prostovoljno registracijo". Taki inosemci. ki ne morejo dokazati zakonitost svojega prihoda bi bili s tem podvric-ni potrebi "legalizaciranja" svojega bivanja — katero postop-nje ni le jako drago, marveč tudi vsebuje toliko sitnarij in sa-htevkov, da mnogi inosemci niti tegs ne bi mogli doseči. Kdorkoli ne bi imel registracijskega spričevala, bi bil podvršen sum-nji, ds je prišel neaakonito. Po-vrh tega oni inosemci, ki so t>ri-šli nezakonito med letoma 19*1 in 1884 bi ae nahajali v čudnem položaju, da niso podvrženi deportacijl, pa vendarle ne morejo legalizirati svojega prihoda.
Vslic vsemu, kar trdijo zagovorniki registracije, nima ista nič sorodnega s ljudskim štetjem, katerega s vrha Je dobiti potrebne statistične podatke, niti a registracijo voliicev, ki šelijo is-vnševati volilno pravico. Svrha registracije, prisilne ali proato-voljne, ni pomagati inozemeu, marveč ta, da se saaačijo in u-lovijo oni inozemci, ki so tukaj nezakonito. Ta svrha je sicsr po zakonu upravičena, ali ne opravičuje registracije. Ker vlada ni v stanu uveljevljati priseljeniških zakonov, ni dober raslog, zakaj bi se miljonl nedolžnih ljudi izpostavljali sitnari jam, nepravičnostim. nsdslranju, špljo-naži in vsem krivicam, ki bi bile posledice registracije. Registracija bi provsročevsla zlorabe in dajala povod mnogo večjim problemom, kot so oni, ki jih hoče baje odpraviti. F.LJM.
Problem določitve apola rešen?
(Nsdsljsvaajs i I. itrsa!.)
Postavili so mater in hčere v temperaturo 80 stopinj, ki Jim je precej, neugodna. Uspevale so. Nadaljnji poskusi so doka zali, da jim je najbolj prijalo v temperaturi med 77 in H6 stopinjami in da niso poginile, pre den ni temperatura dosegla 110 stopinj. Rod roditeljev pa pogine že pri temperaturi 100 sto pin j. To odkritje je posebno vašno, ker nam nekoliko pomaga pri proučevanju izvora žival skega življenja, ki uspeva v ne verjetno vroči vodi. Dr. Ban ta meni, da bi utegnilo biti mogoča, da se toplokrvne šivali y priro-di niso razvile- v dolgi akllmali zacijski periodi, kakor so mnogi mislili, nego na podlagi Iznsna da nastale izpremombe. Ce je živalca preživela visoko tempe raturo, so potem utegnile nasta ti druge pomembne ispremenv be v isti smeri, dokler se niso prihodnje generacije prilagodi le in vživele v abnormalno viso ke temperatura.
Mnogi menijo, da js proces, ki povzroči te Izpremembe, le slučsjnosten, proces, pri kate rsm pride nemara na snu ugodno izpremembo stotine neugod nih. Taka bitja, ki prispevajo k temu, da se organizem bolje prilagodi njihovi okolici, osta nejo pri življenju in se mnofc** ona, ki se ne prilsgode, so iz gubijena, ker močnejša v svojem boju za obstanuk m* da, da bi se šibkejša razvila, In mora poginiti. Vrhu tega do mnevajo, da so se le na ta način, to je, s pretvorbami, razvile vse nove oblike žIVIjenja. Proučevali sd/udi učinek sožitja mnogih živali v skupnem rasni«* roma tesnem prostoru, lir. Uenta je vael zarod mladih samic, ki so vse izvirale Iz ene edine kepe jajec. Nato Je dal v nekatere steklenice samo po sno samico, v druge steklenice pa je dal po deset samic. Opazi) Je. da Je osamljena samica vrgla samo ženske mladiče, dočlm so v skupinah po deset sožlveče samice rodile 1 samce I samic«-Čim bolj Je skupine povečsl, m bolj Je narasel odsiotrk sameev.
Dalje je opazil, da so samice, ki so živele skupsj, kasneje rodile kakor 'me, ki so bile osamljene, In da le zvišanje produk clje sameev v prvi vrsti pripi-«atl počasnejši produkciji mladičev. To Je dovedlo do domn* ve, da M proizvajanje samrrv utegnilo biti v cveti z zmanjšanjem meUbolltma matere. Dr. Banu Je šel po tej p<*f dalje In namesto, da M rHII "matere v skupinah. Je Hotel dognati učinek nekaterih kemikalij lo znl-tanje temperature, toda aJU ke-

Frank Lukaaelch: ¥
za nase
farmarje
Si 1 I HSMMSHKH
Ns omenjeni način razdeljeni perutnini se tudi lahko boljše postreže, kar je neobhodno potrebno, posebno kadar ae hranijo jajca za valenje In tudi petelini se ne morejo bojevati med seboj in tako so aigurneje jajca oplojena. Peteline navadno ne držimo pri jajčarfcah, pač pa jih držimo posebej, le kadar hočemo oploditi jajca, takrat jih imamo s kurami.
Nekateri perutninarji ne pustijo petelinov pri plemenskih kokoših eell dan, pač pa le do 9. ali 10. ure dopoldne, ker menijo, da so do takrat kure le o-plojene. Po. farmah, kjer Imajo navadno samo po eden velik ko-košnjak. je mogoče pregmliti kokošnjak v oddelke In po teh rasdeliti plemensko perutnino z enim petelinom. Ako ima perutnina islet na prosto, lahko na ta način pusifmo en dan plemensko živino ha islet, drugI dan pa drugo.
Opomniti moram še, da morajo bltl kokoši, kl so pripravljene za pleme, od 10. do 14. dni preje s petelinom, predno se pričnejo hraniti jajca za valenje.
Množino plemenske perutnino sa rejo navadno sami določimo po okolščinah, koliko imamo sposobnih živali sa rejo, koliko jajec potrebujemo in koliko ima« mo prostora; Ako imamo umetni valllnlk, moramo gojiti toliko plemenske perutnine, da se napolni valilniik. prodno so jajca stara čes 10 dni. Starejša jajca kot 10 dni niso sa valenje, ker so prestara. *
Najboljše je prebrati kokoši sa pleme takrat, kadar prebiramo Slabe kokoši od dobrih, pa naj se le to vnfel v jeseni ali pa vsaj v Januarju. Kokoši, katere so Izvršile misatev (golenje)
pozno v jeseni in so izncsle naj-več jajec prejšnje leto in so prenehale z nesen jem drugo leto skosl november in december in zopet pričele, so ns j boljše zu 1 pleme. Najboljše je prebirati uli odbirati plemenske kokoši na sledeči način:
Pojdimo v kokošpjak, kjer so kokoši zaprte in polov i mo vse one kokoši, ki izgledajo najlepše z lepo razvitim telesom In s lepim, polnim in rdečim grebenom kakor tudi one, ki so livah-ne in energične. Kadar smo tako perutnino odbrali, zaprimo jo v poeaben prostor, v h lov, In še tam enkrat dobro presodimo, katere bomo rabili za pleme. Od-raščens kokoši so veliko bftljšo za pleme nego jarice, ker li njihovih jajec se izvalijo močnejši in večji piščanci. Take kokoši smo le preizkusili prejšnjo zimo, kakšna je dobra ali slaba jajčarlca. To si pa moramo za-pojnnltl, da one s pozno mlsuti-ju — golen j eni — so boljše za pleme nogo one s zgodnjo. Kokoši, ki so bile čez zimo prisiljene k nošenju, pa niso priporočljive sa plemensko rejo. Povdar-jam sopst na vprašanje, kaj je boljše Htaniti:. jajca od Jaric. ali starejših kokoši za pleme? Najboljši odgovor Je: Od jaric. kl jih navadno prisilimo k ne-suttju, nimamo povoljnih uspehov, ako hranimo od njih juj-ca za valenje. Od Jajec takih kokoši, jaric, imamo v prvi vrsti navadno slabo isvalltev, mogoče komaj 60%. Dalje so ti piščanci sslo slabotni, le Izjemoma dobimo nekoliko dobrih Iz-mud njih. Ti so tudi veliko bolj podvrženi raznim boleznim, )x>-sebno beli driski, dalje zaostajajo y rasti In energiji Itd.
(Dsljo prihodnji«.)
mlkallje niti snllanja tempera ture nI zmanjšalo pretvorljlvo-stl (smošnost za pretvarjanje spolov ali mstabollsem). Resultat je v obeh primerih ustregel pričakovanju: odatotek samcev se je svlšaL
Ti in podobni poskusi, ki jih je večkrat ponovil, so dovedli do rezultata, kl se docels sklsds s principom, ds je produkcijs samcev, to Je rojencev moškega spola, vživeti s počasnejšim razvoj nI nfmdcesom, produkcija rojencev *<-n»kega spola pa v zvezi z naglim razvojnim procesom. Čeprav bi navedeni eksperimenti utegnili roditi misel, da bi bilo moči vplivati na zoreči'spol s ispremenitvljo vnanjlh življcnsklh pogojev, je dr.' Hanta vendarle mnenja, da čaka znanstvenike še dolga pot, pre den bodo smeli analogno sklepati tudi za više razvite Živali In človeka, ftvoja Izvajanja sklepa dr. Banta takole:
"Hvarlm pred tem, da bi ne ravno skromno odkritje glede določitve in pretvorbe spola pri povodnih bolhah kdo morda tako tolmačil, kakor da bi s tem bila že dosežena splošna rešitev problema določitve spola. Tega mi nikakor ne trdimo; določitev apola pri više rasvitih živalih In človeku je še zelo daleč."
RAZMO
Urs! rsčunarjl. Znsni so v Franciji rsčunsrjh Arnould, Renould in slavni Inapdl. Nemci so imeli snega, ki ni bil nič manj izreden: dr. filozofije Gottfried Rück le. Nedavno Je umrl. NI pa imel samo vroje-nega zmisla za matematiko, marveč Je s njim družil obsežno znsnjs. Mückle si Js mogel zapomniti 200 številk v 7 minutah, medtam ko Je Arnould rabil 66 minut ta isto vajo. KU-ekle se je naučil še 408 številk v 22 minutah in 4M sekundah, 604 številke pa v 44 minutah In 20 sekundah. Preračuni! j« pot 64 prrmlčnlc.' Drugače pa nI dosti iskoristil svojsgs daru. Imel Je nekaj prihrankov, kl so se razblinili e Inflaciji v Nemčt-jI. Preminul Je v siromaštvu, star 61 let.
Konvencija železničarjev Winnipeg, Ksnsds. — Letna konvencija «eleznlških strojnikov, ki so pridruženi Ameriški delavski federaciji, se bo otvorl-la y tem mestu 2. Junija. Dele-gatje se bodo bavlll s vprašanjem starostne pokojnine ln zavarovanjem zoper bresposelnost.
KJK HTA?
4
■ñ
Turist: "Zakaj ne napravijo na tem tako nevarnem risat« svarilne deske ?**
Vodnik: "HvoJ čas smo ¿t |. meti, ker se pa doslej še nihče nI ponesrečili smo Jo z*>pet odstranili." '
Slika predstavlja mojo soprogo Antonijo Frank ln Fr. Brez-nlkarja, katera sta menda skupaj pobegnila Še dnu 22. marca 1030, namreč med časom, ko s#m jaz bil na delu. Odnesla sta $1400 mojega denarja, neksj blaga ln vse listine In spričevala, kakor tudi poročni list ln najhitreje sta odšla in potujutu z mojim imenom in listinami. Mogoče se nahajata v Clevelau-du, O., ker ona Je imela tam svojo prijateljico po imeiiu Ivanko Klun, s katera sta skupno prišli v Ameriko lota 1023 in si več čaaa dopisovali. On je veliko postave, teža 180 funtov, ima siva lasr in Js star 38 let, ter pri hoji stavi stopala noge notri In doma jr nekje bllso Trlsivelj, On je bil član pri društvu na Hllckville, Pa. Ona je majhne postave, doma is Prilaza pri ftt. Petru na Krasu in njeno dekliško Ime je bilo Hamsa. Jaz sem vso stvar naznanil tukajšnjim oblastem, kl Ju tudi zasledujejo. Onjenel rojake prosim, Če kdo ve za ujih naslov ali 6e Ju kdo Izsledi, da to nemudoma meni Javi In obenem obvestite poliei-Jo. Dsl bom $60.00 nagrade o-nemu, ki to izvrši. Jas sem čisti društvs št. 216 BNPJ. Thom Frank, P. O. 444, Parnassus, Pa.
SeVERA r SORh
Ivan Molek:	■.
med BRATI
Eno dejanje.
ZEN A: Sitnobe »o res—toda agenti morajo' tudi živeti. To je njihov business. Pomisir, če bi liil ti agenti . . . Agent, ki sem ga orne-nila, je od zavarovalne družbe. Bil je tukaj TMKlnevu in rekla sem mu,- naj pride zvečer in »e pomeni a teboj. Pravi, da bi nas zavaroval za jxmmrtnino. Nismo Ae nič zavarovani. To
je |K»trebno.	...
BRATlC: Seveda je potrebno. Vse je potrebno, samo ¿e je denar .. . Sirup avete Nože je tudi potreben . . . ŽENA: Kaj je potrebno? BRATlC: Nič! (Zvonec zapoje.) ŽENA: Aha, je že tukaj, agent! To je on.
(Hitro odide.) BRATlC (vije roke): Agent, agent, agent!
(Zagleda se v časopis.)
ŽENA (se vrne in za njo agent Kufer s torbici) v roki): To je moj mož.
KUFER (govori počasi in pojoče): Dober večer, gospod Bratič. BRATlC: Noben gospod! KUFER: Mister Bratič.
BRATlC: Mister tudi ne. ŽENA: Tak ne šali se. Carli, to je mister Kufer, zastopnik družbe—katere družbe, prosim?	•	J
KUFER: Squeezeithard Life Insurance Company.
BRATlC: Kako, prosim?. KUFER (zloguje): Squeeze-it-hard Life. BRATlC: Dobro ime! Sedite, prosim, pa mi povejte kaj o vaši kompaniji.
KUFER (sede poleg žene na davenport): Damm je navada, da vsakdo zavaruje svoje življenje. Kajti nihče ne ve ne ure ne dneva... Tako pa je človek brez skrbi, če je zavarovan alf "inšuran" kakor pravimo v Ameriki. Po-nebno, če je Človek oženjen In ima družino pa zavaruje vso družino—oh, kako dobro je to! Človek dela brez skrt)l, hodi brez skrbi, potuje brez skrbi in spi brez skrbi. Da, "inšurenc" je čudovita stvar, čudovito dobra stvar. Z EN A: Bes je dobra stvar! BRATlC: Resnično dobra stvar—za nekoga. KUFER: Koliko vas je v družini? Z ENA: Štiri; jaz in on, moja sestra in' mali. Eno leto je star, toda iiv za tri druge. Jaz ne morem nikamor iz hifte samo zaradi njega. Ce ae bomo "inšurair—in gotovo se bomo, o tem nI dvoma, kajne, Cftrli—bomo "Aur" tudi malega. Kako pa gre ta reč, mister
Kufer, koliko ae plačuje ln kako ln---
BRATlC: Oprosti, draga, ali nisi prej rekla, da si povabila mistra Kufra, naj pride zvečer k nam, da se pomeni z menoj ? ŽENA: Da, saj sem rekla. BRATlC: Torej pusti meni, da jaz poizvem kako gre ta reč * ..
ŽENA: Ilihl, kako rad se AaliA, ti mrha mrhasta!
KÜFER: Oprostita, Jaz rad povem obema kako trre ta reč. Cisto enostavno gre. Nofoe-. nlh sitnosti ni. Danes vas vplAem in plačate takoj premijo, v par dneh vas obišče zdravnik In potem dobite .police. Nobenih sitnosti. Edino vprašanje je, za koliko ho hočete zavarovati, To Je glavno, in potem — — BRATlC: Potem Čakamo smrti — ŽENA: Oh, kako se ti rad AallA! KUFER (privleče listine iz torbe): Torej vas zapišem.
IIRATIC: Počakajte malo. 7.ENA: Zdaj ve* kako gre ta reč, zakaj bt čakal?
(»INA ln KOREN z desne. (¡INA: Rojak te »če, Carli. BRATlC: Kaj? Spet agent?
KOREN (mlad in prijazne zunanjosti): Dober večer. Oprostite, jaz nisem noben agent. Kakor vidim, sem prišal v napačno hišo. Iščem
brata Kebra. 2ENA: O, Keber stanuje v sosednji hiél na
levo.
KOREN: Hvala. Ta ulica mi ni dosti znana in človek lahko zgreši hišo v temi, ko ne vidi številke. Oprostite torej, da sem vas motil. Brata Kebra moram najti še nocoj. Mialim, da ne bo hud, ako že spi—«aj mu prinašam denar. BRATlC: Kaj?
KOREN: Ce iščem človeka, ga moram najti. Sitno je hoditi dvakrat s čeki naokrog ljudi. BRATlC: Vi ste pa zanimiv človek, ki nosite
denar okrog ljudi. Takih še ni bilo v mojo hišo. Vsak agent, kolikor sem jih do danes videl, pride naokrog samo zato, da denar od-neae. ' Jaz b^se rad seznanil z vami. ŽENA: Hlhihi, ne zamerite, rojak, moj mož
ae rad šali.	,
BRATlC: To ni ¿ala, če rojak nosi denar ljudem. (Korenu.) Sedite, prosim.
KOREN (sede na desno): Prav rad, toda oprostite, jaz nisem noben a«ent. Jaz sem Koren, tajnik društva Slovenske narodne podporne jednote. Brat Ksber je naš član. Zadnji mesec je bil nekaj bolan in zdaj mu nesem ček bolniške podpore. To ni nič posebnega. Vsak teden nesem kak ček. To ni nič; to je moja dolžnost. Se vesel sem, ker vem, da vsakdo potrébuje denar. Gotovo ste tudi vi Član kake jednote.	. 7
BRATlC: Ne, nisem še. KOREN (veselo): Prav, da sem prišel. Ali vas lahko predlagam na prihodnji seji? ZENA: Mi se bomo "inšurall.'l KOREN: Saj tudi mi "inšuramo" za vse: za posmrtni no, za bolniško podporo, za poškodni-no, za operacije, za porod, kadar imate malega —vse aorte "inšurencev" je pri nas.
KUFER: Dobro, rojak, zdaj pa Ae povejte kako veliki so asesmentl pri vseh, jednotah, ne namo pri vaši!
BRATlC: Oprostite, rojak Koren, pozabil sem vam predstaviti tega gentlemana. To je mister Kufer, agent zavarovalne družbe—družbe, katere družbe že? KUFER (poje): Squeeze-it-hard Life. KOREN: Ojaaa. (Vstane in sti§ne Kufru roko.) Drago mi j«, mister Kufer, da vas poznam. Slišal sem že o vas. Kako kaj vaš business?
. KUFER: llvala, dobro.
KOREN: Me veseli. Rekli ste, naj povem o asesmentih. Naši asesmentl so morda večji od premij vaAe drušbe, imamo pa veliko podpor in drugih ugodnosti, ki jih vi ne dajete. Le priznajte! Jednota daje Izredne podpore, ki jih vi ne poznate. BRATlC: Zanimivo!	t
ZENA: Počakaj malo! KUFER: Res so podpore, ali koliko prepira
je na sejah zaradi tistih podpor. Pri nas se nič no prepiramo. •
KOREN: Seveda se ne, ker nimajo zavarovanci ndbene besede! Zavarovanci morajo samo plačevati In molčati. Kjei' so prepiri, tam je beseda. Ali poznajo zavarovanci pravila vaše družbe? Ne, ker se ne smejo brigati za nje! Pri jednoti je v»ak član kompanist; vsa oblast izvira Iz članstva. V jednoti je demokracija. Člani sami narekujejo pravila in volijo upravo. Insurance company je pa gol business. To je tako kot jeklarska družba, banka ali mesarska družba za šunke, mast ln klobase. Edini delničarji so gOHpodarji. Vse gre v svrho privatnega proflta. In če družba bankrotira valed slabega gonpodarstva aH prevelike konkurence, se zavarovanci obrlAejo za vse, kar so vplačali. (Konee jutri.)
ne podrobnosti in pretehtaval svoje odgovore nu {uusprotniko-ve ugovore. *m<
Nenadoma ga je tuj glas zmotil v razmišljanju:
"Halo, Chester!" je začul klic pokraj sebe.
Pred njim je stal Američan irakega tipa z gladko obritim obrazom in sinjim!;očmi, ki so bile tako neprodirne, da je bilo iz njih Izraza moč||*klepati na neumnost kakor na razumnost.
"Halo," je odvifcil odvetnik, — "toda jaz nisem Chester."
"Cesa ne poveste j" se je začudil Irec. "Saj ste vendar odvetnik?"
"Seveda!"
"In niste nedavno tega zagovarjali nekega Črnca? Ali ne veste več? Tako nekako pred pol leta?"
"Seveda vem! Toda moje imo Je Fever In ne Chester."
"Cesa ne poveste!" je ponovil Irec — "Spomnite se: porotniki se nUo mogli zediniti."
"Točno, točno!"
"Tak poglejte: jaz sem bil tisti ki nisem pritrdil ostali enajstorici. Oni so hoteli potrditi obtoženčevo krivdo, jaz pa ae nisem dal omehčati. Mislil
aem namreč, da ste vi Chester."
"V kaki zvezi pa je s tem moje ime?" J
"Glejte, pred nekaj leti sem bil v neki zadevi zaslišan kot priča in takrat je bil mladi odvetnik Chester zelo vljuden t menoj in me ni dolgo zadrževal. Tedaj sem sklenil, da se mu o prvi priliki izkažem hvaležnega. Bil vam je neverjetno podoben, ta odvetnik."	11
"No, in?"
"In tako s^m si mislil, da ste vi — on, in pri tej sodbi sem tudi ostal in sem se odločno potegnil za vašega klienta, tistega Črnca. Tak niste Chester?"
'Prav gotovo ne!" se je zasmejal odvetnik.
"Hm . . . čudno, zelo čudno." je zamrmral Irec. "In kaj se je zgodijo s črncem?"
''Ne vem — po vsej priliki je že davnp končal na električnem stolu."
"Tjakaj je tudi spadal," je prepričevalno menil Irec in je razočaran odšel.
REDKA PRILIKA
Proda se v starem kraju v zelo prometnem kraju Jugoslavije lepo posestvo. Velika hiša, v kateri je bila dolga vrsta let gostilna in zaloga z vinom in lesna trgovina. Velik sadn vrt, njiva in travnik, pripravno, za skladišče lesa. Proda se tudi lep gozd, dva dela sta v Ja-vorniku in en del je pri Jerši-čah. Za vsa pojasnila obrnite se do lastniku na naslov: Anton Ziherl, 6009 St. Clair Ave., Clevelanfl, Ohio. i (Adv.)
Četrtek, 17. Aprila. KOLEDARČKI
Na rokah imamo še neki] Koledarčkov £LNJ>J. in it«, nejo po 25c komad. Kdor iUeli imeti enega ali več, naj hitro poilje naročila zanj. Imamo le 8o kakih 50 koma. dov, torej hitite. Naročil« je podati upravništvu Prosve-te, 2657 S. Lawndale Ave, Chieago, HI.
Neka tvrdka je v izložbenem oknu razstavila tale napis: "Ne hodite drugam, da bi vas goljufali, pridite k nam."
expresna služba v evropo
preko Hamburga na našlk isAamlfc paralkik *
HAMBURG	DEITTSČHLAND
ALBERT BALLJN NEWyORK
Redna tedenska odplutja. Zmerne cene. Dirketna ialexuUks . sveaa g Jugoslavijo.
Redna odplutja tudi na naših gnanih kabinSklh parnikih
ST. LOUIS, MILWAUKEE in CLEVELAND Za navodila vprašajte lokalnega agenta ali
Hamburg-American Line
177 N. Michigan Avenue
Chicago
mladinski list je tudi za odrasle. ali ste naročeni nanj?
Onip IHmov:
Oprostilna razsodba
Pred newyoršklm sodiščem je stal črnec. Uradno mu je bil dodeljen za zagovornika mladi odvetnik Fever. Crhec se je moral zagovarjutl zaradi tatvi* nt* kovčega v neki veliki trgovini. Zapisnik o njegovem dosedanjem delovanju se Je videl za« dosti enoličen: tatvina, spet tatvini», potvorba čeka, spet tatvl-na, in še ena tatvina . . . Svoje kazni je bil odsedel — eno leto, potem dve, naposled štiri in tu* di zdaj prav za prav ni bilo moči dvomiti o izidu proces«.
Bil je vroč dan. Državni jiravdmk je vedno in vedno ae Kal po čaši z vodo, porotniki so kimali pred se: črnec ne je d<»l-gočasil in si je jel požvižgavati ulično |M»|»e \ ko. Sodnik je r svojim kladivom udaril po mizi in ga str<»go nkoril, in to j< bil najrazhurljivejšl trenutek vsega pfocesa, ki je "nekoliko o-žlvel obupno enolično ozračje pravičnosti.
Mladi odvetnik Fever je ve-drl, d« vsa stvar ni.vredna po-če negi groša: vse je bilo preveč jumio in konec je mogel biti sn-mo eden. Zagovornik je bil pri 7 na tu i h (tovabljen na ol*-h in je n« trimo pogledoval na uro. Ko je prula vr-tu in na njegov za go\..r ji Mr. Fever nastopil *
svojimi običajnimi frazami: milje, ftlvljenski pogoji, nedo-s ta t na izobrazba In slične stvari. Saj Hum nI verjel kar je govoril, In je dobro vedel, da tudi porotniki ne verjamejo, Toda to ga je kaj malo brigalo, da le dineja ne bi zamudil!
Porotniki so ae umaknili k posvetovanju; mladi odvetnik je premišljal: "Zdaj je dve preč. Posvetovali se bodo dvajset ml nut, i»ol ure bo le mnogo. Tri. S sodišča v pisarno — petnajst minut. Potem domov, preobleči se — no, ravno prav bo še.
Toda v njegovo začudenje je minilo trideset minut — štirideset, porotnikov od jiLkoder. Odvetnik se Je vznemiril. Tudi obtoženemu črncu je bila zamU' rta neumljiva. 1'otrepijal Je za« govornika ]*> ramenih ln mu de< jal:
"Zamudil bom vlak."
"Kakšen vlak," ae je začudil zagovornik.
"Vlak v Sing Sing. Saj po-znam vozni red — prav gotovo bom vlak zamudil!"
"Najbrž* kvartajo." Je godr-njal sodni sluga, "fte oprostili ga IkhJo!"
"Nemogoče," je menil odvet nik. "čudno vendarle . . . nerazumljivo . .
Prišel je večer. Naposled — bilo je ie enajst — so ae porotniki (»ojavili \ dvorani pravice.
Na srditih, vznemirjenih
obrazih hI jim čltal, da zgodilo nekaj posebnega. ■In sodnik je izjavil:
"Glede na to, da se porotniki niso mogli zediniti, obtoženca ni moči kaznovati . . . Prosti ste! *e je ogorčen obrnil k črncu.
"Prost? Kako neki? In vlak?"
"Kakšen vlak£'
"Vlak v Slng-Slng! Saj vozi tudi zjutraj!"
"Ven ž njim!" je ukazal aod-nik.
Tako j« prišel osupli črnec na svobodo.
Utegnilo Je miniti pol leta.
Odvetnik Fever je bil le sko-ro )M>zabll na Čudni pripetljaj v sodni dvorani. Toda kadar je pogovor na nesel na razne svo-jevrstnostl ameriškega justlčne-ga aparata, je Fever vselej o-menll tudi gornji slučaj. Storil pa je to na tak način, da se je vsakdo moral preveriti, da je njegov zagovor omehčal sodnike in da je le zasluga njegovega govorniškega daru, da je JiU u bogi črnec oproščen.
Polagoma ne je tej misli tako privadil, da je tudi sam začel verovati v svoj govorniški ta lent. In ta vera mu je dala toliko sam osa ve« ti in moči, da je v resnici napredoval.
Nekega dne je spet hitel t aktovko pod pazduho na sodišči. Bil je docela zaposlen a svojo afero, v mislih j« obnavljal nje-
Ne odrecite si
se Jo
«kaa, a
RESNIČNO RAZKOŠJE V KAJI, ki nič več ne stane! Najpopolnejši, najbolj zadovoljiv užitek kaje, ki je bil kdaj v cigareti—in po običajni cigaretni ceni! Zakaj bi 8e zadovoljili z manjšim, če zamorete imeti končno veselje v kajenju Cantels?
Razkošje Camels se začne s tobakom—najbolj izbrani turški in domači liat, ki ga je mogoče dobiti. Vsa mila, rahla, naravna dobrota tega tobaka je ohranjena in obdržana v posebni mešanici Camel—v harmoniji duha preko vse domišljije, In najbolj moderni in znanstveni načini izdelovanja završe jamščino razkošja v Camels.	^
Privoščite si resnični cigaretni užitek!
Camel
boljša cigareta