264 številk*. Ljnbljana, v petek 18. novembra. XIV. leto, 1892. iabaja taak dan neier, iiim&i viodeljo in pracaike, ter velja po pofitl prejoman »a avstro-oge reke dciele aa vse leto 15 gld., ta pol leta 8 gld., aa Četrt leta 4 yld., za jeden Mecec L gld. 40 kr. — Za Ljubljano brin pošiljanja na dom ca vse leto 13 gld., aa Četrt leta 8 gld. 30 kr., ca jedeu mesec 1 gld. tO kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. ca četrt leta. — Za t nje dežele toliko veđ, kolikor poštnina »nas*. Zatoananila plaCuje se. od Cetiristopne petit-vriito po S kr., Ce ae oznanilo jedenkrat tiska, po b kr., Ce se dvakrat, in po i kr., Ca bo trikrat ali večkrat^tiska. Dopisi Daj se iavole fraukirati. — Rokopisi se ne vraCaio. — D red nisi v o in npravniatvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Dpravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati narofinine, reklamacije, oenanila, t. j. vse administrativne stvari. Beseda slovenskim odvetnikom in be-ležnikom. Pod tem ztiglnvjem priobčil je v zadnjem „Pravniku* g. dr. Hrašovee v Celji uastopno razpravo, ki jo je bil namenil za prepovedani društveni shod z dne 18. septembra t. 1. — Ker je predmet te razprave emiueutnega pomena za narodni nad razvoj, podamo jo našim Čitateljem tu v celoti: Kratki razpravici moji budi namen: nekoliko osvetliti naše razmere glede jednakopravnosti našega jezika .ter izvajati iz obstoječih okolnostij potrebni sklep, ki je jedini iu prvi pogoj, da bode postal naš jezik res jednukopraven z drugimi jeziki, da se bode ta jeduakupravnost tem preje uresničila, ter da ne bodemo obešali sredi boja, k. ga nam je biti še dandanes v raznih krajih naše domovine. Oziral se bodem najbolj na naše Štajerske razmere, katere so podobue več ali manj tudi razmeram po drugih slovenskih pokrajiuah. Ko je izdal bivši minister dr. Pražak bvoj ukaz z dne 18. aprila 1882, št. 20.513 iz leta 1881, Že takrat nismo imeli posebne uadeje, da se bode slovensko uradovaujj res udomačilo pri naših sodiščih. Saj je minister le izrekel upanje v tem ukazu, da bode praksa sama v dvomnih slučajih našla najboljšo pot, ter da mu je bilo samo treba takoj odstraniti najbolj kričeče uedostatke. Jedini vspeh ukaza je bil ta, da ae vzprejemajo cd tistega časa slovenske vluge brez ovire ter da se vsaj na vadno v tem jeziku rešujejo. - Rečem le: navadno. Će vedno dobivamo kot rešilo kazenske ovadbe zaradi prestopkov vabilo k dotični obravnavi v nemškem jeziku; vsaj jedno tako sodišče mi je znano. Dalje dobivamo še vedno rešila soseboo v kazenskih rečeh (u pr. kedar prosimo, naj bi se odložila kazen ali zaslišale nove priče pred glavno ali vzklicno obravnavo, ali kedar zahtevamo, da se naj uvede kazenska pravda proti obtožencu po smislu §-a 47 in nasled. namreč tedaj, kedar stopi zasebni udeleženec na mesto državnega pravdnika) — v nemškem jeziku. To uaj bodo le nekatere primere, ki nam dokazujejo, da se še vedno vse slovenske vloge ne rešujejo v slovenskem jeziku. Sodni uradniki, ki niso naklonjeni našemu jeziku, najdejo tu in tam povod, ugodno priliko, da jim ni treba prošnje reševati v našem jeziku, To velja o navadnih kurentnih rečeh. Kaj pa šele o tožbah in pravdah I V 112. št. letošnjega „Slov. Naroda" priobčen je slučaj, kakeršnib je lahko našteti na stotine in Blodne pri naših sodiščih. To, kar dotični članek tako ostro šiba in graja, je navada pri naših sodiščih, vsaj pri večini; sodni uradniki, ki drugače ravnajo, so le bele vrane. Navada je namreč, da zastopa sodni uradnik pravdno stranko, ki pride brez odvetnika, v nemškem jeziku, rekše, da zapisuje njene pravdne govore z nemškim jezikom brez ozira na to, bodi si že tožba pisana v slovenskem ali pa nemškem jeziku. Nasledek je seveda ta, da izda sodišče tudi razsodbo jediuo le v nemškem jeziku, češ, da ni nobeuega ukaza, ki bi veleval, kako j j reševati take dvojezične pravde. Navedem naj v tem pogledu nekatere primere: Celjski odvetnik tožil je nekatere posestnike zaradi motenja posesti. On sam rabil je slovenščino v svojih pravdnih govorih, nasprotniki, zastopani po nemškem odvetniku, upotrebljali so v svojih pravdnih govorih nemščino. C. kr. okrajno sodišče v Sevnici izdalo je odlok v nemškem jeziku ter se je vzklicevalo na poprej omenjeni razlog, pripomi-najoč. da ono ne žali uikakeršnih pravic te ali one strauke, če izda odlok v tem jeziku, in da se je ukazu z dne 18. aprila 1882, Št. 20 513 že zadostilo, ko se je tožba rešila v slovenskem jeziku. Drugi plačaj; V pravdi Jurija P. proti Uršuli P. zaradi privolitve post-bnega prebivališča razsodilo je c. kr. okrožno sodišče v Cel j i v nemškem jeziku, dasi je prositeljica upotrebljala v svojih govorih jedino le slovenščino. C. kr. višje deželno sodišče je z odločbo z due 7. oktobra 1891, št. 10.481 zavrnilo pritožbo v tem pogledu, češ, ne izhaja uiti iz akta, niti iz pritožbe same, da bi bila zaradi tega stranka prikrajšana, zasledujoč svoje pravice, ali da bi zaradi tega mogla biti prikrajšana. Da je le moči izdati razsodbo v nemškem jeziku, zapisuje n. pr. bagatelni sodnik v dotični zapisnik samo pripomnjo, da toženec ni prišel; ta pripomuja pisana je v nemškem jeziku in — evo! — koutumačua raz odba se ti vroči, akoprav je bila tožba Rlovenska, akoprav toženec ničesar ni ugovarjal, niti prišel ni, — v nemškem jeziku. Dokaz za to: razsodba c. kr. mest del. okrajnega sodišča v Gttlji z dne 9. avgusta 1892, št. 13.156. Prepričali Bino se torej, da ne sinemo biti zadovoljni s tako jedi.akopravnostjo, kakeršna se nam deli sedaj pri naših sodiščih. Seveda so častne izjeme; imamo, hvala Bogu, zavednih uradnikov, ki se vestno in dosledno ravnalo po prej imenovanem ministerskem ukazu ter poprejšnjih ukazih, na katere se ukaz iz leta 18H2. vzklicuje. Toda večina uradnikov pa samo to stori, kar mora storiti; — da bi Be po možnosti v slovenščini uradovalo, kar ministerstvo v svojem ukazu iz leta 1882. izrecno želi iu priporoča, za to se ne briga. Zategadelj so tudi slovenske tožbe ali prošnje, v zapisnik vzprejete — le bele vrane pri naših sodiščih. Kakor smo videli, tudi pritožbe do višjega deželnega sodišča ne pomagajo ničesar, in prišli smo torej tako daleč, da vsak sodni uradnik ravna, kakor hoče, brez doslednosti, brez zanesljivega vodila. Ker bo naši sudni uradniki večinoma nenaklonjeni slovenskemu uradovauju, zato se tudi razmere ne bodo poprej temeljito premenile, predno ne bode miuisterstvo izdalo natančnega ukaza glede uradovanja, po katerem se bodo morali ravnati sodni uradniki brez izjeme, brez izgovora, a ne Bamo po možnosti. Ako bode to vedno samo sodnim uradnikom prepuščeno, da smejo prošnje in pritožbe v zapisnik vzprejemati v katerem si bodi jeziku, da smejo dvojezične pravdo reševati v tem ali onem jeziku, ne bodemo nikdar dosegli jednakojiravnosti, ker vedno se bode dajala prednost le nemškemu jeziku. To so prilično razmere, v katerih se Dabajamo; dovolj imajo na tem polju še narodovi zastopniki dela, ako nam hočejo isposlovati novih toliko potrebnih ministerskih ukazov. U s sicer moramo mi, slovenski pravniki, vse storiti, da vsaj obstoječim ukazom pripomoremo do veljave v vseh »lučajih, in da zoper protivno postopanje iščemo pomoči ad-ministi ativnim potem; ali — vodno in vedno se pravdati, prepirati in pritoževati, to nikomur ni drago. Zaradi tega se je nadejati, da nas bodo naši poslanci izdatno podpirali v naših težnjah. LISTEK. „Debut baronese VV ... ove.1 '(Izvirna novulica. Spi mil Ivan.) (Konec.) Vrnivši se za nekaj dnij domov povpraševal je baron W. skrbno, zakaj da ni več grota Z. v hišo. Izgovarjali so ga različno, da je bolan, da je odpotoval, da ima mnogo posla pri dirkanji itd. Sploh pa je zginil mir, ki je vladal prej tako milo pri premožnem baronu W. Vse se je bilo nekako izpremeuilo. Vest o nezvestobi žene mu je prišla slednjič tudi na ušesa — i u ločil se je od nje. Ves poražen ni vedel kaj da dela, poskušal je igre, toda tudi sreča mu ni hotela več biti naklonjena. Izgubil je dedinsko pravdo, vsled katere mu je vzel nek sorodnik lepo posestvo, borzne spekulacije in dirkanje pogoltnile so mu v kratkem času lepe svote. 1 Kako ga je prosila hčerk«, naj odjenja od igre, naj ue gre k dirkanji, kjer so ga podkupljeni jokevi nekolikokrat prevarili, tolažila ga je z vso svojo ljubeznijo, a zaman. „Kaj ti je, dragi oče?* vpraša vstopivšega neko dopoludne hčerka. „0 nič, nič, samo danes zadnjikrat obedujeva v svoji palači. Jutri bo prodnim —" Iu bridko se je zasmijnl. „Čuješ, K ve Ima, zadnjikrat!" IMakajoč objame ga hčerka. Baron si ji ue upa pogledati v obruz. — Morda se je vendar-lo začel keaati svojega nepremišljenega počenjanja V l/.vije se ji in stopi k oknu, da bi si še jedenkrat — zadnjikrat ogledal živahno drvenje na širokih ulicah. Hčerka se mu nasloni na ramo ter strmi na cesto. — — Doli ua steber pa so lepili v tem trenotku velik plakat. — — Kako vabljivo je vse, kar stoji na tem raznobojnem listu — cbkus — velikanska predstava — jongleurji — voltigeuse, borilec, Ui obljubuje lepo svoto VBakomu, ki bi ga pravilno podrl, — h koncu velika komična pantomima: „Pariško življenje v morski kopeli trouvillski! — Nov Žar upa posije barooesi iz oči. „OČe, dragi oče, ni še izgubljeno vse! Ali mi dovoliš, da storim korak, ki reši tebe in mene. Glej, ti hi se toliko trudil za mojo vsestransko vzgojo — učila Betu se to iu ono — sedaj hočem jaz skrbeti za te in ti pogladiti od nesreče iu skrbi zgubaučeno čelo. V uho pa mu je šepnila svoj sklep. „Za Boga ! hči barona W!u „Da, da, hči burona W., ljubi oče, kojega iz-tirajo jutri upniki iz hiše. —u „Kaj nuj pa počnem jaz, Evelina?" „Oče, polnoletna sem, vzemi mojo doto — tvoja last je, ravnaj ž njo kakor ti drago, jaz pa grem po Rvitu!" — Še tisto dopuludne stala je baronesa VY. pred ravnateljem cirkusa S. — Oče pa je plačeval svoje upnike. — # * Voz za vozom se je pripeljal nekaj večerov po tem pred veliki cirkus, na stotine dam v krasnih toiletah in sto in sto kavaliijev izstopilo je iz svojih ekvipaž. Pred blagajnicami se je pa ljudstvo kar trlo za vstopnice. — Orkester zaigra ouverturo k „lepi Selen!*, zvonček zazvoni, služabništvo v temno-rujavi livreji z zlatorumenimi gumbi se postavi v vrsto iu rezgetujoč skočita dva žrebca čez ograjo. Predstava le prične. Ako bo po tem takem naše jezikovne razmere bolj žalostne nego vesele, vzpodbujati nas pa morajo na drugi strani, da mi sami ravnamo odločno in dosledno. V prvi vrsti treba nam je, da spoštujemo sami prf i sodišči na slovenski zemlji svoj jezik. Ali uprav to se še veduo ne godi tako, kakor bi moralo biti. Mi vsi smo na to stran premehki. Mi ne smemo nikomur oponašati popustljivosti v tej reči, nego priznavamo lahko odkritosrčno, da smo že vsi čestokrat grešili zoper načelna pravila, katera bi nas morala voditi pri našem uradovanji. Ta nedoslednost se kaže v marsičem. Marsikateri slovenski advokat ali notar še dela, ako ne navadno, vender pa še prevečkrat in prav po nepotrebnem za slovenske stranke nemške tožbe, nemške prošnje iu pogodbe. Drugi zopet rabijo v tožbah in prošnjah slovenski jezik ; toda — kakor hitro nuj pride pravda pred II. ali III. iustanco, že so vsi apelacijski in revizijski spisi, vse pritožbe do II. iu III. instance pisane jedino le v nemškem jeziku! Neko srednjo pot hodijo tisti, ki spišejo tožbo slovensko, v pravdnih spisih pa upotrebljajo nemščino, oziraje se na to, da imajo nemškega odvetnika pred seboj ali pa sodnega uradnika, ki narekuje za dotičnega nasprotnika govore z nemškim jezikom. Treba ni poudarjati, da so to grehi, ki znatno ovirajo napredovanje sloveuskega uradovanja in nam niBo nikakor ne v ponos. Ozrimo se n. pr. na ka-^ kega luškega odvetnika v Trstu ali Gorici! Ta ne bode nikdar, niti v besedi uiti v pismu, rabil drugega jezika, nego jedino le svoj laški jezik; v njegovi pisarni ni najti drugih tiskovin, drugih pisarniških knjig, drugih koledarjev, kakor jedino le laške. To je — doslednost, katero bi morali tudi mi posnemati! (Konec prih.) Državni zbor. Na Dunaj i, 17. novembra. Generalna debata prikipela je danes na vrhunec in vsi nepristranski sodniki priznavajo, da je to zasluga čeških poslancev Slavika in doktorja Zuckra. Sosebno mogočen utis naredil je na vse poslušalce govor posl. Slavika. Govornik bavil se je le mimogrede z razmerami na Češkem, glavni namen mu je bil, kritikovati javne naše razmere. Slika, katero je podal, sicer ni laskava, niti za parlament, niti za vlado, a resnična. Pokazal je, kako velikan-jk razloček je mej določbami ustave in zakonov ter njih praktičnim izvajanjem — in s tem si je zaslužil zahvalo vseh svobodoljubnih elementov v državi. Sloveči govornik dr. Zucker pokazal je z izbornim svojim govorom, da je razlikovanje mej Staročehi in Mladočehi popolnoma nepotrebno, ker je razloček mej tema strankama samo v taktiki, ne pa v principih. — Plener ni vedel povedati prav nič novega; jiretresal je češke razmere in pokazal, da se ujegova stranka ni ničesar naučila in da ni ničesar pozabila. — Dr. Lueger žel je za svoj drastični govor obilo pohvale. Začetkom seje odgovori finančni minister doktor Ste in ha c h na neko interpelacijo o užitnini, poslanec SchleBinger pa praša, ali je skrbljeno za po ipore familij mobiliziranih vojakov, potem pa se nadaljuje geueralua debata o drž. proračunu. Občinatvo niti pazilo ni, kake vratolomne skoke proizvajata clovvoa v odmoru mej drugo in tretjo točko; skoro jedini „August" jima je ploskal, kajti vse je nekako tesno radovedno pričakovalo nastopa barouese W. — Sluga zažvenklja. Vitka mlada dama skoči na vrancu čez ograjo. „Tojeoua!" „Da, da, to jo ba-ronesa W.!" V tem trenutku pa je zagrmelo ploskanje, da je odmevalo izpod železnega oboka, ponehalo nekoliko in zopet zabučalo, čuli so se razni slavoklici, vsaj je vedela cela rezidenca, da jaše barouesa W. izborno. Kolikokrat je jahala po Ringu, kolikokrat hojo videli in občudovali aristokrat je iu meščani v glavnem drevoredu v Pratru. Ni čuda, da je prišlo danes k predstavi toliko njenih čestilcev, ki so ji hoteli s svojo navzočnostjo in slavoklici zaceliti rane, ki so jo prisilile do tega koraka. Lahno se je nagnila v sedlu in zahvaljujoč se na vse straui je kazala pri sladkem smehu blesteče vrsto drobnih zobčekov. Kako je rudelo lice, kako se je lesketalo njeno temno oko, gracijozno se je zibala v sedlu iu vodila z lahkoto svojega konjiča. Dolgo temnozeleno krilo je vihralo v zraku in sedaj pa sedaj — toda le za hip — dovolilo Posl. dr. SI a vik pravi, da je vlada z ustavo drapirana, da pa upravlja država prav absolutistično. Faktično nimamo ustave. Kar se tako imenuje, so kosti brez mesa in krvi, brez živcev in možgao. Nemški liberalci so jo ustvarili, a sedaj se je sra mujejo. Praktično izvrševanje dela ustavo iluzorno. Po ustavi so vsi državljani jednakopravni, državni volilski zakon pa je ustvaril privilegirane, privilegi-ranejše in najbolj privilegirane stanove, mimo teh pa politične parije. Javne službe so po ustavi vsakemu državljanu dostupne, pravosudni minister pa v posebni naredbi določil, da imajo prednost tisti, kateri nimajo izvestne kvalifikacije. Kdor hoče dobiti javno službo, zatajiti mora svoje politično prepričanje, sicer ga iztirajo kakor Sp inči ća. (Živahno odobravanje in ploskanje.) Isto velja glede izseljevanja. Društveni zakon je le na papirji; sbodi so le dovoljeni, če se to /ljubi političnim oblastvom, raz-puščajo se pa radi malenkonttj. Uprava je jako ne-doBtatna, parlament pa je zastop stanov, ne narodov. Minuli teden navduševali so se nemški listi za splošno volilsko pravo v Belgiji. Naš parlament je kraj, kjer se samo govori, če pa se kaj sklene, kar vladi ue ugaja, podviza se gospodska zbornica, da ukroti to preširnost. Prave ustave nimamo in vsak uradnik sme delati, kar se mu ljubi. V čem se torej razlikujemo od absolutističnih držav, n. pr. od Rusije V Tam pravi vlada odkrito, kaj hoče in prev/ame za to odgovornost, pri nas pa odriva vlada odgovornost na parlament, parlament pa na vlado. Odkrito in odločno je naša vlada samo zoper češko drž. pravo, zoper jednakopravnost in zoper pravice češkega naroda. To je povod, da Be bodo govornik in somišljeniki njegovi potezali z vso odločnostjo za te principe. (Živahno odobravanje.) Posl. dr. Zucker omeni iuterpelacijo Plener-jevo o Prašnih porotnikih. Praga je vsled tega oškodovana. Napad je obžalovati, ali za čine posamnikov vender ne more biti odgovoren ves narod. Pravosodni minister pojasnil je že to stvar. Plener nameraval je s svojo neliberalno interpelacijo napovedati liberalno ero, ali pa je hotel svoj poraz glede LiberŠke afere prikriti. Sicer pa je Plenerjeva interpelacija tudi Praškim Nemcem v škodo. — Češki uradni jezik je jedna poglavitnih tirjatev češkega naroda. Poljaki bi morali v tem Čehe podpirati. Ko je bila bukovinska pravda, zavijali so levičarji oči, češ, to je poljsko gospodarstvo. Na Dunaji primerile so se še grše reči. Češki uradni jezik je samo komoditeti nekaterih uradnikov nevaren. Narod češki napreduje velikansko, kar je že vidno iz tega, da živi sedaj 2369 pisateljev. Vsak pravičnik mora priznati, da še nikdar noben narod ui tako mogočno napredoval, kakor Cehi. Zdaj s« več ne govori o „češkem aleparstvu-. Narod se ne more odpovedati državnemu pravu in zato ni dobro, da se češki veleposestniki tako čudno vedejo in vedno le strpljivost priporočajo. Narod čakal je 32 let, zdaj je treba dvigniti zastavo. Govornik odklanja očitanje, da je preveč gladek ; tega ni moči reči o politiku, ki začenja vladi oponirati. Zadnje leto sve-doči, da vladi ni nič za podporo zmerne stranke. Težki hoii nas čakajo, a ne plašimo se jih. Govornik izjavi končno, da bode glasoval zoper proračun. (Burno odobravanje mej Mladočehi.) Posl. dr. Plener zavrača očitanje glede nje- občinstvu, da je smelo občudovati njeno mično | nožico. Vodila je vrancu v španJBkem koraku, stopal je polko franr iise, skakati je moral ž njo čez skoro meter visoko barijero Gledalci pa bo jo pozdravljali iu jo obsipali s cvetlicami. Na balkonu Bedel je — njen oče ter tiho opazoval svoje dete, ki ga hoče zapustiti in iti v svet — služit si kruha. Solze so mu zalivale oči, saj je storila hčerka ta korak zaradi njega, zaradi njegove zapravljivosti, h kateri ga je spravila nezvestoba njegove druge soproge. Večkrat se je ozrla jabalka na balkon, a še nekam ji je ušel pogled včasih. Prav blizu ograje sedela je njena mačeha z grofom Z. Videlo se jima je na obrazu, da sta oba prav slabe volje — seveda denar poide — človek se pa Človeka tudi kmalu naveliča. — Končavši svojo produkcijo zahvali se še jedenkrat gledalcem za prijazni vzprejem — tudi konj mora poklekniti in položiti glavo na tla. „Krasna žival to I" vikne neki kavalir. aKoliko je vreden?" vpraša ga sosed — častnik. gove interpelacije o Praških porotnikih ter priznava, da je pravosodni minister stvar pojasnil. Ureditev jezikovnega vprašanja je nujno potrebna, ker naraščajo naravna nasprotstva v mešanih deželah. Potem deželnih zakonov se pa to ne da rešiti. Resnična sprava je že sedaj skoro nemogoča, čeprav bi kazalo to stvar še jedenkrat tu v državnem zboru poskusiti. Dotični odsek se je I. 1886 razšel, ne da bi bil kaj storil. Z nekoliko dobre volje dala bi se reč dognati. Ali mslijo Cehi res, da bodo dosegli to, kar z »vejo češko državno pravo? Mislimo, da nikdar. Skeptičnost čeških veleposestnikov je dokaz zato. Treba bi bilo take reforme uprave, da bi bila okrožja bolj samostalna. Priznavam, da je nemška levica dobila nekoliko upliva, a da- bi vlada izpolnjevala naše želje, tega še nismo dosegli, do tja je pot še dolg. Grof Beust je rekel, kadar bodo v Avstriji vsi nezadovoljni, tedaj bodo vsi zadovoljni. Bojim se, da smo že na tem potu Nujno bi bilo, da so orguuizujejo stranke. Stabšče levice pojasnil sem že večkrat in ponavljam le, da se ni premenilo. Posl. dr. Gessmauu govori obširno o soci-jalnopolitičnem delovanju parlamenta, o Lloydu in Dunavski parobrodui družbi ter o borznem davku iu o valuti. Za kmetski stan se ni storilo nič. Razmere so tako neznosne, da so že kmetu začele po glavi rojiti revolucijonarne misli. Pri rešitvi socijalnih vprašanj se zanaša vlada na policijo in na puške-repetirke. Morda se bo pa tudi redar vprašal, čemu naj pobija siromake, ki niso storili drugega, kukor da se ne dajo odreti. Avstrija je že postala policijska država iu liberalci bo nje glavni pomočniki. Posl. dr. Lueger koustutira, da so velike stranke doslej molčale, Plener je bil primoran spregovoriti. Ne hvalim rad Židov, a Žida Zuckra moram pohvaliti, ker je Plenerju jezik razvozljal. Parlamentarizem je že tako oslabel, da ne uteče smrti. Zt sedanji parlamentarizem bi ne bilo škoda, ker zdaj nu vlada narod, ampak veliki kapital. Najbolje se godi Taafteu. Kadar kaj potrebuje;, gre najprej k Poijakom. Če se je ž njimi pogodil, je glavna skib odpravljena. Potem gre k levici; če se mu ta upira, pravi: I, saj vas ne potrebujem; bom pa šel h Hobenvvartovcem. Levica ne privošči Hohenwartovcem večine, Hohenwartovci pa ne levičarjem. Potem pa drži grof Tasfle obe) ti stranki v večini. Govornik polemtzuje z nekaterimi pred-govorniki, češ, da z vlado sicer niso zadovoljni, da pa vender glasujejo za proračun. Nemci ne bodo od Kuenburga nič imeli; doslej zanje Še ni ničesar pridobil — samo razpust Libcrškega obč. sveta. Jaz stojim na stališči ravnopravnosti. Materi Germaniji ni potrebno otroke loviti. Češko spravo moreta dognati samo naroda, ni je pa doseči pri šampanjcu in pri grofu Taaffeu. Govornik se bavi na to s proračunom. Palače za delegacijo v Budimpešti ni zidati; za nekaj let tako ne bodo delegati več hodili v Budimpešto, kjer je Kossuth častni meščan iu kjer se grdi spomin Ilencija in črno rumena zastava. Taka palača bi bila spomenik sramote. Kuenburgu in Zaloškemu nuj bo plača ustavi, ker nimata nič dela. Ves politični in gospodarski položaj bi se zboljšal, da Be zmanjša upliv Židov iu Madjarov. Treba je delovati na to, da se zopet do- „Ne bo preveč, ako trdim —■ a šumeče in burno ploskanje jima ne pusti govoriti. Občinstvo je umetnico klicalo, prišla je peš in stopila v sredo pozorišča držeč z levico krilo nekoliko privzdigneno, v desnici pa bič. Prijazno se je klanjala s sladkim nasmehom — in zopet so se lesketali oni zobčeki. Grof Z. se dvigne ter ostavi z grenkim, skoro obupnim obrazom cirkus. Ločena baronica W. pa se nagne k bližnjemu častniku ter mu reče, da grofa boli glava. Morda je bil pa kes — kdo ve? Čestokrat še je nastopila baronesa Evelina W., vedno so jo pozdravljali in jo obsipali s cvetjem. Grofa Z ni bilo več v cirkus, pač pa je prihajala pogosto njena mačeha obdana od raznih trabantov iz plemeuitaštva. — Proti jeseni je odšel cirkua v inozemstvo. „August" pripovedoval je v neki Monakovski kavarni, da je dobila baronesa W. kmalu po prihodu pismo, ua katero je odgovorila sledeče: „Zamau! Vašemu kesu ne verujem!" Ko je pa prejela drugo vest — brzojav — odpeljala se je svojemu popolnem obubožanemu očetu — k pogrebu. _ / seže naravno razmerje, Ogerska krona ni nič v Ć vredna, kakor nrulvojvodski klobuk niž|eavstrijski. Samo če se bodo vsi uarodi v Avstriji čutili srečni, če bo Avstrija vaem pravična, ne bo treba prelivati krvi v voinah in balkanski narodi bodo smatrali našo državo za njih naravno zaslombo. (Dolgotrajno odobravanje.) PobI. Peric govori o dalmatinskih razmerah, dokazujoč, da državno pravo hrvatsko ne stoji v nasprotji z interesi države in dinastije; poslanec Hoch pa pojasnjuje v češkem jeziku razmere v deželah češke krone. Mej sejo oglašenih je bilo več interpelacij, pred koncem sejo pa je predlagal Vašat y, naj se jutri zaključi generalna debatu, specijalna debata pa naj se začne v ponedeljek. Predlog je obveljal, a jrred-sednik je kotistatiral, da zbornica ni sklepčna in potem v družbi obeh podpredsednikov hitro odšel. Navzočui poslauci so proti temu protestovali, posl. dr. Lueger pa je vsklikuil: „Volimo drugega predsednika." Prihoduja seja jutri v petek. Polili&ui m/igied. M *» i viri i a je .*^ I e. V Ljubljani, 18. uovembra Nov klub. Dalmatinski postanci Biaukini, D a par in Peric ter istersku poslanca doktor Lugiu|a iu Spinčić osnovali so nov klub, kateri se imenuje „Klub neodvisnih hrvatskih iu slovenskih poslancev", ter osnovanje naznanili drugim klubom. Sedaj je v državnem zboru jeduajst klubov. l*oljski klnb ukrenil je v zadnji seji, da stori pri vladi primerne korake za svoje v Sleziji iu v Bukovini živeče rojake. Ta ukrep je važen radi tega, ker se doslej poljski poslanci niso nikdar utikali v razmere drugih dežel, Šleški Poljaki postopali so doslej vedno složno z ondotuimi Čehi, a ves napor je bil doslej brez-uspešeu, ker šleški Slovani niso imeli razen od Čehov nikake podpore. Ako bodo poljski poslanci dejanski kaj storili za šleške Slovane, utegnejo si vsaj uajjiotiebneje v šolah dosegi. JHatljari in Jiutnuni. Prva napovedanih tendeučnih pravd, s katerimi mislijo Madjart udušiti narodno gibanje v ltumuuih in Slovakih, je srečno duguana. Znani rumuiiBki župnik dr. Lucaciu, tožen radi hujskanja proti uredbi madjaiske države, obsojen je bil te dni od porotnikov v Debreczmu — niti Ko I oš k i madiar-emberji se niso videli madjarsk.m mogotcem dovolj zanesljivi — na jedno leto v zapor in primeroma jako veliko globo. Razprava vršili se je izključno v madjarskem jeziku in sodišče hotelo je toženega župnika prisiliti, da stori svoje izpovedi tudi v tem jeziku, a dr. Lucaciu se je odločno branil in Bodišče moralo je poklicati tolmača. Obsojeni rodoljub ogiaBil je proti obsodbi ničnostno pritožbo in pustih so ga v svobodi do rešitve te pritožbe, a le proti velikanski varščini. Extra Hunganam uou esc vita . . .! Vitanje «iRirž«*ve. Frtincoska zbornica. Debata o premembi tiskovnega zakona se je že zočela, dognala pa se Še ni, ker je zan manje zanjo zelo veliko iu se je oglasilo mnogo govornikov. Karakteristično je to, da so se monarhisti, goreči zagovorniki državne avtoritete pridruždi največjim nasprotnikom uasvetovane premenibe, ntdikalcem iu socijalistom. Povod tej koaliciji je namen, ovreči sedanjo vlado. Zmerni republikanci zagovarjali bo predlogo prav srečno, a navzlic temu je misliti, da jo bo zbornica odklonila iu da se bo morala vlada umakniti. Splošno se pričakuje, da se je ta stvar rešilo že sinoči pri glasovanju Loubetovo mi« nisterstvo je bilo jirav meso od mesa Carnotovega in velika zadrega bode, sestaviti drugo, zlasti ker kandidirajo radikalci za to mesto že dlje časa sedanjega naučnoga ministra Bourgeois-a. Nemški socijalisti. Na shodu nemških socijalistov v Berolinu upirali bo se nekateri člani zlasti gospodarstvu načelnikov stranko z zbranimi novci. Liebknechtu so očitali plačo 7400 mark, katero dobiva kot urednik glavnega glasila stranke, a ta uzorni socijalist povedal je kritikom v brk, da je duševno delo drugače plačevati kakor samo materijelno, kar vzbuja v socialističnih krogih silno senzacijo. Večina stranke zamerila je Liebknechtu to kapitalistično izjavo in nekaterniki jeli bo že očitno proti njemu hujskati. Dopisi. Iz Preddvor«, 13. novembra. [Izv. dop.] (Volitve. Naš goBjiod „verbolter") Pred kratkim izvolili smo si novega župana, poštenega in delavnega moža, s katerim moremo biti vsi zadovoljni, ker je sposoben opravljati občinske posle tako, da bode v korist vsem občanom Čd pa smo zadovoljni z županom, ne moremo biti s „verbol-terjem" novega lastnika graflčine. Ta nadzornik ali upravitelj bi rad mnogo veljal, a si ni mogel pridobiti niti naklonjenosti občanov, uiti njih spoštovanja. Dober gospodar imponira km>*tu; g. „verbolter" pa našim kmetom nič ne imponira, ker o gospodarstvu celo nič ne razume. Vrh tega pa je g. ,ver-bolter" dobil nekaj tujih ljudij v naš kraj in jim dal zaslužka, odtegnivši ga na ta način potrebnim in bolj sposobnim domačinom. Tuli to ni lepo. Kar pa karakteriz ra našega g. „verbolterja" najbolje, je to, kak.,-no stanovanje je pnredil orožnikom. Najprej jim je priredil hudo vlažno stanovanje, potem pa jih je nastanil v stari drvarnici, kjer ni bilo nič bolje, nazadnje pa jim je [staknil stanovanje na starem konjskem hlevu, kjer mera pri belem dnevu luč goreti. Proti temu stanovauju so lokali na Žab-jaku še komfortni saloni. Orožnik se trudi in trpi po noči in po dnevi za blagor in korist občanov, a kadar pride iz službe, potreben je pokoja. Kako pa naj bo odpočije v beznici, kjer ni ne svetlobe ue zraka, kjer treba luč užgati, če soluce če tako jasno sije. — Kje ste, oblastva, da dopuščate orožnike nastaniti v takem, zdravju škodljivem stanovanji. Iz občinskega sveta Ljubljanskega. V Ljubljani, 15. novembra. (Konec.) Občinski svetnik dr. vitez Bleivveis-Trste-niški poroča za policijski odsek in nasvetuje, da se mestnemu magistratu naroči, da izposluje jedno mestu ustanov Nje c in kr. visočaustva cesančiuje Štefanije za skrofulozne otroke v morski kojielji Gradeški, za Ljubljanskega skrofulozuega otroku, čemur občinski svet pritrdi. Nadalje poroča obč. svet. dr. vitez Bleiweia-Trsteniški o prošnji Štirih policijskih stražnikov za denarne podpore in nasvetuje, nuj se Iste z ozi-rom na organizacijo, katera se je izvršila komaj pred pol letom, odklonijo. Obč. svet. Proseuec pa je mne ja, da stari redarji pri organizaciji niso čisto nič pridobili, toraj naj se njih prošnje razpravljajo v tajni seji. Temu predlogu pri dr uži se poročevalec in občinski svet mu pritrdi. Obč. Bvet. Pire poroča o računih mestnih Bol glede porabe dotacij v šolskem letu 1891/92. Kar se tiče osem razredne ljudske dekliške Šole pri sv. Jakobu, izraža poročevalec željo, naj bi se poročila vodstva pisala v boljši slovenščini. Glede nemške dekliške šole opomni poročevalec, naj se vodstvu iBte sporoči, da se ima strogo držati dovoljene svote in nasvetuje, ti a se izjemno dovoli za I. 189 2. svota 50 gld., od katerih pa je 21 gid. prenesti na 1. 1893. Predlogi se odobre. Obč. svet. Senekovič poroča o prošnji tri-razredne ljudske šole v Lichtenthuruovem sitotisku za podporo v nakup primernih kujig za šolsko knjižnico. Poročevalec nasvetuje jedenkrat za vselej dovoliti svoto 20 gld, čemur občinski svet pritrdi. Potem iuterpeluje obč. svet. Gogo I a zaradi uedeljBkega dela za katoliški trnod. <0 tem snu poročali že včeraj v jiosebni notici. Ojiomb. por.) Obč. svet. Prosenc je jako indigniran zaradi odgovora gosp. župana in pravi, da je mislil, da je vsa stvar s popravkom zapisnika začetkom seje že koučana. Zupan Grasselli obžaluje, da se ni obč. svet. Prosenc oglasil ob pravem času, ko je bila ta zadeva v razpravi in ko je Šlo za pojiravo zapisnika zadnje seje. Obč. svet. Kune vpraša župana, kaj hoče storiti v stvari, katera je baje v najožji dotiki z obč. svetom in v kateri se namerava sedaj od neke stianke izzvati „plebiscit" mestnega prebivalstva o poslovanji občinskega sveta. Občinski svet nikakor ne m:ire in ne sme pokrivati s svojim imenom neko kulanco naše policije in zato vpraša interpelant župana, kaj misli storiti, da odvrne vso to zadevo od občinskega sveta. Mestni župan Grasselli odgovori, da ni treba n česar storiti, ker občinski svet ni ničesar storil ali sklenil, česar bi ne zamogel zagovarjati. Odločno pa mora župan protestovaii zoper trditve, da bi bila obrtni ali policijski urad magistrata lah komiselno ali pa nezakonito in površno postopala. Ni jeden slučaj ni županu znan, da bi bil mestni magistrat svojo dolžnost zanemarjal. Čisto nepotrebno pa se zdi županu, da bi mestni zastop odklanjal odgo vornost, za kar nema nikakega povoda. ObČ. svet. Kune je mnenja, da je namen napadov v listih jasen, akoravoo občinski zastop pri celi stvari nima ničesar opraviti; naj je Že stvar zakonita, potrebna ali ne, občinski zastop o tem ničesa ne ve in nima nikake odgovornosti, a v časnikih se stvar drugače razlaga. Obč. svet. vitez Zitterer pritrdi temu Župan Grasselli je mnenja, da se ne more na vse odgovarjati, kar stoji v časnikih, ker drugače bi se ne prišlo do konca. Obč. svet. vitez Zitterer opozori Župana, kako se občinstvo pri prodaji premoga v vrečah oškoduje po prodajalcih premoga. Ali bi ne bil nalog redarstva nadzorovati strogo prodajo premoga? Žujian Grasselli odgovori, da ne ve sredstva, kako bi se temu nedostatku v okom prišlo. Vsak kupovalec naj se varuje sam škode; kakor neče kupiti slabega vina v gostiluicah in slabega blaga v prodajalnicah, tako se tudi lahko varuje, da ne dobi manj premoga, kakor se mu napove. Poskusila se je že prodaja premoga v plombiranih vrečah, ali (udi to se ni obneslo in tožilo se je v jedno mer. Tudi v druzih mestih toži se o tej zadevi iu razpravljalo se je resno že vprašanje, d a Be prodaja premoga na drobno v obče prepove. Za sedaj naj se vsak varuje sam, redarstvo pač VBega storiti ne more. Potem Be javna seja sklene. Domače stvari. — (Potovanje cesarice.) Da se jo cesarica naša udeležila slavnostnega obeda ob priliki, ko je bival ruski carjevič na Dunaji, smatra bo za jako važen dogodek. Od smrti carjeviča lludolfa visoke gospe ni bilo pri nobeni jednaki slavnosti, niti ko je zadnjič bival na Dunaji nemški cesar Viljem Dne 1. decembra odpelje se cesarica zopet na otok Krf, kjer bodo ostala nekoliko tednov, potem pa se bode odpeljala v razua pomorska mesta, ker potovanje po morji jako ugodno upliva na njeno zdravje. Govori se, da namerava potovati celo v Indijo. Zdaj se bavi jako marljivo z novo-grškim jezikom. — (Deželno gledališče.) Oceno sinočne operetne predstave moramo zaradi pomankanja prostora odložiti na jutri, Za danes omenimo naj le toliko, da je bila to brez dvoma rlosibdob naiboljša operetna predstava v novi hiši. — V nedeljo 20. t. m. predstavljala se bode prvikrat na slovenskem odru nova narodna igra v 4 dejanjih „Naša kri", češki spisal L Stroupežuiekv, za slovenski oder priredil Pr. Gestrin. O igri spregovorimo Be kaj več po predstavi. Hvali se kot jedna najbolj efektnih priljubljenega češkega pisatelja. — (O s o h u e vesti.) Profesor višje realke v Ljubljani g. Emil Ziakovvski imeuovan je izpitnim komisarjem za preskušnje strojevodij in sploh OBob, ki imajo opraviti s parnimi stroji. — Podučitelj v Št. Pavlu v Savinjski dolini, g. 1. Zoter imenovan je nadučiteljem v Gomilskem blizu Vranskega iu jioduči-telj v Središči, g. Anten Kosi, učiteljem na doseduj-m m mestu. — (Hymen.) V sredo dre IG. t. m. poročil se je odvetuik v Voloski in dež poslanec v istrskem zb tu gosp. dr. Andrej Sta tiger z gospico Franjo Do m lud i ševo iz Ilirske Bistrica. — C. kr. gimnazijski profesor g. Miloš Zavadlal v Celji poročil se je z gospico Mimico I v a n č i č iz Tolmina. Naša prisrčna čestitanja! — (Vodovodi.) V Novi vasi v Logaškem okraji odprli a» miuolo soboto nov vodovod, katerega so s pripomočjo državne podpore v znesku 500 gld. in s svo|imi prispevki zgradili tamošnji občinarji. — Bodoče leto napravil se bode nov vodovod z železnimi cevmi v Jesenicah in na Savi na Gorenjskem. Za zdaj pa je sklenil občinski zastop, naj se takoj ukrene vse potrebno, da se ne bode onesnažil sedanji vodovod. — (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda.) Pri veselici, katero je priredila v nedeljo čitalnica v Brežicah, daroval je neutrudljivi predsedn k g. dr. Firbas povodom jirejetja prve zlate krone družbi sv. Cirila iu Metoda 10 gld. Nabrala se je potem še lepa vsotica mej navzočimi Brežiškimi rodoljubi. Naj bi našli mnugo posne-malcev! — (Velik požar) nastal je minolo nedeljo o poludne v Pongrcah v Ptujskem okraji pri posestniku Horvatu. Dva otroka igrala sta se z uži-galicHtui in zanetila ogenj. V kratkem pogorelo je jednajst hiš z vsemi gospodarskimi poslopji in shranjeno krmo. Otroka, katerih stareji je imel 6 let, sta oba ponesrečila, prvi opekel se je tako hudo, da je umrl nekoliko ur pozneje, mlajšega pa so našli vsega sežganega na pogorišči. Ker ni bilo uobene brizgalnice ua pomoč, razširil se je ogenj tako grozno, kar bi se, kakor se nam poroča, pač ue bilo zgodilo, da je Cerkovško županstvo storilo svojo dolžnost in si omislilo dobro brizgalnico, ali pa vsaj dalo popraviti staro. — (Od Boga postavljeni naši voditelji.) Puljski „11 Diritto Croato" piše v zadnji številki nastopno: Dognano je sedaj, da hoče mon-Bignore Flapp, Škof Poreško-Puljski, zasloveti s tem, da tira naš jezik iz svetišč. Zadnje dnf ukrenil je iztirati ga iz cerkve v Premanturu, kjer je bil v navadi več stoletij. Prebivalci te vasi poalali so posebno deputacijo prosit škofa, naj nameravane naredbe ne izda, a kakor se čuje, bil je tudi ta trud brez uspeha. Ali se monsignor Flapp na ta način drži ukaza svete kongregacije ritov : Ser v a u-tur usus? Naj pazi, da vsled tega grdega poče-njanja ue bo doživel v nedalnji bodočnosti bridkega presenečenja l" — (Razpisane službe.) V področji političnih oblaBtev na Kranjskem razpisani sta službi deiiuitivnega in začasnega okrajnega komisarja z dohodki IX. čin. razreda, eventuelno tudi službi dtri-nitivnega in začasnega vladnega koncipista z dohodki X. čin. razreda. Zahteva se znanje obeh deželnih jezikov. Prošnje vložiti je do 30. t. m. pri predsedstvu dež. vlade v Ljubljani. — Pri okrajnem Bodišči v Mariboru I. D. b. eventuelno pri kakem drugem okrajnem sodišči izpraznjeno je mesto okraj-nosodnega pristava. Prošnje do 27. t. m. pri predsedstvu okrožnega sodišča v Celji. — Po smrti c. kr. notarja Fr. Erhovniza je izpraznjeno notarsko mesto v Ribnici, eventuelno kako drugo notarsko mesto in je notarska zbornica razpisala konkurs. Prošnje je uložiti pri vodstvu c. kr. notarske zbornice v Ljubljani. Razne vesti. * (Razstava v P lov d ivu) ne je za-ključila te dni slovesno. Navzoči so bili knez Ferdinand, minister Načevič, tajnik turškega tomisa-rijata, višji civilni in vojaški dostojanstveniki in mnogo občinstva. Banketa udeležili so se poleg ime-novauih tudi princezinja Klementina iu diplomatiČni agenti. Zvečer bilo je mesto razsvetljeno. * (Čez petindvajset let.) Dunajska policija dala je zapreti v neki vasi na dolnjem Avstrijskem živečega posestnika, vpokojenega pismonošo. Nanj leti sum, da je I. 1867 na Dunaji odnesel iz glavnega poštnega urada vsoto 17.000 gld. Omenjena tatvina je takrat vzbudila velik hrup, a o tatu ni Be našel sled do današnjega dne. * (Francozi v ha ho me vu) Boji v državi afriškega kralja Dahom* yskega bližajo se koncu. Odkar so Francozi zasedli važne utrjene postojanke pri Kani, ni dvomiti, da bode francoska vojska pod vodstvom polkovnika Doddsa zasedla kmalu tudi glavno mesto. Sveto mesto Kaur se je tndi udalo iu se je D-homejska vojska jako demoraliz<>vala iu skrčila. Najhrabreje so se v jednajstih bitkah proti Francozom borile amazonke. Vpijanilo so se pred vsako bitko in vselej našli so Francozi bojišče polno steklenic opojnih pijač. Dognano je, da so Nemci podpirali bestijaličnega kralja Behanzina proti Francozom. Nemški hiši Holmer in Braun sta pošiljali orožje in municije Dahomitom. Na bojiščih našli so res puške iz Berolinske tovarne Loeve z marko I. 1891. Francozi so v bitki pri Poguessi ujeli tudi tri Nemce, ki so bili častniki v Behanzinovi vojski. Vest, da jih je polkovnik DoddB dal ustreliti, pa še ni potrjena. Tudi Angleži pošiljali so Dahomitom puške iu municijo. * (Politika in denar.) Kar je v nas seveda v skromnem stilu poskusil gospod Andrej Kalan, to je v Ameriki v navadi. Tam je treba volilce plačati, tudi tiBte, kateri imajo lastno prepričanje in bi v nobenem slučaji ne gladovali za kandidata nasprotnikov. Upeljala se je Bicer v nekaterih državah tajna volitev, a korujiciji ni to škodilo čisto nič. Volilskim agentom dela posebno skrb to, da bi si podkupljeni volilec še ne premislil vse stvari in končno za honorar glasoval za nasprotnega kandidata Da se torej zapreči občevanje nasprotniških agitatorjev s pridobljenimi voli'ci, prakticirali so pri zadnjih volitvah kupovatelji glasov tako, da so podkupljenega volilca — zaprli in ga potem spremili na volišče. KraBiii plodi volilske korupcije! Telegrami Slovenskemu Narodu": Dunaj 17. novembra. Cesar vzprejel deputacijo, katera ga je prosila, naj vzprejme protektorat deželne razstave gališke 1. 1894 Cesar prevzel protektorat in obljubil obiskati razstavo. Praga 18. novembra, rodni in neodvisni socijalisti Božiču velik shod v Kladno. Sodelovanje krščanskih socijalistov je pripravljalni odbor odklonil. Beligračl 18. novembra. Včeraj je bila prva seja ruskih in srbskih delegatov za pogajanja o trgovinski pogodbi. Narodni, uiejna-češki skličejo o „LJUBLJANSKI ZVON" za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Tujci i 17. novembra. Pri M»ll«ii Pollak, Bruundl, Schubert, IlHUsner, Oresnik, Petinka, Braner, Roseathal, Deutsch, Mabler, Knw;in, Ritschol, Mandel, Putzker z DunnJH. — Kirsch-berger \i Ljubljane. — Pamer Iz Trsta. — Koper iz Linca. — Giaeole iz Maribora. Pri siouu : Mayer, Filepec, Hekach, Plowitx. Snih, Mignoni, Neuman, Bundialek, Kottenfeld, Hirsch, Lustig. Braun z Dunaja. — Frit«ch, Gotsruan i/. Beljaka. — Leve iz Trsta. — Suwitz iz Gradca. — Pavlic iz Kostanjevice. — Prcwendo»* ix Zagreba. Pri M\Mlrl|NU«>iii ceMiJu: Fohnrich iz Trstu. Pri |ii*ti*-m kolodvoru t Stndri iz Kamnika. — Kigbettn (s Trstu. Untrll no v ■^■tftoljjtiil s 15. novembra: Martin Mauer, posestnik, 44 let. Ulice na Grad flr. 12, brightova bolezen. — Katarina Wegoer, šivilja, f)4 let, ŠtudentovBko ulice Št. 5, oslabljenje. V deželni bolnici: 15. novembra: Gregor Majnik, delavec, 68 let, trac-tura c o star. Meteorologično poročilo. Cas op*- !, S,ft°J« 1 -barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nelio Moki ina v i«iti;. > 7. zjutraj a 2. popoi. r-" 9. zvećer 738 2 mm. 7387 mm. 740-3 mm. 6 4» C sl. vzh. obl. 6 6° C sl vzh' obl. 3 2" C sl. vzh. obl. 0 30 mu dežja. Sredu|a t«ojpenunc» 5*4", za 2 0° nad nor in a oui dne 18 novembra t. I. ifieraj gld. S<7 40 *7 15 . 11495 „ 10O-4O , 990 — „ 3H-50 119-80 Papirna renta .... Srebrna renta .... ^lat a renta......, 5a/0 marčna renta . . , „ Akcije narodne banke . , , Kreditne akcije .... „ London ....... m Srebro......., Napol......., „ C. kr. cekini.....a NemAke marke .... , i" , državne srećke iz 1. 1H54 Državne srećke iz I. 1H6-1 Ogeruka zlata renta 4"/>....... Ogerska papirna renta 5°,'0...... Donava reg. srečke 5°/0 ... 100 gld. Zemlj. ob<5. avstr. 4'/,",,) zlati zaat. listi . . Kreditne srelke......100 gld. Rudolfove srećke ...... 10 „ Akcije angio-avstr. banke ... 120 , Tramway-dmst. velj. 170 gld. a. v..... 954 570 58 80 250 gld. 100 . danes gld. 97 60 97 25 „ 114 95 „ 10o-40 n 989 — , 315-— . U9*0 9 54 5-60 58-80 — fcr. 140 Kld. 188 „ 112 . 100 „ m : H7 , 191 , 23 . 152 „ 238 n 50 H5 35 25 75 75 35 80 Pri Karolu Till-u Iv v < ] tral.-slce ulioe stev. IO. j Velika zaloga vseh I. (1024 — 15) i šolskih potrebščin i po predpisu gg. učiteljev in profesorjev. Svežo d o 3 1 o ! MAG GI JEV (1099) mesni ekstrakt v posameznih kosih po 8 kr. pri Jeglte-u A Leskovi«-a. Zabavni večer s plesno veselico bode jutri v soboto, dne 19. t. m, zvečer ob 8. uri v steklenem salonu gostilnico „Pri Raku" Hritkovukl n«nlp Al. -i*. Za mnogobrojni obisk se uljudno priporočat (1276) T vsi mi Ko-vt&<>, gostilnicarica. Praktikant in učenec se takoj vzprejmeta. (1273—1> K jo? pove upravniitvo „ Slovenskega Naroda". MEJNARODNA PANORAMA v „Toiilittlle". V petek, ilne 18. t. in., potem v soboto in v nedeljo, H0T~ nepreklicno snilnje *>»>r*tt.v-ljini};i kur najceneje. (l271—2 Cela, klarinete, flavte, gitare, harmonike, krilne roge, trobente, gosli, vijole, vijolone, CM C o o h i > tu nH 1 i;S S *H 0 E U ■ 71 i iS l S s 0 u r ^1 V soboto, 19. novembra t. 1. v restavraciji hotela „Pri Slonu" VELIK KONCERT popolnega orkestra na lok vojaške goc c. lil kr. 17. pe.š-polka ImmI osuhiiiiiB vodstvom «. kaiielnika. Točilo se bode : 1YI onako vsko Pschorr-pi vo v originalnih kamnitih vrčih in IMziimIio pivo iz meščanske pivovarne. W Izborna vina in dobra kuhinja v bogati izberi. ~W Začetek ob 8. uri. Ustopnina 30 kr. Proseč za mnogobrojni posel z velespoStovanjem (1272) J*a.n- 3ivCst37T, restavrat6r. izdajatelj ih odgovoril urednik: Josip N o 11 i. ltiutnina in trnk .Narodne Tiskarne11. 11 78