60100200 PR OSREDNJA KHJUNIOA P.R.126 f>6001 KOPtR ■ 1^1 sjASKI DNEVNIK ^oHnina plačana v gotovini postale 1 grupo. Cena 200 lir Leto XXXIII. Št. 172 (9780) TRST, sreda. 27. julija 1977 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izr.ajati v Trstu 13- maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 25. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5, do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskano .Doberdoba _ V Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1P45 pa v osvobojenem Trstu/kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PRVI DAN POGOVOROV S PREDSEDNIKOM CARTERJEM ANDREOTTI DELEŽEN V ZDA IZREDNO TOPLEGA SPREJEMA šef Bele hiše se je trudil dokazati popolno zaupanje ZDA v Prvo italijansko vlado, ki uživa programsko podporo komunistov - Prvi del pogovorov posvečen mednarodnim vprašanjem H "ASHINGTON — Italijanski ministrski predsednik Giulio Andreotti C»',Ccrai za«el politične pogovore z ameriškim predsednikom Jimmy.jem ‘Vjem, ki mu je priredi — kot so napovedovali politični opazovai-. — izredno topel sprejem, !n (o ne samo kot predstavniku prijateljske z*ve, ampak tudi kot prestižnemu državniku. Mimo protokola je Car-g jICVa dobrodošlica Andreottiju izzvenela kot dokaz zaupanja, ki ga *a * „hiša s°i' do l,rvt‘Sa demokrščanskega državnika, ki se je odločil odkrita politična pogajanja s komunisti. 'Prašanjc odnosov med italijan-0 vlado in KPI je nedvomno eno . ključnih problemov, o katerem . Andreotti poročal svojemu gosti-r 'u' V včerajšnjih pozdravnih na-re i ^'i*1 Pa je bil ta problem le iz-fliio bežno in megleno omenjen, drugi strani pa je Andreotti lio-U ? nočeš govoril kot predsednik Dna* v*adc’ ki uživa programsko .or° komunistov. Ministrski pred-n'k je na primer poudaril, da * Prijateljstvo z ZDA in izgradnja .r"Pske skupnosti stebra itaiijan-£j(? Politike, česar pa ne gre toima-..kot nasprotovanje drugim ob-Ani m na svelu — je takoj d dal odreotti — pač pa kot prispevek mednarodni stabilnosti in trajnc-miru. j^redsednik vlade je tudi dejal, I -le italijanski narod premostil ze-^kritične trenutke, in to s težkimi našati — je dejal — tudi «po zaslugi zelo široke parlamentarne pod-pore». Andreotti je tudi napovedal nadaljevanje boja proti inflaciji in drugim težavam, ki tarejo italijansko gospodarstvo ter med drugim omenil važen problem energije, ki je prav gotovo v ospredju na pogovorih v Washingtonu. Kot je že običaj pri obiskih italijanskih državnikov, se je tudi Andreotti ob zaključku svojega pozdravnega nagovora spomnil Italijanov, ki živijo v Ameriki in ki predstavljajo zelo močno skupnost, tako ekonomsko kot politično. Kot smo omenili, je Carter zapel svojemu gostu pravi slavospev: o njem je dejal, da je «eden najbolj izkušenih in spretnih državnikov sveta» ter naštel številne funkcije, ki jih Andreotti opravlja v zadnjih tridesetih letih. Ob tem je ugotovil, ana, ki jih je bilo mogoče pre- """■■4HIIIII,Ul,H|,„|,mn,,mini,tHMH,1'Jitm,14,1,IHMIMIIMMIM,H,|M,,li|ll4„ii,|l|l||* pred zasedanjem vsedržavnega sveta kd Rovarjenje desnice kd Rrotiprogramskemu SPORAZUMU IN VLADI hcialisti se pripravljajo na izredni kongres stranke — za demokristjanskega mite tra ?'a industrijo > Donat Cattina . ‘danes bolj važno, da krščanska biokraci ja daje večjo j, —->414-1 ju udje v42Uju vredrioat 4 'Nikinim vprašanjem, kot pa vpra-Vj| lern, vlade». To je minister izja-ko včeraj na seji pokrajinskega od-I 'a krščanske demokracije v Mi-vflU' Dejal je tudi, da »Andreottije-vlada» ne predstavlja več «do-pj6®9 Aasla*, potem ko je bil pod-■an programski sporazum s ko-ji n'sb. Njegovo stališče je na se-Sin'i V Podprl tudi minister za polj "ittorino Colombo. Minister Do-tiči ^ a^Cin je v svojem posegu kri-taj \ ocen'i sedanjo politično linijo ^Jaištva krščanske demokracije. jj0_*?'l je, da stranka mirna jasnih spf*>v» in da nedavno dosežen ]0.razum med strankami ustavnega tii;3 Pomaga samo komunistični par-D Pa se «približuje oblasti*. d„ Sadnih časih je začelo v vsej bio tn ^anski desnici vreti. Ni salte Donat Cattin s svojo strujo, ki (le"proluje politični liniji stranki-turt;8 ^ainištva, temveč so z njim vče f.anlan'ievci. V njih imenu je sur8.! napadel Mora in njegova p 'sča poslanec D'Arezzo, ki je ajayil v dvom obstoj in delova-ttei.Andreottijeve vlade v sedanjem 5^j.'onem okViru. Zato je D’Arezzo (j]0,CuJ°č se na Fanfanijeve prc-5ka^°' deia*. da b' morala krščan-čin dern°kracija ponovno iskati ve-koi^- z. malimi strankami, da se ^unistič na partija ponovno potis- u v opozicijo. z.adn-iih dneh se rJ-5. Jci postavljajo na tudi mnogi p - - ---------— stališča .-nk'ne desnice. To ie vzbudilo str, ijjL Andreottijevih prijateljih in taj-y A* 8tranke nroPD i- šn.io Zaccagniniiu precej- tvr zaskrbljenost. Predsednik po-^nske skupine Piccoli, ki je oseb-s&. na strani večine v stranki, ni sva' v stanju nadzorovati vseh i,..™ poslancev, kjer se pojavljajo rnj 'azl'čnejša stališča. Nad mnogi-bje *J°3*anc' ’zel° učinkuje izsiljevala ^Siliče, da je stranka »popusti-žen7mun>st°m in da se približuje klovinskemu kompromisu*. tciVtem okviru so se mnogi doro-žitv' Postavili proti možnosti odlo-»lnk J?senskih upravnih volitev. De-bi]„Krsoanska desnica trdi, da bi ,tea odložitev teh volitev v izključne ,ar’st komunistične partije in da r6v tem krščanska demokracija od kiiip mozn°sti zmage. Ostale stran taj8,. struje, ki podpirajo sedanje Volil'0, P® so prepričane, da bi ie-.1 spopad škodoval težko dose-Pr°firanaskim dogovorom in 8i'amJIVo učinkoval na vladni pro-To stališče je nedavno pod-št* ^udi skupina mladih demokr-vi|inslfih poslancev, ki so se izja-za nz,a Zaccagninijevo politiko in pa ^tiko «dialoga». Kljub vsemu P°litični opazovalci ugotavljajo, ne ,nasprotniki sedanjega tajništva v odkrit spopad na seji by 'davnega sveta stranke, ki se sobieStal v petek ali najkasneje v ši Pripravljajo pa se na ostrej-č^|a Pad z večino jeseni, ko bo za-vlada reševati a,'ja, kj "so bila dogovorjena tedniku «Espressb. izjavil, da bo morala stranka eimprej najti rešitev teh svojih težav. Ta priložnost bo, izredni kongres, ki bo baje proti koncu leta. Craxi je v tej zvez: tudi dejal .da je možnost vrnitve PSI y vlajio samo «teoretična», dokler obstaja nasprotovanje vstopa komunistične partije v večino. CANDIDA CURZ1 V pelek seja vlade RIM — Sporočili so, da bo v petek seja vlade, na kateri bodo razpravljali in odobrili nekaj navadnih upravnih ukrepov. Važnejša seja naj bi bila 4. avgusta, na kateri naj bi vlada določila rok za odobritev ukrepov v okviru programskega sporazuma strank u, stavnega loka. RIM — Sindikalna zveza UIL je včeraj sestavila novo tajništvo, ki je bilo izvoljeno na zadnjem kon gresu. Za glavnega tajnika je bil potrjen Benvenuto, obenem pa so «-stalim 11 izvoljenim tajnikom dodelili odgovornosti za posamezna delovna področja. da je velik razvoj Italije tesno povezan z delovanjem «tega velikega političnega moža*. Potem ko je poudaril važnost italijansko - ameriškega prijateljstva in sodelovanja in važno vlogo Italije v evropski skupnosti in v atlantskem zavezništvu, se je Carter zelo laskavo izrazil tudi glede italijanske vlade, ki da uživa na mednarodnem prizorišču »občudovanje, spoštovanje in zaupanje*. Tudi Carter se je na koncu svojega pozdrava spomnil milijonov Američanov italijanskega porekla, ki da «so prišli iz svoje matične domovi-npe da bi obogatili našo kulturo*. Včerajšnjih pogovorov med Andreottijem in Carterjem so se udeležili med drugimi, za ameriško stran, podpredsednik Mondale, državni sekretar Vanče in predsednikov svetnik za državno varnost Br-žezinski, za italijansko stran pa zunanji minister Forlani. Pogovori so zajeli predvsem mednarodna vprašanja, v prvi vrsti odnose med Vzhodom in Zahodom ter položaj na Bližnjem vzhedu, medtem ko bodo danes na vrsti predvsem dvostranski odnosi. Glede mednarodne pomiritve je Carter dejal, da ni kontradikcije med razvijanjem tega procesa in poudarjanjem človečanskih pravic. Na splošno je šef Bele hiše pozitivno ocenil odnose s Sovjetsko zvezo, kot tudi perspektive za razvoj pomiritve, za kar je najbolj primeren forum beograjska konferenca. O tem je soglašal tudi Andreotti, ki je po novi! priljubljeno tezo o »postopnosti* uresničevanja pomiritve. V zvezi z Bližnjim vzhodom je1 Carter seznanil italijanskega predstavnika z rezultati nedavnega obiska izraelskega premiera Begina v ZDA. Ti rezultati so bili očitno dokaj omejeni, vendar Carter še vedno upa, da bi ženevsko konferenco utesnili obnoviti že jeseni. To bo v’ veliki meri odvisno od izida .skorajšnjega obiska ameriškega držav-n^sa sekretarja Vancea na Bližnjem vzhodu. Andreotti pa je m*d drugim seznanil Carterja s stališči ne samo Italije, ampak tudi evropske deveterice, o kočljivih problemih Bližnjega vzhoda, (tm) Delegacija KPI na obisku v Libiji RIM — Delegacija KPI je odpotovala na obisk v Tripolis na povabilo generalnega ljudskega kongresa Libijske arabske republike. V delegaciji so član vsedržavnega vodstva in tajništva posl. Giancarlo Pajetta, namestnik odgovornega za kulturno sekcijo Giovanni Berlinguer in namestnik odgovornega zunanjepolitične sekcije Antonio Rubbi. ■ AMAN — Jordanski kralj Husein je odpotoval v Teheran na pogovore s perzijskim šahom o položaju na Bližnjem vzhodu in o dvotranskih odnosih med Jordanijo in Iranom. KLJUB NADALJEVANJU PREMIRJA ŠE DALEČ OD REŠITVE SPOR MED MIROM IN TRIPOLISOM Izmenjava čedalje hujših obtožb - Sovjetska zveza se je jasno opredelila za Gedafija Carter, Andreotti, Carterjeva žena in podpredsednik Mondale (z desne proti leve) slikani pred Belo hišo tik pred začetkom italijansko-ameriških pogovorov (Telefoto ANSA-UPI) KAIRO, TRIPOLIS - Zatišje na egiptovsko - libijski meji traja že oseminštirideset ur, kljub temu, da sploh ni prišlo do formalne sklenitve premirja in da je samo Sadat ukazal svojim četam, naj prekinejo sovražnosti, medtem ko Gedafi tega doslej ni storil, vsaj javno ne. Seveda pa ostaja položaj nevarno napet, saj se polemike med Kairom in Tripolisom zaostrujejo, medsebojne obtožbe pa se množijo. • Nadaljuje se tudi posredovanje nekaterih arabskih voditeljev, v prvi vrsti alžirskega predsednika Bumediena in palestinskega voditelja Arafata, ki sta imela včeraj daljši razgovor, da bi koordinirala napore zu dosego pomiritve. Kot je znano, je namen posredovalne akcije ne samo izposlovati prekinitev sovražnosti, saj je bil ta rezultat očitno dosežen, pač pa tudi postaviti osnovo za poravnavo sporov med obema državama V zadnjih urah so se pojavili v Kairu in v Tripolisu novi posredovalci — med njimi kuvajtski in iraški zu nanji ministri, ki sta mela včeraj pogovore tako s Sadatom — kar pa ni omililo polemik in izmenjave obtožb, predvsem preko Liska Kairski časopisi so nekoliko bolj zmerni, vsaj v obliki izražanja, ter med drugim poudarjajo, da Egipt ne nasprotuje libijskemu ljudstvu, pač pa se bori le proti Gedafiju in njegovemu režimu. Egiptovski tisk zahteva tudi prekinitev rovarjenja proti egiptovski notranji ureditvi. prenehanje sabotažnih in vohunskih akcij. Sam Sadat naj bi preko že omenjenih posredovalcev zahteval od Libije, naj umakne e-lektronske naprave sovjetske izde-vale na meji z Egiptom, češ da služijo samo v vohunske namene. Ves libijski tisk pa objavlja na prvih straneh fotografije orožja izraelske izdelave, ki naj bi ga med nedavnimi vojaškimi operacijami zaplenili Egipčanom. Zaključek je logičen: Sadat je agent Američanov. ki s pomočjo sionistov ruši a-rabsko enotnost. »Predsednik Sadat — je na primer izjavil libijski zunanji minister Triki, ki bu danes odšel na uradni obisk v Francijo — je z akcijo proti Libij hotel dokazati Američanom, da bi lahko bil njihov najboljši agent v Afriki.* Po drugi strani pa tudi v Libiji poudarjajo, da je egiptovsko ljudstvo prijateljsko in da ga je seda- V SENATU RAZPRAVA O ZAKONU O PRAVIČNI STANARINI Levica ne bo sprejela demokristjanskega predloga o povišanju nepremičninske rente Po spremembi vladnega zakonskega osnutka v senatnih komisijah, ki jo je vsilila KI), mora sedaj vlada dali svoje prolipredloge - Protestna stavka gradbincev nja vodilna garnitura v Kairu v bistvu izdala. Končno pa beležimo tudi prvo sovjetsko reakcijo na libijsko e-giptovski spor. Gre za izjavo nekega «odbora za afro azijsko solidar-nost», ki .je uradni organ in ki torej izraža mnenje moskovskega vodstva. Odbor meče vso krivdo na Egipčane, ki da «so prevzeli težko odgovornost pred arabskim narodom*. Izjava med dnagim govori o »egiptovskih vojaških akcijah proti Libiji* ter omenja, da so te akcije povzročile veliko žrtev med civilnim prebivalstvom. Odbor poziva Egipt, naj napravi konec tem akcijam, ki da koristijo le »imperializmu, sionizmu in arabski reakciji*. (tm) RIM — V senatu so danes začeli z razpravo o zakonu o pravični stanarini, se ' pravi o besedili! zakona. ki so ga odobrili demokristjani. republikanci in misovci v pristojnih senatnih komisijah in ki je bistveno različno od besedila, ki ga je sestavila vlada. Zakon o pravični stanarini bi moral nadomestiti dosedanjo zakonodajo o stanarinah, ki je stara že več kot 30 let in ki se je dejansko izvajala zgolj s tako imenovano »zamrznitvijo stanarin*, kar je povzročilo na tako važnem gospodarskem in socialnem področju veliko zmedo. Popravki, ki so jih demokristjani, republikanci in misovci vnesli izvirnemu besedilu zakona vlade, so povzročili velik od por pri levih strankah, zlasti pn pri sindikatih, če bodo ti popravki obveljali tudi v avli senata in nato v zbornici, se bodo stanarine zelo povišale in bo zakon v izključno korist hišnih lastnikov. Največji spor ie nastal okrog tako imenovane »nepremičninske rente*, ki jo je vlada določila na 3 od sto, KD, PRI in MSI pa so jo povišale na 5 od sto. Stavka v Milanu zaradi nevarnosti zapore obratov «Motta-Alemagna» vPl8 Andreottij pa ' Sa'ija, ki so bila dogovorjena in s esl;a'nkih strank ustavnega loka ra^° Postala del programskega rpo- z uru?a sl.-anka, petnimi ki se sedaj bojuje - notranjimi težavami je tajnik Craxi je v intervjuju Delavci obratov podjetja Unidal na milanskili ulicah med včerajšnjo sta vko (Telefoto ANSA) MILAN, — Med včerajšnjo 4-umo stavko delavcev obratov podržavljene ustanove »Unidal*. ki združuje obrate bivših podjetij Motta in Ale-magna, so delavci, priredili v Milanu manifestacije, katerih so sc ude-težili tud: delavci nekaterih drugih strok. Potem ko so' šli v sprevodu po mestnih ulicah, so demonstrirali pred sedežem ustanove in se nato zbrali na shodu, kje,' so jim govorili sindikalni predstavniki. Med tem je bil na. županstvu sestanek deželnih, pokrajinskih in občinskih predstavnikov ter predstavnikov KPI, KD, PSI, PRI in DP in sindikatov. Po razp-a ' o položaju v podjetjih, ki jim grozi zapora, so sporočili, da predstavniki krajevnih ustanov, političnih strank in sindikatov obsojajo enostranske sklepe, ki hudo škodujejo vsej živilski industriji, ki je zelo važna, ne samo glede števila zaposlenih, temveč tudi glede načrtov o uskladitvi kmetijstva s predelovalno industrijo. Na »sestanku so obsodili odgovorne voditelie IRI in pristojnega ministrstva, da so ustvarili .nevzdržno sta- nje v ustanovi, ki zaposluje 8600 delavcev. Zaradi tega, bo milanski žu pan v imenu vseh političnih, upravnih in sindikalnih organizacij zahteval takojšnje srečanje z ministrom za državne udeležbe. Ministru bodo povedali, da Milan odločno nasprotuje zmanjšanju delovanja podjetij živilske industrije in zahtevam, da se vlada obveže, da bo sestavila nov načrt za preusmeritev in okrepitev celotne živlske industrije, da se prepreči nevarnost zapore industrijskih obratov Motta - Alemagna. (ali -j Ob zaključku včerajšnje seje so sporočili, da se bo senat danes se stal najprej popoldne, nato pa bo nadaljeval sejo v nočnih urah. Senatorji hočejo zaključiti splošno razpravo o tem zakonu pred koncem tedna, ker so baje že sklenili, da bodo imeli v petek zadnjo sejo nakar se bodo v soboto začele poletne počitnice, ki naj bi trajale do polovice septembra. Že današnji prvi posegi so po kaz,ali, da ni prišlo med dvema taboroma do sporazuma. Demokristjani so vztrajali na svojih dosedanjih stališčih, da je treba dati hišnim lastnikom «snodbudno rento*, da bodo lahko «ljudje še naprej vlagali denar v hišne gradnje*, komunisti in socialisti pa so poudarili, da je 3-odstotna nepremičninska renta dovolj in da mora sedaj vlada, ki jo je krščanska demokracija spravila v manjšino, povedati svoje mnenje in dati svoje protipred-loge glede spremenjenega besedila svojega zakona v senatnih komisijah. Ves dan so se v senatu predstavniki senatnih skupin in strokovnjaki strank ustavnega loka posvetovali, da bi našli možnost dogovora glede sestave dokončnega besedila zakona o pravični stanarini. Poleg tega so bili danes sestanki izvršnih odborov nekaterih senatnili skupin. Komunisti so ugotovili in obžalovali, da se nekatere politične skupine premalo zavzemajo za izglasovanje dobrega zakona in ne upoštevajo važnosti tega zakona na gospodarskem in socialnem področju. Zato so komunistični senatorji sporočili, da odločno nasprotujejo povišanju nepremičninske rente na več kot 3 od sto. To povišanje, ki ga je predlagala vlada, je bilo dejansko ■ dogovorjeno med političnimi strankami ustavnega loka in bi vsaka višja o-bremenitev hudo prizadela delavske družine in celotno gospodarstvo. Demokristjanski senatorji pa so sklenili, da prepustijo posvetovalne pogovore z ostalimi strankami namestniku tajnika KD Galloniju. ministru za javna dela Gullottiju in pravosodnemu ministru Bonifaciu. Včeraj dopoldne pa so se sestali predstavniki senatnih skupin PSI, KPI in neodvisne levice. Pogovori med strankami in senatnimi skupinami so se nadaljevali tudi v popoldanskih in večernih urah. Precejšnjo pozornost je vzudila vest, da vlada pripravlja nove podatke o posledicah tega zakona na višino stanarin. Predsednik demokrščanskih senatorjev je nato izjavil, da se bo njegova skupina držala vladnih podatkov in izrazil prepričanje, da bodo odpravili vse dvome, ki so »v zadnjih dneh nastali glede spremembe izvirnega vladnega zakonskega besedila*. Naj še omenimo, da je načelnik j komunistične senatne skupine Per-na izjavi, da v teku današnjega dne I ni prišlo do nobenega sporazuma in da tudi komunisti sedaj čakajo, da bo vlada povedala, kaj o tem misli. Podobno izjavo je dal tudi predsednik socialističnih senatorjev Cipellini, ki je med drugim poudaril, da je bila vlada (»stavljena v manjšino in da mora sedaj pove- dati, kako se bo izvlekla iz te za-'Cate. Dodal je. da socialisti ne bo do sprejeli demokrščanskega načr ta. da se poviša nepremičninska renta od 3 na 5 od sto. Socialisti bodo proučili in ocenili nove vladne pred loge. V zvezi z začetkom razprave v se natu o zakonu o pravični stanarini bo danes več kot milijon delavcev gradbene industrije stavkalo štiri ure. Stavko je napovedala vsedržavna sindikalna federacija gradbenih delavcev v znak protesta proti de mokristjanom, ki so v senatnih komisijah spremenili vladni zakonski osnutek tako, da dejansko ne bo mogoče graditi ljudskih stanovanj, če bodo demokristjanska stališča prodrla. Gradbeni delavci stavkajo tudi proti sklepom gradbenikov, ki so sklenili, da ne bodo pristali na obnovitev pokrajinskih dopolnilnih delovnih pogodb za zidarje. Med današnjo stavko bodo priredili skupščine na delovnih mestih, v Rimu pa bo sindikalni shod, na katerem bo govoril tajnik sindikalne federacije gradbincev, (sl) Na Jugu vedno vet* brezposelnih RIM — Razlika med gospodarskim razvojem na Jugu in ostalimi italijanskimi predeli (srednja in severna Italija) se stalno veča na škodo južnih dežel. Ugotovili so, da je na Jugu vedno več brezposelnih in vedno večje število delavcev v dopolnilni blagajni. V maju je bilo v vsej Italiji vpisanih v uradih za delo milijon 282.181 delavcev, ki so i-skali zaposlitve, ali 11,4 odst. več kot maja leta 1976. Toda v južnih deželah je bilo kar 769.863 oseb, ki so iskale zaposlitev, medtem, ko jih je bilo v srednji in severni Italiji 512.318. Ugotovili so tudi, da se je število brezposelnih v srednji in severni Italiji zmanjšalo, v južni Ita-l ji pa povišalo. Podobno razmerje je bilo tudi pri delavcih, ki so bili v dopolnilni blagajni. lllllllltlllllllllllllllllltllllllltlllllllllllllllllimillllMIMtIIIIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlinilHIIMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII PREDLOGI NEBLOKOVSKIH DRŽAV ZA JESENSKO ZBOROVANJE V BEOGRADU Omogočiti bo treba temeljito razpravo o izvajanju helsinške listine (Od našega dopisnika) BEOGRAD — Devet evropskih ne-blokovskih držav je včeraj na beograjskem sestanku ponudilo nove možnosti za sporazumevanje vseh u-deležencev o štirih preostalih spornih vprašanjih. Za to pobudo so se nevtralne in neuvrščene države, ki sodelujejo na beograjskih dogovorih za jesensko zborovanje, sporazumele na dveh svojih včerajšnjih posvetovalnih sestankih, ko so preučile doslej opravljeno delo in pripombe drugih delegacij. Zastopnika Švice in Švedske, ki sta o tem obvestila u-deležence na današnji 42. plenarni seji, sta podčrtala, da so te pobude neblokovskih držav v duhu njihovega prvotnega predloga o dnevnem redu in načinu dela jesenskega sestanka. Najnovejši poskus evropske neblo-kovske deveterice, da bi našli rešitve, sprejemljive za vse, je pri drugih delegacijah naletel na zanimanje. Več delegacij je prosilo za podrobna pojasnila o najnovejših dopolnitvah, o katerih se obeta razgibana razprava. Nova pobuda, kot poudarjajo njeni avtorji, prav tako kot trije prejšnji predlogi ne pomeni niti popuščanja predlagateljem drugih dokumentov niti odstopanja od lastnih idej, ki so jih prikazali že doslej. Ne glede na najnovejše dopolnitve predlogov devetih neblokovskih držav Ev rope pa je jasno, da bo še naprej — oziroma do konca sedanjega pri- pravljalnega sestank v Beogradu — največ razprave o tem, kako naj udeleženci glavnega sestanka jeseni pregledajo dosedanje izvajanje helsinške listine in določijo nove naloge na tem področju in koliko časa naj jesensko zasedanje traja. Ne-blokovske države v svojih predlogih za jesensko delo poudarjajo, da mora izmenjava mnenj na glavnem beograjskem sestanku pokriti v ena ki meri celotno strukturo sklepne listine iz Helsinkov, torej njeno u-resničevanje na vseh področjih. Dri tem je treba upoštevati tudi tiste naloge, ki naj zagotovijo nadaljnji razvoj sodelovanja in varnosti v Evropi. Iz takšnega stališča devetih evropskih neuvrščenih in nevtralnih držav izhaja tudi predlog, da mora biti jeseni na volj- udeležencem za dostao število plenarnih sej to sej komisij, da bi lahko temeljito razpravljali o obeh plateh helsinške listine (o dosedanjem izvajanju in prihodnjih nalogah). VLADO BARABAŠ Žarkovic pri Tilu BEOGRAD - Predsednik Tito jc včeraj na Brionih sprejel člana predsedstva SFRJ Vidoja Žarkoviča, ki bo kot Titov osebni odposlanec vodit jugoslovansko državno delegacijo na obisku v Tanzaniji in Zambiji v času od 30. julija do 9. avgusta. Oktobra plačevanje davčnega predujma odvisnih in neodvisnih delavcev RIM — Finančni minister Pandol-fi je včeraj v komisiji za zaklad in finance senata govoril o samo-obdavčitvi v oktobru. Minister je pojasnil, da davčni zavezanci bodo to lahko opravili v kateri koli banki. Kot je znano, morajo davčni zavezanci plačati 75 odst. od davka, ki so ga plačali za dohodke v letu 1976, in sicer na račun dohodkov v letošnjem letu. Do sedaj se je govorilo, da bodo morali izpolniti to davčno dolžnost samo avtonomni delavci, se pravi delavci, ki niso v odvisnem delovnem razmerju. Minister pa je pojasnil, da se bodo morali oktobra samoobdavčiti vsi davkoplačevalci, ki so v juniju ali juliju plačali več kot. 40 tisoč’ lir davka. To pomeni, da bodo morali plačati 75 odst. plačanega davka za lanske dohodke tudi odvisni delavci, ki imajo poleg dohodka od dela še druge dohodke, ki so bili obdavčeni t. davčno prijavo preteklega junija ali julija. Minister je pri tem pojasnil, da vlada ni mogla ločiti neodvisnih od odvisnih delavcev pri plačevanju »davčnega predujma*. PARTZ — Tukaj so sporočili, da se bodo jutri sestali v Parizu namestniki finančnih ministrov in predstavniki osrednjih bank skupine desetih največjih industrializiranih držav na svetu. Gre za pripravljalni sestanek za zasedanje finančnih ministrov Mednarodnega denarnega sklada, na katerem bodo razpravljali o novem skladu za posojila. 6. avgusta pa se bodo v Parizu sestali finančni minister držav, ki so v stanju, da lahko prispevajo svoj delež v novi sklad. Novi ameriški predstavnik v Pekingu PEKING — Sinoči je dopotoval v Peking novi šef ameriškega povezovalnega urada na Kitajskem Leonard VVoodcock. Ob prihodu je izjavil, da namerava predsednik Carter stopiti na pot popolne normalizacije odnosov med obema državama. Upam — je dodal VVoodcock — da bo obisk, ki ga bo državni sekretar Cyrus Vanče opravil prihodnji mesec v Pekingu, pomenil važen korak v tej smeri. Ameriški obrambni minister v Tokiu TOKIO — Ameriški obrambni rr nister Harold Brovvn je po obisku Južni Koreji, kjer se je s tamkaj njimi voditelji pogovarjal o namerav, nem umiku ameriških kopenskih si prispel v Tokio na kratek obisk. Pr gram obiska predvideva politične ra govore z jai>onskim ministrskim pr e sednikom Takeom Fukudo in drugin predstavniki tokijske vlade. Trgovinska izmenjava med SZ in Kitajsko krepko napreduje. MOSKVA — Kljub nespravljiv mu ideološkemu in političnemu spi ru trgovinska izmenjava med So jetsko zvezo in LR Kitajsko uez: držno narašča. Kot poroča čas. pisna agencija Ekotass so v pre An jih dneh podpisali v Moskvi nc trgovinski sporazum med državi ma, ki predvideva znaten razmr izmenjav. Vrednost trgovinske m njave je lani znašala 314. 4 miliji nov rubljev, kar je za 50 odstotke več kot predlanskim, ko ji vrei nost prometa dosegla 200 milijone rubljev. Sovjetska zveza je lai izvozila na Kitajsko za 179 miliji nov rubljev bla^a, uvozila pa i 134,6 milijonov rubljev. PODATKI IN UGOTOVITVE PO KONCU ŠOLSKEGA LETA Skrajni čas je že, da pristojne oblasti rešijo problem slovenske strokovne šole Resen znak učni uspehi - Izidi zrelostnih izpitov na vseh višjih srednjih šolah Šolski prostori na razpolago za razne pobude * Opozorilo občinskim upravam Kot smo že poročali, se bo šolsko leto 1977-78 začelo 20. septembra, to je deset dni prej kot doslej, zaključilo pa se bo med 10. in 30. junijem. Po novem zakonu, ki ga je pred kratkim odobril parlament, bo moralo biti med šolskim letom najmanj 215 dni pouka, ne bo pa več popravnih izpitov v o-snovnih in srednjih šokih. Novi za kon tudi daje možnost da se šol ska poslopja in šolske naprave lahko uporabljajo, izven šolskega pouka, za dejavnosti, ki naj realizirajo vlogo šole kot središče pobud za kulturni, socialni in družbeni napredek. Na te nove možnosti opozarjamo noše šolnike," kulturne in prosvetne delavce, organizacije in ustanove ter občinske uprave. Javnim upraviteljem pa priporočamo, naj pravočasno no skrbi io, da bodo šolski prostori na red že ob začetku novega šolske ga leta. Pred nekaj dnevi so se zaključili na slovenskih šolah uspo-sobljenostni in zrelostni izpiti. Izide smo sproti objavljali, vsekakor pa bo koristen splošen statistični pregled. IZIDI ZAKLJUČNIH IZPITOV NA SREDNJIH ŠOLAH Sv. Ivan - Katinara izdelali 38 padli Sv. Jakob 3' 1 priv. Rojan 13 — Nabrežina 36 — Prosek - Križ 32 — Opčine 48 — Dolina 35 — Skupno 225 1 USPOSOBLJENOSTI IZPITI izdel. padli noor. Ind. obrtn. šola Tečaj za otroške vrtnarice izpiti 3 - Skupno ZRELOSTNI IZPITI Učiteljišče izdelali 38 padli 8 Trg. tehnični zavod 40 4 Znanstveni licej 26 2 Klasični licej 22 — Skupno 126 14 torej opravilo od teh 14 iz Veliko maturo je skupno 126 dijakov, Gorice (4 na učiteljišču, 10 na kla sičnem liceju). Padlo pa jih je 14, in sicer največ na učiteljišču. Da nekaj ni v redu na industrij ski šoli. nam kažejo tudi naslednji podatki o popravnih izpitih. Zakaj? To vprašanje terja odgovor in resne ukrepe. V našem listu smo večkrat opazarjali na problem te šole. ki smo jo pred leti dobili na podlagi recipročnosti, pa še vedno ni samostojna, nima svojega ravnateljstva (spada k itali janski šoli «Galvani»), nima ori mernih prostorov in pripomočkov, ki so za take vrste šol nujno potrebni. Zdi se, kot da bi bilo zakleto, kot da bi bila ta šola nekaterim trn v peti, nekakšen nepridiprav. Podatki pa kažejo, da se v to šolo vpiše vedno več naše mladine, ki se hoče strokovno u-sposobiti za svoj poklic. Pomanjkljivosti, ki smo jih na- vedli in na katere so prizadeti di jaki opozorili javnost, zaman, z zasedbo šole pred dvema letoma, vplivajo na učne uspehe in spravljajo v nevarnost šolo. Zato resno opozarjamo pristojne oblasti, zlasti tržaško občino, šolsko skrbništvo in deželno višje šolsko skrbništvo, naj napravijo svojo dolžnost, da bo slovenska industrijska obrtniška šola postala samostojna in dobila primerne prostore ter ustrezne pripomočke. Sindikati, stranke, organizacije in u-stanove, ki jim .je pri srcu bodočnost naše mladine, pa naj se zea nejo in pritiskajo na vseh forumih v Trstu in v Rimu. Danes popoldne 4-urna Slavka delavcev gradbenega sektorja V sklopu vsedržavne stavke gradbenih delavcev, ki jo je oklicala sindikalna federacija CGIL, CISL in UIL, bodo danes tudi v naši pokrajini stavkali delavci gradbenega sektorja. S stavko hočejo protestirati proti nekaterim določbam, ki jih predvideva zakon o pravičnih stanarinah in v prvi vrsti proti znižanju plač. V Trstu bodo začeli stavkati opoldne, ob 16. uri pa bo v konferenčni dvorani trgovinske zbornice tiskovna konferenca, katere se bodo udeležili sindikati in predstavniki krajevnih političnih sil. Odšli so v kolonijo v Zgornje Gorje iliiiiiiiiiimtanHiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiliiMiilniMiiiimiiiinainiuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiivfiiiilllMiMlilui Po včerajšnjem srečanju predstavništev strank Soglasje o programskem sporazumu še ni popolno Predmet nadaljnje razprave ostaja vprašanje strukture deželnega tajništva za probleme obnove dežele ORODNI MEHANIKI izdelali popr. izpiti I. razred 3 4 II. razred 2 4 padli 3 MONTERJI IN POPRAVLJAVCI RTV I. razred 5 4 H. razred 4 5 KEMIJSKI ANALITIKI I. razred 2 5 8 V prvih in drugih razredih na tej šoli je torej uspešno zaključilo šolsko leto 16 dijakov, popravne izpite ima 22 dijakov, 12 pa j, jih je padlo. Takih izidov nismo v dol gih letih opazili še na nobeni naši šoli. Tudi včerajšnja pogajanja med predstavniki sedmih strank ustavnega loka še niso prinesla dokončnega odgovora o usadih osnutka programskega sporazuma, ki je bil okvirno dosežen že prejšnji četrtek. Razpravam v okviru vodstev posameznih strank .je včeraj sledila razprava na sedežu deželnega sveta v Trstu mečHpredstavništvi vseh sedmih strank. Čeprav so stranka dokument, ki obsega desef strani in katerega besedilo še ni znano javnosti, okvirno pozitivno ocenile in je bilo o raznih njegovih točkah doseženo soglasno, ostajajo še ved no nasprotja glede nekaterih delov sporazuma Predmet razprave, ki se dejansko, kot rečeno, še ni zaključila, so predvsem vprašanje strukture deželnega tajništva za probleme obnove po potresu prizadetih krajev ter vprašanje nredsed-ništev posebnih komisij deželnega sveta za probleme obnove in preporoda dežele ter za uresničevanje osimskega sporazuma. Prvotno pričakovanje, da bi osnutek programskega sporazuma prešel v razpravo deželnega sveta že na jutri išnji seji, se je zaradi tega dejansko izjalovilo in bodo sedaj potrebna dodatna pogajanja. Predstavništva strank, ki so se včeraj sestala za določitev dokončnega osnutka sporazuma, so vodili Coloni in Biasutti za KD, Cuffaro in Colli za KPI, Renzulli in Zanfa-gnini za PSI, Lonza za PSDI, Barnaba in Bertoli za PRI. Trauner za PTJ in Drago Štok i za Slovensko skupnost. Pomisleke nad nekaterimi točkami sporazuma, ki predvideva, kot znano, ohranitev sedanje tro- 27. JULIJA 1927 Na današnji dan so pred petdesetimi leti fašisti razpustili PODPORNO DRUŠTVO ((DIJAŠKA MATICA* V TRSTU! •MiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMMiimiiiiiiiiiiiimiit VČERAJ V KOPRU GANLJIVO SLOVO OD DR. STANKA KOVAČIČA barvne uprave, obenem pa tudi pomembne decentralizacijske posege z valorizacijo gorskih skupnosti in drugih organov, so v prvi vrsti izrekli socialisti, kar .je izšlo tudi s predvčerajšnje seje deželnega odbora te stranke. V tiskovnem poročilu, ki ga je PSI op tem izdala, je namreč med drugim rečeno, da socialisti poudafr.jajo svojo avtonomijo v sedanjem političnem okviru, ki je po njihovem mnenju neustrezen, da bi lahko bil kos sedanjemu kritičnemu položaju Kljub temu, da ohranja nekatere politične pridržke, smatra socialistična stranka za potrebno, je nadalje rečeno v poročilu, da se čimprei prične s stvarnim procesom obnove in preporoda naše dežele v občo korist vsega prebivalstva. V zgodnjih jutranjih urah je v ponedeljek odpotovalo z vlakom v Zgornje Gorje pri Bledu 100 otrok iz Trsta in Gorice. V organizaciji komisije za doraščajočo mladino pri SKGZ bodo naši malčki preživeli v tem lepem gorenjskem kraju petnajst dni. Takoj ko so prispeli, so se mladi počitničarji, kljub temu, da so morali že - zelo zgodaj zdoma, takoj znašli, si organizirali skupine in se pod budnim nadzorstvom osmih vzgojiteljev in rekreacijske organizatorke, ki bo skrbela za koordinacijo prostega časa, razporedili po sobah in skupinah. Že koj prvi dan so najmlajši, po obilnem kosilu in krajšem počitku, šli v naravo in si ogledali pokrajino okrog Gori j, navdušeni nad lepim okoljem, ki jih obdaja, saj imajo na razpolago poleg raznih razvedrilnih naprav tudi velik bazen za kopanie. R. Pečar Poletje, turisti, vreme pa tako. ‘JBH ~ g Rada bi se sončila in . m*?.. J Slabo vreme je včeraj zajelo vso deželo, tako da je temperatura naglo padla. V nekaterih gorskih predelih je celo zapadel sneg, kopališča so se povsod izpraznila in mnogi turisti so ostali kar v svojih počitniških sobah. Medtem ko v okolici Trsta močno deževje ni povzročilo večje škode, so bile v samem središču mesta težkoče. Ponekod je voda preplavila kleti, nekatere ulice pa so se v prvih dopoldanskih urah za nekaj časa spremenile v potoke. Po jutranjem neurju je okrog poldan zasijalo sonce in opogumilo predvsem nemške in francoske turiste, ki so se ustavili v Barkovljah, da bi se sončili. Kmalu pa so bili razočara ni, saj so se na nebu spet. zgrnili temni oblaki, iz njih se je ulil dež in v par urah so izmerili kar dvajset milimetrov padavin. Mnogi so bili na val slabega vremena nepripravljeni in jih je dež po mestnih ulicah dodobra namočil, povrh pa so še močni sunki vetra u-stvarili pravo jesensko klimo. Včeraj so zabeležili tudi močne zastoje na mejnih prehodih, saj so se iz Istre vile dolge kolone inozemskih turistov, ki jim je naša dežela ob povratku domov predvsem tranzitnega pomena. Jugoslovanski, nemški, francoski, belgijski in drugi turisti so kar preplavili mesto in ustvarili velike zastoje v prometu, tako da so imeli mestni redarji polne roke dela. Na srečo je okrog pete ure neurje ponehalo in spet je zasijalo sonce. Meščani in turisti so se zgrnili na ulice, nekateri so si ogledali mestne zanimivosti, drugi pa nakupovali spominčke. Za danes napovedujejo vremeno- Gledališča LESTI V AL OPERETE ROSSEH1 Jutri, 28. julija, bo ob 21. ponovitev Strausove operete gno di un valzer». Dirigent Hans Wal' ter Kampfel. V glavnih vlogah bo* nastopili Edith Martelli, Carlo B’nl' Elena Zilio, Lino Savorani, Laur* Zanini, Riccardo Peroni, Dario Zeria• Lucio Rolli, Claudio Giombi, M8®* Loredan in Gianfranco Saletta. Vstopnice so na razpolago pri osrfl nji blagajni, Pasaža Protti (tel. 36372) Kino MIRAMARSKl PARK: «Luči in zvok'1 kopala, pa jo je pregnal dež. Bo danes lepše? slovci še nestalno vreme, ki v prihodnjih urah izboljšalo. PD France Prešeren iz Bo-Ijunca čestita Liviu in Ester Sancin ob rojstvu prvorojenke MONIKE Mali Moniki pa želijo obilo sreče v življenju. PD Kraški dom iz Repenta-bra iskreno čestita ALDOTU in IVANU ŠKABARJU ob uspešno opravljeni maturi. Turisti so prišli v mesto po nakupe. Nekateri so odšli, drugi čakajo, da bo spet sijalo sonce •IIIIIIIIIIIIIIIIMlIllIllllllllllllllllllllllllllllllllllMlllllllllllllllllllllllllllllinilllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIlMHVIIIlUllillllllllllllllllllllllMItlllllllllllllllllUIIIIIIIIIII NA TRŽAŠKEM KAZENSKEM SODIŠČU Danes proces proti obtožencem posilstva 47-letne Tržačanke Pred istim sodnim zborom se bo moral zagovarjati tudi 29-letni Giuseppe Clocchiatti, ki je obtožen, da je zagnal molotovko pred sedež neofašistične organizacije Ob udeležbi številne množice prebivalstva in družbenopolitičnih delavcev obalno kraške regije in sosednega tržaškega podorčja so včeraj na koprskem pokopališču položili v grob posmrtne ostanke pionirja obnove in gospodarskega razvoja Slovenske Istre in slovenskega gospodarstva v Trstu dr. Stanka Kovačiča. Na stotine občanov Kopra in drugih krajev se je že v opoldanskih urah poklonilo spominu pokojnika, ko so krsto s posmrtnimi ostanki prenesli v avlo koprskega gledališča. Na pogrebni svečanosti je prvi govoril član sveta federacije dr. Aleš Bebler. Globoko pretresen je dejal, da se poslavja v imenu prijateljev, sosedov in soborcev. Orisal je predvojno in medvojno pot pokojnika, s katerim sta se mnogokrat srečavala in sodelovala, to je pot zavednega tržaškega Slovenca, ki ni nikoli priznal kapitulacije. Dr. Bebler je v nadaljevanju obširno govoril tudi o Kovačičevi poti po osvoboditvi, ko je neumorno delal pri obnovi domovine kot kemik, biolog, agronom in gospodarstvenik, najprej v Trstu, potem pa na slovenski obali. Postavil je temelje zadružništva m gospodarstva nasploh ter začrtal vizijo razvoja, katerega sadove uživamo danes. V svojem dolgoletnem delovanju si je pridobil širok krog prijateljev od strokovnjakov do prepostili ljudi, saj je zmeraj združeval ljubezen do zemlje in do človeka. Ne smemo pa iti mimo se ene značilne poteze Stankovega značaja, je zaključil dr. Bebler, to je njegovo spoštovanje sosednega naroda, katerega kulturo in dosežke je visoko cenil in se vseskozi zavzemal za sodelovanje z naprednimi ljudmi onstran meje. Zatem je govoril v imenu zveze Inženirjev in tehnikov Slovenije ter agronomskih in hortikulturnih organizacij prof. Franc Adamič. Poudaril je predvsem zasluge pokajnika kot stro- kovnjaka in organizatorja, ki je vnesel vrsto novih metod v svoje delo in se zlasti poglobil v tisti del agronomije. ki je povezana z morjem, številni objekti, ki so danes na obali, od vinske kleti, hladilnice, mlekarne, pa vse do koprskega pristanišča, so bili njegova zamisel. Verjetno smo njegovo delo vse premalo cenili, vključno z njegovim prispevkom k strokovni literaturi, je poudaril prof. Adamič, in prav bi bilo, da ga v celoti še enkrat zberemo in ponovno evrednotimo. V imenu tržaških Slovencev se je od pokojnika poslovil predsednik SKGZ Boris Race. Dejal je med drugim, da je bila vrnitev dr. Kovačiča v rodni Trst po prisilni dolgoletni odsotnosti .velik praznik, kakor je bil praznik vseh, ki so se borili proti fašizmu in nacizmu, ker je prav osvoboditev tega mesta bilo zadnje veliko vojaško-politično dejanje narodnoosvobodilnega in revolucionarnega gibanja pri nas. Njegovi napori in zamisli o obnovi slovenskega gospodarstva rHfoJVstu se žal niso mogle ureničiti v takšni meri, kot si je zamišljal in za katere smo bili prepričani, da se bodo uresničile. Danes po 30 letih, v novem vzdušju, ki bi moralo zavladati — je dejal Boris Race — bi se morale njegove zamisli hitreje uresničevati. Tržaški Slovenci in njihove napredne organizacije bodo na dr. Kovačiča ohranile spoštljiv in hvaležen spomin. Ob odprtem grobu sta nato govorila še v imenu najožjih prijeteljev dr. Fran Juriševič in v imenu krajevne skupnosti Ankaran Anton Mezek. Oba sta poudarila predvsem človeški lik dr, Kovačiča, ki se je do zadnjega dne življenja razdajal, sodeloval v številnih organizacijan in kljub visoki starosti zmeraj našel prijeteljsko besedo za kmeta ali /a delavca, ki sta ga prosila za nasvet. L. Omladič Na tržaškem kazenskem sodišču bo danes vrsta zanimivih in pomembnih razprav. Pred sodnim zborom se bodo morali trije mladi Tržačani zagovarjati zaradi posilstva, sodili bodo mladeniču, ki je obtožen, da je zagnal molotovko proti sedežu neofašistične organizacije Fronte della Gioventu, na dnevnem redu pa je tudi nekaj procesov po hitrem postopku. Izredno zanimanje vzbuja predvsem proces proti 20-letnim Alfredu Rustii, Riccardu Zudiniju in Robertu Ziodatu, ki se bodo morali zagovarjati zaradi posilstva, opolzkih dejani in rona. V soboto, 5. februarja 1977 so na Sprehajališču sv. Andreja okoli 22.30 trije mladeniči surovo napadli 47-letno Liliapo Gomiscek, ki se je vračala z obiska pri prijateljici domov. Sledili so ji trije mladeniči, ki so jo napadli in jo zvlekli med grmičevje ob cesti. Zamašili so ji u-sta, ji sneli prstan, uro in verižico. Z verižico so jo nekajkrat udarili po obrazu, nato pa so jo hoteli posiliti. Ženska se je krčevito branila, a je končno morala kloniti udarcem mladih nasilnežev, ki so jo pretepli in jo celo obgrizli po prsih. Po napadu so se mladeniči oddaljili, ženska pa je nezavestna obležala na tleh. Osvestila se je šele precej časa kasneje in se zatekla k nekemu znancu odkoder je šele naslednjega popoldneva poklicala reševalce Rdečega križa. Sprejeli so jo v bolnišnico, kjer se je morala zdraviti precej časa in še sedaj ni povsem okrevala. Tri mesece kasneje so agenti letečega oddel' , tržaške.kvesture aretirali tri dvajsetletne Tržačane: Alfreda Rust:o iz Ul. Ponzianino 1, Roberta Ziodata iz Ul. Marco Polo 53 in Riccarda Zudinija iz Ul. S. Giacomo in monte 10. Na zaslišrnju so baje vsi trije priznali dejanje. Namestnik državn- i pravdnika dr. Coassin je za vse tri mladeniče izdal zaporni nalog in jih obtožil opolzkih dejanj, posilstva, ropa, nasilja in povzročitve telesn. poškodb. Kasneje je na priziv zagovornikov oriziv-no sodišče odredlo izpustitev' Zudinija na začasno svobodo. Na današnjem procesu bo Rustia in Ziodata zagovarjal odv. Padovani, Zudinija pa odv. Sardos - Albertini. Gomi-sekova se je prijavila kot zasebna stranka in zastopali jo bosta odv. Tiziana Benussi iz Trsta in Bianca Guidetti Serra iz Turina. Tržaško feministično gib ,ije je v preteklih dneh opozorilo javnost na ta proces in poz.alo ženske, naj se ? ’no-žično zberejo v dvorani tržaškega kazenskega sodišča. Prav zaradi množ:čne prisotnosti feministk bo verjetno proces proti Rustii, Zudiniju in Ziodatu prvi na današnjem sporedu, to je ob 9. uri. Sodnemu zboru bo predsedoval dr. Gervasi, državni tožilec pa bo dr. Coassin'. V zvezi š tem procesom sta sino- či mladinski komisiji socialistične stranke in mladinske organizacije socialistične stranke izrekli solidarnost Gomisckovi in opozorili, da sodstvo včas;h ravna s posiljenimi ženskami, kot če bi bile sokrive, kot dokazujejo števil.,a ponižujoča zaslišanja na policiji in popolnoma neutemeljena sumničenja. Pred istim sodnim zborom se bo moral danes zagovarjati tudi 29-letni Giuseppe Clocchiatti, ki je obtožen, da je 18. t.m. zagnal molotovko pred sedež neofašistične organizacije Fronte della gioventu. V zvezi s procesom proti Clocchiat-tiju je sindikat CGIL v svojem poročilu opozoril, da so fašisti s stalnimi provokacijami vzpostavili v Trstu nemogoče vzdušje napetosti in da je le enoten odgovor demokratičnega prebivalstva preprečil, da bi se nasilje še stopnjevalo. Tajništvo sindikata opozarja, da ni v zaporu nihče izmed fašistov, ki so vodili pobalinska dejanja. V tem trenutku izredne napetosti so aretirali samo antifašističnega delavca Pina Clocchiatti ja, ki bi lahko postal grešni kozel v vzdušju nemirov in nasilja, ki so ga ustvarili fašisti in ki jih oblasti niso preprečile. Tudi pokrajinsko tajništvo PSI u-gotavlja, da v Trstu nenavadno narašča fašistični terorizem, ter poziva politične organizacije in varnostne sile, naj preprečijo naraščanje napetosti v Trstu z izolacijo in s preganjanjem odgovornih za nasilje. PSI je tudi zaskrbljena, ker oblasti izpuščajo na svobodo fašistične provokatorje ter aretirajo in sodijo tistim, ki jih te provokacije silijo k reagiranju, čeprav z načinom, ki ga ni mogoče vedno odobravati. Tudi skupina tržaških zgodovinarjev in kulturnih delavcev je o-pozorila na nujnost, da se ukrepa proti fašistom in ne šele tedaj, ko sistematične fašistične provokacije izzovejo reakcije. Pismo s podpisali Giovanni Miccoli. Galliano Fogar, Licia Chersovam, Gianpaolo Valdevit, Sergio Zucca in Silvano Benvenuti. Tiskovno poročilo VZFI - ANPI Tržaški pokrajinski odbor partizanskega združenja VZPI-ANPI je v tiskovnem poročilu poudaril nujnost, da se odločno zatre vsaka fašistična provokacija, ki vzbuja vzdušje negotovosti med prebivalstvom. VZ Pl - ANPI zahteva, da oblasti preženejo fašistične provokatorje in da ne sodijo tistim, ki reagirajo na izzivanja fašistov. Zato VZP1 - ANPI izreka svo svojo solidarnost s tistimi, ki se znajdejo na zatožni klopi v teh trenutkih napetosti, ko bi bilo treba soditi fašističnim provokatorjem; te pa izpuščajo na svobodo in jim torej še vedno omogočajo rovarjenje proti demokraciji. Ob spremembah v vrhovih italijanske vojske je predsednik deželnega odbora Comelli poslal čestitke novemu poveljniku generalnega štaba kopenskih sil gen. Rambaldiju. Predsednik Comelli je zaželel, da bi kopenske sile pod novim vodstvom nadaljevale dosedanje sodelovanje v korist naše dežele. Dosedanjemu poveljniku gen. Cucinu pa je Comelli izrazil najglobljo zahvalo za solidarnost in prijateljstvo, ki ga je izkazala vojska pod njegovim poveljstvom v najbolj tragičnih trenutkih za zgodovino naše dežele. »KUGE VESTI NA ZADNJI STRANI PRIMORSKI DNEVNIK razpisuje od 31.8. do 7.9 in od 7.9. do 14.9.1977 DVE POTOVANJI V SOVJETSKO ZVEZO (Moskva — Leningrad — Kijev) CENA POTOVANJA JE 370.000 LIR NA OSEBO. Na vsakem potovanju imamo na razpolago 40 prostorov. Kolikor bo zanimanje večje, obstaja možnost tretjega potovanja, in sicer od 14. do 21.9.77. Podrobnejše informacije in prdgrame daje potovalna agencija «AURORAi v Ul. Cicerone 4, ki sprejema tudi rezervacije, in sicer med 9. in 12. ter 18. in 20. uro. Ol prijavi je treba vplačati 100.000 lir akontacije. Prijave se zaključijo v petek, 29. t.m., oziroma ob oddaji zadnjega razpoložljivega mesta. OBVESTILO GOSTINCEM Slovensko gospodarsko združenje obvešča vse lastnike ali u-pravitelje gostinskih’ obratov, da stopijo s 1. avgustom v veljavo novi urniki, ki jih je z odlokom z dne 14.6.1977 določil kvestor tržaške pokrajine za vse javne lokale. Dekrete v slovenščini in italijanščini, ter umike za tiste, ki se odločijo za neobvezni umik je treba s 1. avgustom izobesiti v lokalih; na razpolago so v uradih združenja, v Ul. Cicerone 8/b. VAŽNO OBVESTILO KZ DVOLASTNIKOM Kmečka zveza opozarja dvolastnike, ki nameravajo sekati drva na jugoslovanskem področju, naj pravočasno predložijo prošnje. V ta namen naj se javijo v pisarni Kmečke zveze Ul. Cicerone 8/B, pritličje v uradnih urah (od 8. do 14., ob četrtkih od 8. do 12. in od 15. do 18. ure). S seboj naj prinesejo dvolastni-ško knjižico ter številke parcel. Poleg osebnih podatkov je namreč treba navesti na prošnjo številko parcele, na kateri nameravajo sekati, katastrsko občino, pod katero parcela spada ter površino parcele in količino drv. Prošnje bomo sprejemali do 30. julija 1977 Tajništvo Kmečke zveze Včeraj-danes Danes, SREDA, 27 julija NATAUJA Sonce vzide ob 5.42 in zatone ob 20.40. — Dolžina dneva 14.58. — Luna vzide ob 17.50 in zatone ob 2.59. Jutri, ČETRTEK, 28. julija ZMAGO Vreme včeraj: Najvišja temperatura 19,6 stopinje, najnižja 14,7, ob 13. uri 17,8 stopinje, zračni tlak 1005,4 mb nestanovitno ustaljen, vlaga 66 odstotna, nebo 4 desetinke pooblačeno, padlo je 25,5 mm dežja, veter severovzhodnik 26 km na uro s posameznimi sunki do 56 km na uro, morje razgibano, temperatura morja 23,4 stopinje. Izleti z «Auroro» Vsako soboto z avtobusom na Krk. Sedemdnevno bivanje in vožnja 82.000 lir. Med 31. julijem In 10. avgustom šestdnevni izleti v Kranjsko goro. Cena 66.000 lir. Od 13. do 15. avgusta z avtobusom v Katoro pri Umagu. Cena 39.000 lir. Informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu AURORA v Ul. Cicerone 4, telefon 60-261. Šolske vesti Ravnateljstvo učiteljišča aAnton Martin Slomšek* vabi vse dijake, ki želijo obiskovati peti letnik (dopolnilni), da se zglasijo v tajništvu šole do 10. avgusta. Tečaj bo deloval pod pogojem, da bo dovolj vpisanih. Izleti VZPI-ANPI z Upčin organizira 31. julija izlet v Benečijo ob odkritju spomenika v Stobljenku pri Klodiču, popoldne pa na tradicionalno sreča nje na Kamenici pri Stari Gori. Vpisovanje v Prosvetnem domu od 17. do 19. ure še danes. Združenje Union prireja v nede ijo, 317., dva izleta in sicer v Moščeničko drago in na Belopeška jezera. Informacije in prijave pri združenju Union v Ul. Valdirivo 30. tel. 64459 vsak dan od 17.30 do 19.30. Predstavi: ob 21.30 «Maximilian c| Mexico an emperoris tragedy» (v ^ gleščini); ob 22.45 «11 sogno imper>a!i di Miramare* (v italijanščini).,?^ voz z motornim čolnom od po®0, Audace do grljanskega portiča-'° 20.20 in 21.50). Po predstavi iz- v ljanskega portiča dva povratka. Ariston Poletni kino ob 21.30 marchesa Von*. Barvni film. Mignon 16.30 «L’urlo -di Chen za anche l'Occidente». Barvni Nazionaie 16.30 «11 colpo grosso “ Marsigliese*. Mark Porell. Prijaj vedan mladini pod 14. letom. vni film. Grattacieio 17.00 «Attenti a quei due_] Lultimo appuntamento!*. Tony ™ tis, Roger Moore. Barvni film- Eenice Zaprto zaradi poletnih “ čitnic. Excclsior Zaprto zaradi poletnih P®" čitnic. . Eden 17.00 «La ragazza dalla di corallo*. Norma Jordan, Gabili le Tinti. Prepovedan mladini P°“ 18. letom. Barvni film. Ritz 17.00 «Caccia O: terrore del * cifico*. Barvni film. Aurora 16.30 «Cuginetta, amore f1"0’’ Prepovedan mladini pod 18. le*-on>' Barvni film. Capitol 16.30 «Carrie - Lo sguardo Satana*. Prepovedan mladini P°° 14. letom. Barvni film. Cristallo Zaprto zaradi poletnih r čitnic. Moderno Ciklus komičnih film0 ' 16.30 «11 primo Fantozzi*. Villaggio. Barvni film. ..j Filodra ni matico 16.00 «Le calde n% di Parigi*. Prepovedan mladini P°" 18. letom. Barvni film. Ideale 16.15 «11 boss*. Henry Sil''• Prepovedan mladini pod 14. let0I£ Impero Zaprto zaradi poletnih počit111 Radio Zaprto zaradi počitnic. . Vittorio Venelo 17.00 «11 sapore del paura*. Mimsy Farmer. PrepoV1 ,ed3fl mladini pod 18. letom. Barvni Astra Zaprto zaradi počitnic. ... Volta (Milje) Zaprto zaradi pole*-11 počitnic. Razna obvestila Slovensko dobrodelno društvo v stu obvešča starše, da bo P°vraL. dečkov iz kolonije v Nabrežini v tek, 29. t.m-, in bodo v Trstu h" Trgu Oberdan okrog 12. ure. Iz , liških vasi, z Opčin, Proseka, itd..,n* pridejo ponje direktno v NabreZin v petek zjutraj po 10. uri. * * * . la Taborniki rodu Modrega vala. . taborijo v Gozdu Martuljku pri Kr8" ski gori sporočajo, da se s taborje% vrnejo danes, 27. julija, ob (po it. času) na železniško pos^ v Novo Gorico, ob 20.40 (po it. čaSfl pa na železniško postajo v Sežan' i m 1111 wr0 Namesto cvetja na grob Marii Oblati darujeta Elvira in Maj.1! Tence 10.000 lir z± spomenik pa°-v NOB v Križu. i , ,, Ob 20. obletnici smrti dragega <>c^* Zdenkota Lokarja darujeta Sonja a Vanja Lokar 50.000 lir ‘ za Glasba matico. . ,, Dr. Martelanc in žena daruJe 20.000 lir za ŠZ Bor. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLU*Pj Nočna služba za zavarovance 1“ in ENPAS od 22. do 7. ure: tele' št 732-627 Ob 20. obletnici smrti dragega Mali oglasi IŠČEM družabnika s kapitalom za komercialno dejavnost. Razpolagam s 400 mJ pritlično novo stavbo na državni cesti št. 14 v Devinu' z velikim parkirnim prostorom za avtomobile in avtobuse. Ponudbe: ♦Družabnik* - Oglasni oddelek ZTT -Ul. Montecchi 6 - Trst. se ga z Zdenka Lokarja ljubeznijo in hvaležno5^ spominjajo žena in sinovi. Trst, 27. julija 1977 ROJSTVA IN SMRTI Dne 26. julija 1977 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 7 oseb. UMRLI SO: 66-letna Nerina Osella-dore por. Tamos, 76-letna Bianca Bottoni vd. Nobili, 78-letna Lidia Zu-zic vd. Salom, 66-letni Rodolfo Fi-lippini, (80-letni Mercede Pittini, 71-letni Guglielmo Comel, 64-letni Angelo Bogateč. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Mazzini 43. Ul. Tor S. Piero ?, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto L NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1. V 91. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica \ ANTONIJA LEGIŠA vd. LEGIŠA Pogreb drage pokojnice bo danes, v sredo, ob 15.30 iz hiše žalosti, Cerovlje 21, v mavhinjsko cerkev. Žalujoči: sinova Franc in Emil, hčerki Angela in Gizcla, snahi, zeta, vnuki, pravnuki in drugo sorodstvo Cerovlje, Sesljan, 27. julija 1977 Po kratki bolezni nas je zapustil naš dragi ANGEL BOGATEČ Pogreb bo danes, 27. julija, ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Križu. Žalostno vest sporočajo: žena Justina, sin Boris z ženo Normo, bratje, sestri in drugi sorodniki Trst, 27. julija 1977 (Občinsko pogrebno podjetje) SPREHOD PO SLOVENSKIH KOLONIJAH Šoloobvezne deklice preživljajo v Dragi res sproščene počitnice Trikrat tedensko se hodijo kopat, sicer se zabavajo kar v počitniških prostorih V okolici Trsta so še kraji in va-“ji ki so nekako odmaknjeni od me-stnega vrveža in hitrice. Mnogo je tudi borovih gozdičev in senčnatih sPrehajališč, ki čeprav onesnaženi, budijo prijeten počitek in odmor. ~den takih »krajev je tudi Draga, vasica v ^dolinski občini, kjer je Počitniški dom SLOKAD, otroška kolonija. Že trinajst let deluje ta <$nter in tudi letos je v zgradbi ,a Pobočju vrh vasi vse živo. V za-I iku meseca se je v prostorih kopije zbralo dvainšestdeset otrok, j1 Preživljajo brezskrbne počitnice. jrrr,ik dneva je podoben urnikom v pP&ih kolonijah, razlika pa je v e,N da se otroci, ki so v Dragi na i čitku, hodijo trikrat tedensko kopat. Obiskali smo počitniški dom in 'deli, da otroci res uživajo. Mir, penje, tovariško vzdušje in igre J**?1 napolnijo dan, da čas bliskoma “Pneva. V prvi izmeni so tokrat na rsti deklice, ki so sicer nagajive iJJ razposajene, vendar vse v mejah ePega obnašanja, tako da tri pri-®devne vzgojiteljice nimajo nobe-J1'1 pritožb. Deklice prihajajo iz seh vasi tržaškega ozemlja in so ^deljene v tri starostne skupine, “oleg kopanja, ki jim je glavno ^zvedrilo in veselje, se lahko na ,r*u kolonije zabavajo na gugalnici, veganu in vrtiljaku, lahko pa gle-alo tudi filme in zanimive diapo-?bve. Zvečer prižgejo na bližnjem .ravniku kres ob katerem pojejo in družabne igre. , Oeklico so v nedeljo pripravile L1.1 krajšo, a zato nič manj pestro Pr,i'editev, ki .jo .je obiskal' veliko 8~v*l° staršev. V ponedeljek pa 50 šli na izlet v Gradež in Barbano. ŠD SOKOL - Nabrežina Poredi 30. in 31. julija 1977 PRAZNIK SOKOLA n* svojem igrišču v Nabrežini So|K>ta, 30. julija: Ples z ansamblom «IGA RADOVIČA* Nedelja, 31. julija: °b 19. uri nastop baletne sku-Pine modernih plesov «BO-BO» iz Kopra; °b 20.30 ples z ansamblom «TIMES». jj^lovali bodo založeni kioski z d°mačo hrano in domačim vinom, Vabljeni! AVDITORIJ PORTOROŽ POLETNE PRIREDITVE 77 Predstava ob 20.30 (sončna ura) Danes, 27. julija Nacionalni in folklorni ansambel «MEXICO» >Pnice v prodaji pri blagajni »^ditorija. Rezervacije tel. (066) in 73090. PRIDITE V ČEŠKOSLOVAŠKO! abi vas Vladni odbor za turizem v pragi. Zgodovina - kultura gastronomija dohnj hoteli vseh kategorij • stna pomoč in olajšave za po-Sdbsko gorivo. rimači je; - Ul. Bissolati 33 - Rim CSA . bH. P. da Cannobio 5 - Milan UmdlllltHkllllUllllllltllllllllllllllllHIIIIIIIIMlIllIllIlMUiillllllllllliliilllllllllllllllllllllllllHIIIIIiminillllllll DEŽELNO TURISTIČNO NAČRTOVANJE Izboljšati infrastrukture in razširiti sedanjo sezono Gojiti množični turizem in ovrednotiti kulturno ter naravno bogastvo naše dežele s primerno turistično propagando V naši deželi sp terciarne turistične dejavnosti ena izmed najaktivnejših gospodarskih postavk, do katerih goji dežela posebno skrb in na katere tudi v bodoče računa. V zadnjem desetletju je turistična «indu.strija» prispevala več kot 1000 milijard lir, od teh 1/2 v tuji valuti, investicij pa je bilo 34 milijard lir Zato je upravičeno, da naša dežela načrtuje turistični razvoj za naslednja leta. Treba bo, po deželnih načrtih, zavrniti težnjo po povečanju nočitev v obmorskih krajih, saj je prišla turistična zmogljivost obmorskih krajev ‘do 'kritične točke, ki je ne smemo prekoračiti (pravilno sorazffierje' med številom nočitev in zmogljivostjo plaž in drugih infrastruktur). Prav zaradi te-gr teži dežela predvsem po izboljšanju kvalitete (infrastruktur), s tem bi postal turizem rentabilnejši. V zadnjih letih so pri nas, in ne samo pri nas, spoznali, da je turizem «a» kategorije v krizi, zato dežela podpira vse oblike množičnega turizma, ki edine imajo dolgoročne možnosti razvoja. Druga značilnost, ki do skrajnosti bremeni naša turistične delavce je prenasiče-nost v sezonskem delu poletja in zime, negativna praznina p v ostalih mesecih. Zaradi tega je dežela sklenila podpreti vse pobude, ki bodo podaljšale turistično dobo, gre tu predvsem za dopustniško politiko «vse vključeno*, pri tem pa je treba doseči «standardizacijo» turistične ponudbe, premostiti dosedanja turistična pojmovanja, ki so težila na majhnih individualnih turističnih obratih in so le s težavo gojili neko vsaj kratkoročno načrtovanje. Druga smer, s katero računa dežela, je povečanje tako imenovanega kulturnega turizma. Naša dežela ima bogato zgodovinsko, umetniško, kulturno in folklorno dediščino ki jo je treba ohranjevati in gojiti. Poleg tega je bogastvo naravnih lepot neizmerno, a do sedaj premalo izrabljeno. Če pomislimo, da imamo na malem ozemlju take na-ravnogeografske enote od lagun do strme kraške obale, od Furlanske ravnine do kraških planot, od gričevja do goratega področja razumemo, da so deželni izdatki za turistično propagando potrebni in nam ni škoda 800 milijonov lir, ki jih je za to dežela porabila v tem letu. Možnosti zaposlitve ' Deželni urad za delo obvešča, da nekatera podjetja tržaške občine i-ščejo za takojšnja zaposlitev kore-spondei.t: z znanjem tujih jezikov, voznika tovornjaka z znanjem slovenščine in prodajalca za trgovino z oblačili z znanjem slovenščine in srbohrvaščine. V zgoni.ški občini pa iščejo voznika tovornjaka z znanjem slovenščine. Stare Milje. Tudi oni bodo imeli v petek poslovilno slavje. V edir.em mestnem središču Tor Cucherna pa so otroci obiskali številne mestne muzeje in kulturne1 centre, v dopoldanskih urah pa so bili v pokritem bazenu na Nabrežju. V nekdanjem zavodu Sergio La-ghi je 60 otrok, k: so bili v Glinščici in v Starih Miljah. Naslednja skupina otrok bo cdšla na letovanje prve dni avgusta. Konec razdeljevanja novih tektonskih imenikof V teh dneh se je v naši pokrajini končalo razdeljevanje novega telefonskega imenika, katerega je prejelo na dom nad 109.000 tefonskih naročnikov. Kdor ni do danes še prejel novega telefonskega imenika na dom, naj se nemudoma zglasi na sedežu SIP na Obe-dankovem trgu, kjer so na razpolago tudi imeniki za pordenonsko, videmsko in goriško pokrajino. SIMCA 1.000 — 3 verzije ! Nove 1000 - Rally 1 Rally 2 1 verzije 1100 — 7 verzij 1100 — Kombi 1100 — Pol kamion CHRYSLER 1307 - 2 verziji 1308 - GT 1609 — Novi model 2000 — Automatic M ATR A Bagheera Bagheera S SIMCA I SlJHBMH RAZPOLAGAMO Z VELIKO IZBIRO RABLJENIH AVTOMOBILOV G. DUPLICA ZASTOPNIK Drevored Ippodromo 2/2 TRST - Tel. 763487 - 763488 V OKVIHU SODELOVANJA OB MEJI V Krminu drugo srečanje o vlogi zadružništva Prisotna bo tudi delegacija zadružnih organizacij iz obmejnih krajev Slovenije - Krniinski župan Zar bo v petek sprejel na občini udeležence posveta Ob koncu tedna se bomo spet sre-1 Praznovanje se bo začelo v petek: čali v Krminski zadružni kleti na | v večernih urah bodo odprli kio- prireditvi, ki jo organizirata krajevno društvo Pro Loco in Zadružna klet. * V okviru manifestacije, ki jo pod naslovom 30- i»'ija 2. regata - Princ Bertil pokal 1- regata - Beacon. Prehodni Pokal (posamezniki) 10 to NEDELJA, 31. julija w 2. regata -• Beacon. Prehodni Pokal (posamezniki) 2. regata - IODA. Prehodni polt 7n £,al (ekipe) 2ni« P-®® IODA. Letna skupščina 30 IODA sprejem PONEDELJEK, 1. avgusta 9.30 Nadaljevanje IODA skupščine 10.00 3. regata - Princ Bettil pokal 3. regata - IODA. Prehodni pokal (ekipe) TOREK, 2. avgusta 10.00 3. regata - Beacon. Prehodni pokal (posamezniki) 4. regata - IODA. Prehodni pokal (ekipe) SREDA, 3. avgusta 8.00 Izlet za udeležence prvenstva v Postojno (obisk jame) in Lipico (ogled kobilarne in piknik) ČETRTEK, 4. avgusta 10.00 5. regata - IODA. Prehodni pokal (ekipe) 4. regata -> Beacon. Prehodni pokal (posamezniki) PETEK, 5. avgusta 10.00 regata Miami Herald Trophy 5. regata - Beacon. Prehodni pokal (posamezniki) SOBOTA, 6. avgusta 11.00 Regata za Pokal mesta Koper 19.30 Razglasitev zmagovalcev, večerja NEDELJA, 7. avgusta 10.00 Zaključek prvenstva KOŠARKA TURNIR V SAN REMU Crvcna zvezda uspešna V prvem kolu mednarodnega košarkarskega turnirja v San Remu je Crvena zvezda premagala beneški Canon s 86:81 (48:42). Najboljši mož na igrišču je bil Koprivica, ki je dosegel kar 30 točk. V drugem srečanju pa je Sicu-tronic premagal New Release s 101:85. NOGOMET V PRIHODNJI SEZONI G. Marson bo treniral štandreško Juventino Marsonovi varovanci bodo pričeli priprave že 22. avgusta KK Adria je priredil v nedeljo na bazoviških cestah mednarodno kolesarsko dirko za pokal Uirvnzi čilnik, v kateri so prvi prispeli na cilj Jurada, Marušič, in Cerasari (na sliki) Mo- Čez. približno dvajset dni, in sicer 16. avgusta, se bodo končale počitnice tudi za nogometaše štan-dreške Juventine, ki bodo pričeli s treningi v pripravo za novo prvenstvo 2. amaterske lige, ki se bo letos pričelo že 18. septembra. Kaj je novega v štandreški ekipi, smo vprašali predsednika Juvenlme Miloša Tabaja, ki nam je orisal program, ki si ga je zadalo društvo za prihodnjo sezono. Prva novost je trener. Borghesa jo namreč zamenjal Giani Marson, ki je do lanskega leta igral in treniral sovode.njsko ekipo. Pod njegovim vodstvom bodo igralci v drugi polovici avgusta pričeli s treningi ter se pripravljali na bližnje prvenstvo, v katerem želijo tudi tokrat potrditi odlično tretje mesto, I __________________________________________________________________________________________________________________________________________________ NOGOMET VČERAJ V BAZOVICI Triestina sta rta la Zaradi plohe je prvi trening trajal le borih 20 minut Pod vodstvom trenerjev Tagliavi-nija in Vargliena je včeraj Triestina opravila svoj prvi trening v Bazovici pred novo sezono. Nogometaši Triestine pa že ob prvem dnevu novih priprav niso imeli sreče. Ko so namreč nogometaši pretekli bore štiri kilometre, se je vlila prava ploha, tako da so morali nogometaši in z njimi trenerja prekiniti s treningom. Prvi trening Triestine je torej trajal nekaj več kot 20 minut. Naj omenimo, da se je včerajšnjega treninga udeležil tudi Luc-chetta in mladi branilec Cervignana Zanutel. Danes pa se bo v Covercianu za- ključil prestopni rok nogometnih polprofesionalcev. Kaže, da se Triestina ne bo «spustila» v zelo tvegane posle, saj do včeraj tržaški pooblaščeni zastopnik Micheli ni sklenil nikakršne pogodbe. Kot je znano, pa Triestina nujno potrebuje izkušenega branilca, saj bo letošnja tržaška obrambna vrsta izredno pomlajena. Medtem ko so se mladi igralci že včeraj pogodili za letošnjo «plačo», pa starejši skušajo nekoliko zavlačevati, seveda da bi od društva prejeli čimveč. VATERPOLO ATLETIKA Poprečni rezultati ?>« - v vU .,,,w m’i p™ »m«** «**# asm, NA BP V SOFIJI Jugoslaviji naslov balkanskega prvaka SOFIJA — Na balkanskem vater-oolskem prvenstvu v Sofiji so v zadnjih tekmah dosegli take izide: Jugoslavija — Turčija 12:2 Bolgarija — Grčija 8:5 Jugoslavija — Grčija 4:4 Bolgarija — Romunija 7:3 Končni vrstni red je naslednji: 1. Jugoslavija 7 2. Bolgarija 6 3. Romunija 4 4. Grčija 3 5. Turčija 0 Naslov balkanskega prvaka je torej osvojila Jugoslavija. ATLETIKA TROBOJ V LONDONU Poljska v vodstvu Edinke in mladinci naših športnih dništev polagajo venec na bazoviški spomenik padlim v NOB LONDON — Po prvem dnevu mednarodnega atletskega troboja v tem kraju je Poljska zanesljivo v vodstvu pred Veliko Britanijo in Švedsko. Nekaj boljših izidov iz prvega dne. Moški Kladivo: Black (VB) 72,00 m: 100 m; Garpenborg (Šve.) 10”39; krogla: Komar (Polj.) 20,20 m; 400 m: Podlas (Polj.) 46”33; višina: Wzsola (Polj.) 2,20 m. Ženske 3.000 m: Ford (VB) 9’03”89; 100 m: Lannaman (VB) 11”28; daljina: Reeve (VB) 6,60 m; disk: Wadolna (Polj.) 54,20 m. Izidi po 1. dnevu Moški: Poljska - Velika Britanija 68:38; Poljska - Švedska 65:41; Velika Britanija - Švedska 59:47. Ženske: Velika Britanija - švedska 56:26; Velika Britanija - Poljska 52:30; Poljska - Švedska 48:29. RIM — Včeraj se je na olimpijskem stadionu v Rimu pričelo italijanska državno prvenstvo v atletiki za posameznike. Rezultati prvega dne so naslednji: Met kiadiva: 1. Urlando 70,56 m 2. Bianchini 67,58 m 3. Pini 63,00 m Skok v daljino ženske: 1. Clemente 6,11 m 2. Nini 5,91 m 3. Saviozzi 5,82 m 800 m moški: 1. Ferrero 2. Sorbello 3. Bressan 100 m ovire ženske: 1. Ongar 2. Lunghi 3. Bellacanzone 800 m ženske: 1. Pescalli 2. Cavalli 3. Loddo Met diska ženske: 1. Zambon 1’51”9 1’52”1 1’52”3 13”79 14 ”16 14”36 2'06”5 2’09”5 2’09”6 2. Bano 3. Bonfanti Troskok: 1. Mazzucato 2. Piapan 3. Parchetti 110 m ovire: 1. Liani „ 2. Buttari 3. Dovichj 52,42 m 52,06 m 46,00 m 16,35 m 16,11 m 15,45 m 13"86 14” 16 14”50 SMUČANJE V SENALESU «AZZURRI» SREDI PRIPRAV ZA LETOŠNJA TEKMOVANJA Bieler in Gros sta poškodovana - Poudarek na kondicijskem treningu Italijanska državna smučarska reprezentanca se je teden dni pripravljala na novo sezono na snežiščih nad dolino Seneles. Reprezentanti so se vsako jutro ob 8. uri povzpeli na višino 3.000 m, kjer so se nato v razmeroma počasni vožnji spuščali preko ledenika proti nižjim pobočjem. Počasna vožnja italijanskih reprezentantov ni bila brez osnove: spotoma so namreč osvajali nove prvine vožnje. Lanska sezona in njeni rezultati so italijanskim smučarjem prinesli hud poraz in povsem očitno je bilo, da so jih mnogi drugi smučarji prehiteli, zlasti pa Šved Stenmark, ki je postal za «azzurre» prava «mora». Trener italijanske vrste Messner v tem času skrbi predvsem za telesno kondicijo svojih varovancev. Doseči želi, da bi bili že v začetku sezone v taki formi, ki bi jim omogočila osvajanje najvišjih mest. Tekmovalci se zato aktivno posvečajo ne le smučanju, ampak tudi pla- iiitiiiiiiHHiMiiMuHiiiiitiiimniitHitiiuiifmiiiiitHiiiiiiiiiiMiiiniiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiitifiiiiiiiiiiiimiiiiiii > > / 11 > • /i i fi 1 i k J • ' ion M h m i in«: r SABLJANJE OB ZAKLJUČKU SP POMLAJENA ITALIJA DELNO RAZOČARALA «Azzurri» so osvojili tri kolajne - Mladi Borella presenetil BUENOS AIRES — S prepričljivo zmago Švedske v ekipnem tekmovanju s sabljo se je zaključilo tudi 33. svetovno prvenstvo v sabljanju. Za Švedsko je bil to že peti zaporedni naslov po treh zlatih kolajnah, na prejšnjem SP in po olimpijskem naslovu v Montrealu. In to v potrditev tamkajšnje dobre sabljaške šole. Nasprotno je Italija razočarala. Zvezni selektor najbrž bridko pogreša Montreal, ko so «azzurri», s Fa-biom Dal Zottom na čelu, osvojili kar štiri medalje (eno zlato in tri srebrne). Dal Zotto tokrat ni izpolnil pričakovanj. Odličje je prejel le v ekipnem floretu in še to je bilo srebrno. Da ne bo moge' uspešno braniti naslova v floretu iz Montreala, je bilo sicer pričakovati, saj že pred odhodom v Buenos Aires ni bil v dobri formi. Poleg tega pa je treba reči, da se tudi ostali Italijani niso najbolje odrezali. Za kolajne sta namreč poskrbela le Carlo Montano v floretu in Angelo Arcidiaco-no v sablji. Oba sta si prisvojila bron. Od mlajših tekmovalcev je zapustil ugoden vtis Borella, ki je v raznih tekmovanjih presenetil bolj izkušene in starejše sabljače iz drugih držav. Ostaja pa dejstvo, da je bila italijanska sabljaška reprezentanca sestavljena pretežno iz mladih elementov in to z ozirom na olimpijske igre, ki bodo v Moskvi leta 1980. SP je bila namreč odlična priložnost, da si predvsem mladi tekmovalci naberejo dragocenih izkušenj na mednarodni ravni. Zamisel ni bila slaba, vendar je s tem zvezni selektor zanemaril kratkoročne načrte in rezultati so vidni. ninstvu in se bodo v okviru svojega pripravljalnega programa povzpeli tudi na skoraj 4.000 visoki Ortles. Messner pa je obenem tudi prepovedal vsako vožnjo z motocikli in igro nogometa, saj sta ta športa za zdravstveno stanje reprezentantov le prenevarna. Tako je Francu Bie-lerju za dva meseca onemogočeno vsako treniranje, ker ima zlomljeno roko, Gros pa ima še vedno otečen gleženj in je tudi prikrajšan za dva tedna priprav. Oba sta prekršila navodila trenerja in sta igrala nogomet... Messner je izjavil, da bodo odslej vsakega, ki ne bo spoštoval navodil, strogo kaznovali. Čeprav sta Bieler in Gros poškodovana, pa sta vseeno v Senalesu, ker meni Messner, da je njuna prisotnost v kolektivu zelo pomembna tako znanju, kot za ostale. Poleg teh dveh smučarjev se treninga u-deležujejo še Thoni, Radiči, Plank, Stricker in Nockler, ob teh pa še mlada in obetajoča smučarja De Chiesa ter Bernardi. Italijanski reprezentanti, seveda, niso vadili samo na snegu, ampak so vsak večer sledili tudi stotinam in stotinam metrov filmskega tra- ku, s katerim so posneli tako njiho- ibi '■ ve nastope na raznih pomembnih tekmovanjih, kot tudi vse pomembnejše nasprotnike, zlasti Stenmarka. Vse torej kaže, da se letos «sinji plaz* pripravlja še zlasti zavzeto in ima trden namen spodnesti Stenmarka s svetovnega prestola. Sicer pa namerava tudi Stenmark v kratkem začeti s poletnimi pripravami na snegu in to prav nad dolino Senalesa... BOKS V SOBOTO V MONTE CARLU Monzon - Valdes za svetovni naslov MONTE CARLO — V soboto bo v Monte Carlu boksarski dvoboj sred nje kategorije za svetovni naslov. Spoprijela se bosta Argentinec Carlos Monzon in Kolumbijec Rodrigo Valdes. Boksarja sta se že srečala pred letom dni: zmagal je Monzon, čeprav je naletel na zelo močnega nasprotni' . Za sobotno srečanje vlada veliko zanimanje, saj sta oba boksarja svetovne vrednost*. Poleg tega pa Monzon zaključuje svojo ka riero, v kateri se je proslavil kot eden najboljših boksarjev srednje Oba boksarja sta prepričana o zmagi, kar je tudi logično. Strokov njaki so mnenja, da se bo dvoboj zaključi’ pred iztekom 15 krogov. U-poštevati moramo, da nista boksarja prav mlada, saj ima svetovni prvak 35 let, njegov izzivalec pa 31 Valdes ima tokrat zares lepo prilož nost, da osvoji ta prestižni naslov, saj ni Monzon več tako «strašilo* za svoje nasprotnike. Kljub letom pa je še izreden boksar, ki bo gotovo napel vse sile, da bi zaključil svojo izredno kariero kot svetovni prvak. Zaradi tega smo prepričani, da bo dvoboj zelo lep. kakor so bila lepa vsa srečanja, v katerih je Monzon nastopil. KOŠARKA Videmčani brez Melchionnija Melchionni, ameriški košarkar, ki je lani igral za videmski Snaidero, v novi sezoni ne bo več član videmskega moštva. Novi trener Videmča nov Mullenj- bo namreč raje najel dva visoka ameriška igralca, kajti vlogo «play-makerja» bo lahko o-pravljal sam Giomo. * * • ki so ga zasedli ob koncu letošnjega prvenstva. «Kaj pa je novega v zvezi t igralci «Trenutno imamo na razpolago vse igralce, ki so lani nastopili v prvenstvu,* nam je potrdil Tabaj. «Tem pa se bodo pridružili še nekateri mlajši, ki so v lanski sezoni i-grali v mladinski ekipi. V prvi vrsti mislim na Devetaka, Rusjana in Lebana. Ekipa je tudi dokončno kupila rezervnega vratarja Spessota, od Azzurre pa se bo k nam vrnil Franco Sošol. Pogajamo pa se z drugimi ekipami, da bi dobili še dva nova igralca, in sicer Radikona in Komavlija. Z nami bi moral nastopati tudi Cocco, ki je lani igral z Audaxom. Igralec (ima namreč 35 let) je izrazil željo, da bi svojo nogometno kariero zaključil pri nas, kot jo je pričel. Pomembno je za nas, da bo v prihodnji sezoni že od vsega začetka nastopil odlični Čev-dek, ki se je lani poškodoval v pred-prvenstveni tekmi in je zaradi tega igral le nekaj minut v zadnjih tekmah.* Prvo preizkušnjo bodo Štandrežd opravili 22. avgusta na Puntarjevem turnirju v Trstu: kasneje pa se bodo udeležili tradicionalnega nogometnega turnirja v Moraru. PR. KOŠARKA ZA POKAL KNJIGARNE CUMAR Nočni turnir v Gorki V teh dneh se odvija v Gorici na igrišču na Placuti 3. nočni turnir za «1. pokal knjigarne Cumar*. Na igrišču se je zvrstilo 8 ekip; nekatere so bile res dobre, druge pa manj. Imamo torej priložnost, da si ogledamo kvalitetne tekme med igralci, ki nastopajo v višjih ligah, kot so Furlan, Ferri, Sclauzero, Kristančič, Devetak, Krainer itd. Obenem pa imajo priliko za igranje tudi taki igralci, ki po navadi ne nastopajo v nobeni ekipi. Na tem nočnem turnirju nastopa tudi ekipa, ki je nekašna reprezentanca Goriške, saj v njej nastopajo tako igralci Doma kot tudi predstavniki novogoriških ekip. Na žalost, pa je, ta ekipa izpadla že v kvalifikacijskem delu; omeniti je tudi treba, da je slovenska ekipa nastopala pod imenom trgovine Mon-caro. Rezultati polfinalnih srečanj: Moda Lui e Lei - Fotocinetex 116:81 Scarpoteca - Radio Onda Est 89:81 Mauro Dornik Serafini s Xeroxom BOLOGNA — Državni reprezentant Luigi Serafini, ki je več let igral za košarkarski klub Sinudyne, je prestopil k milanskemu Xeiroxu. Serafini, ki ima 26 let, je najvišji italijanski košarkar, saj meri 2,10 metra. Prvič je nastopil v A ligi v sezoni 1968-69, v državni reprezentanci pa je :gral 95-krat. Delovanje ZSŠDI DANES NA «1. MAJU* Prvi trening odbojkaric ZSŠDI NA KONGRESU FIDE Južna Afrika izključena Na izrednem kongresu svetovne šahovske organizacije FIDE v Luzernu so članice odločile, da začasno izključijo šahovsko zvezo Južne A-frike zaradi rasne diskriminacije, katero že vrsto let izvajajo v tej državi. Za to odločitev je volilo 28 državnih šahovskih zvez proti 23, ki so, ko so za to odločitev izvedeli, iz protesta zapustili sejno dvorano. Z užaljenimi predstavniki je dvorano zapustil tudi Viktor Korčnoj, ki je ob tej priložnosti dopotoval iz kategorije v zgodovini tega športa. | Eviana v Luzern. Za sestavo ženske odbojkarske selekcije ZSŠDI, ki bo prihodnji teden odigrala v Dolini tri trening tekme z italijansko mladinsko reprezentanco, ki se pripravlja na evropsko prvenstvo, so sklicane sledeče odbojkarice: 1 Bor: Tanja Bolčina, Ana Marija Glavina, Viviana Kus, Erika Mesesnel. Breg: Danica Kocijančič, Ariana Korošec, Franka Olenik, Eliana Pre-rnolin, Marina Trenta. Kontovel: Jana Ban, Majda Čer-njava, Denis Daneu, Nadja Rupel, Elviana Štoka. Sloga: Tiziana Crissani, Anica Čuk, Mira Grgič, Suzana Grgič. Sokol: Cirila Kralj, Lia Legiša. Vse omenjene igralke naj se obvezno udeležijo dveh treningov, ki bosta drevi in v petek, ob 19.30. na stadionu «1 maj*, pod Vodstvom Dragice Hrovatin. OD KOSTANJEVICE DO JAMELJ I 'A, 4 *'*.•. ‘ V M »i st K° je italijanska artilerija 'izpolnila svojo nalogo in po-čr!P°ma Prenesla ogenj proti drugi avstrijski obrambni k ie 19. avgusta italijanska pehota —. ____ ,______ P° grebenu Vol- j°Vri)aka in kote 343 naskočila avstrijske položaje na 5^ eiP hribu in njegovem podnožju (kota 126). Napadalci - ‘UiUU JI1 IlJCgU VOill ‘ te aaPrehovali skokoma od kamna do kamna, od podr-■ ^a zida do granatne jame in nekdanjega jarka. Vsta- j^. s°. skakali, padali mrtvi in ranjeni. Ko so bili prav he'nU Ci^a’ se ie oglasila avstrijska artilerija. Njeno bob-sta spremljala strojnični ogenj in treskanje ročnih Us!nb| jurišni oddelki avstrijskih branilcev so popolnoma t avili nanndalčevn namero. Teiza dne so italijanske eno- 8 83' in 58. divizije štirikrat naskočile, a vselej so bile 0<*bite PrVa Napadale so v več zaporednih vrstah; ko je bila SQVa Pokošena, je nastopila druga, tretja. Lokalni uspehi ^ bi*i le začasni. Z velikimi izgubami so se napadalci hit^11 Vrniti na začetne Položaje. Brez izgub niso bile 1 avstrijske enote. Naslednje dni so se napadi in pro-.. .... ie'1pPac!i menjavali in imeli spremenljiv uspeh. Nazadnje hrib le ostal v rokah branilcev. Ta sektor fronte sta branila 48. in 12. avstrijska divizija VII. korpusa, napadala pa sta italijanski XXV. in XXIII. korpus. Na tem prostoru so bile razvaline nekdanjih vasi Kostanjevica, Selo, Jamlje, Brestovica, manjših zaselkov ter samotnih hiš, med katerimi so trohnela in se na soncu sušila še nepokopana trupla že v prejšnjih bitkah padlih vojakov. Ves del Krasa od Soče do Komenske planote je bil velikansko, že stokrat razrito pokopališče. V razbitih jarkih in jamah so preživeli borci ene in druge strani našli zasilna zavetišča ob trohnečih truplih padlih soborcev. Po strahovitem topovskem obstreljevanju, ki se je končalo 19. avgusta, je italijanska pehota, kakor vedno in povsod drugod, tudi tukaj v zaporednih vrstah prešla v naskok. Bila je odločena, da se prebije in vklini proti Komnu in tako z boka ogrozi avstrijske položaje na. Grmadi in na grebenu Fajtega hriba. XXV. korpus je med Kostanjevico in Hudim logom napredoval za nekaj sto metrov, medtem ko je bil drugi dan napada pribit na do tedaj doseženi črti. Zaporni ogenj avstrijske artilerije in strojnic, ki je kosil iz neopaznih jam, je napadalce presenetil že na žičnih ovirah, kjer so jih zadržale eksplozije ročnih bomb in objemi plamenometalcev. Kot žive bakle so tekali okoli in se rjoveč valili po tleh, dokler jih ni nazadnje milostljivi rafal strojnic rešil groznega trpljenja. Četudi je XXV. korpus utrpel velike izgube in ni dosegel nikakršnega uspeha, je naslednji dan prišlo povelje za nadaljevanje napada. XXIII. korpus je prvega dne ofenzive (19. avgusta) napredoval do vasi Selo, a jo je zavzel šele drugi dan. Potem se je zaustavil pred vasico Stara Lokva. Vasico so naslednjega dne trikrat napadle enote 61. divizije, a so jih branilci vsakokrat odbili ob hudih izgubah, posebno še za enote «arditov». Tudi pri vasici Korita ni bilo u- speha. Kljub temu je prišlo novo povelje, ki je zahtevalo napredovanje' za vsako ceno. Takšno je bilo tudi povelje III. armade. OD JAMELJ DO MORJA Na jugu pred Grmado so enote XIII, korpusa zavzele južno od Jamelj Flondar (kota 114) in koto 145 med Medjo vasjo in Stivanom. Vendar s tem ni bila niti najmanj ogrožena avstrijska obrambna črta, čeprav so na položaje, ki so jih držale in branile enote 28. in 35. avstrijske divizije, napadalci streljali tudi z dolgometnimi mornarskimi topovi z ladij pri Zdobi in Tržiču. Borci brigad 33. in 28. italijanske divizije so po petkrat v enem dnevu naskakovali nasprotnika. Že pred razbitimi žičnimi ovirami so bili zaustavljeni in vrženi na začetne položaje. In spet je sledil naskok. Za prvo bojno vrsto se je valila druga, tretja. Avstrijske strojnice so nenehno kosile in redčile že izčrpane prodirajoče vojake. Tisti, ki Ruševioe cerkve in mlina pri stivauu ob izlivu Timave so preživeli, so se v smrtnem strahu zaletavali v najbližje luknje, razpoke in za skale. Klici in povelja hrabrih oficirjev «avanti Savoia!« so se zgubljali v grmenju topov, drdranju pušk in strojnic, treskanju bomb in stokanju ranjencev. Le trupla padlih niso iskala zaklonišča. Ležala so mirno, brez stoka in joka. Vojna je bila za padle končana. Na vseh sektorjih je bila slika podobna, a večkrat še hujša, še bolj grozna in bolj žalostna. Napačno bi bilo, če bi si predstavljali, da je strašni ognjeni vihar prizanesel avstrijskim branilcem. Tisoči topov italijanske artilerije, od katerih je vsak imel na razpolago tisoč granat, še polovica toliko bombard in šrap-neli, bi bili morali vsaj po verjetnostnem računu ne samo zdesetkati, ampak za polovico zmanjšati branilčeve enote. Te so z aktivno vlogo, hrabro, za nasprotnika nerazumljivo trdno in strokovno zelo spretno obrambo kljubovale najhujšim in dolgotrajnim napadom. Tako so prekrižale vse račune italijanskega političnega in vojaškega vodstva za pohod proti Trstu. Novi bataljoni iz rezerve so izpopolnjevali vrzeli in prevzemali položaje od že izčrpanih enot. Napadalčeve akcije so bile kljub veliki premoči tudi v enajsti ofenzivi na Krasu neuspešne in podobne prejšnjim, ker so vsebovale vse rfegativne elemente in pojave le-teh. Videti je bilo, da izkušnje, ki jih je napadalec o-kusil na lastni koži in so bile plačane z življenji in krvjo hrabrih borcev, niso pustile nobenega koristnega sledu, posebno kar zadeva formalistično, rekli bi šolsko tehnokratsko poveljevanje komande in komandantov III. italijanske armade na Krasu. Kot da nimajo pravega vpogleda, razumevanja in smisla za realnost, kakor da bi med njimi vladala nekakšna brezskrbnost in ravnodušnosti Prepričani so bili, da zadošča, če je vojni stroj montiran in reguliran, a za njegovo delovanje naj skrbijo drugi — se pravi nižje enote in sami borci. (Nadaljevanje sledi). Uredništvo, oprave, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnice Gorice, Ul 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnine za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike, mesečno 35,00 letno 350.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47.00, letno 470,00 din Poštni tekoči račun za Italijo PRIMORSKI DNEVNIK U SFRJ Oglas) Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 27. julija 1977 Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» a DZS i 61000 Ljubljani. Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Trgovski 1 modulu* (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob dv lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravnl 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višin* v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%. Oglasi za tržaško ijj goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku el' upravi. Iz vseh drug1’’ pokrajin Italije pr! SPI. Član italijanske rL.ji zveze časopisnih lHIj Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja j in tiska j IZ7T I Trst založnikov FIEG UGRABITVE DOLŽIJO SEDEM ARGENTINCEV IN ITALIJANA v ....../ V Španiji aretirali ugrabitelje Luchina Revellija- Beaumonta Na treh tekočih računih v ženevskih bankah so sodniki zaplenili dober del izplačane odkupnine (nad milijon in pol dolarjev) MADRID — Primer Revelli Beaumont se mogoče le bliža epilo- gu. Konec prejšnjega tedna, točneje med petkom in soboto, so namreč v Madridu in Malagi aretirali osem oseb. med katerimi eno žensko, pod obtožbo, da so izvedle, oziroma sodelovale pri ugrabitvi d'rektorja tvrdke «Fiat - France*. Eno osebo pa naj bi aretirali še v francoskem glavnem mestu, vendar imen niso javili ne španski ne francoski preiskovalci. povedali so samo. da je osem aretiranih argentinske narodnosti, ena pa italijanske. Podrobnosti o aretacijah in o preiskavah, ki so privedle do domnevnih ugrabiteljev Revellija francoske pristojne oblasti, pod katerih vodstvom so vse preiskave potekale, niso hotele izdati. Vodja pari ške sodne policije Jean Ducret je v krajši izjavi zagovarjal nujo po tajnosti, dokler ne bo primer res dokončno rešen. Zato so tudi vest o aretacijah baje skoraj vseh članov ugrabiteljske tolpe javili tako pozno, da ne bi onemogočili naknadnih akcij, še zlasti iskanja kraja, kjer naj bi bil od 13. aprila do 11. julija zaprt direktor francoske podružnice Fiata. Sodelovanje španskih, francoskih in švicarskih preiskovalnih in sodnih krogov je poleg do aresta obtoženih ugrabiteljev privedlo tudi do odkritja v treh ženevskih bankah velike večine visoke odkupnine, ki naj bi jo izplačala izključno družina Revelli - Beaumont. Oziroma sodeč po skopih podatkih, ki so jih javnosti posredovali preiskovalci, naj bi bil ravno poleg izterjanega zneska (2 milijona dolarjev) najšibkejša točka natančno izdelanega načrta. Dogovorjeno vsoto (ugrabitelji so najprej zahtevali 10 milijonov dolarjev, nato so se «zadovoljili» z dvema)1 naj bi ugrabitelji prejeli 8. t.m. v Ženevi, nakar so 11. izpustili Luchina Revellija Beaumonta. Vse švicarske banke, še zlasti ženevski sedeži so dobili točna navodila oziroma prošnje naj preiskovalcem takoj posredujejo vse podatke o novih tekočih računih, ki bi izpolnjevali določene pogoje. Prvič, in švicarske oblasti so to dejstvo večkrat z zadovoljstvom podčrtale, so se švicarski zavodi odzvali vabilu in končno le pustili ob strani dolžnosti po tako imenovani «banč ni tajnosti*. Na treh ločenih tekočih računih so sodne oblasti zaplenile nad milijon in pol dolarjev v bankovcih po sto dolarjev, v varnostnem predalu ene izmed treh ženevskih bank pa so odkrili še nekaj ponareienih dokumentov. Ravno prstni odtisi na nekaterih lažnih potnih listih naj bi bili najtehtnejši dokaz o krivdi aretiranih oseb. Najjasnejši so bili francoski preiskovalci o ozadju ugrabitve, kajti odločno so zanikali kakršnokoli politično obarvanost dejanja ter mu pripisali zgolj izsiljevalni namen. O-sem zaprtih argentinskih državljanov naj bi se namreč že prej pečalo z več ali manj kaznivimi dejanji, dasi naj bi se nekateri nekoč udejstvovali v peronističnem gibanju. Vodja tolpe, ki so ji bili politični razglasi le krinka, naj bi bi) Argentinec z lažnim imenom Lopez Vega, ki so ga aretirali v Madridu in ki naj bi s pajdaši vred že bil na poti za Pariz. Po nenadnem razpletu dogodkov, ki se neposredno nanašajo na u-grabitev direktorja «Fiat - France* in ki so dokončno prekinili zatišje, ki je vladalo od njegove nenadejane izpustitve, morajo pariški preiskovalci pojasniti še vlogo obeh vpletenih bivših diplomatov. Južno-američan Aristy je še v zaporu in o njegovi usodi se bodo sodniki izrekli jutri, Francoza Chambona pa še vedno dolžijo prikrivanja pomembnih dejstev pristojnim oblastem. Oba sta vedno zatrjevala, da sta le posrednika med ugrabitelji in prizadeto družino in da sta s svojim molkom skušala zaščititi prijatelja Revellija - Beaumonta, s čimer pa preiskovalci ne soglašajo ponolnoma. (bp) Pozno zyečer so laku v Madridu kot v Parizu navedli imena osumljencev. Med sedmimi aretiranimi v Španiji je tudi Italijan Vincenzo Giarratana, doma iz Catanie, medtem ko so vsi ostali Argentinci. Monseiles in Vallejeva ostaneta še v zaporu RIM — Časnikar Alessio Monselles in njegova prijateljica Daniela Valle bosta za sedaj ostala v zaporu. Tako je sklenil sodn k v zvezi s pveiskavo o krvavem dogodku na o-toku Krfu. kjer je skupina zločincev vdrla v tamkajšnji Club Medi-terranee. pri čeme" je ena oseba zgubila življenje, -ilo pa je tudi nekaj ranjenih. Včeraj je prišlo do dveh novih razpletov: namestnik državnega pravdnika Viglietta je namreč spre el zahtevo zagovornikov Monsellesa in Vallejeve. da ju spusti na svobodo, istočasno pa je sklenil, da morata ostati v zaporu, ker je v teku kazenski postopek, ki ga je sprožilo grško sodstvo. Rimskemu sodniku so vče"aj tudi brzojavili iz Grčiie ter napovedali, da bodi grške oblasti zahtevale izročitev Monsellesa in Vallejeve, za katera kaže, ua r«i dvoma, da sta bila zapletena v rop. Po mednarodnem dogovoru o izločitvi bosta oba morala ostati v zaporu 40 dni, dokler grške oblasti ne pošljejo italijanskim dokumentacijo, na podlagi katere zahtevajo njuno izročitev, komaj potem bo italijansko sodstvo sklenilo, ali ju bodo spustili na svobodo ali ne. O zahtevi grških oblasti se bo vsekakor mo alo izreči italijansko ministrstvo za pravosodstvo. Zaradi radioaktivnih padavin otroška smrtnost v ZDA večja NEW YORK - Ameriški radiolog Ernest Sternglass trdi, da se je v nekaterih ameriških severovzhodnih državah znatno zvečala otroška smrtnost kot posledica radioaktivnih ploh, ki so sledile lanskoletnim kitajskim jedrskim poskusom. Dr. Sternglass, ki je pripravil na to temo podrobno študijo, je izračunal, da se je otroška smrtnost povečala v nekaterih državah celo za 'O odstotkov, To naj bi bila posledica znatne koncentracije radioaktivnega joda v žlezi ščitnici. Koncentracija joda v tej žlezi povzroča otroške bolezni in poškodbe, katerim šibko telo novorojenčkov ni kos. MADRID — Španski zunanji minister Marcelino Oreja je odpotoval iz Madrida v Bruselj, kjer bo danes uradno predlož i špansko prošnjo za vstop v Evropsko gospodarsko skupnost. Zadevni sklep je španska vlada sprejela v teku predvčerajšnje seje. IIIHIIHIIMIflllMIIIIIIIIIIUIIIItlllllllllllHIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIimiaitlllllHMimillllllllllllllllimHIIMIIIIKIIIIIUIII So majski predsednik ranjen v atentatu ? * ■ T' '5 - ‘ Nobenih perspektiv za skorajšnje izboljšanje Anketa Mediobance o gospodarskem stanju italijanskih podjetij la vsako Uro lastnih finančnih sredstev imajo italijanska podjetja osem lir dolgov Somalski predsednik Barre, ki naj bi bil Imelo ranjen pri prometni nereči RIM — Primanjkljaj v obračunih, zmanjšanje zaposlitve, zvišanje stroškov, predvsem pa krepko zvišanje finančnega bremena in pasivnih o-bresti dejansko onemogočajo vsako perspektivo za izboljšanje finančnega položaja: to so rezultati ankete, ki jo je izvedla Mediobanca na vzorcu 795 italijanskih podjetij, v katerem so bile vključene vse večje manufakturne industrije. Anketa Mediobance, ki je sprožila to pobudo že 10. leto zapored nakazuje finančno šibkost italijanskih podjetij: ugotovili so namreč, da je breme, ki ga predstavljajo pasivne obresti nevzdržno in da skoraj ni nobene možnosti za izboljšanje gospodarskega položaja: poleg tega predstavljajo pasivne obresti tako breme za podjetja, da dejansko o-nemogočajo vsako novo naložbo, ki ne zadeva nujno financiranje za o-hranitev naprav in za omilitev učinkov previsokih stroškov ter premajhne proizvajalnosti uslužbencev, še več, poslabšanje premoženjskega stanja se čedalje zaostruje ter povzroča zgube,' ki jih je treba kriti z nadaljnjo zadolžitvijo. Z drugimi besedami, pravijo izvedenci Mediobance, ni mogoče odpraviti škode, ki je bila storjena v preteklosti. Finančno šibkost, o kateri govori anketa, zgovorno dokazuje en sam podatek: konec leta 1976, če izključimo ovrednotenje na goli knjigovodski ravni, ki ga dovoljuje zakon Visentini, so imela italijanska podjetja, s katerimi sc je ukvarjala Mediobanca, za vsako liro svojih finančnih sredstev kar osem lir dolgov. Resnost položaja v letu 1976, dokazujejo tudi druge številke: če bi hoteli prenesti položaj italijanskih podjetij na leto 1968. ko je bil «zdrav*, bi že leta 1975 morali zvišati glavnice podjetij za 6.509 milijard lir, lani pa se je ta številka že povzpela na 8.000 milijard lir, kar ustreza glavnici vseh podjetij, ki jih je Mediobanca obravnavala konec leta 1976. In pri tem ne pomaga nič, da se je glavnica podjetij v poslovnem letu 1976 zvišala za , tisoč, milijard lir. - v Ji ,i. Vendar ne izhajajo vsi problemi italijanskih podjetij samo iz finančne šibkosti in od visokih pasivnih o-bresti: izvedenci Mediobance poudarjajo, da gre pripisati zgube iz leta 1976 tudi drugim dejavnikom. Anketa pa izkazuje tudi nekaj pozitivnih podatkov. Tako so zabeležila italijanska podjetja v letu 1976 občutno zvišanje prodaje, na denarnem področju se je tudi zvišala možnost za samofinanciranje. Poleg tega se je skrčilo število ne opravičenih odsotnosti z delovnega mesta. Lani je 351 od 795 podjetij, ki so zapopadena v anketi Mediobance, obratovalo v izgubi (436 leta 1975). Skupni primanjkljaj je znašal 2051 milijard (od katerih 1408 za podjetja pod javnim nadzorstvom in 643 za zasebna podjetja); vsa podjetja so imela skupno 537 milijard dobička, od katerih 79 milijard javna podjetja, 458 milijard pa zasebna, (if) Študentovski neredi v Južni Afriki JOHANNESBURG - Tukajšnja policija se je poslužila solzilnega plina, da bi razpršila študentovsko manifestacijo v črnski mestni četrti Alexandra. Na stotine črnopoltih študentov se je zbralo, da bi protestirali proti aretaciji svojih tovarišev, do katere je prišlo prejšnjo noč. Današnji neredi sovpadajo z dvodnevno protestno manifestacijo, ki se je udeležuje veliko število črno-poltdh študentov, da bi protestirali proti različnim šolskim sistemom, ki so v veljavi v Južni Afriki za belce in za črnce. Še napetost med Tajsko in Kampučijo Na meji med Tajsko in Kampučijo prihaja zadnje dni do čedalje številnejših spopadov. Položaj je dokaj topniška baterija (Telefoto ANSA) nejasen in vesti, ki prihajajo iz Bangkoka so si strelja na položaje v sosedni Kampu iji. večkrat protislovne. Na sliki: tajska JE VEGA STROGOST RES EDINA M01NA REŠITEV? Najnevarnejše jetnike bodo zaprli v 5 povsem prenovljenih kaznilnic V zaporih v Cuneu, Favignani, Asinari, Volterri in Traniju bodo zaporniki ob nekatere pomembne pravice - Pravosodno ministrstvo: Začeli smo s psihološko bitko, ki so jo v drugih državah že iz voje vali ■ Prve polemične ocene ADIS ABEBA — Po vesteh iz e-tiopskih virov naj bi somalski predsednik Siad Barre bil hudo ranjen pri avtomobilski nesreči, do katere naj bi prišlo med koncem tedna nekje ob meji z Etiopijo. Pri isti prometni nesreči naj bi izgubil življenje podpredsednik Abu Ali Sama-tar. Barreja naj bi skrivaj odpeljali v Italijo, kjer se baje sedaj zdravi. Iz omenjenih virov tudi poročajo, da sta se Barre in Al Samatar vračala z obiska somalskim vojakom, ki so bili ranjeni pri vdoru somalskih enot v Etiopijo. V Etiopiji skušajo dokazati, da je šlo za atentat, ki naj bi ga organizirali v vojaških krogih, kjer je cela vrsta častnikov, trdijo Etiopci, ki so proti stopnjevanju napetosti med Somalijo in * Etiopijo, za kar dolžijo baje predsednika Barreja. Somalski veleposlanik v Rimu je vest takoj odločno zanikal in izjavil, da je še včeraj govoril po telefonu s predsednikom Barrejem, ki je v svojem uradu in se ne zdravi niti v Rimu niti kjerkoli drugje. Res je, da je imel lažjo prometno nesrečo, pri kateri se je udaril v glavo, vendar je bil udarec dokaj mil. Res je tudi, da se je pri nesreči, ko se je Barrejev avto preobrnil, nekoliko resneje ranil njegov šofer. Kar zadeva podpredsednika Al Samatar-ja pa je slednji trenutno nekje na uradnem potovanju v tujini: gotovo je, da pri nesreči, ki jo je imgl predsednik republike, Al Samatar-ja ni bilo zraven. Z druge strani pa je vest o prometni nesreči objavil tako radio Mogadiš kot britanski oddajnik BBC. Poleg te psihološke vojne na pod lagi vesti bolj ali manj verjetnih z ene strani in demantijev z druge, je napetost med Somalijo in Etiopijo še vedno zelo visoka. Etiopska agencija, ki je o spopadih mnogo bolj zgovorna od somalske trdi, da je etiopsko topništvo sestrelilo v norijo in ponedeljek pet soma'skih letal in uničilo 30 somalskih tankov, poleg tega pa je zada>o hude izgube somalskim enotam, ki naj bi vdrle v Ogaden. Kar zadeva sestreljena letala, naj bi šlo za štiri mig 21 in za en mig 17 sovjetske izdelave. Ista agencija poroča, da so Somalci sestrelili etiopsko potniško letalo, ki je, glej naključje, prevažalo samo ženske in otroke, (if) nillMIMMIIIMIHIIItllllllHtlllHimimiHlllllllllllllllllllltlllllllllimillllllllMIIMIIIIIimillHIIMIIIIIIIIIHItllllll NA FLORENTINSKI FAKULTETI ZA ARHITEKTURO Diplomski izpiti pod nadzorstvom policije Včerajšnji ukrep je zadnji iz vrste neobičajnih dogodkov FIRENCE — Pod množičnim nad zorstvom agentov javne varnosti in karabinjerjev so absolventi florentinske fakultete za arhitekturo včeraj začeli polagati diplomske izpite. Nenavaden ukrep, ki je bliže u-strahovanju nego mirnemu sožitju, je izdal prefekt po dogodkih iz prejšnjih dni, ko so pred stanovanji treh profesorjev neznani zlikovci nastavili peklenske stroje. Tako včeraj, kot tudi med celot: nim poletnim izpitnem roku. ki se je pričel pred nekaj dnevi, ni prišlo do nikakršnih zapletljajev ali celo do izgredov. Zaslugo gre verjetno bolj kot policijski prisotnosti pripisati zavzetosti tako študentov kot profesorjev, da akademsko leto zaključijo veliko mirneje kot je potekalo. Včerajšnji je namreč samo zadnji, čeprav morda najizjemnejši, iz cele vrste dogodkov, ki ponavadi ne sodijo v fakultetne avle in ki so privedli tudi do treh sodnih preiskav. Prvo so uvedli takoj po dolgi študentski zasedbi fakultete in so po pričevanju profesorjev, ki so zatrjevali, da so jih študenti ugrabili* razveljavili 90 izpitov. Nato so nekaj študentov obtožili kraje, nakar so študentje, zbrani na zasedanju. prijavili agente javne varnosti, ker so med zborovanjem vdrli v poslopje. Zadnje pričevanje o nerazumevanjih med profesorskim zborom in študenti oziroma o deljenih mnenjih v vrstah samih profesorjev pa predstavlja dokument, ki ga je izdelala skupina sedmih profesorjev in izročila rektorju. Na 25 tipkanih straneh skupina našteva vse nepravilnosti, ki naj bi Se na fakulteti zgodile v zadnjih.dveh letih. Obtož- be pa ne letijo samo na študente in na njihov «agitacijski odbor*, glavni vir vseh neredov, temveč tudi na tiste profesorje, ki se ne zoperstavljajo določenim «študentskim zahtevam*. Proti trditvam sedmih profesorjev sta nastopila tako rektor kot njegov vršilec dolžnosti, ki sta navedla letošnje podatke o poteku izpitnih rokov. Vsekakor bo tudi o tem odločal sodnik, ki vodi vse preiskave o dogodkih na florentinski fakulteti za arhitekturo. Ne glede na izide sodnih preiskav, na katere bo zelo verjetno treba še nekaj časa čakati, pa je na dlani ugotovitev, da se s policijskim nadzorstvom ne more rešiti perečih vprašanj, ki tarejo vse italijanske univerzitetne ustanove. Neustreznost struktur je s skokovitim naraščanjem števila vpisanih iz leta v leto večja in če ne bo prišlo do u-streznih ukrepov, so podčrtali tako študenti kot velika večina profesorjev, bo jeseni položaj nevzdržen. (bp) RIM — Množično premeščanje jetnikov v zadnjem tednu (po uradnih podatkih naj bi jili premestili okrog 2.000) in koncentracija najnevarnejših v nekaterih kaznilnicah kot so Favignana, Asinara in Cuneo, sta vzbudila domnevo, da je pravosodno ministrstvo v sodelovanju s karabinjerskim generalom Carlom Albertom Dalla Chieso začelo izvajati načrt, ki naj bi vsaj, delno prispeval k okrepitvi kazhlihlškčih' 'Sistema. Domnevo je včeraj uradno potrdilo m nistrstvo, ki je obenem poudarilo, da je bil cilj delne preesno-ve preprečiti pobege in onesposobiti najbolj uporne jetnike. Pripomniti pa gre, da so doslej sprejeti ukrepi strogo represivni in da ne bodo od-pravTi nobene od starih slabosti ka-znilniškega sistema. Načrt za delno preosnovo kaznilnic je izdelal general Dalla Chiesa, vodja " posebnega karabinjerskega oddelka z t boj proti rdečim brigadam, ki je bil v začetku maja zadolžen za usklajevanje vseh varnostnih ukrepov izven zaporov. Po o-bisku večine kaznilnic je častnik izbral 5 zaporov (Favignana, Asinara, Cuneo, Volterra in Trani), ki so po njegovem mnenju najvarnejši in v katere naj bi zaprli najnevarnejše jetnike. V dveh mesecih dela so pod vodstvom Dalla Chiese prenovili alarmne sisteme omenjenih kaznilnic, namestili si. notranji televizijski sistem, obdali so jih z globokimi jarki, polnimi vode, okrepili razsvetljavo in opremili vse stražarnice z neprebojnimi stekli. Okrog zaporov pa bodo stalno na straži karabinjerji in v ta namen so okrepili orožniške oddelke z 900 možmi. Medtem ko so v kaznilnicah začeli s prenovitvenimi deli, je pristojni urad pravosodnega ministrstva začel izbirati imena najnevarnejših in najupnrnejših jetnikov. Odbrali so jih 600, ki bodo zaprti v omenjenih zaporih. Poleg že omenjenih desničarskih in levičarskih prevratnikov (napisti so bili premeščeni na Favignano, kjer bo odsedel odmerjeno mu kazen tudi Mario Tuti, medtem ko bo Concutelli zaprt na Asinari) so ostale zapornike izbrali na osnovi njihovega vedenja v kaznilnicah. Kdor je bil vpleten ali je veljal za pobudnika uporov, ali je poskušal pobeg, je bil premeščen. Poleg omenjenih 600 jetnikov pa je ministrstvo odredilo premestitev še drugih 1.400, da bi vsaj delno razbremenilo nekatere prenatrpane kaznilnice. V navedenih petih namreč število zaprtih iz varnostnih razlogov ne dosega niti števila razpoložljivih mest. Na pravosodnem ministrstvu so prepričani, da se bo s sprejetimi --da bodo ob, poskusu uporov ali pobegov premeščeni v eno od omenjenih petih 'kaznilnic, kjer, «pa čeprav bodo strogo spoštovali zako , bo vzdušje povsem drugačno. Srečanja s sorodniki bodo redkejša, telefonski razgovori s svojci ne bodo mogoči razen v izrednih primerih, in vsi jetniki bodo pod strogim nadzorstvom. Skratka Favignana, Asinara, Cuneo, Volterra in Trani naj bi bili neke vrste strašilo, ki naj bi preprečilo upore. «Gre za psihološko bitko — pripominjajo na ministrstvu — ki so jo v drugih državah že izvojevali.* Kot je iz navedenega razvidno so sprejeti ukrepi strogo represivni in ne bodo v ničemer izboljšali položaja jetnikov kot tudi ne bodo pripomogli k njihovi prevzgoji, ki je po u-stavi glavna naloga kaznilnic. Po oceni nekaterih j. nezaslišana strogost celo poskus, da se v največji možni meri razvodenijo najbolj pomembni členi pred nedavnim odobrene kaznilniške reforme. Tega mnenja je na primer tajnica nena silne zveze jetnikov Giuliana Cabri-ni, ki je pozvala predsednika deželnega odbora in sveta v Piemontu naj posežeta v zvezi z načrtovanimi preosnovami kaznilnice v Cuneu. (vt) Stolno cerkev v Pušji vesi bodo morda obnovili VIDEM — Vse kaže, da bo mogoče obnoviti stolno cerkev v Pušji vesi, ki sp, ,jp, zcušila. ob potresnih sunkih 6. maja in 15. septembra lani. Izvedenci zavoda za spomeniško varstvo so pod vodstvom prof. Guida Clonfera zbrali ra tisoče drobcev in toliko gradbenega materiala, da bi z izvirnimi deli lahko obnovili 99 odstotkov stavbe. Stolna cerkev v Pušji vesi je bila zgrajena 1308. leta in je eden od najlepših primerov gotske arhitekture v Furlaniji. Po mnenju izvedencev bo za obnovitev cerkve potrebnih vsaj 5 milijard lir. VIDEM — V hudi nesreči na delu je včeraj zjutraj y Carnpoformi-du izgubil življenje 56-letni tesar Renato Pillinini iz Camplaga. Nesrečnež je delal na strehi montažne hiše, ko jc izgubil ravnotežje in nerodno padel na tla, kjer je obležal mrtev. Pozitivna ocena osnutka reforme obveščevalnih služb RIM — Splošna razprava o ref°r' mi italijanskih varnostnih služb * poslanski zbornici se je razvila P® pričakovanih tirnicah, ki so sad sta; lišč in doprinosa strank k izdela®1 zakonskega osnutka. Večina, ki s® je izoblikovala v parlamentu po sWe' nitvi programskega sporazuma je _ glavnerr in kljub nekaterim pomisl*" kom ocenila predlog reforme k°_ pomemben korak na poti demokra' tizacije države in njenih ustan0®' manjše desničarske in ultrale®* stranke pa so bile odločno proti, ee._ da je zakon neučinkovit ali (po naj" bližji oceni;, da se ne bo nič spTe' menilo. Nekoliko podrobnejša analiza v0®| rajšnjrh posegov kaže, da so n’e! vsemi strankami ustavnega loka meli največ pomislekov o novem konu socialistični predstavniki, P® katerih besedilo zakonskeg predi0' ga ne daje dovolj jamstev proti dlokom obveščevalne službe od P1'8' vilne poti, odklonom, ki so imeli tu' di v nedavni preteklosti porazne P0-sledice. Po mnenju socialistov (k* briola in Mancini sta bila v pogledu soglasna) bo reforma Sm bila dejanski korak naprej na P° demokratizacije in bo lahko vs8j delno popravila napake preteklo*1 le če bo del organskih posegov z8 obnovitev demokratičnega sožitja državi in če bo končno odpravljen istovetenje vlade z državo'. Veliko manj pomislekov je o P*’®” dlogu reforme imel komunist RicC1/ po mnenju katerega pomeni osnov pravi prelom s preteklostjo m pomemben korak na poti demokr8' tičnega razvoja vseh državnih tele*’ Pozitivne so bile tudi ocene ralcev, socialdemokratov in republ1' kancev, ..............................................................................................ijiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.......liani TRŽAŠKI DNEVNIK DEŽELNI ODBORNIK COCIANNI NA SESTANKU V RIMU Predlog o okrepitvi deželnih radiotelevizijskih struktur sme » Odbornik se je zavzel za «primerne oddaje za etnične in jezikovne manj-Nevzdržne trditve o «informativni kolonizaciji» tujih postaj Med svojim bivanjem v Rimu se je odbornil Cocianni med drugim z generalnim ravnate- Deželni odbornik Cocianni se je udeležil v ponedeljek v Rimu drugega sestanka med upravnim svetom radio-televizije (RAI-TV) ’ odborom za meddeželno koordinacijo o radiotelevizijskih problemih. Se Stanka so se udeležili med drugimi predsedniki dežel Lombardije - Gol-fairi, Toscane - Lagorio in Sicilije -Bonfigli. Odbornik Cocianni je zastopal obmejne dežele in avtonomne pokrajine, ki imajo na svojem ozemlju navadne in jezikovne manjšine. Predlagal je ustanovitev tretjega omrež- ukrepi položaj v italijanskih kaznil-; ja, ki hi bilo namenjeno deželnim Akupunktura uporabna toda s previdnostjo RIM —- Akupunktura je še vedno v eksperimentalni fazi, tudi ker manjkajo znanstveni izsledki, ki bi lahko opravičili na znanstveni ravni ta način zdravljenja. Zato lahko zdravijo z akupunkturo zgolj usposobljeni zdravniki. Tako je sklenila posebna študijska komisija, ki jo je pred časom umestil minister za zdravstvo Dal Falco, da bi preučila dosedanje izsledke o akupunkturi in možnosti. uporabe: te - tehnika. nicah nekoliko zboljšal zlasti šj po leti, ko napetost običajno doseže višek. Zaporniki vedo — poudarjajo programom in zagovarjal decentralizacijo v duhu zakona št. 103 o reformi. pogovarjal ljem Bertejem in z ravnateljem tretjega omrežja Fabianom. Prikazal jima je potrebe naše dežele, predvsem povečanja radiotelevizijskih deželnih struktur. To je zagovarjal iz potrebe, «da se zagotovi etničnim in jezikovnim manjšinam primerne oddaje in da se prepreči — to so njegove besede — «informativna kolonizacija, ki jo izvajajo tuje radiotelevizijske postaje*. Tržaški sedež radiotelevizije mora po njegovem mnenju nemoteno vršiti svojo funkcijo za furlansko skupnost in za slovensko manjšino ter mora skrbeti za kulturno rast italijanske manjši- ne v Istri in na Reki. _ Slovenski politični in kulturni d* javniki z njimi pa tudi še de01®. kratične sile se — kot znano NAREDI SAM... hitro in enostavno! NAREDI SAM enostavno in hitro NAREDI SAM ... IDEAL LAK — NOVI! Podaljšajte življenje vašemu par ketu z Ideal lakom, ki je odporen proti obrabi In vodi ter omogoča enostavno čiščenje. Lak je hitro sušeč in omogoča trikraten nanos v enem dnevu Ideal lak - novi dobite v s i | a i u in polmatu. BONDEX. Odlično sredstvo za zaščito lesa pred plesnijo in mrčesom. Ne tvori filma, ki bi pokal ali se luščil. Z Bonaexom oplemenitimo les v desetih različnih harvnlh hitro in enostavno! HELIOS HELIOS VIKEND EMAJL IN LAK — naš najprimerneiši premaz za zunanja in notranja dela na lesu ali kovini Ima zelo obstojen lesk tudi v najtežjih atmosferskih pogojih DOMŽALE DOMŽALE HELIOS DOMŽALE dolgo časa zavzemajo za uoed^. slovenskega programa na italijo^,, televiziji in za večjo samostojO?? ter demokratičnost slovenske rudV slce postaje Trst A, da bo bolje ’’ strezala zahtevam in potrebam s\°'. venske narodnostn skupnosti v , želi. Ta zahteva je v skladu s Pf® vico, da ima slovenski državlftj sredstva informiranja v svojem r_ rilcu. Zato je nevzdržna teza odb nika Cociannija o informativni m, lonizaciji», ki npj bi jo izvajale M radiotelevizijske postaje. , V času, ko je že priznano in _ Ijavljeno načelo o svobodnem ženju informacij in zlasti še v V°\ osimskem vzdušju pri nas, je fcflj malo demekratičh. govoriti o mativni kolonizaciji» in misliti tem, kot je mogoče razumeti, r.a M' prsko ali ljubljansko televizijo J! radio, saj je s takim stališčem °®’ bornih Cocianni skregan sam s boj, ko pravi, da mora tržaški se' dež radiotelevizije oskrbeti tudi z® kulturno rasi italijanske manjšine _ Istri in >.u Rekh. Lahko pa bi z®" stavili tudi vprašanje, v kakšno k® tegorijo uvršča vso dosedanjo vlo9 radia Trst A? • Danes ob 20. uri se bo na svojef0 sedežu v Ul. Caprin 18 sestala raj°n’ ska konzulta za Sv. Jakob, ki razpravljala o variantah uslug 0 demokratični psihiatriji.