GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
Izhaja vsak petek.
Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6.
Naročnina znaša: celoletna	.	.	K	4*—
poluletna	.	.	„	2'—
četrtletna	.	.	„	1*—
Posam. štev.	.	„	(MO
Št. 23.
Zdravniki in bolniške blag. jne.
Pododsek za socialno zavarovanje je sklenil (§ 3., 1): Osebe, ki imajo letno plačo, več nego 3600 kron letnih dohodkov in se smejo odpustiti po najmanj trimesečni odpovedi, niso zavezane k bolniškemu zavarovanju.
Ta sklep je pri zdravnikih vzbudil velik odpor. Po sedanjem zakonu morajo biti za bolezen zavarovani vsi delavci in uslužbenci ne glede na to, koliko imajo dohodkov. Samo če izkažejo, da tudi o bolezni dobivajo plačo, jih sme vlada oprostiti. Zdravniki se že dolgo borijo proti ti določbi. Pravijo namreč, da po ti poti pridejo v bolniško zavarovanje osebe, ki si same lahko plačajo zdravnika in jih morajo zdravniki pri bolniških blagajnah zdraviti mnogo cenejše. Zato zahtevajo, naj se postavi meja: ‘kdor ima več, nego 2400 K dohodkov na leto, naj bi ne bil zavezan k bolniškemu zavarovanju.
Delavci in uslužbenci se pa temu proti-vijo, rekoč, da bi se jim potemtakem vzela pravica, ki jo že imajo, in da v večjih mestih tudi osebe, ki imajo več nego 2400 kron dohodkov na leto, ne morejo same skrbeti za zdravnika. Zlasti trgovski uslužbenci po-vdarjajo, da bi se jim godila velika krivica, ko bi se izločili iz bolniškega zavarovanja, če imajo nad 2400 kron letnih dohodkov.
Zdravniki so v svoji mladi organizaciji udarili proti temu na radikalno struno in so jeli celo žugati s štrajkom bolniškim blagajnam. Bolniške blagajne so pa odgovorile, da se štrajka nič ne boje in marsikje so se čule trpke pritožbe, da so zdravniki pri bolniških blagajnah velikrat nemarni, da mnogi silno na lahko opravljajo svojo službo, in da bi ob takem zdravniškem štrajku ne bilo slabo ne za blagajne, ne za bolnike.
Odsek za socialno zavarovanje je imel pred seboj želje in zahteve obeh strank in povedati je treba, da je žuganje nekaterih zdravniških organizacij napravilo najslabši vpliv. Po daljši razpravi je sklenil, da se bistveno potrdi pododsekov sklep, in da velja meja, preko katere naj ne bo bolniško zavarovanje več obvezno, 3600 kron letne oziroma po 300 kron mesečne plače v službah, ki se smejo odpovedati najmanj na tri mesece. Zdravniki so vsled tega razjarjeni.
Carska zločinstva.
(Dalje.)
»Samoumor — jaz?« reče Neron in se zasmeje. »Znabiti, ako se mi bo zdelo življenje ničemno, nagnjusno, da je bom vrgel tj e, kakor ožeto gobo v morje neskočnosti. Prav imaš, vedi, laže mi je, kar držim tvoj dar v roki. Toda jaz ne tir jam samo tvoje umetalnosti, temveč tudi tvoj svet. že enkrat sem s tvojo pomočjo prepodil črni oblak, ki se je nakopičil na moj pot ter žugal mi ga zatemniti: še enkrat mi svetuj; še nekrat svet mi daj, še veliko temnejši, veliko črnejši! In vendar trepetam, ko razgrinjam skrivnost; vendar me zadržuje smešna navada, hlapčevski strah, imenovati ta oblak. Ako si zmožna skrivne vednosti, ako bereš v dušah, kakbr v knjigi, povej mi, zakaj sem prišel.«
»Zakaj da si prišel?« Lokuste postava videzno narašča in plameneče se upro njene oči v imperatorja. »Zakaj si se ognil p r az-
V Ljubljani, dne 6. maja 1910.
Za pojasnilo v tem vprašanju je treba najprej jasnosti, kdo potrebuje bolniškega zavarovanja. Moja sodba, ki sem jo zagovarjal v odseku, in ki ji nihče ni ugovarjal, se glasi: Vsi tisti, kateri nimajo zagotovljene svoje nlače ob času bolezni, in ki morejo vsled bolezni priti ob svoj zaslužek in celo ob službo ali delo, naj bodo zavarovani. Tisti pa, kateri imajo tudi v bolezni zagotovljeno plačo, in katerih služba je stalna, ne spadajo v zavarovanje; skratka: vsi uslužbenci, ki imajo uradniški značaj, naj bi bili izločeni. Uradniški značaj se pozna po tem, da je plača letna, ali mesečna, in da je za odpoved določen dolg obrok. V tem zmislu sem predlagal, naj bodo izvzeti iz zavarovanja vsi, ki imajo mesečno ali letno plačo, in najmanj šestmesečno odpoved, naj bo potem njihova plača višja, ali nižja. Moj predlog ni prodrl, dasi je dobil precej pristašev. Odsekov sklep je po moji sodbi načelno pomanjkljiv. Deželni in državni uradniki so izločeni od bolniškega zavarovanja. Mnogo med njimi jih ima manjšo plačo, nego 3600 kron na leto. Zasebni uslužbenci, če imajo tudi uradniški značaj, letno plačo in trimesečno odpoved, so pa zavarovani, če ne presega njihova letna plača 3600 kron. To je dvojna mera.
S svojim predlogom, katerega načelo bo končno vendarle moralo enkrat zmagati, sem pa nameraval še nekaj. Podjetniki, ki bi se hoteli izogniti bolniškim prispevkom, bi morali svoje uslužbence stalno nastaviti. To bi se brez dvojbe v mnogo slučajih zvr-šilo v veliko splošno korist. Nestalnost, negotova prihodnjost jo tako huda reč, da je ne odvaga tudi nekoliko boljša plača.
Zdaj pa zdravniki! Po moji sodbi njihov strah splošno ni utemeljen. Nad 2400 K letnih dohodkov ima okrog 40.000 uslužbencev v celi državi. Od teh bi zdravniki ne imeli mnogo. Boljše plačani uslužbenci si že zdaj iščejo zdravniške pomoči pri svojih, ne pa pri blagajniških zdravnikih. Marsikje imajo svoje društvene blagajne in navadno tam boljše plačujejo zdravnika, nego druge bolniške blagajne. Značilen zgled za to je n. pr. ravno kranjska dežela. Po uradnem poročilu za leto 1907 je prišlo pri okrajnih bolniških blagajnah za eno osebo po 2 K 92 h zdravniških stroškov na leto, pri društvenih pa 7 K 85 h.
Mimogrede naj omenjam, kakšen vpliv
nova n ju e 1 e v z i n s k i Id) skrivnosti v Greciji, od katerih glasnik-duhoven vsacega prepodi v imenu bogov, čegar dušo teži nepopravljena krvava krivda? Povedala ti bom, cezar: bratov umor se zove T u r i j a,2) ki je ustavila tvoj korak in ti obsedela v duši, kakor pošast; imen »Britanik«, katerega je moja umetnost znala spraviti s poti, da si bil ti sam ded Rimskega prestola, prestola sveta!«
»Nihče umrlih hi si ne smel upati, kar
‘) E 1 ev z i n s k o p r a z n o vanje se je vršilo v mestu Elevzini, mestu v Afriki. Tu so se obhajale svečanosti, katerih se pa ni smel vsakdo udeležiti, ker je bilo le za take, ki so bili posvečeni v misterije ali skrivnosti, ki so torej obljubili vedno molčlji-vost, skazavši poprej svojo zmožnost in spretnost.
•) T u r i j a. Stari pogani so si vse naredili v boginje; vse dogodke v naravi so si mislili, da so živi, da so osebe,zato toliko bo-
Leto ¥.
na zdravniške stroške ima pravica, da si sme vsak bolnik izbrati zdravnika, kogar hoče. Na Tirolskem in Predarelskem pride na enega zavarovanca 5 K 20 h na leto za zdravnike; tam imajo imenovano pravico. Po drugih deželah, kjer splošno nimajo te pravice, pa znašajo zdravniški stroški pri vseh blagajnah po 2 K 50 h do 4 K 43 h na leto.
Zdravniki bi tudi ne smeli prezreti, da se je z bolniškim zavarovanjem zanje pričela nova, boljša doba. To zavarovanje je stopilo v veljavo dne 1. avgusta 1889. Od takrat do konca 1907 se je izdalo za zdravnike 120,167.000 kron. Delavcev, ki prej niso rabili, ali vsaj ne plačali zdravnika, je vmes ogromna večina. Morda bi brez zavarovanja zdravniki ne bili imeli 10 odstotkov imenovane svote zaslužka. Zdravnikom je samim najboljše znano, koliko neizterljivih terjatev imajo; blagajne sicer ne plačujejo sijajno, toda gotovo. In to je mnogo vredno!
Priznati se tudi mora, da zdravniški stroški, kar jih pride na enega bolnika, leto za letom rastejo. Povprek dosegajo že zdaj po 6 kron. V največ slučajih se gre le za potrdilo; seveda ima vestni zdravnik s po-samnimi bolniki mnogo dela, a pri veliki množici se to konečno vendar nekoliko izravna.
Pa še nekaj! Zdravniki naj ne prezro, da pridejo po socialnem zavarovanju tudi posli in kmečki delavci v bolniško zavarovanje. S tem jim priraste mnogo novega zaslužka. Po velikih mestih utegne razširjenje bolniškega zavarovanja nekaterim tudi škodovati, ogromni večini bo pa v veliko korist. Zato sem preverjen, da se bodo valovi razburjenja med zdravniki kmalu polegli in da bodo v pravem zmislu za svoje stanovske koristi radi in uspešno sodelovali pri bolniških blagajnah v splošni blagor.
Dr. Krek.
Tobačno delavstvo.
Poročilo občnega zbora »Podpornega društva tobačnega delavstva« v Ljubljani.
Po pozdravu od strani predsednika gosp. Čatarja je poročal o denarnem stanju gosp. Ogrič. Premoženja ima društvo okoli 10.000 kron. Nato nam je poročala gdč. Brate namesto obolele tajnice o društvenem gibanju
si si dovolila ti, Lokusta,« reče Neron temnega obraza, »in vendar ti dovolim prosto besedo; kajti ti nisi navadna ženska, ti si sama veličast v čarovnem kraljestvu.«
»Prizanašeš mi, ker veš, da se te ne bojim,« reče Lokusta s tihim posmehom; »prizanašaš mi, ker me potrebuješ. Skazati se ti hočem pomagalko, povedati ti tudi hočem, zakaj da si prišel: truplo Britanikovo si pokopal — a še živi njegov duh in tega se bojiš. Ena ga lahko prikliče, ena ti preti ž
gov in boginj, toda človeško mišljenje, človeško so si domišljevali osebljeno; kar mi imenujemo črno, hudo,pekočo vest, črne vesti, ki vznemirja in preganja človeka, so imenovali Grki in Rimljani »Turije«; še celo imena so jim dali Alekto, Tisifone in . . . Bile so grde babure in so hudobnega človeka preganjale noč in dan s kačjim bičem in mu 'nikjer niso dale miru. Zato še dandanes govorica tu ali tam:	Tega Turije prega-
njajo.
v letu 1909. Lansko leto je imelo društvo 24 sej, 8 sestankov, 5 shodov. Dne 8. avgusta je priredilo izlet na sv. Goro pri Gorici in se je položil ob tej priliki lej) venec na grob kardinala Missija. Za umrle člane so se brale tri svete maše: dve na sv. Gori, ena pri sv. Jakobu. Letos se je uresničila lopa želja tobačnega delavstva; uvedla se je namreč zboljšana pokojnina. Da se je to vprašanje tako srečno rešilo, je gotovo^ ko-likortoliko pripomoglo tudi naše društvo, ki je vedno od svojega začetka na to delalo in vedno to svojo zahtevo ponavljalo. Na sestankih in shodih so govorili pretečeno leto: dr. Krek, Gostinčar, Mo,Škorc, dr. Pegan, profesor Jarc, dr. Zajc in Kerhne, katerim se tem potom najlepša zahvala izreče. Društvo je odposlalo spomenico zaradi starostnega zavarovanja že vpokoje-nih. Omeniti bi bilo treba, da se je vršil dne 17. februarja 1910 v »Unionu« protestni shod proti vednim napadom našega delavstva od strani socialnih demokratov. Upamo, da bomo od te strani nekaj časa mir imeli. Dne 9. januarja se je vršila predpustna veselica, ki je donesla čez 300 kron društveni blagajni. Letos namerava prirediti društvo izlet na Vrhniko. Umrli so v letu 1909: 4 moški in 11 ženšk. V pokoj postavljeni: 1 moški, 49 žensk, radi prestopka odpuščeni: 1 moški, 4 ženske. Skupno število aktivnih delavcev je: 312 moških in 2028 žensk, skupaj 2340. Upokojenih delavcev je do 31. decembra 1909 398. — Nato je govoril Kerhne o uspehih, ki jih je naše društvo doseglo. Izvajal je sledeče: Govoriti o potrebi in. koristi takih društev kot je vaše bi bilo odveč. Kaj ste bili pred desetimi leti in kaj ste danes? Prej brezpravni, tlačeni, stiskani. Ta doba je za vami. Otresli ste se tistega strahu, tiste brezpravnosti, tiste negotovosti, ki je preje nad vašo glavo ležala. Zrasla vam je samozavest, da imate i vi pravico do veselja in sreče na svetu. Danes v tovarni lahko svobodno dihate, ker jo društvo za vami. Direkcija je primorana z organiziranimi delavci hočeš nočeš računati. Društvo je stalo zmerom delavstvu na strani, posredovalo, podpore delilo. Društvo ni bojno, ne išče boja, ampak brani delavstvo pred krivicami. Pride čas, ko bode mogel biti vsak delavec, organiziran, ker delavstvo ima pravico s takimi delavci ne delati. Tudi v tobačni tovarni je nekaj stotin delavstva, ki se greje ob vaših ognjih, ki so deležni dobrot vaše organizacije, ne da hi kako žrtev za društvo na->se vzeli. Te ljudi je treba v organizacijo privesti. One pa, ki so v socialni demokraciji, pa prosimo, da če že nočejo nam nič pomagati, naj vsaj nam nič ne razdirajo. Zakaj toliko pameti
njim vsako uro, ako omejuješ njeno neizmerno pohlepnost, in te se bojiš še bolj. Ako si nje prost — potem je odklonjena vsaka veriga, ki te veže sedaj na naravo in človeštvo, in ta edina, katere naj te oprostim, na koje uničenje misliš noč in dan, je Agripi-na, tvoja mati!«
»Kdo pravi, da jo hočem umoriti?« zakliče Neron hlastno. »Le škodljivost bi jej rad vzel, le sebe bi rad oprostil njene oblasti, njenega žuganja. Ona me ljubi, to vem; toda ljubi me, kakor dete, kateremu daje pogačo, da je navadi na trak in kojemu se namaže šiba z medjo. V enem mestu ga ni več prostora za naju oba —«
»Tudi ne na istem svetu, Neron! Je nisi li skusil pregnati na Rod? Ali ni od ondaj vladal njen duh rimskega ljudstva in starešinstva, kakor bi bila med njimi? Poglej tje gori, cezar!« in njena roka kaže zvezdnato nebo, »tam je bila zapisana smrtna sodba tvoje matere ob istej uri, ko si bil ti rojen, in ženska, ki je razumela govor zvezd, stala je oh postelji Agripine ter jej razodela, da ho umrla po sinovi roki, kateremu je dala življenje. Rekla je, da bi bilo dobro, ko bi se deček dal v samoti izroditi, da bi nikoli ne vedel o svojem rojstvu in svojej visoke j časti. Agripina pa se je zravnala iz svojih bagrenili blazin in plamtečega očesa zaklicala je z mogočnim glasom: »Naj me umori lastni sin, da bo le cesar!«
Velika tišina nastane. Neron se obrne proč.
»Zvezde ne lažejo,« govori na tihem; nato se obrne k L okus ti in jej reče: »Kako pa izpolniti strašni izrek? Ne s tvojimi pijačami, ženska! Bledo spačeno obličje Brita-nikovo stoji neizbrisljivo pred mojo dušo; nočem pridevati druzega zločinstva.«
(Dalje prih.)
ima vsak delavec v tovarni, tudi socialni demokrat, da naše društvo ne išče drugega, kakor koristi delavca. Društvo se bo vedno poležalo za osemurni delavni čas; kjer je ta vpeljan, tam vlada blagostanje med delavstvom. Produkcija se zaradi tega nič ne zmanjša, nasprotno pride delavec na delo ves čil, svež in krepak; društvo se bo vedno poležalo za času primerne plače. Dobro plačan delavec je vesel, da ga ne tarejo skrbi, in vesel delavec lažje, hitrejše in boljše dela, kakor slabo plačan. Hvala vsem, ki so pomagali društvu in delavstvu. V društvu, se je veliko delalo: v desetih letih je bilo okoli 400 sej, shodov, sestankov. Ker se je ravno toliko delalo, je društvo čilo, krepko, zdravo. Društvo, ki se ne giblje, ni za nič! Torej naprej tako, kakor do zdaj!
Jugoslovanska strokovna zveza.
Ustanovni sbod skupine J. S. Z. na Gorjah ho prihodnjo nedeljo ob 3. uri popoldne v prostorih »Posojilnice«. Na shodu bo govoril predsednik Jug. Str. Zveze dr. Ivan Z a j e c. Na ta shod vabimo tudi tovariše z Jesenic in Save. Prihitite k nam v obilnem številu in pokažite, da ste z nami solidarni!
Jugoslovanska Strokovna Zveza, najvažnejša delavska organizacija na slovanskem jugu, veselo napreduje. Med delavstvom vlada za Zvezo veliko zanimanje. Zveza ima že lepo število skupin in mnogo krajevnih organizacij je priglasilo svoj pristop, o katerem bo načelstvo obravnavalo v prihodnji seji. Prijatelji delavstva, delavski voditelji! Podajte nam roko in snujte po naših lepih slovenskih domovinah skupine in plačivniee J. S. Z.! Rešujte naše pošteno delavstvo narodnega, socialnega in moralnega propada!
Žensko skupino J. S. Z. so ustanovili v nedeljo dne 1. maja v Trstu. Prostori »Marijinega doma« so bili natlačeno polni. Govoril je državni poslanec Gostinčar. Prvi dan je pristopilo že nad 60 članic. Mladi ženski tržaški hčeri želi centrala J. S. Z. krepkega razvoja in obilo uspehov. Slovenke v Trstu! Zglašajte se pridno v Jug. Str. Zvezo, ki bo vam gotovo najboljša opora v boj er za vaš gospodarski napredek in moralni blagor! Želimo, da bi se tudi skoro ojunačil moški spol. Nestrpno pričakujemo od tržaških rodoljubov veselo vest, da se je ženski skupini pridružila tudi moška skupina J. S. Z. Trža-čnai, pogumno na noge! Ne bojte se terorizma. J. S. Z. ima dovolj moči, da vas osvobodi vsakega terorizma!
Skupina na Sorici. Pri nas so govorili dne 4. maja v prostorih predsednika naše skupine g. Lovro Pintarja državni in deželni poslanec dr. Krek in Demšar ter urednik Moškerc. Udeležba ogromna.
Med brati in sestrami.
Ustanovitev »Slovenske Straže«, novega našega narodnoobrambnega društva, katerega namen je obramba slovenskega življa potom narodne izobrazbe in gmotne okrepitve ljudstva na krščanskem, narodnem in patrijotičnem temelju, se vrši v sredo, dne 11. t. m., dopoldne v veliki dvorani »Uniona« v Ljubljani. Ta dan bodo navzoči v Ljubljani zastopniki iz vseh slovenskih pokrajin ter se hočejo popoldne ob štirih v dvorani »Slov. kršč.-soc. zveze« posvetovati tudi o napredku naše »Jugoslovanske strokovne zveze«, zvečer ob 6. uri se pa vrši občni zbor »Rafaelove družbe« v mali dvorani »Uniona«. Vse te priredbe, ki so ozko spojene tudi s koristmi našega delavstva, zaključi oh 8. uri zvečer velik koncert »Ljubljane« v veliki dvorani »Uniona«. Delavci in delavke, prihitimo v velikem številu na ta koncert! Ker dopoldne nimamo časa, pa zvečer na koncertu v velikem številu pozdravimo zastopnike obmejnih Slovencev!
Osobje tvrdke Tonnies priredi v nedeljo, dne 8. maja, ob 9 uri na Rožniku sveto mašo, h kateri se vsi prijatelji tvrdke naj-uljudneje vabijo.
Jesenice. Pri nas smo že prestali strah pred IIalleyjevem kometom. S svojim repom je zadel le nekaj prismuknjenih socialnih demokratov. V svoji zmedenosti so cel teden letali in prosili delavce, da se naj udeleže krokanja 1. maja, ker oh enem bodemo praznovali tudi praznik, ker tako je zapovedal Ante Kristan. Dali so vsakemu najmanj 10 vabil, da bi gotovo prišel. V soboto že se je
videlo, da bo pri tem krokanju slaba udeležba. Ker ni šlo socialnim demokratom v glavo, da bi ne delali v nedeljo, so jih še naši opozarjali, da naj se udeleže krokanja in Kristanovega praznika, ter se jim opnudili, da delajo na mesto njih, seveda v norčiji. A, odgovor so dobili: »Ja, če mi bodeš dal »zu« tri krone«. V nedeljo zjutraj so jih naši opominjali, naj ne gredo na šilit, ker bode krokanje in ob 7. uri se prične praznik. Nič ni izdalo. To so tisti delavci, ki so za osemurni delavnik in za nedeljski počitek, ker smo že večkrat mi pisali v »Naši Moči«, da gredo v soboto zvečer mojstra fehtat, če bode kaj dela v nedeljo. Zaradi takih lumpov je že več naših delavcev moralo iti od tovarne, ker niso hoteli delati takoimenovane »liberšihte« ter oh nedeljah. Potem ti pa gredo bratci lakih požeruhov star pehar na kol navezat, ga povit v rdeč popir ter z hinavskim napisom »Zahtevamo osemurni delavnik!« Dva taka reklamna peharja pred krokarskim sprevodom v nedeljo ob pol 8. uri. Videli smo, da so že na kantu, lani so saj na fižolovki imeli rdeč robec, a letos pa še tega ne. Večkrat so že rdeči pisali, da so Jesenice rdeče, zato še omenimo, koliko so rdeče. Ena taka rdeča cunja je visela v jeseniški občini, izobesil jo je gostilničar, pri katerem se zbirajo socialni demokrati. Bila je za vabo, da je g. Čop več iztočil. Druga je pa bila na Javorniku, kjer je zaloga rdečega konsuma. V zahvalo, ker sodrugi veliko najemnino plačujejo, je gospodar Janez Mencinger izobesil zastavo ravno nad svojim stanovanjem. Po Savi se govori, da je Mencinger tudi zaradi tega izobesil rdečo cunjo, da se bode žena bolj z rdečo barvo sprijaznila, ker se strašno togoti, ko vidi rdeče sodruge prihajati v njeno hišo. Toliko o rdečih Jesenicah. Sedaj pa še k pustnemu torku, tako ga namreč moramo imen’ovati vsled pozdravov v ponedeljek.
»No, ali si prišel s pustnega torka?« Naj že bode kar hoče, za nas je bil 1. majnik, za socialne demokrate pa pustni torek. Na ta dan se je zbral na Savi ob 7. uri zvečer kra-valni sprevod s 130 sodrugi, katere so veliki plakati, vsi rdeči časopisi, na stotine vabil in strastna agitacija spravili skupaj od Kozaške Bele do Hrušice. Ko so pritekli na Jesenice z rdečim peharom, jih je bilo 10 več. Z Jesenic nazaj so dobili še nekaj radovednežev, da jih je nazaj prišlo okoli 160. Da se je to število dobilo, so morali priti na pomoč naši narodni Sokoli. Pri nemški šoli vpraša rdečkar sodruga, koliko udeležbe da bo »Naprej« pisal, je rekel: »za pol se mora zlagati!« Zaradi tega bo pisal o 300 navzočih. Zabave je bilo zadosti, smeha tudi. Da bi kaj kmalu opledel IIalleyjev komet sodruge, da bodo zopet zbezljali, leteli iz Save na Jesenice in nazaj v Jelenovo gostilno nad deruž. Takrat hode zopet zadosti smeha.
Sava. Poročilo iz seje »Strokovnega društva« 1. maja. Društvo opozarja svoje člane, da je v smislu sklepa zadnjega občnega zbora Jugoslovanska Strokovna Zveza sprejela Strokovno društvo v zvezo. Mesečni prispevek Zvezi bode društvo plačevalo od sedanje mesečne članarine, Le vstopnino 40 vin. k Zvezi naj vsak član plača pri prvem vplačevanju. Pri isti seji se je sklenilo, da se priredi na dan 22. maja dopoldne društveno predavanje ter se bode obenem ustanovila plačilnica za tiste delavce, ki niso v Strokovnem društvu, dalje tudi za rokodelce ter druge stanove. Dalje se je sklenilo, da bode dne 29. maja veselica s tombolo na konsum-skem dvorišču za podporni oddelek. Opozarja se člane, da naj bi vsak po možnosti vsaj eno krono prispeval za dobitke, ker se namerava tombola z mnogimi dobitki.
Iz Ljubljanske predilnice. V nedeljo, 1. majnika t. 1. je imelo delavstvo-omenjene tovarne sv. mašo na Rožniku. Pohvalno moramo omeniti, da se je delavstvo tako v obilnem številu udeležilo sv. maše. Tudi uredništvo je bilo zastopano. Prav častno je bilo zastopano delavstvo iz tukajšnje c. kr. tobačne tovarne, njim na čelu predsednik podpornega društva. Dalje so bila zastopana društvo slov. kat. delavstva, odborništvo L delavskega konsumnega društva, odborništvo 1. delavskega stavbnega društva, katoliško društvo za delavke itd. Med delavstvom smo opazili tudi več odličnega občinstva, kar je v dokaz, da občinstvo simpatizira z delavstvom tukajšnje predilnice. Za petje so preskrbele tovarniške delavke, kar je dokaz, da med organiziranim delavstvom ne manjka pevske izobrazbe. Petje se je vršilo pod osebnim vodstvom gospoda Iv. Černiča, za kar mu naj bode tu izrečena javna pohvala.
Veseli nas, kadar vidimo delavstvo v bratski ljubezni, ki nastopa in javno pokaže, da se ne sramuje spolnovati svojih verskih dolžnosti. Hvala vsem, ki so nam izkazali čast s svojim posetom!
Izmed delavstva iz ljubljanske predilnice smo prejeli več pritožb o ravnanju vratarja in vratarice. Gospod ravnatelj tvornice ukaže, da imajo biti tvorniška vrata še nekaj minut po 7. uri odprta, da dobe prost vhod delavke, ki so se vsled raznih neprilik zamudile, ljuoinili vratar izvršuje ukaz in odredbo g. ravnatelja tako, da zapre tvorniška vrata še prodno bije ura sedem. Umevno je, da so delavke, ki zamude kake dve ali tri minute, v veliki zadregi. Čeprav zvone, se »ljudomili« vratar ne zmeni prav nič za to zvonenje. In ko bi ne bilo koga, ki ima vendar nekaj več moči, kot vratar, bi prišle te revice ob zaslužek, čeprav so prišle od daleč na delo. To postopanje je res nečuveno in v nobeni tvornici na celem svetu niso take razmere, da bi se za cel dan izključilo delavca od dela, kakor se je zakasnil za par minut. Omenjeni vratar je početkom še na svojem mestu, ker je bil vzet izmed delavstva in je bil s svojim mestom zadovoljen. Ali sreča prevzame človeka in tudi vratar predilnice se je prevzel. Gospa vratarica celo obnoncira, koliko minut je katera delavka zamudila. Upamo, da bo takim razmeram storil ravnatelj konec; saj nobene delavka ne zamudi nalašč; od zamude dveh ali treh minut pa pač ne bo imel nihče nobene škode. Gospa vratarica naj rajši gleda na to, da bodo imeli oni, ki pošiljajo pri njej hrano, res človeško, ne pa pasje hrane . . .
V modernih tvornicah skrbe za revno delavstvo na ta način, da vpeljejo kuhinjo, i-z katere dobe delavci dobro, zdravo in ceneno hrano. Take kuhinje so velika dobrota za delavstvo in imajo brez dvoma velik zdravstveni pomen. Da, danes ni lahko dobiti dobre hrane, ker je draginja neznosna. V predilnici ne poznamo še dobrote delavske kuhinje in delavstvo si pomaga, kakor pač ve in zna. Mnogo delavk je padlo v odvisnost gospe vratarice, ki pa nikakor ni kos kuharski umetnosti. Le pomislite, kako izgleda salata, katero servira delavkam taka napredna kuharica,- Kak »polžek« je še na j nedolžne j ša stvarica, ki se dobi v tej zeleni prikuhi kot slast vzbujajoče in prebavo pospešujoče sredstvo. Pa še nekaj drugega je, kar ponižuje naše delavke. Vsled tega, ker tvornica nima kuhinje, morajo delavke z lončki letati okoli in si iskati hrane. Da to ni samo neprijetno, ampak tudi zdravju nevarno, pač ni treba posebej povdarjati. Saj najmanjši veter natrosi v hrano prahu, v prahu pa, pravijo zdravniki,, so zdravju škodljivi bacili. Dobro bi bilo, da bi se društvo in ravnateljstvo zavzela za to, da bi se napravila tvorniška kuhinja. Z gospo kuharico pa proč!
Od tržiškega delavstva smo prejeli tole poročilo: Pri nas obstoji že dolgo časa delavska bolniška in podporna blagajna. Lansko leto so si jo osvojili pri volitvah socialni demokrati in dobili v večini svoj odbor, ki je bil vse preje nego nepristransk. Tudi letos so se zagnali z vso silo pri volitvah, hoteč obdržati še nadalje to postojanko. A to pot se jim ni posrečilo. S sto in osmimi glasovi smo vrgli isodruge, ki so celo bolnike pripeljali na volišče. Izvolili smo sledeči odbor, ki uživa zaupanje vsega tržiškega krščanskega delavstva. Predsednik je trgovec Karol Rueli. Odborniki: Fr. Vidic, Ivan Globočnik, Karol Končar, Ivan Pogačnik, Miha Berger, Jožef Golmajer, M. Jezerc, Leopold Koprivnik, Kristijan Šarabon, Jožef Župic, Anton Nemec in Jožef Stegnar. V nadzorstvu so: Jožef Zaletel, Lu-dovik Grasmajer in Franc Dečman. V razsodišču: Jakob Dobrin, Leopold Zaletel, Jožef Vinter in Jakob Koprivnik. Vsi poparjeni so zapustili »sodrugi« bojno polje. Ču-jemo, da bo deželni odbor tudi nekaj podprl to za delavstvo jako potrebno bolniško blagajno. — Teden po tem porazu je prišel tolažit naše rdeče peteline goriški dr. Tuma. Nič mu ni bilo prav, ko je videl, da ga je prišlo poslušat naše krščanskosocialno žen-stvo. Znosil se je nad njim v umazanem »Napreju«. Pa to naj ne boli naše delavske tovarišice. Z ramo ob rami se bore z nami delavci zoper pogubno, brezversko socialno demokracijo, ki vedno bolj izgublja tla med poštenim delavstvom.
Listnica uredništva. Radi preobilega gradiva smo morali nekatere dopise zelo skrajšati, druge odložiti za prihodnjič. Prosimo potrpljenja.
Prometna zveza.
Nerednost poštnega dostavljanja v Sp.
Šiški. Iz Spodnje Šiške dobivamo opetovano pritožbe o nerednem dostavljanju »Naše Moči«. Naročnik nam piše: Ne vemo, je li poštnemu osobju neznana Kamniška ulica v Spodnji Šiški, ali pa poštni odpraviteljici tako zelo ugaja »Naša Moč«, da se je že pet, sobot ni dostavilo nekemu članu »Prometne zveze«. Dotični član tudi ni dobil pisma naslovljeno nanj. Ko se je član šel vsled tega pritožit na poštni urad, zakaj se mu list dostavlja redno, so ga na pošti kratko in krepko odslovili, češ: »Bodete že dobili!« In res mu prihodnji dan prinese pismonoša kar pet številk »Naše Moči in tudi pismo, ki je bilo iz Ljubljane oddano že pred štirinajstimi dnevi. To so nečuvene razmere, ki vladajo na šišenski pošti. To ni prvi slučaj, s katerim se moramo javno ba-viti. To malomarnost ali nagajivost šišenske pošte bomo spravili na pristojno mesto, da nastane red, kakršen mora biti na pošti. Dopisniki in vsi člani »Prometne zveze« naj nam javljajo in zbirajo nerodnosti; prepričani naj bodo, da bo hitro nastal red!
Zahvala. Podpisani se čuti dolžan izreči slavnemu vodstvu »Prometne zveze« najiskrenejšo zahvalo za vsoto 200 kron, katero sem sprejel kot mrtvaško odpravnino za mojo- nepozabno pokojno soprogo, oziroma mater Marijo Slugo. Izrekam pa tudi vsem onim, kateri so izkazali sožalno so-čutstvo in ki so jo spremili k zadnjemu počitku k sv. Križu, naj iskrenejšo zahvalo.
- Ljubljana, dne 22. aprila 1910. — Sluga Florjan.
Kam pa v nedeljo, dne 29. maja 1910? Vsi člani in zaupniki »Prometne zveze« v Ljubljani na vseslovenski zaupni shod slovenskih knščaniskošocialR-ih železničarjev. Vsi naši somišljeniki torej v nedeljo, dne 29. maja v Ljubljano in nikdo naj ne zaostane!
Pododsek socialno političnega odseka v državnem zboru se je dne 29. aprila posvetoval o predlogu poslanca Cingra glede izplačevanja zaslužka pri rudnikih. Predlog, ki je meril na tedensko izplačevanje, je bil odklonjen, Istotako predlog, da se izplačuje mesečno. Sprejela pa se določba, da so posestniki rudnikov zavezani izplačevati mezde najmanj enkrat v štirinajstih dnevih in sicer na dan, določen v delavnem rsdu. Glede odtrgatev pri plačilu, se je določilo, da imajo posestniki dati brezplačno orodje in luči. Streljivo pa le tam, kjer se nahajajo nalašč za razstrelbe nastavljeni ljudje. Za nalašč ali vsled malomarnosti izgubljeno orodje mora delavec dati odškodnino. Za preiskavo in kaznovanje prestopkov zakona je slejkoprej pristojno rudarsko sodišče. Poslanec Zaranski je vprašal navzočega vladnega zastopnika, kaj je z reformo rudarskega zakona. Vladni zastopnik je izjavil, da se v ministrstvu resno pečajo s tem vprašanjem. Na vprašanje, kaj je postavo o bratovskih skladnicah, je izjavil vladni zastopnik, da je tozadevni zakon že izdelan, da ga pa mora ministrstvo še pregledati.
Pri občinskih volitvah na Dunaju so zmagali krščanski socialisti na celi črti. Priborili so si celo en liberalen mandat. Krščansko socialna misel napreduje.
Hrvaški ban Tomašič pripravlja voliv-no reformo za 'Ilrvatsko. O splošni, enaki in tajni volivni pravici ni ne duha ne sluha. Nobenega dvoma ni, da bo hrvaško ljudstvo po Khuenu in Tomašiču grozovito opeharjeno na veliko veselje mažarskili šovinistov.
im******!**********)******!***
Ne pozabite, da je treba delati na vso moč za Vaše glasilo „Našo moč". Čim več naročnikov, tem večji vpliv bo imelo Vaše glasilo.
Okno v svet.
Hribar in draginja. Kakor znano, je po zahtevi socialnih demokratov državni zbor izvolil odsek, ki se naj bi bavil z vprašanjem, kako odpraviti draginjo. G draginj-skem odseku imamo pač .mi, in mislimo, vsi razsodni svoje mnenje: Cene živil in pridelkov so posledice gospodarskih razmer in najlepši sklep kakega draginjskega odseka jih ne more znižati. Ta draginjški odsek je izvolil za načelnika Ivana Hribarja. Kako deluje ta odsek, nam pa kaže sledeča zanimiva dogodba: Dan preden se je sešel državni zbor, je sklical Hribar sejo svojega odseka, in sicer brzojavno vsakega člana posebej. Te brzojavke so bile tako gostobesedne, tla so stale okrog 4000 K. Ne vemo, če bi bile brzojavke tudi tako drage, če bi jih Hribar plačal iz svojega žepa. Naj lepše je pa to, da se vkljub takemu dragemu vabilu člani odseka niso odzvali pozivu svojega predsednika in je bila seja nesklepčna. V kuloarju so delali razne dovtipe o Hribarjevih brzojavkah, o draginjskem odseku pa se jc reklo: Edini uspeh draginjskega od-sea je ta, da je za 4000 kron podražil državni zbor.
Kdo je vzrok draginji? Čifutski borzni špekulanti na Dunaju in liberalne nenasit-ljive bisage. Mažarski špekulantje na umeten način draže ceno moke, ljubljanski mesarji pa meso, ki so ga ravnokar brez povoda podražili kar 12 h pri kilogramu. Dra-ginjski odsek v državnem zboru je izgubil vso vrednost, ker ima za presednika liberalnega kapitalista ljubljanskega župana Hribarja. Socialen odsek naj ima za predsednika moža, ki mu gospodarski liberalizem tiči v mozgu in kosteh. Draginjški odsek potrebuje predsednika, ki ima kaj pojma o socialnih potrebah ljudstva, Hribar pa še v Ljubljani ne zna narediti na trgu živil reda. Proč s takim predsednikom!
Državni zbor se snide v petek. Prva točka dnevnega reda bo državnozborski poslovnik. Socialno zavarovalni odsek je obdelal doslej 15 paragrafov. Vseh paragrafov je nad 300. Odslej bo delo hitreje teklo, ker so se v prvih paragrafih rešile načelno važne in jako težke točke. Opozarjamo na uvodni članek dr. Kreka, iz katerega je posneti velike težave, ki jih napravlja kočljivo zdravniško vprašanje.
Enketa v državnem zboru se bo vršila bodoči mesec. K enketi pridejo uradniki in državni uslužbenci zaradi službene pragmatike.
C'
3
zlati nauki!
Kdor s „FLQRIAN-oni“ se krepča, Zmeraj dober tek ima!
II.
Če želodec godrnja,
Pij „FL0RIAN“-a , pa neha!
III.
Ni otožen, ni bolan,
Ta, ki vživa
Postavno varovano.
m A. ŽIBERT
I t LJUBLJANA t H
S PREŠERNOVA ULICA S
M PRIPOROČA SVO VELIKO R
m 7m fiGn čfvi jfv TM
ZAL0Q0 ČEVLJEV
4 DOMAČEGA IZDELKA.
lil lil lis
ra
Kongresni im SL 19 reg. zadruga z om. por. Kongresni trg št. 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure po 413/*°/0, to je: daje za 200 kron 9 kron =====	30	vinarjev	na leto.	----
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo.
Rentni daveh plača hranilnica sama. HaisigurneiSa prilika za Menic.
Kanonik H. Kalan 1. r., predsednik.
Kanonik A. Sušnik 1. r„
podpredsednik.
rarararara
Hajboljša. najslgurnejsa prilika za štedenje 1 \UUUUUUUU
čez “72 '^Monov K. j IfcgT Lastna glavnica kron 420.537-92	j ^2S0tamilijioOno7K
LJUDSKA POSOJILNICA
= registrovana zadruga z neomejeno zavezo ========;=;
Miklošičeva cesta 8, pritličje v lastni hiši nasproti hotela .Union* za franč. cerkvijo
prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure MII 01 brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po ^ |2 |0 od vsakih 100 kron čistih 4-50 na leto.
Hsanilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje =."■	■ — 	= po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolaganje. ==—=====
Dr. Ivan Šušteršič, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpred. Odborniki: Anton Belec, posest., podj. in trg. v St. Vidu n. L. Fran Povše, vodja, graščak, drž. in dež. posl. Anton Iiobi, posest, in trg. Breg p. B, Karol Kauschegg, veleposest, v Ljubljani. Malija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zbor. in hišni posest, v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posest, in blag. »Ljudske posojil.«, Ivan Pollak ml., tov., Karol Pollak, tov. in posestnik v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Rudniku.
priporoča sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 vin., 0 steklenic l krono
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica •10 vin , 0 steklenic z kroni.
Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 50 vin., 0 steklenic 2 kroni 50 vin.
Kapljice proti zobobolu, steklenica 20 vin.
Mazilo zoper pege, lonček 1 K.
Obliž za kurja očesa, bradavice in trdo kožo, mala škat-liica 50 vin., večja i K uo vin.
Odvajalne krogljice, škatljica 80 vin.
Posipalni prašek, proti ognji-vanju otrok in proti potenju
nog, škatljica 5 'vin., G škatljic 2 kroni 50 vin.
Protinski cvet, proti trganju po udih, steklenica 1 krono.
Ribje olje, steklenica 1 krono.
Salicilni kolodij za odstranitev kurjih očes, bradavic in trde kože, steklenica 70 vin.
Tinktura za želodec, odvajalno, krepilno in slast pospešujoče sredstvo, steklenica 20 vin., steklenic 1 krono
Tinktura za lase, steklenica 1 K.
Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju steki. 1 K.
Železnato vino, steklenica 2 kroni 00 vin ’, in 4 krone 80 vin.
Žcleznatc krogljice, proti bledici (Bleichsucht) mala škatljica 70 vin , velika l krono 00 vin.
Edina in najkrajša črta v Ameriko !
Vsled tega gledam edino na veliki promet in prodajam blago po najnižjih cenah. Ne visoke cene, ampak veliki promet je moj dobiček, ker se blago hitreje proda, stranka je zadovoljna ker sveže blago po ceni kupi. pri nakupu manu.akfur-nega (gvantnega) blaga dobi se za molke ali ženske fino ali prosto blagovolite se poslužiti tvrdke
R. Miklauc
1— II tinif-llll III lili	■———P
Ljubljana, Stritarjeva (Špitalska) ulica 5, to je glavna trgovina, podružnice tvrdke o: pri Škofu, Pogačarjev trg (Sadni trg) v veliki mestni uši pri Miklavžu, Medena
ulica
J vseh teh trgovinah se bodete prepričali v veliki zalogi blaga vseh vrst v nizkih cenah in prijazni postrežbi =
tfcST Pazite natančno na
ctj«r ----------------------
tijar imenovane tvrdke!
Na deželo se pošiljajo vzorci poštnine prosto
ISO
'TZJ1
50 ®/o prihranite 5
stroškov v gospodinjstvu na mleku, sladkorju in kavi; kri, moc, zdravje dosežete in ohranite, ako pijete
® SLADIN as
Kdor se hoče o tem prepričati, dobi vsak knjižico brezplačno
vleharni TrnkOGZjf zraven rotovža
ali po pošti, vsak, kdor po njo piše.
m:
Gričar 4 Hlejač
:: Ljubljana «
Preleruraa ulica if. B
priporočata svojo isaJuečSJo | zalogo izgotavJjenih obBek m gospode, dečke in otrobe
::	novosti	::
u konfekciji za dame f
HflVRE NEW~YORK
francoska prekmorska družba. _
Veljavne vozne liste (Sifkarte) za francosko linjo čez Havre, ter liste za povratek iz Amerike
v domovino in brezplačna pojasnila, daje samo
ED. SMARDA =====
oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 v novi hiši »KMETSKE POSOJILNICE« nasproti gostilne pri »FIGOVCU«.
Velika zaloga! Nizke cene!
Radi velike zaloge znatno znižane cene!!!
Ugodna prilika za nakup: vezenin, pričetih in izvršenih žen. ročnih del, idrijskih čipk, vstavkov, svile, volne, bombaže i.t. d.
Velika izbira drobnega in modnega blaga:
rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat i. t. d. Predtisk in vezenje monegramov ter drugih risb. - Primerna darila za gadove in druge prilike -
Priporoča se z velespoštovanjem
, Mestni trg 18.
:33S3SC££g2C[I!&
Pozor slov. delavska društva!
Kupujte svoje potrebščine priznani in pri« porošljivi domači manufakturni trgovini
JflNKO ČESNIK
(pri Češniku)
LzJUBUJANfl
Liingarjeva ulica-Stritarjeva uliea
v kateni dobite vedno v veliki izbepi najnovejše blago za ženske in moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva.
Cene najnižje.	—
o —
a 5
ca ^ (/) vo
Ol C/J
«■ 3
3 3 ~ o
Veliki nakup zniža ceno Veliki promet omogoči veliki nakup
lucm 3a>$ in $in v Ljuhljcmi
Dunaj^k0 ee$ta 1^
priporočata 5i>cjc bogato zalogo SS
gfi^i uozni^
^č/AV^'	■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
£iralni stroji za rodbino in obrt
Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar.
Tisk Katoliške Tiskarne.