- 352 -
Novičar iz mnogih krajev.
Taršica, pšenica in oves ee smejo po vikšem dovoljenju noter do konca tega leta brez cola v beneške in lombarske dežele voziti. — Ker tudi na Horva-škem zdravnikov eila pomanjkuje, je presvitli cesar dovolil 3 štipendije po 300 11. za učence dohlaretva, 1 štipendijo z 200 fl. za dohtarja ali ranocelnika, ki se hoče živinozdravnistva izučiti, 6 štipendij po 80 fl. za po-rodničarce (^babice), in 4 štipendije poloOfl. za učence ranocelstva; tudi potnina se jim bo povernila; po nasvetu banske vlade bo c. k. ministerstvo nauka take učence izvolilo. — Za deželne potrebe in za potrebe gruntne odveze se bo za leto 1854 od vsacega goldinarja naravnih davkev pobiralo v spodnji Austrii 15 kraje., v zgornji Austrii 19 kr., na Salcburškem 18 kr., na Štajarskem 18 kr., na Koroškem 15 kr., na Krajn-skem 1472 J^i*-<• v Istrii 14 kr., na Goriškem 14 kr., na Tiroljskem 9 kr., na Češkem 12 kr., na Marskem 10 kr., na Šlezkem 13 kr., v Galicii 15 kr., v Buko-vini 11 kr., v Dalmacii 9 kr., na Ogerskem po različnosti krajev od 13Y2 do 15 kr., na Erdeljskem 11 kr., na Horvaškem in v Slavonii 14 kr., v Vojvodini 107^» na Lombarškem 372, na Beneškem 5 kr. — Š^ta-jarsko bo po novi osnovi imelo 59 c. k. okrajnih go-sposk, pri kterih bode politična vradnija sklenjena s »odniško, 5 okrajnih gosposk pa bo opravljalo le čisto politične reči. — 26. oktobra je gosp. dr. Miklošič, za tekoče šolsko leto izvoljeni rector magnificns Dunajskega vseučiliša, novo častno opravilo nastopil; o nastopu pred slovesnim zborom je krepko govoril ,,0 začetku , namenu in visoki pomembi jezikoslovja^'. — Že-. leznica čez goro Semering je dosihmal nek že 15 mi-lionov in 114.480 fl. stroškov prizadjala. — Okoli Ja-gra na Ogerskem je mošt tako po ceni, da se vedro po 40 kraje, prodaja ; tu in tam bi se ga radi znebili, ker jim sodov manjka, zato so ga nastavili po grošu, kolikor ga kdo v eni uri spiti hoče. — Iz Turškega so prišle zadnje dni sledeče novice: Po telegrafnem naznanilu iz Pariza sta 2 rusovska parobroda z 8 top-ničarskimi  barkami   23.  oktobra  šiloma  čez   Donavo
rdariti hotla; na to so Turki iz terdnjave Isakša na Ruse hudo streljati začeli, Rusi pa na terdnjavo; od Rusov je padel poveljnik brodovja z 3 oficirji in 12 mornarji, 50 je ranjenih; v terdnjavi turški pa se je hud oginj vneL Dunajski vradni časnik zagotovlja po zanesljivi izveiibi, da rnsovske barke niso hotle šiloma čez Donavo iti, ampak da so se le peljale po Donavi, In ko so Mizo terd-njave Isakše prišle, se je začel bojni strel. Kakor Torki in Rusi neprenehoma vse svoje žile napenjajo, uui kar nar več armade na noge spraviti, ti pa silne čete proti Donavi iz Rusovskega pretirati, ravno tako iskreno si vse-skoz prizadevajo druge vladarstva, pomiriti Turka in Rusa, in za gotovo se sliši, da je 21. oktobra od sultana Omer-pašatu ukaz došel, še ene dni odložiti začetek vojske. Car Miklavž je nek pri volji sam še eno besedo & sultanom govoriti, in če se turška vlada vda ti carovi ponudbi, se bo vernila rusovska armada berž iz turških dežel domii. Ker sta sultan in njegov pervi minister miroljubna, in ker sta jima angležke in francozke barke zoper bojno silo divana sedaj na pomoč, bi se utegnila mirna pogodba lože zgotoviti. Kneza Cernogorskemu se je nek iz Rusovskega pisalo. da Ima pomagati, ako bi k j^sveti" vojskijitegnilo priti. Od druge strani pa se sliši, da mogočni Cerkeski glavar Šamyl je svojo armado v podporo Turkom tako postavil, daje s turškimi barkami v zvezi. — Sliši se, da bo hrovaska železnica od Zidanega mosta noter do Zagreba o 18 mescih popolnoma dodelana, ker bo zdej tudi en del tistih delavcev jo delal, ki so dodelali železnico čez Semering. — V Parizu je vlada ukazala, da kakor mesarji vpričo kupca o dva gaj o meso, tako imajo od 16. t. m. tudi peki ravnati. — Deržavni zbor angležki je do 29. t, m. odložen. — Velika razstava blaga in vsakoverstnih obertnijskih izdelkov v Parizu je za leto 1855 že okllcana. Fabrikantom, obert-nikom in rokodelcem veih dežel našega cesarstva, ki bojo v Parižko razstavo kaj poslali in tako skusili svoje blago tudi po Francozkem razglasiti in morebiti nove kupčijske pota si odpreti, bo dovoljeno, za razstavo namenjeno in od domače kupčijske in obertnijske zbornice za razstavo tudi vredno spoznano blago brez plačila na cesarske železnice nakladati. — Po vec časnikih se bere, kako dobro je listje praprota za nabasati postelje, stole in počivala ž njim; hvali se zato, ker ostane več let lepo mehko in se stenice in drug merčes va-nj ne vgnjezdi, — listje se pa s praprota v jeseni smuče., ko ni več zeleno, ampak na štibljah veniti začne; takrat tudi nima več zopernega duha.