Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejemnn volja: Z a celo loto pred plačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za on mesoo 1 pld. 40 kr. V administraciji prejemali veljil: Za colo leto 12 (?ld., za pol leta fi gld., za četrt leta 8 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na doin pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številko veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Seineniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velj:\ tristopna peti t-vrsta: 8 kr., če so tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če so tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cona primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, ncfrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrcdulštvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izliaja vsak dan, izvzemši nodelje in praznike, ob 1/aG. uri popoludno.

V Ljubljani, v sredo 1. junija 1887.
Letnilc
Gabilo na naročbo.
»SLOVENEC",
edini katoliško-konservativni slovenski dnevnik
velja za Ljubljano pri opravništvu ali v „Katol. Bukvami" prejeraan:
Za celo leto predplačan 12 gl. „ pol leta .... (! „ „ četrt leta .... 3 „ „ jeden mesec ... 1 „
Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec.
Po pošti prejem a n za vse avstrijske dežele pa v e 1 j d:
Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. „ pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta . . . 4 „ — „ „ jeden mesec ... 1 „ 40 .
Opravni&tvo „Slovenca".
Rimsko vprašanje.
Večkrat smo že imeli priliko objaviti na tem mestu, da se vedno bolj množe glasovi veljavnih mož v Italiji, naj država sklene mir s papežem. In to željo goje sv. oče sami. V zadnjem konzistoriji 23. t. m. so sv. oče nagovorili zbrane kardinale in škofe. Glede Italije glasi se nagovor: „Bog daj, da vodna želja,skleniti mir, ki ga želimo vsem narodom, koristi tudi Italiji. Tu živi narod, kterega je Bog tako ozko zvezal z rimskim papeštvom in do kterega nam že narava sama priporoča p o-sebuo ljubezen. Kakor smo že večkrat rekli, želimo že dolgo in srčno, da se pomirijo vsi Italijani in k o n e č n o konča nesrečni prepir med državo in rimskim papežem, toda ne na škodo pravicam sv. stola. Teh pravic ni toliko žalil italijanski narod, temveč zarote skrivnih zvez. Ii e č i hočemo, daje edina pot do sprave, a k o rimski papež ni od nobene oblasti odvisen in ima popolno in pravo prostost,
kakor tirjajo vse pravice. Ako se prav presodi, Italija bi ne imela škode, marveč veliko pomoč do blagostanja."
Ideja sporazumljenja pridobiva si tudi med narodom že več tal. V Florenci se je osuoval odbor in si stavil nalogo, sestavljati po vsi Italiji krajevne odbore, ki naj bi med narodom razširjali prepričanje, da cerkev, oziroma rimski papež potrebuje miru in prostosti. To idejo je zadnji čas gorko zagovarjal nedavno umrli dr. Giacomo Margotti, večletni vrednik izvrstnega in zelo razširjenega italijanskega katoliškega časnika „Unita Cattolica". Morda še ni prišel čas miru in sprave, vendar cerkvi in državi preko-ristna ideja poganja vedno močneje kali.
O tem vprašanji je prinesla nedavno nC!ivilt;i Cattolica" jako pomenljiv članek. Najprvo našteje vse različne predloge, ki so se o tem vprašanji pojavili v zadnjem časi, in vse ugovore proti predlogom. Konečno navede štiri glavne točke, na ktere se mora ozirati presojevalec omenjenega vprašanja.
Prva točka je, da papež ti rja le svoje, kar mu je italijanska vlada pograbila brez vzroka in pravice. Papež ni storil nikomur krivice, toraj tudi ni njegova dolžnost, iskati sprave in odpuščenja pri italijanski vladi. Dolžni so oni, ki so mu vzeli deželo.
Drugič je to vprašanje v prvi vrsti versko, ker bistvo njegovo je prostost papeža kot poglavarja katoliške cerkve. Politično je to vprašanje le v tej meri, ker svetna oblast varuje in čuva duhov-sko prostost.
T r e t j i č č u ti j o in spoznajo vsi narodi, ki so v katoliški cerkvi, da mora biti papež v verskem oziru popolnoma neodvisen. Toraj to vprašanje ni le italijansko narodno vprašanje, marveč mednarodno, katoliško.
Iz tega moramo četrtič sklepati, da tega vprašanja ne more rešiti le jedna (italijanska) država, marveč dolžnostjo vseh držav, kjer žive katoliški držav-lj a ni.
Rimsko vprašanje je provzročilo sovraštvo prostozidarjev. Vsled tega tudi ne moremo upati, da je rešitev vprašanja mogoča, dokler imajo ti ljudje, sovražniki cerkve, v rokah moč in oblast. Vendar ne smejo italijanski katoliki zgubiti upanja in poguma. V imenu svoje vere in domovine morajo tirjati, da se konča vprašanje, ki je veri nečast, domovini nevarnost in škoda.
Zmagati mora pravična stvar, treba je le vstraj-nega boja. Vresničile se bodo besede Odrešenikove: „Premagal sem svet."
Govor poslanca V. Pfeifeija
v državnem zboru dne 21. maja 1887.
(Konee.)
Ta zveza bi bila oživljajoč ud med imenovanima mrtvima občiloma. Na eni strani bi zboljšali finančne vspehe obeh železnic, ko bi namreč razširili okrožje prometa, na drugi strani bi trajno zvezali Dalmacijo z notranjimi deželami države. (Tako je! na desuici.)
Državnopolitični vzroki nas silijo, da napravimo to zvezo in Dalmacijo ohranimo v okrožji naše državne polovice. To je tembolj potrebno, ker so dogodki I. 1878. provzročili politične in teritorijalne spremembe, ktere moramo porabiti sebi na korist. (Res je! na desnici.)
Zaseli smo, gospoda moja, poprejšnji turški deželi Bosno in Hercegovino, da smo Dalmaciji pridobili prijazno zahrbtje, da povzdignemo izvožnjo in poživimo vse naše narodno gospodarstvo.
V teh deželah so vsi elementi vspešnega gozdarstva, kmetijstva, rudarstva itd., ki se bodo razcveli po kulturnih in gospodarskih reformah. Treba je napraviti primerna občila in popolniti železnice proti Jadranskemu morju, da se prično trgovinske zveze z Dalmacijo in odpro ugodno ležeča dalmatinska pristanišča živahni trgovini in prometu. (Prav res! na desnici.)
Po svoji legi ob morskem obrežji, s celo vrsto otokov, mnogoštevilnimi dobro zavarovanimi zalivi
LISTEK.
Najbolj smešen dan v g. nadlogarjevem življenji.
(Dalje.)
Kaj sem hotel sedaj? Moral sem ga sam spremiti na lov. Pa ta dan sem hotel biti malo nagajiv. Vzel sem seboj le svojo pipo in palico. Mislil sem, prišel si na lov, toraj le sam streljaj! Šla sva precej daleč po polji, ker gospod trgovec mi je večrat ponavljal, da mora vsaj enega zajca danes dobiti. Čez tri dni pride k njemu neka znana družina in že naprej jih je povabil na divjačino, ktero bodo sam nastrelil.
Ze prav, že! mu mimo odgovorim. Postavil Vas bom že na kraj, da bote lahko na dvajset zajcev streljali.
Debelo drevo je stalo blizo gozda, pota pa so se tu križala.
Bilo je to najboljše čakališče za lov v obližji. Kolikorkrat sem jaz tam čepel še pozno zvečer, ali
zgodaj zjutraj, nisem se vračal prazen — vsaj 300 dolgouhov sem v tistih letih samo na tem prostoru postrelil. — A treba se je tudi dobro skriti. Kakor je žival nespametna, ogne se te gotovo že od daleč, ako te zapazi.
Na ta prostor toraj sem postavil gospoda trgovca. Zatrjevaje mu, kako naj pazi, od kod bode najprvo priteklo itd., odšel sem s psom na polje. Pa bil je pravi križ s takim lovcem. Ko se malo nazaj ozrem, vidim, da je debelo drevo za tega lovca le preozko. Na zgornji strani štrli izza drevesa, kakor kak polumesec, ostanek nekega druzega dela njegovega telesa. No! gospod trgovec ne bo kaj prida dobil!
Hodim tje po njivi in res spodim kake tri zajce k njemu. Opomnil sem že prej, da so se tu njive dotikale skoraj gozda, spodeua žival je hitela memo onega drevesa naravnost v goščavo.
Kakor hitro je pes zavohal divjačino, obstal je, in ko je tudi zajec skočil naprej, ni hitel za njim, držal se jo le mene. Oe ga je tudi gnalo za divjačino, klic: Hektor! tu sem! bil je dovolj, da so je tiho priplazil k meni nazaj.
Pa čuda! strela ne slišim nobenega. Ozrl bi se nazaj, pa se vendar ne upam. Na glas bi se moral in to celo gospodu trgovcu naravnost v obraz, smijati, ko bi zopet videl, kako je meni dobro znano drevo danes na dveh nasprotnih krajih čudo odebelelo.
Grem naprej, morda kako jerebico, ali kaj enaeega spodim, kar zagrmi strel iz puške! Kaj je neki? Skočim na stran, na nekoliko vzvišen prostor, da vidim, s čem ima gospod trgovec opraviti.
Glej ga no! Drvi £ez polje, kolikor mu to dopušča njegovo telo in v razborji zagledam no ravno prehitro bežati lesico. Nisem jo pa vedno imel pred očmi. Žival se je proti meni tako spretno skrivala, da sem le malokrat zapazil njena ušesca in hrbet. — Kesal sem se še le zdaj, zakaj nisem vzel seboj puške. Koliko škodo napravi lesica pri mladi divjačini!' Pa kesanje je prepozno, tudi pes nič ne opravi. Le gospod trgovec drvi za njo, kakor bi bil besen, izstreljeno puško drži za cev in kriči: Lesica, halo lesica ! gospod nadlogar, lesica ! lesica !
Da bi te res lesica vzela, ker tako kričiš! Gotovo nisi še nikoli videl lesice, da za njo hitiš.

iu izvrstnimi pristanišči, poklicana je Dalmacija, kakor dobro piše topničarski polkovnik in admiralski svetnik Libert de Paradis v svoji knjižici: „Das Seewesen in Oesterreich-Ungam", da vtemelji vde-ležbo Avstrije pri mednarodnem prometu iu postane zibelka novega pomorstva in ladijodelstva. Naša domača industrija bo dajala potrebna astronomska in mornarska orodja, kovinske dele in tkanine itd., bosanski bogati gozdi pa izvrsten les. (Prav r^s! n^ desnici.) Ker drugod vedno bolj primanjkuje lesa za ladije, razvila se bo ob našem obrežji precejšnja, notranjim deželam koristna izvozna trgovina s pripravljenimi trgovskimi ladijami. To bo oživilo obrtno delavnost v pristaniščih, kjer sedaj kraljuje smrtna tišina, in pomnožilo se bo blagostanje v deželah, ki so sedaj najrevnejše v naši državi. (Tako je 1 na desnici.)
Velike gospodarske, politično-pomorske in trgovinske koristi nas silijo, da ukrenemo odločne na-redbe — ne malenkostne — da ne bomo morali trpeti velike neizogibljive škode in vrh tega še prenašati britke sramote, da prepozno prihajamo z mislimi, še bolj pa z dejanji. (Prav res! na desuici.)
Vsled tega se mora cesarjevič Rudolfova železnica podaljšati čez Dolenjsko do črte Karlovec-Reka in zvezati z dalmatinskimi, oziroma turškimi železnicami. Pomoglo bi se s tem cesarjevič Rudolfovi in daliuatiuski železnici, ki sedaj ne shajate, da bi donašali dohodke iu se splačevali, zagotovila bi se naši državni polovici gospodarska, politična in stra-tegična ueodvisnost, Dalmacijo pa bi preti nasvetu nekterih nemško - narodnih kričačev (Oujte! Čujte! na desuici), ki jo hočejo ločiti od tostranske državne polovice (Prav res! na desnici), stalno zvezali z državo ter utrdili naš politični in gospodarski vpliv v zasedenih deželah (Dobro! Dobro! na desnici), če nočemo zopet prepustiti glavnega dobička drugi državni polovici. (Prav res! na desnici.)
Seveda bo omenjena železnična zveza zahtevala velike žrtve, ki se pa bodo povrnile, ker se bo okrepčala naša trgovina iu industrija iu oživilo vse naše narodno gospodarstvo.
Visoka zbornica! Lansko leto sem omenil, da se je storil mal pričetek za grajenje dolenjske železnice, ker je konsorcij trgovinskemu ministru predložil načrt za to železnico kot lokalno, in sicer za alternativni progi Ljubljana - Trebnje - Novomesto-Straža in Ljubljana - Žužemberk - Novomesto, obe s stransko progo z Grosupljega v Kočevje.
Na to je trgovinsko ministerstvo zaukazalo dne 3. oktobra 1886, št. 23.76(5, revizijo črte, da se določi, ktera obeh varijant bi imela prednost z ozirom na lokalne in druge razmere iu ktera bi se lažje izvršila. Toraj prvi korak se je storil, da se vresniči železnica Ljubljana-Novoraesto s postransko progo od Grosupljega v Kočevje; izdelani so glavni načrti in proračuni stroškov. Ravno tako so tudi končane druge priprave, treba je toraj le še denarnih sredstev, ki pa seveda ne bodo neznatna. V tem oziru je deželni zbor vojvodine Kranjske v zadnjem zasedanji jednogjasno sklenil, da bo iz deželnih dohodkov dovolil primeren donesek za zgradbo do-leujske železnice s tem pogojem, da država in drugi interesentje dajo v ta namen primerne doneske. Naročilo se je deželnemu odboru Kranjskemu, da prične obravnave in zagotovi doneske drugih interesentov.
Častiti bralec, ti boš morda rekel, da se je gospod nadlogar tukaj z družbo malo norčeval, ker ni verjetno, da bi lovec za lesico tekel. Meni se je to prav verjetno zdelo. Tako sem tudi čul iz prav zanesljivega vira, da sta šla pred kakimi 25 leti dva mlada lovca na lov v takrat še zelo zaraščene gozde pri Škofji Loki na Gorenjskem. Fden bil je spreten lovec, drugi novinec. Spretnejši — naj mu bo ime Karol — reče tovarišu Janezu : Tu le počakaj !
Najbrž tod mimo poteče zajec, ko bi ga ti zgrešil, pride do mene, in mu jaz pošljem on par zrn za kožo. Zgovori in gre streljaj naprej na drugo postajo. Pes res spodi zajca in ga prižene k prvemu lovcu Janezu. Ta še kaj enacega ni doživel.
Zajec in pes sta jo le preurno smukala memo njega. Ta dirndaj spravi tudi lovca iz pravega tira. Še on jo pocedi za njima, glasno klicaje: oh zajec, zajec! Karol, oh zajec! Seveda je puško krepko tišai v roki, kakor vojaki, ko jim povelnik zapoveduje: „ln die balanc! Laufschritt!" Za tovarša Karola bil je to tako komičen prizor, ko jo je ta trojica pihala memo njega, da ni mogel streljati.
Gotovo je toraj, da bo kranjska dežela do skrajnega napelp svpjje moči in si naložila velike denarne žrtve, akoravno je ubožna, da dobimo vsaj jeden kos železnice. Visoko vlado p^i prosim, da odločno in vstr^jno podpira delovanje kranjskega deželnega odbora, da bo Dolenjska vendar jedenkrat rešena more, kj jo tlači, in to je pomanjkanje prometa. (Živahna pohvala na desnici.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 1. junija. Notranje dežele.
Prestolonaslednik cesarjevič lludolf pride še to poletje kot poveljnik divizije v Gradec.
Listi poročajo, da bota finančni minister dr. vitez Dunajevski in naučni minister dr. plem. Gautach imenovana barona.
Gospodska zbornica je vsprejela včeraj v drugem in tretjem branji državni proračun in finančno postavo za I. 1887., dalje postavo, da se ustavijo porotne obravnave v Kotaru. Potrdila je konečni račun za 1. 1886. Potrdila je brez debate pogodbe z Grško, Belgijo in Dansko, postavi o lokalnih železnicah in ogersko-gališki železnici. Konečno je miuisterski predsednik grof Tatfe v imenu cesarjevem naznanil, da je državni zbor zaključen.
Vojni minister grof Bylandt-Rheidt je danes prevzel vodstvo vojnega ministerstva. Ko bo končan vojni proračun za leto 1888., pojde zopet na odpust za štiri tedne. Sekcijski načelnik G. M. Wurmb, ki že 13 let vodi vojaške šole, prevzame v jeseni poveljništvo divizije. Tako se poroča z Dunaja.
Na Dunaji so včeraj odkrili spomenik glas-binega umetnika Josipa H a y d n a. Prisotni so bili presvitli cesar, prestolonaslednik Rudolf, več nadvojvod, mnogo državnih dostojanstvenikov in zastopnikov mesta Dunaja.
Po noči od sobote na nedeljo so češki dijaki razsajali pred stanovanjem dr. Riegra in klicali „pereat" Riegru, Clamu in Zeithamer-u. — V Pragi je sklical dr. Gregr shod na binkoštni ponedeljek. Navzoči so bili tudi poslanci grof Kaunic, Tuma iu Tilšer. Shod je otvoril deželni poslanec Tuma z nagovorom, v kterem je očital češkim državnim poslancem malomarnost. Obsojal je Rieger-ovo politiko in končal svoj govor, da morajo češki poslanci nasprotovati vladi ali pa odložiti svoje mandate. Nato je dr. Gregr poročal o zadnjih dogodkih v državnem zboru in ponavljal že zuane besede dr. Riegra. Trdil je, da Cehi niso ničesa dosegli zadnja leta v državnem zboru iu so v resnici le drobtine pobirali pod mizo. Vsled tega misli dr. Gregr, da mora svetu naznaniti besede dr. Riegra. Izključili so ga iz kluba, ker ni hotel s svojimi tovariši slepo ubogati grofa Clam - Martinica. Med govorom pride grof Kaunic v dvorano. Dr. Grčgr stegne roko proti njemu in zakliče: Glejte, tu pride jeden mojih nesrečnih tovarišev. — Ta nejedinost med češkimi zastopniki gotovo ni na korist narodu. Dr. Gregr in tovariši s svojo politiko morejo le škodovati slovanski vzajemnosti.
Zagrebški mestni reklamacijski odsek je sklenil, da ogerski železnični uradniki nimajo volilne pravice, ker so na Hrvatskem le kot zasobni uradniki ogerske države. Kraljevi stol sedmorice je ovrgel sklep mestnega odseka in železničnim uradnikom priznal volilno pravico.
V na saj e države.
Črnogorski knez N i k o 1 a prišel je v ponedeljek na Dunaj s kneginjo Mileno. Spremljajo ju tudi princesiuji Milica in Anastazija in pre-
Od samega smeha celo stati ni mogel, sesedel se je na tla in dolgo smijal.
Tako sem tudi jaz rad g. nadlogarju verjel, da je on že prej nekaj enacega doživel, kakor naša takrat še zelo mlada lovca.
Pa vrnimo se k naši dogodbi nazaj! G. nadlogar nadaljuje:
„Lesica morala je spoznati, kdo jo preganja; zato si tudi ni kaj dosti prizadevala mu uteči. Le par korakov bila je pred njim. Moj pes jo je tudi že zagledal, a ko zapazi že enega preganjalca, če tudi samo na dveh nogah, in ker mu tudi jaz nič ne rečem, ostane pri meni. Lesica se je obrnila čez mali jarek na senožeti, tam je bil napravljen mali bajar, rade so se tam zbirale divje race in gosi. Lesica je spretno preskočila mali jarek, pa trebušnemu trgovcu ni šlo tako gladko. Spodtakne se ob rob in telebi kakor je dolg in širok na zemljo. Glejte, včasih je pa vendar dobro, čo je človek debel. Nič se ni poškodoval, še naglo je vstal in se zopet spravil v tek.
Kako me je smeh lomil, si lahko mislite. Nabite puško! upijem za njim, nabite, stojte in nabite!
stolonaslednik Mirko. Cesarjev pribočnik FML. grof P a ar je pozdravil v imenu cesarjevem črnogorsko knežjo družino. Knez in kneginja sta nosil^ Črnogorsko narodno obleko.
Bolgarski regenti so se takoj po prjhodu v Sofijo posvetovali z ministri in drugimi osebami. Poročali so o svojem potovanji pp deželi. Povsod so bili slovesno sprejeti. Narod želi, da se kmalo skliče veliko sobranje in voli kneza. Sklenili so, da prosijo še jedenkrat evropejske države, naj imenujejo kandidata za bolgarski prestol. — '„Agence Havas" poroča, da bolgarska vlada ne namerava nastaviti svojih zastopnikov pri vnanjib državah.
Srbska kraljica Natalija je iz Odese brzojavno sporočila kralju Milanu o slovesnem vsprejemu. Gubernator je priredil banket, kraljica je prišla v narodni noši. V Jalti ostane do 19. julija. — Srbska vlada je izgnala iz dežele vse bolgarske emigrante, ker so preveč občevali z opozicijo. — Ruski poslanik v Belemgradu, Persijani, praznuje te dni dvajsetletnico svojega diplomatičnega službovanja. Deset let je že v Srbiji. — Skupščina se snide meseca avgusta. Vlada ji bo predložila finančne načrte, da se dobi novo posojilo iu zmanjšajo obresti državnih dolgov. Ker pa se bo opozicija upirala vladnim predlogam in jo bodo podpirali celo na-prednjaki, hoče Garašanin zagotoviti si večino. Vsled tega je razveljavil 21 mandatov opozicije in razpisal nove volitve. Volilno gibanje je živo, in vlada z vsemi sredstvi pritiska na volilce. Združena opozicija radikalcev in narodnih liberalcev je sklenila, da se ne vdeleži volitev, ker ji je nemogoče prodreti s svojimi kandidati. Zmerneji radikalci, ktere vodita Pero Teodorovič in Raša Miloševič, pa bodo priporočili svoje kaudidate. Vlada jih ne bo toliko pobijala, ker skoraj v vseh zadevah podpirajo vlado in se le po imenu ločijo od vladne stranke. Teodorovič upa, da bo še več radikalcev zvabil na svojo stran. Še vedno trdno ne stoji Garašaninovo ministerstvo. Finančno vprašanje napravlja mu mnogo skrbi in mogoče, da v kratkem tudi politično smrt.
Slovausko društvo v Peterburgu je razpisalo nagrado 1000 rubljev za najboljše delo o Mace-doniji. Pisatelj mora načrtati zemljepisne iu narodopisne razmere sedanje Macedonije in se posebno ozirati na posamezna narečja v deželi. Ako delo ne bo ugajalo, razdelile se bodo nagrade od 700 do 300 rubljev. — Bolgarska naselbina v Peterburgu je praznovala slavnost sv. Cirila iu Metoda v stanovanji A. J. Muraneviča. Navzoči so bili: bolgarska častnika Benderev in Grujev, Srb Pašič in general Črnajev. — Tudi na Ruskem se puntajo delavci. V Bahmutu so delavci v premogovih jamah ustavili delo. Okoli 1200 delavcev je razsajalo v okolici. Oropali so pivovarno neke angleške družbe in mnogo vinskih hramov. Delavci so se sprijeli z vnaujimi poslovodji. Trije delavci so umorjeni, 15 jih je težko, mnogo lahko ranjenih; 40 so jih zaprli. — Vsled zadnje postave proti tujcem, mora do 100.000 nemških in čeških zakupnikov v južno-zapadni Rusiji zapustiti zemljišča. — Ruski pravosodni minister je nasvetoval, da se prikrajšajo pravice porotnikom. Načeloma so temu nasvetu pritrdili vsi ministri. Načrt pride pred državni svet.
Francosko ministerstvo je sestavljeno. „Journ. Officiel" je objavil imena novih ministrov. Rouvier prevzame predsedništvo, finance, pošto in brzojav; F a 11 i č r e s notranje zadeve; F 1 o u r e n s vnanje zadeve; S p u 11 e r nauk; M a z e a u pravosodje; Ferron vojno; Barbey momarstvo; D a litre sme javna dela in trgovino; Barbe poljedelstvo. B o u I a n g e r toraj ni v novem ininister-stvu, akoravno je Žid M a y e r v svojem časniku „Lanteme" pretil z občno vstajo. Toda Francozi nočejo slišati o diktatorju. Na Boulangerjevo mest« je prišel general Ferron, ki je bil do sedaj poveljnik 13. diviziji pešcev v Chaumontu, pod Gambetto načelnik generalnemu štabu. Ferrona hvalijo kot vrlega vojaka in se bolj strinja z Boulangerjevimi nazori, kakor Saussier, ki je hotel v armadi odstraniti vse
Pa vse zastonj! G. trgovec kot obseden sopiha za lesico, menda meni, da jo bo s svojo lovsko torbo oplazil. Bližata se bajarju. Polagoma je bil vedno globokeje skopan in z bičkom zarašen. Tje jo krene lesica; ker se ji je po malem vdiralo, je sem pa tje malo postala, kakor bi premišljevala, kam mora sedaj skočiti. Trgovec si misli: utrujena je že, zdaj jo dosežem. Jaz sem pa mislil, zdaj prideta v močvirje, kaj bode iz tega?
V bajarju plavalo jo nekaj divjih rac. Ko zaslišijo ropot, se vzdigne cela tropa in z glasnim krikom odleti. To lovca nekoliko vzdrami. Vzdigne puško in hoče streliti, a nabita ni bila, toraj race brez skrbi naprej lete. Vzdigne svojo debelo roko, krčevito jo stisne in žuga s pestjo racam in lesini.
Ker je prve zgrešil, hoče vsaj lesico imeti. Najbrž gre v vodo in tam vtone! Res jo že prav na močvirnem kraji, prav počasi skače od ono grude na drugo, lovec pa le še dirja za njo. Noge se mu vdirajo že do členkov v blato, a tako blizo je žival, že vzdigne puško da bi jo vsaj po repu oplazil.
(Daljo prih.)
Boulangerjeve uaredbe. Fa||ieres je bil že prej enkrat minister notranjih zadev. Desnica ni bila ž njim zadovoljna. Flourens je jedini minister iz dosedanjega Gobletovega kabineta in ostane minister vna-njih zadev. Ko je pred kratkimi tedni Schnaebele-jeva afera vznemirjala svet, pokazal je Flourens, da ljubi mir. Spuller, novi naučni minister, rodil se je na Bandenskem; bil je zaupljiv prijatelj Gambetti, v zadnjem času je zmerneji. Mazeau, pravosodni minister, bil je do sedaj vnanjemu svetu malo znan. Barbey, mornarski minister, je senator iu izkušen mornar. Barbe, novi poljedelski minister, je radi-kaleč in tovarnar. Novo ministerstvo je nekoliko bližje desnici, kakor prejšnje. V zbornici bo imel Eouvier večino, če ga podpira desnica. Zmerni republikanski časniki hvalijo novo ministerstvo; časniki monarhistov so ž njim le primeroma zadovoljni; radikalui in neodvisni časniki pa pišejo proti mini-sterstvu. Radikalna levica hoče takoj interpelovati ministerstvo glede vnanje politike. — Na pokopališči Pere Lachaise so bili 29. t. m. nemiri. Komuuardi so praznovali obletnico, ko je komuna propala. Spri-jeli so se s policijo, ki je zaprla pet oseb. — Do nedelje zvečer izkopali so 74 mrličev iz-pod razvalin pogorele komične opere. V nedeljo opoludne so pokopali 22 mrličev. Za pogrebom so šli Goblet, senatorji, poslanci in mnogo ljudstva. Goblet in Berthelot sta govorila nagrobna govora.
Poročila o delavskih nemirih v Belgiji so še veduo žalostna. Vstaja se vedno širi, povsod po večjih mestih podpirajo delavce meščani in delavska društva. Vlada zbira povsod vojake, drugače si ne ve pomagati. V Bruslji so prišli na sled zaroti anarhistov, ki so nameravali na mnogih krajih Belgije z dina-mitnimi bombami razširjati strah; mesto La Louviere so nameravali popolnoma razrušiti. Policija pa je vjela dva francoska anarhista, pri kterih je našla pisma, in tako zasledila zaroto. V Bruslji so bili biukoštno nedeljo po noči veliki nemiri. Na tisoče socijalistov klatilo se je po ulicah. Policija jih je hotla razgnati, pa rogovileži so jo napali s palicami iu kamni. Več oseb je bilo ranjenih, policija se je morala umakniti. Prišel je na pomoč še jeden oddelek policije, in z orožjem so razgnali razsajalce. Ranjene so bile tudi žene in otroci, ki so rogovilili po ulicah. V Bruslji je bil shod, kjer so se posvetovali o splošni volilni pravici. Z 317 proti 127 glasovom so zavrgli splošno volilno pravico in vsprejeli resolucijo, da morajo dobiti volilno pravico vsi, ki zuajo brati in pisati. Deputacija delavcev v Charleroi pojde h kralju, da mu razloži položaj delavcev.
Italijanski minister Depretis je odgovoril na interpelacijo o blokadi v Masavi, da so vsi italijanski zastopniki pri vnanjih državah dobili povelje, naj blokado naznanijo vladam. Turčija je odbila pismeno sporočilo. — Kakor poročajo listi, posvetovali so se 27. maja italijanski ministrico zadujem papeževem nagovoru. Crispi je ugovarjal, da bi se vlada sporazumela s papežem. — Danes bo uradno imenovan Rampolla kot papežev državni tajnik.
Gladstonejevo glasilo „Daily News" piše o razmerah med angleškimi liberalci in irskimi poslanci: če hoče liberalna stranka prodreti v irskem vprašanji, morajo liberalni prijatelji Gladstonejevi redno in odkritosrčno občevati s Parnellovimi pristaši. V mnogih zadevah te dve stranki niste jedini. Sedaj skušate doseči skupen namen. Ako ga do-sežete, skoraj gotovo ostanete v zvezi. Skupen namen pa ima tudi skupne dolžnosti. Angleški liberalci, ki podpirajo irske zahteve, imajo pravico, da nekoliko nadzorujejo irsko politiko. Vsako napako bodo vladni prijatelji podtikali opoziciji, namreč angleškim liberalcem. Ako pa irski poslanci mislijo, da jim ne koristi liberalna stranka, in morejo brez nje doseči svoj namen, tudi dobro. Ker pa so v resnici hvaležni Gladstoueju, angleškim in škotskim liberalcem, mora biti med njimi vzajemnost. Ako se snide zbornica po biukoštnih praznikih, sporazumeti se mora opozicija, kako naj se rešijo še daljne točke irske kazenske postave. — V Norvichu je v ponedeljek zborovala zveza liberalnih društev. Vsi navzoči so ostro obsojali irsko kazensko postavo. Na Irskem more biti le tedaj mir, ako dobe Irci svojo zbornico, kjer bodo reševali svoje domače zadeve. Dalje se morajo preosnovati zemljiške postave. Zvečer je bil ljudski shod. John Morley je bil glavni govornik. Obžaloval je, da se je razkrojila liberalna stranka. To je najžalostneji dogodek v angleški zgodovini sedanjega veka. Liberalci morajo natančno presoditi irsko postavo vrsto za vrsto in preprečiti vso nevarne in škodljive določbe proti Ircem.
Iz Londona se poroča, da so vse države razun Rusije odgovorile na turško okrožnico glede bolgarskega vprašanja in obljubile, da se bodo o tem dogovorile.
Izvirni dopisi.
Iz Škocijana, 30. maja. Biukoštno nedeljo se je pri nas pričel sveti misijon, kterega opravljajo čč. oo. jezuiti. Ljudstva je vse polno iu od vseh strani hitijo ljudje si nabirat duhovnih zakladov. Najmanjšega otroka iu sivega starčka vidiš veselega k misijonskim pobožnostim hoditi, Gospodje misijonarji
govorijo tako goreče, da smemo upati, da bode sveti misijon mnogo obilnega sadu rodil. Gospodu župniku smo prav hvaležni, da so nam tako lepe in srečne dneve preskrbeli.
Iz Strug, 30 maja. (Errata corrige.) V „Slovencu" št. 117 je bil dopis iz Strug, v kterem je marsiktera pomota in se vidi, da je poročevalec pisal, kar je iz tretjih ust slišal. „Šnops" je velikih nesreč kriv, Stružanstce nesreče pa nikakor ne, ker do dveh popoludne, ko se je nesreča pripetila, niso delavci druzega dobili, kakor vsak eden kozarec jabolčnika in nekoliko kruha. „Likofu se ne pije pred storjenim delom, ampak še le po dokončanem in ga tudi tukaj še ni bilo, ker je še le pol kozolca stalo — tudi pozneje ni bilo „likofa", mesto njega pa strašen jok in stok.
Ne mojster, ne drugi delavci niso bili pijani ali od „šnopsa" brljavi, ker ga pred in med stavljenjem niso dobili. Vzrok nesreče bo preiskava določila.
Stavljenje kozolca se je še le ob 10. uri začelo, procesija prošnjega tedna pa že ob '/a 6- uri zjutraj in je bilo sv. opravilo končano ob 1/i8. uri. Ker prošnji ponedeljek ni zapovedan praznik, sme se po končanem sv. opravilu delati in tudi kozolec staviti po znanem: moli in delaj. Pri takem delu je treba več ljudi, in tudi tukaj se jih je kakih 20 naprosilo, da bi pomagali. Bili so večidel mladi fantje, kteri niso bili še nikdar pri takem opravilu.
Prejšnji dan in večer so bili pač pri kozarcih vina preveč veseli, drugi dan je pa Bog pokazal, da za veseljem pride žalost, in ravno ti so bili poškodovani. Menda ti niso bili pri procesiji, da bi se izročili božjemu varstvu. Eden je bil takoj mrtev, drugi jo je dobro dobil v glavo, ktera ga še vedno boli, dva sta si roko zlomila, eden si je nogo poškodoval, dva nekoliko pretresla, štirje, ki so bili tudi zgoraj, ostali so pa popolnoma nepoškodovani. Ker je bilo vseh več kakor 20 zraven, bodi Bogu hvala, da ni več mrtvih in hujše poškodovanih.
Iz tega se vidi, da ni bil tukaj »šnops-* kriv, kterega se pri nas manj popije, kakor vina, pa tudi vinska pijanost in nezmernost je jako veliko zlo pri slovenskem ljudstvu sploh in posebej še pri mladini na Dolenjskem.	M. P.
Domače novice.
(Presvitli cesar) je podaril občini Češnjice 300 gld. za novo šolo. Pogorelcem v Rad ni pri Slatini pa 000 gld.
(Obris Vodnikovega spomenika) je na ogled postavljen pri g. Petričicu na glavnem trgu.
(Porotne obravnave) pri Ljubljanski deželni sodniji pričele so se danes ob 9. uri zjutraj. Zato-ženih je šest oseb, nad kterimi se bode sodba izrekla, in ti so: Jožef Z a 1 a z n i k in Boštjan B u-k o v n i k. zarad hudodelstva uboja; Jožef Klemen, zarad hudodelstva ropa; Ana Grdonc, zarad hudodelstva umora; Janez B e r c e, zarad spolskega posilstva, in Katra W i 11 m a n , zarad hudodelstva tatvine.
(Razpisana) je druga učiteljska služba na dvo-razredui šoli v Vinici. Plače 450 gold. in stanovanje; prošnje do 25. junija c. kr. okrajnemu šolskemu svetu v Črnomlji.
(Pogozdovalna komisija za Kras) sešla se je dne 3. maja v Ilirski Bistrici. Isti dan do-poludne ogledala si je komisija pogozdovanje hriba „Stražice". Popoludne bilo je ogledovanje „Osojnice" pri Šent-Petru. 4. dne maja v jutro prišla je komisija v Gorenje Ležečo ter pregledala nasade Gorenjih in Dolenjih Vrem, ki so v resnici vzorni. Ta dan popoludne dospela je komisija čez Gabrk v Senožeče. Zvečer odpotovala je čez Razdrto v Vipavo. 5. maja zjutraj pregledala je velike nasade nad Vipavo in Vrhpoljem, po kterih sadike čudovito lepo rastejo in to kljubu silni burji ter nestrpui vročini. Popoludne 5. maja pregledala je komisija nasade za Starim gradom nad Št. Vidom. 6. maja zjutraj bil je obhod pogozdovanih delov pri Postojni. V Postojni je dokončala komisija svoje delo.
(Občni zbor konjarskega odseka c. kr. kmetijske družbe) bil je ob pičli udeležbi 27. t. m. v Ljubljani. V novi odbor so voljeni gg.: grof Thurn. dr. Rudesch, Wild, Jos. Fr. Seunig, Perdan, Povše, Lenarčič. Novo voljeni odbor si je izbral za predsednika g. grofa Tliurna in za njegovega namestnika g. dr. Rudeseha. Želimo, da stopi novi odbor
v tesnejšo zvezo z živinorejci po deželi, kterih napredno delovanje ima podpirati.
(Nove odbore) so si volile podružnice c. kr. kmetijske družbe na Krškem, v Ribnici in v Vipavi. Krška podružnica izvolila si je za prvomestnika gosp. dekana dr. Jurija S t r b e n c a, za prvomestnikovega namestnika g. vikarja Ivana K n a v s a, za tajnika gosp. vodjo Iv. Lapajneta in za odbornike gg. L. A b r a m a, F. M e d i c a, A. R a č i č a, J. T a n c i g a in Š. Zadnika. — Ribniška podružnica izvolila si je za prvomestnika g. dekana in kanonika Martina Š k u b i c a, za prvosednikovega namestnika g. Josipa K 1 u n a, trgovca in posestnika v Ribnici, in za odbornike gg.: Fr. A n d o 1 j š k a, Janeza Zobca, Simona P a k i ž a, Ignacija Mrharja, And. Podboja in Jan. Rusa. — Vipavska podružnica izvolila je za prvomestnika gosp. dekana Matijo Erjavca, za prvomestnikovega namestnika g. grofa Lanthierija, za tajnika g. župnika Ivana ŠkvarČo in za odbornike gospode: Filipa V r t o v c a, Mateja Lavrenčiča, Franca Kavčiča, Lud. Sorreta in And. Dittricha.
(„Kmet.")
(V Šempetru) se je danes odprla s pošto združena brzojavna postaja.
(Spremembe v tržaško-koperski škofiji.) Č. g. Jernej V i t e ž i č imenovan je župnikom v L i n d a r - u, č. g. Karol Miklavčič, duhovni pomočnik pri starem sv. Antonu v Trstu, postal je župnik v Z m i n j u.
(Posnemanja vredno.) O pijaučevanji je dandanes premnogo tožb. Zalibog, da so resnične, naj bi tako ne bile! Kriva temu je dandanašnja razbrzdana poželjivost, kteri se mora po vsaki ceni streči, naj tudi gospodarstvo gine ter se čedalje bolj zadolžuje; ali naj tudi telesno zdravje iu nravnost škodo trpi. Vse to izvira iz brezverue dobe, ker res bolj in bolj gine vera iu toraj zatajevanje, toraj življenje po veri. Drugi vzrok je liberalna doba, ki išče le časnega dobička, peha se le za denar; od tod prosta obrtnija. Vse hoče krčmar in gostilničar biti. Zakaj bi tudi no? Lahkotuo se živi, nekaj zraven zasluži in marsikaj boljšega vživa. Vstreženo je toraj na vse strani. Zarad tega so rastle krčme po liberalnem postavodajalstvu kot gobe po dežji. Prilika stori tatova, pravi prislovica; res, naj gre človek komaj uro daleč memo deset krčem, ni čudo, če se pri tej ali drugi spodtakne. V deseto stopiti že zasluži, ker se je devetkrat tako možato premagoval! — To so že sicer marsikje spregledali, a zboljšali niso ničesar, ker po spoznanji niso ravnali. — Ame-rikanci pa so tudi v tej reči, kakor v marsikteri drugi, odločniši. Tako so v Masahusetcu (v severni Ameriki) sprejeli nasvetovan predlog, da se sme na 500 prebivalcev le eno dovoljenje za krčmarsko obrt podeliti. Potem takem bi v Ljubljani ne smelo več biti, kakor 54 krčem — no. to bi bilo saj nekoliko primerno! Vemo za male župnije po Kranjskem, ki so imele v stari dobi po S00 do 1000 duš, pa le euo, k večemu dve krčmi; sedaj v novi liberalni dobi imajo še zmirom toliko duš, ali kakih 20 do 30 več, a krčem pa po 8, 10 in tudi več. Po-snemajmo Amerikance iu kolikor toliko bode boljše. Kdor prepreči priliko za greh, prepreči večinoma tudi greh.
Razne reči.
—	Angleška kraljica Viktorija praznuje to leto petdesetletnico svojega vladarstva. Prebivalci mesta Melburna darovali bodo kraljici krono z avstralskimi dijamanti. častniki vojuega brodovja ji bodo poklonili dva brodiča od srebra. Jeden brodič predstavlja ladijo „Britania", ko je bila izpuščena v morje leta 1837. pri nastopu kraljice Viktorije; drugi predstavlja oklopnico „Victoria", ki je bila nedavno dogotovijena.
—	Lahki način, mnogo opic n a -s t r e 1 i t i, poznajo nekje v Afriki. Od tam prišli lovec je pripovedoval, kako je gorile streljal. Vsakdo ve, rekel je, da opica posnema vse, kar vidi. Na-to sem jaz stavil svojo umetnost, gorilo (najhudobnejša in za človeka najnevarnejša opica) končavati. Ker sem opazil, da se je kak gorila na veji zibal, sem samokres brez svinčenke na prsi si nastavil, vstrelil ter' se zvrnil — se ve, da kmalo vstal in odšel. Pa pustil sem tam drug samokres s svinčenko uabit. Opica pride kmalo za menoj; si ogleda nevarno igračo, nastavi na svoja prsa iu vstreli. Zvrne se pač, kakor jaz, a ne vstane pa ne, kakor jaz. Tako sem pokončal mnogo nevarnih opic. — Se ve, da je ta lovčeva; če tudi afrikanska.
fjc\odčeva esenca
AtJ£. |ekarjaP]CCOhja
i	. Ljubljana.
—	Dvomljivo naznanilo. Stekel pes je popadel danes dopoludne krojača ter ga nevarno ranil, ker ni nosil torbe. To se toraj naznanja, da se ve vsakdo nesreče varovati.
—	Četrt milijona svinčnikov potrebujejo v Ameriki vsak dau po preračunjenji nekega številoslovca.
TeSe^rami.
Pariz, 1. junija. O priliki vojaško svečanosti zbralo so jo pred opero več tisoč ljudi in so klicali: „vivo Boulanger!" Policija jo vzdržala red. Okoli dvesto ljudi šlo jo v Elysee, da tirjajo zopet Boulangera kot vojnega ministra; policija jih jo razpodila. Okoli polu eno ure je bilo vso mirno.
Hamburg, 1. junija. Požar jo uničil včeraj zvečer šest skladišč na obrežji. Zgoreli ste dve angleški ladiji, mnogo drugih je poškodovanih. Škode je več milijonov.
ITmrli so:
27.	maja. Jožefa Kiric, šivilja, 17'/j lota, Karlovska cesta št. 11, Phyothora.x.
28.	maja. Antonija Tertnik, krojaeeva hči, 21/, leta, Slonovo ulico št. 24, škarlatica.
29.	maja. Pranja Sedoj, šivilja, 23 let, Ulico na Grad št. 5, jetika. — Janez Cerar, natakarjev sin, 5*,'3 lota, Kolodvorsko ulice št. 29, Variola. — Viktor Kranjc, krojačev sin, 3 leta, Karlovska cesta št. 11, Pnoumonia.
30.	maja. Marija Sluga, železniškega čuvaja vdova, 58 let, Strmi pot št. 2, Marasmus. — Irma Grajžar, slamnikarjova hči, G let, Streliške ulice št. 14. škarlatica.
V bolnišnici:
23. maja. Matilda Juhn, uradnikova žona, 45 let, jetika.
29.	maja. Alojz Kos, delavec, 42 let, katar v črevili. *
30.	maja. Jakob Bergant, tosar, 45 let, jetika. — Karul Zupan, hlapce, 41 let, vsled prizadeto telesne poškodbe. — Marija Jelovčan, kajžarjova žena, 57 let, Fottcmbulio.
T u j c 1.
30. maja.
Pri Mali&u: Prigelhof, Kump, Lowy in Kaiser, trgovci, z Dunaja. — Alojz Bukovsky, zasebnik s soprogo, iz Brna. Fr. Kaiser, potovalec, iz Maribora. — Knez Vroda, zasebnik, iz Trsta. — Janez Balistra, zasebnik s sinom, iz Trsta.
Pri Slonu: P. Steinbiinsol, zasebnik, z Dunaja. — Ad. Neuberg, potovaloe, iz Ogorskega. — Adalbort Kulp, župan, iz Kroraeriža. — Iiudolf Kulp. uradnik, iz Gorenje Štajarskega.
—	Henrik Kulp, inženir, iz Št. Vida. — B. Schuster, okrajni komisar, iz Beljaka. — Jožef Friodrich, inženir, iz Beljaka.
—	Frid. Stumbergor, uradnik, iz Sraarija. — Deinoter Duma, pekovski mojster, s soprogo, iz Maribora. — Gustav Dolenc, trgovec, iz Maribora. — Alojzij Vromšak, posestnik, s soprogo, iz Kamnika. — V. Klienor, posestnik, z Bleda. — Steinbcrger in Obenvalder, tovarnarja, iz Domžal.
Pri Bavarskem dvoru: Frane Tomšič, stotnik, iz Karlovca. — Jožef Bitenc, posestnik in Ivana Dobnikar, kuharica, iz Medvod.
Pri Južnem kolodvoru: Janez llornark, posestnik, iz Krumlova. — Zdenkar in Ostadae, notarja, iz Češkega. — Janez Biermann, uradnik, iz Kočevja. — Fr. Žužek, inženir, s soprogo, iz Kranja.
Pri Avstrijskem, čaru: Janez Križnar, posestnik, iz Kamnika. — Franc Knez, trgovski pomočnik, iz Tržiča. — Antnn Morsol, trgovski pomočnik, iz Ivanovca. — J. Hieko, gozdar, iz Javornika.
Yr(>in«iisk<» sporočilo.
Ca	II
s» Cas Stanje	S
a	.sag
-—-- Veter Vreme
............■ zrakomora toplomeru	_2
opu/.o\anja T mm pll',:olzij„	S g
— T.~u. zjut.l 736 25 +19 0	si. zap. sk, jasno I
30.2. u. pop. 736-22 +212	sr. zap. „ 0 00
9. u. zvee. 737-14 +15 0	«1- zap-__
17. u. yut. 737 04 +17-6	si. svzli. jasno
81. 8. u. pop. 735-98 +23 6	sr. jzap. dol. jamo 0 00
9. u. zvee. 736 70 +16 6	si. jzap.
V ponedeljek deloma jasno in veterno. — V torek zjutraj krasen dan, čoz dan deloma jasno, zvečer oblačno. Srednja temperatura oboli dni 18-4" in 19'2" 0., oziroma za 1'6° in 2 3 nad norinalom.
S>unu$Mku bors«,.
(Telegralično poročilo.1
1. junija.
Papirna renta 5% po 100 gi. (s davka) 81 gl. Sreberna r 5 % „ 100., (s 16% davka) 82 ,
4 <> avstr. zlata renta, davka prosta	112. Papirna renta, davka prosta 97 .
Akcije avstr.-ogerske banke	8^5
kreditne akcije ...	.	283
London.......127
Srobro.......—
Francoski napoloond......10
Cos. cekini.......5
Nemške marke	62
40 kr.
75 „
.10 „ 05 „
08'/, " 90 „ 37 •/, „
Da omogočim vsa-koiim omisliti si, kaljo v vsaki sobi naj-praktičnojo in naj-lopšo, nastavil sem svojim divuiiom za malo času nizko ceno
2 > gia.
Moji divani proobločeni so z modernim, trpežnim blagom, ki no izgubi barvo. Zn dobro delo se Jamči. Divani imajo pod sodožom predalo, a na zahtovanjo izdolujem jih tudi brez istoga. Kesulin kupcem na dožoli ipošljem, če želijo, uzorce blaga franko. Gornja nizka cena velja le /a malo časa, toroj prosim, so pravočasno oglašati z naročili, za ktorih najboljšo izpeljavo se jamči.
Aufou Obreza,
tapeciral' v Ljubljani, Ključarske ulice štev. 3.
Vsa v mojo stroko spadajoča dola, n. pr. salonsko garniture, žimnice, posteljno ulogo itd., izdelujejo so po ceni, brzo in solidno. Popravo v mestu in na dožoli prevzemam in izvršujem na občno zadovoljnost.	(17)
Ceniki s podobami na zahtevanje zastonj in franko.
Bober postranski zaslužek
od 100 do 300 gld. na mesec si lahko vsakdo brez kapitala in brez vsakoršno rizike pridobi z razpečevanjem postavno dovoljenih srečk. Ponudbo v nemškem jeziku naj so pošiljajo na glavno menjiško družbo Adler & Comp. v Budapeštu.	(C)
no omogoči ozdravitev samo premožnemu, marveč tudi najubornejšemu bolniku. Popolnoma pravici v čast imonoval jo jo noki visokočastiti gospod duhovnik „pravo roko Božjo", ker polajša in ozdravlja najhujšo bolečino in najnovarnojši bolezni, tor odstrani, ako so rabi pravočasno, veliko nesrečo in prihrani tako marsikomu veliko bedo in solza.
Izdelovatolj pošilja jo v zabojčkih po 12 steklenic za 1 gld. :l<; kr. |io poštnem povzetji. Poštnino trpe p. t, naročniki.
V steklenicah po 10 kr. samo v Piccoll-JevI lokami „pri angolju" na Dunajski cesti v Ljubljani. — V steklenicah po 15 kr. v Ki z z i oli-jovi lekarni v Novem mestu in v mnogih lekarnah na Štajarskem, Koroškem, v Primorji, Tirolih, Trstu, Istrij 1 in Dalmaciji.	(3)
Izvožno marčno pivo
-v stoklonionh	(22)
dobiva so v pivovarni Janeza Porlesa v Ljubljani v zabojih po 50 steklenic, steklenice z f'/,„ L.
'/ L
I	»	II /10 1J'
^iv-vivlv
50
Vožnji red cesarjevih Rudolfove železnice.
Is IJabljaiie v Beljak.	1» Beljaka v Ljubljano.
Osubni vlllkl
_	št. 918 »t. 1714	št. 171«	št. 1712 P O 8 tfl 1 fi
J	po nofii zjutraj	dopoldne	zvečer
Liul.li;ui;i j. k..........635	11-40	625
Ljubljana R. k..........6'39	11 45	6 29
Vižmarjo............648	11*56	638
Medvode............6 59	12- 7	6 49
Loka................712	12-21	7- 2
Kranj..............726	12-37	7 16
Podnart ............745	1256	733
Radovljica............8-2	M 4	7-50
Lesce..............811	124	758
Javornik............829	1 46	8 15
Jesenice ............839	157	823
Dovje..............8-56	2 18	840
Kranjska gora ....	9-21	2-48	9 04
Ratoeo-Bela 1'ee ....	9 37	3- 3	9-18
Trbiž..............9-55	320	9-33
št. U0I	št. Ulli	št. 902
Trbiž............358 11 07	341
Tliorl-Maglorn ....	411	3-55
Podklošter............425 11 27	4 11
Fiirnitz..............441 •	4-27
Toplico Ueljak (ostaj.) . .	4 48 •	4-35
Beljak drž. i. (ostaj.) . .	4-54	4 46
Beljak j. k............4-58 11 50	4-50
zjutraj dopoldne popoldne	zvočer
Osobni vlaki
_ .	it. 111.1	št. 1108 it. U.r«7	lit. 1117
Postaie	,,,
d	dopoldni1 popoldne popoldne	zvečer
Beljak j. k......11-51	142 5 08	10 45
Beljak dr/.. /.. (ostaj.; . .	1156	• 5-14	10 58
Toplico Beljak (ostaj.) . .	12 02	• 5 20	1105
Fiirnitz..............1210	• 580	1120
Podklošter............12-24	5- 7 5.50	1149
Thorl-Maglorn ....	1236	603	11 10
Trbiž..............12 48	5-26 6 16	12 30
it. 1711	it. 171.')	»t. 1715
Trbiž..............4 -	620 1 10
Ratcče-AVeissenfels . . .	4 16	636	1 30
Kranjska gora ....	4 30	6 49	1 46
Dovje..............4-56	7 14 2 19
Josenico............5 16	7-34 242
Javornik............5-22	740 2-49
Lesce..............5-44	807 3-16
Radovljica............5-50	8 14 3-23
Podnart..............608	8-36 3-43
Kranj..............627	8-56 403
Loka ..............6-44	9 13 420
Medvodo............7—	928 434
Vižnmrjo............7 12	941 446
Ljubljana R. k..........721	9'50 4 55
Ljubljana j. k..........7 25	9.55 5 —
zjutraj	zvečer	popoldne