oglašajte v najboljšem slovenskem .{ časopisu if. Izvršujemo TsakoTTsiin« tiskovine ^ equality NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI advertise in the best slovene newspaper Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXV.—LETO XXXV. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JULY 23, 1952 ŠTEVILKA (NUMBER) 145 m JOSEPH PENKO Po daljšem bolehanju je prekinil na svojemu domu Joseph Penko, star 45 let, stanujoč na 740 E. 236 St. Rojen je bil v vasi Petelinje pri Št. Petru, fara Slanina na Krasu. V Ameriki se je Nahajal 32 let in je bil zaposlen Zadnjih 24 let pri Apex Mfg. Co. Tukaj zapušča soprogo Ber-tho, rojeno Schumer, doma iz sv. Lovrenca pri Mariboru. Pogreb vrši v petek zjutraj iz pogreb-^Gga zavoda Joseph Žele in si-»ovi, 458 E. 152 St. Žalostna vest Mr. Dominik Blatnik iz 18604 Kildeer Ave. je prejel iz stare domovine pismo, v katerem mu sporočajo žalostno vest, da mu Je prošli mesec umrla ljubljena Biama Julija Blatnik, ki je dosegla častitljivo starost 87 let. Po-kojnica je bivala v Podhosti, fa-Toplice pri Novem mestu. Podlegla je starostni onemoglosti. Tamkaj zapušča hčer in dva sinova, tu, v Ameriki pa poleg sina Dominika, tudi sina Franka, bivajoč na W. 130 St., in hčer Mrs. Marian Cimperman na E. 237 St. Bodi ji lahka domača gruda! VOJNI MANEVRI NA PACIFIKU MED KITAJSKO IN FORMOZO PEARL HARBOR, 22. julija—Ameriški admiral Arthur W. Radford, ki je poveljnik ameriškega pacifičnega vojnega brodovja, je objavil, da se nahaja močno ameriško vojno brodovje na manevrih v ožini med otokom For-mozo in celinsko Kitajsko, ki je pod komunistično upravo. Po porazu nacionalističnih čet živ po padcu 165 čevljev CHAMONIX, Francija, 22. julija—To mesto, ki se nahaja podnožju francoskih Alp v bližini italijanske meje, je dobilo vest, ki je v alpinski turistiki edinstvenega značaja. Angleški študent Hamish G. ^icol je. plezal v bližini Chamoni-po takozvanem "Masivu," Ogromnem kompleksu strmin in prepadov, ko mu je spodletelo in je padel v globino 165 čevljev. Pri tem silnem padcu pa se mu Ai zgodilo drugega kot da si je zlomil čeljust. Britanski turist je imel še sre čo, da so bili v bližini drugi plezalci—turisti, ki so bili priča Nesrečnemu dogodku, našli Nicola v prepadu in ga z nosilnico Preneseli v bolnico v Chamonixu. generala Čiang Kajšeka, ki se je umaknil na otok Formozo, je dal ameriški predsednik Truman od delku ameriške vojne mornarice na Pacifiku nalog, da se razvrsti v ožini med otokom Formozo, kamor se je naselil Čiang Kaj-šek s svojimi četami in celinsko Kitajsko, ki je v komunističnih rokah. Namen te zapovedi je bil ta, da prepreči komunistom, da se ne bi mogli vkrcati na For-mozi. Po izjavi admirala Radforda naj te vojne operacije dokažejo, da so na mestu za vsako priliko in za vsak čas in da se lahko vzdržujejo v vseh pogledih same brez kakih nadaljnjih pomoči. Manevrov se udeležujejo letalonosilke, katere spremljajo ru-šilci. Manevri se vršijo istočasno, ko se nahaja na otoku Formozi ameriški general William M. Fechteler, šef ameriških pomorskih operacij pri kitajskemu nacionalističnemu generalu Čiang Kajšeku. Manevri imajo nadalje poleg splošnih nalog, da se mornarji vežbajo v vojaških akcijah, pilo t je pa v odletih, tudi ta cilj, da aokažejo komunistični Kitajski mornariško pripravljenost Amerike za vsak slučaj____ Manevri kot so, so v teh vodah med Kitajsko in Formozo prvi te vrste,' odkar so se začele sovražnosti na Koreji. Mossadegh— Zmagovalec TEHERAN, 22. julija—Spodnja zbornica je soglasno izglasovala zaupnico Mossadeghu, ki Naj še nadalje vodi iransko politiko. Iz Haaga na Nizozemskem je prišlo poročilo, da je Velika Britanija svojo pravdo pri mednarodnem razsodišču radi petro-lejskega spora izgubila. Sodišče Bo je postavilo na stališče, da ni kompetentno spustiti se v anglo-^anski petrolejski spor. "union shop" je pogoj PITTSBURGH, 21. julija—Izvršilni odbor unije CIO je v stav ki v industriji jekla zavzel naslednje stališče: "Union shop" "—to je, članstvo delavstva pri ^Niji je osnovni pogoj, na kate •"ega mora industrija jekla priklati, če naj se konča stavka y ostalem naj obveljajo priporočila, ki jih je izdal urad za stabilizacijo mezd. milijon mladinskih zločincev NEW YORK, 22. julija—Martha M. Eliot je za osrednji zvezni varnostni urad izjavila, da je v Zedinjenih državah milijon otrok na leto, ki pridejo navzkriž z obstoječimi zakoni. Kriminal med mladino v Zedin jenih državah je v naraščaju in sedanja sredstva za pobijanje tega kriminala so nezadostna in nesodobna. Martha Eliot je podala gornje ugotovitve na sestanku "Ameriške socialne dobrodelne zveze." Skavtje so— špijoni... PRAGA, 22. julija—Pod ko-muni^ično vlado v Pragi se je začela čistka tudi v skavtskih organizacijah. Pred sodiščem se je moralo zagovarjati sedem voditeljev mladinskih skavtskih organizacij, ki so stali pod obtožbo, "da so hoteli nasilno vreči češkoslovaški politični režim." Sedmi obtoženi je bil oproščen. Obsojeni skavtje so se imeli zagovarjati tudi radi tega, ker da so bili v službi britanske špi-jonaže oziroma so se dali na razpolago Britancem, da iz njih zraste potrebni kader, ki ga rabi britanska špijonažna služba v tujini. Skavtje, ki so bili obsojeni in njihove organizacije, so iz kraja Liberec, znano središče češke tekstilne industrije; pred izgonom Nemcev iz Sudetov pa središče nemške tekstilne industrije v Češkoslovaški. homatije v egiptu ALEKSANDRIJA, 22. julija —Egiptski kralj Farouk je dal sestaviti v razdobju šestih mesecev že pet vlad. To pot je poveril sestavo vlade Hilaly Paši, ki je bil pred 18 dnevi že na tem mestu. Njega je spodrinil Hussein Sirry Paša, ki je moral odstopiti. Gre za še vedno odprto vprašanje egiptsko - britanskih odnosov, Sueza in provincije Sudana, komu naj slednja pripade. ali naj ostane kontrola najemnin? Po novem zakonu o kontrolah se bodo kontrole nad najemninami same po sebi ukinile dne 30. septembra 1952, razen v okrajih, ki so proglašeni za take, ki služijo v obrambene namene in kjer je nameščenstvo pri delih za državno obrambo po naravi posla, ki ga opravlja, prisiljeno, da tam biva. Krajevne uprave izven teh nekritičnih območij pa morajo do 30. septembra izglasovati potrebne zakone, če naj kontrola nad najemninami še ostane. Pa tudi v tem slučaju bo kontrola obstojala le do 30. aprila 1953. V Clevelandu je 141,000 stanovanj, od katerih se plačuje najemnina. Ali naj ta stanovanja ostanejo še pod kontrolo ali ne? Lastniki hiš pravijo, da ne, ker se je zidalo večje število novih stanovanjskih hiš, kakor pa je bil prirastek družin. Občinski svetnik (councilman) Štefan Suhajček je napovedal, da bo pravočasno vložil zakonski predlog, da se najemnina podaljša. gre za to, kdo nas vodi, ampak za to, zakaj mi sami stremimo!*-Stevenson STEVENSON IZJAVLJA, DA NAJ GA NE SILIJO V OSPREDJE CHICAGO, 22. julija—Po svojem včerajšnjem nastopu, ki bi naj bil samo pozdrav došlim delegatom, v resnici pa je governer Stevenson podal važne politične izjave, je osebnost Stevensona v ospredju političnih razgovorov. Delegacije za delegacije se izjavljajo za njegovo kandidaturo. To pot governer Stevenson ni tako odločen v odklanjanju, kakor je bil do sedaj. Ali bo konvencija sprejela kandidaturo Stevensona, bo precej odvisno od stališča predsednika Trumana, ki ga bo zavzel do * posameznih kandidatov. Formalni red današnjih zboro- Zadušnica Jutri zjutraj ob 8.30 uri se bo brala zadušnica v qerkvi Marije Vnebovzete ob sedmi obletnici smrti William' Mehle. Danes zjutraj ob 7.30 uri se je brala maša zadušnica v cerkvi sv. Pavla na Chardon Rd. v spomin prve obletnice smrti Joseph Tonejc. Prebivalstvo Kanade OTTAWA, 22. julija—Kanadsko prebivalstvo je v luči statistike precej nezanesljivo. Zadnje statistike navajajo, da je znašalo število prebivalstva Kanade meseca junija 14,430,000 ljudi. Vendar vladni statistični urad tudi sedaj pristavlja, "da gre za približno ocenitev." Kanadski prirastek bi po tej statistiki znašal zadnje leto 421,000 ljudi. Kolikor toliko verodostojno število kanadskega prebivalstva, čeprav ne najnovejšega datuma, se suče okrog 12,000,000. Razumljivo je, da spričo pro-stranosti Kanade in priključitve novih upravnih področij, kakor na primer New Foundland, ni mogoče izvesti točne statistike, ne samo prebivalstva, marveč tudi razporeditve prebivalstva po narodnosti. Vkljub temu, da bi na prvi pogled dalo Kanadi pečat kmetijsko prebivalstvo, je resnica ravno narobe: Kanadsko mestna prebivalstvo daje pečat kanadskemu življenju. ALI NI SREDSTVA ZOPER POLIO? Pojavi polia razburjajo ameriško javnost. Dr. Hart Van Riper, ki je direktor "Narodne ustanove za pobijanje otroške paralize," je najavil, da so zdravnici na potu novih iznajdb, ki da bodo odstranili posledice nastopa polia, ki se kažejo predvsem v ohromelosti. Ni pa verjetno, da bi se začela učinkovita križarska vojska zoper polio že to leto. Cepiva bodo na razpolago šele prihodnje leto. Riper je priznal, da znaša porast polia v tem letu 50% v primerjavi na poliu obolelih ljudi vseh starosti v letu 1951. Iz Sioux City, la., poročajo, da so starši resno zaskrbljeni radi svojih otrok, ki se morajo dati cepiti zoper polio s cepivom, ki še ni preiskušeno. Oblasti so odredile, da mora iti na cepljenje 16,000 otrok v starosti od enega do enajstih let. Do sedaj je mestu umrlo 13 ljudi na poliu. Iz Akrona se poroča, da je nastop polija v tem mestu in v oko- lici zavzel tak obseg, da vzbuja resno zaskrbljenost. Prave primere z nastopi polija v prejšnjih časih sploh ni. Iz Havane, Cuba, je prišlo poročilo, da je na otroški paralizi v zadnjih dveh dneh obolelo 14 ljudi in da je v bolnici trenotno 48 pacientov, ki se zdravijo radi polija. V Cuyahoga County beleži nastop polija rekord. Leto 1949 je bilo sicer epidemično leto, epidemija pa je nato ponehala. V letu 1952 se je zopet pojavila. V letu 1950 je bilo 50 bolnikov manj kakor leta 1949. Leta 1951 je v celoti obolelo na poli ju 163 oseb, v letu 1952 pa se nahaja v Mestni bolnišnici do sedaj že 60 oseb, obolelih na poli ju. Uprava bolnišnice toži, da je v zadregi gle de pomanjkanja potrebnih bolniških strežnic, ki bi bile vešče v zdravljenju polija. Vročina poli jo pospešuje in če bo še trajala, bo leto 1952 zna čilo višek nastopov v mestu Clevelandu in okolici. egipt pod vojaško vlado KAIRO, Egipt, 22. julija — Egiptska armada je smatrala, da je dovolj političnih intrig in se je uprla. Računajo, da stoji Egipt pred vojaško diktaturo. i* 1 I Vile rojenice Vile rojenice so se zglasile prošli četrtek pri družini Mr. in Mrs. John Grlica na 10102 Reno Ave, in pustile v spomin zalo hčerkico-prvorojenko. Mati, kaV tere dekliško ime je bilo Elsie Prgel, in dete se dobro počutita v Huron Rd. bolnišnici. Srečni oče je sin poznane družine Mr. in Mrs. John Grlica iz 1551 E. 65 St., ki sta postala prvič stari oče in stara mama. čestitamo! vanj je bil izčrpan z nastopi po- sameznih predstavnikov. Med va, kar je pogrešnega. drugimi je govorila tudi vdova Mrs. Eleanor Roosevelt, kateri je zbornica priredila sijajno ovaci-jo. Dalje predsednik spodnje zbornice Rayburn in ameriška poslankinja v Luxemburghu Per-le Mesta. V odborih se je pripravljala tvarina za resolucijo, ki naj jo sprejme stranka kot notranji in zunanje pohtični program. Zastopniki delavskih-unij nadaljujejo svojo propagando, da se demokratska stranka ne umakne iz stališča svojih načel o popolni enakopravnosti ameriških državljanov, kjer naj ne bo razlike med severom in jugom, zlasti pri vprašanju zaposlitve. Med zastopniki severa in juga se nadaljujejo razgovori v koliko bi se dobila skupna osnova, ki bi bila sprejemljiva tako za jug, kakor za sever. Med obema stališčema se vlagajo kompromisni predlogi, proti katerim pa je načeloma severovzhod Amerike. Vidni demokrati iz države Ohio so: Clevelandski župan Burke, predsednik clevelandske-ga občinskega sveta James Donnelly ter iz Toleda bivši župan mesta Michael DiSalle, ki je sedaj, potem, ko je zapustil mesto šefa urada za stabiUzacijo cen, demokratski kandidat za ohij-skega senatorja. Nastop governerja, Stevensona Stevenson je v svojih izvajanjih svojem včerajšnjem govoru povdaril odkritost v politiki in v političnih debatah, možatost v priznanju napak, če so se izvršile. Demokratska stranka kot celota pa naj se ne sramuje niti ne zagovarja za svoje delo v zadnjih dvajsetih letih, odnosno za dobo, ki je bila za Ameriko usodna, bodisi za časa demokrata Wil-sona, ali Roosevelta, ali Trumana. Stevenson je zagovarjal samokritiko vsakega posameznika, ki je tajno orožje prave demokra- cije, ki dviga, ki pa tudi prizna- (V komunističnih vrstah s Stalinom na čelu je ena glavnih parol komunističnega upravljanja in družbe "samokritika." O tem vprašanju je ruski diktator Stalin napisal tudi več razprav.) Stevenson se je bavil z republikanci, katerim je vrgel v obraz, da nimajo potrpljenja, da ne vedo, kaj hočejo in da tudi ne bodo dobili mest v upravi ameriškega življenja. Stevenson v svojih izvajanjih sicer ni nikjer omenil ne negativnega, ne pozitivnega svojega stališča glede morebitne njegove kandidature. Pojava sama, način prednašanja, njegova duševna kakovost in znamenita preteklost pa ga je na mah potisnila v ospredje pred vsemi demokratskimi kandidati. Če ga imenuje konvencija za demokratskega kandidata, potem Stevenson tega sklepa ne bo mogel odbiti,—so se čuli glasovi. Kmalu po njegovom nastopu so se izjavljale posamezne delegacije, da so se orientirale Ste-vensonu v prid, četudi ne v celoti, med tem tudi del ohijske delegacije, Stevenson se smatra za osebo, ki bo znala držati skupaj demokratsko stranko in preprečiti izstop juga. Stevenson, tako se povdarja, ni prenapetež, dasi je principiel-ni pristaš Rooseveltovega "New Deala" in Trumanovega "Fair Deala." Tudi ta moment se naglaša: Republikanska konvencija je pokazala, da si želi Amerika novih ljudi, čeprav le v okviru stranke. Zato je moral iti senator Taft in zato je bil izbran za republikanskega prvaka, četudi v politiki še nepopisan list, Eisenhower. Na demokratski strani da je potrebna ista sprememba v stranki. Namesto Trumana naj nastopi nov mož, to pa je po splošnem prepričanju governer Stevenson, ki bi delal v družbi z senatorjem Estes Kefauver-jem. GEN. RIDGWAY V CRCIJI ATENE, Grčija, 22. julija — General Matthew Ridgway se nahaja v svojstvu vrhovnega poveljnika NATO v Grčiji na inšpekcijskem potovanju. General Ridgway ostane v Grčiji kakih pet dni. Pregledal bo vojaške ustanove in prekontroliral kakovost grških čet. V družbi generala Ridgwaya je pri njegovem inšpekcijskem potovanju ameriški poslanik v Atenah, John Peurifoy ter grški poveljniki. Grčija je dala v zvezi s Turčijo svoje čete na razpolago vojaški organizaciji NATO. Pri tem je nastalo in ostalo še vedno nerešeno pereče vprašanje, kateremu poveljniku v organizaciji NATO naj bodo te čete direktno podrejene. Italijani so zahtevali, naj bo ta neposredni njihov poveljnik—italijanski general. Grki pa se spominjajo njihovega junaškega odpora proti italijanski invaziji in dejstva, da bi bili Italijane pregnali iz Grčije v zadnji svetovni vojni, če bi ne prišla za hrbtom učinkovita nemška pomoč. Tudi o tem vprašanju se bo general Ridgway razgovarjal z grško vlado. Uradno stališče demokratov To je bilo izraženo v otvorit-, venem govoru governerja Paula Devera iz Mass., ki je obračunal z republikanci in prikazal ameriško življenje pod vodstvom demokratov. Izvajanja governerja Deverja so bila podprta tako glede notranje, kakor zunanje politike z realnimi podatki: Kako je živel ameriški farmar pod vlado republikancev; kako delavec, kako privatni nameščenec, koliko je bilo takrat konkurzov, kako so propadale banke, kakšna je bila brezposelnost in obči standard življenja. Leta 1933 je Franklin Roosevelt prevzel republikansko dedščino s 15,000,-000 brezposelnih Amerikancev. Governer Dever je zagovarjal sedanjo ameriško zunanjo politiko, ki je preprečila izbruh tretje svetovne vojne, s svojim nastopom na Koreji pa nadalnje sovjetske agresije. Posebno značilna je bila tista točka Deverjevih izvajanj, ki se peča z kolektivno varnostjo na svetu. Za kolektivnost se je zavzel po prvi svetovni vojni demokrat Wilson, a so republikanci povzročili, da Amerika k tej kolektivni varnosti pod okriljem bivše Lige narodov ni pristopila. Tako Roosevelt, kakor Truman, sta zastopala in Truman zastopa še danes načelo kolektivne varnosti in če do te po drugi svetovni vojni ni-prišlo, je krivda na strani sovjetske vlade. Dever je zagotovil demokratske delegate, da so demokrati triumfirali v kritičnih časih Amerike in človeštva s svojimi zmagami in da bodo triumfirali enako v volilnem letu 1952. * Bilten drugega dne Eleanor Roosevelt je žela viharno odobravanje za svoja izvajanja, v katerih se je z vso silo zavzela za Ameriko pri Združenih narodih. Vodja rudarjev, Lewis, je grajal nastop zastopnikov unije A.F.L.—C.I.O. proti podpredsedniku Barkleyu, katerega je Lewis označil za delavskega prijatelja. Stevenson pridobiva stalno na tleh in se je za njega izjavil tudi DiSalle iz Toleda. Pozdravi V Clevelandu se nahaja na obisku Frank Anderluh iz Akrona, Ohio, ki se je prošli teden vrnil z obiska v stari domovini. Pozdravlja vse sopotnike, s katerimi je potoval na ladji Queen Elizabeth. Doma je iz vasi Veliki Kamen pri Rajhenbergu na Štajerskem, obiskal pa je tudi veliko drugih krajev po Sloveniji. Tu se nahaja pri Antonu Urbasu na Norwood Rd. Pozdrave s konvencije Demokratske konvencije v Chicagi pošiljajo councilman Edward Ko-vačič, John Gornik in Joe Gornik. Pišejo, da je tudi na konvenciji vroče. Preselitev tajnice Mrs. Mary Stokel, tajnica društva Lipa, št. 129 SNPJ, se je preselila iz 6922 Hecker Ave. na 14503 Saranac Rd., kamor se naj članstvo obrne v društvenih zadevah. Njena nova telefonska številka je: PO 1-9214. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 23. julija 1952 a ENAKOPRAVNOST 99 Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEndercon 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sunaays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)___ For Six Months—(Za šest mesecev) _ For Three Months-—(Za tri mesece) -$8.50 _ 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) .$10.00 . 6.00 . 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. UREDNIKOVA POŠTA 104 DVAJSET LET "NEW DEALA" Bilo je ravno pred 20 leti, ko je demokratski predsedniški kandidat Franklin Roosevelt na konvenciji demokratske stranke v istem Chicagu, kjer se vrši letošnja konvencija ameriških demokratov, rabil izraz "New Deal.' Franklin Roosevelt niti ni razvijal posebnega političnega programa, niti ni povedal prav točno, kaj misli s tem "New Dealom." Konvencija pa je čutila, da so bile misli Franklina Roosevelta nekako sledeče: V Ameriki je nekaj zraku. Ne samo radi strašne depresije, napram kateri se je izkazala republikanska stranka, kakor tudi njen pred stavnik v zvezni vladi predsednik Hoover brez idej in brez moči; tudi v amerišškem družabnem življenju je nekaj novega na phodu. Problem ni v tem, da se reši gospodarska kriza kot taka, marveč enakovreden problem kot prvi, če ne še vajnejši, je bil—začetek zdravljenja ameriške družbe na socialnem polju. Predočimo si stanje kot je bilo pred nastopom Franklina Roosevelta, da lažje sledimo časopisnim, radijskim in televizijskim prenosom demokratske konvencije v Chicagu. Amerika, ki je ob svojem političnem rojstvu trdila in zgradila tudi take dosledne ustanove, da je namreč vsak državljan rojen kot popolnoma enak, ki ima neodtujljive vrojene pravice, ki mu jih nihče ne more vzeti, to je osebno svobodo in nedotakljivost, dalje pa pravico do iskanja sreče v tej zemlji,— dežela, ki je nekako čez 80 let kasneje izjavila iz ust državnega predsednika, da je ameriška vlada—vlada iz ljudstva, z ljudstvom in za ljudstvo— dežela neizmernega notranjega bogastva in zakladov, neizmerna po svoji površini— •da je ta dežela bila vkljub vsem lepim osnovnim načelom napram delavnemu ljudstvu Amerike silno tuja, da ne rečemo pospeševateljica socialne neenakosti in zatira nja delavskih pravic, kar v Evropi že davno več ni bil nikjer slučaj! Dežela absolutne svobode in napredka, načelnega spoštovanja vsake osebnosti, kateri naj bo torišče iskanje zemeljske sreče, se je nahajala v takem stanju vkljub temu, je naprimer reakcionarni absolutistični po^Wa^^^^ večje evropske industrijske države Nemčije zadnji cesar Viljem, ko je prišel na prestol proti koncu prejšnjega stoletja, sklical v svojo prestolico v Berlin, svetovno konferenco gospodarsko socialnih strokovnjakov. Človek, ki je glede politične svobode državljanov stal na stališču: Kjer nastopijo moji grenadirji, tam preneha vsaka demokracija! je vendar sprevidel, da je v interesu države, da se preneha z antidelavskimi zakoni kot so bili na primer "antisocialistični zakoni" diktatorja železnega kanclerja Bismarcka. .. Pa tudi tam in v tistih državah Evrope, kjer so bili odgovorni faktorji na delavske zahteve gluhi na eno, če ne na obe ušesi, so se vrata delavskih ustanov po prvi svetovni vojni odprla na široko. Delavstvo je dobilo svoje delavske zbornice, je ustanovilo, v kolikor jih še ni imelo, svoje politične stranke, je dobilo'vse vrste zavarovanj, je bilo preskrbljeno za njegovo zdravje, za njegovo brezposelnost in. njegovo starost. O vsem tem v Ameriki ni bilo niti sledu. In to tudi bolje rečeno še v časih, ko svet, ki bere tiskano besedo in to dnevno, ko posluša radijska poročila, koima moderna prometna sredstva, ki v^ežejo dežele in kontinente, vendar ne more ostati zaplankan! Franklin Roosevelt je pred 20 leti začel z delom. Z delom, ki je izven vsakega dvoma predvsem njegov osebni koncept. Z energijo in jasnovidnostjo, kateri se težko najde primera v zgodovini človeštva. V borbi z najvišjim ameriškim sodiščem, pa tudi s kongresom, ki ga stoodstotno ni razumel, je šel po svojstveni osebni in ameriški poti, da nisi vedel, kje gre za evolucijo, torej za miren postopni razvoj v družbi, ali pa za revolucijo, to je za nasilno spremembo obstoječega, družabnega in gospodarskega sta- Piknik društva V boj ši. 53 SNPJ CLEVELAND, Ohio—V vročih poletnih dneh, kakršne imamo posebno zadnje tedne, je priporočljivo, da si. iščemo utehe v hladnih sencah pod košatimi drevesi. Zato se je tudi naše društvo odločilo za članski piknik, kateri se vrši v nedeljo, 27. julija, in sicer na običajnih prostorih izletniške farme naše Cleve-landske federacije na Rt. 6, Chardon in Heath Rd.. Čeprav je naša farma na "Heat" cesti, vas ne sme motiti, kajti tam pod košatimi divjimi orehi je prijetno-hladno, če pa se hočete še bolj ohladiti, pa si kar sezujte čevlje in pojdite bližnji potok. Znotraj bomo skr beli, da vas bomo zalagali vedno z mrzlim pivom itd. Prepričan sem, da se bo naše članstvo od zvalo mojemu vabilu. Poskusite priti vsi ter vse na društveni pik nik. Tisti, kateri imate svoje avto mobile, ste prošeni, da se usta vite pred Slovenskim delavskim domom na Waterloo Rd. in vze mite s seboj člane, kateri nimajo svojega vozila. Vsi vam bodo hvaležni, ko jim boste storili uslugo ter jih popeljali na piknik Pri tem naj omenim, da je od bor določil pripraviti kosilo za vse, kateri se priglasite ob času pri tajniku društva. Tako je vam mogoče iti na hlad že dopoldne in tam boste dobili tudi kosilo proti primerni ceni. Kot predsednik društva apelirali na članstvo, da posečate mesečne seje. V tem letu je smrt na kosa kaj pridna s svojo žetvijo pri našem društvu. Imeli smo že osem smrtnih slučajev v tem letu. Društvo ima z vsakim slučajem stroške, zato moramo prirejati piknike in prireditve, da krijemo te izredne stroške. Prepričan sem, da se vsi člani do volj zavedate tega našega skupnega vprašanja. Naš tajnik se trudi v polni meri za procvit društva, naša naloga pa je, da ž njim v vseh ozirih sodelujemo in napredek nam je zajamčen. S tem tudi vabim ostale naše pridne ter lojalne člane SNPJ drugih društev, da se po možnosti udeležite našega letnega piknika. Ponovno: pomnite, da ^ateri želi imeti tam kosilo, mora dati vedeti par dni preje podpisane mu ali pa tajniku društva bratu Durnu. Le na ta način sodelovanja se bo upoštevalo. Pridite še dopoldne, da parkrat vržemo tisto "rešto" na balincarskih prostorih. Otroci bodo tudi dobili proste balončke. Pripeljite svoje s seboj, povejte vašim sinovom in hčerkam, da pridejo na piknik z otroci, da bodo imeli lep dan užitka v prosti naravi. V upanju, da se bo članstvo odzvalo klicu odbora ter poseti-lo prihodnjo nedeljo piknik društva V boj, št. 53 SNPJ, vabim na veselo svidenje! John Sorz, predsednik. Poslovilni večer JUGOSLAVIJA v ZVEZI DRAMSKIH UMETNIKOV nja! Toda Franklin Roosevelt je poznal pota in cilje, na katerih potih in s svojimi cilji je priboril ameriški delavni roki polno veljavo in s tem dokazal protivnikom delavstva, da je tudi v polnem interesu ameriškega življenja sploh, če se demokracija in svoboda pravilno pojmujeta na globoko in na široko. Splošni ameriški standard življenja je danes najvišji na svetu in svetilnik v morju človeštva! L.C. Beograd. — Začetkom meseca se je vrnila v Jugoslavijo delegacija, ki je zastopala organizacije naših dramskih umetnikov na kongresu evropskih igralcev v Londonu. Na kongresu so ustanovili svetovno federacijo dramskih umetnikov (izvajalcev v gledališčih, pri filmu, radijskih in televizijskih postajah). V izvršni odbor je bila izvoljena tudi Jugoslavija, razen nje pa Avstrija, Danska in Italija. Svetovna federacija dramskih umetnikov se bo oslanjala na načela Združenih narodov ter bo sodelovala z UNESCO in podobnimi mednarodnimi organizacijami. Skrbela bo za zaščito stanovskih koristi umetnikov ter za obrambo nacionalnih kultur, skrbela pa bo tudi za večjo vzajemnost gledaliških umetnikov. EUCLID, Ohio — Z besedo se ne da zapisati, kar človek čuti v srcu, posebno kadar zaslišiš prijetno besedo "surprise," obenem pa zagledaš same vesele obraze svojih sorodnikov in prijateljev. Predno prideš malo k sebi, se začne miza polniti z vsakovrstnimi dobrotami. Spretna kuharica Mrs. Frances Gerchman je napekla in na-cvrla toliko, da se je kar miza šibila. Francka Globokar in Molly Legat sta tako pridno na mizo nosili kot za stavo. Imeli sta glavno vlogo pri vsem tem ter sta jo izvrstno izvršili. Prav lepa hvala vsem trem. Enako se zahvalimo vsem, ki ste bili navzoči, kakor tudi onim, ki se niso mogli udeležiti ter so vseeno prispevali h krasnim darilom, katerih smo prejeli. Spremljala nas bodo na obisku naše rojstne domovine. Tisočkrat hvala sledečim: Mr. in Mrs. Jos. Legat, Mr. in Mrs. John Globokar, Mrs. Fran ces Gerchman, Mr. in Mrs. John Yapel ml., Mr. in Mrs. Louis Sa jovec, Mr. in Mrs. Frank Roz man, Mr. in Mrs. Frank Benda; Mrs. Antonija Svetek, Mr. in Mrs. George Nagode, Mr. in Mrs Vine Prprovich, Mr. in Mrs. Jo seph Stražišar, Mr. in Mrs. Louis Godec, Mrs. Frances Julylia, Mr in Mrs. F. Brancel, Mr. m Mrs F. Derdich, Mr. in Mrs. L. Star man, Mr. in Mrs. L. Prosen, Mr in Mrs. J. Smrtnik, Mr. in Mrs F. Gorjanc, Mr. in Mrs. Joseph Plevnik st., Mr. in Mrs. Andrew Ogrin, Mr. in Mrs. J. Jacob, Mr in Mrs. Joe Canncula, Mr. in Mrs. Joseph Medvešek, Mrs. Jo sephine Blatnik, Mr. in Mrs. F Rupert, Mr. in Mrs. Ileš, Mrs Mary Žandar, Mr. in Mrs. R Gregoire, Mr. J. Gerl in Mr. Fi del iz Unionville, Ohio. Hvala tudi muzikantu J. Ludviku za vesele poskočnice ter George Nagode za ganljiv govor nam v slovo. Enako tudi pevcem za lepe pesmi, katere ste nam zapeli. Torej, pred odhodom na obisk v naše rojstne kraje, se še enkrat vsi prav prisrčno zahvalimo Mr. in Mrs. John Yapel; Mr. in Mrs. John Barkovich. ITALIJA MED SICILO IN KARIBIDO REKA MORAČA SE BO IZLIVALA V SKADEBSKO JEZERO Nedavno so začeli ob Skader skem jezeru kopati novo strugo za reko Moračo, po kateri se bo stekala ta reka v Skadersko jezero. Novo strugo bo treba izkopati v dolžini 3 km, kar bo omogočilo nadaljnja dela za melioracijo poplavnega ozemlja ob Ska derskem jezeru, zlasti pa nadaljnjo gradnjo nasipa, ki je sedaj zgrajen v dolžini 9 km. Po tem nasipu bodo pozneje speljali tudi zadnji del velike jadranske železnice Beograd—Bar. Ta na sip bQ. zgrajen tudi čez plitvino jezera med otokoma Vranjina in Lesendra, vmes pa bo most, ki bo dolg 130 m. Progo bodo nadalje speljali proti morju skozi predor, ki bo dolg 6300 m. 2 graditvijo tega nasipa in predo ra se bo skrajšala pot od Tito-grada do Bara na komaj 55 km. Za gradnjo nasipa in kopanje nove struge za Moračo je v druž benem planu Črne gore določenih letos 224 milijonov din, verjetno pa se bo ta znesek še pove čal, da se pospeši gradnja tega ključnega objekta Črne gore. 30,000 TON MAGNEZITA ZA NOVO TOVARNO Konec letošnjega leta bo začela obratovati velika tovarna kro momagnezitne opeke za naša metalurška podjetja — "Magno-krom" v Rankovičevem. Ker bo ta tovarna potrebovala velike količine magnezita, bodo v rudni-ku Goleš v Kosmetu, kjer kopljejo rudo z največjim odstotkom magnezita, do konca leta nakopali za novo tovarno 30,000 ton magnezita. i Volitve, ki so bile 25. maja, so bile sicer samo upravnega značaja in samo na jugu—volila je le tretjina italijanskih volivcev, ostali so glasovali že lani. Toda navzlic temu so bile zadnji čas v središču pozornosti italijanske javnosti in njihov izid je imel tudi močen odmev v tujini. Na njih je namreč prvič prišla do veljave moč prebujenega fašizma. Zato so volitve na italijanskem jugu danes predmet mnogih komentarjev, kajti tu ne gre zgolj za italijanski primer— fašizem ni bil nikdar le domena Italije—temveč za pojav, ki nima samo domačih korenin, ampak je posledica tudi določenih mednarodnih okoliščin. Zategadelj pač ni čudno, če daje celo londonski Times članku o italijanskih volitvah značilen naslov: "Opozorilo v Italiji." Če bi pa sodili po katoliškem in drugem tisku v Italiji, potem bi se nam zdel odmev na volitve v tujem tisku pretirano velik, kajti ta italijanski tisk začuda podcenjevalno govori o nevarnosti fašizma, ki je bil—lahko rečemo—pravi zmagovalec na volitvah, čeprav tako De Gasperi kakor Togliatti pirujeta nad zmago, ki naj bi jo njuni stranki izbojevali 25. maja. Fašizem skušata omalovažujoče pokazati za posebnost Juga in njegov uspeh za trenutno propagandno prevaro politično zaostalih juž-njakov. V tem, kar pravita, je seveda nekoliko resnice. Voditelj monarhistov Lauro, največji lastnik ladij, je potrošil milijone za propagando (sam pravi, da dve ladji plujeta izključno za njegov tisk). Prav tako tudi fašisti niso skoparili z denarjem, ki jim priteka iz bogatih virov, saj ima njihov sekretar De Marsanich dobre zveze s poslovnimi krogi še iz časov, ko je bil predsednik velike tovarne avtomobilov Alfa Romeo v Milanu in vodja ene največjih italijanskih bank. Toda "propagandna" prevara je vendarle kaj neprepričljiv izgovor za zmago fašistov, za katero so vzroki drugje. Italijanski jug je po politični razgledanosti množic gotovo bolj zaostal od severa, kajti tu res ni bilo osvobodilnega gibanja, niti nemške zasedbe, kakor na severu, in že od Risorgimenta sem so tam skoraj neizpreme-njeni družbeni odnosi, medtem ko je na severu kapitalizem z industrijo ustvaril široko pla/,t delavskega prebivalstva. Na jugu pa pride danes samo 39 delavcev na tisoč prebivalcev, še manj ko leta 1938, ko jih je prišlo 45. Odstotek delavstva na jugu ni samo sorazmerno glede na celoto upadel, temveč tudi absolutno, saj je danes štiri tisoč delavcev manj, kot jih je bilo leta 1938. Tako se je razlika med severom in jugom Italije po vojni še povečala. Za to nosi seveda odgovornost predvsem De Gasperi jeva vlada. Ta se je šele leta 1950 pod pritiskom od zunaj odločila, da začne z agrarno reformo, ki bi bila pogoj za večje družbene spremembe na jugu. Velikanske vsote pomoči, ki jo je dobila po vojni v vzhodnih držav in ki znaša 3,315,000,000 dolarjev, je brez koristi potratila, saj je komaj 14 odstotkov lirske-ga sklada, ki ga je dobila s prodajo blaga, dobljenega po Mar-shallovem načrtu, porabila za proizvodnjo ali gradnje, medtem ko je ves ostali denar potrošila za druge potrebe, nemalo za plačevanje čedalje večje birokracije, ki kakor polip stiska vse italijansko javno življenje. Sklicevati se samo na politčno zaostalost množic na jugu, ali celo pripisovati zmago fašizma pričeti agrarni reformi, kakor je to nedavno trdil demokrščan-ski poslanec Germani, je seveda zabloda in je le zvračanje odgovornosti s sebe za rast fašizma, ki bi mu lahko izpodrezali korenine z uničenjem dušeče birokracije, z izvedbo agrarne reforme in s pomočjo severa pri odpravljanju gospodarske zaostalosti juga. Toda demokrščanska vlada ni po vojni usmerila svojega pogleda na vznotraj, na reševanje vprašanj juga, te rak rane Italije, temveč navzven. Svoj boj proti komihformiz-mu, kot mednarodnem orodju imperialistične politike Sovjetske zveze, je istovetila z bojem proti komunizmu, zaradi česar je pustila v Italiji kominformiz-mu možnost, da se je predstavljal kot začetnik koristi delavskega razreda, kot borec za družbeni napredek in za demokracijo in spustila iz rok edino orožje, s katerim je mogoče do-tolči kominformizem. Zato ni naključje, če komin-formistične stranke v Italiji še vedno drže trdno v rokah po vojni pridobljene položaje, da je njihova moč v primerjavi z volilnimi izidi leta 1848, lani in letos narasla za skoraj za pol milijona glasov, medtem ko je demokr ščanska stranka v tem času izgubila približno štiri milijone volivcev. In zato, ker se je borila proti komunizmu, ne le zgolj proti kominformizmu, je tudi nujno priklicala v življenje faši' zem, ki danes nastopa prav s to parolo—boja proti komunizmu ter izpodkopuje tudi njene položaje. Toda pri tem ne gre morda za usodno zablodo demokrščanske stranke in njenega vodstva, temveč za železno logiko, ki današnjo buržoazijo, čeprav bi hotela biti demokratična, poriva nujno v objem fašizma. Italijanska buržoazija je takoj po vojni pustila odprta vrata za povratek fašizma—"za vsak primer." Povojno politiko krščanske stranke do fašistov bodo najbolje ponazorili izvlečki iz predvolilnega demokrščanskega kandidata, ki jih je 31. maja objavil liberalni list "II Mondo." Zato jih tu kar citiram: "Je res ali ni res, da so takoj po osvoboditvi bili, med drugimi (in med temi je bil tudi Togliatti—op. poročevalca) demokrist-jani tisti, ki so iz občutja pravičnosti, človečnosti in krščanske usmiljenosti obvarovali mnoge fašiste, izmed katerih so danes nekateri znova stopili v politično življenje, predrzni in polni mržnje, pred ljudsko jezo ? Ali je res ali ni res, da je demokrščanska vlada vrnila fašistom položaje, s katerih so bili odstranje ni in jim celo vrnila zaostalo plačo ? Ali je res ali ni res, da je zavzela vlada do fašistične milice pomirjevalno stališče in da je njenim pripadnikom zagotovila pokojnine in tak pravni položaj, kakršnega niso imeli niti za časa Mussolinija ? Ali je res ali ni res, da je vlada dala pokojnino pohabljencem in sorodnikom padlih v španski vojni ? "Ali je res ali ni res, da je bil ravno De Gasperi tisti, ki je predložil nedavno načrt za določitev pokojnine pohabljencem, ki so se borili v republiki di Salo? Ali je res ali ni res, da je sedaj zaprtih v Italiji samo 442 fašistov, krivih najhujših zločinov? Vrata ječ so bila odprta deset tisočem zaprtim fašistom, medtem ko ima majhna Belgija v zaporih še danes deset tisoč kola-boracionistov." Res boljšega in bolj zgoščenega dokaza ni mogoče dati za to, kako je demokrščanska vlada popuščala fašizmu. Toda fašisti so v takem ljubkovanju demo-kristjanov upravičeno videli njihovo šibkost, če ne že vzpodbujanje. Zato je smešna današnja začudenost v vrstah demokrist-janov nad nenavadnim porastom fašističnih volivcev, ki danes štejejo v Italiji skupno z mo-narhisti že približno dva milijona sedemsto tisoč in imajo v rokah glavno mesto Južne Italije —Neapelj. Toda ne samo to. Predvolilni predlog don Sturza, da bi se stranke sredine: demokrščanska, republikanska, liberalna in socialdemokratska povezale z monarhisti in fašisti, kaže celo, da je med demokristjani močna struja, ki si želi zavezništva z monarhofašizmom, za katerega se že dalj časa zavzemajo vatikanski krogi. Nekateri časopisi so objavili več podrobnosti o zakulisnih razgovorih med Vatikanom, vodstvom demokrščanske stranke ter monarhisti in fašisti' Glavni pobudniki teh razgovorov so bili monsignor Montinii desna roka Pija XII., pater Dez-za, rektor Gregorijanske univerze, in pater Leiber, papežev kretar, ter rimski kardinal Cl®" mente Micara. Predsednik katoliške akcije Gedda pa se je menda celo osebno sestal z bivši® Mussolinijevim maršalom Gra®' anijem, za katerega je dejal, d' je "dober in po veri živeč kato^ lik." Teh vesti katoliški tisk ^ zanikal in njihov list "Quatidi' ano" jih je celo potrdil, ko je napisal : "Odnosaji z osebami italij&O' skega političnega sveta so normalnih stikov, ki jih profes®^ Gedda vzdržuje z različnih" predstavniki filozofskih, družbe nih in političnih struj." Ti razgovori sicer pred voli", tvami niso dali zaželjenih rezu^' (Dalje na 3. strani) NOVI GROBOVI V DOMOVINI Umrla je Marija Makovec, uP"' kojenka Tobačne tovarne. greb je bil 3. julija iz Mariji"'! kapelice na Žalah. Po dolgi in mučni bolezni f umrla 1. julija Ivanka Senica'' Šoštanj. Zapušča soproga in d?* vnuka. Preminila je Julija Fenc, na Perko, profesorica. Pokops"*^ je bila 3. julija iz Krištofovo pelice. Zapušča sestre, in neČal" nje. Dolgotrajni bolezni je podleS'' Franja Urek, rojena Križani''; Pogreb je bil 3. julija iz Jakobi -ve kapelice na Žalah. sina in vnuke. Umrla je Marija Stopar, ki pušča sinove iu hčere v Lok^'' Opeini, Ljubljani in Cleveland"' Dne 3. julija je bil progreb •J"' žeta Goltes, ki zapušča otvo^' in vnuke. V 82. letu - starosti je unir'^ Antonija Sešel j, rojena Mund^' p. d. Mežnarjeva mama pri Petru. Pogreb je bil 3. julija 4 žal. Zapušča otroke in njih dr"! žine. , Dne 1. julija je umrla Maw Pirkmajer, rojena Lauter, \ Dobrni. Zapušča moža dr. Pii'" majer in drugo sorodstvo v Mu" chen, Ljubljani, Lopru in ^ brni. Nenadoma je umrl v 85. 1®'" starosti Andrej Kajzer, na rošici 12. Pokopan je bil 2. juW' iz hiše žalosti na pokopališče * Dravlje. Zapušča soprogo in rodnike v Ljubljani, Cleveland" in Šutni. Preminila je Alojzija Lu# rojena Bahovec, v 65. letu star"" sti. Pokopana je bila 3. julija' Žal. Zapušča sinova in druge ^ rodnike. Umrla je Francka Kovačič, jena Zalar, ki je bila pokopa"' 3. julija v Borovnici. Zapuš^' moža, otroke, brate, sestre ^ druge sorodnike. PKIBEŽAL JE ALBANSKI PODČASTNIK Beograd, (Tanjug). — Zgodaj zjutraj 29. junija je pribežal ^ Jugoslavijo pri Deličkem bi'd" albanski podčastnik Ali Ramad«; na Matola, ki je služil v albansl^' kavaliriji čafa San. Albansk' podčastnik, ki je zbežal z oro^' jem, je izjavil, da se je odločil z® pobeg, ker so mu albanske obla' sti zaprle brata, pa tudi zarad' terorja, ki vlada v Albaniji. LETAI^KA ZVEZA S SALZBUIiGOM Zagreb — Letalska zveza JA^ z Reke čez Zagreb in Graz je bil* podaljšana do Salzburga, kjer ^ j uredili novo letališče. il ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Ffan Milčinski: Cvetje in trnje PREDSEDNIK GROGA Pa je deda nekaj zaskrbelo in 2daj se je zavedel, da se predsed-'iik nič ne krega, nič ne vpije. Pošast!" si je rekel, "to ni do-bro. Ni vraga, da me res zapro Za osem mesecev! Grunt pa brez gospodarja! Babe družina ne ^boga; nič ji ni reči, babi, je pridna in poštena, ali kdo se boji ženskega krila! če gre gospodar z doma, je malo drugače, kakor gredo vsi. Sosed, ta zobač, pa bo onegal po senožeti kakor svinja v rži in še bahal se bo, gobec kako nas je ugnal" Te misli so ga begale. Pozabil J® na vse drugo, še za priče se zmenil, kako so prisegale, edi-mu je bila skrb: Zaprt bom, ®kric tam zgoraj se nič ne zadi-če bi se zadiral, bi reč dobro l^azala, tako pa ne. In ta skrb rastla in bolj in bolj je bila Nna in bolj in bolj živa in oča-'asti škric zaliti je čital staro Razsodbo iz pravde zastran pota senožet in jo je čital rahlo 'A zmerno, kakor bi padal pomladanski dež—da bi ga tri sto vragov!—Pa si je mislil obtoženec: cemu tistole žebra, mar bi se kregal škric zaliti!—In je to rekel samemu sebi in sam ni vedel, da je samemu sebi govoril tako glasno, da je besede slišal in razumel tudi častiti predsednik. Ta je bila nova! Kaj takega oče Pipan še ni bil doživel. Glej &a, deda irhastega! In ga je po-Padel za besedo: "Kaj škric zaliti? Kdo je zalit? Kdo je škric? Koj te vtaknem v luknjo, da boš črn in višnjev, predno venkaj prideš. Da boš pomnil škrica za-litegi a; t" rahlega dežja sta se bila v hipu razvila grom in tresk, da ^ je zbudil skrokani zapisnikar in je javnemu obtžitelju iz rok padel časopis. Obtoženec pa je bil ob robu obupa; škric se vso dolgo razpravo ni bil nič kregal, reč je očitno izgubljena ? Zdaj je že vse en kup, si je mislil in spričo krivice, ki mu je žugala, tudi ni maral več brzdati svoje narave. In je iztegnil vrat, široko odprl oči in škrbasta usta in ni več štedil svojega glasu in spodaj pod okni so stali drugi kmetje in so rekli: "Ta zna! Rjove kakor bik na gmajni!" Kričal pa je tole: "To ni po pravici !Ne boste me zapirali, ni treba misliti, za takega tolovaja, ki ni vreden, da bi živega spekli! Laže! Ne gre mu vere, kar je črnega za nohti, za suho hruško bi desetkrat prisegel! Kakšna ste sodnija, da držite s takim goljufom! Pa so drugod tudi še vrata in bomo že še vkupe prišli, vi ptički, vi!" Predsednik, živa podoba globokega ogorčenja, je zastonj grmel in grozil, grozil grožnje, med brati vredne osem mesecev težke in poostrene ječe, in poleg zvonil in z roko bil po mizi; zastonj je dr. Korenina dajal penastemu klientu nujna znamenja, naj odneha. Pač pa se je pojavila na bojni plani nova sila, izza klopi v ozadju se je dvignil sovražni sosed in stopil bliže in dal od sebe glas in ta glas ni bil slabši od nasprotnikovega: "Kaj bi vame lajalo, revše, mar se te kaj bojim, slina in lakota? Drugega nimaš kakor prazna usta!"—dn je nasprotnika s figo dregnil tja pod nos.—O, ni hujše krivice pod milim nebom, nego fignjen biti tja pod nos!—In še mu je obljubil: "Tako ti bom razoral tvoje LOUIS ADAMIČEVO NAJNOVEJŠO KNJIGO "THE EAGLE AND THE ROOTS" se dobi pri ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio CEIVA KNJIGI JE $5.00 Low Calorie Sweets ■ > Not so long ago, folks who were trying to lose weight had to pass up 'sweets. Especially, sweets that had to be cooked. Sweet desserts, sweetened beverages, candies and cookies were out of bounds. Noy, with the ' advent of Sucaryl, the non-caloric sweetener that can be cooked without ; losing its sweetness or becoming bitter, the serious dieter can lose 1 pounds with ease while still satisfying the desire for sweetness. | Take our two recipes for today. Coffee Fluff and Cinnamon Shorties. They not only are sweet low calorie foods but they are high in the : protein, vitamin and mineral nutrients a reducer must have for good bones and good tissues. ) Cinnamon Shorties are the answer from the Calorie Saving Kitchen to all those inquiries for a good, buttery sweet cookie that is really (low in calories. Coffee Fluff J 6 tablespoons non-fat dry milk " 1'A teaspoons Sucaryl solution 2 cups strong cold coffee v 1 teaspoon vanilla \ Combine all ingredients in electric blender. Beat until thick and fluffy. 1 Serves 4- Each serving contains 42 calories, 4 grams protein, .2 gram I fat, 6 grams carbohydrate. If made with sugar, each serving would I contain 90 calories, - Cinnamon Shorties / 5 tablespoons shortening ^ 12 Sucaryl tablets 1 cup sifted all-purpose flour ^ , 2 teaspoons vanilla li teaspoon baking powder j 1 tablespoon i % teaspoon salt ( . ..'i?,'- , 1 teaspoon cii milk, fruit juice or coffee cinnamon Cream shortening, mix and sift flour, salt and baking powder; blend' j into shortening. Crush Sucaryl tablets; dissolve in combined vanilla and milk (or other liquid). Stir into flour mixture and jnix thoroughly. Sprinkle cinnamon over dough; knead in, so that dough presents a streaked appearance. Shape dough into small balls and arrange on lightly greased cookie sheet. Flatten balls with fork dipped in cold Water. Bake in moderate oven, 375°F., 12 to 15 minutes or until edges tare golden brown. Makes 30 cookies. Each cookie contains 32 calories, y.5 gram protein, 2 grams fat, 3 grams carbohydrate. If made with sugar,, teach cookie would contain 40 calorieg,^ " plesnivo kopito"—kopito je bila govorniška figura za nos—"da te lastna baba ne bo več spoznala!" Tako je govoril in že se je krik in kreg obračal na tepež in metež, pa je sodni sluga, rejeni gospod Finžgar, stopil med bojeviti stranki in ju potisnil s krepko roko vsakega na svojo klop in ni drugega rekel, le s pestjo v rebra je dal temu kakor onemu prijateljski migljaj. Gospod Finžgar je bil sirom znana, ugledna osebnost, njegov je zalegel in do veljave je prišel zopet predsednik Groga. "Grešnik stari," je grmel, "ali sto človek, ali ste zver? Zdajle ste pokazali, kakšen ste Hero-dež! Le besedico še zinite, pa greste s te klopi ven in se bo skončalo za vas!" V irhastem dedu se je vnovič zbudil odpor: "Kdo me bo ven gonil? Mar ne plačujem frankov, da ne bi smel todle sedeti?" in se je z rokami oprijel svojega sedeža, pripravljen na vse. "Ven!" je ukazal predsednik in je stal in je iztezal roko, kakor Napoleon na slikah, "ven!" Sluga je prijel obtoženca pod pazduho, zdaj bi se bilo skoraj kaj pripetilo, pa je hitro pristopil dr. Korenina, rdeč je bil kakor kuhan rak in je šepnil svojemu klientu par besed v uho, kratke so bila, pa krepke, da je odnehal in brez hujše sile šel iz dvorane. Predsednikove oči so iskale še drugo bojno stranko, pa je niso našle, potuhnUa se je bila za peč. Potem se je mirno končalo dokazovanje, državni pravdnik in zagovornik sta povedala svoje molitvice in smo šli se posvetovat. Pa smo bili vsi teh misli, tudi predsednik Groga, da obtoženec ni kriv. Baš njegov in njegovega nasprotnika nebrzdani nastop pri razpravi nas je uveril, da so take grožnje, kakršne so predmet obtožbi, nič drugega in nič več nego običajna oblika medsebojnega občevanja teh ljudi, ne da bi v robati govorici tičala bog ve kaka zloba; in uverili smo se tudi, da so ti ljudje vsi enaki, in kakor drug z drugim govore, tako tudi drug drugega razumevajo, in je sosed v svoji razburjenosti danes tudi pokazal in dejansko priznal, da se obtoženta, navzlic grožnjam, prav nič ne boji. Manir, smo rekli, manir obtoženec res nima, to je jasno kakor beli dan; ali za manire so plesne šole, ne pa ječe—in skratka : mi ga ne bomo zapirali. Sluga, gospod Finžgar, je spustil obtoženca spet v razprav-no dvorano in Groga Pipan mu je razglasil oprostilno razsodbo in jo obrazložil na svoj stari pristni način, in če bi se dali ti razlogi na zlato tehtnico, bi se bilo našlo v njih devet razža-Ijenj in pet nevarnih groženj. Pa zato ni bilo nič zamere in sta si morala nazadnje še v roke seči sovražna soseda in sta za slovo dobila dobrohotni svet, naj se čim prej vpišeta v plesno šolo. Zunaj je oproščeni obtoženec zagovorniku dr. Korenini razodel svoje mnenje o predsedniku. "So dober gospod," je rekel. "Le od kraja so bili preveč mrtvi in je slabo kazalo, ker niso nič one-gali in kričali. Ni šlo drugače, jih je bilo treba podžgati, da so prišli v ogenj. Pa ko so se razvneli in so jeli vpiti, se mi je koj dobro zdelo, in ko so zagrozili, da me dado obesiti na vešala, mi je kar odleglo: vedel sem po vaših besedah, da bom prost. Res prav golanten gospod!" KONEC YOU can be the woman of the year PMPARI FOR NURSING— Ih# moit neadad profeuion for woman In o National Emarganey Talk to Mm Director of Nunat ol your local hospital, or apply to a collaglat* or batpllj Mwel of Nunh#. ITALIJA MED SICILO IN KARIBIDO (Nadaljevanje'z 2. strani) tatov, deloma zato, ker so se proti taki povezavi uprle tako imenovane manjšinske stranke, republikanska, liberalna in so cialdemokratska, deloma pa zato, ker tudi med fašisti in mo-narhisti ni bilo razpoloženja za takšno povezavo, kajti primer Gianinija in njegove stranke "Uomo Qualunque," ki se je leta 1948 povezala s sredinskimi strankami, ni bil nič kaj svetla vzpodbuda, kajti ta stranka je zaradi sodelovanja z vladnimi strankami pozneje popolnoma izgubila na moči in šteje danes le še 40 tisoč volivcev. Hkrati pa izid teh razgovorov tudi dokazuje, da danes ni več čas, ko bi lahko demokrščanska stranka vsiljevala pogoje mo-narhofašističnim strankam. Toda ti razgovori se bodo sedaj po volitvah gotovo spet nadaljevali, kar je obljubila že pred 25. majem "Civilta Cattolica," Geddino glasilo. Položaj demokrščanske stranke se je namreč močno zamajal. Od volivcev 1948 jih je ohranila do danes le še dve tretjini. Levica in desnica, če uporabljamo ta besedna izraza za kominformiste in fašiste, čeprav ne ustrezata več nekdanjim pojmom, danes že skoraj dosegata moč sredine, kar grozi močno spremeniti razpored političnih sil v Italiji, kajti prihodnje leto bodo parlamentarne volitve, na katerih se zna zgoditi, če bo šel razvoj v tej smeri naprej, da bodo sredinske stranke ostale v manjšini, s čimer bo neposredno postavljeno na dnevni red vprašanje oblasti v Italiji. In prav zaradi tega, ker so sedanje volitve odkrile te mračne perspektive za Italijo, jim pripisujejo doma in v tujini tolikšen, naravnost izreden pomen. Vsekakor stoji danes Italija pred zamotanim vprašanjem, kako naj izvozi svoj čolnič med Sicilo in Karibido. Nemajhna zgodovinska odgovornost leži prav na demokrščanski stranki, katero največja preizkušnja šele čaka. Samo dve poti sta možni za krščansko demokracijo, ali bo ubrala bolj demokratično smer od sedanje, ali pa se bo prej ali slej znašla v naročju fašizma. Toda naraščajoči vpliv vatikanskih krogov v njej upravičuje bojazen, da se utegne nagniti na desno. To, kar ni uspelo Geddi doseči pred volitvami, se zna zgoditi po njih. In lahko se znova ponovijo dogodki 28. oktobra 1922, ko je Mussolini korakal na Rim, kajti prihodnje leto ne bo šlo samo za rimski Campidoglio, na katerem "ne sme biti postavljen protioltar Vatikanu ali Qui-rinalu ali obema skupaj," kakor je 23. aprila pisal "Osservatore Romano," kajti Campidoglio naj bi bil "simbol tradicij rimskega naroda in njegove posebne pripadnosti politični aktivnosti države in religiozni aktivnosti pa-pestva"—temveč bo bitka za sam Quirinal, na katerem seveda papež ne bo dopustil zgraditi protioltarja Vatikanu. Taksna politika Vatikana bi seveda pripeljala Italijo do črnih dni, ko bi stale nasproti drug drugi dve protinarodni,sili, žrtev njunega medsebojnega boja pa bi bilo italijansko ljudstvo. Zrha-ga fašizma ali kominformizma bi prinesla nove strahote Italiji. Vatikanska struja v demokrščanski stranki je zelo močna. Toda proti tej je v njej tudi druga, ki poziva na nastop proti fašizmu, sicer kasno, toda vendar še ne prepozno. De Gasperijeva vlada je že dolgo obljubljala zakon proti fašističnim strankam, toda šele sedaj, po volitvah, je začela skupščina razpravo o njem. Morda je to znak iztrez-njenja v demokrščanski stranki, čeprav s sprejetjem zakona še ne bo preprečena fašistična nevarnost, če ne bo pri vladi resne namere, da izpodkoplje fašizmu tudi tla, iz katerih raste. Toda kdo si upa verjeti v to. V prihodnje se nam zato obeta močno strujanje v demokrščanski stranki, kajti ob preokreni-tvi v to ali ono smer bo najbrž prišlo tudi do razkola v njej, bodisi da z naslonitvijo na fašistične in monarhistične stranke izgubi pristaše med antifašisti, bodisi da s politiko proti fašizmu vzbudi odpor pri desnem krilu. Vsekakor bodo dobile čedalje večji pomen dosedanje manjšinske stranke, republikanska, liberalna in soeialnodemokrat-ska kot stranke politične sredine. Kakor je na eni strani torej razčiščen je današnjega položaja v Italiji odvisno od odločitve v demokrščanski stranki, tako na drugi strani he dobiva nič manjše vloge italijanska socialistična stranka, ki je danes sopotnik Togliattijeve stranke, proti čemur je znotraj nje že močno viden odjpor. O Nennijevi socialistični stranki je prav v teh dneh mnogo razpravljanj v inozemskem tisku in nekateri mnogo grade na upih—negotovo je, če so upravičeni—da bo prej ali slej prišlo do njene odcepitve od kominformističnega bloka—vsaj delno. Nedvomno bi skupina treh sredinskih strank z delom socialistične in z delom demokrščanske' stranke lahko bila močna politična sila, ki bi se uspešno branila na obe fronti proti fašizmu in kominformizmu. Zato ni naključje, da se v teh dneh lahko bero v nekaterih italijanskih časopisih znova parole o potrebi takšne enotnosti, kakršna je bila za časa zadnjih let vojne, za časa protifašistične Resistenze —toda brez kominformovcev. Kam pa bo šel prihodnji razvoj Italije, je seveda razen od notranjih razmer močno odvisno tudi od mednarodnih okoliščin. Med demokratičnimi krogi na Zahodu je povzročil izid volitev na italijanskem jugu vsekakor vznemirjenost, kajti fašizem, ki kaže že prve roge v Italiji in ki je zrasel tudi po krivdi Zahoda, lahko v določenem trenutku usmeri svoj udar tudi proti Zahodu, kakor kažejo izkušnje z njim iz komaj polpretekle dobe. Zato je zmaga fašizma na volitvah 25. maja v resnici opozorilo, kakor je zapisal londonski "Times," predvsem opozorilo Londonu in Washingtonu. —I. Tavčar. (Po "Slovenskem poročevalcu") NAJBOUŠA SEKURITETA, Ki JO MORETE IMETI Zemljišče je najboljša investicija, ki jo morete kdaj imeti. Imamo zidano poslopje s 6 stanovanji, da vam to dokažemo. Corkota za vsako stanovanje posebej; stanovanja se lahko odda. Imajo po 4 sobe. Vse to dobite v stanovitni naselbini za samo $24,000. Pokličite še danes, da vam pokažemo to poslopje. Mr. Shemkunas P O R A T H 2828 Euclid Ave. SU 1-6600 DOBER POSET GLEDALIŠČA Vzlic toplemu vremenu, ima naše gledališče vedno obilo poset-nikov, ker imamo dobro urejeno napravo za pravilno umetno prezra-čenje, da so prostori udobne temperature. Vabljeni ste, da se razvedrite tudi vi. R. K. O. KEITH S - E. lOSth THEATRE FAST 105th STREET & EUCLID AVENUE JOS. ŽELE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVE. . ENdicott 1-0583 Avtomobili in bolniški voz vedno in ob vsaki uri na razpolago Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD: 452 EAST 152ndt STREET Tel.: IVanhoe 1-3118 BIRKOVA GOSTILNA 8012 ST. CLAIR AVENUE JOE in PAULINE BIRK* lastnika ŽGANJE, PIVO IN VSAKOVRSTNA VINA TER DOBER PRIGRIZEK CO. Eopy Termi; JAMES D. STAKICH, lastnik IV1-8288 16305 WATERLOO RD. V vsaki slovensici družin!, Iti se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati Enakopravnost Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti OFFICE GIRL WANTED SOME TYPING AND BOOKKEEPING Call A. J. BUDNICK 6631 Si. Clair Ave. — UT 1-4492 KJE SE NAHAJA Terezija Sladek, poročena Oroš? Svoj čas je živela v Clevelandu in niožno je, da še sedaj biva tu. Za njen naslov želi zvedeti Franc Fer-filja v Ljubljani. Ako kedo ve zanjo ali pa če sama čita to, naj se javi pri AUGUST KOLLANDRU 6419 ST. CLAIR AVENUE, Cleveland 3, Ohio POZOR, G. L! HIŠA NAPRODAJ. Na 1221 E. 71 St. Prazna. Ima 5 in 5 sob, fornez in 3 garaže. Imam še več hiš na razpolago po zmerni ceni. Pokličite GEORGE KASUNIC 7510 LOCKYEAR AVENUE HE 1-8056 KRASNA, SKORO NOVA HIŠA NAPRODAJ Bungalow s 5Vž sobami, zidan veneer; 3 spalnice, lota 50x425, garaža 14x20; lepo splanirano, sadno drevje in lep vrt. Nahaja se blizu šol, trgovin in transportacije. Se mora videti, da se lahko oceni. Cena znižana za hitro prodajo, ker lastnik odpotuje iz mesta. Cena $23,500. _ 761 Babbitt Rd. EUCLID, OHIO LOTE NAPRODAJ v lepi rezidenčni naselbini se proda pet lotov, posamezno ali več skupaj. Blizu busov, trgov in parka. Za podrobnosti se zglasite na 17902 Nottingham Rd. HIŠE NAPRODAJ HIŠA ODPRTA NA OGLED v sredo, četrtek in petek zvečer od 6. do 9. ure. 18604 WOODROW AVE., od E. 185 St., blizu Neff Rd. Nov bungalow s 4 spalnicami; velika .kuhinja, pregrajena klet, fornez na plin. Lota 50 čevljev široka. Izvrsten nakup. Za pojasnila se obrnite na VERA L. SULAK REALTOR 764 EAST 185th STREET IV 1-3413 ^ OD E. 222 ST. Krasen bungalow s 4 Vi sobami; vsi kuhinjski kabineti iz jekla in nerjavljivim jeklom pri lijakih; v kleti kabinetni lijak, pod v klet iz asfaltnih ploščic, zaprt porč zadaj; vse bakrene monterske cevi; nov Bryant fornez na plin; zimska okna in mreže; garaža in dovoz. ARCADE AVE. blizu E. 156 St. Lep bungalow s 6 sobami; družabna soba in obednica; vsa "tile" kuhinja, nov Geneva lijak in kabineti; 2 spalnici in "tile" kopalnica na prvemu nadstropju; ena zgotovljena soba na drugemu nadstropju. Garaža za 2 avta, cementi-ran dovoz; gorkota na plin. Velika lota z lepim vrtom, trto in sadnim drevjem. Za podrobnosti se obrnite na KOVAČ REALTY 960 EAST 185th STREET KE 1-5030 Dva pogrebna zavoda Za zanesljivo izkušeno simpatično pogrebnisko postrežbo po CENAH. KI JIH Vi DOLOČITE pokličite AGRDINA^^SONS Funeral directors 7«r«.MITUAl »CALtAft M Don't gamble with fire,- ^ the odds & ore against you! STRAN ^ ENAKOPRAVNOST OVČAR MARKO POVEST (Nadaljevanje ) Nič več ni videl Jok Jerneja, kakor bi bil res odšel. Stopil je izza skale: "Koj ga naprežem, ce se bo dal." Tiho se je bližal Marku. Njegovi jarci so sprožili kamen, ki se je privalil v ruševje in znova prepodil zajca. Nekaj sežnjev za Markovim hrbtom je Jernej obstal. Marko je udaril s pestjo ob svoje koleno: "Kar vzame naj ga,Višnar-jevega. Kar! Za kužfea ji ne bom." Vstal je in pogledal za tropom. Jok, ki je do takrat res samo slutil, zakaj je Marko potrt, je sedaj zvedel iz njegovih lastnih v BLAG SPOMIN ob tretji obletnici odkar je umrla prerane smrti naša ljubljena, nepozabna soproga in dobra, skrbna mama in stara mama JENNIE MOHORIG Zatisnila je svoje mile oči 14. julija 1949 Tri leti je poteklo, odkar si zapustila nas. V črni zemlji zdaj počivaš, ran izbrisal ni še čas. Na Tvoj grob bomo položili rudeCih vrtnic šopek lep, naj bo dokaz ljubezni naše, da spomin nam na Te je še svet. Žalujoči: Frank, soprog Frank Jr., John in Stanley, sinovi Frances, Annette in Frances, sinahe June Marie, Franklin, Dennis Daune in Linda, vnuki Cleveland, Ohio, dne 23. julija 1952 besed. Vesel je bil, da jih je ujel, in že je hotel odgovoriti Prav imaš. Marko, kar vzame naj ga." Pa se je spomnil, da Marko najbrž samega sebe tolaži, misli pa vse drugače: "Uteg nil bi ga raztogotiti. Po tem bi za zlomka ne poprijel. Moram pa fanta vpreči. Če ne bo hotel sam stopiti v ojnice, ga prevarim. Ko bo vlekel, mu bo že odleglo?" Jok se je oglasil: "Marko! Na koga se jeziš?" Prestrašen se je obrnil Marko: "O nič, nič. Pa si tako tiho prišel kakor bos." "Morebiti le tebi šumi po glavi, da bolj malo slišiš." Marko ni nič odgovoril. Skrbelo ga je, ali je Jok razumel, kar je rekel: "Se bo že izdal." Jok pa je sedel poleg Marka: "Seveda. Če je človek le preveč sam, mora včasih izpregovoriti, da mu jezik ne zastane. No pa, saj je že vsak dan dan krajši in bomo kmalu pasli okrog vasi, na Rebri in Blatih. Ali že kaj težko čakaš?" Marko ni vedel, ali ga kompo-stelski romar skuša ali mu nagaja. Ostro ga je pogledal, pa ni mogel nič razbrati iz oči in obraza, zato se tudi sam ni hotel izdati: "Meni je vseeno. Nekje človek živi." "Se mi je zdelo, da premalo misliš na to." "Zakaj?" je osupnil Marko. "Zakaj ?" Jok je nalašč pomol-čal, da je bil Marko v skrajni zadregi, češ, bo potem bolj voljno stopil v ojnice: "Če te kakšna posebna nesreča ne zadene, katere te Bog varuj, boš, kakor kaže,, kakšnega pol tucata jarcev pripasel. Ali si že pozabil, kako sta se s Podlipnikom dogovorila?" Marko se je razvnel: "Nisem pozabil. In ne popustim Genu niti kosem volne ne. In če se do grda spreva. Zakaj bi imeli bogatini vedno prav. Saj prihodnje leto skoro gotovo ne bom več pasel pri Podlipniku. Si bom že poiskal kakšno drugo delo." Z vso dlanjo se je Jok drgnil okrog ust in po neobriti, resasti bradi, da je skril smeh, ki mu je uhajal. Prav dobro je vedel, kako bi Podlipnik svojega ovčarja lahko prikrajšal za dogovorjeno plačo, če bi si Marko in Ančka ne bila prišla navzkriž; "Pa ga ne bi . Preveč sam nase drži. Le hud bodi fant, čeprav nimaš prav. Čakaj? Sedaj te vprežem." Jok je dvignil glavo: "Mar- V BLAG SPOMIN OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBUENI SOPROG IN DOBRI, SKRBNI OČE 1951 1952 JOSEPH TONEJC ZATISNIL JE SVOJE MILE OČI ONE 2Š. JULIJA 1951 Prišlo vroče je poletje, čas za nas je žalosten, lani smo še skupaj bili, srečni, zadovoljni vsi; zdaj pa v grobu tam počivaš, kjer ni tuge ne skrbi, v srcih naših pa ostaneš prav do konca naših dni. Žalujoča soproga in otroci Cleveland, Ohio, dne 23. julija 1952. ko! Kam pa boš s pripasenimi jarci?" "Prodal jih bom." "V jeseni, ko bodo na pol zastonj?" "Čez zimo jih ne morem pre-živiti. Nimam mrve." "Napravi jo!" Jok je vstal: "V Srednjem vrhu, kamor z živino zavoljo zverine ne upamo, raste v nekaterih krajih do pasu visoka trava. In marsikje med skalami, kamor jarci ne morejo, človek pa pride, je tako gosta deteljica, da gre komaj kosa skozi njo. Po srp in po koso, po kladiva in rjuho stopi domov in sieci in žanji, suši, s trtami v bremena veži in vlači in v rjuhi na hrbtu nosi do poti pod Srednji vrh, na kopišče. Kopo naredi in jo ogradi zavoljo živine. Za kravo lahko napraviš mrve, ne samo za nekaj jarcev, če si, kakor bi moral biti. Pozimi pa s samotnicami ponjo, da ti ne bo dolgčas brez dela. Veš, Marko, to pravim: Dolgčas je za mladega človeka najbolj malopriden tovariš." Marko se je zavedel, da Jok pozna njegove težave in mu hoče pomagati: "Niti oče bi ne mogel biti boljši z mano." Ni vedel, kaj bi rekel. "No, kaj razmišljaš?" je opomnil Jok, pa precej trdo. "Vidim, da so še ljudje na svetu, ki me imajo radi." "Tako govorjenje je za babe. Ali boš, ali ne boš?" Marko je kratko premislil. , "Za konja napravim mrve, če treba. Kajžar je Podlipnik proti nieni s svojim velikim rovtom. Moj je večji. Ves svet med Stolom in Begunjščico je moja seča. "Ta beseda se ti poda, ne pa, da se biješ po kolenih. Bo že, kakor vama je namenjeno." Jarci so vstali in Volkun pri tropu je začel besno lajati. Mar ko se je zganil: "Pes me kliče.' Tudi prej te je, pa ga nisi slišal." Marko se je samo nasmehnil in v skokih odhitel k tropu. Spehan je lezel Jok k svoji drobnici. Oziral se je na Marka: "Kako zna pasti. Ančki utegne biti čez leta še žal, da se mu je skujala. Če se mu je—." # Trudni od mlatve, saj je prav isti dan Joža zadnjič zavrtel Podlipnikov čistilnik in sta Ančka in Rozalka opravili zadnje rešeto pšenice, sta dekleti kmalu ugasnili lojenko in legli spat. Skozi odprto okno sta slišali, kako je nategnil Koširjev pes verigo, zalajal in se zaganjal kakor na neznanca, ki gre po stezi za vrtovi. Pes je utihnil. Ančka in Rozal ka pa sta razločno čuli, da je nekdo prišel pod njiju okno in se ustavil. Pridržali sta sapo. V nageljnih je zašumelo, kakor bi bil nekdo vrgel droben kamen v viseče rože. Še enkrat. Nato se je kamenček narahlo zadel v omrežje v oknu, da je kovinasto zazvenelo, priletel v sobico in udaril ob tla. Dekleti sta pridušeno poše petali med sabo. Pod oknom pa je na pol tiho nepoznani vasovalec poklical: "Rozalka!" "Marko!" je zatrepetala v postelji Ančka. Tudi Rozalka je brata po gla su takoj spoznala. Stopila je k oknu in radi lepšega vprašala: "Kdo je?" "Kdo? Jaz." "Kaj pa bi rad? Ali je mar Manica zbolela?" "Po koso, po grablje, po rjuho in srp sem prišel. Bom napravil za Šijo nekaj sena. Ključ od hiše mi daj." "Počakaj, da ga poiščem." Trdno prepričana, da bo Marko poklical Ančko, je odšla Rozalka po ključ. Ančka je čakala. Natančno je že vedela, kako se bo hitro ogrni la in stekla k oknu, kadar jo Marko pokliče. Ančka je čakala, Marko pod oknom se ni oglasil. Še prestopil se ni. Hotela je vstati sama od sebe, stopiti k oknu in mu voščiti do- ber večer. Odgrnila je že odejo, pa jo je hitro potegnila nazaj nase, da bi ne opazila Rozalka: "Ne. Ne morem, ne smem. Če je tak, pa naj bo." Pod oknom je kakor v zemljo vkopan stal Marko. Srce mu je bilo, ne v prsih, v grlu, kakor kadar je bil najbolj spehan med hojo po strminah. Sama so se odpirala usta, in močno se je moral premagovati, da ni poklical: "Ančka!" Premagalo bi ga bilo, če bi si ne bil natihoma ponavljal: "Ne. Ne. Ne morem, ne smem. Če je taka, pa naj bo." Rozalka je že davno snela z žeblja ključ in ga držala v roki; z drugo pa je še vedno tipala po steni, kakor bi ga še vedno iskala, pa je le poslušala, kdaj se bo oglasil Marko. >' Ančka je čakala. Rozalka je še vedno navidezno iskala ključ. Marko pa se je oglasil: "Ali ga še kuješ ali kaj. Tak, daj že vendar ključ." Vrgla mu je ključ na pesek pod oknom. "V kradi ti ga bom pustil. Lahko noč!" Utihnili so Markovi koraki. Ančka si je želela, da bi zalajal kak pes, kakor bi se bila bala, da bi v nočni tišini ne slišala Rozalka, kako kriči v njej: "Ni me poklical. Ni me naročil pozdraviti. Ni. Še vprašal ni po meni." In naj si je še tako ponavljala: "Če je tak, pa naj bo," ni mogla prevpiti samo sebe. Niti poznala se ni več. Saj se je vsa spremenila v en sam bolesten krik: "Marko! Maaarkooo!" Kakor sta bili dekle,ti trudni, tisto noč Ančka ni zatisnila očesa; Rozalki se je pa šele proti jutru za nekaj minut zadremalo. Marko je takrat počival pri križu na vrhu krniške poti. Še vedno je imel v nosu plesnivo pust vonj, katerega se je nabral čez noč v zapuščeni svoji lastni hiši: "Ni prav, da smo tako zapustili svoj dom. Ni prav. Oča bi bili žalostni, če bi še živeli." v vaseh so klicali petelini dan. "Ni prav. Sama od sebe bi v kratkih letih hiša razpadla. In jaz sem tako odredil. Slab gospodar sem. Morda mi gre zato vse narobe." V Završnici se je napil vode. Brez kosila je gnal trop na pašo. * Ančka in flozalka sta se pokro-pili in stopili iz lope. Iz gruče fantov pred cerkvijo se je odtrgal Višnarjev Šimen in se jima pridružil. Prijazno se je pogovarjal z Ančko, popravljal ogrnjen suknjič, se poigral tuintam s težko srebrno verižico, za Rozalko se pa še zmenil ni kakor bi bilo njemu, gruntarskemu, prepovedano govoriti z lanovko. Rozalka je pri prvi priložnosti zaostala in se pridružila drugim dekletom, ki so namigavale na Šimna in Ančko: "Brhek par sta." Polje in Reber sta molčala, le v lipju je zakrakala vrana in takoj spet utihnila, kakor bi se bila ustrašila svojega lastnega razklanega glasu. Šimen pa je pripovedoval TEKOM ČASA, ko se zobozdravnik nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora. Njegov naslov je Dr. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicoH 1-5013 vogal East 62nd Street; vhod samo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv. Dr. J. V. ŽUPNIK ZAVAROVALNINO proti Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVENUE Pokličite: ENdicott 1-0718 lCutlBy>Stofm$ IButl r Master plans for the production and marketing of the Na-'