Torek: Tednikov kopalni dan Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2024. Kupon ne velja med prvomajskimi, jesenskimi (krompirjevimi), novoletnimi in zimskimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup enevstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so izključeni in se ne seštevajo. t: 02 74 94 530 e: tTermalniParkPtuj@sava.si _________________________ 3 IQ. LU ' S B£ Izobraževanje Ptuj. Gimnazija omejila vpis na vseh programih O Stran 7 se 22 dni Ptuj 1.6.2024 www.poli.si « -_£ r: = j—1 m =m 8 »» -m C tu Štajerski Ptuj, petek, 10. maja 2024 Letnik LXXVII • št. 36 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR Slovenija, Podravje • Nova zavarovanja - nove obremenitve za državljane Obvezno zavarovanje za prikolice, viličarje, motokultivatorje ... Slovenija širi nabor vozil in priklopnikov, kijih bo po sprejetju zakonodaje treba zavarovati. V praksi to pomeni, da bo moral vsak imetnik avtomobilske prikolice slednjo posebej zavarovati, kmet pa bo moral odslej poleg traktorjev zavarovati še vse druge delovne stroje. Več na strani 3. '___ ^ - 1/fc . Aktualno Podravje • Komunala Ptuj, Kidričevo in Videm v tožbi O Stran 2 Kronika Ptuj. Kakšen človek moraš biti, da kradeš na pokopališču?! O Stran 3 Turizem Majšperk • V romarskem središču Podravja le štirje apartmaji O Stran 5 Črna kronika Podravje • Največ nesreč med mladimi mopedisti O Stran 12 [LU_ i' ' - i ^ ■ - .... ' Magna v Gradcu zapira^ delQvna¡mjestá »Vsaj polovica odpuščenih bo Slovencev« Panvita po poti Perutnine Ptuj »Bodo slovenski^H narod hranili NAROČITE STAJERSKI TEDNIK ■ J SI PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s trgovino ŽIVEX pripravili privlačno nagrado. 2 Štajerski Aktualno petek • 10. maja 2024 á ooio m h a o dpi "1/iS/n en lih éééhé |P|il - g r Med 500 odpuščenimi delavci v Magni Steyr v Gradcu bo po oceni predsednika Sindikata delavcev migrantov Maria Fekonje najmanj polovica Slovencev. Magnaje ustavila proizvodnjo električnega mestnega terenca Ocean Fisker, ki so ga sprva nameravali izdelovati celo v Sloveniji. i'Í T. Foto: arhiv podjetja Izdelava Fiskerja v graški podružnici Magne se je končala približno enako nesrečno kot zgodba s prihodom Magne v Slovenijo. Magna je vozila ameriške startup znamke Fisker nameravala proizvajati v Hočah, kjer so peljali celo načrte o širitvi tovarne, ki sicer ni nikoli prav zaživela. Po ne najbolj obetavnem zagonu hoškega obrata se je vodstvo Magne odločilo za umik iz Slovenije. Izdelavo Fiskerja so nato organizirali v Gradcu. In jo že tudi ugasnili. Fisker je namreč v Avstriji vložil zahtevek za insolventnost. Postopek bo podjetju omogočil nadaljnje poslovanje pod zaščito sodišča, vključno s plačilom zaposlenih in prodajo vozil. Fekonja: »Ne podpisujte sporazumne odpovedi!« V Magni nadaljevanja proizvodnje Ocena Fiskerja ne načrtujejo, zato bodo ukinili 500 delovnih mest. Po besedah predsednika Sindikata delavcev migrantov Maria Fekonje bi lahko bila najmanj polovica Foto: arhiv podjetja Prvi mož Magne Steyr Roland Prettner je v pogovoru za avstrijski Kleine Zeitung povedal, da bodo naslednja tri leta v Gradcu zelo težka. delavcev, ki bodo ostali brez dela, Slovencev. Fekonja na delavce apelira, naj ne podpišejo sporazumne odpovedi delovnega razmerja, saj bodo v tem primeru v Sloveniji ostali brez pravice do nadomestila, ki pripada brezposelnim. „Za zdaj nam ni poznano, kakšne vrste odpovedi bodo. Če bodo sporazumne, potem odpuščenim delavcem v Sloveniji ne pripada nadomestilo. Zato apeliram na delavce, naj bodo pozorni, da dobijo odpoved delodajalca ali pa da ne podpisujejo sporazumnih odpovedi, če jih bodo prejeli," je poudaril Fekonja in dodal, da podrobnejših informacij o kriterijih, načinu in poteku odpuščanju v sindikatu nimajo. „Po naših podatkih naj bi odpustili okoli 500 sodelavcev. Med njimi bodo zagotovo slovenski, vsaj polovica. Odpuščanje verjetno ne bo vse naenkrat, ampak po- stopno," je za Štajerski tednik povedal predsednik Sindikata delavcev migrantov Mario Fekonja. Težave Magne tudi v drugih državah Magna Steyr je ukinitev proizvodnje Fiskerja v Gradcu in s tem 500 delovnih mest napovedala v četrtletnem poročilu. 450 sodelavcev je podjetje odpustilo tudi lani. Da v avtomobilski industriji vlada kriza, je pred časom za medije potrdil prvi mož Magne Steyr Roland Prettner, ki je dejal, da bodo »naslednja tri leta v Gradcu zelo težka«. Magna se s težavami prav tako srečuje na Madžarskem, kjer naj bi za polno zmogljivost proizvodnje na novi lokaciji primanjkovalo vode, potrebne za izdelavo baterij, in na Kitajskem, kjer naj bi za povečanje proizvodnje avtomobilov pri- Foto: osebni arhiv Predsednik sindikata delavcev migrantov Mario Fekonja ocenjuje, da bodo v graški Magni odpustili vsaj 250 slovenskih delavcev. manjkovalo polprevodnikov. V Gradcu naj bi avtomobile za Jaguar sestavljali še do konca letošnjega leta, za BMW in Toyoto pa do konca leta 2026. Na proizvodnih trakovih naj bi do leta 2029 ostalo terensko vozilo Mercedes G tudi v električni razli- cici. Mojca Zemljarič Podravje • Za točnost podatkov je treba še vedno poklicati Seznam aktivnih zdravnikov namenjen sam sebi Ob iskanju ali zamenjavi osebnega zdravnika ali pediatra bi nekateri opravili telefonski klic, mlajša, spleta vešča generacija pa se z nekaj kliki sprehodi po spletni strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), kjer je objavljen seznam aktivnih zdravnikov v splošnih ambulantah, otroških in šolskih dispanzerjih. Toda zdravniki opozarjajo, da podatki na spletni strani zavoda ne držijo. .L I Vsi ptujski pediatri sprejemajo novorojenčke Odzvala seje tudi pediatrinja Brigita Habjanič-Merc, kije poudarila, da novorojenčke vpisujejo vse ambulante za predšolske otroke na Ptuju, tudi zaradi preventivnega dela, in so zato primorane vpisovati»ciljne« paciente kljub preseganju količnikov. Novorojenčke tako sprejemajo ordinacije dr. Habjanič-Merc, dr. Letonja, dr. Puntarec-Djukanovic, dr. Šolman (dr. Hebar, dr. Županič) in dr. Zrilic. Šolarje pa vpisujejo ordinacije dr. Barlovic, dr. Šolman in Šolski dispanzer ZD Ptuj. Podravje • Nepodražitev vode bo dobila epilog na sodišču Komunala, Kidričevo in Videm v tožbi Komunalno podjetje (KP) Ptuj je v tožbi z občinama Kidričevo in Videm, razlog pa je nepotrditev višjih cen oskrbe s pitno vodo na občinskih svetih. Z vidika, da sta obe občini, Kidričevo in Videm, tudi lastnici komunalnega podjetja, je situacija za odtenek nenavadna. „Če bo naš postopek spoznan za nepravilen, potem je na mestu vprašanje smiselnosti potrjevanja elaboratov na občinskih svetih," je poudaril direktor uprave občine Kidričevo Damjan Napast (na fotografiji desno ob županu Antonu Leskovarju). Foto: MZ Foto: CG V tabeli, dostopni na spletu, je mogoče za vsakega zdravnika preveriti več podatkov, tudi to, ali še sprejema zavarovane osebe, kljub preseganju dogovorjenega števila glavarinskih količnikov. In ravno pri tej kategoriji se zaplete. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje so poudarili, da se zdravnik mora opredeliti, ali soglaša s sprejemom novih oseb ob preseganju meje glavarinskih količnikov ali ne. Če zdravnik soglaša, se vpiše »Da«, sicer pa »Ne«. Tudi če je v seznamu vpisano, da zdravnik ne sprejema več pacientov, jih v praksi še vedno lahko. Drugače je, ko zdravnik (še) ne dosega glavarinskih količnikov. V tem primeru je v tabeli vedno prikazana vrednost »Da« (torej zdravnik še mora sprejeti zavarovane osebe). Na ZZZS kar avtomatsko označijo zdravnika Seznam, ki je objavljen na strani ZZZS in ki naj bi vseboval osvežene podatke, ne drži. Zavod krivdo za netočnost podatkov pripisuje zdravnikom, zdravniki zavodu, saj da naj bi ta napačno interpretiral podatke. »Nedavno sem klicala na Zavod, kjer so mi pojasnili, da ob preseganju glavarinskih količnikov avtomatsko označijo, da zdravnik ne opredeljuje dodatnih pacientov. To pa vsaj zame nikakor ne drži. Vsakega sprejmem, nikoli nisem odklonila predšolskega otroka,« pravi ptujska pediatrinja Lidija Letonja Jaušovec, ki meni, da je najbolj zanesljiv vir informacij še vedno ambulanta. Mojca Vtič Občini Kidričevo in Videm zadnji podražitvi cen, ki jih je oblikovalo KP Ptuj, nista sledili. Videm-čani vodo plačujejo še po stari ceni iz leta 2019 - 79 centov za m3, Kidričani so si lani ceno vode izračunali sami - 1,03 evra za m3. Prav tako se niso strinjali z višjo omrežnino na račun zamenjave števcev in obnove priključkov, ostali so na stari ceni 3,9 evra, medtem ko je v drugih občinah cena 5,22 evra. Cena za m3 vode na ptujskem vodooskrbnem sistemu je za vse, razen Videmča-nov in Kidričanov, 1,08 evra. Ker občinski sveti v Kidričevem in Vidmu za višje cene vode niso dali zelene luči, se je vodstvo Komunale odločilo za tožbo. Obravnava za primer Občine Kidričevo je bila včeraj na ptujskem okrožnem sodišču. Enako kot za Kidričevo je tožba vložena za Občino Videm, a se je po pojasnilu direktorja KP Ptuj Janka Širca zaradi zamenjave odvetnika in izločitve sodnika časovno zamaknila. Želeli svoj elaborat in svoje cene V vodstvu občine Kidričevo so navedli, da se s predlaganim elaboratom o višjih cenah lani v začetku leta niso strinjali, ker je bil elaborat skupni za vse občine na vodooskrbnem sistemu. „Od-bor za gospodarsko infrastrukturo je pozval KP Ptuj, da izdela novi elaborat posebej za Kidričevo. KP Ptuj, kljub temu da je občina elaborat zavrnila, tega ni popravilo, pač pa ponovno poslalo enakega. Pristojni občinski odbor je nato občinskemu svetu predlagal svojo ceno za vodari-no in omrežnino, kar je občinski svet potrdil. Tako postopanje je zakonito in temelji na petem odstavku 5. člena Uredbe, ki med drugim govori, da občina določi potrjeno ceno," je razložil direktor občinske uprave Damjan Napast. Povedal pa je tudi, da KP Ptuj varuje 6. člen Uredbe, ki določa, da ima izvajalec v primeru, če za preteklo obračunsko obdobje ugotovi razliko med potrjeno ceno in obračunsko ceno, to pravico upoštevati v naslednjem predračunskem obdobju. MZ petek • 10. maja 2024 Aktualno Štajerski 3 Slovenija, Podravje • Nova zavarovanja - nove obremenitve za državljane Obvezno zavarovanje za prikolice, viličarje, motokultivatorje... Slovenija na podlagi evropske direktive širi nabor vozil, priklopnikov, ki jih bo po sprejetju zakonodaje treba zavarovati. V praksi to pomeni, da bo moral vsak imetnik avtomobilske prikolice slednjo posebej zavarovati, kmet pa bo moral odslej poleg traktorjev zavarovati še vse druge delovne stroje - viličarje, nakladalnike, ne glede na to, ali jih uporablja na cesti ali zgolj na kmečkem dvorišču. Kakšen dodaten strošek bo prinesel širši obseg obveznega zavarovanja, še ni znano, saj se zavarovalnice še prilagajajo na napovedane zakonske spremembe, pričakuje se, da bo minimalen. A če zavarovanec nekaj dodatnih evrov za zavarovanje lahko spregleda, pa dodatna obremenitev državljanov za zavarovalnice pomeni tudi več milijonov evrov prihodkov - za storitev, ki je bila doslej (večinoma) že upoštevana v dosedanjih premijah. Doslej je veljalo, da morajo biti obvezno zavarovani traktorji in traktorski priklopniki z nad pet ton največje dovoljene mase in konstrukcijsko omejeno hitrostjo do 30 km/h. Po novem pa bodo morala biti obvezno zavarovana vsa motorna vozila, ki presegajo hitrost 25 km/h oz. 14 km/h, če so težja od 25 kilogramov, ter njihovi priklopniki. Kar zajema tudi motokultivatorje in vrtne traktorje (če presegajo omenjeno hitrost), delovne stroje (npr. viličarje, kombajne), tudi lahke priklopnike (avtomobilske prikolice do 750 kg) ter traktorske priklopnike, katerih največja dovoljena masa ne presega pet ton in ki so bili doslej izvzeti iz obveznega zavarovanja (npr. traktorske prikolice z maso pod pet ton). Kmetijske organizacije neuslišane Kmetijske organizacije so v času obravnave zakonskih sprememb podale več pripomb, med drugim, da bi se iz zakona izvzeli motokul-tivatorji, saj praviloma ne dosegajo hitrosti 14 km/h in razen izjem nimajo niti merilnikov hitrosti. Prav tako so se zavzeli, da bi bili kot doslej izvzeti traktorski priklopniki (do 5 ton, do 30 km/h), saj gre v veliki večini za enoosne traktorske prikolice, ki se ne morejo premikati v odklopljenem stanju. »Njihovo obvezno zavarovanje je povsem nesmiselno in pomeni le nepotrebno dodatno finančno obremenitev,« so dodali. Toda odločevalci pripombam niso prisluhnili, saj evropska direktiva ne dopušča izjem. Kmetijski zbornici se je uspelo dogovoriti le, da bo omogočeno zavarovanje za lahke priklopnike in traktorske priklopnike do pet ton na zavarovalni polici vlečnega vozila (traktorja ali avtomobila), medtem ko bo lastna zavarovalna polica Doslej je veljalo, da je bila avtomobilska prikolica, katere največja tehnično dovoljena masa ne presega 750 kg, zavarovana v okviru avtomobila, po sprejetju sprememb zakona bo treba prikolico dodatno zavarovati. Prav tako tudi motokultivatorje in vrtne traktorje. potrebna za motokultivatorje in delovne stroje. To ne pomeni, da zavarovanje za traktorske priklopnike (pod pet ton) ne bo potrebno, le polica bo skupna s traktorjem, enako bo veljalo za avtomobilske prikolice, ki so bile doslej zavarovane v okviru avtomobilskega zavarovanja. Za lastnike strošek I • vit nekaj evrov večji, za zavarovalnice milijonski posli »Nadejamo se, da bo ta možnost skupne police zmanjšala administrativne stroške, ki bi sicer nastali pri sklepanju samostojne police. Še vedno pa bodo torej kmetje morali nositi strošek zavarovanja. Kolikšen bo, ne upamo ugibati, za- gotovo pa nekaj dodatnih evrov,« pravi Marjan Dolenšek, specialist za kmetijsko tehniko. Za kmete bo strošek nekaj evrov, za zavarovalnice pa to lahko pomeni večmili-jonski prihodek. Namreč če je kmetij v Sloveniji okrog 70.000, ima zagotovo vsaka vsaj eno prikolico, ki jo bo odslej treba zavarovati, ob tem pa še druge stroje - viličarje, nakladalnike ...; kje so še vse avtomobilske prikolice. »Doslej je v okviru obveznega zavarovanja veljalo, da če je kmet s prikolico povzročil škodo na primer na avtomobilu, je škodo uveljavljal s police traktorja oz. vlečnega vozila. Sedaj bo torej prikolica posebej zavarovana, čeprav se bo škoda iz zavarovanja prikolice uveljavljala le, če bo le-ta odpeta od vlečnega vozila,« je poudaril Dolenšek in dodal, da tudi ni pričakovati, da se bo zaradi dodatnega zavarovanja prikolice strošek zavarovanja traktorja zmanjšal. Izjeme ostajajo traktorski priključki -kako dolgo še? Predlog sprememb zakona ne predvideva obveznega zavarovanja med drugim za gosenične traktorje, ki ne vozijo po cestah, delovne stroje, ki niso predvideni za vožnjo po cesti (npr. sadjarske platforme) in traktorske priključke. Kaj so traktorski priključki? Zakon o motornih vozilih pravi, da so to zamenljivi vlečeni stroji ali zamenljivo orodje za opravljanje kmetijskih, gozdarskih in drugih del, ki ga vleče, potiska ali nosi traktor (npr. obračalnik, trosilnik, nakladalni priklopnik, gozdarski traktorski priklopnik, škropilnica, cisterna). Kako dolgo bodo omenjeni priključki (ki po velikosti in teži prekašajo priklopnike), pa je verjetno le še vprašanje časa. O zavarovanjih kombajnov in drugih vozil, ki so sicer udeležena v prometu, pa Dolenšek pravi, da je bilo doslej tovrstno zavarovanje prostovoljno, a da kdor delovnega stroja že sedaj ni zavaroval in je bil kljub temu udeleženec v prometu, je veliko tvegal. Sicer pa se omenjene spremembe nanašajo na obvezno zavarovanje vozil, ne pa registracijo. Pri registraciji ni nobenih sprememb. Tako na primer viličar mora biti zavarovan, vendar ni nujno, da je registriran. Mojca Vtič Foto: CG Zavarovalnice novih premij še niso oblikovale V kolikšnem obsegu bodo predvidene zakonodajne spremembe, ki širijo nabor obveznega zavarovanja, udarile po žepu kmete, zavarovalnice ne razkrivajo. »Ker je postopek oblikovanja in sprejemanja nadgrajenega normativnega okvira še v teku, bomo skladno s sprejeto in veljavno končno različico novele tudi pristopili k oblikovanju zavarovalnih in premijskih podlag ter načinov sklepanja tovrstnih zavarovanj,« so odgovorili iz Zavarovalnice Triglav. V Zavarovalnici Sava pa pravijo, da so že doslej omogočali zavarovanje priklopnih vozil in priključkov do pet ton največje dovoljene mase. »Omenjene spremembe oz. dopolnitve Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu glede teh vozil bodo tako imele vpliv le na način sklenitve, torej možnost sklenitve zavarovalne police za vlečno vozilo. Smo pa v fazi preučevanja več teh možnosti, zato odgovora, ali bo to imelo tudi vpliv na premijo po takšni polici, še ne moremo podati.« Foto: CG Ptuj • Spet kraje na novem ptujskem pokopališču Kakšen človek moraš biti, da kradeš na pokopališču?! Na novem ptujskem pokopališču so ponovno na delu ljudje brez vesti, vrstijo se namreč kraje cvetja, sveč in okrasnega grmičevja. Ljudje se sprašujejo, tako kot občanka A. O., kakšen človek moraš biti, da kradeš na pokopališčih?! Zagotovo brez moralnih vrednot. Na njihovem grobu so nedavno že drugič zapored izkopali bor. Ljudje, s katerimi smo se pogovarjali o tem in ki so se že večkrat soočili s krajami na grobovih, se odzivajo različno, predvsem pa so prizadeti. Sveče in cvetje tudi označujejo, puščajo sporočila o tem, da vedo, kdo so skrunitelji zadnjih počivališč njihovih najdražjih, in da naj ne kradejo. Kot kaže, so ta sporočila vsaj trenutno zalegla, saj kraj rož, zasaditev in sveč v zadnjem času z njihovega groba ni bilo. Zgodi pa se, da sami poiščejo šopke, ki so bili odtujeni. Zanimivo je, da po navadi vandali sežejo po dražjih šopkih, tudi za- saditvah, s preprostejšimi se ne ukvarjajo. Ena od občank, ki ji te kraje niso dale miru, je imela „srečo", da je osebno naletela na enega od teh skruniteljev. Opazila ga je, da je iz njihove vaze odtujil šopek. Obnemela je, to so trenutki, ko človek ostane brez besed. Ni bila sposobna, da bi mu povedala svoje, je povedala kasneje. Po svoji urejenosti človek v nobenem primeru ni dajal vtisa, da bi mu lahko pripisal takšno neetično dejanje. Znani so tudi primeri „prerazporejanja" šopkov z enega pokopališča na drugega. Občan, ki je pred leti zalotil neko gospo pri tem dejanju, se je potrudil, da je ta cvetje vrnila, pri tem pa ni skoparil z moralno pridigo. Gospa pa je imela nešteto izgovorov o tem, da ni vedela, kaj ji je bilo, da je to naredila . Upravljavec novega ptujskega pokopališča, podjetje Javne službe Ptuj podatkov o krajah nima oz. ne zbira. Povedali so, da največkrat niso seznanjeni s krajami na pokopališčih, saj jih morajo najemniki grobov sami prijaviti na policijo, ker je vse ob in na njihovih grobovih njihova lastnina. Prizadeti občanki so že drugič zapored izkopali bor. »Glede na velikost pokopališča pa je težko izvajati nadzor, saj se van-dalizem izvaja v večernih urah, ko zaposlenih ni na tam,« je odgovorila Saška Voglar iz podjetja Javne službe Ptuj. V odloku o pokopališkem redu v MO Ptuj pa so zapisana pravila obnašanja in prepovedi na pokopališču, ki vključujejo tudi prepoved Foto: zasebni arhiv vodenja psov oz. živali, vožnje s kolesi ali drugimi vozili in prilaščanje ali poškodovanje stvari na tujih grobovih. MG 4 Štajerski Podravje petek • 10. maja 2024 Ptuj • V zadnjih desetletjih se število oseb z avtizmom povečuje 18-letni Sergej je kljub avtizmu izjemno uspešen Na Osnovni šoli dr. Ljudevita Pivka Ptuj z različnimi dogodki ozaveščajo širšo javnost o avtizmu. Člani društva Razvoj so organizirali Bralno čajanko, kjer so udeleženci ob branju slikanic spoznali nove vsebine in sodelovali v pogovoru o specifičnosti avtizma. Po branju je sledila ustvarjalna delavnica, kije ponudila vpogled v izkušnje in perspektive tistih, ki živijo z avtizmom. V Evropi ima avtizem okoli sedem milijonov oseb oz. 1 do 2 odstotka svetovne populacije. Glede na podatek nedavnih raziskav ima približno 1 na 100 oseb avtizem. Gre za nevrološko motnjo, ki vidno vpliva na posameznikovo komunikacijo, povezovanje z drugimi ter na razumevanje sveta. Pri otroku se odraža na vseh področjih razvoja - na govornem, socialnem, spoznavnem in čustvenem. Navadno vpliva tudi na uspešnost in samostojnost posameznika v življenju, tako v otroštvu kot v odraslosti. V Sloveniji naj bi bilo okoli 20.000 avtistov V zadnjih desetletjih se je pogostost te diagnoze povečala za več desetkrat, motnje avtističnega spektra pa so pogostejše pri dečkih kot pri deklicah. V Sloveniji naj bi bilo po okvirnih ocenah okoli 20.000 av-tistov, natančnega števila sicer nimamo. Raziskovalci še ne poznajo primarnega razloga za pojav avtizma, ampak glede na zadnje študije sta razloga genskega ali okoljskega izvora. Nekateri faktorji, ki lahko povečajo možnost, da bo imela oseba avtizem, so: sorojenci z avtizmom, starejši očetje, nizka porodna teža ... Otroci z av-tizmom nimajo drugačnega videza kot ostali, obnašajo pa se povsem drugače. Po videzu niso drugačni, obnašajo pa se povsem drugače Vsem posameznikom z avtizmom je skupno, da imajo posebnosti na področju komunikacije in interakcije ter stereotipna ponavljajoča se vedenja. Velikokrat so prisotne težave tudi na senzornem področju. »Avtizem se vedno diagnosticira na podlagi vedenja in načina razmišljanja. Nekateri avtisti ne govorijo, drugi spregovorijo kasneje, imajo poseben način govora - neobičajen, ne razumejo telesne komunikacije ... Otroci z avtizmom pogosto ne iščejo stika z drugimi, se igrajo sami, imajo težave z vzpostavljanjem očesnega kontakta in posnemanjem aktivnosti drugih. Kasneje pa potrebujejo pomoč pri učenju socialnih spretnosti, da lahko uspešno sodelujejo v interakcijah z vrstniki. Imajo težave z razumevanjem pravil in pričakovanj v določenih situacijah, imajo rutine in stereotipna vedenja,« je pojasnila profesorica specialne in rehabilitacijske pedagogike Barbara Sergej Kokovnik je otrokom z velikim veseljem pripovedoval o svojih dosežkih. Sergejeva uspešna pot je bila dolga Bralne čajanke seje udeležil tudi 18-letni Sergej Kokovnik, ki so mu avtizem diagnosticirali že zelo zgodaj. Pri petih letih še ni govoril, zavračal je druženje, z mamo ni želel prav nikamor, niti do trgovine. Danes Sergej funkcionira popolnoma drugače, saj hodi v šolo. Njegov govor je sicer drugačen, vendar ga lahko vsi razumejo. Zelo rad ima matematiko in knjige. Udeležuje se raznih tekmovanj, na katerih je zelo uspešen. Še posebej je ponosen na osvojene medalje v namiznem tenisu, košarki, plavanju in smučanju. Na državnem prvenstvu v smučanju v Kranjski Gori je osvojil tretje mesto. Z odličnimi dosežki se lahko pohvali tudi v lokostrelstvu. Med drugim igra klavir in zelo rad nastopa. Doma skrbi za psa in tri mačke, njegova velika ljubezen pa so že od zgodnjega otroštva volkovi. Zelo rad se odpravi v živalski vrt in jih samo opazuje. Otroci so mu z navdušenjem prisluhnili in ga kljub njegovi drugačnosti sprejeli kot sebi enakega. Sergejeva mama je ob tem poudarila, daje njen sin potreboval veliko pomoči, da lahko danes komunicira in se druži s svojimi sovrstniki: »Pot je bila zelo dolga in mučna, saj je bilo treba v učenje vložiti ogromno truda in energije.« Na OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj so bralno čajanko namenili zavedanju o avtizmu. Žnidarko z dolgoletnimi izkušnjami na področju dela z otroki z avtizmom. Avtizem se pri vsakem otroku oz. osebi izraža drugače, zato je pomembno iskati različne terapije za zmanjšanje simptomov. Po mnenju Žnidarkove je najpomembnejše, da otroka oz. osebo z avtizmom sprejmemo. »Avtisti zelo dobro začutijo naše počutje, kadar smo z njimi. Opazujmo, kaj počnejo, približamo se jim lahko s priljubljeno temo pogovora ali igračo. Dajmo jim priložnost, da se izrazijo, sodelujejo in povedo, kaj želijo. Najpomembnejše je, da odkrijemo njihova močna področja, kjer lahko zab-lestijo.« Estera Korošec Foto: CG Foto: CG Ormož • Pacientom na voljo spletni portal Namesto elektronske pošte V zdravstvenem domu prehajajo na varnejši način digitalne komunikacije med pacienti in ambulantami. Foto: SD V ZD Ormož uvajajo spletni portal, ki bo zamenjal dosedanjo elektronsko pošto, še naprej pa se bodo lahko pacienti naročali po telefonu, navadni pošti ali osebno. Z novim spletnim portalom, ki je že v uporabi za komunikacijo z ambulantami družinske medicine v ZD Ormož, bodo nadomestili dosedanjo elektronsko pošto, kot so pojasnili, pa ga lahko pacienti uporabijo za naročanje in pregled napotnic, izvidov, receptov in podobno. Za dostop do portala je seveda potrebna predhodna registracija, za katero pacient potrebuje svoje osebne podatke, številko mobilnega telefona in elektronski naslov, opravi pa jo lahko sam ali pa se po pomoč obrne na ambulanto svojega osebnega zdravnika. A krepitev digitalne komunikacije s pacienti ne pomeni, da se ukinjajo druge, klasične oblike, obenem poudarjajo v ZD, saj bo njihovo ambulantno osebje še vedno na voljo preko telefona, navadne pošte ali osebno. Cirkulane • Županja seznanila občinski svet z aktualnimi projekti Občina nadaljuje sanacije plazov Na zadnji seji občinskega sveta v Cirkulanah so svetniki razpravljali o aktualnih investicijah v občini. Županja Antonija Žumbarjihje pri točki razno seznanila s številnimi naložbami na področju cestne infrastrukture, predvsem s sanacijami plazov. Cirkulanska občina uspešno nadaljuje sanacije plazov, ki so jih prizadele lanskoletne obilne padavine. Nekaj naložb je že zaključenih, do konca leta pa jih čaka sanacija še vsaj desetih kritičnih točk. Z gradbenimi deli se mudi, saj morajo državno pomoč za sanacijo plazov v višini treh milijonov evrov porabiti do konca leta. Žumbarje-va je povedala, da so trenutno v teku dela na več cestnih odsekih po vsej občini. Med drugimi so v izvedbi sanacije plazov v Brezovcu (»Težki vzhod«), Gradiščah, Slatini in Gruškovcu. Na več lokacijah dela izvaja Komunalno podjetje Ormož. Prav tako se je začela izgradnja novega mostu v Dolanah, za podjetjem ADK. Na Pohorju, pri družini Plošinjak, so staro hišo že podrli in odstranili. V izdelavi je PZI za sanacijo plazu, projektantska ocena naložbe znaša okoli 150.000 evrov. Na Pohorju na ureditev čaka še Na zadnji seji občinskega sveta so županja Antonija Žumbar in svetniki razpravljali o sanaciji plazov. en večji plaz, projekti so izdelani, vrednost investicije pa je ocenjena na več kot pol milijona evrov. Pri družini Milošič v Malem Okiču, kjer je plaz ogrožal stanovanjsko hišo, so dela končana. Ker je cesta utrjena, bi jo bilo po besedah županje najbolj smiselno čim prej asfaltirati. Omenjeno lokacijo si bodo v kratkem ogledali člani Odbora za okolje in prostor ter skupaj poiskali najprimernejšo rešitev. Na omenjeni seji, ki se je končala v dobri uri, je bilo sicer 13 točk. Svetniki so med drugim soglasno potrdili prejemnike priznanj ob letošnjem občinskem prazniku. Žumbarjeva je z veseljem napovedala, da bo letošnja osrednja prireditev 1. junija na gradu Borl. Estera Korošec petek • 10. maja 2024 Turizem Štajerski 5 Majšperk • Hiška pri Tisi edini ponudnik prenočitev V romarskem središču Podravja le štirje apartmaji Številne haloške občine so si med razvojne cilje zadale tudi razvoj turizma kot gospodarsko panogo, ki mnogo obeta. Toda temelj za privabitev turistov je ponudba - pa naj si gre za naravne ali kulturne znamenitosti, prenočitvene kapacitete, gostinsko ponudbo. Za ponovno odprtje apartmajev v Hiški pri Tisi je pred dvema letoma poskrbela Cvetka Golob Ploj. Ob stoletja starem drevesu tisa že leta turiste sprejema Hiška pri Tisi. Leta 2022 je lastnica hiše postala podjetnica Cvetka Golob Ploj, mnogim poznana po računovodskih storitvah oz. kot najemo-dajalka več kot 200 let stare hiške Herberstein House na Mestnem Vrhu pri Ptuju. »Ideja o oddajanju apartmajev na Ptujski Gori se je porodila povsem slučajno, ko sem videla oglas, da je hiša naprodaj,« je povedala Golob Plojeva, a vendar slučaj je izhajal iz potrebe. »Pred leti sem bila na romarski Jakobovi poti, in ko sem načrtovala pot ter iskala prenočišče, sem želela pres-pati prav na Ptujski Gori, kar pa je bila vse prej kot lahka naloga. Priznam, da me je presenetilo, da je v takšnem romarskem kraju težko najti prenočišče. Takrat je bila tudi hiša Tisa zaprta zaradi vzdrževalnih del.« Turisti pogrešajo gostinsko ponudbo Kot omenjeno, pred dvema letoma je upravljanje hiške in s tem štirih apartmajev oz. namestitvenih enot prevzela Golob Plojeva. Hiška zajema dva studia ter dva večja apartmaja za šest ter osem oseb. »Največje zanimanje za bivanje be- ležimo med poletno sezono, sicer pa je povpraševanje zelo različno. Imamo nekaj stalnih gostov, ki se pri nas že skoraj tradicionalno ustavijo na poti kot del njihovega dopusta ali obiščejo v teh krajih svoje družine, so pa v apartmajih bivali tudi delavci, ki so bili na terenskem delu, gostili pa smo tudi družino, ki je obnavljala hišo in je potrebovala začasno streho nad glavo.« Glavni- na gostov je v času poletne sezone tranzitnih, precej pa je pohodni-kov, kolesarjev, motoristov, skratka izletnikov, ki raziskujejo Haloze, Jakobovo in Marijino pot, ki vodita čez Ptujsko Goro. In obiskovalci, ki si Ptujsko Goro izberejo zaradi bazilike ali kot izhodiščno točko nadaljnjega raziskovanja območja, najbolj pogrešajo restavracijo in trgovino, pravi Golob Plojeva. Število nočitev turistov v haloških občinah Podjetnica in lastnica Hiške Herberstein House na Ptuju in Hiške pri Tisi (na fotografiji) Cvetka Golob Ploj: »Glavne želje in načrti so usmerjeni predvsem v to, da bi nas našlo čim več gostov in da jim nudimo čim boljše doživetje. Po naročilu jim že sedaj pripravimo tudi košarico lokalnih dobrot in jim posredujemo informacije o lokalni ponudbi znamenitosti, kolesarke in pešpoti ...« Skupaj Domači Tuji I 2022 Cirkulane 1.488 493 995 Majšperk z z z Makole 861 360 501 Podlehnik 906 51 855 Videm 10.966 2.412 8.554 Zavrč 785 338 447 Žetale z z z 2023 Cirkulane 1.360 174 1.186 Majšperk z z z Makole 613 141 472 Podlehnik 3.018 216 2.802 Videm 8.252 654 7.598 Zavrč 1.133 280 853 Žetale 283 11 272 2024 Cirkulane 110 45 65 Majšperk z z z Makole z z z Podlehnik 102 36 66 Videm 1.045 133 912 Zavrč 118 70 48 Žetale z z z Trgovine glede na trend zapiranja podeželskih prodajaln ni pričakovati, gostinsko ponudbo pa zagotavlja Okrepčevalnica pri babici Bredi, ki pa je odprta le v četrtek in petek popoldan ter celi dan ob koncih tedna in praznikih. Takrat je namreč tudi največ obiska. »Veliko je motoristov, kolesarjev, drugih obiskovalcev - ki jih rade volje pogostimo z domačim narezkom, *z - Podatek, ki je statistično zaščiten zaradi varovanja zaupnosti poročevalskih enot Glavnina turistov, ki prenoči v občini Videm, kjer beležijo največ nočitev, je iz Poljske, Češke, Hrvaške ter Nemčije. V Vidmu imajo tudi največ nočit-venih kapacitet, in sicer se s sobodajalstvom ukvarja kar 15 ponudnikov, medtem ko v Majšperku zgolj eden oz. ena, to je Cvetka Golob Ploj. klobaso, mesno juho ali haloško gibanico. Po prednaročilu pa pripravimo vse. Tudi za večje skupine poskrbimo, prostora imamo namreč dovolj,« zagotavlja Breda Žerak, ki odločno zanika, da na Ptujski Gori ne bi bilo gostinske ponudbe. Mojca Vtič Vir: SURS Ptuj • O potencialnih kandidatih ni veliko znanega V teku razpis za direktorja novega zavoda Prejšnji teden je bil objavljen razpis za prosto delovno mesto direktorja novega ptujskega javnega zavoda. Interesenti imajo 15 dni časa za oddajo prijav. Čeprav je bilo precej informacij o potencialnih kandidatih, je večina to možnost zavrnila, zato še vedno ni znano, kdo bi lahko prevzel to funkcijo. 3. maja je bil objavljen razpis za prosto delovno mesto direktorja Javnega zavoda za mladino, šport in turizem Ptuj. Konec junija namreč Tanji Srečkovič Bolšec, dosedanji direktorici, poteče mandat. Svet zavoda je bil v sedanji sestavi konstituiran pred kratkim. Vodi ga mestna svetnica Sandra Pja-nič. Od novega direktorja pričakujejo, da ima vsaj sedem let delovnih izkušenj, od tega tri leta na vodilnih položajih. Zahtevana je visokošolska univerzitetna izobrazba, poznavanje področja dela zavoda ... Pogoje so dorekli jeseni lani, ko je mestni svet potrdil odlok o ustanovitvi. „Določili smo 15-dnevni rok, s čimer smo potencialnim kandidatom dali dovolj časa, da se pripravijo, saj želimo privabiti dobre kandidate. Upamo, da najdemo nekoga, ki se spozna na delo zavoda," je ob objavi razpisa dejala predsednica sveta zavoda. Ne Levanič, ne Sarkičevič, ne Srečkovič Bolšec Doslej so se kot potencialni kandidati omenjali Dejan Levanič, ki je to možnost že pred časom zavrnil, pa Miroslav Sarkičevič, dolgoletni direktor mariborskega Štuka in upravitelj dvorane Campus Sava Razpis je v teku, izteče se 18. maja. Ptuj, ter sedanja direktorica zavoda Tanja Srečkovič Bolšec. Neuradno pa je slišati, da nobeden izmed njih nima interesa in ne bo kandidiral. Število in najbrž tudi imena dejansko prijavljenih kandidatov bodo tako znani šele po izteku razpisnega roka, torej po 18. maju. Dženana Kmetec Promocijsko sporočilo EKSKLUZIVNI KONCERT JOKER OUT OB 50-LETNICI POLI Obeta se edinstven glasbeni spektakei, s katerim bodo na Ptuju obeležili pol stoletja priljubljene blagovne znamke Poli. Ekskluzivni koncert bo v petek, 14. junija, na Ptuju, in sicer na izjemni lokaciji Panorame Ptuj s fantastičnim pogledom na ptujski grad. Bila je zraven ob mnogoterih mejnikih, ki so zaznamovali naša življenja od sedemdesetih let in vse do danes. Tudi sama predstavlja enega od pomembnih mejnikov, ki so obogatili in predvsem popestrili naš vsakdan. Blagovna znamka Poli, danes prepoznavna globalno, je postala sinonim za posebno piščančjo klobaso št. 1 v Evropi, letos slavi svojih izjemnih 50 let. Od leta 1974 naprej je blagovna znamka Poli zaprisežena dosledni kakovosti in originalni recepturi, ki navdušuje Poli jedce v več kot 20 državah po vsem svetu. V vseh teh letih je Poli razširila svoj asortima izdelkov in razvila pravcato družino priljubljenih Poli izdelkov. NORI NA POLI, NORI NA JOKER OUT Nobeno praznovanje abrahama ne sme miniti brez dobre glasbe, tako se je svetovna zvezda Poli povezala s slovenskimi glasbenimi zvezdniki, ki so tako kot Poli slovenski produkt, uspešen v tujini - skupino JOKER OUT. »Bila je z nami, ko smo se zaljubili v glasbo, bila je z nami, ko smo ,zaštartali' band in mi bomo z njo na njenem rojstnem dnevu, v petek, 14. junija. Se vidimo na Ptuju!« so v najavi na svojih socialnih omrežjih povedali priljubljeni glasbeniki JokerOut. KAKO DO VSTOPNIC Zagotovite si vstopnice za ekskluzivno glasbeno doživetje s sodelovanjem v nagradni igri »S Poli in Mercatorjem na koncert Joker Out«, s katero lahko osvojite dve izmed 10.000 vstopnic za koncert JOKEROUT. Poleg glasbenega programa skupine Joker Out vas čaka bogato spremljevalno dogajanje. Uživali boste v izbranih okusih Poli izdelkov in široki paleti osvežilnih pijač. Poleg tega bodo pred koncertom in po njem ter med odmori navduševali tudi drugi talentirani glasbeniki. Pripravite se na večer poln plesa, petja in nepozabnih glasbenih doživetij. Ekskluzivni dogodek se začne ob 16.00. Mladoletne osebe morajo biti v spremstvu staršev ali skrbnikov. Za dodatne informacije in natančen razpored spremljajte družbena omrežja blagovne znamke Poli. 6 ¿Vmfe'TEDNIK V središču petek • 10. maja 2024 Slovenija • Hrvatom v roke še zadnji slovenski prehrambni velikan s stoletno zgodovino Ta teden odmeva novica o prodaji 51-odstotnega deleža Panvite hrvaškemu podjetniku Stjepanu Oreškovicu. Podjetja njegove poslovne skupine M Plus, ki velja za drugo največjo na Hrvaškem, zaposlujejo okoli 14.000 sodelavcev. Ob prodaji je med drugim završalo, ker je Panvita eden največjih zakupnikov obdelovanih površin pri Skladu kmetijskih zemljišč. Panvita zaposluje okrog 700 ljudi in obdeluje okrog 3.000 ha slovenske zemlje. Medtem ko v družbi pravijo, da prihod hrvaškega partnerja pomeni razvoj družbe, so vsaj v Kmetijsko-gozdarski zbornici in Sindikatu kmetov Slovenije zaskrbljeni, predvsem zaradi prekmurske ravnice, s katero bo sedaj rokoval tujec. i wM i Sjws'í Skupina Panvita združuje več kmetijskih panog, od poljedelstva, perutninarstva, prašičereje do vrtnarstva in s kmetijskimi dejavnostmi povezane službe. V torek so iz družbe sporočili, da Panvito z 51-odstotnim lastniškim deležem in za 50 milijonov evrov prevzema hrvaška storitvena družba Mplus, ki deluje v panogah kontaktnih centrov, informacijske tehnologije in služb za zaposlovanje. a-r M. -- v V Kmetijski zbornici zaskrbljeni Nad prevzemom še enega slovenskega prehrambnega velikana so zaskrbljeni v KGZS, kjer pravijo, da ima vsak s svojo lastnino pravico delati, kar želi, in da te pravice lastnikom Panvite ne odrekajo, opozarjajo pa na morebitne negativne posledice prenosa državnih kmetijskih zemljišč na nove Panvita je bila eden izmed zadnjih stebrov slovenskega agroživilstva, ki prehaja pod okrilje tujih lastnikov. Fructal ima lastnike v Srbiji, Radenska na Češkem, pivovarni Laško in Union na Nizozemskem, Žito, Droga Kolinska in Mercator na Hrvaškem, Perutnina Ptuj v Ukrajini, Ljubljanske mlekarne v Franciji... Še dolg seznam bi lahko napisali. Lastništvo največjih agroživilskih podjetij Družba Lastništvo Celjske mesnine Slovenija Žito Hrvaška Mlinotest Slovenija Perutnina Ptuj Ukrajina Atlantic Droga Kolinska, Živilska industrija, d. o. o. Hrvaška Ljubljanske mlekarne Francija Pomurske mlekarne Avstralija Ptujske pekarne Slovenija Semenarna Ljubljana Srbija Radenska Češka Tovarna olj Gea Slovenija Jeruzalem Ormož Sat Slovenija Pivovarna Laško Union Nizozemska Pivka Slovenija Vir: Ajpes Popravek V članku pod naslovom Denar trošili tudi za nekoristne projekte, ki smo ga objavili v petek, 26. aprila, smo nehote napačno navedli funkcijo Borisa Keuca. Pravilno se glasi, daje Boris Keuc vodja sektorja za regionalni razvoj pri Regionalni razvojni agenciji za Pod-ravje - Maribor. (Ur) lastnike. »Ne vemo, kako se bodo stvari vrtele naprej. Tuji lastniki imajo svoje resurse in strategijo,« je poudaril predsednik KGZS Roman Žveglič. Na zbornici so tako ponovno spomnili na njihovo prizadevanje za spremembo zakona o Skladu kmetijskih zemljišč, ki bi ob menjavi lastnikov omogočila prekinitev starih in sklenitev novih najemnih pogodb. Njihovemu predlogu takratna politika ni prisluhnila, kakor ne predlogu Sindikata kmetov Slovenije, ki se je zavzel, da podjetja ne bi mogla prenesti pravic upravljanja kmetijskih zemljišč, če tujec prevzame večinski delež v upravljanju podjetja (primer Perutnine Ptuj in sedaj Panvite). »Prepuščanje naravnih bogastev slovenskega naroda tujim upravljavcem ima lahko dolgoročno velike strateške posledice za prehransko varnost Slovenije. Pet največjih zakupnikov zemlje Sklada kmetijskih zemljišč po površini PP-Agro, Maribor | Površina v ha | Panvita, Murska Sobota 3.036 Kmetijsko gospodarstvo Lendava 2.059 GO-KO govedoreja, Stara Cerkev 1.640 Jeruzalem Ormož Sat 775 Vir: Ajpes, letna poročila 2023 Zakaj ni politične volje za omejitev prenosa Skladove zemlje? Kmetijska podjetja javno zatrjujejo, da zagotavljajo pretežni delež pridelave hrane v Sloveniji, a postavlja se vprašanje, ali bodo kmetijska podjetja s tujim večinskim lastnikom na slovenskih poljih skrbela za slovensko pre-hransko varnost ali interes lastnika. »Bodo tujci hranili slovenski narod?« razmišlja Anton Medved, predsednik sindikata. Od odloče-valcev pričakuje, da bi vendarle omejili ali celo preprečili prenos upravljanja naravnih bogastev, s tem tudi kmetijskih zemljišč tujcem ali gospodarskim družbam, Foto: arhiv Panvita 51-odstotni lastnik živilskega giganta iz Prekmurja je postala hrvaška družba Mplus, kjer upravi predseduje Darko Horvat. ki so večinsko v tuji lasti. A glede na to, da za tovrstne spremembe nikoli ni bilo prave politične volje (ne levih in ne desnih), se zdi, da ta pričakovanja ostajajo le pobožne želje. Panvita po poti Perutnine Ptuj Aktualna prodaja Panvite nas je spomnila na čase, ko je lastnika s Pararita gre po poti Perutnine Ptuj, katere lastnik (in s tem upravljavec kar 3.650 ha obdelovalne zemlje) je ukrajinski holding MHP v rokah Jurija Kosiuka. Foto: CG petek • 10. maja 2024 V središču Štajerski 7 Foto: arhiv Panvita Predsednik uprave (in solastnik) Panvite Marko Polanič prodajo večinskega deleža opravičuje s stavkom, da Panvita želi postati eno vodilnih živilskih podjetij v jugovzhodni Evropi. tujim potnim listom pred leti dobila Perutnina Ptuj. Najprej so to bili Rusi, potem so prišli Ukrajinci. Tudi takrat so kmetijci opozarjali na državno Skladovo zemljo, ki jo obdeluje Perutnina, trenutno je to blizu 3.700 hektarjev. „Tujec bo obdeloval slovensko zemljo," so se ob prodaji Perutnine glasile parole. Prvi zasebni lastniki nekoč državne Perutnine so bili delavci s certifikati in rejci kot člani zadruge. Zadružniki so v 30 letih prigospo-darili tako daleč, da so ostali brez ene same delnice - čeprav so v začetku imeli v rokah škarje in platno. Kaj se je v vseh teh letih dogajalo v Perutnini, je preobširno, da bi opisovali v enem samem časopisnem članku. Zgodb in poslovnih dogodkov je toliko, da bi prišli na dolžino knjige. Sicer pa tisti, ki so dogajanje spremljali od blizu, bodisi delavci bodisi kooperanti, zgodbo zelo dobro poznajo s prve roke. Poti nazaj več ni, s tem se je treba sprijazniti. Podjetja imajo lastnike in lastniki odločajo o svoji lastnini. Mojca Vtič, Mojca Zemljarič Od slovenskega ponosa ostalo le -jadikouanje Bridko dejstvo je, da je z leti večina slovenske živilsko--predelovalne industrije dobila lastnike v tujini. Podjetja, katerih blagovne znamke so še danes ponos slovenske živilske industrije, so bila ob osamosvojitvi državna. Nato seje začela privatizacija z menedžerskimi odkupi, ki seje skoraj brez izjeme v vseh primerih končala klavrno in na stežaj odprla vrata tuji konkurenci, velikim multinacionalkam, ki so samo čakale trenutek prave priložnosti. Minulih 30 let se bo v zgodovino zapisalo kot obdobje razprodaje slovenskega premoženja. Na njen račun je brutalno obogatelo nekaj sto posameznikov in družin, država je medtem svoje premoženje skoraj do konca zdesetkala. Navadni ljudje, delavci, so leta privatizacije najbolj občutili z izgubami služb in nizkimi plačami. Prihodi novih lastnikov se povsod niso izkazali za slabe, z zamenjavo lastniške strukture je marsikatero podjetje po letih izčrpavanja ponovno začelo vlagati v posodobitve, delavcem pa popravilo plače. Af l \ü Ob vsaki prodaji podjetja tujim lastnikom se v javnosti jadikuje. Da so tujci slabi, da bodo vse izčrpali in pobrali dobičke. To lahko drži ali pa tudi ne. Danes, ko ima še red-kokatero veliko slovensko podjetje slovenskega lastnika, so takšna opozorila govorjenje v prazno. V letih, ko se je privatizacija začela, bi morali vedeti, kaj je strateški interes države in kako voditi velika podjetja, da bi jih lahko upravljali v duhu nacionalnega interesa. Po drugi strani je vprašanje, ali je v današnji globalni ekonomiji sploh smotrno spraševati, kdo obdeluje polja: ali je to multinacionalka ali pa kmetija. Večina v Sloveniji pridelanih poljščin gre tako ali tako v izvoz. Ali menite, da je kruh, ki ga kupite v Hoferju, Lidlu, Mercatorju, Sparu ali še pri katerem drugem trgovcu iz slovenske pšenice? Jaz ne. Danes je tako, da smo del globalne ekonomije in globalnega trga. Že dolgo se več ne vozimo z jugoslovanskimi avtomobili in že dolgo več ne uživamo v Sloveniji pridelane hrane, vsaj večinoma ne. (MZ) Spodnje Podravje • Na strokovnih in poklicnih šolah omejitve vpisa ne bo Gimnazija Ptuj omejila vpis na vseh programih Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVl)je nedavno objavilo aktualno stanje prijav za vpis v srednje šole za šolsko leto 2024/25. Devetošolci so imeli namreč možnost do 23. aprila prenesti prijavnico na drugo šolo ali program. Srednje šole posledično že razpolagajo z okvirnimi številkami novincev, pa tudi informacijami glede omejitve vpisa. Glede na podatke ministrstva za izobraževanje se je največ kandidatov v celotni Sloveniji prijavilo v programe srednjega strokovnega izobraževanja, sledijo gimnazijski in programi srednjega poklicnega izobraževanja. Na območju Spodnjega Podrav-ja je ta vrstni red malo drugačen, saj je največji naval na gimnazijske programe. Gimnazija Ptuj je že napovedala omejitev vpisa na vseh štirih izobraževalnih programih, torej na splošnem, športnem ter na obeh umetniških programih -likovna smer ter gledališče in film. Skupno je za novince na voljo 170 prostih mest, vseh prijav je 186 oz. 16 (pre)več. Takšne številke si vsekakor želi vsaka srednja šola, so pa nekoliko manj razveseljujoče za vse tiste, ki izberejo program z omejitvijo vpisa. Sprva je Gimnazija Ptuj za izobraževanje na splošni smeri prejela 141 prijav, sedaj se je število zmanjšalo na 128. Teh 13 devetošolcev je svoje prijave preneslo drugam. Je pa Gimnazija povečala število prostih mest za novince, in sicer na splošni smeri s 112 na 120 ter na športni z 18 na 22. Vpis je omejila tudi Gimnazija Ormož, sicer samo za gimnazijski program, na katerega se je prijavilo 31 novincev, prostih mest pa je 28. 7 Na Gimnaziji Ptuj bo kljub povečanju prostih mest omejitev vpisa. Cvetličarjev ne bo Po prenosu prijav se število novincev na Šolskem centru Ptuj ni bistveno spremenilo. Prav tako nobena izmed treh srednjih šol ne bo omejila vpisa. Na Šoli za ekonomijo, turizem in kmetijstvo je največji naval na program Ekonomski tehnik, za katerega je na voljo 56 prostih mest, število pri- jav se je po prenosu s 63 povečalo na 67. Ravnateljica Darja Harb je pojasnila, da so ministrstvo že zaprosili za dodatna prosta mesta, kar praviloma tudi odobri. Na vseh drugih programih število prijav ne presega števila prostih mest, na kmetijskih smereh jih bo zasedenih manj kot polovica. Zanimanje za program Cvetličar pa je letos tako nizko, da vpisa v Dejanska omejitev vpisa znana konec maja Šole, ki imajo še na voljo prostorske in kadrovske kapacitete, so na MVI že posredovale svoje predloge za morebitno povečanje obsega trenutno razpisanih mest. O teh predlogih bo ministrstvo odločalo maja, končna odločitev pa bo znana 24. maja. Takrat bo tudi znano, katere šole bodo na katerih programih dejansko omejile vpis. Na Ptujsko-Ormoškem 829 devetošolcev V šolskem letu 2023/24 na Ptujsko-Ormoškem deveti razred zaključuje 829 devetošolcev. Hipotetično bi se lahko vsi vpisali na srednješolske programe na Ptuju in v Ormožu. Na Šolskem centru Ptuj ter Gimnazijah Ptuj in Ormož je namreč v šolskem letu 2024/25 skupno na voljo 866 prostih mest. Omenjene šole so skupno prejele okoli 650 prijav devetošolcev. prvi letnik ne bo. Ta poklic je med mladimi vse manj priljubljen, zato je njegova prihodnost negotova tako na Ptuju kot tudi na vseh drugih srednjih šolah po Sloveniji. Tudi na izobraževalnih programih Strojne ter Elektro in računalniške šole ŠC Ptuj omejitve vpisa ne bo. Na Strojni šoli bo zapolnjen samo program Avtoserviser, na Elektro in računalniški šoli pa programa Tehnik mehatronike in Tehnik računalništva. Estera Korošec EDIS DORA VEHABOVIČ KALČIČ iOofa^rfP S^ŽltO Po kruhu se dan pozna. NATAŠA PRIMOŽ RADKO PRIVOŠNIK LORBEK LUZAR Sponzor dogodka: FRANC MARŠNJAK RAVNIKAR JOLANDA J A\/M 11/ A D r r M t* ur»L IGLASOVNICA 1 GLASUJEM ZA KANDIDATA: I Glasovnice sprejemamo vključno do 31. 5. 2024 na naslov: Uredništvo revije Novice Svet24, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje, s pripisom: »DOBROTNIK LETA«. EZj DOLENJSKI UST VESTNIK štajerski TEDNIK novi tednik i primorske novice Foto: CG 8 Štajerski Podravje petek • 10. maja 2024 Ptuj • Izbrana vršilka dolžnosti direktorice Lekarne vodi Simona Fridl Od 1. maja naprej Lekarne Ptuj vodi Simona Fridl, magistra farmacije, kije bila doslej vodja ene manjših enot v Gorišni-ci. Na čelu lekarn bo kot vršilka dolžnosti do izbire direktorja s polnimi pooblastili. Simona Fridl je nova v. d. direktorice Lekarn Ptuj V začetku letošnjega leta je po dveh letih in pol odstopno izjavo podal Miroslav Mihalič. To je za svet zavoda pomenilo iskanje novega direktorja. Našli so ga kar v svojih vrstah. Vedejevstvo je prevzela dosedanja predsednica sveta zavoda Simona Fridl: „ Razpisa tokrat ni bilo, šlo je za dogovor med zaposlenimi in člani sveta. Moja vizija je jasna, zadovoljni zaposleni so ključnega pomena, saj se njihovo zadovoljstvo kaže tudi navzven in prenaša na stranke." S tem ko je Fridlova prevzela vodenje Lekarn Ptuj, pa se je posledično sprostilo mesto predsednika sveta zavoda. Zanimivo je, da to nalogo zdaj opravlja prejšnja v. d. direktorice Tanja Novak. Lekarne Ptuj so izjemno pomemben zavod v regiji, deluje deset enot, preskrbo z zdravili pa opravljajo za 16 občin oziroma okrog 70.000 prebivalcev. Najdlje je zavod vodila Darja Potočnik Benčič, kar 20 let, do novembra 2020, ko se je zaposlila kot predsednica Lekarniške zbornice Slovenije. Od takrat naprej, v dobrih treh letih, so se na tem delovnem mestu zamenjali trije kandidati, kot zadnja Fridlova, ki je v Lekarnah Ptuj zaposlena polnih 25 let. Zavod bo direktorja s polnimi pooblastili dobil v roku leta dni. Dženana Kmetec Kidričevo • Poslovanje Boxmark Leather v 2023 Pridelali dva milijona evrov dobička Kidričevski usnjarski velikan Boxmark Leather je lani zabeležil blizu 68 milijonov evrov prihodkov in dva milijona evrov dobička. V Kidričevem, kjer so v letih 2015-2016 zaposlovali več kot 2.000 sodelavcev, je danes razvojni center za celotno poslovno skupino. Konec lanskega leta je bilo zaposlenih 467 sodelavcev. Podjetju daje kisik izvoz, ključni za poslovanje so za zdaj kupci s področja avtomobilske industrije. Dolgoročno stabilnost podjetju po besedah direktorja Marjana Trobi-ša zagotavlja širitev proizvodnje še na druga področja: letalski, železniški in ladijski promet. „Leto 2023 je bilo za družbo Boxmark zelo uspešno. Zaznamovala sta ga rast števila naročil in posledično višji prihodki. Podlaga za dobro poslovanje so bili številni uspešno zaključeni projekti ter sklenitev novih poslov. Eden najpomembnejših je dogovor o dolgoročnem sodelovanju z družbo Emirates, ki ima sedež v Dubaju. Lani smo postali eden ključnih dobaviteljev prevlek njihovih letalskih sedežev, prisotni smo vse od razvoja do serijske proizvodnje. Enako smo pogodbe o dolgoročnem sodelovanju sklenili z nekaterimi drugimi letalskimi družbami. Opremljamo notranjost zasebnih letal, uspešno smo prodrli na trg ladijske industrije. Sklenili smo pogodbo za razvoj in serijsko proizvodnjo usnjenih sedežnih prevlek za novo serijo športnih avtomobilov Mercedes AMG. Udeleženi smo pri izdelavi sedežnih prevlek za Mercedes G-razred, kjer smo glavni razvojni dobavitelj za družbo Magna iz „V letu 2023 smo končali prestrukturiranje družbe, ki se kaže predvsem v zmanjšanju odvisnosti od avtomobilske industrije. S tem smo zagotovili stabilnost poslovanja na dolgi rok," je poudaril direktor podjetja Boxmark Leather Kidričevo Marjan Trobiš. Gradca. Sodelovanje z Magno smo utrdili tudi z razvojem in izdelavo sedežnih prevlek za posebne serije avtomobilov, ki se razvijajo posebej po naročilu za izbrane stranke v Sloveniji," je v poslovnem poročilu za lansko leto med drugim navedel direktor Trobiš. Boxmark Leather velja za enega od vodilnih svetovnih proizvajalcev usnjenega interjerja s proizvodnimi obrati in poslovalnicami v Sloveniji, Avstriji, Bosni, na Hrvaškem, v Mehiki in Argentini. Podjetje je dobavitelj priznanim in prestižnim znamkam, med njimi so Audi, Volkswagen, Bugatti, BMW, Bentley, Ferrari, Mercedes, Lufthansa, Oceania Cruisers, Disney Cruise Line, Recaro, Ferrari Svet Abu-Dhabi, Grand Hyatt Macau in drugi. Poleg serijske proizvodnje so pomemben segment prodaje individualna naročila, na primer opremljanje zasebnih letal, mega jaht ali luksuznih rezidenc. „V preteklosti smo uspešno izvedli številne prenove mega jaht in privatnih rezidenc, po naročilu pa uspešno tapecirali tudi interjer za privatna letala arabskih šejkov," je še pojasnil Trobiš. Mojca Zemljarič DOBROTE slovenskih kmetij ^2' ^2' ^2024 DOI DOI DOBROTE slovens slovens slovenskih kmetij Brt Srei. Zlato 35. FESTIVAL DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ 17.-19. maj 2024, Minoritski samostan Ptuj Program festivala preverite na: www,dobroteslovenskihkmetij,si Wa Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD PTUJ mtK Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije MESTNA OBČINA PTUJ REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO Foto: CG petek • 10. maja 2024 Kmetijstvo Štajerski 9 Podravje • V kletkah še okrog 15 odstotkov kokoši nesnic Vse bližji konec življenja kokoši nesnic na velikosti papirja A4 Društvo za zaščito živali AETP, ki je pred dvema letoma v javnost poslalo pretresljiv posnetek iz klavnice v Racah, začenja novo kampanjo. Tokrat se zavzemajo za opustitev reje kokoši nesnic in svinj v kletkah. Kampanjo pozdravljajo tudi v Perutnini Ptuj, kjer pravijo: »Rejo v kletkah kategorično zavračamo in pozdravljamo ukinitev tovrstnih nehumanih rejnih praks.« Direktorica Perutninarske zadruge Ptuj Liljana Štalcer Zupanič pojasnjuje, da že od leta 2012 evropska zakonodaja prepoveduje baterijsko rejo. Kot neke vrste kompromis med rejo v kletkah in rejo brez kletk pa so bile uvedene obogatene kletke za kokoši nesnice. »Dovoljeni so večji sistemi za rejo, podobni kletkam, s predpisanimi boljšimi življenjskimi pogoji ... To so tako imenovane obogatene kletke. Na nivoju EU se sedaj pripravlja zakonodaja v smeri, ki bi prepovedala rejo v kletkah, vendar pa jo morajo potrditi vse članice.« Obogatene kletke, ki so torej še dovoljene, naj bi kokošim zagotavljale vsaj 600 cm2 uporabnega prostora, kar je približno velikost površine enega papirja A4, nuditi morajo gnezdo, nastilj, ki omogoča kljuvanje in brskanje, ter primerne gredi, dolžine vsaj 15 cm na kokoš. Toda v društvu opažajo, da tudi obogatene kletke niso primerne za življenje kokoši nesnic. »Kokoši zaradi prisilnega bivanja na omeje- Foto: Društvo AETP Baterijska reja je najintenzivnejši način vhlevitve kokoši nesnic, ki ne omogoča prostega premikanja, kar naj bi pri živalih povzročalo stres, bolečino, strah in nelagodje, opozarjajo v društvu AETP. ni žičnati površini doživljajo psihično in fizično trpljenje. Skoraj celo življenje bivajo na žičnati podlagi, nimajo dostopa do nastilja in sončne svetlobe, svoj stres in frustracijo usmerijo v vrstnice s kljuvanjem Foto: Društvo AETP Osnovni sistemi vhlevitve kokoši nesnic pri nas so baterijska reja (reja v kletkah), talna (hlevska) reja, prosta (pašna) reja in ekološka reja. perja ...,« so negativne posledice tovrstne reje kokoši izpostavili v društvu AETP, ki z objavo na skrivaj pridobljenih posnetkov rabe in zlorabe domačih živali javnosti odpira vpogled v zakulisje živalskih obratov. Bo Avstriji sledila tudi Slovenija? V Sloveniji je po zbranih podatkih društva leta 2023 v obogatenih kletkah bivalo okrog 250.000 kokoši nesnic ali 14,49 % vseh kokoši nesnic, kar je skoraj štirikrat manj kot leta 2018. Glavnina rejcev se je tako že odpovedala baterijski reji ter se odločila za hlevsko rejo, v društvu pa se zavzemajo, da bi ta delež postal 100 %. Zastavljeni cilj bi lahko dosegli z zakonsko prepovedjo baterijske reje oz. reje v kletkah, kot so to že storile države Avstrija, Luksemburg in Švica. Nemčija namerava prepovedati obogatene kletke za kokoši ne-snice do leta 2025, Češka pa do Okrog 80 % kokoši nesnic je rejenih v hlevski reji, nekaj več kot štiri odstotke kokoši v prosti reji ter 15 % še vedno v baterijski reji. Treba je najti pravo razmerje V Perutninarski zadrugi Ptuj vzrejajo piščance brojlerje in se torej ne ukvarjajo z rejo kokoši nesnic. Liljana Štalcer Zupanič pa je v povezavi z dobrobitjo perutnine dejala:» V Perutninarski zadrugi Ptuj si vsakodnevno prizadevamo, da na svojih farmah zadostimo biološki varnosti in normativom tehnologije vzreje brojlerjev. Perutninarska zadruga Ptuj kakor tudi vsi rejci Perutnine Ptuj redijo piščance brojlerje v objektih prosto in na tleh hlevov. Tla so na debelo prekrita s steljo. Kontrolirani so vsi vitalni procesi, potrebni za rejo živali in njihovo dobro počutje. Živalim je omogočeno fiziološko, naravno obnašanje. Piščanci lahko brskajo, kopajo po stelji, imajo medsebojne stike, raztegujejo krila... Menim, da moramo najti pravo razmerje med skrbjo za dobro počutje živali in ekonomskimi zahtevami. Tako bomo tudi poskrbeli za svoje dobro počutje.« leta 2027. Slovaška, Danska in Nizozemska so prav tako v procesu ukinitve reje kokoši nesnic v kletkah. Prepoved ima namreč široko podporo javnosti, ki se kaže tudi v odločitvah trgovcev, saj so se nekateri že odpovedali prodaji jajc iz baterijske reje. »Ukinitev kletk v celoti podpiramo« Kampanja Slovenija proti kletkam - vsaj na področju odprave reje kokoši nesnic v kletkah - ima tudi podporo rejcev. V Perutnini Ptuj, ki je največje slovensko živilsko podjetje in eden največjih perutninarjev v regiji, pravijo: »V Perutnini Ptuj nikoli nismo izvajali vzrejnih procesov živali v kletkah, tako predlog ukinitve kletk v celoti podpiramo, saj nam je dobrobit živali ena ključnih prioritet. Bili smo namreč prvi na območju jugovzhodne Evrope, ki smo uvedli certifi-cirano PPR - piščancem prijazno rejo, ki je najbliže načinu reje, kot je potekala nekoč na kmečkih dvoriščih, in edini, ki piščancem omogočamo gibanje na prostem.« Posledično prepoved reje v kletkah ne bo imela nikakršnega vpliva na poslovanje ptujskega pe-rutninarja. »Že desetletja skrbimo za trajnostno ter živalim prijazno rejo. Nenehno uvajamo tudi nove standarde znotraj panoge in smo pionir na področju dobrobiti živali. Ob prej omenjeni Piščancem prijazni reji smo bili tudi prvi v regiji, ki smo prejeli certifikat za vzrejo brez uporabe antibiotikov.« Mojca Vtič Podravje • Kmetje sestankujejo in se pogajajo Možnost protesta (čeprav majhna) še ostaja Predsednik Sindikata kmetov Slovenje Anton Medved seje ob odpovedi kmečkih protestov sredi marca zavezal, da bo nadaljeval sindikalni boj za uresničitev interesov kmetov. Vse od takrat potekajo pogovori na kmetijskem ministrstvu in drugih resorjih. Medved pravi, da so bili določeni koraki k izpolnitvi zahtev opravljeni, strasti med kmeti pa so se tudi pomirile. Vprašanje je le, ali so kmetje z ulic umaknili traktorje zaradi pogajanj ali pa zgolj zaradi preobilice dela, ki ga zahteva nova rastna sezona. Kmetje so na protestih podali sedem zahtev oz. zahtevali odgovor na 30 vprašanj, pobud. Med pomembnejšimi zahtevami je izvzetje plačil za kmetovanje na površinah s težjimi obdelovalnimi pogoji iz obdavčitve. »Delovna skupina za to področje je oblikovana, oblikovane so tudi strokovne podlage, tako da bodo v teh dneh jasni odgovori, kako to zahtevo tudi uresničiti.« Glede umeščanja suhih zadrževalnikov so dosegli dogovor, da bodo umestitev vsakega skrbno preučili, od primera do primera. »Govorili smo tudi o prevetritvi Zakona o vodah, na podlagi katerega so pri nas uvedeni celo strožji vodovarstve-ni pasovi, kot jih določa evropska zakonodaja, pa tudi o povečanju odstrela jelenjadi, obsegu odstrela medveda.« Vzrok nepravočasnih plačil pri Agenciji Pomembno področje, ki je v zgodnji pomladi še posebej razhu-dilo kmete, so bila tudi neposredna plačila, ki so v primerjavi z minulimi leti zamujala in še vedno zamujajo. »Agencija za kmetijske trge nas je zavajala z napovedanimi datumi izplačil. Kolikor pa slišimo, je težava v njihovem sistemu. Ob tem se je glede na podatke Ajpesa število zaposlenih na agenciji povečalo, vendar pa učinkovitost zaradi do- datnih zaposlitev ni večja. Tukaj bodo morali ukrepati.« Dodal je še, da so se s kmetijskim ministrstvom dogovorili, da bodo prihodnje leto neposredna plačila izplačana v časovnih obdobjih, ki so veljala tudi v preteklih letih, želja pa še vedno ostaja, da bi se subvencijska kampanja začela že januarja. Zakaj tako zgodaj? »Takrat ni kmetijskih opravil. Sedaj pa se kampanja začne ravno v času setve, ko imamo kmetje največ dela in ko bi svetovalce najbolj potrebovali na terenu.« Številne pobude, predlogi ali Foto: Mojca Vtič Sredi marca so kmetje zapretili s protestom, nato pa raje sedli za pogajalsko mizo, kjer sedijo še danes. zahteve še niso odgovorjene, a Medved zatrjuje, da vsako področje rešujejo s pristojnim ministrstvom. »Sicer pa je protest še ved- no v zraku. Zahtevamo namreč, da gredo spremembe v dobrobit kmeta in ne le okoljevarstvenikov.« Mojca Vtič 1G Štajerski Kultura petek m 10. maja 2024 Knjigarnica MALA ČITANKA Pred mesecem sem pasla oči v mladi, leto dni stari knjigarni v Mariboru, v Mariborki, na Koroški cesti. Kljub majhnosti knjigarniškega prostora je bila to prava paša za oči in bral-sko srce. Tedaj mi je poznavalska knjigarka navdušeno pokazala drobno knjigo in dejala približno tako: »Sam urednik nam jo je pravkar prinesel v prodajo!« Opa! To pa ni kar tako, sem pomislila in na prvi pogled vedela, da je pred mano bralska poslastica. Odštela sem pičlih 15 evrov in se pridušala, kako lepo sem se obdarila. Ker urednik Zdravko Duša zagotavlja izvrstnost, njegov izbor pesmi kultnega (Saj ne, da bi mi bila ta beseda kdo ve kako ljuba, ampak bolj primerne se ne spomnim.) avtorja Ivana Volariča Fea. Zbirka je izšla v drugem ponatisu v nakladi 250 izvodov in obsega 96 strani (Volče: Kulturno društvo MyraLoca-telli, 2023). Zbirka nosi naslov Mala čitanka, meni se zdi velika. Kaj pa vem, v poplavi pesniških knjig vseh mogočih in nemogočih avtorjev naše dežele (Verjetno je v drugih deželah enako.) se mi je ponekod dogajal odpor do poezije. Vsa leporečenja, vrtorepenja med rimo in filozofijo, ali pa monotono preigravanje verzov in misli starih mojstrov ... Eh ... Ta Mala čitanka pa je prava pesniška poslastica, če se lahko tako banalno izrazim. Zagotovo tudi premišljeno oblikovanje te knjige spodbuja žlahtno bralsko občutje. Prav dramatično vabi k branju fotografija avtorja na naslovni platnici, vezni list je povsem črn, v kontrastu z blago in bledo vanilijastimi listi. A že vezni list nosi pesem, seveda so črke bele: NAZAJ V PLANINSKI RAJ Ptuj • Satirični roman Ivana Cimermana nt se nam ; tja vrniti če v njem ostanemo Na strani 16 pa: MLADOST JE NOROST ko odrastemo vode ne moremo več preskočiti In na strani 60: TOK samo tok te žene naprej od prve polovice kako si se preizkusil v stvarstvu mlad fant poln življenja in skritega miru čemu hitiš v daljno ravan napoti komu veš le sam ... Na strani 83 začenja natančna spremna beseda Zdrav-ka Duše, sama pa dodajam, kar sicer rada zapišem ob slikanicah in bogato ilustriranih knjigah, da morate Malo čitanko prebrati, pogledati, kajti tudi vsak bralec ima svoje oči. Liljana Klemenčič Robotronci & Sistemci & covid 19 Ptujčan Ivan Cimerman je avtor 17 književnih del. Zadnja knjiga, ki jo je izdal to pomlad, nosi naslov Robotronci & Sistemci & covid 19. Cimerman z vsebino romana v duhu satire postavlja ogledalo zahodni civilizaciji: od vojn, dvoličnosti, popačenih obrazov, sovraštva, pohlepa, sle po posestvovanju, obvladovanju sveta in tudi reprodukcije. Roman pripoveduje o dveh plemenih, Robotroncih in Sistemcih. Robotronci so izjemno plemenito in sposobno pleme, resni, znanstveniki, izumitelji in raziskovalci. Živijo v skupnosti s Sistemci, ki so naturščiki, primitivno, veseljaško, uživaško, bojevniško pleme. Za Robotronce je bivanje v skupnosti pogubno, saj ne morejo ustvarjati. Prizadevajo si za boljši svet, polnijo davkoplačevalko blagajno, ki jo Sistemci praznijo, se na račun drugih okoriščajo. Diametralno nasprotni karakter dveh ljudstev bi lahko bil ilustracija življenja v nekdanji Jugoslaviji: Beograda v odnosu do Ljubljane. Ko so se Sistemci okužili še z virusom covid-19, so se Robotronci iz kaosnega okolja na Zemlji umaknili v vesolje in ustanovili državico Novo Robotronijo, kjer bi se lahko v miru posvečali izumom, s katerimi bi prerasli zastarelo zemeljsko civilizacijo. V vesolju niso bili dolgo sami, Sistemci so prišli za njimi, naselili so se v ozvezdju Bika, na meji z Novo Robotronijo. Med plemenoma je tudi v vesolju ves čas bojno vzdušje. Kakšna bo družba leta 3000? Vsebina satirično obarvanega romana je izrazito futuristična, znanstveno-fantastična, glede na bodoči razvoj sveta in družbe morda tudi preroška - kako bodo Ivan Cimerman v knjigi odstira zanimiva vprašanja o svetu v prihodnosti, pri čemer v futuristični koncept v obliki parodije postavlja aktualno dogajanje v svetu: epidemijo covid-19, vojni v Ukrajini in Izraelu ter vprašanje bodoče človeške reprodukcije. ljudstva živela leta 3000. Bo to vesolje, kot v knjigi opisuje pisatelj Cimerman? Bo za novo življenje še potreben telesni stik dveh ljudi ali bodo ljudje rasli iz epruvet in z metodo elektromagnetnega valovanja (rodovitnega prežarčenja), kakor se dogaja v plemenu izumiteljev Robotroncev v Cimermanovi pripovedi? Robotronce vodi želja ustvariti super človeka prihodnosti s supergenialno inteligenco. „Ta satirični roman je v bistvu zgodba o samožrtvovanju plemenitih raziskovalcev za boljši svet. Za uresničitev vizij, ki segajo v leto 3000, kar je vodilna zamisel vseh dejanj. Sporočilo knjige je iskanje boljšega sveta, sveta brez vojn. Roman je hkrati parodija na družbeno dogajanje v svetu," je pojasnil avtor. Knjigo Robotronci & Sistemci & covid 19 je izdala Mariborska literarna družba, z ilustracijami pa jo je opremila Ivanova hči Ida. Ravnica Ptujskega polja ga navdihuje Pisatelj in pesnik Ivan Cimerman je rojen na Ptuju, kjer je obiskoval osnovno šolo in gimnazijo. V mladosti ga je pot ponesla v Ljubljano, na Pedagoški fakulteti je doštudiral slovenščino in srbohrvaščino. Poklicno se je udejstvoval kot novinar, urednik, fotograf in lektor. Na rojstni Ptuj - Vičavo, Bu- dino in Aškerčevo ulico v starem mestnem jedru - ga veže veliko spominov. Živo se spominja ljudi, dogodkov, krajev, družbenega in političnega dogajanja. 86-letnik je kot živa enciklopedija; če bi imel človek čas, bi njegove pripovedi poslušal ure in ure. V spomin na svoje Ptujsko polje je napisal več književnih del, med drugimi so to novele Jaguar med sončnicami, pripoved VodOMENS in slikovna monografija Uganke - vaščanke v povezavi z zadnjo stanovalko na Dominkovi domačiji v Gorišnici Angelo Arnuš. Iz Ljubljane, kjer živi od leta 1963, se z veseljem vrača domov na Ptuj oziroma v Gorišni-co, kjer je domačija njegove soproge Janje. „Rad prihajam na moje priljubljene ravnice, med ljudi, kjer sem s pomočjo Silvestre Brodnjak, ki me je pripeljala nazaj v to okolje, poglobil svoje delavsko-kmečko poreklo. Ljudje s Ptujskega polja so bili navdih za več mojih književnih del, ena od najljubših knjig mi je Uganke - vaščanke, opremljena z mojimi fotografijami. Ta knjiga je bila predstavljena tudi na Fran-kfurtskem književnem sejmu," je ob nedavnem obisku Ptuja povedal Ivan Cimerman. Dodal je, da na izdajo čaka še nekaj rokopisov oziroma že nastalih literarnih del. Med drugimi so to Morske uganke, Novi aforizmi, Kratke črtice in druge. Mojca Zemljarič Ptuj • Izdali novo literarno glasilo Lokvanj »Jaz sem v redu, ti si v redu« Literarno glasilo Čar besede moje v Osnovni šoli ljudski vrt izhaja že 29. leto. V šoli imajo sicer že bogato tradicijo izhajanja šolskih glasil. Vzporedno s Čar besede moje izhaja tudi časopis Lokvanj, ki prinaša pomembnejše vesti o dogodkih in življenju v šoli, na podružnični šoli pa ima to vlogo glasilo Utrinki. trt I it Mladi bralci predstavljajo novo glasilo. Krovna tema letošnjega glasila je bila: Jaz sem v redu, ti si v redu. Ta misel je bila tudi vodilo letošnjega šolskega leta. Glasilo pa kljub določeni tematiki prinaša raznovrstno vsebinsko in žanrsko paleto besedil, o čemer lahko beremo v spremnem zapisu: »Tudi letos je število literarnih zapisov veliko, prav tako je velik žanrski in tematski razpon objavljenega gradiva - od pesmic, zgodbic, dramskih utrinkov do ljubezenskih, napetih, ponekod celo srhljivih, hudomušnih in šaljivih tem ter številnih zvočnih in ritmičnih preobratov, zasukov, presenečenj.« V glasilu tudi letos sodeluje veliko literarnih in likovnih ustvarjalcev, skupaj jih je skoraj 150, zastopane pa so vse starostne kategorije učencev, od prvega do devetega razreda. O pomenu pisanja in vlogi li- teramega izražanja je svoje misli v uvodnih besedah dodala tudi ravnateljica šole Tatjana Vaupotič Zemljič, ki je med drugim zapisala: »... veseli nas, da je luč sveta zagledala že 29. številka šolskega literarnega glasila Čar besede moje, ki je posvečeno našemu dobremu počutju in dobrim medsebojnim odnosom, kar je tudi rdeča nit letošnjega šolskega projekta Jaz sem v redu, ti si v redu.« Foto: Edita Celofiga Svoje prispevke so nekateri učenci 25. aprila prebrali na slavnostnem literarnem večeru, ki je potekal v polni šolski jedilnici. Ob zanimivih bralnih nastopih je večer, ki sta ga vodila učenca Rok Bombek in Katarina Peranič, popestrilo tudi nekaj glasbenih točk. Literarno glasilo je dostopno na spletni strani šole in vabi k branju čim večjega števila bralcev. David Bedrač Foto: MZ petek • 10. maja 2024 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Podlehnik • Že 24. tradicionalni pohod po občini Podlehnik Najmnožičnejši pohod doslej Po deževni majski uverturi je sledila prva sončna sobota, ki jo je za raziskovanje, predvsem pa okušanje Haloz unovčilo več kot 250 pohodnikov, ki so se udeležili tradicionalnega, že 24. pohoda po občini Podlehnik. »Gre za najmnožičnejši pohod, odkar organiziramo tovrstna druženja,« je z velikim nasmehom dejal predsednik TD Podlehnik Milan Vidovič. mgsfflmBmmsmm. ■■.;. Domačini, Člani Društva reumatikou Slovenije in gostitelji - Člani TD Podlehnik Že uro pred napovedanim odhodom so se pohodniki iz vse Slovenije začeli zbirati pri ribniku Dežno. Tri gasilske mize peciva, od potic, skutinega peciva, rogljičkov do tekočih zadev, glas harmonike -dobrodošlica za pohodnike, predvsem pa za člane Društva revmati-kov Slovenije, ki so si Haloze izbrali za destinacijo 1. nacionalnega pohoda v letu 2024. »Letos 1. nacionalni pohod organizira podružnica Ptuj. Udeleženci so prišli iz cele Slovenije, zanimanje je bilo res veli- ko, kajti številni so v Halozah prvič, tako da smo se že soočali s težavo, kako zmanjšati število glede na zmožnosti organizatorjev,« je priznala vodja ptujske podružnice Društva revmatikov Slovenije Darja Šmid. Članica Sonja Erlač, ki je nasmejana nagovarjala pohodnike ob polnih mizah peciva, pa je dodala: »Pecivo smo pripravile ženske, moški nekaj za pod jezik. Vsaka podružnica, ki organizira srečanje, pripravi pogostitev, tako je v navadi.« Letno se srečajo tri- do štiri- krat, posamezne podružnice pa so dejavne tudi med letom. Ptujska je ena izmed aktivnejših, je poudarila Šmidova. »Pomembno je, da se člani društva spoznavajo med sabo, si zaupajo izkušnje, težave, si izmenjajo uporabniške izkušnje, nasvete. Najtežje se je z boleznijo soočiti sam.« Druženje in gibanje, dva osnovna cilja dogodkov, ki jih organizirajo podružnice društva revmatikov, Erlačeva pa dodaja: »Mi smo pridni pohodniki, saj gremo vsaj enkrat Foto: Sandi Sprah mesečno, običajno v četrtek, na vlak ali avtobus in raziskujemo Slovenijo. Zakaj ne, če imamo javni prevoz brezplačen, zakaj tega ne bi izkoristili.« In kaj je tiso, kar imamo v Halozah, pa nimajo drugod ali bi morali bolj ceniti? »Stare cimprane domačije, kleti, prijazne ljudi. Marsikje hodim, vendar tu v Halozah res izstopata prijaznost in gostoljubnost ljudi, vedno smo sprejeti z odprtimi rokami.« Tokrat so se kot gostoljubni gostitelji izkazali v TD Podlehnik. »Za- Ana Milošič, Podlehnik Skorajda vsako leto se udeležim pohoda zaradi rekreacije, prijetne družbe. Toliko kot letos nas še res nikoli ni bilo. Vsakomur, ki še ni bil na tem pohodu, svetujem, da se ga udeleži, ali pa se poda po tej trasi, zaradi narave, razgledov. Marija Jerenec, Podlehnik Sem članica društva revmatikov in domačinka. Redno se udeležujem pohodov v okviru društva, tako da sem že doživela, okusila in videla marsikaj, zato še toliko bolj cenim dobre haloške ljudi in kulinariko. Marjan Varuoda, Podlehnik Pred 16 let sem se preselil v Haloze, prej sem bil Ptujčan. Dvakrat tedensko opravim 10-kilometrsko relacijo. Sem tudi redni udeleženec pohoda, saj je to še ena izmed priložnosti, da skrbim za zdravje in se družim s sovrstniki. Sicer pa je v Halozah vse lepo, ob tem pa še mir, čisti zrak, prijetni ljudje, torej moj nasvet drugim je: naj se podajo ali vrnejo v Haloze. V Foto: MV čeli smo pri ribniku z okrepčilom, na Gorci nas pričakujejo obloženi kruhki in vino, pri viničariji in muzeju pa haloška kisla juha in zaključek s kulturnim programom,« je dejal Vidovič. Veseli ga množičnost 24. pohoda po občini Podlehnik, ki se ga je udeležilo 165 članov društva revmatikov ter okrog 100 domačinov in drugih obiskovalcev. »Množičnost tega pohoda je odraz povezovanja društva in promoci- je. Namreč v Halozah je kaj videti in okusiti, dobra volja pa nas tudi vedno spremlja,« je še dodal predsednik društva, ki vse, ki so morda zamudili tradicionalni pohod, na Gorco še posebej vabi 1. junija, ko prirejajo kulturni program s podelitvijo priznanj vinogradnikom. »Sicer pa je čez celo leto kaj videti v Halozah, tudi mi smo ves čas na voljo, le najaviti se je treba.« Mojca Vtič Foto: MV Foto: MV Ptuj • V majski akciji odvoza zamaškov pomagala Ema Kozin Humanitarni zamaški za Marsela Letos bo 13 let, odkar je ptujski ambasador humanosti Ignac Habjanič začel zbirati odpadne zamaške za dober namen. V vseh teh letih je bilo zbranih in v reciklažo odpeljanih že več kot 80 ton zamaškov in zbranih 25.000 evrov za pripomočke in terapije malih bolnikov. Na širšem območju Ptuja, na Ormoškem in tudi v številnih krajih Slovenije jih zbirajo v šolah, vrtcih, podjetjih ... in številni posamezniki, ki se zavedajo, da s tem pomagajo naravi in pomoči potrebnim, zlasti otrokom, ki potrebujejo številne pripomočke in terapevtske obravnave, ki jih ne pokriva zdra- vstveno zavarovanje. Zanje so življenjskega pomena, predvsem pa pomembno vplivajo na izboljšanje njihovega zdravstvenega stanja. V večini so pomoči deležni otroci s cerebralno paralizo. Prvo letošnjo pomoč, izkupiček od prvega letošnjega odvoza odpadnih zamaškov v reciklažo, bodo namenili za nevrofiziotera-pije triletnega Marsela Sagadina z Destrnika, za kar sta se zahvalila mama Klavdija in oče Uroš. Že od vsega začetka pri odvozu zamaškov pomagajo vojaki 74. pehotnega polka iz Maribora. Ne samo, da jih naložijo, tudi odpeljejo jih v predelavo na Grosuplje. Vsakič pa se jim pri tem humanem dejanju pridružijo tudi znani športniki in pevci, tudi politiki. Pri prvem letošnjem odvozu je pomagala najboljša slovenska bo-ksarka, svetovna prvakinja v super-velterski kategoriji po verziji WBO in WBC Ema Kozin. S svojimi uspehi je sama sebi dokazala, da se da, če je človek vztrajen in sledi svojim ciljem. S tem, ko je postala svetovna prvakinja, je izpolnila svoje največje cilje. Pred borilnimi veščinami se je ukvarjala z rokometom, v katerem pa ni našla prave motivacije. Oče ji je predlagal, da naj poskusi s kakšno borilno veščino, da si bo dvignila samozavest, ker je bila vedno raje v ozadju kot v ospredju. Potrkala je na vrata najbližje boksarske dvorane. Tako se je začelo, v njej se je prebudila ljubezen in navdušenje do boksa. Nekateri Emo poznajo tudi kot Princesko iz Šmartnega ob Savi, tako jo namreč kliče oče. Glede pomoči drugim je povedala, da je treba pomagati, če le lahko, zato ji je vedno v čast in ponos, če lahko pomaga in je del tovrstnih humanih zgodb. V reci-klažo so tokrat odpeljali okrog tri tone zamaškov. MG Foto: Črtomir Goznik Pri majskem odvozu odpadnih zamaškov je pomagala svetovna boksarska prvakinja po verziji WBO in WBC Ema Kozin. Z izkupičkom bodo pomagali malemu Marselu, ki dnevno potrebuje terapevtsko obravnavo. Zadružna zveza Slovenije povezuje 60 zadrug in več kot 13.500 družinskih kmetij. Kmetje pridelajo na njih množico domačih pridelkov, ki vsak dan bogatijo naše življenje. S skrbjo za domačo pridelavo, našo krajino in več kot 150-letno tradicijo slovenskega zadružništva pomagamo slovenskim kmetom ustvarjati prijaznejšo prihodnost za vse nas. rmsm ZADRUŽNA vaoooc-N ZVEZA SLOVENIJE Domačnost. Povezanost. Prihodnost. 12 Štajerski Črna kronika petek • 10. maja 2024 Slov. gorice • Varnostne razmere v občinah Cesta terjala dve mladi življenji V treh občinah, Trnovski vasi, Destrniku in Svetem Andražu, seje leta 2023 zgodilo 48 prometnih nesreč, kar sta dve manj kot leto pred tem. Njihova statistika bi bila pravzaprav precej dobra, saj so se z izjemo tragične prometne nesreče, ki je v lanskem juliju pri Destrniku vzela dve mladi življenju, v veliki večini (39) končale zgolj z materialno škodo ali z lažjimi poškodbami udeležencev. Foto: SD V Janežovskem Vrhu, kjer sta se lani smrtno ponesrečila dva mlada fanta, še danes gorijo sveče. Spomnimo, da se je huda prometna nesreča zgodila na poletno nedeljsko jutro v destrniškem naselju Janežovski Vrh na regionalni cesti od Lenarta proti Ptuju, ki že dolgo slovi po svoji dotrajanosti, a je država še kar ni uvrstila med svoje prioritete za sanacijo. Vozilo, v katerem sta bila 19 in 18 let stara fanta, je zapeljalo s cestišča in trčilo v drevo. Voznik je umrl na kraju nesreče, njegov sopotnik pa naslednji dan v bolnišnici. Sicer pa ptujski policisti varnostne razmere v vseh treh občinah ocenjujejo kot ugodne stabilne. Številke namreč ne kažejo bistvenih odstopanj od tistih iz leta 2022, čeprav so policisti PP Ptuj obravnavali več različnih kršitev zoper javni red in mir ter splošno varnost ljudi in premoženja, kar pa bi morda lahko pripisali njihovemu poostrenemu nadzoru in večji pozornosti občanov do teh kršitev. Najprej se ustavimo pri kaznivih dejanjih. Na Destrniku so jih lani obravnavali 25, lani pa 29, v Trnovski vasi 12, kar je eno več kot leta 2022, v Svetem Andražu pa sedem, prav tako eno več kot predlani, ko so jih šest. Zanje so spisali kazenske ovadbe in jih podali na ptujsko okrožno državno tožilstvo. Policistom jih je uspelo v povprečju raziskati manj kot polovico, in sicer destrniških kaznivih dejanj 12 (predlani 26) oziroma 48 odstotkov, trnovskih štiri (predlani pet) oziroma 33,3 odstotka, od andraških pa so raziskali tri kazniva dejanja, kar je enako kot leta 2022 in predstavlja 42,9 odstotka. Različne kršitve javnega reda in miru Samo na Destrniku so zaznali manj kršitev predpisov, ki urejajo široko področje javnega reda in miru ter varovanja ljudi in premoženja, in to 29, medtem ko je bilo teh kršitev v letu 2022 kar 40. V Trnovski vasi so jih obravnavali osem (predlani šest), v Svetem Andražu pa 11 (predlani sedem). Med njimi je bilo največ kršitev javnega reda in miru: na Destrniku 19 (29), v Trnovski vasi šest (šest), v Svetem Andražu pa pet (šest). Med ostalimi prekrški najdemo kršitelje zakonov o zaščiti živali, o orožju, o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, o prijavi prebivališča, o eksplozivnih in pirotehničnih izdelkih, o nalogah in pristojnostih Policije, o zasebnem varovanju pa tudi kršitelje uredbe o varstvu pred požari v naravnem okolju in celo uredbe o odpadkih. Senka Dreu Podravje • Spomladi porast števila nesreč z mopedi ■ Kemc aprila .smo poročali o več nesrečah na območju Policijske -postaje Maribor, v - katerih so bili udeleženi vozniki mopedovr Žal seje. ena, v Staršah, končala s smrtjo 14-letnika. Statistični " podatki so skrb vzbujajoči in kažejo, da so lani med vozniki mopedov, ki so bili povzročitelji prometnih nesreč, prevladovali mladiod mdm. leta. Foto: arhiv PGD 27. april je bil usoden za 14-letni-ka, ki je upravljal moped v smeri iz Rošnje proti Staršam. Med vožnjo (ponoči) je izgubil nadzor nad vozilom, na ovinku padel ter se smrtno ponesrečil. Čeprav so mu na kraju dogodka nudili prvo pomoč in ga zatem odpeljali v mariborski klinični center, so bile poškodbe prehude. Že naslednji dan so policisti Policijske postaje Ptuj obravnavali še eno prometno nesrečo v Markov-cih, v katero so bili vpleteni trije mladoletniki: eden je vozil traktor, dva sta bila na mopedu. Zaradi neprilagojene hitrosti sta voznik in sovoznik na mopedu trčila v traktor, padla in se huje poškodovala. V zadnjem obdobju je bilo na območju Štajerske več primerov nesreč, v katerih so bili udeleženi vozniki mopedov. V prvih štirih mesecih lanskega leta, od januarja do začetka maja lani, so na PU Maribor obravnavali šest voznikov mopedov, povzročiteljev prometnih nesreč (štirje so bili lažje poškodovani, dva brez poškodbe), letošnje število je zaenkrat primerljivo, je pa statistika zaradi smrtnega primera in težjih poškodb bolj črna. Vsaka nesreča je preveč Podatki PU Maribor za celotno leto 2023 kažejo, da se je število nesreč v zadnjem obdobju nekoliko povečalo. V letu 2022 je bilo skupno število vseh udeleženih voznikov mopedov v prometnih nesrečah 94 (eden mrtev, 6 hudo poškodovanih, 60 z lahkimi telesnimi poškodbami), v letu 2023 pa 97, torej tri več (5 hudo telesno poškodovanih in 58 z lahkimi telesnimi poškodbami). Vsekakor pa v oči bode podatek, da so lani med vozniki mopedov, povzročitelji prometnih nesreč, prevladovali vozniki v starostnih skupinah od 14 do 24 let. Torej najmlajši. Iz Policijske uprave Maribor sporočajo, da mopediste vseh Na moped že pri 12 letih, brez izpita Moped, katerega konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h, sme voziti v cestnem prometu otrok od 12. do 14. leta starosti s kolesarskim izpitom, in oseba, starejša od 14 let, brez posebnega izpita. Tako voznik kot potnik na mopedu morata imeti v času vožnje pripeto homologirano zaščitno motoristično ali kolesarsko čelado. Voziti morajo po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti. Kjer teh prometnih površin ni oz. niso prevozne, smejo voziti ob desnem robu smernega vozišča v smeri vožnje. Voznik mopeda sme kot potnike voziti le osebe, starejše od 12 let, pri tem pa voznik mopeda ne sme biti mlajši od 16 let. Seveda pa mladi številne navedene določbe pogosto kršijo, tudi s predelavo mopedov v motorno kolo za doseganje večjih hitrosti. starostnih skupin redno vabijo na preventivne prireditve, delavnice, na katerih jih pripravljajo na varno vožnjo. Ena bo potekala jutri, v soboto, 11. maja, organizirajo tretji Mariborski moto dan 2024. Mladim za birmansko darilo moped ali e-skiro Kar se tiče posebej ranljive kategorije, mladih voznikov mopedov, tako policisti kot redarji izvajajo različne akcije osveščanja o varni vožnji, prilagajanju hitrosti, pomenu rabe čelade ... Do 19. maja na Ptujskem poteka poostren nadzor mikromobilnosti. Redarji ugotavljajo precej kršitev, med katerimi prevladujejo neuporaba čelad, preseganje hitrosti predvsem v peš coni, napačna smer vožnje, prevoz potnikov na e-skirojih ... Robert Brkič, vodja Medobčinskega redarstva Skupne občinske uprave občin Spodnjega Podravja: „V spomladanskih mesecih še posebej veliko pozornosti posvečamo nadzoru nad vožnjo mopedov in e-skirojev. Zdaj je čas birm in opažamo, da mladi vedno pogosteje za darilo dobijo prav moped ali e-skiro. Vsekakor bi se bilo smiselno vprašati, ali imajo otroci pri 12 letih res sposobnost presoje in nadzora teh vozil. Svet za preventivo je že predlagal, da bi se ob opravljanju kolesarskega izpita vključil še teoretični del za voznike e-skirojev in mopedov, kar bi posebej označili v izkaznici." Dženana Kmetec www.tednik.si Štajerski tednik - časopis znajboljšimiregijskimizgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! v Štajerski Če Pankraca (12.) sonce peče, sladko vince v klet poteče. Danes bo sprva precej jasno, proti večeru se bo oblačnost prehodno nekoliko povečala. Čez dan bo še pihal veter vzhodnih smeri, na Primorskem šibka burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 9, na Primorskem okoli 11, najvišje dnevne od 19 do 23, na Primorskem do 25 °C. OBETI V soboto bo delno jasno in nekoliko topleje. Napoved za Podravje Nedelja 12.5. I Ponedeljek 13.5. pretežno oblačno H1BB C\ pretežno jasno rnrrn Q Vir: ARSO Atletika Maja Bedrač po osmih letih izboljšala osebni rekord Stran 14 Atletika Čeh ob trojici deklet v Dohi začenja diamantno ligo Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • 1. SNL tednik Nogomet Veliko kakovostnih treningov je moralo obroditi sadove Stran 15 Boks Ringovci z novo uspešno generacijo boksarjev Stran 15 íPoíluíajh naí na íuitourum íjititu! RADIOPTUJ ««t ¿filetee www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Vijoličasti želijo nadaljevati serijo, šumarji jo želijo prekiniti Pred slovenskimi nogometnimi prvo- in drugoligaši sta še samo dva kroga rednega dela prvenstva, po dva kluba pa čakajo še dodatne kvalifikacije za obstanek/ napredovanje v 1. ligo in finale pokala (Rogaška -Gorica). Soboto bo v prvi vrsti zaznamoval večni derbi med Mariborom in Olimpijo, v drugi vrsti pa bo za obstanek zelo pomembno srečanje odigrano tudi v Rogaški Slatini, kjer bo gostoval Aluminij. Vijoličasti in zmajčki se letos ne potegujejo za naslove, ampak jim je po celjskem zmagoslavju v prvenstvu in zgodnjem izpadu v pokalu (Maribor je izločil Kalcer, Olimpijo pa Koper) preostal dvoboj za 2. mesto. Ta bo vseeno minil v posebnem ozračju, saj se po štirih tekmah (Radomlje 1:0, Mura 5:0, Rogaška 3:0, Celje 3:1) v Ljudski vrt vračajo gledalci! Zadnjo domačo tekmo ob prisotnosti navijačev so varovanci trenerja Anteja Šimundže odigrali 17. marca s Koprom (3:1). Olimpije v Ljudskem vrtu ne vodil Zoran Zeljkovič, saj so se po le eni zmagi v zadnjih štirih tekmah v vodstvu kluba odločili za zamenjavo trenerja. Začasno rešitev so našli v Boštjanu Mikliču, trenerju mladinske ekipe. Zeljkovič je na klopi zmajev zdržal sedem mesecev, v katerih je v 30 tekmah zabeležil 16 zmag, 8 remijev in 6 porazov. Maribor ima spomladi izjemno serijo rezultatov na domačem stadionu, na osmih tekmah je vpisal prav toliko zmag. O suverenosti na svoji zelenici priča podatek, da so pri tem dosegli 27 in prejeli le tri zadetke ... V uspeh Olimpije v tem srečanju 1. SNL, 35. krog: Rogaška - Aluminij (v soboto, 11. 5., ob 15.00 v Rogaški Slatini). Dosedanje medsebojne tekme v sezoni: 8. krog: Aluminij - Rogaška 1:2 (0:2); Skiba; Miljanič, Gradišar; 17. krog: Rogaška - Aluminij 0:1 (0:0); Susso; 26. krog: Aluminij - Rogaška 0:1 (0:0); Kurež. verjamejo le njihovi najzvestejši navijači, za vse preostale spremljevalce slovenskega nogometa je favorit Maribor. Slatinčani favoriti, šumarji z večjim motivom Nekoliko manjša, a vseeno velika vloga favorita v pomembnem srečanju za obstanek v Rogaški Slatini prav tako pripada domačinom. Sla-tinčani (33) so se spomladi z lepo serijo pozitivnih izidov izkopali iz dna prvenstvene lestvice, ki so ga zasedali po jesenskem delu. Kljub temu še niso na varnem, saj imajo pred Kalcerjem le dve (31), pred Aluminijem pa pet točk naskoka (28). Ob tem so se v Pokalu Slovenije uvrstili v finale, kjer jih čaka dvoboj z Gorico. Je pa Rogaško idilo zmotilo sporočilo licenčnega oddelka NZS, v katerem je Rogaški na prvi stopnji zavrnilo prvoligaško licenco za naslednjo sezono. Pred zadnjima dvema krogoma je glede razpleta na dnu možnih še kar nekaj kombinacij, dejstvo pa je, da Kidričani ne odločajo več sami o svoji usodi, ampak morajo upati na zanje ugodne rezultate na drugih tekmah. Dejstvo je tudi, da šumarji v tekmah proti Rogaški in Domžalah potrebujejo najmanj tri točke (ob dveh porazih Kalcerja), kar bo zanje vse prej kot lahka naloga, saj na zmago čakajo že kar deset krogov (nazadnje so 1. marca slavili proti Muri doma). „Naredili bomo vse, da končno dosežemo to zmago, ki se nam tako vztrajno izmika iz rok že deset krogov. To me kot trenerja zelo boli, a ne preostane nam drugega, kot da iščemo rešitve in upamo na najboljše," je dejal trener Aluminija Robert Pevnik. Optimističen ostaja tudi Tomis-lav Jagic', ki je nazadnje proti Bravu zadel za remi 1:1: „Zavedamo se, da smo v situaciji, ko je vsaka tekma odločilna. Rogaška je zares odlična v spomladanskem delu sezone, niza dobre rezultate, a nam ne preostane drugega, kot da se ne predamo do zadnje sekunde in da iščemo pot do zmage." Kidričanom je to enkrat v sezoni že uspelo, v zadnjem obračunu jeseni so v Rogaški Slatini slavili z golom Bamba Sussa. Lahko vajo ponovijo in še dodatno zapletejo situacijo pri dnu? Ima NZS scenarij za primer, da Rogaška konča na 9. mestu? Kdor izmed trojice Rogaška-Kal-cer-Aluminij bo končal na 9. mestu, ki prinaša dodatne kvalifikacije, se bo z drugouvrščenim drugoligašem najprej meril 23. maja v gosteh in nato 26. maja doma. Tako je v tem tednu določil žreb na sedežu NZS. Ni pa jasno, kako bodo na NZS rešili zaplet v primeru, če 9. mesto osvoji Rogaška, ki jo 24. maja čaka finale Pokala Slovenije z Gorico ... Jože Mohorič Endrick • Luka Ščuka • Robert Koren Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija bodo morali v Rogaški Slatini loviti zmago. Na srečanju z Bravom (na fotografiji) se jim je še desetič zapored izmuznila iz rok ... Rokomet • 1. A DRL (ž), od 5. do 8. mesta Po remiju v Velenju se lažje diha Velenje - Žiher hiše Ptuj-Ormož 25:25 (17:16) ŽIHER HIŠE PTUJ-ORMOŽ: T. Trip-kovič (6 obr., 1 x 7-m), Korpar, Gep; M. Kolenko 11 (5), Luknjar 4, Štelcer 4, Puž 3, L. Kolenko 1, Šemrl 1, Grn-jak 1, Anžel, Kaloh, Ledinek, Krasnič, A. Tripkovič, Petrovič. Trener: Neno Potočnjak. SEDEMMETROVKE: Velenje 9/8; Ptuj-Ormož 6/5. IZKLJUČITVE: Velenje 8 minut; Ptuj-Ormož 6 minut. V Rdeči dvorani v Velenju je bila sredi tedna odigrana tekma 4. kroga v ligi za uvrstitev od 5. do 8. mesta. Domača ekipa je bila v vlogi favorit-inje, a je bila glede na potek tekme na koncu celo bolj zadovoljna s točko od gostujoče . V treh dosedanjih medsebojnih tekmah v sezoni se je tehtnica nagibala na eno in drugo stran, nazadnje na Ptuju so gostje v tesni končnici slavile za gol. Vrsta trenerja Nena Potočnjaka je bila tokrat odločena, da se iz Velenja vrne s pozitivnim rezultatom, saj jim igra velenjske vrste dokaj ustreza. Srečanje je bilo izenačeno od samega uvoda naprej, do izida 5:5 je bilo stanje na semaforju petkrat poravnano. Sledila je najboljša serija na tekmi (0:5), po kateri so gostje s 1. A DRL (ž), od 1. do 4. mesta ZAOSTALA TEKMA: Krim Merca-tor - Z'dežele 35:24 (21:11). 1. KRIM MERCATOR 5 5 O O 16 2. MLINOTESTAJDOVŠČINA 4 2 0 2 8 3. LITIJA 5 2 0 3 4 4. Z'DEŽELE 4 0 0 4 2 Od 5. do 8. mesta REZULTATA 4. KROGA: Velenje -Žiher hiše Ptuj-Ormož 25:25 (17:16), Izola - Krka 26:24 (19:13). 5. VEPLAS VELENJE 4 3 1 0 13 6. I ZOLA 4 3 0 1 10 7. PTUJ-ORMOŽ 4 0 2 2 4 8. KRKA 4 0 13 1 tremi goli Minee Kolenko in dvema Tee Luknjar v 15. minuti povedle s +4 (od 5:4 do 5:9). Tri minute kasneje je bil izid ponovno izenačen (9:9) ... Do konca tekme si nobena ekipa ni ustvarila višje prednosti od dveh golov, domačinkam je to uspelo enkrat na tekmi (15:13 v 27. minuti). V končnici so se igralkam obeh ekip tresle roke, izid 23:24 je bil nespremenjen od 51. do 56. minute (vmes so Ptujčanke tudi zapravile 7-metrovko . ). Domačinkam je uspelo izid obrniti na 25:24, nato pa je Minea Kolenko iz sedemmetro-vke v 58. minuti izid izenačila (5/5 iz sedemmetrovk). To je bilo 17. izenačenje na srečanju! Po neuspešnem napadu domačink je gostjam pripadel zadnji napad na tekmi, a je ostalo pri delitvi točk. Neno Potočnjak, trener ŽRK Ptuj-Ormož: „V vsakih praznikih imamo težave z zaprto dvorano, tudi ob prvomajskih je bilo tako. To se takoj opazi na naši fizični pripravi, saj smo 'padli' v končnici obeh polčasov. Domačinke so igrale na dolge napade, kar je naše igralke dodatno izčrpavalo. Pomembno je, da smo do remija znova prišli z ekipnih duhom in s kolektivno igro, v kateri velja ob standardno dobri Minei Kolenko omeniti več deklet, npr. Teo Luknjar za igro v obrambi in na krilu, Špela Štelcer je doslej najbolje odigrala v napadu, Nuša Puž v obeh smereh ... V našo igro se je tudi tokrat v končnici prikradlo nekaj nepotrebnih napak, svoje je naredila tudi živčnost zaradi pomembnosti tekme: v primeru zmage bi si namreč že lahko zagotovili obstanek (če bi tudi Izola istočasno premagala Krko, op. a.). Še vedno pa imamo vse v svojih rokah, gostujemo še v Izoli in gostimo Krko." JM Foto: Črtomir Goznik Ptujske rokometašice so v četrti medsebojni tekmi v sezoni prvič remizirale z Velenjčankami: ob tem so enkrat zmagale in dvakrat izgubile. 14 Štajerski Aktualno petek • 17. maja 2024 Atletika • Maja Bedrač, AK Ptuj Maja Bedrač po osmih letih izboljšala osebni rekord Foto: Tim Lenart Maja Bedrač je odlično nastopila na tekmi v Mariboru. Članica AK Ptuj, ki trenira v Ljubljani Maja Bedrač trenutno v Ljubljani piše diplomo na Fakulteti za varnostne vede - smer Varnost in policijsko delo. Ob študiju trenira v Športnem parku Šiška, na Atletskem in nogometnem stadionu ŽAK Ljubljana. Njen trener je priznani slovenski strokovnjak Matija Šestak, tudi sam udeleženec OI 2000 in 2004 (tek na 400 m). V trenerski karieri je največje uspehe žel kot trener Marije Šestak (troskok). 24-letna članica Atletskega kluba Ptuj Maja Bedrač je v zadnjih letih svoj atletski fokus usmerila v sedmeroboj, v katerem je lani zmagala na balkanskem prvenstvu v Kraljevu. To kompleksno in celovito atletsko disciplino pa je zaradi težav s poškodbo kolena morala za določen čas postaviti na stran, zaradi česar se je ponovno usmerila k svoji prvi atletski ljubezni -skoku v daljino. V tej disciplini se je v zadnjih letih precej lovila in ni izkoristila svojega potenciala. S trenerjem Matijo Šestakom sta v zadnjem obdobju v Ljubljani, kjer študira in trenira, stkala načrt, kako se čim bolje pripraviti na novo sezono v skoku v daljino. Priprave sta usmerila izključno na to disciplino in rezultat je bil viden že na otvoritveni tekmi poletne sezone, na Atletskem mitingu Poljane Maribor. Maja je v štajerski prestolnici nanizala pet odličnih skokov, ki so merili 630, 646, 635, 650 in 649 cm. Zmagala je z rezultatom 650 cm, ki ga je dosegla s premočnim vetrom +2.2 m/s, medtem ko se bo za njen novi osebni rekord štela razdalja 649 cm, ki ga je v zadnji seriji dosegla v regularnih vetrovnih razmerah +1,1 m/s. Ta uspešni start je bil zelo pozitivno presenečenje za članico AK Ptuj, ki športno počasi dozoreva in je bila izjemno vesela, da ji je uspelo priti do svojega novega mejnika v njeni paradni atletski disciplini. Kako so po uspešni zimski sezoni potekale priprave za poletni del tekmovalne sezone? M. Bedrač: „Po zimskem delu sezone sem odšla na krajše priprave na Mallorco. Tam sem brez večjih zdravstvenih težav (brez bolečin v kolenu, ki so se ji v zadnjem obdobju umirile, op. a.) opravila trenažni proces. Prav tako sem v zadnjem ob- dobju lahko trenirala po planu svojega trenerja Matije Šestaka. Opravila sem po osem treningov na teden, ki so bili sestavljeni iz vaj za moč in hitrosti, zaleta, poskokov in skokov. Dvakrat na teden sem opravila trening skoka v daljino in sem se zares dobro pripravila na poletni del tekmovalne sezone." Kaj pove ta odlični start v sezono in konstantnost skokov? M. Bedrač: „Iskreno povedano na prvi tekmi nisem pričakovala tako dolgih in konstantnih skokov - želela sem si, da bi v Mariboru skočila okrog osebnega rekorda. Sama sem se v nedeljo odlično počutila, vreme je bilo v redu in vse se mi je 'poklopilo', tako da sem zares lahko nanizala kar nekaj vrhunskih skokov. Zelo sem zadovoljna s to konstantno serijo, ki je dokaz moje dobre pripravljenosti." Vaš dosedanji osebni rekord 636 cm je zdržal dolgo, predolgo časa? M. Bedrač: „Po osmih letih mi je uspelo popraviti svoje osebni rekord 636 cm. Na to izboljšanje sem čakala predolgo, a v tem času sem imela precej težav s poškodbami, pubertetniškim odraščanjem, treniranjem... Sama sem zelo vesela, da sem prišla do osebnega rekorda in sem imela tokrat še nekaj rezerve pri zaključku skoka. V tej fazi se lahko še izboljšam, hkrati pa lahko dosežem v fazi zaleta še večjo hitrost za še kakšen daljši skok." Kakšen je bil najdaljši skok 650 in kakšen rekorden 649? M. Bedrač: „Ufff ... prave razlike med skokoma ni bilo, saj sta bila oba tehnično gledano zelo dobra. Bila sem natančna na odrivni deski in tudi z letom po zraku sem lahko zadovoljna. Pristala sem pri večjih raz- daljah, kot sem pričakovala, in sem že na prvi tekmi sezone pokazala, da sem v odlični formi." Kaj vam prinaša ta osebni rekord? M. Bedrač: „Ta rezultat mi je prinesel mesto v reprezentanci za nastop na balkanskem prvenstvu v Izmirju, ki bo na sporedu 25. in 26. maja. Prav tako mi bo dal še dodatni zagon in energijo za treniranje ter doseganje novih dobrih rezultatov." Kam so usmerjeni vaši atletski cilji v tej sezoni? M. Bedrač: „Glavni cilj je, da ostanem zdrava in v skoku v daljino vsaj pri teh razdaljah, bila pa bi zelo vesela, če bi skočila še nekoliko več. V maju me čakajo še tri tekmovanja, na katerih bom skušala skočiti čim dlje in morda priti v bližino norme za nastop na evropskem prvenstvu v Rimu. Nov mejnik ali rekordni skok, ki bi me morda popeljal na to veliko tekmovanje, bom lovila 18. maja na 24. mednarodnem mitingu Slovenska Bistrica, 21. maja na mitingu na Ptuju in 25. in 26. maja na 77. balkanskem prvenstvu za člane in članice v Izmirju." David Breznik Atletika • Kristjan Čeh, AK Ptuj Atletika • Prvenstvo Slovenije v štafetah Čeh ob trojici deklet začenja v Dohi Ptujčani najboljši v konkurenci U-16 Elitno atletsko tekmovanje z nazivom diamantna liga je za številne najboljše atlete sveta tudi letos eden izmed pomembnih ciljev sezone, takoj za olimpijskimi igrami v Parizu in evropskim prvenstvom v Rimu. Uvodna mitinga sta bila v razmiku enega tedna izvedena v Xiamenu in Šanghaju na Kitajskem, s svetovnim rekordom v skoku v višino -6,24 m - pa ga je v Xiamenu zaznamoval izjemni Armand Duplantis. Obe preizkušnji sta minili brez slovenskih predstavnikov. Drugače bo v Dohi, kjer bo v petek potekal tretji letošnji miting diamantne lige, na njem pa bo nastopila zelo močna slovenska zasedba. V njej bo četverica: svetovni podprvak v metu diska Kristjan Čeh, dobitnica štirih odličij na velikih tekmah v zadnjih treh letih v skoku s palico Tina Šutej, Lia Apostolovski, bronasta letos na dvoranskem SP v skoku v višino, in Anita Horvat, srebrna lani na dvoranskem EP na 800 m. Čehu lani sicer ni uspelo, da bi ubranil svetovni naslov in zmago v diamantni ligi iz leta 2022, obakrat je bil drugi, a si tako kot vse tri atletinje tudi v olimpijskem letu želi ostati v samem svetovnem vrhu. V začetku tedna je Čeh v Estoniji opravil zadnji trening pred odhodom v Katar. „V torek, na zadnjem treningu pred odhodom v Doho, mi je šlo dobro, a sem imel dan prej boljši metalni trening. Moja tehnika še ni stoodstotna, se pa izpopolnjuje in sem zadovoljen z napredkom. Do OI avgusta v Parizu je še dovolj časa, dva meseca prej pa bo še EP, kjer tudi veliko pričakujem," je povedal Čeh, ki bo v Rimu branil evropsko srebro. Na prejšnjem EP v Nemčiji je bil zlat Litovec Mykolas Alekna, ki je sredi aprila letos v ameriški Ramoni s 74,35 metra izboljšal najstarejši moški svetovni rekord v atletiki. „Dober met mu je uspel, a je imel tudi izjemne vetrovne pogoje, sam nisem imel nikoli niti približno takih," je o tem dejal 25-letni Podvinčan. Naslov olimpijskega zmagovalca bo branil svetovni prvak Šved Daniel Stahl. Čeh je poleg sebe in Alekne kot četrtega, ki lahko na velikih tekmah preseže 70 m, omenil tudi Avstralca Matthewa Dennyja, četrtega na prejšnjih 01 in SP. Sredi marca je Čeh sporočil, da bo enega najboljših metalcev diska v zgodovini Gerda Kanterja iz Estonije na mestu trenerja nasledil drugi Estonec Mart Olman. „Zadovoljen sem, tako kot osebnost in tudi kot trener je Olman dober, super delujeva. V Estoniji, kjer treniram, so to zamenjavo celo bolje sprejeli kot v Sloveniji," je menil Čeh. Slovenci uspešni v diamantni ligi Čeh je predlani zmagal na vseh tekmah v metu diska v diamantni ligi, lani pa ne, vendar je finalno tekmo začel na prvem mestu v seštevku. S predzadnjim metom tekme ga je na drugo mesto presenetljivo potisnil Avstralec Matthew Denny. Diamantna liga pa je v zadnjih letih poleg Čehovega boja za prvo mesto postregla še s kar nekaj slovenskimi presežki. Lani je tako na finalu v Eu-genu nastopila trojica Slovencev. Tina Šutej je v skoku s palico z državnim rekordom na prostem osvojila drugo mesto. Državna rekorderka Maruša Mišmaš Zrimšek je bila s svojim drugim dosežkom kariere v teku na 3000 m zapreke šesta. Slovenska rekorderka na 400 m Anita Horvat je bila dobro na poti, da si tako kot predlani pribori nastop na finalu diamantne serije v teku na 800 m, a je za malo zgrešila ta cilj, tako kot tudi Apostolovski v skoku v višino. JM, sta Na atletskem stadionu Poljane v Mariboru je v soboto potekalo Prvenstvo Slovenije v štafetah. V različnih starostnih skupinah in dolžinah tekov je skupno nastopilo nekaj več kot 60 štafet z več kot 200 posamezniki. Atletski klub Ptuj je imel na tekmovanju le eno zasedbo, in sicer med pionirji do 16. leta starosti, v kateri je četverica tekla na razdaljah 100, 200, 300 in 400 metrov. Člani ptujske ekipe so bili Jan Žafran, Aleks Žitnik Rogelj, Jaka Žuran in Filip Rom, vodil jih je trener Aleksander Kelenc. Trojica Žafran, Žitnik Rogelj in Rom so letniki 2009, Žuran pa 2010. Bili so odlični, saj so z veliko prednostjo osvojili 1. mesto in naslov državnih prvakov. Štafeta 100-200-300-400 m (pionirji U16), rezultati: 1. AK Ptuj 2:10,06 2. AK Poljane Maribor 2:21,52 3. AK Špela 2:24,37 4. ŠD Pohorje 2:25,77 V različnih konkurencah so med močnejšimi slovenskimi klubi trije osvojili po tri zlata odličja, to so bili Poljane Maribor, MASS Ljubljana in Slovan. Zanimivo je, da je bilo na tekmovanju postavljenih kar pet državnih rekordov (DR). JM Zmagovalna štafeta AK Ptuj Zmagovalne ekipe posameznih štafet: 100-200-300-400 m (mlajši mladinci U18) 100-200-300-400 m (pionirji U16) 100-200-300-400 m (pionirke U16) 100-200-300-400 m (mlajše mladinke U18) 4 x 100 m (člani/članice - mešano) 4 x 100 m (st. mladinci/mladinke U20 - mešano) 4 x 100 m (pionirji/pionirke U16 - mešano) 4 x 100 m (mlajši mladinci/mladinke U18 - mešano) 4 x 400 m (člani/članice - mešano) 4 x 400 m (st. mladinci/mladinke U20 - mešano) 4 x 300 m (pionirji/pionirke U16 - mešano) 4 x 300 m (mlajši mladinci/mladinke U18 - mešano) 4 x 600 m (pionirji/pionirji U16 - mešano) 4 x 600 m (mlajši mladinci/mladinke U18 - mešano) Poljane Maribor AK Ptuj Kladivar Celje (DR) MASS Ljubljana AAD Slovan MASS Ljubljana (DR) MASS Ljubljana Kronos Ljubljana (DR) AAD Slovan Poljane Maribor (DR) Špela Poljane Maribor AD Štajerska Maribor (DR) AAD Slovan 2 Kristjan Čeh bo sezono v diamantni ligi začel v Katarju. Vsi najmočnejši atletski mitingi pri nas bodo šteli za svetovno lestvico V šesti sezoni mednarodne atletske lige Telekom Slovenije (MAL) bo vseh pet mitingov serije challenger in bodo tako šteli za svetovno lestvico. Lani je bilo to prvič, a zgolj z enim tekmovanjem - v Slovenski Bistrici. Prvi miting MAL bo v soboto, 11. 5., v Kranju, liga pa se bo zaključila konec julija z atletskim pokalom Slovenije v Celju. »Ta sezona je nenavadna zaradi evropskega prvenstva junija v Rimu in olimpijskih iger avgusta v Parizu. Ker bodo vsi naši najmočnejši mitingi šteli za svetovno lestvico, smo jih v koledar domačih tekem umestili tako, da bodo lahko naši atleti lovili nastope na največjih tekmovanjih. Obenem je za naše tekme sedaj veliko zanimanje iz tujine, tega na noben način ni mogoče primerjati s preteklostjo,« je na predstavitvi MAL dejal predsednik Atletske zveze Slovenije Primož Feguš. Na Ptuju 21. maja Na Ptuju bodo 21. maja tretjič pripravili miting MAL, proračun pa bo še enkrat višji kot lani. Vsak miting bo imel najmanj 10.000 evrov nagradnega sklada, je povedal direktor AZS Nejc Jeraša. Najboljši štirje bodo v moški in ženski konkurenci na koncu prejeli dodatne nagrade AZS po 2.000, 1.500, 1.000 in 500 evrov, tu bodo upoštevali le slovenske tekmovalce, na posameznih mitingih pa bodo nagrade na voljo vsem sodelujočim. Denarnih nagrad ne bo le v državnem prvenstvu, ki bo 29. in 30. junija v Celju, in atletskem pokalu. Obe tekmi štejeta tudi za seštevek lige. Koledar: - 11. maj: Kranj (mednarodni miting Ljubljana, 19. memorial Matica Šušteršiča in Patrika Cvetana); - 18. maj: Slovenska Bistrica (22. Stepišnikov memorial v metu kladiva in 4. memorial Marjana Štimca v suvanju krogle); - 21. maj: Ptuj (4. memorial Roberta Preloga); - 15. junij: Novo mesto (35. mednarodni atletski miting); - 19. junij: Maribor (10. memorial Iztoka Ciglariča v teku na 1.500 m); - 29. in 30. junij: Celje (državno prvenstvo); - 20. in 21. julij: Maribor (atletski pokal Slovenije). sta Foto: CG petek • 10. maja 2024 Šport, šport mladih Štajerski 15 Nogomet • Nik Erhatič, kapetan Drave Veliko kakovostnih treningov je moralo obroditi sadove Nogometaši Drave so si na igrišču že tri kroge pred koncem sezone priigrali naslov v 3. ligi - vzhod. Kapetan mladega moštva je Nik Erhatič, 22-letnik iz Slovenje vasi, ki modri dres Drave nosi že sedmo sezono. Igralec zvezne vrste je najbolj standardni član ekipe, v celotni sezoni je doslej izpustil le eno samo tekmo (proti Hajdini je manjkal zaradi kartonov, op. a.). Ciljno črto v vzhodni skupini 3. lige ste prečkali prvi. Je že bilo kaj proslavljanja? N. Erhatič: „V petek smo po treningu skupaj čakali na razplet tekme med Brežicami in Vidmom, z zmago prvih pa smo že postali prvaki. Malo smo proslavili, a nič posebnega, saj nas je v nedeljo čakala še tekma s Šmartnim, ki smo jo želeli oddelati maksimalno profesionalno. Po novi zmagi je bilo čutiti veselje, a na pravo slavje čakamo po zadnji tekmi v sezoni." Celotna sezona pa je imela kar nekaj turbulenc. Jeseni ste začeli s trenerjem Simonom Dvoršakom, nato je prvi del sezone na klopi zaključil Edo Flego. N. Erhatič: „S Simonom smo se odlično pripravili na sezono, postavljeni so bili močni temelji, rezultati pa niso izostali. Skupaj s koncem sezone 2022/23 smo pod njegovim vodstvom zbrali deset zaporednih zmag, samo v tej sezoni pa smo imeli po osmih tekmah na računu sedem zmag in en remi. Kemija je bila prava, na igrišču smo delovali kot uigrana celota. Novica o njegovem odhodu v Bistrico (2. liga) nas je presenetila, nekaj je bilo negotovosti. Po mojem mnenju je bilo kar dobro, da nas je takrat prevzel Edo, ki nas je dobro poznal in mi njega. Z nekaj spremembami v igri smo rezultatsko nekoliko padli, a smo bili še vedno dovolj konstantni, da smo ostali na vrhu lestvice." S spomladanskim delom so prišle nove spremembe, veliko odhodov igralcev in nov trener Jura Arsic. N. Erhatič: „Odšlo je 13 ali 14 igralcev, kar je veliko; na prvih treningih nas je bilo kar malo, največ 13. Jura je potem igralsko zasedbo dopolnjeval, še najtežje delo pa je bilo, da je bilo treba z novimi igralci opraviti precej prilagoditev v načinu in sistemu igre. To je Jura oddelal zelo profesionalno in nas na koncu tudi zelo rutinirano pripeljal do naslova." Koliko vas je zmedlo dejstvo, da ste sredi sezone ostali brez izkušenega vratarja Luka Janžekoviča? N. Erhatič: „Za nas je bil to kar velik šok, še posebej zaradi tega, ker smo bili z njim zelo povezani. S svojimi izkušnjami nam je veliko pomagal tako na igrišču kot izven njega, na treningih je bil vedno na razpolago za nasvete. Na srečo nam je s prihodom mladega Jana Lampreta uspelo kar uspešno zakrpati vrzel po njegovem odhodu." Kako sam dojemaš vlogo kapeta-na ekipe? N. Erhatič: „Zelo se trudim delovati profesionalno in povezovalno, da sem desna roka trenerja na igrišču in da sem povezava med igralci in trenerjem. Trudim se tudi za povezanost igralcev v slačilnici, ker je to prav tako zelo pomemben faktor." Povezovalno pa moraš delovati tudi na igrišču, saj si vez med obrambno in napadalno vrsto. Zdi se, da se v tej vlogi dobro znajdeš. N. Erhatič: „Ja, mi odgovarja. Zelo mi pomaga, da sem tekaško kar dobro pripravljen in da lahko sodelujem tako v obrambnih kot tudi napadalnih akcijah, da sem prisoten na celem igrišču. Kot oseba poskušam ostati miren, tudi ko nam ne gre najbolje, da lahko kot ekipa čim bolj ohranjamo ravnovesje v igri. Ko nam to uspe, je super občutek." Ne gre zanemariti tudi tvojih devet doseženih zadetkov in kar nekaj asistenc. N. Erhatič: „Večina golov je bila dosežena iz penalov, a tudi te je treba pretvoriti v gol. Če je le mogoče, tudi zelo rad asistiram, saj gre na koncu za skupni uspeh moštva, v katerem posameznik sam ne more storiti veliko. Sicer sem igralsko najbolj povezan s soigralcema na sredini igrišča, z Lukom Lovenjakom in Simonom Rogino." Koliko ti sicer pomeni nogomet? N. Erhatič: „Z nogometom sem tesno povezan od zgodnjih otroških dni, že zelo zgodaj sem imel žogo pod posteljo (smeh). Pri približno petih letih sem začel trenirati v Zla-toličju in Staršah, nato pri Aluminiju, sedaj pa sem že sedmo leto pri Dravi. V nogomet vlagam veliko časa in energije, le redko izpustim kakšen trening - celotno pomlad sem le dva. Enkrat tedensko treniram še individualno z Andrejem Kvasom. Ni mi žal nobene vložene sekunde, saj sem mnenja, da je to edina prava pot napredka." Sedaj boste napredovali v 2. ligo. Kako zahteven bo ta prehod za Dravo? N. Erhatič: „Moje mnenje je, da si Ptuj kot mesto zasluži nogometnega drugo- ali celo prvoligaša. Drava je v preteklosti že uspešno nastopala v teh konkurencah in sedaj končno gremo tja, kamor Drava dejansko tudi sodi. Imamo odlično infrastrukturo, odlične navijače, nas pa nedvomno čaka zahtevna naloga, saj gre za kakovostnejšo konkurenco. Po drugi strani pa bo nekoliko lažje iz psihološkega vidika, saj bodo pritiski glede rezultatov manjši - težje je osvojiti prvenstvo kot pa obstati v ligi. Vsekakor si lahko obetamo pestro sezono." »Užitek je igrati lokalne derbije« Letošnjo sezono v 3. ligi so zaznamovali številni lokalni derbiji s Pod-vinci, Vidmom, Zavrčem in Hajdino. N. Erhatič: „V teh srečanjih je vedno prisoten dodatni naboj. Igranje z ekipami, ki so oddaljene le nekaj kilometrov, v njih pa se igralci poznamo med sabo, je zato nedvomno posebno. Svoje dodajo tudi številni navijači, ki se na teh derbijih zberejo, zato je res užitek igrati te tekme." Boks • BK Ring Ptuj Ringovci z novo uspešno generacijo boksarjev Ptuj je znan kot boksarsko mesto in Ptuj je znan po uspehih Boks kluba Ring. Ti uspehi so prišli s strokovnimi in sistematičnimi treningi, kar je v zadnjih letih zmeraj znova pomenilo, da so v klubu imeli kar nekaj boksarjev, ki so sodili v sam slovenski vrh. Sedaj jim sledi nova generacija ... Glavni trener Ivan Pučko ml. ima pod okriljem kar nekaj odličnih mladih boksarjev in na plan prihaja nova uspešna generacija. Pri njenem razvoju bo potrebnega še ogromno dela, a potencial je velik in pot je prava. To pot je v zadnjih letih na novo začrtal Pučko, ki je neumorni športni delavec, kar se vidi skozi rezultate in skozi vedno bolj urejen boksarski prostor na Grajeni. Ta je v zadnjem času že skorajda premajhen za normalen trenažni proces, saj imajo v vseh vadbenih skupinah v klubu okrog 150 članov. Med njimi je presenetljivo veliko otrok, osnovnošolcev, ki se spoznavajo z osnovami boksa, kar nekaj je tudi rekreativcev. Glavna skupina so tekmovalci, ki ob pravem času dobivajo tudi svojo priložnost v ringu in večina ima za seboj tudi že kakšen manjši ali večji uspeh. Večji uspeh so člani ptujskega kluba dosegli na zadnjem državnem prvenstvu v Dupleku, saj so domov skupno prinesli kar šestnajst medalj, med temi je bilo šest zlatih. Državni prvaki so postali Ajda Kopše, Florijan Brojaj, Tine Jakomini, Žan Jaušovec, Ela Tisa Berden in Valentino Pavlič. S tem uspehom so »ringovci« dokazali, da imajo novo mlado uspešno generacijo boksarjev, o kateri je za Štajerski tednik spregovoril Ivan Pučko. V Boks klubu Ring Ptuj imate novo generacijo boksarjev. Kaj prinaša ta nov svež boksarski val? I. Pučko ml.: „V zadnjih letih smo v klubu naredili strategijo, da bomo glavni fokus našega delovanja usmerili v delo z mladimi boksarji. Prišlo je do vidnega pomlajevanja kluba, kar se vidi skozi podatek, da pri nas redno vadi okrog 70 osnovnošolcev. Želimo si narediti celovito zgodbo, da bi fantje in punce začeli trenirat boks že v začetku osnovne šole, nato pa bi se razvijali, tako da bi že v srednješolskem obdobju prišli do določenega vrhunca. Nekateri bi se Foto: Črtomir Goznik Nik Erhatič: »Odhod Luka Janžekoviča je bil za nas kar velik šok, še posebej zaradi tega, ker smo bili z njim zelo povezani. S svojimi izkušnjami nam je veliko pomagal tako na igrišču kot izven njega, na treningih je bil vedno na razpolago za nasvete. Na srečo nam je s prihodom mladega Jana Lampreta uspelo kar dobro zakrpati vrzel po njegovem odhodu.« Izpostavil bi tekmo med Dravo in Vidmom v 17. krogu, ko ste 23. marca zmagali 3:1. Po tem srečanju ste se oddaljili od tekmecev. Je bila to prelomna tekma prvenstva? N. Erhatič: „Pred to tekmo je bil Videm točko pred nami, zato smo se zavedali njene pomembnosti. V srečanje smo vložili veliko energije in bili zato zasluženo nagrajeni s tremi točkami. Od tega trenutka dalje smo samo še rasli, ujeli smo zmagoviti ritem in večali prednost pred tekmeci. Edini spodrsljaj je bil poraz na Hajdini, ki pa ni bil usoden." Pomemben trenutek vašega uspeha je to, da ste velikokrat izid po zaostanku obrnili sebi v prid. Kakšen je vzrok za to? N. Erhatič: „Verjetno je del odgovora v tem, da smo opravili več kakovostnih treningov od konkurentov, posledično smo lahko v drugem polčasu dvignili tempo igre in naredili razliko v naš prid. Morda smo tekme začenjali z nekakšno rezervo, po zaostanku pa smo se skoraj vedno dvignili." Jože Mohorič Andrej Kvas: »Ni vseeno, ali članska vrsta igra v 3. ali 2. ligi« Andrej Kvas je bil kar nekaj časa trener mlajših selekcij Drave, za kratek čas je sedel tudi na klop članske vrste, zato pozna večino sedanjih igralcev Drave. Kljub temu da zadnji dve leti in pol trenira Muro (leto in pol) in Leoben (zadnje leto), je spremljal tudi modre. Kako gledate na osvojeno 1. mesto ptujske zasedbe? A. Kvas: „Seveda sem vesel osvojenega 1. mesta in čestitam vsem akterjem. Sedaj je zelo pomembno, da se začnejo vleči prave poteze, da se ekipi dodajo igralci iz domačega bazena. Veliko ptujskih fantov je v preteklosti že igralo za prvo mladinsko in kadetsko ligo, sedaj pa igrajo po vsej Sloveniji. Veliko zanimivih igralcev je tudi v sosednjih klubih. Če bo interes in bodo stvari urejene, potem to ne bi smela biti teža- va. Obenem je treba narediti vse, da se tudi mladinci prebijejo v 1. ligo. Če bo oboje uspelo, potem bo Drava znova umeščena na slovenski nogometni zemljevid. Druga članska in 1. mladinska liga sta tudi vedno bolje medijsko spremljani, zato je to velika stvar. Ni vseeno, ali članska vrsta igra v 3. ali 2. ligi, saj je članska vrsta lokomotiva vsakega kluba, posledično pa imajo mladi vzornike. Verjamem, da lahko ima Drava svetlo prihodnost." Trenutno ste trener mladinske vrste Leobna. Ste zadovoljni z delom v Avstriji? A. Kvas: „Nastopamo v 2. ligi, mene kot trenerja pa veseli, da smo spomladi močno napredovali v sami igri. Vsak trener potrebuje nekaj časa, da se prilagodi novemu okolju in ga to sprejme, potem pa je napredek ob dobrem delu hitro viden. Veseli me, da je udeležba na treningih visoka, da so fantje motivirani in da se rezultati stopnjujejo. Imam še veljavno pogodbo, me pa vleče v članski nogomet." potem odločili boksat še na višjem nivoju, a iz osnovnega pedagoškega vidika bi bila takšna športna pot za boksarja najbolj primerna. Da pa bomo lahko sledili tej začrtani strategiji in viziji našega kluba, smo na Grajeni razširili našo telovadnico, v kateri bomo imeli do konca leta zares dobre pogoje za delo." Na minulem državnem prvenstvu ste poslali v ring številne mlade boksarje in boksarje, ki so bili uspešni. Kako gledate na njihove nastope? I. Pučko ml.: „V Dupleku smo imeli iz naših vrst kar 17 tekmovalcev, ki so osvojili rekordno število medalj. Šestnajst medalj za naš klub predstavlja zgodovinski uspeh in s tem izkupičkom sem tudi sam zelo zadovoljen. Naslednje leto bomo imeli še več nastopajočih predvsem v mlajših starostnih kategorijah in verjamem, da lahko osvojimo še več medalj." Ali ste pričakovali takšen uspeh na državnem prvenstvu? I. Pučko ml.: „Takšnega uspeha nisem pričakoval in sem zelo ponosen na naše boksarje in boksarke. Ti so se že od začetka leta vneto pripravljali na ta nastop, saj je bil to za večino tekmovalni vrhunec letošnje Ivan Pučko ml. in Tine Jakomini Foto: arhiv Boks kluba Ring Ptuj sezone. Nekateri imajo na koledarju še kakšna mednarodna tekmovanja, ampak večino energije smo usmerili v minulo državno prvenstvo. Prav tako pa sem vesel, da smo uspeli dobiti medalje v vseh starostnih kategorijah: school boysov, pionirjev, kadetov, mladincev in članov." Jakomini nastopil na kadetskem EP Na evropskem prvenstvu v boksu za kadete je nastopil vaš član Tine Jakomini. Kako mu je šlo v ringu na prvenstvu v Zagrebu? I. Pučko ml.: „Z njegovo predstavo na tako velikem tekmovanju kot je evropsko prvenstvo sem zadovoljen. Nastop v Zagrebu je bila nagrada za njegovo trdo delo skozi celotno leto, saj gre za mladega fanta, ki vlaga ogromno v trening boksa. V treh letih je naredil izreden napredek in v tem trenutku je v svoji težnostni kategoriji zagotovo eden najboljših boksarjev na področju bivše skupne države Jugoslavije. Na evropskem prvenstvu je Tinetu v uvodnem dvoboju nasproti stal Fabian-Mihai Stroe. V dvoboju proti zelo kvalitetnemu Romunu naš boksar ni našel tistega pravega trenutka in udarca, da bi lahko obrnil dvoboj v svojo korist. Ne glede na poraz si je pridobil veliko novih izkušenj in nastop na evropskem prvenstvu bo zanj dobra spodbuda za nadaljnje delo." David Breznik 16 Štajerski Šport mladih, rekreacija petek • 10. maja 2024 Šolski šport • Odbojka, učenke Izenačene tekme, najboljša ekipa OŠ Ljudski vrt V športni dvorani OŠ Ljudski vrt dve najboljši ekipi iz ptujskega in sloje potekalo območno tekmovanje v venjebistriškega območja. mini odbojki za učenke letnika 2011 V polfinalnih dvobojih sta si nain mlajše. Med seboj so se merile po stop v finalni tekmi priborili ptujski ekipi, ki sta o naslovu območne prvakinje odločali med seboj. Uspešnejše so bile domačinke. Tekmovanje se na tej stopnji konča. Rezultati: OŠ Ljudski vrt - OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica 2:1, OŠ Antona Ingoliča Sp. Polskava - OŠ Olge Meglič 1:2; tekma za 3. mesto: OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica - OŠ Antona Ingoliča Sp. Polskava 1:2; tekma za 1. mesto: OŠ Ljudski vrt -OŠ Olge Meglič 2:1. Vrstni red: 1. OŠ Ljudski vrt 2. OŠ Olge Meglič 3. OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava 4. OŠ Poh. bataljona Oplotnica UR i 7¡¿ m Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Zmagovalna ekipa območnega tekmovanja v odbojki: OŠ Ljudski vrt Drugo mesto je zasedla ekipa OŠ Olge Meglič. Šolski šport • Košarka, učenci Polfinale skrajni domet za OŠ Olge Meglič 'TäSfc:1 i > Foto: Črtomir Goznik Ekipa mlajših dečkov OŠ Olge Meglič je v košarki osvojila 5. do 8. mesto v državi. Strelstvo • Strelski pokal občine Cirkulane Ekipni zmagi za DU Duplek in Trnovska vas, posamični za Marjana Gajzerja in Boštjana Simoniča Na novem 8-steznem strelišču FRIC-Dolane v ekonomsko-poslovni coni Dolane je v okviru praznovanja občine Cirkulane in Kluba Halonga v sodelovanju s strelsko sekcijo DU Cirkulane potekalo strelsko tekmo- vanje za 3. pokal občine Cirkulane. Nastopalo je več kot 70 strelcev, ki so se pomerili v streljanju s serijsko zračno puško in zračno pištolo, posamično in ekipno (trije člani v vsaki ekipi). Utrinek s podelitve priznanj Rezultati: - puška, učenci (2): 1. Lukas Štum-berger, 2. Gašper Kotolenko; - puška, člani (54): 1. Marjan Gaj-zer 171, 2. Matjaž Gole 166, 3. Stanislav Gole 165, 4. Srečko Bratušek 160, 5. Srečko Poštraki6o... - puška, člani, ekipno (13): 1. DU Duplek 484 (Ivan Debeljak 159, Marjan Gajzer 171, Drago Muršec 154), 2. Klub Halonga 481 (Matjaž Gole 166, Stanislav Gole 165, Marjan Vidovič 150), 3. Trnovska vas 1 461 (Marko Banovič 156, Srečko Poštrak 160, Ta-maraRolai45)... - pištola, člani, posamezno (19): 1. Boštjan Simonič 187, 2. Marko Banovič 179, 3. Simon Simonič 176, 4. Matevž Mohorko 173, 5. Marcel Kranjc 171... - pištola, člani, ekipno (5): 1. Trnovska vas 2 498 (Marko Banovič 179, Roman Maguša 167, Srečko Poštrak 152), 2. Klub Halonga 498 (Matjaž Gole 170, Stanislav Gole 166, Marjan Vidovič 162), 3. SD Kidričevo 492 (Jurček Lamot 162, Matevž Mohorko 173, Marjan Petek 157)... UR Na OŠ Olge Meglič je košarka že desetletja šport številka 1. V tem času so njihove ekipe dosegle veliko vrhunskih rezultatov na državnem nivoju. Tudi letos ni bilo nič drugače ... Letos je bila uspešnejša ekipa mlajših dečkov (starejši dečki so za točko zgrešili državni četrtfinale), ki je najprej osvojila naslov območne prvakinje, nato pa so mladi košarkarji Olgice dosežek nadgradili še z zmago v državnem četrtfinalu in posledično uvrstitvijo v polfinale. Polfinalni turnir je pred tednom potekal na Ptuju. Igralci OŠ Olge Meglič pod vodstvom športnega pedagoga in trenerja Dušana Lubaja so odigrali dve tekmi in nudili močan odpor telesno močnejšima ekipama OŠ Rogaška in OŠ Frana Roša Celje. Z osvojitvijo tretjega mesta na turnirju je OŠ Olge Meglič zasedla končno 5. do 8. mesto v državi. Rezultati: OŠ Olge Meglič - OŠ Rogaška 37:51, OŠ Olge Meglič - OŠ Frana Roša Celje 31:44, OŠ Rogaška -OŠ Frana Roša Celje 36:45. Vrstni red: 1. OŠ Rogaška, 2. OŠ Frana Roša Celje, 3. OŠ Olge Meglič. UR Uspešen nastop dveh članov MDSS Ptuj V Izoli je potekalo odprto državno prvenstvo slepih in slabovidnih Slovenije. Ptujsko medobčinsko društvo sta uspešno zastopala Franc Vaupotič in Ciril Kavaš. Skupaj je nastopilo 15 članov in ena članica iz petih Medobčinskih društev slepih in slabovidnih Slovenije. Prvenstvo je bilo izredno kakovostno, saj so nastopili najboljši slovenski slepi in slabovidni šahisti, ki so po večini tudi člani slovenske reprezentance. Prvi nosilec je bil član MDSS Kranj Franc Mlačnik s 1983 ratinškimi točkami, Franc Vaupotič (rating 1731) iz Ptuja je bil sedmi, Ciril Kavaš pa deseti nosilec. Ob dveh zmagah, štirih remijih in le enem porazu je Vaupotič s štirimi točkami osvojil sedmo mesto in tako obdržal začetno pozicijo, Kavaš pa je osvojil le pol točke manj in je prav tako ob koncu zasedel mesto iz začetne pozicije. Oba si za svoj nastop zaslužita pohvalo. Končni vrstni red: 1. (3.) Aleksander Uršič (MDSS Koper) 5,5 točke, 2. (2.) Matej Žnuderl (MDSS Celje) 5, 3. (5.) Emil Muri (MDSS Kranj) 4,5 ... 7. (7.) Franc Vaupotič 4 ... 10. (10.) Ciril Kavaš 3,5 točke (oba MDSS Ptuj) ... Silva Razlag Športni napovednik Nogomet • 1. SNL RAZPORED 35. KROGA, V SOBOTO, 11. 5., OB 15.00: Rogaška -Aluminij; OB 17.30: Domžale - Kalcer Radomlje; OB 20.15: Maribor -Olimpija; V NEDELJO OB 15.00: Celje - Koper; OB 17.30: Bravo Kostel - Mura. 2. SNL RAZPORED 29. KROGA, V PETEK, 10. 5., OB 18.00: Krka - Vitanest Bilje; V SOBOTO, 11. 5., OB 17.30: Kety Emmi&Impol Bistrica - Brinje Grosuplje, Fužinar SIJ Ravne Systems - Tabor Sežana, Jadran Dekani - Nafta 1903; V NEDELJO OB 17.30: Ilirija 1911 - TKK Tolmin, Primorje eMundia - Triglav Kranj, Dravinja - Rudar Velenje; OB 20.15: Gorica -Beltinci Klima Tratnjek. 3. SNL - vzhod RAZPORED 24. KROGA, V SOBOTO, 11. 5., OB 17.00: Drava Ptuj -Brežice 1919 Terme Čatež, Zavrč - Šmartno 1928, Avto Rajh Ljutomer - Hajdina, Koroška Dravograd - Krško, Rače - Premium Dobrovce; OB 18.00: Korotan Prevalje - Šampion; V NEDELJO OB 10.30: ZASE Videm - IBLO Podvinci. 1. mladinska liga 29. KROG: Aluminij - Kalcer Radomlje (v petek, 10. 5., ob 16.00). Super liga MNZ Ptuj RAZPORED 15. KROGA, V SOBOTO, 11. 5., OB 15.00: Markovci - Boč Poljčane; OB 17.00: Apače - Gerečja vas; V NEDELJO OB 17.00: Stojnci - Ormož, Grajena ANpro - Središče, Gorišnica - Bukovci. 1. liga MNZ Ptuj RAZPORED 14. KROGA, V SOBOTO, 11. 5., OB 17.00: Rogoznica -Skorba; V NEDELJO OB 10.30: Hajdoše - Dornava Digitalpartner.si; OB 17.00: Makole Bar Miha - Podlehnik, Tržec - Pragersko. 2. liga MNZ Ptuj RAZPORED 13. KROGA, V SOBOTO, 11. 5., OB 17.00: Leskovec - Polskava avtop. Grobelnik, Cirkulane - Oplotnica Senčila Senica; V NEDELJO OB 17.00: Zgornja Polskava - Slovenja vas SMS sanacija. Rokomet • 1. B DRL (m) 24. KROG: Grosuplje - Moškanjci-Gorišnica (v soboto, 11. 5., ob 19.30). 2. DRL (m), od 1. do 4. mesta 5. KROG: Nova Gorica - Drava Ptuj (v soboto, 11. 5., ob 19.00). 1. A DRL (ž), od 5. do 8. mesta 5. KROG: Trgo ABC Izola - Žiher hiše Ptuj-Ormož (v nedeljo, 12. 5., ob 18.00). Jože Mohorič Planinski kotiček Zaključni tabor na planinskem domu na Boču Od 24. do 26. 5. 2024 Planinsko društvo Ptuj v sodelovanju z Vrtcem Ptuj in Vrtcem pri OŠ Duplek organizira tridnevni tabor za predšolske otroke (letnik 2018 ali starejši). Udeležijo se ga lahko tisti, ki ste že planinci, in tudi tisti, ki še niste, a bi radi uživali v naravi in doživeli nekaj čisto posebnega. Spali bomo v planinski koči, kjer bomo tudi jedli in se igrali. Okolica doma ponuja polno možnosti raziskovanja in pohodov. Ne bomo pa samo hodili, ampak se bomo tudi igrali (zabavne, družabne in športne igre), iskali zaklad, spoznavali rastline in drevesa v gozdu, peli pesmi, se povzpeli na stolp na vrhu Boča in še kaj. zbor - odhod: petek, 24. 5., ob 15.30 (odhod vlaka ob 16.02) na ŽP Ptuj Vrnitev: nedelja, 26. 5., ob 14.00 na Domu na Boču (starši prevzamete otroke pred Domom na Boču) Strošek: strošek za tabor je 120 €. Akontacija 50 € ob prijavi, ostalo najkasneje do petka, 17. 5. 2024. Starši, ki prijavljate dva otroka v isti družini, je skupni prispevek 180 € (90 € na otroka). Prispevek za tabor lahko poravnate tudi v dveh obrokih preko spletne banke na TRR PD Ptuj: SI56 04202-0000493764; koda namena: OTHR; namen: »ime priimek otroka BOČ«; sklic: SI00 20240524 ali na sedežu društva PD Ptuj v času uradnih ur: v torek od 14. do 16. ure in v petek od 17. do 19. ure. Prijave: najpozneje do petka, 10. 5. 2024, na spletni prijavni obrazec (najdete ga na www.pdptuj.si). Koroška planinska pot - 9. etapa 18. 5. 2024 ODHOD: ob 5.00 - parkirišče pod gradom. VRNITEV: ob 19.00 - parkirišče pod gradom. OPREMA: primerna planinska oprema za sredogorje OBLAČILA: primerna glede na vremenske razmere OPIS TURE: Koroška planinska pot (KPP) je 230 km dolga krožna planinska pot, povezuje pa tri koroške doline - Mežiško, Dravsko in Mislinjsko - ter pogorja od Karavank, Pohorja, Kozjaka in Savinjskih Alp. Deveto etapo KPP začnemo pri Andrejevem domu na Slemenu (KT19) ter nadaljujemo v smeri proti Domu na Smrekovcu (KT20), kjer bo čas za malico. Po malici in počitku se bomo odpravili do Koče na Travniku ter nato naprej proti Koči na Loki pod Raduho (KT21), kjer bo zaključek etape. ZAHTEVNOST TURE: lahka (približno 8-9 ur hoje brez postankov). PRIJAVE: prijavite se na www.pdptuj.si do zapolnitve 9 mest. STROŠEK IZLETA: 25,00 € (s poravnavo stroška izleta, si zagotovite možnost udeležbe na planinskem izletu, saj je število mest omejeno). Priporočamo plačilo na TRR: SI56 0420 2000 0493 764 pri NKBM, koda namena: OTHR, sklic: SI00 20240518, namen KPP9. Za udeležbo na planinskem izletu/pohodu je treba imeti urejeno članarino v PZS-PD! Za vse informacije o izletu vam je na razpolago Matjaž Petek, ki vodi izlet (040 458 320). Šah petek • 10. maja 2024 Zanimivosti Štajerski 17 Kaj bomo danes jedli SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK enolončnica s goveja juha s musaka z mletim ričet s klobaso, grahova kremna ajdova kaša z špageti po proseno kašo, rižev palačinkami, mesom, motovilec v borovničeve rezine juha, njoki v gobovi zelenjavo, zelena bolonjsko, rdeča narastek z jabolki perutničke na žaru, solati omaki, zeljna solata solata pesa pečen krompir, zelena solata Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Borovničeve rezine 200 g biskvitnih piškotov sok 1 pomaranče 250 g zmrznjenih borovnic (ali malin) 80 g sladkorja 30 g koruznega škroba 150 g rikota sira 50 g sladkorja v prahu 150 ml smetane za stepanje 40 g grenkega kakava Piškote položite na dno pekača in jih namočite s sokom pomaranče. Borovnice dajte v posodo, jim dodajte sladkor in škrob ter kuhajte do mehkega. Prelijte jih čez piškote v pekaču, potem pa na sadje naložite še eno plast piškotov, ki jih namočite s sokom pomaranče. Postavite v hladilnik, da se krema malo ohladi in strdi. Za kremo dobro razme-šajte rikota sir s sladkorjem, potem pa prilijte smetano za stepanje in z električnim mešalnikom zmešajte, da postane masa gosta. Z lopatico nežno vmešajte kakav, potem pa kremo namažite na piškote v pekaču in na vrhu gladko poravnajte. Pustite v hladilniku vsaj 5 ur, da se dobro ohladi in prepoji. Enolončnica s proseno kašo 1-2 žlici olivnega olja 50 g masla 400 g piščančjih prsi 1 čebula 1 večji korenček 2 stebli zelene 2 srednje velika krompirja 1 skodelica prosene kaše 2 vejici peteršilja 2 stroka česna 2 lovorjeva lista sol po okusu poper po okusu Piščančji file narežite na manjše kocke. V večjem loncu segrejte olivno olje in maslo. Dodajte narezanega piščanca in ga pražite 5 minut na močnem ognju. Vmes večkrat premešajte, da se kosi iz vseh strani dobro zapečejo. Medtem čebulo olupite in jo drobno nasekljajte. Dodajte jo v lonec s popraženim mesom. Dobro premešajte, da se tudi čebula malo popraži, nato pa lonec pokrijte, temperaturo pa malo znižajte. Korenje očistite, operite in grobo naribajte. Dodajte ga v lonec, vse skupaj ponovno dobro premešajte, lonec pokrijte in pustite, da se sestavine dušijo dalje. Stebelno zeleno očistite, operite in zrežite na koščke. Narezano zelenjavo dodajte v lonec, premešajte in pustite, da se sestavine ___ še 10 minut dušijo na zmernem ognju. Medtem proseno kašo stresite v posodo in jo prelijte z vrelo vodo. Pustite stati 10 minut, nato pa kašo sperite in od-cedite. Krompir olupite, operite in narežite na kocke. Dodajte ga v lonec, nato pa sestavine zalijte z 1,5 litra vode. Ko zavre, dodajte odcejeno kašo in jo kuhajte še 20 minut, da se kaša povsem zmehča. Enolončnico začinite z nasekljanim česnom, peteršiljem, lovorjevim listom, soljo in poprom. Videm • Kuharski uspeh osnovnošolke Zoje Spevan Srebro za krompirjev »zos« naših babic Državno tekmovanje Etnološke in kulinarične značilnosti Slovenije, ki ga organizirata Zveza za tehniško kulturo Slovenije in Grm Novo mesto - center biotehnike in turizma, je potekalo na Gostišču na trgu, v Hiši kulinarike in turizma, v Novem mestu. 26. državnega tekmovanja se je udeležilo skupno osem ekip v treh različnih kategorijah (osnovna šola, srednja šola in višja šola). Prvič smo se letos opogumili tudi na OŠ Videm pri Ptuju, kjer smo se z učenko Zojo Spevan in mentorico Nino Pihler odpravili na to tekmovanje, ki je vse prej kot le pisanje raziskovalne naloge. Tekmovanje je bilo sestavljeno iz dveh delov, ki ga je ocenjevala tričlanska komisija. V prvem delu so tekmovalci raziskali oz. spisali nalogo na razpisano temo, v drugem delu, pa so nalogo predstavili pred komisijo in svoje ugotovitve podkrepili s pripravo omizja in jedi, ki smo jih lahko tudi okušali. Letošnja tema je bila jedi na žlico. Tako so učenci raziskovali jedi na žlico za izbrana lokalna okolja, v katerih živijo oziroma jih dobro poznajo, izbrali jed na žlico ter jo poskušali skozi raziskovalno nalogo kar se da najbolje predstaviti in raziskati. Učenka Zoja si je za jed na žlico izbrala krompirjevo juho oziroma krompirjev »zos«, kot rečemo v naših krajih. Iz tega se je oblikoval tudi naslov raziskovalne naloge: Krompirjev »zos« naših babic. Zanimalo jo je predvsem, kako so razmišljali včasih, naše babice in dedki, in kako razmišljajo danes naši starši. Zakaj nam babice in starši govorijo, naj pridno jemo, da bomo močni in zdravi? Bila je prepričana, da takšne jedi na žlico cenijo bolj naše babice in dedki. Vprašanje pa je, ali ljudje še danes cenijo tovrstne jedi. Ali jih tudi doma pripravljajo? Foto: Nina Pihler V upanju, da ob prebrani raziskovalni nalogi pridobimo željo po kuhanju teh jedi doma, je Zoja dodala tudi recept svojih babic, babice Marije Toš in Danice Spevan. Hvala obema za deljene re-cepture. Nina Pihler Fotografija je simbolična. Recept za krompirjev »zos« Za 2 osebi potrebujemo: 4 krompirje, 1 srednje veliko čebulo, 2 stroka česna, malo peteršilja, 2 veliki žlici moke, čajno žličko sladke rdeče paprike v prahu in maščobo ali olje. Čebulo na drobno narežemo in jo prepražimo do svetlo rjave -steklene barve, nato krompir olupimo, ga operemo, narežemo na kocke in ga damo v ponev zraven čebule. Vse skupaj zalijemo z vodo ali govejo juho, dodamo še peteršilj in česen, ki ga na drobno narežemo ali stisnemo. V drugi ponvi naredimo prežganje (v ponev dodamo malo maščobe in moko, nato čakamo, da moka malo porumeni, potem dodamo še papriko, premešamo ter odstavimo z ognja), to vlijemo v prvo ponev, v kateri je jušna mešanica. Nato »zos« pokuhamo (vreti mora najmanj 30 minut, odvisno od debeline krompirja). »Zos« postrežemo topel ob dodatku kakšne rezine domačega rženega kruha ali za tiste, ki imajo radi meso, ob dodatku kakšne domače kuhane klobase. 18 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 10. maja 2024 Podravje • Šole s prilagojenim programom med počitnicami niso zaprte Na OŠ dr. Ljudevita Pivka varstvo v začetku in na koncu počitnic Čez dober mesec in pol se zaključuje šolsko leto, ko bodo številni starši v stiski glede varstva otrok. Med poletnimi počitnicami so namreč vrata večine osnovnih šol zaprta. Pred časom seje sicer govorilo, da bi poletno počitniško varstvo lahko organizirali tudi v osnovnih šolah, vendar se nič od tega ni uresničilo. Drugače pa je v osnovnih šolah s prilagojenim programom, kjer praviloma počitniško varstvo izvajajo že več let. Kot so pojasnili na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, se šole sicer lahko še naprej avtonomno odločajo glede izvedbe počitniškega varstva. Obliko, časovni okvir in izvajalce pa opredelijo v svojem letnem delovnem načrtu, ki ga sprejme svet zavoda. Z zakonom je še določeno, da strokovni delavci počitniško varstvo izvajajo kot drugo delo v okviru delovnih obveznosti. Sredstva za plače zaposlenih, ki izvajajo organizirano varstvo, se zagotovijo v državnem proračunu. Strošek prehrane, oskrbe, prevoza učencev pa je v domeni staršev ali lokalne skupnosti. Na ptujski OŠ dr. Ljudevita Pivka počitniško varstvo sicer izvajajo zadnjih nekaj let, vendar le dva tedna po zaključku šolskega leta in dva tedna pred začetkom novega šolskega leta, se pravi v trajanju enega meseca. Po besedah ravnateljice Lidije Marin varstvo poteka v prostorih šole od 7. do 15. ure oz. glede na potrebe staršev. Starši sami poskrbijo za prevoz učencev, prehrano imajo v šoli. »Tisti starši, ki imajo težave z varstvom otrok med počitnicami, so idejo zelo pozitivno sprejeli. V povprečju se vsako leto v varstvo vključuje od 10 do 20 učencev, odvisno od terminov. Glede na to, da so naši učenci s posebnimi potrebami in da nekateri niso sposobni biti doma sami, vsekakor podpiramo počitniško varstvo. Že pred nekaj leti smo zaznali, da starši potrebujejo na tem področju našo pomoč, « je povedala ravnateljica. S spremembo zakonodaje bo šola počitniško varstvo lahko ponujala tudi daljši čas oz. glede na potrebe staršev. Težav z zagotavljanjem kadra med poletnimi počitnicami ne bo. Počitniško varstvo za druge otroke stane pet evrov na dan Glavni namen počitniškega varstva je varovanje otrok in aktivno preživljanje prostega časa. Učitelji pripravijo dejavnosti, med katere sodi tudi prosta igra, ki je zelo pomembna za otrokov kognitivni in čustveno-socialni razvoj. V času počitniške- Redne osnovne šole ostajajo med počitnicami zaprte Večina osnovnih šol z rednim programom pa bo v času poletnih počitnic zaprtih. Lani je sicer šolsko ministrstvo osnovnošolskim ravnateljem razposlalo okrožnico, kije v 27. členu jasno odprla možnost poletnega počitniškega varstva: »Šola lahko organizira počitniško varstvo za učence od prvega do petega razreda, ki ga izvajajo delavci šole v okviru svojega delovnega časa.« A besedilo je naletelo na revolt združenja ravnateljev, predvsem zaradi pomanjkanja kadra. Govorili pa so tudi o tem, da učitelji naj ne bi bili pripravljeni delati poleti. Nato je šolsko ministrstvo 27. člen nepričakovano, a nepreklicno izbrisalo iz novele zakona. Primeri dobre prakse sicer obstajajo. Eden takšnih je na primer ena izmed osnovnih šol v Celju, kjer otroci lahko ostanejo celo poletje, učitelje pa plačajo iz občinskega proračuna in prispevkov staršev. Tega ne počnejo v okviru svojega rednega dela, temveč je to posebej vrednoteno kot dodatno delo. OŠ dr. Ljudevita Pivka že nekaj let uspešno organizira počitniško varstvo prva in zadnja dva tedna počitnic. ga varstva izvajajo vrsto zanimivih delavnic v organizaciji Društva Razvoj, ki deluje v okviru šole, na primer lesarska, športna, pravljična in fotografska delavnica, ustvarjanje iz recikliranih materialov, delavnica socialnih veščin, lego delavnica, poslikave obraza, delavnica iz usnja, poslikave kamnov ... V delavnice se lahko vključujejo tudi učenci iz rednih osnovnih šol, vendar vsaj do sedaj večjega zanimanja ni bilo. Cena za celodnevno varstvo, prehrano in aktivnosti je ugodna, saj znaša zgolj pet evrov na dan. Dnevne cene počitniškega varstva so namreč lahko precej zasoljene in se lahko gibljejo med 30 in 50 evri na dan. Estera Korošec Foto: CG Foto: CG Promocijsko sporočilo Pisan maj v Qcentru Ptuj Pomlad je v vseh svojih bogatih barvah prevzela tudi največje nakupovalno središče na Ptuju, Qcenter v Puhovi ulici. jalno Pandora v Ocentru Ptuj in izberite visoko-kakovosten, sodoben in izviren nakit po dostopni ceni. Za birmanke in prvoobhajanke lahko izberete obeske in zapestnice, prstane, verižice, uhane iz zbirke Pandora. Naj nakit iz prodajalne Pandora v Ocentru Ptuj postane simbol ljubezni, hvaležnosti in prijateljstva ter odlično darilo. Obiščite še prodajalno NKD v Ocentru Ptuj - pustite zimo za seboj in z odprtimi rokami pozdravite pomlad - seveda v enih izmed Premium Shape jeans hlač, ki so popolne za dolge sprehode po parku ali sončne popoldneve v kavarni. Za vse, ki ste ljubitelji kolesarjenja, pa bodo poskrbeli v prodajalni Intersport. Morda vas za kolesarjenje navduši dirka po Italiji, morda bližajoča se Dirka po Sloveniji ali pa enostavno želite na kolesu uživati v lepi naravi in svežem zraku. V Intersportu imajo v ponudbi čisto vse, kar potrebujete kolesarski navdušenci, saj lahko pri njih kupite različne modele koles za vse generacije, kolesarsko opremo in oblačila. Če si radi kolesarjenje še malo olajšate, pa se odločite za električno kolo - tudi ta so na voljo v Intersportu v Ocentru Ptuj. Če načrtujete prenovo kopalnice ali morda celotnega stanovanja, se morate ustaviti v Obiju. Tja so se namreč vrnili bonus tedni, v katerih lahko sedaj veliko prihranite. Vse, kar morate storiti, je, da zbirno knjižico napolnite z bober bonus točkami, ki jih prejmete ob plačilu na blagajni. Pridni zbiralci točk boste nagrajeni, izkoristite lahko kar do 10 % popusta. Za vsakih 10 € vrednosti opravljenega nakupa v trgovinah OBI, prejmete eno točko zvestobe (bober bonus nalepko). Že z desetimi točkami pridobite prvi OBI bonus, 5-odstotni popust pri naslednjem nakupu v OBI trgovini. Lahko pa nadaljujete z zbiranjem, dokler ne dosežete naslednje stopnje oz. ne napolnite knjižice za zbiranje točk zvestobe. Novo knjižico za zbiranje točk prejmete v vašem OBI trgovskem centru. Bonus točke lahko zbirate od 3.5.2024 do 8.6.2024 in jih prilepite vzbirno knjižico. Unovčenje knjižic z zbranimi točkami je možno vterminu od 3. 5. 2024 do 29.6.2024. Pridite v prodajalno Obi v Ocenter Ptuj in s pomočjo bobrovih bonus tednov prihranite pri nakupu. Maj je čas številnih slovesnih dogodkov in tudi nakit je lahko lepo darilo, ki bo še vrsto let lep spomin na prvo sveto obhajilo ali birmo. Obiščite proda- Ormož • Knjižnica odprla vrata izmenjevalnici rabljenih reči Ne zavrzimo še uporabnega V Knjižnici Franca Ksavra Meška Ormož nikdar ni dolgčas - poleg izposoje bogatega knjižničnega gradiva, pravljičnih uric in literarnih dogodkov za odrasle se lotevajo še različnih drugih projektov. Na vrtni terasi ormoške knjižnice je ves teden potekala izmenjevalnica rabljenih reči. Med njimi je tudi Izmenjeval-nica, ki je na vrtni terasi knjižnice potekala ta teden in se predvidoma zaključi jutri, v soboto. Gre za izmenjevalnico oblačil, obutve, športne opreme, knjig, družabnih iger in še česa za vse starosti, ki so jo organizirali v sodelovanju z Mladinskim centrom Ormož, s Kulturno alternativnim klubom Ormož in Centrom ponovne uporabe Ormož. Kot je povedala knjižničarka Marijana Korotaj, posebnih pogojev niso postavili, tudi ne omejili, koliko rabljenih reči lahko kdo prinese ali odnese, pomembno je bilo le, da je bilo prineseno čisto, lepo ohranjeno in delujoče. Čeprav so se po svetu trgovine iz druge roke, bolj zna- ne kot second hand trgovine, pa tudi izmenjevalnice že zdavnaj odlično prijele in postale celo zelo priljubljene, pa se na Ormoškem slednje šele uveljavljajo. Nositi rabljeno še vedno stigma Korotajeva ugotavlja, da se uporabe ali nošnje rabljenih reči še vedno drži neka stigma, zato je marsikomu neprijetno in ga je sram, da bi ga na primer videli v oblačilih, ki jih je dobil od nekoga drugega. A pri ponovni uporabi ni v ospredju, ali si lahko privoščiš nov izdelek ali ne, pač pa, kakšen je človekov odnos do okolja. »Takšen odnos se na srečo tudi v Ormožu počasi spreminja.« Sinoči je v okviru Izmenjeval-nice v prostorih knjižnice potekalo še predavanje z naslovom S ponovno uporabo rabljenih reči k ohranjanju planeta, ki ga je opravila dr. Ana Vovk, ustanoviteljica Centra ponovne uporabe in profesorica na mariborski filozofski fakulteti. Udeležencem je približala problematiko današnjega vse bolj brezglavega potrošništva, obenem pa spregovorila o pomenu ponovne uporabe rabljenih reči, ki jih, če so še uporabne, ne gre zavreči. Vse je bolje, pravi, kot da take stvari romajo med odpadke, s čimer dodatno obremenimo planet. SD petek • 10. maja 2024 Ljudje in dogodki Štajerski 19 Ptuj • Domoznanski večer v ptujski knjižnici Cecilija Bernjak, vsestranska kulturnica Deževen aprilski Domoznanski večerje privabil v razstavišče Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju mnoge ljubitelje likovne umetnosti in literature. Čeprav je v dominikanskem samostanu hkrati potekala proslava ob ptujskem občinskem prazniku, je dan knjige in avtorskih pravic zasedel vse sedeže z obiskovalci, ki sodijo v krog prijateljev prekmursko-ptujske Hajdinčanke, vsestranske kulturnice, literatke in ljubiteljske slikarke Cecilije Bernjak. Dogodek, ki ga je na svojstven način povezovala Liljana Vogrinec, hčerka osrednje gostje, je izzval številne prisrčne aplavze, še posebej, ko sta z mamo spregovorili v njeni rojstni prekmurščini. O svoji mami pa je pripravila tudi slikovito zgibanko, v kateri jo je na kratko in jedrnato predstavila. O Ceciliji Bernjak, ljubiteljski slikarki, ki ima za seboj že večdese-tletno likovno kilometrino, pa je spregovoril Jože Foltin, profesor likovne umetnosti in mentor Likovne sekcije dr. Štefte Cobelj DPD Svoboda Ptuj. Prisotne je popeljal med raznolikimi, svojstvenimi motivi. Več kot dvajset jih je na ogled do konca maja, ki so nastajali v različnih tehnikah in tudi obdobjih. »Sliki poskuša pridati osebno noto, kar doprinese k njeni razpoznavnosti, barve izbira neobremenjeno, jih medsebojno vrednoti ter komponira, kar pričara posebno vzdušje in različna razpoloženja,« je povedal ob avtoričini 15. samostojni razstavi. Foto: Črtomir Goznik Cecilija Bernjak je bila gostja domoznanskega večera v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj, ki se je dotaknil mnogih. Preostali del praznika knjige pa je bil posvečen sproščenemu, spontanemu pogovoru z avtorico elektronske knjige Čopič in pero, ki sta jo leta 2014 uredila in oblikovala Igor in Jana Kraševec iz takratne zbirke Cecilijinih pesmi in likovnih del. Z Davidom Bedračem, profesorjem slovenščine, sicer pa pesnikom, publicistom, kritikom in mentorjem Literarnega kluba Nataše Petrovič, sta prelistala vsebino, ki je na razstavi na ogled na 116 straneh. Za sedaj le v dveh natisnjenih izvodih. E-knjigo Čopič in pero pa je mogoče dobiti pri avtorici, na naslovu: cecilija.bernjak47@gmail. com. V avtoričinih mapah je že toliko gradiva, da bi lahko izdala še drugo knjigo. A tokrat tisto, pravo, ki jo vzameš v roke in bereš, bereš. Povzemamo nekaj misli Davida Bedrača: »Gre za nenehno poglabljanje vase, prižiganje luči v svoji duši, preiskovanje in samoprislu-škovanje - skozi stene lastne duše pa hrepenenje projicira še na vse druge. Tudi na nas, bralce. S svojo, ponekod eruptivno izpovedjo se dotakne vsakega med nami, ki je čuteče in hrepeneče bitje.« Pesmi, ki so jih prebirali vsi trije sogovorniki, so se dotaknile občinstva, še posebej tiste, ki jih je avtorica prebrala v prekmurskem narečju. Cecilija Bernjak, od leta 2006 tudi Hajdinčanka, je vsem svojim članstvom v ptujskih sekcijah dodala še soustanoviteljstvo in desetletje vodenja Likovno-fotografske sekcije občine Hajdina, članstvo v Literarni sekciji in zadnja tri leta tudi predsednikovanje KPD Staneta Petroviča Hajdina. V znak spoštovanja in zahvale so ji zapeli haj-dinski Ljudski pevci pod vodstvom Janka Kirbiša. Hajdinčani, ki smo ponosni na našo vsestransko aktivno soob-čanko Cecilijo, vsem, ki 23. aprila 2024 niso mogli prisostvovati domoznanskemu večeru, sporočamo, da si bo dogodek možno ogledati v sredo, 8. maja 2024, ob 20. uri na programu SIP TV. V sklepnem delu čustveno zelo razgibanega večera se je avtorica zahvalila vsem, ki so dodali svoj kamenček v praznični mozaik, še posebej pa Knjižnici Ivana Potrča Ptuj, direktorici Mileni Doberšek ter bibliotekarki Darji Plajnšek. V spomin na ta dogodek je Knjižnici podarila portret dr. Štefte Cobelj. Za kulturno noto so poskrbele Kiara Muršič, Maruša Vek in Maruša Kolednik, učenke GŠ Karola Pahorja Ptuj. Silvestra Brodnjak Ptuj • 25 let prve zasebne glasbene šole Decima in 10 let pravljičnega gozda Sozvočje glasbe, narave in pravljičnega sveta Letošnje leto je praznično leto za družino Mohorko. 25 let praznuje njihova zasebna glasbena šola, 10 let pa Pravljični gozd Rdeča kapica v Krčevini pri Vurbergu. jubileja, ki jim pomenita izjemno veliko, pa tudi vsem, ki so se glasbeno in pevsko izpolnjevali v njihovi šoli ter uživali v pravljični podobi in vsebini gozda nedaleč od Ptuja. Foto: Črtomir Goznik Vsaka od sedemnajstih pravljičnih hišk pripoveduje svojo zgodbo. Na fotografiji Rdeča kapica v babičini hiški, kjer jo čaka volk ... Rudolfa in Marijo še posebej veseli, da je zgodba pravljičnega gozda skupna družinska zgodba, ki navdušuje tudi sina Tomaža. Ta vsako prosto minuto preživi v njem in se trudi zanj, vodi skupine, ustvarjalne delavnice, skrbi za njegovo urejeno podobo z napisi in drugim. Nekdanje smetišče postalo Pravljični gozd Rdeča kapica Že ko so še živeli v Nemčiji, so Mohorkovi razmišljali o tem, da bi tudi v domačem okolju uredili pravljični gozd, nekaj podobnega, kot je bil eden izmed tovrstnih gozdov, star okoli sto let, po katerem so se nekaj malega zgledovali. Želeli so spremeniti podobo ene izmed grab, ki so bile v tistem času pri nas bolj ali manj zaraščene. Narava je bila ob glasbi tista, ki jih je vezala na domače kraje, in sin, ki so ga s svojo vsebino zelo navduševali tovrstni prostori, ki jih je skupaj s starši obiskoval na tujem. Pravljičnega gozda pa takrat v Sloveniji še tudi ni bilo. Začeli so iskati grabo, ki bi bila najprimernejša zanj. Na koncu se odločili za grabo, ki je bila že delno v družinski lasti, in dokupili še parcele okrog, ki so bile vse prej kot urejene, bolj smetišče, ter površino s 30 arov povečali na dva hektara. Imenovali so jo Orglska graba, ker je vse pelo okrog, ko je bila ujma, Bačkovci. Nazadnje pa je dobila ime Mohorkova grapa, ker Bačkovci ni bilo najprimernejše ime za novonastajajočo vsebino. To je bil svojevrsten podvig, ki je zahteval izjemen trud, požrtvovalnost in navdih, da je nekdanje smetišče postalo tudi v resnici pravljica. Več kot samo pravljični odklop in doživetje • V • It narave in živali Pravljični gozd Rdeča kapica na kilometer dolgi, nadvse razgibani poti v senci gozda vodi na bližnji hrib in nazaj v grabo, nato ob hu- dourniškem potoku do prizorišča, kjer potekajo številni dogodki, vabi s 17 pravljičnimi hiškami. Vsaka pripoveduje svojo pravljično zgodbo, vmes pa obiskovalca nagovarjajo še živali in rastline, zanimive table o njih, na klopcah ob poteh pa se lahko tudi ustavijo za trenutek in podoživijo vse, kar jim ta prostor pripoveduje, ki ni samo pravljični odklop, prinaša tudi razmislek o naravi in vsem, kar nas obdaja, kar dela naš življenjski in okoljski prostor za naše počutje in zdravje. Še posebej pa je vedno lepo, ko oživi pravljica o Rdeči kapici, kot je to bilo prvega in drugega maja. V nedeljo, 12. maja, vabi lutkovna predstava Pika, pika, piskrček Pravljičnega gledališča Maje Furman iz Slovenskih Konjic, in ustvarjal-nice z Rdečo kapico. Zanimivo bo tudi 19. maja z ustvarjalnicami, napihljivimi igrali, otroškimi posli-kavami, in 26. maja, ko bodo otroci skupaj s starši po navodilih v pravljičnem gozdu iskali skrinjico s skritim zakladom. Z majskimi dogodki Pravljični gozd Rdeča kapica tudi proslavlja svojih prvih deset let. V njem je vedno zanimivo in vznemirljivo. Tudi decembra, ko vabijo adventne zgodbe, žive jaslice in božičkovanje. Po pravljičnem gozdu vodijo Zofta čarovnica, volkec Srečko, ki je tudi maskota gozda, teta Pehta, lovec, Rdeča kapica, skratka pravljični liki, ki do-mujejo v pravljičnih hiškah pravljičnega gozda Rdeča kapica. Obiskovalci prihajajo iz Slovenije in tujine, zlasti še iz Avstrije, Hrvaške, Italije, Francije. Otroci lahko tudi hranijo živali, ovčke, kozice, oslička, na voljo pa so jim tudi igrala. Od aprila do sredine junija je Pravljični gozd Rdeča kapica še posebej priljubljena destinacija za otroke iz vrtca in šolske skupine. Mohorkovi pravijo, da jim načrtov za prihodnost ne manjka. Pravljični gozd Rdeča kapica želijo obogatiti tudi s pravljičnima hiškama, v katerih bodo lahko gostje tudi bivali. MG Foto: Črtomir Goznik Igrana pravljica Rdeča kapica s pravljičnimi liki na gozdni jasi in ob babičini hiški je prvega in drugega maja privabila številne otroke in njihove starše od blizu in daleč. Odprla pruo zasebno glasbeno šolo na Ptuju Glasbenika Rudolf in Marija Mohorko sta se leta 1999 odločila, da bosta odprla zasebno glasbeno šolo Decima v prostorih Doma krajanov Ivana Rudolfa Brega Ptuj. V tistem času na Ptuju, kamor sta se vračala iz tujine, kjer sta poslovala kot profesionalna glasbenika, še ni bilo zasebne glasbene šole. V prvem letu so poučevali le instrumente: harmoniko, klavir, kitaro, sintesajzer, saksofon in klarinet. Marija je v tujini s sinom ostala še eno leto, tako daje šola svoje delo začela pod Rudolfovo taktirko. Odziv je bil za tisti čas neverjeten. Po Marijini vrnitvi so dodali še vokal, prevzela pa je poučevanje klavirja in elektronskih orgel. Sčasoma pa so zaradi uspešnega dela in povpraševanja dodali še delo z ansambli, orkestri, organizacijo prireditev, delo z zbori. Trenutno v šoli uči le Marija, kije šolo tudi prevzela, ker seje Rudolf medtem že upokojil. Urnik ima popolnoma zaseden. Največ vpisanih je v programu učenja petja, ki se ga učijo mladi in starejši. Tudi na zadnji produkciji šole je z nastopom razveselilo več starejših, ki so se za pevsko izpopolnjevanje odločili v zrelejših letih. Ob tem pa poučuje še klavir in sintesajzer. Sin Tomaž je zaposlen na OŠ Ljudski vrt, kjer je učitelj glasbene umetnosti, posvetil pa seje tudi delu z zborom. Ponosni so na vse uspehe svojih učencev, ni jih bilo malo v teh 25 letih, tudi v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Še naprej bodo prinašali veselje s Pravljičnim gozdom Rdeča kapica. Foto: Črtomir Goznik 20 Štajerski Za kratek čas petek • 10. maja 2024 metulj z očesu podobnimi lisami na krilih Človek, ki pričakuje pozitivne rezultate mesto na južno obali anglije STAROGRŠKI filozof KARTA2AN. RODU VODITELJICA tv PRIREDITEV FLEGO avtobusna postaja nepravilnosti, hibe ekonomist kostevc îaljivka putrih neodvisnost delovanja od hotenja alja kramar policijski rekvizit za ustav- erbij ljanje vozil zapor posoda za čaj egipčan. bog stvarnik AVTOR: MARKO BOKALIČ NAS IGRALEC (STANE) oto pestner smisel, bistvo deset, srbski pevec .. lukas tisoč začetek Štetja ninavalič reka in grofija vang lui krvo-skrunstvo terca, ?, kvinta mrežasta s{l.!!sf,r tkanina 5ubk večji avto za potnike ali tovor evropska denarna enota astat pritok kolubare v srbiji liu novy ideja ivan sivec andrej pečenko kricec otrok. kričac igoršterk lidua jerkič dolgo-PRSTNE2 starosta visoko listnato drevo pristajalni pomol z vsemi priključki Cerkev Marijinega vnebovzetja, zgrajena v historičnem slogu, se nahaja v vzhodnem predmestju glavnega mesta. Najstarejša, a nezanesljiva omemba je iz leta 1325. Prva zgodovinsko dokazana omemba je 15. avgusta 1499, ko je generalni vizitator oglejskega patriarha posvetil dva oltarja. Po prenovi so cerkev 27. februarja 1520 posvetili. Leta 1642 pa so pozidali nov prezbiterij in ga v celoti poslikali, po naročilu škofa Bu-chheima so posodobili tudi okna. Slikarja Wagner in Praitenlakner, kipar Ferfilla in pozlatar Schneck so prenovili oltarje v baročnem slogu. Do leta 1668 je bil strop raven in poslikan. Leta 1729 so pričeli graditi kapelo svete Barbare. Leta 1895 je cerkev poškodoval potres, zato so sezidali večjo po načrtih arhitekta Raimunda Jeblingerja iz Linza. Cerkev je leta 1923 naročila nove, jeklene zvonove. Najtežji izmed njih je s 5825 kg še danes najtežji zvon v Sloveniji. Tedenski horoskop 3 oven (21. S. - 20. 4.) V tem tednu boste imeli priložnost, da najdete smisel in da se odločite, kaj vas veseli in vam je blizu. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč v pogledu denarja. Partnerjevi namigi bodo za vas dobrodošli in vzpodbudili bodo občutek varnosti. Pogumno boste stopali naprej. bik (21. 4. - 20. 5.) Brskali boste po svoji preteklosti in naredili neko analizo in tako uvideli, kaj vas veseli. Prihaja obdobje, v katerem boste znali biti odločni in temperamentni. V komunikaciji vas čaka popravni izpit. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč pri zdravju. 0 tehtnica (23. 9. - 23. 10.) Občutili boste, da potrebujete ravnovesje in skladnost. Vsekakor boste naredili veliko za resnico in pravico. Morali boste poiskati svojo pravo pot. V vaše življenje prihajajo ljudje, ki vas bodo veliko učili. Diplomacija se bo izplačala v službi in romantika v ljubezni. škorpijon (24. 10. - 22. 11. Prihaja teden preobrazbe in naredili boste vse, kar vas bo tako ali drugače polepšalo. Uvideli boste tudi lepote življenja in delali na sebi. Romantična doživetja so tisto, kar vam odpira srce v ljubezni. Mnogo zadev boste morali vzeti v svoje roke. Srečen dan: ponedeljek. ,.ya™ dvojčka JW>V (21. 5. - 20. 6.) Veliko se boste izobraževali in prebrali tudi kaj o zdravi prehrani. Tam, kjer se boste pojavili, boste našli svetle točke harmonije. Naredili boste korak naprej v ljubezni. Za vezane bo veljalo, da se bodo morali več pogovarjati in nevezane morda zadane Amorjeva puščica. strelec (23. 11. - 21. 12.) Kocke usode se bodo kar nekaj časa vrtele v zraku. Konec bo znan samo vam in kot pribito bo držalo, da je sreča na strani pogumnih ljudi. Sledili boste svoji inspiraciji in navdihu. Če imate pomembne izpite, se boste lahko izkazali. Upanje v ljubezni ostaja. Ptički veselo prepevajo. KLEJTOMAH - grški filozof nove Akademije, Kartažan po rodu, LJIG ■ PORTSMOUTH - vojaško pristanišče in letovišče na jugu Anglije srbsko naselje in rečica na severu Šumadije, Videm • Aktiv žena FD Rožmarin Dolena Delovne skozi vse leto V okviru folklornega društva Rožmarin iz Dolene že vrsto let deluje tudi sekcija aktiva žena Dolena. Članice so aktivne na veliko področjih. Poleg tega, da sodelujejo pri rednih folklornih dejavnostih društva, se ukvarjajo z raznimi delavnicami, razstavami, ohranjanjem ljudske kulinarike iz domačega okolja in drugimi družbenimi dejavnostmi. Aktiv žena je dejaven skozi vse leto. Najprej je na vrsti priprava pogostitve ob rednem letnem občnem zboru celotnega društva. Takoj za tem so priprave na pust v sodelovanju z etnografsko sekcijo društva, saj članice aktiva žena že vsa leta poskrbijo, da je oprava ha-loškega Jureka odeta v bršljanove vejice, prav tako sodelujejo v pustnih sprevodih (letos so se udeležile povork na Ptuju, v Šoštanju in Vidmu). Seveda tudi druge dejavnosti ne izostanejo, kot npr. v letošnjem letu že izveden pohod na Janški Vrh z ogledom cerkve sv. Janeza Krstnika, ob kulturnem prazniku, 8. februarja, so si ogledale Miheli-čevo galerijo in muzejske zbirke na ptujskem gradu. Organizirale so delavnico za izdelavo rož iz krep papirja in imele razstavo na Pra-gerskem z naslovom Cvetje, ki ne ovene v organizaciji TD Breza Pra-gersko. Prav tako so bile izdelane rože za okrasitev križa v Popovcih in cerkve na Janškem Vrhu. Svoje izdelke je aktiv žena razstavljal na velikonočni razstavi v Leskovcu. Že v drugo so letos zašile vejice iz Bršljana za zelenega Jurija, ki je obiskal občinski praznik v Slovenskih Konjicah in jurijev sejem na Ptuju, predviden nastop v vrtcu Vilinski gaj pa je zaradi slabih vremenskih razmer odpadel. Letos je za njimi že raznovrsten spekter dejavnosti, ker pa se je leto šele začelo, lahko pričakujemo še ogromno aktivnosti. Občasno aktivu žena pomagajo tudi nekateri moški člani društva. Članice aktiva žena prihajajo ne samo iz Dolene in ožje okolice, temveč tudi iz sosednjih krajev in občin. Foto: Arhiv sekcije Sporočajo pa, da medse sprejemajo tudi nove članice, vesele bi bile tudi članov, saj je njihov nabor dejavnosti toliko raznolik, da se ne more omejevati zgolj na spol. Aktiv žena v Doleni tako ohranja tradicijo lokalnega okolja, hkrati pa je to tudi eden od načinov ohranjanja medsebojnih stikov in druženja. Mitja Vaupotič £ n SJ ^ rak (21. 6. - 22. 7.) Počutili se boste srečni in izpolnjeni. Preteklost vam bo pomenila veliko in vam bo tudi učiteljica. Narava vas bo napolnila z upanjem in z dodatno energijo. Ključ do uspeha bodo pogovori. Zaupali se boste prijateljici in tako našli srečo. Našli boste izziv, vezan na službo. lev (23. 7. - 22. 8.) Na delovnem mestu boste morali vztrajati in ne boste smeli biti preveč samozadostni. Ljudje vas bodo v prenesenem pomenu učili in vam pokazali pravo pot. Sreča se vam bo nasmehnila pri ljubezni. V prostem času boste imeli veliko dodatne energije in motivacije. devica (23. 8. - 22. S.) Teden intenzivnega učenja in iskanja svoje resnice. Ljudje vam bodo dajali veliko. Na delovnem mestu se bodo vrata sreče odprla na stežaj in obiskala vas bo vila kreativnega izražanja. Čeprav boste menili, da finančno nimate sreče, boste našli neko ugodnost. kozorog (22. 12. - 20. 1.) Teden, ki je pred vami, bo zelo delaven in marljiv. Obveznosti se bodo stopnjevale in samozavest bo rasla. Ugotovili boste, da samo počasi daleč pridete in da dogodkov ne gre prehitevati. Neizbežno učenje boste imeli v ljubezni. Partnerjevi namigi bodo ukazovalni. vodnar (21. 1. - 18. 2.) Zvezde so prepričane, da premalo skrbite zase in za svoje zdravje. Naredite analizo in tako ugotovite, kaj vam je blizu. Pravilno bo, da se ločite od slabih navad in razvad. Ob vas je nekdo, ki vas ljubi srčno in vam podarja neko posebno upanje in dodatno energijo. ribi (19. 2. - 20. 3.) V samopomoč vam bodo duhovna znanja in ezoterične zakonitosti. Trenutki samote bodo nekaj edinstvenega. Toda preveč prostega časa vam lahko škodi. Naredite si urnik interesnih dejavnosti. Na delu boste sami za vse in v ljubezni boste v partnerju našli prijatelja. petek • 10. maja 2024 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 ^fam * * * PRIREDITVENI PROSTOR SKUPN PLAČ v v z bratoma MALEK BRASLOVCE Informacije in rezervacije: TURISTIČNA AGENCIJA PLAYA, Puhova ulica 21, 2250 Ptuj Tel. 02 292 60 04 ¡nfo@agencija-playa.si www.agencija-playa.si BO»©»® Cena vključuje: • avtobusni prevoz po programu, 2 x polpenzion (zajtrk in večerja) v hotelu Adria Ankaran 4*, • voden ogled Pirana (vse glavne znamenitosti), • sprehod in raziskovanje čudovitega Mesečevega zaliva (Strunjan), • obisk Muzeja solinarstva, • obisk mondenega Portoroža, • spremstvo, vodenje in organizacijo izleta. novi tednik radio celje f ANABEL • STIL • MANCA ŠPIK NATALIJA VERBOTEN VILI RESNIK • NIKA ZORJAN BQL ROK • NINA DONELLI FRIŠKI KVINTET NUŠA DERENDA • FLIRRT FIRBCI 22 Štajerski1TEDNIK Poslovna in druga sporočila petek • 17. maja 2024 m pp mm^ Prijave na razpis www.ptujski-festival.si KOLOFON Google play i o M- ¿L a Na voljo mobilni aplikaciji v ^ tiil| ^ Radio Ptuj in Štajerski tednik za iOS in Android naprave Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30 Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. kmetijska zadruga AKCIJA VEDA OD 24.4. DO 20.5.2024 oz. do razp £ vam»°° *u19C0 6 omagan m? www.kz-ptuj.si H^Srii POSEBEJ UGODNO DNEVI DlSAVNIC IN SOLATNIC 24.-29.4.2024 NA SADIKE DIŠAVNIC IN SOLAT -10% DNEVI KUMAR IN BUČK 29.4.-3.5.2024 NA SADIKE KUMAR IN BUČK -10% DNEVI PAPRIK 6.-10.5.2024 NA SADIKE PAPRIK-10% DNEVI PARADIŽNIKA 13.-17.5.2024 NA SADIKE PARADIŽNIKA -10% KOSA MOTORNA STIHI FS 38 + DARILO (nitka+1dcl olja) ENOSHVNI OSNOVNI MODEL ZA ZASEBNE UPORABNIKE; ZA UREJANJE VR1A IN OKOUCE; Z OKROGLIM ROČAJEM; PREPROSTO POLNJENJE KOSILNE GLAVE 2 K0VD NITKO: PROSTORNIM tCW)2U MOi[KW/KM[0.SS/l.! Tl2A{Kfi](.l BIO PLANTELLA ZEMUAZA PARADIŽNIKE 50L LONEC CVETLIČNI DVOJNI ! DOTA KIPI MAŠČOBE V TELESU. IZBRALA JO JE TUDI MONICA BEUUCCI MINUS 10 KG DO POLETJA Dieta topi maščobe v telesu, izbrala jo je tudi Monica Bellucci MINI KUHARICA Kosila iz ene posode, veganski obroki, lahke sladice in lanena semena BARBARA ZAJC TEKAVEC, PREHRANSKA SVETOVALKA Obsojanja debelosti je veliko preveč, tudivzdravstvenih krogih PSIHOLOGIJA Zakaj glasba Taylor Swift ljudi spravlja vjok, a pomaga pri zdravljenju duše PROGRAMSKI NAPOVEDNIK PETEK, ¡0. m a 00:00 OB; 00 08:30 09:30 10:20 10:00 li:10 12:30 13:30 14:30 18:00 19:30 20.00 21:00 21:S0 23:00 Video strani Jutranja telovadba Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 9. Redna seja sveta Gorišnlca Športnik leta 2023 Občine Gorišnica Praznik Občine Sv. Jurij Utrip Ormoža Starpoint prodajno okno Video strani Italijanska trgovina - v živo Oh 20 letnici delovanja Jurovskega okteta Mic Mengeš - zdravstvena oddaja Dan OŠ Gorišnica Revija plesnih skupin Astro - v živo Video strani_ SOBOTA, 11. mai 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:00 Predavanje p, Karla Gržana 10:10 Utrip Ormoža 10:50 Ptujska kronika 11:20 Zapojmo prijatelji 12:10 Video strani 17:00 Starpoint prodajno Okno 18:00 Ob 20 letnici delovanja Jurovskega okteta 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Praznik Občine Marko vel 21:10 Za prijatelje, glasbena oddaja 22:10 Polka In Majolka 23:10 Starpoint prodajno okno 00:00 Video strani E NEDELJA, 12. trni 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Otroška oddaja 09:00 Domoznanski večer s Cecilijo Bernjak 11:00 Revija mlad. PZ, 2.de! 13:00 Revija mladinskih PZ, l.del 15:00 Dan OŠ Gorišnica 16:00 Revija plesnih skupin 16:30 Ob 20 letnici delovanja jurovskega okteta 17:45 Polje, kdo bo tebe ljubil 19:00 Za pojmo prijatelji 20:00 Igre dobre volje v Prepoljah 21:30 Video strani PONEDELJEK. 13. ma I Video strani i Jutranja telovadba I Mic Mengeš - zdravstvena oddaja I Dan OŠ Videm > Ob 20 letnici delovanja Jurovskega okteta 1 Ptujska kronika i Utrip Ormoža l Starpoint prodajno okno I Italijanska trgovina - v živo I Revija mlad. PZ, 2.del I Mic Mengeš - zdravstvena oddaja i Praznik Občine Markovci i Predavanje p, Karla Grla na I Starpoint prodajno okno i Video strani petek • 10. maja 2024 Oglasi in objave Štajerski 23 >IP GLASBENA ŠOLA KAROL PAHOR PTUCJ Na podlagi Zakona o glasbenih šolah - Ur. list RS, št. 29/00, 60/06 (20., 21., 22. in 23. člen) objavljamo RAZPIS PROSTIH UČNIH MEST za šolsko leto 2024/2025 PREDMET STAROST UČENCA ŠT. PROSTIH MEST KLAVIR 7-9 9 HARMONIKA 7-9 12 VIOLINA 7-9 7 VIOLONČELO 7-9 2 KITARA 8-10 5 FLAVTA 9-11 3 KLARINET 9-11 1 SAKSOFON 9-11 1 TROBILA(trobenta, pozavna, evfonij, rog, tuba) 9-18 7 TOLKALA 9-18 6 PETJE 17-24 3 PLESNAPRIPRAVNICA 1 6 15 PLESNA PRIPRAVNICA 2 7 6 PLESNA PRIPRAVNICA 3 8 4 BALET 1. RAZRED 9 1 BALET 2. RAZRED 10 2 BALET 3. RAZRED 11 3 BALET 4. RAZRED 12 4 BALET 5. RAZRED 13 4 BALET 6. RAZRED 14 4 PREDSOLSKA GLASBENA VZGOJA 5 15 GLASBENAPRIPRAVNICA 6 24 PROSIMO STARŠE, DA UPOŠTEVAJO STAROSTNE OMEJITVE. Za vpis na programe: Predšolska glasbena vzgoja, Glasbena pripravnica, Plesna pripravnica 1, 2 in 3 NI SPREJEMNIH PREIZKUSOV - starši izpolnijo samo vpisni list v tajništvu šole v času uradnih ur. SPREJEMNI PREIZKUSI SE BODO IZVAJALI SAMO PO PREDHODNI NAJAVI NA TELEFON: 02 749 24 10. Preizkus glasbene nadarjenosti bodo novinci lahko opravljali v enem od naslednjih terminov: TERMIN LOKACIJA - DRAVSKA ULICAH, I. NADSTROPJE OPOMBA sreda, 22. maj 2024, od 17.00-19.00 učilnica št. 4 četrtek, 23. maj 2024, od 17.00-19.00 dvorana šole petek, 24. maj 2024, od 17.00-19.00 dvorana šole četrtek, 30. maj 2024, od 17.00-18.00 OS Markovci petek, 23. avgust 2024, od 17.00-18.00 (naknadni rok) dvorana šole samo za morebitna še prosta mesta POTEK SPREJEMNEGA PREIZKUSA (trajanje 5 minut) • otrok v spremstvu staršev pristopi pred tričlansko komisijo, • učitelj naveže govorni stik z otrokom in ga vzpodbudi, da zapoje pesmico po lastni izbiri, • učitelj otroku zapoje več kratkih melodičnih motivov, ki jih otrok ponovi, • učitelj otroku zaploska več kratkih ritmičnih motivov, ki jih otrok ponovi. Učiteljski zbor na podlagi uspešnosti sprejemnega preizkusa in razpoložljivih mest izbere nove učence. NOVINCI - VABLJENI V ČUDOVITI SVET GLASBE IN PLESA! Mali oglasi KMETIJSTVO STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Moškanjci 1i. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. OBRAČALNIK Pdttinger, širine 220 cm, malo rabljen, po ugodni ceni, prodam. Tel. 051 316 591. SPOMIN Mirko Kekec IZ BUKOVCEV 157B 12. 2. 1960 - 9. 5. 2019 Pogrešamo te ... Vsi tvoji UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMA-INOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer (02) 582-14-01 OKNA, rolete, žaluzije, komar-niki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail. com. PRODAMO - visokopritlično urejeno 2S hišovSpuhlji (Ptuj), letnik 1995, skupaj 324,9 m2,1.701 m2 zemljišča. Cena:299.000 EUR,;-K tel.: 041 933 151 » Rt/f1AX 02 620 88 16. T POETOV IO www.re-max.si/Poetovio FASADE, izolacijske, stiropor, volna, zaključni ometi, subvencije, vsa slikopleskarska dela, v prednaročilu popusti. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98. Tel. 041 226 204. PVC okna, vrata, senčila MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO do ponedeljka zjutraj do 9. ure ZA PETKOVO IZDAJO do Četrtka zjutraj do 9. ure maida.segula@radio4ednik.si, tel. 02 749 34 16 ali ifiarjana.pihler@radicrtednik.si. tel. 02 749 34 10, za ve£je objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči. Zdaj tiho, spokojno spiš, a z nami še naprej živiš. SPOMIN 8. maja je minilo eno leto, kar se je poslovil naš najdražji Edvard Skela JUROVCI 1A VIDEM PRI PTUJU Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com Štajerski v digitalni knjižnici: .dlib.4 ARNUŠ OKNA VRATA d.o.o. US^ IN MEMORIAM Dr. Josip Obadič spec. radiolog Z ljubeznijo in spoštovanjem čuvamo spomin na tebe. Vedno si v naših mislih in molitvah. Žena Stanka, otroci Dinko, Mirjana in Ivan z družino Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovaiivas aiivaše bližnje, in sinarocite arkivaJI števiiko Štajerskega tednika zase aiijo kot izvirno in unikatno dariio podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prihodnosti težijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena Izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 e\ 24 Štajerski Tednikov mozaik petek • 10. maja 2024 Ptuj • OŠ Breg tudi letos na svetovnem tekmovanju v ZDA Mlade robotike povezujejo znanje, strast in prijateljstvo Trem mladim ptujskim robotikom Viti Stanovnik, Erin Cafuta in Simonu Ščavničar-ju so se uresničile sanje. S pomočjo OŠ Breg, staršev in lokalne skupnosti so se lahko udeležili svetovnega prvenstva v robotiki, VEX Worlds, kije med 27. aprilom in 3. majem potekalo v Dallasu v ZDA. Foto: Oliver Buček Mladi robotiki Vita Stanovnik, Erin Cafuta in Simon Ščauničar iz OŠ Breg na tekmovanju v Dallasu. Ekipam Osnovne šole Breg se je v preteklih letih uspelo že nekajkrat uvrstiti na omenjeno tekmovanje, kjer se pomerijo z najboljšimi mladimi robotiki. S svojim znanjem in spretnostjo praviloma izstopajo že na mednarodnih tekmovanjih. V letošnjem šolskem letu se je pod vodstvom mentorja Oliverja Bučka na novo oblikovala ekipa Wall-E, ki jo sestavljajo Vita, Erin in Simon. Trije mladi robotiki so v izdelavo robota in programiranje vložili nešteto ur dela in truda, zato so bili še toliko bolj veseli odličnih rezultatov. Ko so izvedeli, da držijo v rokah vstopnico za svetovno prvenstvo v Dallasu, so pogumno in odločno pokazali širši lokalni skupnosti svoje sposobnosti in prosili podjetnike ter posameznike za pomoč pri financiranju stroškov kotizacije, letalskih vozovnic in nastanitve. »Zahvaljujemo se vsem sponzorjem, staršem, prijateljem in znancem, ki so podprli našo ekipo Wall-E. Njihova spodbuda in podpora sta bili ključni za to, da so lahko zastopali našo šolo in državo na tako visokem nivoju,« je povedal mentor Oliver Buček in dodal, da so se tekmovalci v Dallasu pomerili z izjemnimi ekipami iz celega sveta, domov pa so se vrnili polni nepozabnih izkušenj in dragocenih prijateljstev. »Čeprav niso osvojili najvišjega mesta, je njihov nastop izjemen uspeh. Tekmovanje je bilo več kot preizkus tehničnih spretnosti; bila je priložnost za spoznavanje vrstnikov iz različnih kultur in sklepanje trdnih prijateljstev z drugimi mladimi navdušenci nad robotiko. Ekipa Wall-E je stkala vezi z vrstniki iz različnih koncev sveta in se od uglednih strokovnjakov naučila dragocenih znanj,« je dejal Buček. Izkušnje, ki so jih pridobili na ta- kšnem tekmovanju, bodo mladim nedvomno odprle nove poti, tako pri nadaljnjem izobraževanju kot v svetu robotike. Zgodba treh mladih Ptujčanov je po besedah Bučka prav gotovo dokaz, da lahko s strastjo, znanjem in prijateljstvom dosežemo zares neverjetne stvari. Prestižnega tekmovanja se je sicer udeležilo več kot 400 ekip iz celega sveta. Estera Korošec OKNA, VRATA R -GARAŽNA l/fl/lj^y www.naitors.si NAIiORS, Tel.: OZ 74113 80. Mob: 031793 204 Gorišnica 1. Gorišnica Ptuj • Vreme vpliva tudi na obolevnost Ogromno bolnih otrok Precej nizke temperature v zadnjih tednih vplivajo tudi na obolevnost otrok. Na otroškem oddelku Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj ugotavljajo, daje letošnje obdobje intenzivnih viroz in drugih (nalezljivih) bolezni še nekoliko daljše kot sicer. »Vreme nam precej nagaja, posledica tega so nihanja, nasploh pa je letošnje leto kar neznačilno. Dolgo je obdobje velikega števila infektov. Ves čas čakamo lepše vreme, poletje, da se bo stanje umirilo,« je pojasnila Vesna Kunč-nik, predstojnica otroškega oddelka v SB Ptuj. Padca števila obravnav, ki ga praviloma zaznajo v spomladanskih mesecih, še za zdaj ni bilo. Obravnavajo veliko bolnih otrok, postelje so praktično ves čas polne. Kar se tiče same stavke zdravnikov in organizacije dela na samem oddelku, ta očitno na njihovo delo ne vpliva. Zavedajo se izjemnega pomena ustreznega in pravočasnega zdravljenja najmlajših pacientov. »Velika večina nas sicer stavko podpira, ampak delamo nemote- Na pediatričnem oddelku SB ugotavljajo, da je letošnja sezona viroz še posebej dolga. no, tudi številne nadure, ker sicer urnikov sploh ne bi mogli sestavi- ti,« je še dodala predstojnica. Dženana Kmetec 'O O Še danes 1 , Ma^zdajm^anjepolagabesede. VčasiKmue .usta polaga ^k, .edense^as^.e^s^a, etu če me psihiater zaradi neplačani . ske dobijo več na lepe, spet druge "Nekatere ženske dom] ožaronadan , t V karakter, da so po9^ se njeno zaron ieimdatak p^a težko prenašal, Vi' V>\1 trlica proti povprečnemu slovenskemu politiku, Soseda je i AfORBWWWB» <>^^ Nagradno turistično vprašanje oil 0 oil 0 T C- iih viril i in e kol Danes bo na Ptuju potekalo osrednje dogajanje ob 20. obletnici vstopa Slovenije v EU. Turistično društvo Ptuj je 1. maja leta 2004 pri ptujskem podvozu uredilo Evropark s tremi cvetličnimi gredami v obliki zasaditve ptujskega in slovenskega grba ter zastave EU s kar sedem tisoč cvetlicami. Izobesilo pa je tudi 25 zastav, članic EU, kolikor jih je takrat števila velika evropska skupnost. TD Ptuj je bilo med prvimi v Sloveniji, ki se je odločilo za takšno trajno obeležje vstopa Slovenije v EU. Kmalu so Ptuju sledili tudi v drugih slovenskih mestih. TD Ptuj je Evropark nadgradilo s projektom Spoznavajmo države EU, v katerem vsako leto osnovne in srednje šole s Ptujskega ter Vrtec Ptuj predstavijo države, članice EU v eni od izbranih tem. Letošnja tema so Naravni viri držav in ekologija, tema je še kako aktualna za današnji čas in našo prihodnost. Mladi jih bodo predstavili na stojnicah in na odru. Dogajanje se bo z Mestnega trga, kjer bodo potekale predstavitve, preselilo v Evropark, kjer bodo simbolično dvignili evropsko zastavo. TD Ptuj in MO Ptuj sta letos v goste povabila vse evropske poslance iz Slovenije. Zvečer pa si bo v re-fektoriju minoritskega samostana mogoče ogledati izjemen klavirski koncert s Samom Rotmanom v okviru Viktorinovih večerov. Gre za izjemnega pianista z več kot 3.300 koncerti v 61 državah sveta. Jutri pa poteka dan odprtih vrat Pridi v mesto z dogajanjem na Mestnem trgu in v Stari steklarski, kjer bo tudi izmenjava oblačil Jaz tebi - ti meni. Vabi tudi kino vrtiček v Mestnem kinu, v galeriji Luna pa bo potekal voden ogled po razstavi Nika Anikisa. Po predhodni prijavi pa si bo mogoče ogledati tudi rov pod ptujskim gradom. Nedelja bo na Ptuju v znamenju že 21. ptujskega triatlona, v Mestnem parku bo zanimivo dogajanje ponudil cirkus na kolesih bratov Malek, zve- Foto: Črtomir Goznik Orfejev spomenik je snel svojo zimsko obleko, ki jo nosi od novembra do konca aprila in ga ščiti pred nadaljnjim propadanjem. čer pa bo v cerkvi sv. Petra in Pavla Ptuj koncert Musica Vera komornega zbora Kor. K ogledu vabijo še druge razstave v ptujskih razstaviščih in galerijah ter stalne razstave in zbirke v ptujskem gradu. Svet obvodnih krajev in Turistična zveza Slovenije bosta tudi letos povabila na srečanje turističnih društev obvodnih krajev Slovenije. Letošnje bo že 28. po vrsti. Potekalo pa bo 1. junija v paviljonu Expano ob Soboškem jezeru. V letošnji strokovni temi bodo govorili o izzivih pri pripravi plovnih režimov na jezerih kot priložnost ali ovire za razvoj. Zanimivo bo izvedeti, kaj bodo na to temo povedali Ptujčani. Knjiga Sveti Jurij - zavetnik Ptuja je izšla leta 2019, uredil jo je dr. Branko Vnuk, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož pa jo je predstavil ob kulturnem prazniku leta 2020. O datumu izdaje knjige smo tudi spraševali v nagradnem turističnem vprašanju. Nagrado bo prejel Branko Emeršič iz Trbovelj. Danes sprašujemo, kdaj je mesto ponovno zasadilo mestni vinograd, v katerem raste 1.150 trsov renskega rizlinga. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 17. maja. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kdaj je mesto ponovno zasadilo mestni vinograd? Ime in priimek:......................................................................... Naslov:.................................................................................... Davčna številka:...................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.