$t. 290 (14.686) leto XLIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je Izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggioj - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190______ POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 1300 LIR SOBOTA, 30. OKTOBRA 1993 RIM / SENATORJA BRATINA IN PICCOLI PRI MINISTRU ZA DEŽELE Tokrat ne čakajmo na točo Bojan Brezigar Minister za dežele Livio Paladin je torej napovedal, da bo vlada predložila osnutek zakona za zaštito slovenske manjšine. Takoj je sicer pripomnil, da bo nato beseda pripadla parlamentu, iz Cesar bi lahko sklepali, da tudi v tej zakonodajni dobi, ki se bo verjetno iztekla čez pet mesecev, zakona še ne bomo videli. Vendar pa je delo, ki ga opravlja Paladin pomembno iz najmanj dveh razlogov. Prvi razlog je v dejstvu, da se je Paladin distanciral od nekaterih naCel Maccanicovega zakona. Tega sicer ni storil neposredno, kajti z Maccanicom sedita na sejah ministrskega sveta, vendar iz njegovih stališč v intervjuju za Primorski dnevnik izhaja drugačno mnenje, ki sicer za Paladina ni novost Čeprav se je izognil neposrednim odgovorom na najbolj kočljiva vprašanja, je svojemu zakonskemu osnutku nakazal nove značilnosti vsegaobsegajoCega besedila Izrekel je kritiko na Maccanicovo pojmovanje preštevanja, Čeprav tega sredstva ne izključuje. Posredno je priznal nujnost samostojnega zastopstva manjšine, Čeprav to zastopstvo omejuje na deželni svet Pravico do rabe jezika v odnosu z oblastmi dejansko priznava na mnogo širšem območju od Maccanica. In konCno, Paladin govori o zunanjem ministrstvu in torej postavlja osnovo za zaščitno zakonodajo zopet na mednarodno raven, Cesar pri Maccanicu ni bilo, saj med podpisniki njegovega zakona ni bilo zunanjega ministra. Drugi razlog je v dejstvu, da bo to delo osnova tudi za prihodnjo vlado. Ciampijeva vlada se namreč odlikuje po tem, da ne proizvaja kopice zakonskih osnutkov, ki so sami sebi namen in ki zadovoljujejo samo ozke kroge potencialnih volivcev. Zato bo delo,Tei ga opravlja, koristilo tudi tistim, ki bodo Ciampiju in njegovim ministrom sledili po volitvah. Ker je Paladin minister z velilco avtoriteto, Minister Paladin ponovil pripravljenost na dialog Sen Bratina vložil popravek za povečanje sredstev za kulturo Piccoli: priznati temeljne pravice Vojmir Tavčar da bo tudi prihodnja vlada resno upoštevala njegove predloge. Zato mora manjšina izkoristiti sedanje obdobje za dodelavo svojih skupnih stališč, obenem pa tudi za ustvarjanje takega vzdušja, ki bo omogočilo sestavo cim boljšega zakonskega osnutka. Nesporazume, ki so nastali v skupnem predstavništvu, bo morala premostiti in posredovati ministru Paladinu cim jasnejšo sliko potreb in zahtev. . Ne utvarjamo si, da bomo dosegli vse, ves mteres pa imamo, da bo dokument ministra Paladina cim bliže našim težnjam. Ker iz izkušenj vemo, da je zvonenje po toCi neučinkovito, ne Čakajmo na toCo. RIM - Vprašanje zaščitnega zakona za slovensko narodnostno skupnost v Italiji je bilo v četrtek zvečer v ospredju pogovora, ki sta ga senatorja Darko Bratina (DSL) in Flaminio Piccoli (KD) imela z ministrom za deželna vprašanja Liviom Paladinom. Pogovoru je prisostvoval tudi dr. Fer-ri, ki v imenu ministrstva za deželno problematiko usklajuje dejavnost delovne skupine, angažirane v pripravah vladnega predloga za zaščito Slovencev. Pogovor je potekal v dobrem vzdušju in kaže, da je minister Paladin pokazal precejšnjo razpoložljivost. V ospredju so bila ključna vprašanja: od problema enakopravnega odnosa do celotne manjšine, ne glede na to, kjer živi, do problemov predstavništva manjšine v izvoljenih svetih. Srečanje je bilo pomembno tako zaradi skupnega nastopa predstavnikov dveh strank, ki sta si bili - in sta najbrž še - precej narazen glede zaščite slovenske narodnostne skupnosti, kot tudi zaradi dejstva, da je pogovor potekal ob prisotnosti »operativca«, kakršen je dr. Ferri. Sklepov srečanja ni bilo. Dogovorili pa so se vsekakor za nadalnje konzultacije, pa čeprav bo pri tem vsak ohranil svojo avtonomijo: vlada svojo in parlamentarca svojo. V zvezi s problematiko slovenske narodnostne skupnosti velja še omeniti, da je sen. Darko Bratina pripravil popravek, s katerim predlaga, da bi v Darko Bratina finančnem zakonu za dodatne 3 milijarde lir zvišali sklad pri predsedstvu vlade, ki je na razpolago za finansiranje kulturnih dejavnosti slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Sloveniji in na Hrvaškem. Kot smo poročali, je senatna proračunska komisija pred dobrim tednom ob predlogih Bratine, Dujanyja (UV) in Crocette (SKP) v dogovoru z vlado dvignila prvotni sklad 6 milijard lir na 10, od katerih naj bi bile po besedah podtajnika v zakladnem ministrstvu Sergia Colonija 4 milijarde namenjene italijanski manjšini, 6 pa slovenski. O novem popravku sen. Bratine bo senat odločal najbrž prihodnji teden, ko se bo po končani razpravi začelo glasovanje o proračunu po postavkah. Finančni zakon naj bi bil po predvidevanju izglasovan do 10. novembra, vendar ni izključeno, da bo končno glasovanje zdrknilo za nekaj dni naprej. RIM - »Zavzel sem se za pravice nemške narodnostne skupnosti na Južnem Tirolskem in prizadeval sem si, da bi pokrajina Bočen dobila posebno avtonomijo. Mislim, da vsak civilen narod mora priznati temeljne pravice kot so jezik, šolstvo itd.« Senator Flamigno Piccoli, po rodu iz Trenta, večletni tajnik Krščanske demokracije ima v primerjavi z ostalimi demokristjani več posluha za manjšin-skot problematiko. In prav ta posluh - poleg seveda dolgoletnega poznanstva - ga je navedel k temu, da se je skupaj s sen. Darkom Bratino podal k ministru za deželna vprašanja Liviu Paladinu. Ali iz posluha za potrebe nemške manjšine izhaja tudi razumevanje za zahteve slovenske? Piccoli: Predpostaviti moram, da se prijatelj Slovenije. Ljubljani smo priporočili, naj ravna dobro z italijansko manjšino, oni pa so nas. zavrnili, da mi nismo naredili ničesar za slovensko manjšino v Fur-laniji-Julijski krajini. Zato je treba začeti sestavljati zaščitni predlog, ki naj obravnava vprašanje uporabe jezika, šolo, vprašanje zastopstva manjšine v izvoljenih svetih itd. Toda, Ce slovenska manjšina še ni deležna zaščite, je posledica odporov predvsem tržaških dejavnikov in še posebej tržaške KD... Piccoli: Kljub vsemu bomo šli naprej. Poleg tega je v Trstu sedaj KD povezana v volilni tekmi z DSL, saj se to opazili, kajne? Seveda... Piccoli: To je lahko osnova, še zlasti če bo tekma uspešna, za reševanje manjšinske problematike. Mislim iti tudi osebno v Trst zato. Ovire so torej po vašem premostljive? Piccoli: Treba jih je premostiti. Mislim poleg vsega, da imam dovolj pristojnosti, da to raz- Flaminio Piccoli ložim tržaškim demokristjanom tudi v luči svoje izkušnje. Zavzel se bom za to. (VT) VARES, SARAJEVO - Včeraj je strah pred nasiljem bosanskih Hrvatov in zaostrovanjem spopadov med hrvaško in muslimansko vojsko v osrednji Bosni Muslimane iz Va-reša prignal pred oporišče švedskih modrih čelad. »Hočemo dmgam, na varno. Mnoge med nami so mučili. Želimo, da nas Unprofor zaščiti,« so povedali prebegli prebivalci predstavnikom Unproforja. »Bojimo se vrniti domov. Veliko ljudi je še vedno priprtih v šoli,« je povedala 43-letna ženska, katere mož je eden od 230 ujetnikov bosanskih Hrvatov v Varešu. Neimenovani predstavnik zaščitnih sil ZN je pojasnil, da ljudem prevoza in zaščite ne morejo zagotoviti, švedski poveljnik sil ZN v Varešu pa meni, da Muslimani na tem območju niso v nevarnosti. Spopadi med muslimansko in srbsko vojsko v okolici Samjeva so se včemj nadaljevali. Srbska vojska je obstreljevala položaje muslimanske vojske na Zuču, Muslimani pa so s težko obotožitvijo tolkli po srbskih položajih okoli Sarajeva. Srbski ostrostrelci so zjutmj težko ranili novinarja belgijskega mdia RTBF Paula Marchanda, ki so ga že odpeljali na zdmvljenje v Francijo. (Reuter) VRH DVANAJSTERICE / NAMESTO SLAVJA Evropa išče izhod iz sedanje krize ^ prihodnjih petih letih bo treba nakazati skoraj 250 tisoč milijard lir, brez katerih ne bodo odpravili brezposelnosti ltcilijanski zunanji minister Andreatta in predsednik vlade Ciampi (Telefoto AP) BRUSELJ - V Bruslju so se včeraj na izrednem vrhu sestali predsedniki držav in vlad evropske dvanajsterice. Proslavili so uspešno ratificirano maastrichtsko pogodbo, ki začne veljati v ponedeljek. Na srečanju so razpravljali o brezposelnosti, gospodarski recesiji in določili nekatere lokacije za bodoče institucije ES. Evropski monetarni institut, ki se bo kasneje razvil v centralno evropsko banko, bo tako v Frankfurtu, center za usposabljanje kadrov iz srednje in vzhodne Evrope v italijanskem Turinu, Evropski patentni urad in Agencija za varnost in zdravje delavcev v Madridu, Evropo!, Agencija za zdravila v Veliki Britaniji, evropska policija pa v Haagu. V Bruslju pa včeraj ni bilo časa za pretirano zadovoljstvo. Maastrichtski sporazm stopa namreč v veljavo v dosedaj najbolj črnem obdobju za gospodarstva članic dvanajsterice. Nič čudnega torej, da so vsi poudarjali, kako so gospodarstva posameznih članic med seboj tako odvisna, da ni alternative: ali se uresniči skupni vzpon, ali pa bo vse prizadelo nazadovanje. Damoklejev meč 18 milijonov brezposelnih, ki se bodo prihodnje leto povzpeli na 20 milijonov, je kot mora legel na sedanji izredni vrh. Sam predsednik Komisije Jacques Delors je moral včeraj poudariti, da so evropska gospodarstva skrenila s poti, ki so jo začrtali leta 1987. Sedaj bo treba ponovno popraviti kurz, poiskati določeno vzporednost, začeti strukturalne reforme. V grobih obrisih je Delors prikazal smernice svoje »bele knjige«, ki bo osrednja tema decembrskega rednega vrha Skupnosti. Ponoven vzpon bo po njegovih besedah uresničljiv le s skupnimi napori. Takoj je treba zagotoviti 30 milijonov ekujev (več kot 55 milijard lir) za posojila malim in srednjim podjetjem. Predsedniki držav in vlad dvanajsterice pa so včeraj sklenili, da bodo do konca leta ratificirali sporazum o ustanovitvi posebnega evropskega investicijskega sklada, ki naj bi za- . sebnim bankam jamčil posojila za podjetja do 20 milijonov ekujev (36, 8 milijarde lir). Izglede za ponovno gospodarsko rast Evrope pa pogojujejo prihodnji decembrski sklepi. Že včeraj je Delors nakazal morebitni scenarij. V prihodnjih dveh letih je treba dosedanje investicije zvišati z 19 na 24%, zagotoviti je treba 3% rast in zmanjšati brezposelnost s sedanjih 11% na 6 ali vsaj 7%. Te cilje pa dodatno pogojuje sprejetje sporazuma o svetovni trgovini Gatt pred koncem leta. Da bi bila Evropa kos brezposel- nosti, je treba po Delorsovem mnenju povečati infrastrukturne investicije, in sicer za 135 milijard ekujev (skoraj 250 tisoč milijard lir) v prihodnjih petih letih. Ob teh za sedaj še željah pa je treba poudariti, da so včeraj sprejeli celo vrsto dokumentov, med katerimi prehod v drugo fazo monetarne in gospodarske unije po 1. januarju 1994, ki je za predsednika italijanske vlade Carla Azeglia Ciampija »kvalitativni korak« v smeri tesnejše gospodarske in denarne koordinacije med članicami, ki bo zagotovil ponovni gospodarski vzpon. Razpravljali so tudi o vojni na tleh nekdanje Jugoslavije in o tem vprašanju izdali posebno izjavo, v kateri sicer ne omenjajo načinov, s katerimi bi ustavili vojno. Zavzeli so se le za posebne koridorje, po katerih bodo, ob pomoči dodatnih čet, v Bosno pošiljali humanitarno pomoč. Od Srbov, Hrvatov in Muslimanov zahtevajo zagotovila, da bo njihova pomoč dospela do tistih ljudi, ki jo najbolj potrebujejo. V izjavi so še zapisali, da bodo uporabili »vsa potrebna sredstva«, da bodo prebivalci Bosne preživeli še to zimo, vendar je danski zunanji minister Niels Hel-veg Petersen kategorično zavrnil vsako misel o vojaški intervenciji v ta del Balkana. (Ansa, AFP, Reuter) n0agprS IN KLIMATIZACJO SERVIS ZA PECI: V TATA [LferrouJI r'bi klim NICOSIATel. 040 / 369135 Hitra pomoč: 0337 / 539231 DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU A': Vihar SISDE stresa Italijo Nekdanji upravitelj obveščevalne službe Broccoletti je v svojem pričevanju o tajnih fondih SISDE med drugim povedal, da so s tem denarjem med drugim finansirali tudi notranje ministrstvo. V obdobju, o katerem Broccoletti govori, so se na notranjem ministrstvu zvrstili Oscar Luigi Scalfaro, Antonio Gava, Vincenzo Scotti in sedanji minister Mancino. Izjava Kvirinala Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro je takoj reagiral na Broccolettijeve izjave s tiskovno noto, v kateri ostro obsoja »takšne nedopustne načine, ki hudo oškodujejo omikano sožitje in demokratično državo«. »To je že vsaj tretji poskus lažnih in zarotniških namigovanj na račun poglavarja države z jasnim namenom, da bi destabilizirali inštitucije italijanske demokracije, ki prav gotovo ne preživlja najboljših trenutkov,« je še rečeno v sporočulu Kvirinala. stran 2 Ciampijeva vlada v težavah Ciampijeva ladjica se s težavo ohranja na valovih. Včeraj je vlada prejela zaupnico v senatu in tako sta šla skozi odlok, ki zadeva davek IVA in kompromisno rešitev za minimalen davek. Časa za odobritev finančnega zakona pa je čedalje manj in za vlado bi utegnilo biti pogubno, če bi morala seči po »začasnem poslovanju«. Tajnik DSL Occhetto je medtem dejal, da je Ciampijeva vlada izčrpala svojo vlogo in da bo njegova stranka umaknila svoje vzdržanje. stran 2. Slovenski gospodarstveniki in prepprod Trsta Slovenski gospodarstveniki in podjetniki pozitivno ocenjujejo kandidaturo Ricarda lllyja za tržaškega župana. Pogovor s predsednikom Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Borisom Slego. stran 3 • » * * *«** ■ Di Rosa in Michittu sta načrtovala beg v Nemčijo Donatella Di Rosa in njen mož, podpolkovnik Aldo Michittu, sta nameravala zbežati v Hamburg. Javni tožilec iz Firenc Vigna ju je dal aretirati, da bi jima namero preprečil. Okoliščino je razkril sam Vigna. Medtem je odvetnik zakoncev Michittu Bernot najavil, da bo za oba zahteva izpustitev na svobodo. ««« »■>■■••«>•••••>••>•<•••••• • stran 3 Predstavitev liste »Insieme - Skupaj« za Devin - Nabrežino Lista »Insieme - Skupaj« za Devin - Nabrežino je včeraj predstavila svoj upravni program in kandidate za bližnje volitve. Novinarjem so spregovorili županski kandidat Giorgio De-pangher, »nova obraza« na listi arh. Danilo Antoni in študent Franc Fabec, bivša občinska odbornica prof. Vera Tuta Ban in bivši podžupan Martin Brecelj. stran 4 L. Gorica: noč norosti v pokrajinskem svetu Tako razburljive, celo noč trajajočle seje pokrajinskega sveta v Gorici že dolgo ni bilo. Očitno težavni odnosi med Severno ligo in vso opozicijo so se zaostrili, ko so si novi upravitelji z rezanjem številnih proračunskih postavk podvojili mesečne “plače". Višek pa je Severna liga dosegla tik pred svitom, ko so štirje njeni svetovalci skoraj izvolili v deželno komisijo za slovenske šole predstavnika MSI. j stran 2 in 6.. 2 Sobota, 30. oktobra 1993 ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA NOVICE Maccari ostane v zaporu RIM - Rimsko sodišče je potrdilo veljavnost zapornega naloga zoper Germana Maccarija(na sliki AP), obrtnika, ki je osumljen, da je bil četrti ječar predsednika KD Al da Mora. Sklep sodnikov je izzval precejšnje zadovoljstvo med preiskovalci političnega oddelka Digos v Rimu, ki so razsodbo tolmačili kot potrditev upravičenosti njihove preiskovalne hipoteze. Maccari je bil aretiran 18. oktobra po dolgem preiskovalnem delu, ki naj ne bi slonelo - tako trdi policija - na pričevanju skesancev. Nekaj dni pozneje je bivša bri-gadistka Adriana Faranda obtožila Maccarija, da je skupno z Mario Morettijem umoril predsednika KD. Moretti pa je v pogovoru z Rossano Rossando izjavil, da je edini streljal na Mora, ker je bila eksekucija njegova dolžnost, saj je bil Moretti tedaj vodja Rdečih brigad. Koncert na Ravanci REZIJA - »Pejmo ukuop«: to je vabilo moškega pevskega zbora Monte Canin iz Rezije, ki prireja v soboto, 30. oktobra ob 21. uri v rezijanski »Kultur-ski hiši« na Ravanci zborovski večer. Ob Monte Caninu bodo nastopile še pevke domačega zbora Rože majave in člani mešanega pevskega zbora iz Medvod, ki je lani gostil rezijanske folkloriste. Protest policistov »na japonski način« RIM - Policisti iz avtonomnega sindikata SAP so včeraj protestirali z zahtevo, naj vlada uredi njihove staleže, pogodbena razmerja z ustreznejšimi prejemki in pokojninski sistem. Ker po zakonu ne smejo stavkati, so si omislili »japonsko obliko« protesta: varnostno službo so redno opravljali, kdor je bil v civilu, je nosil nalepko »Stavkamo za naše pravice, delamo za pravice ljudi«, kdor pa v uniformi, se je podpisal v ustrezni seznam. Fabbri: Italija se ne odreka raketam Patriot MILAN - Obrambni minister Fabbri zagotavlja, da še Italija ne bo odrekla protiletalskim raketam Patriot, vprašanje je le v tem, koliko denarja bo na voljo. Glede zamenjave odtrajanih prestreznikov F 104 z Eurofighterjem 2000, ki bo razpoložljiv šele čez 10 let, pa minister meni, da bi lahko začasno v leasingu kupili ameriške prestreznike F 15 ter F 16 in evropske Tornado ADV. jjj II jlj j§§ gl i RIM / ŠEF POLICIJE PARISI ZAVRNIL SLEHERNO OBTOŽBO Je SISDE financiral nekatere ministre? Včeraj aretirali bivšega šefa obveščevalne službe Malpico RIM- Vihar, ki je zajel italijanske obveščevalne službe, buči z nezmanjšano silo. Toda od včeraj veter ne stresa več samo grmovja obveščevalnih služb, pač pa tudi krožnjo italijanskega institucionalnega drevesa. Veter, ki se je v prejšnjih dneh za spoznanje polegel, je spet zapihal s še večjo močjo v četetrtek zvečer. Elana mu je dal bivši upravitelj civilne obveščevalne službe Sisde Maurizio Broccoletti, ki je rimskim tožilcem izjavil, da je v desetletju 1982-92 Sisde ilegalno finansiral nekatere ministre, denar pa naj bi dal tudi policiji in karabinjerjem. Preiskovalci jemljejo te izjave zelo previdno, saj je Broccoletti med drugim obtožen, da se je skupaj s petimi funkcionarji obveščevalne službe polastil 14 milijard lir tajnih sredstev službe, jih naložil v bankah San Marina in jih pozneje, ko so dozorele kar spodobne obresti, vrnil službi. Po tem pričevanju je bil včeraj popoldne aretiran bivši šef obveščevalne službe, prefekt Riccar-do Malpica (na sliki AP) pod obtožbo korupcije, včeraj dopoldne pa se je spontano zglasil na rimskem tožilstvu šef policije Vincenzo Parisi, ki je od leta 1984 do leta 1987 vodil Sisde. Parisi, ki je bil dobri dve uri na pogovoru s tožilci, je bil z novinarji dokaj skop, zavrnil pa je vsekakor vse obtožbe in dejal, da je denar, ki ga še vedno dobiva od obveščevalne službe, povsem legalen in v skladu z določilom, da ima pravico do dosmrtne »preužitnine«, kdor je za določeno obdobje vodil službo. Dejal je tudi, da v času njegovega upravljanja ni finansiral politikov in da je bil denar uporabljen povsem legalno. Broccolettijeve izjave pa pripisal poskusu dezinformacije. V dokaz svojih obtožb je Broccoletti izročil tožilstvu magnetofonski posnetek, v katerem naj bi dva agenta Sisde govorila o finansiranju notranjega ministrstva, poleg tega pa tudi sheme izplačil, ki jih je ohranil, pa čeprav bi jih moral po zakonu uničiti. Toda veliko vprašanje je, ali so omenjeni papirji izvirni in verodostojni. Broccolettijeve obtožbe so ogorčeno zavrnili neapeljski prefekt Improta, bivši obrambni minister Salvo Ando, bivši podtajnik za obveščevalne službe Francesco Mazzola, ravnatelj urada za mejna območja prefekt Lauro. V obdobju 82-92, ki ga omenja Broccoletti so se na notranjem ministrstvu zvrstili kot ministri Oscar Luigi Scalfaro, Antonio Gava, Vincenzo Scotti in sedanji minister Nicola Mancino. In prav na predsednika republike se je spravil misovec Franco Servello: »Dve sta možnosti. Ali je Broccoletti Di Rosa v hlačah in ga torej kdo manevrira, ali pa nad Kvirinalom lebdi senca impeachmenta.« In kritičen je bil tudi načelnik poslanske skupine Severne lige Roberto Maroni: »Nujno bi bilo, da bi predsedstvo republike odločno demantiralo take govorice.« Do tu kronika dogajanja. Ostaja vprašanje, kaj lahko v prihodnje »pricurlja« - resničnega ali lažnega - iz Pandorine skrinjice italijanskih obveščevalnih služb? (VT) GORICA / NA SEJI, KI TRAJALA DOLGO V NOČ Nora noč Sev. lige na Goriški pokrajini V komisijo za slovenske šole skušali izvoliti neofašista - Liga: šlo je le za potegavščino Marko Marinčič GORICA - Noč norosti. Norosti, ki je dosegla višek tik pred svitom. Tako bi lahko z vso dobrohotnostjo, ki jo premoremo, strnili smisel glasovanja včeraj zjutraj ob 5.30, ko so svetovalci Severne lige po enajstih neprekinjenih urah zasedanja goriškega pokrajinskega sveta pri tajnem glasovanju izvolili -bolje: skušali izvoliti - v deželno komisijo za slovenske šole predstavnika neofašistične stranke Sergia Cosmo. Norost? Neumna šala, kot so se kasneje opravičevali nekateri predstavniki Lige? Morda načrtna provokacija. Na Goriški pokrajini, kjer je Severna liga junija osvojila absolutno večino in razpolaga s 15 od 25 pokrajinskih svetovalcev, je bila včerajšnja seja nenavadno razburljiva. Zataknilo se je, ko so si novi pokrajinski upravitelji hoteli podvojiti mesečne odškodnine, ki jih prejemajo. Vnel se je oster spor z opozicijo. Poslušali smo kričanje, zmerjanje, tudi neumnosti in otročarije, ki ne sodijo v demokratično izvoljeno predstavniško telo. V tem vzdušju so nekaj po 5. uri, po ne- prespani noči, vzeli v pretres imenovanje dveh članov Pokrajine v deželno komisijo za slovenske šole, posvetovalni organ, v katerem sedijo poleg predstavnikov šolskih ustanov tudi predstavniki krajevnih uprav na narodnostno mešanem teritoriju. Ker komisija obravnava zelo specifična vprašanja, so njeni člani navadno slovenski šolniki. Goriško pokrajino sta doslej zastopala goriška profesorja Vladimir Sturm (ravnatelj trgovskega zavoda Cankar) in Ivan Bratina (do letos tudi deželni svetovalec DSL). Pred glasovanjem sta bili predloženi dve kandidaturi: Stranka komunistične prenove je predlagala Viljema Gergoleta, profesorja na višjih srednjih šolah v Gorici, Severna liga pa svojega odbornika Cesareja Oblacha. Ker za tega kandidata ni bil predložen predpisani “curri-culum”, so predstavniki Zelenih in Ljudske stranke (bivše KD) ostro reagirali in napovedali, da ne bodo glasovali. Sledilo je prerekanje in nato, končno, glasovanje, ki pa je dalo presenetljiv izid: Oblach je prejel 9 glasov, Cosma 5, Gergolet 3. Upoštevajoč odsotnosti oz. opredelitve drugih strank je neo-fašist Cosma očitno poleg svojega dobil glasove štirih svetovalcev Severne lige. Predsednica Monica Marcelini je uradno razglasila rezultat glasovanja, s čemer pa presenečenj še ni bil konec. Generalni tajnik dr. Raffaello Fabbro je namreč (šele po glasovanju?) ugotovil, da so v komisijo lahko izvoljeni samo “italijanski državljani slovenskega jezika”. Cosma je tako odpadel, iz istega razloga pa je kljub priimku in obvladanju slovenščine odpadel tudi Oblach, ki je sam izjavil, da se ne čuti Slovenec. Izvoljen je bil le Gergolet, drugega predstavnika pa bodo morali imenovati naknadno. Včeraj smo zabeležili tudi poskus opravičevanja predstavnikov Severne lige, češ da »je šlo samo za šalo, s katero so hoteli nekoliko razdražiti nadležne predstavnike opozicije«. Z naše strani smo imeli vtis, da je vsa ta “šala” vsebovala močan naboj politične provokacije. Pa recimo tudi, da ni tako. Je mar uradno glasovanje v pokrajinskem svetu primerna priložnost za zbijanje šal? RIM / Z ODOOBRITVIJO FINANČNEGA ZAKONA SE MUDI PROSLAVA / 26. NOVEMBRA V TRŽAŠKEM KULTURNEM DOMU Ciampijeva vlada le s težavo spravila pod streho minimum tax DSL napoveduje konec svojega vzdržanja pri glasovanju RIM - Ciampijeva vlada je včeraj v senatu obplula čer »minimalnega davka« za neodvisne delavce, ki je dvignil v prejšnjih tednih toliko polemik in ob katerem se je vlada v poslanski zbornici angažirala v pravem vlečenju vrvi. Z glasovi Krščanske demokracije, socialistov in liberalcev ter ob vzdržanju Demokratične stranke levice in republikancev (ostali so bili vsi proti) je senat izrekel vladi zaupnico in odobril odlok, ki zadeva davek na dodatno vednost ter vsebuje tudi kompromisno rešitev o minimalnem davku. Kljub temu, da se je Ciampijeva ladjica izognila nevarni čeri (zahtevala je zaupnico, čeprav je kompromis s parlamentom ni povsem zadovoljeval), njena plovba v naslednjih dneh ne bo nič lažja. Najnevarnejše ovire vsebuje finančni zakon, saj je v večini, predvsem pa med krščanskimi demokrati, veliko negodovanja zaradi klestenja proračuna. Glasovanja o raznih proračunskih postavkah bodo pokazala, kolikšno podporo uživajo premier in njegovi »profesorji«. Nevarnost pa najbrž ni toliko v glasovanjih samih kot v ritmu obravnavanja zakona. Če bi v senatu zdrknila čez rob 10. novembra, bi zbornica, ki je še številčnejša in manj disciplinirana, imela malo časa za razčlembo finančnega zakona in nevarno bi bilo, da bi proračun ne bil sprejet pred koncem leta in bi vlada morala seči po »začasnem poslovanju«. Toda to, je opomnil Ciampi, bi najbrž krepko načelo zaupanje, ki ga je tujina v zadnjem času spet izkazala Italiji. Vladne »delnice« pa ne izgubljajo na vrednosti samo v parlamentu, pač pa tudi med ljudmi. Po raziskavi, ki jo je za tednik Panorama pripravila tržaška družba SWG na vzorcu 800 anketiranih, upada tudi zaupanje ljudi. 51 odstotkov vprašanih je namreč ocenilo negativno delo Ciampijeve vlade, medtem ko je bil glas 49 odstotkov pozitiven. Na oceno je nedvomno vplivala tudi brezposelnost. In to vprašanje bo tudi odločilno za opredelitev demokratične stranke levice do finančnega zakona. Tako je včeraj poudaril hrastov tajnik Achille Occhetto, ki je ministrskemu svetu priznal prizadevnost in kakovostno delo, dodal pa, da je bilo nezadostno prav ob vprašanju zaposlovanja. Occhetto je predlagal oblikovanje solidarnostnega sklada za zaposlovanje in razvoj, ki bi ga vsaj začetku lahko finansirali s prodajo nepremičninskega premoženja skrbstvenih ustanov. Stališče DSL do finančnega zakona pa bo odvisno predvsem od tega, ali bo vlada ubrala pogumnejšo pot pri reševanju vprašanja delovnih mest. Sicer pa je tajnik DSL spet ponovil, da se z izglasovanjem finančnega zakona izteka tudi življenje vladi, ker je »s tem izčrpala svojo vlogo« in DSL bo umaknila vzdržanje. Occhetto se je zavzel za »volitve spomladi, ki so naravni del političnega scenarija in vse se mora odvijati po tem scenariju«. V tem okviru ni zaloputnil vrat predlogom za spremembo volilnih pravil, vendar takoj postavil pogoj: »Določimo prej datum volitev najpozneje do konca aprila. Če bi do tedaj parlament spremenil volilni zakon, se ne bomo uprli.« Toda Ligi ta zagotovila še ne zadostujejo in zahteva konkretna dejanja. Katera? Zavzemanje za hitro odobritev zakona o volitvah na tujem, ki bi lahko zavrl proces razpuščanja parlamenta. Sicer pa so za predčasne volitve tudi ljudje. Po že omenjeni anketi se je za takojšen razpust parlamenta opredelilo 40 odstotkov anketiranih, za volitve spomladi 47 odstotkov, za to, da bi mandatna doba trajala vseh pet let pa le 13 odstotkov. (VT) Priprave na slovesno proslavo SOtefnice Partizanskega dnevnika Slavnostni govornik bo Ciril Zlobec - Med gosti tudi polk. John Earle TRST - Pripravljalni odbor za slovesno proslavitev 50-letnice izida prve številke Partizanskega dnevnika je dokončno sklenil, da bo proslava 26. novembra t.l., to je prav na dan izida prve številke v cerkljanski vasici Zakriž. Proslava bo v Kulturnem domu ob 20.30 in bo imela komorni značaj s sodelovanjem amaterskih in profesionalnih izvajalcev. Dan pred slovesnostjo bo v parterski avli Kulturnega doma odprta razstava narodnoosvobodilnega tiska, seveda s poudarkom na Partizanskem dnevniku, na sam dan proslave v opoldanskih urah pa bo slavnostna seja založniške hiše Primorskega dnevnika z vsem osebjem in z udeležbo nekdanjih še živečih glavnih urednikov Partizanskega dnevnika in drugih partizanskih časnikarjev, katerim bodo podeljene spominske plakete. Slavnostne seje se bodo udeležili tudi predstavniki sarajevskega dnevnika Oslobodjenje, ki je prav tako začel izhajati že med osvobodilnim bojem v Bosni in redno izhaja tudi v tej brutalni bratomorni vojni v skrajno dramatičnih razmerah sredi grozot, ruševin in smrti kot glasnik bojujočih se bosanskih ljudi neglede na narodnost za mir v tej izmučeni deželi in za sožitje med njenimi narodi in ljudmi. Tudi predstavnikom Oslo-bodjenja bo podeljena plaketa v znak priznanja in solidarnosti z njegovim novinarskim, tiskarskim in upravnim osebjem. Slavnostni govornik na proslavi bo ugledni slovenski primorski književnik in sam partizanski borec, akademik Ciril Zlobec, v imenu upravnega odbora izdajatelja Primorskega dnevnika bo govoril njegov predsednik Klavdij Palčič, kot izredni gost pa bo spregovoril nekdanji predstavnik zavezniških armad pri vrhovnem štabu NOVJ, takratni polkovnik John Earle. Svojo prisotnost na proslavi je zagotovil tudi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Kulturni del proslave-akade-mije, za katero je scenarij pripravil Miran Košuta pod geslom »Jaz se bom uprl« iz Kosovelove pesmi Resignacija in ki jo bo scensko udejanil režiser Slovenskega stalnega gledališča Mario Uršič, bo zasnovan na spletu glasbe, filma, svetlobnih učinkov, recitacijskih in pevskih elementov ter na besedilih proze in poezije tako partizanskih kot sodobnih avtorjev s poudarkom na naših zamejskih, prepletal bo preteklost in sedanjost in bo odseval upornost primorskih ljudi od prvega protifašizma preko narodnoosvobodilnega boja, od strahot Rižarne do današnje zamejske stvarnosti in nevarnih pojavov oživljanja mračnih idej in naklepov v današnjem nemirnem svetu. Za proslavo bo izšla tudi slavnostna številka Primorskega dnevnika s posebnim solidarnostnim posvetilom sarajevskemu Oslo-bodjenju. j .k. r[ PISMO UREDNIŠTVU Pojasnilo o prekinitvi JV signala iz Sbvenije i c nrolčinitTriin rmonneo \\Ttor>oJn// nmrs nnA InmnTrnll « 1 .. T_1 1 • __ * V zvezi s prekinitvijo prenosa v zamejstvu televizijskih signalov iz Slovenije, se mi ostri ton tiskovnega sporočila g. glavnega urednika TV Slovenija Lomber-geija zdi neprimeren, ker med nami ni sporov, ker je zadeva preprosta, čista in jasna. Da bo vsem, tudi Lombergerju, vprašanje prenosa TV signala razumljivo, bom Ponteco primerjal s prevozniškim podjetjem. Sicer ne prevažamo desk ali cementa, pač pa TV signale: pri delu se ne poslužujemo tovornjakov, pač pa oddajnikov in pretvornikov. Za svoje delo smo zadnjič »kasirali« januarja 1992, in smo že poldrugo leto brez dohodka. Naši »tovornjaki« pa so vseeno »prevažali« TV Koper in TV Slovenijo, »bencin« smo pač kupovali s kreditno kartico. Danes smo prišli do tiste skrajne meje, po kateri je samo še stečaj. Te meje nočemo in ne smemo prekoračiti. Da je Pontecu, ki je zasebno podjetje, brez naročnin, posebnih skladov ipd., zmanjkalo »bencina« ne bi smelo nikogar čuditi, še najmanj pa RTV. Na mizi pred seboj imam veliko pisem, ki smo jih v zadnjih dveh letih naslovili tako slovenskim kot tudi italijanskim organom, med temi seveda v prvi vrsti RTV-ju. Odgovora od nikoder. Kaj naj storimo? Gospodarska logika je neizprosna: brez dohodka ni (zasebnega) podjetja in Ponteco je treba takoj ukiniti. Ker pa vendar mislimo, da je »blago«, ki ga »prevažamo« - TV signali iz Slovenije - kljub vsemu zelo pomembno, smo se odločili, da bomo z najmanjšo brzino, da tako rečem ročno potiskali naš »tovornjak« naprej še nekaj časa, preden odpustimo šoferja, prodamo »tovornjak« in ukinemo »prevoz«. Oddajali bomo za krajši čas pol ure dnevno. Na lastne stroške! G. Lomberger pa nam sporoča, prek časopisov, da našega »tovornjaka« ne mara več, da nas splob nikoli ni maral, predvsem pa, da bo vodstvo RTV v najkrajšem času uredilo prenos slovenskih tv signalov z rimskim vodstvom Rai. To so za Ponteco pozitivne informacije: nič več nam ne bo treba skrbeti, s čim kupovati »bencin« za prenos TV oddaj v zamejstvu. Upamo, da se bo dogovor z Raiem uresničil čimprej, čeprav nam željo kali pomislek, da že polnih 18 let čakamo začetek Raievih slovenskih TV programov, in da vemo, da rimski mlini zelo počasi meljejo, kadar gre za interese slovenske manjšine. Očitno ima g. Lomberger drugačne informacije, pa še enkrat: najbolj bom srečen, ko bom lahko doma gledal slovensko in koprsko televizijo in mi ne bo stalno vrtalo v glavi, zakaj mora prav naše podjetje odšteti zelo težke tisočake za vsako minuto programa glavnega urednika Lomber-gerja in odgovorne urednice slo- venskih oddaj TV Koper Žigan-tejeve, ki nas nimata prav nič rada. Zigantejevi sem dolžan še kratko pojasnilo: čudi se, ker smo izbrali za prenos italijansko informativno oddajo TV Kopra, ne pa slovenskega programa. Z ljubljanske perspektive je očitno težko razumeti, kakšne katastrofalne posledice bi imeli v zamejstvu, če bi podjetje slovenske manjšine iz Trsta črtalo s koprske televizije italijanski in oddajalo samo slovenski program. Glede ugotovitve Zigantejeve, da v terminu od 19. do 19.30 ni otroškega programa, se strinjam: so samo risanke za otroke... Sergij Prerani direktor Ponteca KABARET NA TV KOPER Spet Karet brothere Prva oddaja bo stekla še ta teden TRST - Kabaretna skupina Karst Brothers se bo spet pojavila na enk-ranu TV Koper Capodi-stria, v okviru programa, ki ga slovensko uredništvo namenja Slovencem v Italiji. Nova serija satiričnih oddaj TV Poper bo na sporedu vsako soboto ob 18.40 uri, prva oddaja pa bo stekla že ta teden, saj so Miran Košuta, Boris Devetak, Igor Malalan in Marko Feri posneli že vrsto skečev, ki bodo nedvomno pritegnili pozornost gledalcev tostran in onstran meje. Pod skrbnim nadzorstvom mladega, toda zelo izkušenega režiserja Sama Miklavca, je skupina Karst Brothers posnela prvi sklop oddaj, ki se bistveno razlikuje od prejšnjega TWC dnevnika. Tokrat so se fantje krepko potrudili, saj si bomo lahko vsako soboto ogledali od 15 do 20 minut pravih igranih skečev, občasno pa bodo na sporedu tidi glasbene točke s humornimi parodijami in avtorskimi komadi. Torej ne zamudite razvedrilnega sporeda TV Poper v izvedbvi kabaretne skupine Karst Brothers. z ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Sobota, 30. oktobra 1993 r~ H DOKUMENT / ZAMEJSKI GOSPODARSTVENIKI PODPIRAJO KANDIDATURO 1LLYJA ZA ŽUPANA •Slovenci lahko pripomoremo k preporodu Trsta, a le če Pogovor s predsednikom SDGZ, podjetnikom Borisom Siego Ko sem ga poklical po telefonu, da bi se zmenila za pogovor o kandidaturi Riccarda Illyja za tržaškega župana, je Boris Siega, predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in tudi sam uspešen tržaški podjetnik, takoj vedel, o Cern bo pravzaprav govor. Vprašanje, zakaj ni bilo med podpisniki dokumenta, ki podpira Illyjevo kandidaturo, nobenega slovenskega gospodarstvenika, je bilo le prvo v okviru daljšega razgovora. Torej, zakaj ni dokumenta podpisal noben slovenski podjetnik ah gospodarstvenik? »Odgovor je preprost. Slo je tako-rekoc za organizacijski spodrsljaj. Pobuda je nastala v nekaj dneh v krogih italijanskih in slovenskih kulturnikov. Dokument je podpisalo tudi nekaj uglednih italijanskih podjetnikov, mislim trije ali štirje, na slovenske gospodarstvenike pa ni nihče pomislil. Menim, da bi slovenski podjetniki gotovo podprli kandidaturo, ko bi pravočasno zvedeli zanjo.« Kakšno je Vaše mnenje o dokumentu? »Vsebinsko?« Da, vsebinsko. Predvsem z oziroma na dejstvo, da podpira kandidaturo podjetnika in izrecno omenja pravice slovenske manjšine. »Z novim volilnim zakonom prihaja do izraza predvsem civilna družba. Zmanjšala se je vloga strank. Sedaj lahko ljudje že pred volitvami izvejo za ime županskega kandidata, za njegov program in za zavezništvo, ki ga podpira. To je v primerjavi s preteklostjo velik korak naprej. Zato zavezništva iščejo osebe, ki so "super partes", kot j e na primer Illy.« Kako ocenjujete izbiro HLyja za županskega kandidata? »To je zelo dobra izbira. Kandidat je mlad, ni se ukvarjal s politiko in tudi podjetje je zraslo izven političnih krogov. On in njegova družina so ustvarili podjetje, ki je uspešno v vsedržavnem merilu. Ce bo izvoljen in bo znal te svoje sposobnosti prenesti tudi v upravljanje mesta, bo to za Trst velika garancija.« In program? »Pri predstavljanju programov se Cesto pojavlja nevarnost demagoških kričanj.« Na primer? »Vzemimo primer Lige. Na plakatih oznanja defiskalizacijo in neob-davčenje Trsta. Kdo bi ne volil za to? A to je demagogija; realnost je drugačna.« Kakšna? »Preprosto: država vedno bolj rabi sredstva, zato je nerealno govoriti o ukinitvi davkov. Važno je dobiti nove prijeme, ne braniti za vsako ceno, kar je staro in preživeto. Ukrepi bi znali biti tudi boleči, a ne bo moglo biti drugače: železarna, Tovarna velikih motorjev in drugi veliki obrati, vse to bo počasi shiralo; doslej so preživeli le, ker so jih umetno držali pri življenju z državnimi prispevki« Kaj pa ponuja Dly? »Odprtost kot predpogoj za preporod mesta. Odprtost do manjšine in zaledja. V svojem programu daje prednost terciarnemu sektorju: trgovini, turizmu, prevozom, bančništvu, to je tradicionalnim gospodarskim dejavnostim Trsta. Na tem področju ima Trst največ možnosti za preporod, ne pa v veliki industriji. Trst je kot industrijsko mesto faliral. Industrijski sektor zaposluje le 20 odstotkov tržaške delovne sile, medtem ko je v ostalih italijanskih mestih zaposlen v industriji vsak drugi zaposleni. Ze iz tega podatka je mogoče sklepati, da so gospodarske tradicije Trsta drugje.« Kakšno mesto bomo lahko imeli Slovenci v tako nakazanem preustroju? »Slovenci - razen nekaterih izjem -nismo imeli možnosti, da bi razvili svojo industrijsko bazo. Zato smo se že prej usmerili v trgovino, razvili smo prevozništvo, špedicije, bančništvo. To tradicijo bi lahko še razširili, toda...« Toda...? »Morali bi se odločiti za nove prijeme. V zunanji trgovini posluje kakih sto zamejskih podjetij. Tri četrt pa jih je premajhnih, da bi bila lahko kos ostri konkurenci. Potrebovali bi manj podjetij, 20, 30 ali 40, ki pa bi bila močnejša, ki bi razpolagala z večjim kapitalom, ki bi lahko uspešno trgovala z vse bolj obsežnim Vzhodom. Sicer tvegamo, da se ponovi tisto, kar se je dogodilo s trgovinami.« Kaj je bilo s trgovinami? »Se pred dvema desetletjema je bila skoraj večina trgovin z jestvinami v Tr- stu v rokah slovenskih trgovcev ali trgovcev slovenskih prednikov. Zatem so tržišče preplavile velike trgovine, na trg so stopile velike distribucijske mreže. Male trgovine jestvin so začele zapirati, in če se bo nadaljevalo po tej poti, nas bo v kakih desetih letih spravilo. To se je pripetilo, ker nismo imeli strukture, ki bi bila tako močna, da bi se lahko kosala z velikimi trgovinami.« Kje poiskati rešitev? »Edino rešitev predstavlja združevanje.« Zakaj ni doslej do njega prišlo? »Doslej smo imeli nekaj uspešnih primerov združevanja, na primer v prevozništvu in obrtništvu. Na tem.po-dročju se je združevanje konkretiziralo v dolinski obrtniški coni. Moram pa priznati, da je med zamejci vsaj na gospodarskem polju duh po združevanju vse premalo prisoten. Zelo težko je spraviti ljudi k večjim projektom. Mislim, da prevladuje med zamejskimi gospodarstveniki še vedno velik individualizem.« Je morda to odvisno od konkurence? »Ne, konkurenca je v gospodarstvu navsezadnje zdrava zadeva. Bolj bi rekel, da je individualizem odvisen od težnje po imetju nekaj lastnega, svojega.« Kakšno vlogo lahko odigra SDGZ na tem področju? »Naša organizacija se že vrsto let trudi v to smer. Pripravlja izobraževalne tečaje, na področju zunanje trgovine organizira skupinske akcije za skupno udeležbo na sejmih. Združevanje postaja tačas vse bolj aktualno v bančnem sektorju. To so izzivi, ki jim moramo dobiti primerne rešitve. Le na ta način bomo lahko uspešno zakorakali na pot tržaškega gospodarskega preporoda.« Pogovor zapisal Marjan Kemperle _____PREISKAVA / ZADEVA MATA HARI Di Rosa in Michiffu sta hotela zbežali Njun odvetnik Bernot zavrača obtožbe - Danes ju bodo zaslišali v Firencah in Peschieri FIRENCE, VIDEM -Donatella Di Rosa in njen mož, podpolkovnik Aldo Michittu, sta nameravala zapustiti Italijo in zbežati v Hamburg. Firenški sodnik za predhodne preiskave Barbari-si je odredil njuno aretacijo prav zato, da bi jim preprečil pobeg. Tako med drugim piše v zapornem nalogu, na podlagi katerega so se v četrtek ponoči za videmsko Mato Hari in njenega moža odprla vrata jetniš-nice. Di Rosa bo v zaporu Sollicciano v Firencah počakala na današnje prvo zaslišanje, Michittuja pa bo Barbari-* si zaslišal popoldne v vojaškem zaporu v Peschieri pri Veroni. Firenški javni tožilec Vigna, ki vodi preiskavo o »zadevi Di Rosa-Mon-ticone-državni udar«, je včeraj objasnil, da se je odločil za aretacijo zakoncev Michittu potem, ko so izvidi neizpodbitno dokazali, da je črni terorist Nardi resnično mrtev, medtem ko je Di Rosa vztrajno ponavljala, da je še živ. Vigna je dodal, da obtožuje zakonca Michittu žalitve z obremenilno okoliščino izpodkopavanja ustavnega reda, ker sta skušala prek sredstev javnega reda razbobnati zadevo o pripravi domnevnega vojaškega udara, kar naj bi na javnost učinkovalo destabilizacij sko. Omenil je še, da sta bila Di Rosa in Michittu obtožena le žalitve matere Giannija Nardija, ni pa zanikal možnosti, da bi lahko v prihodnje izdal za njiju kak nov zaporni nalog. O aretaciji zakoncev Michittu je včeraj na tiskovni konferenci na sedežu videmskega dnevnika Messaggero Veneto spregovoril tudi njun odvetnik Livio Bernot. Po njegovem mnenju v obtožnici mrgoli napak (zgrešen naj bi bil datum Nardijeve smrti; neresnično dejstvo, da je mati prepoznala sinovo truplo, prof. Dean je bil odvetnik družine Nardi, ne pa zdravnik, kot piše v obtožnici). Odvetnik je zanikal, da bi bila Di Kosa in Michittu prevratnika, saj ne-pripadata nobeni prevratniški skupini. Glede obtožbe žalitve pa je dodal, da ima tožilec Vigna na mizi pet svežnjev dokumentov z izjavami ljudi, ki trdijo, da so videli Nardija po njegovi »uradni smrti«. Med temi naj bi bili tudi dokumenti tajnih agentov. »Ali bo Vigna tudi nje obtožil žalitve?«, je komentiral Bernot. Na vprašanje novinarjev, ali razpolaga z dokazi, da je Nardi živ, je odvetnik odgovoril, da bo za to treba počakati na sodno obravnavo. m 14 PROCES / ZAVRNJENI PROCEDURALNI UGOVORI Di Pietro uspešen v zadevi Enimont Sergiu Cusaniju bodo ločeno sodili j MILAN - Na milanskem sodišču se je včeraj nadaljeval proces proti a- finančniku Sergiu Cusaniju, ki je v • °kviru afere Enimont obtožen pro-n računskih potvorb in kršitve zako-, na o financiranju političnih strank. kot že na prvi obravnavi v četrtek • t tako tudi včeraj Cusanija ni bilo na "* zatožni klopi. Njegov branilec odv. -t ^Pazzali je pojasnil, da bo Cusani i *,a)e ostal v kaznilnici San Vittore, h nokler bo proces obravnaval pro-: ceduralne zadeve, dal pa je tudi razumeti, da se njegov varovanec J boji velike medijske pozornosti, ki o Vel)a za proces. [j Na osnovi obtožnice, ki jo je.se-; stavil znameniti namestnik držav-j nega pravdnika Antonio Di Pietro, .... naj bi Cusani v imenu bivšega voditelja kemijskega kolosa Enimont ' Raula Gardinija materialno iz-‘ plačal raznim politikom podkupnine za skupnih 150 milijard lir, “ in sicer zato, da bi Gardiniju zavaroval hrbet pri umiku iz Enimonta, potem ko se je izkazalo, da spoji- tev med Enijem in Montedisonom ne bo uspela, tudi in predvsem zaradi političnih vetov. Cusanijev odvetnik je včeraj postavil dokaj kočljiv proceduralni ugovor. Dejal je, da je Di Pietro povsem samovoljno ločil primer Cusanija od vseh drugih ljudi, ki so vpleteni v aferi Enimont, kar naj bi v zadnji instanci oškodovalo same preiskave. Di Pietro pa je ugovor zavrnil, češ da so dokazi proti Cusaniju dovolj solidni za ločeno obravnavo in da odgovornost za preiskave vsekakor ne nosi ne Cusanijeva obramba ne predsedstvo sodišča, ampak sam javni tožilec, zaradi česar je naravno, da o njih vodenju sam odloča. Predsedstvo sodišča s sodnikom Giuseppejem Tarantolom na čelu je zadevo pazljivo pretreslo v triurni posvetovalnici, nakar je v bistvu sprejelo stališče Di Pietra, tako da se bo ločen proces proti Cusaniju nadaljeval. H kriminal / SPOPAD Stražniki ustrelili roparja BERGAMO - V Gorleju nedaleč od Bergama je prišlo včeraj do silovitega oboroženega spopada med roparji in zapriseženimi stražami, v katerem je bil en ropar ubit. Ko so začeli tri uslužbenci tvrdke Fidelitas, ki skrbi za varnost dragocenih pošiljk, razdeljevati bankam denar, jih je napadla skupina neznancev in začela streljati v njihovo dostavno vozilo. Stražniki sprva niso odgovorili na ogenj, ker pa so roparji nadaljevali s streljanjem, so si nadeli neprebojne jopiče in skočili s specialnega oklepnega vozila ter tudi sami jeli streljati. V spopadu so do smrti ranili enega člana roparske tolpe, ki je obležal v mlaki krvi, drugi pa so tedaj urno odnesli pete in za njimi se je izgubila sleherna sled. Ime mrtvega ni znano, gre pa za moškega starosti okoli 34 let. TRST / DELEGACIJA ZSKD PRI PODPREDSEDNIKU BUDINU Pogovor o kulturnem vsakdanu in o težavah kulturnih ustanov TRST - Podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin je včeraj popoldne sprejel deželno delegacijo Zveze slovenskih kulturnih društev, ki jo je vodil predsednik Ace Mer-molja. Na srečanju je tekla beseda o številnih aktualnih in perečih vprašanjih našega kulturnega vsakdana, o nekaterih težavah in zapletih pri izvajanju deželnega zakona za slovenske kulturne ustanove ter o nerešenem problemu deželnega priznanja ZSKD. Vlada in parlament bosta verjetno po Bu-dinovem mnenju tudi tokrat poverila naši deželni upravi nalogo, da na osnovi državnih proračunskih sredstev pomaga manjšinskim kulturnim ustanovam. Pri tem ni rečeno, da je nujen nov deželni zakon, je pa gotovo nujno potrebna določena revizija dosedanjega normativa, pri katerem moramo Slovenci igrati vlogo subjekta. Podpredsednik skupščine je označil kot škandal dejstvo, da ZSKD, kljub dolgoletnim prošnjam, še ni dobila uradnega deželnega priznanja, ki si ga popolnoma zasluži. Glede tega je Budin obljubil pomoč in konkretne politične korake v to smer. Miloš Budin je sprejel deželno delegacijo Združenje slovenskih kulturnih društev (Foto Ferrari) FIRENCE / PET ARESTOV IN ŠEST JAMSTVENIH OBVESTIL Policisti ščitili mafijce FIRENCE - Pet arestov in šest jamstvenih obvestil na račun agentov javne varnosti: tako se je zaenkrat zaključila prva faza preiskave o dogajanju v parkirišču v Ul. Salomone v Milanu. V noči s četrtka na petek so agenti oddelka Digos iz Firenc aretirali vicekve-storja Carla Iacovellija, inšpektorja Leonarda Atterrata in agenta Gen-nara Ursija in Roberta Stomellija, vsi so bili zaposleni na policijski postaji Monforte v Milanu, ki je bila med drugim pristojna za omenjeno parkirišče v Ul. Salomone. Peti aretirani pa je podčastnik milanskega oddelka Digos Vincen-zo Grimaldi. Sest jamstvenih obvestil pa so naslovili na pet agentov milanske kvesture in na enega, ki dela na rimski kvesturi, vendar teh šest imen zaenkrat rušo dali v javnost. Obtožba na račun petih aretiranih je huda, ker govori o združevanju v zločinske namene mafijskega tipa, česar naj bi osumili tudi ostalih šest agentov. O vpletenosti policijskih funkcionarjev in agentov v dogajanje na parkirišču v Ul. Salomone, kjer so se zbirali predstavniki nekaterih mafijskih družin (iz preiskave med dragim izhaja, da so parkirišče v letih ’80 upravljali člani skupine bossa Nitta Santapaole), se je razvedelo že novembra lani, se pravi mesec dni potem, ko so člani finančne straže iz Firenc vdrli na parkirišče. Nato so po nalogu preiskovalnega sodnika iz Firenc natančno preiskali še osebna stanovanja petih aretiranih, v na- slednjih mesecih pa je bilo zbranih še več dokazov o tem, da je bilo mafijsko zbirališče v Ul: Salomone krito tako s strani policije kot politikov. Po mnenju sodnikov iz Firenc pa je pet aretiranih tudi zabrisalo marsikateri dokaz, ki so ga v zvezi z raznimi preiskavami o podkupovanju skušali zbrati milanski sodniki. Svojo tezo opirajo na številnih faksiranih sporočilih, ki so bili naslovljeni na trgovca z nepremičninami Angela Fiaccabri-nija, ki so ga aretirali že novembra lani. Med dokazi, da so aretirani imeli »dodatno zaposlitev«, pa so tudi tekoči računi, na katerih so imeli tolikšne vsote denarja, ki bi si jih v državni službi ne mogli prislužiti. RIM / OB RAZKRINKANJU PREKUPCEVALSKE MRE2E Zaplenili kar 25 kg kokaina Tržna vrednost zaseženega mamila znaša več kot 3 milijarde lir RIM - Pripadniki kriminalistične policije v Laciju so zaplenili kar 25 kilogramov izjemno čistega kokaina v skupni tržni vrednosti več kot treh milijard lir. Najdba1 mamila sodi v okvir operacije »tridente«, med katero so v minulih dneh aretirali 24 članov mednarodne prekupčevalske mreže, ki je nekako prevzela dediščino zloglasne sicilske tolpe, poimenovane po leta 1982 umrlem mafijskem bosu Franku Cop-poli. Njegovi »nasledniki« so tudi uporabljali iste tihotapske kanale med nekaterimi latinskoameriškimi državami in Italijo, ki jih je Coppola pripravil v 70. letih. Zaplenjeni kokain je bil skrit v kovi-nastem hranilniku valjaste oblike, zakopanem na zemljišču v Aprilii, ki je last Antonia Paniccie, seveda prav,tako člana zločinske organizacije. Paniccio so aretirali 9. oktobra pod obtožbo mednarodnega trgovanja z mamili, nekaj dni pozneje pa so uklenili v lisice še njegovo ženo, 30-letno Dragano Jovič, po rodu iz bivše Jugoslavije; tudi njo so obdolžili istega prekrška, ker je pač od 9. oktobra dalje skrbno čuvala kokain. Operacijo so izpeljali agenti kriminalistične policije iz Rima, Anzia in Net-tuna na obalnem območju Lacija. Kakor je pojasnil na včerajšnji tiskovni konferenci vodja deželnega Criminalpola Ni-cola Cavaliere, se preiskava še zmerom nadaljuje, saj iščejo še drage morebitne pripadnike prekupčevalske organizacije. V resnici so policisti po gori omenjenih aretacijah stopili na prste še nekaterim drugim osebam in sicer po naročilu namestnika šefa področnega protimafijskega urada v Rimu Federica Di Sierva. Priimki dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600. fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 i- i, uiurviioivu -i-r, IVI. V V 1-1J1J1Z,! .elovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510,1 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov v-vi iv ugiaauv Italija: 1 oglasni modul (Širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni m legalni 120.00 UT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 UT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.300 UT-45 SIT Naročnina za Italijo: lema 315.000 UT za leto 1993 za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodiSču v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 tej-Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG |M| TRST Sobota, 30. oktobra 1993 PEVIN-NABREŽINA / KANDIDATI SE PREDSTAVLJAJO Ideje in ljudje liste »Insieme - Skupaj« Lista za tvorno sožitje in uravnovešen razvoj Lista »INSIEME-SKU-PAJ« za Devin-Nabreži-no se ob skorajšnji volilni preizkušnji predstavlja z razčlenjenim, a stvarnim upravnim programom, kakor tudi z reprezentativnimi kandidati ter predvem z ne-skrito ambicijo, da odgovorno prevzame devin-sko-nabrežinsko občinsko upravo. Tako so povedali njeni zastopniki na tiskovni konferenci, ki so jo priredili včeraj dopolne na tržaškem sedežu agencije ANSA, da bi predstavili svoja programska izhodišča in ljudi širši javnosti. Na srečanju s Časnikarji je županski kandidat prof. Giorgio Depan-gher obnovil, kako se je lista izoblikovala. Spomnil je, da so za listo dali pobudo nekateri uglednejši občani s pozivom za oblikovanje skupne slovensko-italijanske in pluralistično zasnovane liste na začetku septembra. Na poziv so se pozitivno odzvali krajevne sekcije SSk, DSL, SKP in zelenih ter nekateri neodvisni. In tako je nastala lista, ki je sorazmerno mlada (povprečna starost kandidatov je 36 let) in v kateri so številna nova imena, pa tudi nekateri izkušeni upravitelji. Depangher je nato v glavnih obrisih predstavil tudi program. Lista »INSIEME-SKUPAJ« se zavzema za večje medkulturno sodelovanje, za finančno sanacijo in reorganizacijo občinskih služb, za nov občinski regulacijski načrt ter za ureditev oziroma dograditev infrastruktur, od kanlizacije do metana. V imenu »novih obrazov«, ki se pojavljajo na listi »INSIEME-SKUPAJ«, je na tiskovni konferenci spregovoril arh. Danilo Antoni. Poudaril je, da se namerava zavzemati za bolj sproščen odnos med italijanskim in slovenskim življem v občini, predvsem pa za novo prostorsko politi- ko, ki naj bo usmerjena bolj v kvaliteto kot v kvantiteto. Bivša devin-sko-nabrežinska občinska odbornica prof. Vera Tuta Ban je tudi podčrtala novost liste »INSIEME-SKUPAJ«, v kateri so ljudje in ideje, ki obetajo boljše upravljanje kot v pretklosti. Bivši podžupan Martin Brecelj pa je na srečanju s Časnikarji izpostavil predvsem reprezentativnost kandidatov liste »INSIEME-SKUPAJ« in stvarnost njenega programa, kar jo usposoblja za odgovorno upravljanje v primeru volilnega uspeha. Brecelj je obžaloval, da v listo niso pristopile nekatere druge politične sile, ki so na začetku pokazale zanimanje v tem smislu, izrazil pa je prepričanje, da je med štirimi listami, ki so se predstavile na tej volilni preizkušnji, lista »INSIEME-SKUPAJ« prav gotovo najbolj vredna širokega zaupanja občanov, še zlasti slovenskih. Na tiskovni konferenci je sodeloval tudi univerzitetni študent Franc Fabec, ki je najmlajši kandidat na listi »INSIEME-SKUPAJ«. SREČANJE S SKGZ Pozitiven odnos Tine Anselmi do Slovencev Zavzema se za zaščito »Trst je na zgodovinskem razpotju. Ce bo tudi tokrat zamudil priložnost, da se izvije iz morečega objema nacionalistične retorike, nima prihodnosti. Slovenci pa želimo živeti v tem mestu kot ustvarjalni del prebivalstva in radi bi videli, da bi nas kot takega priznavalo tudi večinsko prebivalstvo.« S tem besedami je predsednik Klavdij Palčič, ki je vodil delegacijo Slovenske kulturne gospodarske zveze na obisku pri izredni komisarki tržaške Krščanske demokracije Tini Anselmi, izrazil željo po dialogu in sožitju, ki ju na tržaškem hudo pogrešamo, še posebej od tedaj, ko je protiosimska gonja ob koncu sedemdesetih let pahnila odnose v našem mestu daleC nazaj. Palčic se je pozitivno izrazil o tem, da je po zaslugi Ansalmijeve prišlo v tržaški Krščanski demorkaciji do razcišcenja, kar je obenem pomenilo dokončno slovo zdravega jedra stranke od pogubnega sodelovanja z Listo za Trst. To je tržaške demokristjane -tudi držalo v velikem protislovju med krščanskimi načeli in strnkinim zadržanjem do Slovencev. Anselmijeva je predstavnikom SKGZ povedala, da je za prenovljeno stranko Cas obrniti stran in začeti drugačno pot, pri Čemer gre manjšino upoštevati kot obogatitev družbe, ne pa kot kamen spotike. Prihodnosti obmejnih krajev si namreč ni mogoCe predstavljati brez sožitja. Anselmijeya je izrecno poudarila, da se je skupina krajevnih de-mokršCanskih voditeljev, ki misli drugače in hoče nadaljevati po starih poteh, sama izločila iz stranke. Anselmijeva je tudi s pozitivnim odnosom vzela na znanje številna pereCa vprašanja manjšine, ki so jih na srečanju nanizali predstavniki SKGZ rekoč, da si je težko predstavljati uresničevanje drugačnega odnosa do manjšine, Ce pomembne slovenske institucije ne bodo s hitrimi posegi rešene pred propadom. Po drugi strani tudi z zaščitnim zakonom ni mogoče več odlašati, še posebej pa je treba odvreči skrajno restriktivna stališča, ki jih je v preteklosti kot odločujoč politični dejavnik zagovarjala prav Krščanska demokracija. ____ŠOLSTVO / SEMPOLAJSKA SOLA_ Komisarka spet izigrava starše Zavlačevanje z »novim« dokumentom Namesto, da bi se odmotal, se klopCiC šempo-lajske osnovne šole iz dneva v dan bolj zamotava. Včeraj so imeli predstavniki šempolajskih staršev na programu srečanje z izredno komisarko devinsko-nabrežin-ske občine Mattio Neri. Nanj so se dobro pripravili. Iztaknili so tehnično poročilo podjetja, ki mu je v občini poverjeno vzdrževanje centralnih kurjav v šolskih poslopjih, in iz njega razbrali, da bi lahko podjetje opravilo najnujnejša preurejevalna dela (prenovo električne napeljave, namestitev ventila za tankanje plinskega olja in zamenjavo dimnika) v nekaj dneh, medtem ko bi lahko naknadno prenovilo prostor, v katerem se nahaja kurilna peC. Komisarka Nerijeva je zagrenila njihov optimizem s predstavitvijo novega, doslej »neznanega« dokumenta, ki naj bi v okviru »racionalizacije« predvideval združitev šole Sempolaj-Slivno. Ta dokument naj bi izdelala občinska uprava leta 1990. Upraviteljica se je prav nanašajoč se na ta dokument izgovarjala, Ceš, da bi morala - v primeru, ko bi začela spet delovati šola v Sempolaju - odpreti tudi šolo v Sliv-nem. Starši so osporavali njeni trditvi, saj razpolaga šempolajska šola z za- dostnim številom učnih prostorov, da bi lahko sprejela vse razrede. Ponovili so tudi staro pesem o »količini preureditve-nih del«, ki bi jih morali opraviti v šempolajski šoli: le-ta ni nic večja in nic manjša od del, ki so jih -Čeprav z veliko zamudo -opravili v šempolajskem vrtcu. Razlika je le v tem, da vrtec deluje v domači vasi, osnovna šola pa ne! Naposled se je Nerijeva izgovarjala, da Občina nima denarja za popravljalna dela, medtem ko je pred nekaj tedni na prefekturi izjavila, da se bo le dalo kje postrgati še nekaj denarcev. Skratka: v Nabrežini nic novega, v Sempolaju tudi ne... H PROBLEM / ZAGOTOVILO CGIL h Odsotnost slovenskega govornika le spodrsljaj Spodrsljaj: takole je označil tržaški tajnik Cgil Bruno Zvech okoliščino, da ni bilo na predvčerajšnjem sindikalnem shodu pred občinsko palačo slovenskega nagovora. Včeraj smo pomanjkljivost poudarili na prvi strani našega dnevnika pod poročilom o poteku pokrajinske splošne stavke in tajnik Zvech, ki je odgovoren tudi za organizacijske probleme, je med poznejšim razgovorom obžaloval odsotnost naše besede. Zagotovil nam je, da ni šlo za nikakršno diskriminacijo, kot bi se pač lahko zdelo, to pa dokazujejo že nastopi slovenskih govornikov na sindikalnem zborovanju drugega aprila letos in ob prvomajskem slavju, kakor tudi še poprej; slo da je zgolj za nerodnost, ki jo gre pripisati hudemu organizacijskemu pritisku ob tako široko zasnovani in tako množični protestni manifestaciji, ko ljudje neradi poslušajo predolge govore. Predstavnik Cgil nam je tudi zagotovil, da se v prihodnosti to ne bo ponovilo, temveč se bodo vsi trije sindikati še naprej ravnali tako, kakor jim veleva dolgoletna tradicija. Pojasnilo z zadovoljstvom jemljemo na znanje v prepričanju, da se bo znal sindikat v prihodnje izogniti takšnim spodrsljajem, ki jih kljub organizacijskim bremenom ne bi smelo biti. (dg) NOVICE KRIZA / DE2ELA O TRŽAŠKEM ARZENALU SV. MARKA OPČINE / OB VELIKI UDELEŽBI Obnovitev konvencije med zgoniško občino in Tržaško hranilnico Na sedežu Tržaške hranilnice so včeraj obnovili konvencijo med omenjenim denarnim zavodom in zgoniško občinsko upravo. Sporazum sta podpisala predsednik Tržaške hranilnice Pier Giorgio Lucca-rini in zgoniški župan Miloš Budin. Konvencija bo veljala za dobo treh let, podpis nove pogodbe pa potrjuje dobre odnose, ki obstajajo med tržaško hranilnico in zgoniško občino. Ponovno odprtje tržaškega urada deželnega Unicefa Na Univerzi (Trg Europa 1) so spet odprli tržaški urad deželnega odbora UNICEF - Sklada Združenih narodov za otroštvo. Urad bo odprt za javnost vsak torek, sredo in petek od 10. do 14. ure, številka telefona in faxa pa je 040-351485. Odprtje urada je sad sporazuma o sodelovanju med deželnim odborom Unicefa in Univerzo, ki se bo zaCelo že v kratkem z multidisciplinamim tečajem o siromaštvu nekdaj in danes ter s tečajem o evropski medicini. Deželni odbor Unicefa bo tudi v letošnjem decembru organiziral predpraznično prodajo svojih izdelkov in blaga znotraj veleblagovnice Coin na tržaškem Korzu. Zimsko ogrevanje v miljski občini Miljska občinska uprava opozarja prebivalstvo, da bo ogrevanje stanovanj in javnih prostorov dovoljeno od 1. novembra letos do 15. aprila prihodnjega leta in sicer največ dvanjst ur na dan, kot to določa ustrezni odlok predsednika republike. Ob izjemnem mrazu bo ogrevanje dovoljeno tudi zunaj tega Časovnega pasu, vendar kvečjemu šest ur na dan. Sporočilo tržaške poštne uprave Da bi šla na roko vsem tistim, ki želijo vplačati prispevke za skrbstvene zavode preko poštnih položnic, je osrednja poštna uprava na Trgu Vittorio Venete št. 1 sklenila, da lahko ostane danes, 30. oktobra, njen zadevni urad (Ufficio Vaglia Risparmi) odprt vse do 16. ure. Profesorji prirodoslovja v Centru za raziskave Včeraj je obiskalo Center za znanstvene in tehnološke raziskave pri PadriCah kakih 150 srednješolskih profesorjev prirodoslovja iz najrazličnejših krajev Italije ter iz italijanskih šol v Sloveniji in na Hrvaškem. Gre za šolnike, ki se v teh dneh udeležujejo 9. kongresa italijanskega združenja pirodo-slovnih učiteljev (ANISN) v tržaškem znanstvenem liceju Galileo Galilei. Številno delegacijo so v Centru za raziskave sprejeli odgovoren za načrtovanje pri Centru Gabriele Gatti, znanstveni direktor družbe Sincrotrone Trieste Renzo Rosei, upravni direktor Mednarodnega centra za genetsko inženirstvo in biotehnologijo Decio Ripandelh in drugi. Pospešili reševanje industrijskih obratov Končno denar za družbo pristaniščnikov Podelili nagrade za dobre uspehe v šoli in v športu Ob tej priložnosti predstavili tudi novi šolski dnevnik Glede Tržaškega arzenala sv. Marka vodi deželna uprava v političnem pogledu prav gotovo aktivno vlogo, ki jo označujeta stvarnost in strogo spoštovanje določil Evropske skupnosti. To je izrecno poudaril deželni odbornik za industrijo Ezio Sedran na predvčerajšnjem sestanku z generalnim direktorjem holdinga Fincantieri Bernardom Carratujem, predsednikom Združenja tržaških industrijcev Maurom Az-zarito, predstavnikom Intersinda Gia-nantoniom Sambom ter deželnimi in pokrajinskimi zastopniki sindikatov Cgil, Cisl in Uil. V prihodnjih dneh bo deželna uprava proučila predloge industrijcev in se zavzela za čimprejšnje srečanje z odgovornimi za državne udeležbe v Rimu, za katerega se je zavzel nedavno v Trstu že vodja medministrskega štaba za zaposlovanje Gianfranco Borghini, poleg tega pa bo sledil še en tak sestanek na deželni ravni, na katerem naj bi konkretno obravnavali možne rešitve za arzenal, zlasti še v pogledu zaposlitvene ravni oziroma mehanizmov, ki jih je treba sprožati v korist de- lavcev v kriznih trenutkih. Fincantieri hoCe okrniti obrat in ohraniti golo popravljanje ladij po strogem naCelu proizvodnosti in v skladu s tržnimi zakonitostmi, sindikat pa zahteva njegovo ovrednotenje v okviru globalnih pogajanj o državnih udeležbah. V takšna pogajanja - konkretno z zavodom IRI - pa sodita tudi vprašanji Tržaškega Lloyda in škedenjske železarne AFS. Glede prvega so pri holdingu Finmare te dni zatrdili, da ne vedo za nobenega kupca, medtem ko se na Tržaškem in v krogih deželne uprave že dalj časa govori ravno nasprotno! Podobno nejasen je še zmerom tudi položaj železarne, a tudi Tovarne velikih motorjev oziroma njenega oddelka za dizlove raziskave, da ne omenjamo posebej Monteshella. Edina spodbudna vest zadeva enotno družbo pristaniščnikov: rimska vlada je z dekretom končno nakazala 8,2 milijarde lir za kritje njenega primanjkljaja. PaC pa ni nikakor spodbudno, da trije zadnji meseci dopolnilne blagajne še vedno niso finančno kriti. Mladi nagrajenci so se veselo postavili pred fotografski aparat (Foto D. KrižmančiC) | 0 j I URNIKI TRGOVIN MESTO / VPRAŠANJE PARKIRIŠČ MALA KRONIKA / V CAVANI Trgovine za praznike Posebna pravila za cvetličarne Za bližnje praznike ali naj bodo trgovine bo do nekatere trgovine (vse, brez izjem) odprte kot običajno sledile ali zaprte, prepuščena nekoliko drugačnemu posameznim trgovcem, umiku. Ker bo v pone- Tudi za bare in gostin- deljek praznik, bodo tr- ske obrate bo tako v po- govine jestvin in cve- nedeljek kot v sredo tliCarne jutri (nedelja, veljalo posebno pravilo. 31. oktobra) lahko odpr- Gostilničarji, ki imajo v te od 8. do 11. ure. V po- ponedeljkih ali sredah nedeljek, 1. novembra zaprto zaradi tedenske- bodo vse trgovine zapr- ga počitka, bodo lahko te, razen slaščičarn, figo- imeti ta dva dni odprto vin s pripravljeno hra- gostilno. Posebno pravi- no, sladoledam in cve- lo velja še za cvetliCar- tlicarn, ki bodo lahko ne, ki so najbliže po- odprte v dopoldanskih kopališč. Po občinskem urah. V sredo, na praz- odloku bodo lahko od nik sv. Justa, tržaškega danes do 5. novembra zavetnika, bo odločitev, odprte ves dan. Madžarski kupci bodo danes spet navalili v Trst Te dni je na Madžar- vodili, kako naj se rav-skem narodni praznik, najo, da bo vse v redu. zato pričakujejo danes Dorligo je še povedal, da tržaški trgovci še večji si njegovo združenje pri-naval madžarskih kup- zadeva, da bi lahko mad-cev kot v preteklih dneh, žarske avtobuse parkirati ko je bil že itak rekorden. tudi pri Pomorski po-Zaradi tega bodo dovolili staji. Zanimivo je, da gre danes od 11.30 do 14. za ločeno, enostransko ure parkiranje madžar- pobudo skupine trgovskih avtobusov znotraj cev, namesto da bi vpra-stare luke in okoli dvora- Sanje parkirišč in sicer-ne Tripcovich oziroma šnjega prijaznega spreje-med njo in obema vho- ma tujcev reševati s sku-doma v luko. Ne samo, pnimi moCmi, kakor na-kakor je sporočil tisku glaša pokrajinska tajnica predsednik združenja Confesercentija Ester Pa-malih trgovcev Umberto cor. Njena organizacija Dorligo, bodo razdeljeva- se v tem pogledu že delj li gostom tudi letak v Časa trudi, odziva pa od madžarskem jeziku z na- nikoder... Aretirali mladeniča, ki je imel pri sebi 2,5 g heroina Policisti so aretirali roina. To pa še ni vse: zaradi posesti in razpe- medtem ko je policaj čevanja mamil 30-letne- preverjal mamilo, se je ga Gianluco Palmana s mladenič skušal skrivo-Stare istrske ceste št. 39, ma iznebiti drugih triki je imel sicer že opra- najstih enakih ovitkov, a viti z možmi postave, mu ni šlo od rok; v njih Zgodilo se je pozno je bilo še za 2, 5 grama predsinoCnjim. Palmano heroina. Kupil da ga je v je sredi zgodovinske me- Padovi, en del bi ga sam stne četrti - Cavane - zaužil, drugo pa prodal, sumljivo motovilil pred Seveda so ga brž uklenili temačnimi hišnimi vho- v lisice in popeljali do di in se oziral za mimoi- Coronea. doCimi. Agenti letečega Hkrati so policisti oddelka so ga zaradi tega zajeti 33-letnega Angela ustaviti, identificirali, pa Perina iz Ul. Fabbrica tudi telesno preiskali in 3/1, ki mora odsedeti 11 glej zlomka: v žepu je mesecev zaradi tatvine v imel staniolni ovitek, v obremenilnih okolišCi-njem pa 0,10 grama he- n ah. Spori in šola: včasih sta “nezdružljiva" pojma, saj je za študiranje potrebno veliko Časa, prepotiti pa se je treba tudi na tekalnih stezah in v telovadnicah, da lahko kaj dosežemo. S temi vprašanji se ubada marsikateri dijak, ki je z velikim žrtvovanjem dosegel dobre rezultate tako na e-nem, kot na drugem področju. Tem dijakom-športni-kom je posebno pozornost namenila openska Hranilnica in posojilnica, ki je na vCerajši krajši, a prijetni slovesnosti v svojih prostorih ob prisotnosti številnih uglednih gostov in predstavnikov drugih denarnih zavodov in predstavnikov srednjih šol na Tržaškem, nagradila vrsto mladih športnikov. Goste in nagrajence je najprej v imenu bančne sekcije SDGZ pozdravil Pavel Milic, ki je med drugim podčrtal, kako si banCni zavodi z raznimi pobudami in štipendijami med drugim prizadevajo tudi za mladino in njihove potrebe. Predsednik teritorialnega odbora ZSSDI Livij Valencie je pred podelitvijo nagrad med drugim podčrtal, da so nam ti dijaki lahko v ponos, ker nam vlivajo veliko mero optimizma za prihodnost, ki ga je treba vsekakor izkoristiti. Spregovorila sta tudi dolgoletna športna delaveca Franko Drasič in Jurij Ku-fersin, ki sta podčrtala pomen dela z mladimi. Večer se je zaključil s prijetno družabnostjo ob zadovoljstvu organizatorejev, predvsem pa nagrajencev. Slovesnost se je zaključila s predstavitvijo novega šolskega dnevnika, ki ga je uredil Valter Grudina. TRST Sobota, 30. oktobra 1993 FESTIVAL HOROWITZ Briljanten zaključek Nastopili so »The Von Leer Chomber Musič Ployers« Gojmir Demšar Za zaključek Festivala Horowitz Europa se je na odru dvorane Tripco-vich predstavila komorna skupina »The Van Leer Chamber Musič Players« iz Jeruzalema. S sporedom glasbenih del, ki jih bržčas Se dolgo ne bomo poslušali, so gostje lepo popestrili tovrstno glasbeno ponudbo v Trstu. Najprej smo poslušali Septet v Es-duru op. 20 Ludvviga van Beethovna, delo iz njegovega mladostnega ustvarjanja, ko je skladatelj napisal vrsto del za različne zasedbe pihal in klavij. Med temi zavzema pomembno mesto Septet za štiri godala, klarinet, fagot in rog. Skladba predstavlja eno najočarljivejših Serenad, ki so bile napisane v obdobju zgodnje klasike. Običajno poznamo drugačnega Beethovna, a tudi to njegovo delo s svojo preprosto a občuteno tematiko pritegne. V solidni izvedbi so se uveljavili zlasti godalci, manj so zadovoljila pihala z ne povsem zadovoljivim bleskom zvoka in z manjšimi tehničnimi pomanjkljivostmi pri rogu. Bilo je prikupno, nevznemirljivo muziciranje skupine, ki se z ljubiteljsko zagnanostjo posveča glasbi. Gotje iz Jutrovega so v nadaljni točki posegli po skladbi Richarda Straussa, mojstra simfoničnih pesnitev, ki še vedno polnijo koncertne sporede. Med temi je morda njegovo najbolj življenjsko delo »Pavlihove potegavščine« (Till Eulen- spegels lustige Streiche op. 28), ki predstavlja biser na področju sicer precej zanemarjena glasbenega humorja. Skladbo smo tokrat poslušali v priredbi D. Karpa za klavir in kvintet. Sicer izvrstna predelava, ki pa seveda ne more nadomestiti bleščeče Straussove govorice za veliki orkester, govorice, ki na nedosežen način tolmači hudomušne domislice premetenega pavlihe. V svojih poustvarit-vah Straussovega dela so se gostje izkazali z odločno tehnično pripravljenostjo in muzikalno zavzeto igro. Višek glasbenega večera je predstavljala izvedba Dvoržakovega klavirskega kvinteta v A-duru op. 81, ki je ljubiteljem komorne glasbe izredno priljubljen kakor običajno tudi ostala tovrstna dela skladatelja, v katerih pride njegova češka muzikantska kri do polnega izraza. Klavirski kvintet v A-duru kar prekipeva od bogatih glasbenih domislekov in čudovite zvočnosti, ki jo le redko v taki meri srečujemo v komornih delih, pa najsi bo to pomladno ožarjen prvi stavek ali poetično, na ljudsko melodijo spominjajoči drugi - Dum-ka, pa tretji v ritmu češkega plesa Furiant, dokler se skladba ne zaključi v prešernem, prekipevajočem Finalu. Vsa čast izvajalcem, članom godalnega kvarteta, zlasti pa odličnemu pianistu Rami Bar-Naviju. Naravnost enkratno so poustvarili čudovito Dvoržakovo umetnino. DAN MRTVIH / POLAGANJE VENCEV Danes številni pokloni padlim Razporedi ustanov in organizacij Kot vsako leto bodo predstavniki oblasti ter političnih in drugih organizacij tudi letos ob 1. novembru polagali vence pred spomeniki padlih. Gre za dolžnostni poklon spominu ljudi, ki so darovali svoja življenja v borbi za vedno žive ideale svobode, pravice in miru. V nadaljevanju objavljamo razporede polagnja vencev, kakor so nam jih poslale krajevne uprave, ustanove in organizacije. Izvoljeni predstavniki zgoniške občine se bodo tudi letos poklonili spominu padlim v narodnoosvobodilnem boju. Skupaj s KD Rdeča zvezda in SK Kras bodo danes položili vence na spomenike in grobove padlim ob 16.30 na Proseški postaji, ob 17.00 v Gabrovcu, ob 17.15 v Samatorci, ob 17.30 v Saležu in ob 17.45 v Zgoniku. Sodeloval bo moški pevski zbor Rdeča zvezda. V repentabrski občini bodo občinska uprava in krajevne organizacije polagali vence v ponedeljek, I. novembra: ob 11.15 na grob komandanta bazoviške brigade Franca Nemgarja, ob 11.30 pred spomenik vsem žrtvam fašizma na Colu in ob II. 45 pred spomenik v Repnu. Vence bo 1. novembra polagala tudi devinsko-nabrežinska izredna komisarka Mattia Neri, in sicer s sledečim razporedom: ob 8.30 pred županstvom, ob 8.40 v Slivnem, ob 8.50 v Medji vasi, ob 9.00 v Devinu, ob 9.05 v Vižovljah, ob 9.10 v Ce-rovljah, ob 9.15 v Mav-hinjah, ob 9.20 v Prečniku, ob 9.25 v Trnovci, ob 9.30 v Praprotu, ob 9.40 v Sempolaju, ob 9.50 v Križu in ob 10. uri v Na- 0BIAČILA Filippi Albino Succ. - Via Prosečem 16/b K e G sne - Via Nazionate 71 Podobnik - Via dei Salici 1 Rinascita - Largo S. Tommaso 12 SEMENARNE -CVETLIČARNE Agraria Opicina - Via Nazionale 48 Agro Sosič - Via Nazionale 158 Bucaneve - Via Nazionate 118 JESTVINE - DELIKATESE Parenzan - Largo S. Tommaso 15 Sa temena Hrovatin Sergio - Via Nazionale 47 H Salamine - Via Nazionalg 28 ŠPORTNA OPREMA Start Šport - Via Nazionate 160 NADOMESTNI DEU ZA AVTOMOBILE Cazzador G. - Via Nazionate 32 BARI-SLADOLEDI Arnoldo - Via Nazionale 48 Vatta - Via Nazionale 38 BRIVCI Faggin Dario - Via Nazionate 48 Oaravello Danilo - Via Nazionale 120 OBUTVE-USNJENI IZDELKI Erman Palmira - Largo S. Tommaso 13 Heart - Via Nazionale 122 Malalan - Via Nazionale 28 Roberta - Via Prosecco 18 AVTOKLEPAR-MEHANIK Guštin Radko - Via Carsia 45 KNJIGARNE - PAPIRNICE ČASOPISI - IGRAČE Chessa - Via Nazionate 48 Ulgheri Pavat - Via Nazionate 48 GOSPODINJSKI PRIPOMOČKI - DARILA Cobez Tulilo - Via Nazionale 30 Viviana Regali - Via Nazionate 44 KERAMIKE IN SANITARIJE Sclip Guido - Via Nazionate 196/2 DROGERIJE-BARVE Drogheria Carli - Via Prosecco 45/1 Furlan & Milič - Via Nazionate 160 GOSPODINJSKI STROJI Bresciani sne - Via Nazionale 39 SADJE-ZELENJAVA Di Sciascio Tonino - Via Nazionale 45 MESNICE Danieli Marino - Via Nazionale 69 Hrovatin Giuseppe - Via Prosecco 59 URARNE-ZLATARNE Malalan sne - Via Nazionale 28 Sossi - Via Nazionale 44 OPTIKA Malalan - Via Prosecco 6 PEKARNE Panificlo Sossi sne - Via Prosecco 10 Panificio Cok - Via Nazionale 57 FRIZERKE-ESTETISTKE Salone Marina - Via Nazionate 71 Salone Majda - Vra Prosecco 20 SLAŠČIČARNA Saint Honorš - Via Prosecco 2 RESTAVRACIJA Diana - Via Nazionale 11 ŽELEZNINA Tecnoutensill - Via Prosecco 7 VIDEOTEKA Lucky Video - Via Nazionate 24 IZPRAZNJEVANJE GREZNIC Danev Dragotin - Via dei Gardi 3/1 ŽREBANJE 05.01.1994 brežini. Tržaški izredni komisar Francesco Larosa bo vence polagal danes dopoldne od 9. ure dalje pred spominskimi obeležji padlim v vseh vojnah na Trgu Unita, v ulicah Imbria-ni, D’Annunzio, D’Aze-glio, Ghega, na avstroogr-skem pokopališču na Proseku, na openskem strelišču, na fojbi Bršljanovki pri Opčinah, na fojbi pri Bazovici, bazoviškim junakom, v tržaški Rižarni, na pokopališču pri Sv. Ani in v Parku della Ri-mebranza. V torek, 2. novembra, bo položil venec padlim na griču Sv. Justa, 8. novembra pa bo kome-moriral Tržačane, ki so padli 8. novembra 1953 na demonstraciji za vrnitev Italije. Temu dogodku bo tržaška občinska uprava posvetila tudi posebno knjižico. Danes bo polagala vence pred spomenike padlim tudi delegacija SKGZ, in sicer po naslednjem razporedu: zbirališče bo ob 13. uri na sedežu Primorskega dnevnika, od 13.30 do 14.30 polaganje na ulicah D’Azeglio in Ghega ter na griču Sv. Justa, ob 14.30 na vojaškem pokopališču (grobnica padlih borcev), ob 15.15 pred spominski kamen pred pokopališčem pri Sv. Ani ter nato bazoviškim junakom in drugim padlim na samem pokopališču pri Sv. Ani, ob 16.30 pa v Rižarni. Kot je navada, bodo vence pred spomenike padlim po naših krajih v imenu Republike Slovenije polagale delegacije obmejnih občin. Delegacija občine Sežana bo polagala vence danes ob 13. uri na Opčinah na pokopališču in na strelišču, ob 13.30 na Colu v repentabrski občini, ob 14.00 na Proseku, ob 14.30 na Kon-tovelu, ob 13. uri v Zgoniku, ob 13.30 v Križu ter ob 14. uri v Nabrežini. Delegacija občin Koper, Izola in Piran bo prav tako polagala vence danes ob 14.30 v Miljah, ob 15. trn v Dolini, ob 15.30 na Kati-nari, ob 15. uri v Bazovici pred spomenikom bazoviških junakov in nato na pokopališču, ob 15.30 v Barkovljah. Predstavniki Republike Slovenije bodo prav tako danes polagali vence tudi v samem Trstu, in sicer ob 14.30 na grobnico borcev na vojaškem pokopališču, ob 15. uri na grob bazoviških junakov na pokopališču pri Sv. Ani in ob 16. uri v Rižarni. Tržaška delegacija kulturnega združenja Mitte-leuropa pa se bo danes spomnila vseh padlih v 1. svetovni vojni, še zlasti' za Avstro-Ogrsko. Ob 17. uri bo maša zadušnica v kapucinski cerkvi na Mon-tuci, ob 18. uri pa bo v Parku Rimembranza svečanost. VCERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 30. oktobra 1993 ALFONZ Sonce vzide ob 6.42 in zatone ob 16.55 - Dolžina dneva 10.13 - Luna vzide ob 16.41 in zatone ob 6.36. Jutri, NEDELJA, 31. oktobra 1993 DAN REFORMACIJE VREME VČERAJ: temperatura zraka 13,8 stopinje, zraCni tlak 1025,3 mb raste, veter 18 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja s sunki do 42 km na uro, vlaga 53-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 17,9 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Gianluca Miani, Ivan Križman, Sara Bellussi, Greta Ciuk, Fran-cesca Catenacci. UMRLI SO: 87-Ietna Do-menica Cereali, 69-letni Mario Bercich, 82-Ietna Gi-gliola Balbi, 54-letni Lucia-no Fabris, 87-letni Francesco Pergolis, 83-letni Antonio Randini, 69-letni Oise Manara, 78-letna Editta Kladnig, 70-letna Fulvia Braida, 80-Ietna Giuseppina Novak, 89-letna Anna Dekleva, 89-letna Eufemia Se-galla, 77-letni Albino Tito-nel, 70-letna Renata Ama-dei, 87-letni Giuseppe Rei-ter, 86-letna Giovanna So-domaco. OKLICI: Častnik finančne straže Marco Tossini in uradnica Cristina Esposito. pop telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 (tel. 772148). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. me. Hitra pomoC tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 15.40, 17.45, 19.50, 22.00 »Misterioso omicidio a Manhattan«; 0.10 »El Mariachi«. EXCELSIOR - 16.30, 19.15, 22.00 »II socio«, i. Tom Cruise, r. Sidney Pol-. lack. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Molto rumore per nulla«, r-i. Kenneth Branagh, i. Em-ma Thompson, Keanu Ree-ves. NAZIONALE 1-16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »Per amore, solo per amore«. NAZIONALE 2 - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 »Tom e Jerry - il film«, risanka. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Sli- SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE vpisuje v Solo za KLASIČNI BALET in letos prvič tudi MODERNI PLES Vodila ju bosta profesorja Janez Mejač in Mojca Horvat. Vabljeni mladi in najmlajši! ver«, i. Sharon Stone. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Dave, presidente per un giorno«, i. Kevin Kline, Sigourney Weaver. GRATTACIELO - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Cliffhanger - 1’ultima sfi-da«, i. Silvester Stallone. MIGNON - 15.00, 16.15 »Eddie e la banda del sole luminoso«, risanka; 17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Sud«, r. Gabriele Salvatores, i. Silvio Orlando. EDEN - 15.30 - 22.00 »Anal party molto partico-lari«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.30, 19.50, 22.10 »II fuggitivo«, i. Har-rison Ford. ALCIONE - 17.20, 19.45, 22.00 »L’eta dell’innocen-za«, r. Martin Scorsese, i. Daniel Day-Lewis, Michelle Pfeiffer, VVinona Ryder. LUMIERE - 16.45, 18.30 20.20, 22.10 »Film blu«, r. Krzysztof Kieslovvski, i. Ju-liette Binoche, Benoit Rd-gent. RADIO - 15.30 - 21.30 »La gattina di una vergine ultrasesso«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. \M PRIREDITVE VZPI-ANPI od Domja in KD F. Venturini priredita komemoracijo padlih v NOB v ponedeljek, 1. novembra. Zbirališče ob 14. uri pred centrom A. Ukmar-Miro pri Domju. ODBOR ZA SPOMENIK VZPI-ANPI Dolina, MaCkolje, Prebeneg in KD Primorsko bodo položili vence na spomenik padlih v NOB v Mackoljah jutri, 31. t.m., ob 10. uri. S pesmijo se bo žrtvam poklonil MePZ Primorsko. Vabljeni so vsi vaščani. SEKCIJA VZPI-ANPI Opčine, Bani, Feriugi, PišCanci priredi v ponedeljek, 1. novembra počastitev padlih v NOB. Zbirališče ob 9.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Najprej bo počastitev padlih pri vaškem spomeniku v Narodni ulci, nato na pokopališču. Istočasno bo delegacija položila vence pri spomeniku 71.talcem, Finku Tomažiču in tovarišev ter Rozaliji Gulič. Sodeloval bo MPZ Tabor. Vabljeni k Cimštevilčnejši udeležbi. SLOVENSKI KULTURNI KLUB - Ul. Donizetti 3 prireja danes veCer posvečen spominu na Mateja Bora. Pred kratkim umrlega pesnika bo predstavila prof.a Nada Pertot, recital njegovih pesmi pa bodo podali Člani gledališkega krožka SKK. Začetek izjemoma že ob 18. uri. Prisrčno vabljeni! PEVSKI ZBORI VESELA POMLAD z OpCin prirejajo ob svoji 15-letnici jutri, 31. t.m., ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah koncert OPZ Vesela pomlad, ki ga vodi Franc PohajaC. Sodeloval bo OPZ Ladjica iz Devina pod vodstvom Olge Tavčar. Poseben gost veCera bo priljubljena pesnica Neža Maurer. Prisrčno vabljeni! SKD IGO GRUDEN - Nabrežina prireja za elane in prijatelje 1. novembra 1993 ob 17. uri v družbenih prostorih VAHTIC (prigrizek in družabnost). Vabljeni! ODBOR ZA POSTAVITEV SPOMENIKA PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, KO-LONKOVCA IN SV. ANE sporoča, da bo SPOMINSKA SVEČANOST ob zaCa- LEKARNE Od ponedeljka, 25. do nedelje, 31. oktobra 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 (tel. 308248), Ul. Fabio severo 112 (tel. 571088). BAZOVICA - Ul. Gruden 27 (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, Ul. Fabio Severo 112, Ul. Ginnastica 6. BAZOVICA - Ul. Gruden 27 (tel. 226210) - samo □ nas/s/ado/ed/ so pripravljeni samo z naravnimi sestavinami U velik senčnat vrt □ prostorno parkirišče Od 1. do 7. novembra smo odprti vsak dan vključno ponedeljek snem spomeniku pri Sv. Ani, s polaganjem vencev in cvetja, v ponedeljek, 1. novembra, ob 11. uri. Govoril bo Renato Kneipp in nastopil bo 2PZ Ivan Grbec iz Skednja pod vodstvom zborovodje Bože Hrvatic. Vabljeni! ODBOR Marijinega doma pri sv. Ivanu obveSCa, da jutri odpade uprizoritev komedije »Arzen in stare Čipke« amaterskega odra iz Nabrežine. GLASBENA ZADRUGA »Ars Nova« vabi na koncert ob 30. obletnici umetniškega ustvarjanja Lojzeta Slaka, v soboto, 6. novembra, ob 20.30 v Športno kulturnem centru v Zgoniku. 7. NOVEMBRA, od 9. do 13. ure vabljeni na predavanje o vshodnih zdravilnih masažah s praktičnimi prikazi (akupresura, Siatsu, refleksna masaža stopal, rejki energija naravno zdravljenje). Predavanje v domu na Brdini, Proseška 109 na Opčinah. □ OBVESTILA ODBOR Stranke komunistične prenove - krožek Kras, vabi vse antifašiste in demokrate naj se udeležijo spominske svečanosti, ki bo na Opčinah, dne 1. novembra, ob 9.30. Istočasno bodo predstavniki krožka polagali vence tudi na ostale spomenike vzhodnega Krasa in sicer po naslednjim urniku: Trebče 10.15, Gropada 10.30, PadriCe 10.45 in Bazovica 11.00. KDOR zeli pomagati Odseku za zgodovino pri Narodni in Studijski knjižnici v Trstu za kritje s troskov, ki jih je povzročila nedavna poplava lahko nakaže prispevek na tr/n 857/74 pri TKB, na tr/n 9433 pri Hranilnici in posojilnici na Opčinah ali ga odda v tajništvu Primorskega dnevnika. Za pomoC hvala. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV nadaljuje akcijo pobiranja denarnih prispevkov za postavitev nagrobnega spomenika skladatelju Ubaldu Vrabcu. Zadevna svečanost je predvidena za prihodnji januar. Prispevke lahko nakažete na t/rn St. 01-7401/22 pri Tržaški kreditni banki ali na t/rn St. 11385 pri Hranilnici in posojilnici na Opčinah. SK BRDINA organizira zimovanje in silvestrovanje v Mariboru. Možna je Sola smučanja pod vodstvom vaditeljev. Informacije in vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ul: 131 na Opčinah vsak ponedeljek od 18. do 20. ure. Namesto 1. novembra bo vpisovanje potekalo v Četrtek, 4. novembra. ZVUTS področni zbor zamejskih vaditeljev organizira na Pohorju-Mariboru smučarske tečaje za odrasle in otroke. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v Trstu priredi izpopolnjevalni tečaj za zborovodje, ki je sicer namenjen tudi začetnikom. Letošnji teCaj bo potekal v mesecih novembra in decembra 1993. Vse podrobnejše informacije in prijave na tečaj do vključno petka, 5. novembra, vsak dan od ponedeljka do petka, od 8.30 do 13. ure in od 15. do 17.30 na ZSKD , ul. sv. Frančiška 20/2. nadstropje, tel. St. 635626. SLOVENSKA SKUPNOST obvešča, da je mogoče podpisati kandidatne liste za vzhodno in zahodnok-raski rajonski svet vsak dan na občinskih izpostavah na Opčinah in na Proseku. JAMARSKA SOLA C. FI-NOCCHIARO jamarske komisije E. Boegan S.A.G -C.A.I priredi od 7. novembra do 5. decembra 1993 3. JAMARSKI TECAJ namenjen “Over Anta“. Na teCaj se lahko vpišejo osebe od 35 do 55/60 let. Za informacije in vpisovanje od ponedeljka do petka v večernih urah pri Societd alpina delle Giulie, ul. Machiavelli 17, od 15. do 19. ure, tel. St. 630464. SEKCIJA VZPI-ANPI TREBČE vabi organizacije in vaščane da se udeležijo polaganja cvetja na spomenik padlim v NOB iz Trebe jutri ob 11. uri. KD KRAŠKI DOM orga- nizira nadaljevalni teCaj angleščine. Zainteresirani lahko pokličejo v večernih urah na tel. 327124. IZLETI SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI CGIL NABREŽINA vabi na družabni enodnevni izlet, ki bo v nedeljo, 7. novembra v Trepalade. Prijave na sedežu upokojencev SPI, Trg sv. Roka 103 v Nabrežini, tel. St. 200036 ali pri gospe Idi Bortolotti, tel. St. 200007. KLUB PRIJATELJSTVA in Vincencijeva konferenca v Trstu vabita na izlet v Palmanovo na ogled razstave »Palmanova trdnjava Evrope 1593-1993« in v Gonars v sredo, 10. nov. Vpisovanje v trgovini Fortunato v Ul. Paganini 2, do petka, 5. novembra. 3 ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE V TRST obveSCa, da posluje s sledečim urnikom: ponedeljek od 17.30 do 18.30, torek od 11.30 do 13. ure, sreda od 15.30 do 17.30 ter Četrtek od 9.30 do 11. ure. E ČESTITKA Danes praznuje svoj 64. rojstni dan, naša draga Marica. Vse najboljše ji želijo Franco, Roby, Clara ter mala David in Erik. MALI OGLASI OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu. OSMICO ima odprto Milic Mario, Zgonik 71. OSMICO ima Srečko Štolfa, Salež št. 46. BERTO Tonkic, Tržaška 25 - Doberdob, toCi belo in Črno vino ter nudi domaC prigrizek. OSMICO je odprl Ušaj v Nabrežini. ToCi belo in Črno vino. KMEČKI TURIZEM RA-DIKON na Oslavju pri Gorici obveSCa cenjene stranke, da bo ponovno odprt od petka, 5. novembra. Rezervacije po tel. 0481-32804. V SREDISCU OPCIN dajemo v najem poslovne prostore. Tel. 211043. NA OPČINAH prodamo stanovanje 84 kv.m, box-av-to, kletni prostor. Tel. 211043. UGODNO PRODAM avto R5, letnik 1984, 83.000 prevoženih km. Tel. št. (0481) 882242. KMETIJSKA ZADRUGA v Trstu obveSCa cenjene odjemalce, da nudi v svojih trgovinah: ul. Foscolo 1, ul. Flavia 62, v Miljah - ul. To-nello 6 in v ul. Travnik 10 krizanteme po zelo ugodnih cenah. SOCIALNA DELAVKA, poštene narave, nudi nego, pomoC in družbo ostareli ali bolani. osebi. Urnik in cena po dogovoru. Tel. St. 828251. 22-LETNO DEKLE z višješolsko izobrazbo iSCe delo kot varuška. Tel. na St. 220540. IŠČEM knjigo Zgodovina slovenskega slovstva st. 7, Založba Obzorje - Maribor 72. Tel. na St. 413036. UVOZNO/IZVOZNO podjetje iSCe mladega uradnika s končano vojaško obveznostjo, znanjem jezikov, večletno prakso na tehničnem komercialnem področju. Prošnje poslati na Publiest Srl, ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro “Kreativen". GLASBENA SOLA ric-manjske godbe nujno iSCe klavir. Tel. St. 380749 ob urah obedov. IŠČEM zazidljiv teren na Krasu, od 3.000 do 4.000 kv.m.. Tel. 370947 - urnik urada. FIAT 1, skoraj novo ali v perfektnem stanju iscem. Tel. 575145. RIBOGOJNICA AGROITTICA GLINŠČICA iz Boljunca nudi kanadske losose vsak petek in soboto od 8.30 do 12.30. Tel. St. 228297. PRODAM avtomobil Renault R4, letnik 84. Telefon 225631 v popoldanskih urah. PRODAMO brez posrednikov v Rocolu hišo 160 kvm z vrtom 1200 kvm in garažo. Telefon 393624. V OBMEJNEM pasu Lipica prodam hišo 196 kv m stanovanjske površine, dvorišče in vrt skupaj 1547 kv m. Cena 140.000 DEM. Tel. 0038667-67084. OB SOBOTAH prevzamem pospravljanja stanovanja ali druga gospodinjska dela pri slovenski družini v bližini goriske meje. Tel. 0038661-753405 PRISPEVKI Za nagrobni spomenik Ubalda Vrabca daruje Marija Lavrenčič vd. Pahor 30.000 lir. V spomin na Livijino mamo darujejo bivše kolegice iz Devina 100.000 lir za Solo Josip Jurčič. V spomin na svoje pokojne darujejo Justa, Amida in Danci z družino 50.000 lir za cerkev sv.Jerneja - Opčine, 50.000 lir za PZ sv. Jerneja -Opčine, 50.000 lir za PZ Ve: sela pomlad, 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk in 50.000 lir za Misijon Patra Kosa. Namesto cvetja na grob Dorotee Marsich por. Lorenzi daruje družina grgic 200.000 lir za Center za rakasta obolenja. Za cvetje na spomenik padlih v NOB na Opčinah daruje N.N. 100.000 lir. Oh dnevu mrtvih daruje Vlasta Berce 50.000 lir za spomenik padlih v NOB na Opčinah. Namesto cvetja na grob pok. Zofke Baševe daruje družina Svetlic 20.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V isti namen darujejo Martin, Lucia in Li-liana 100.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na teto Zofko darujeta Damjan in Rita 60.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. Namesto cvetja na grob mame Pavle Volčič daruje Ivanka AndolSek 20.000 lir za SKD Tabor - Opčine. V spomin na teto Tončko Brancinovo daruje Savica Malalan 50.000 lir za SKD Tabor. V spomin na Leo Jogan Štolfa darujeta Majda Ostan in Irena Srebotnjak 100.000 lir za NSK in 100.000 lir za spomenik Ubaldu Vrabcu. V spomin na moža Izidorja Ostana daruje Majda 200.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo, 100.000 lir za NSK, 50.000 lir za spomenik Ubaldu Vrabcu in 50.000 lir za MPZ Fantje izpod Grmade. Namesto cvetja na grob Alojzija Obada daruje Ester Bisiacchi 20.000 lir za cerkev na Katinari. Prispevajte V spomin na inž. Dorija Ostana daruje Silva Novak Diegel 300.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. V spomin na Alojza Rogeljo, Ludvika Mokole in Ado-ta Slavca daruje Sergio Kante 50.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Devin-Nabrežina. V spomin na Alojza Rogeljo, Ludvika Mokoleta in Adota Slavca daruje Josip Le-gisa 50.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Devin - Nabrežina. Ob smrti dragega moža, očeta in deda Angela Kraljiča izreka ženi Mariji, sinovoma Milanu in Oskarju, hčerama Bruni in Mariji ter ostalim sorodnikom najgloblje sožalje KD Jože Rapotec Ob izgubi očeta Angela Kraljiča izrekajo sožalje Milanu in svojcem Prostovolni gasilci “Breg” - Dolina Ob smrti dragega očeta izrekajo globoko sožalje ženi, otrokom Oskarju, Milanu, Mariji in Bruni Dario, Alma, Romana in Mirko z družinami Ob izgubi dragega tasta Angela Kraljiča izrekajo Ivici, Gordani ter svojcem občuteno sožalje žene i± Prebenega GORICA Sobota, 30. oktobra 1993 NOVICE POKRAJINA / VIHAR POLEMIK OB SPORNI POTEZI SEVERNE LIGE OBČINA / TRANSVERZALCI Odstranili žaljive napise na šoli Protesti so končno zalegli. To, česar občinska uprava ni naredila dolge mesece je naposled in po večkratnih opozorilih ter celo dijaških stavkah končno odredil komisar Lorenzo de Lu-ca, ki začasno vodi občinske posle: občinskim delavcem je ukazal, naj odstranijo Žaljive rasistične napise z zida šolskega centra v Ul. Puccini. Te dni so napise odstranili, zid je ponovno čist. Pripomnili bi le, da bi v vsaki normalno delujoči občini vsa ta zadeva ne zaslužila niti časopisne vrstice, saj bi napise nemudoma odstranili, brž ko bi se pojavili. V normalni občini, seveda. Cariniki prekinili protest Osebje carinske uprave v Gorici je včeraj na sindikalni skupščini pozitivno ocenilo potek predvčerajšnjega rimskega srečanja, kjer je po posredovanju sen. Darka Bratine podtajnik pri ministrstvu za finance De Luca obljubil, da bo najkasneje v prvi polovici novembra ministrski inšpektor prišel preverit stanje in probleme go-riške carine. Cariniki so zato začasno suspendirali protest, ki so ga izvajali z vzdrZanjem od popoldanskega nadurnega dela. Počakali bodo do 14. novembra: če do takrat ne bo konkretnih novosti, bodo nadaljevali s protestom. Srečanje slovenskih šolnikov Pred dnevi je bilo v Jamljah srečanje med predstavniki goriškega in tržaškega tajništva Sindikata slovenske šole. Namen sestanka je bila sestava kandidatnih list za obnovo deželne šolske komisije, kateri se izteče mandat 25. novembra letos. Sindikalni predstavniki slovenskih šolnikov so nato razpravljali o novi zakonodaji, ki zagotavlja pravno predstavništvo samo tistemu sindikatu, ki ima določeno število včlanjenih. Slovenskemu sindikatu slovenskih šolnikov člani ne manjkajo, vendar je članstvo formalno priznano le z odtegljaji na plači vsakega šolnika. Tržaško tajništvo je z akcijo zbiranja članstva že začelo, goriško tajništvo pa bo omenjeno zadevo predstavilo svojemu članstvu na prihodnejm rednem občnem zboru, ki bo prihodnji mesec. Urnik pošte za vplačila Pokrajinsko ravnateljstvo poštne službe obvešča, da bodo na glavnem uradu v Gorici, v torek, 2. novembra, sprejemali vplačila za samoprispevek za družinskega zdravnika do 18.30, v področnih uradih v Gradišču in Ronkah do 16. ure, v Tržiču do 18. ure in v Gradežu in Krminu do 19. ure. Prav tako bodo danes podaljšali urnik poslovanja uradov, da bi omogočili plačilo prispevkov za socialno skrbstvo. V Gorici bo mogoče vplačila opraviti do 16. ure, prav tako v Gradišču, Tržiču, Gradežu in Krminu. Pokrajinski upravitelji so si podvojili mesečne plače Predsednica Marcolini bo prejemala po 5 milijonov lir na mesec Poudarek gre mednarodni vlogi Gorice Prvi cilj so občinske volitve Marko Marinčič Pokrajinska uprava si je včeraj ponoči podvojila oz., kar zadeva predsednico in nekatere odbornike, celo potrojila mesečne plače. Medtem ko je prejšnji predsednik, socialist Saccavini prejemal nekaj več kot milijon 800 tisoč lir mesečne odškodnine, bo predsednica Monica Marcolini prejemala kar 5 milijonov 324 tisoč lir. Zaradi tega sklepa in z njim povezanih sprememb proračuna se je predsi-nočnja seja pokrajinskega sveta zavlekla celih 12 ur, vse do 6.30 včeraj zjutraj. Opozicija je namreč izkoristila to potezo Severne lige, da je na nove upravitelje nasula kopico kritik in dokaj ostrih ocen o njihovem dosedanjem (ne) delovanju. Toda poglejmo,- kako je sploh mogoč tolikšen povišek odškodnin. Do junija je predsednik prejemal milijon 800 lir mesečno po določilih deželnega zakona. Le-ta je bil ugodnejši od državnega, ki je predvideval milijon 331 tisoč lir. Marcolinijeva, ki se je “full-time” posvetila predsedniški funkciji, si je zaradi tega že takoj po izvolitvi lahko podvojila omenjeni znesek na pri- bližno 3 milijone 700 tisoč lir. Sedaj pa so ugotovili, da je novi državni zakon ugodnejši, ker predvideva možnost dodatne podvojitve in so namesto deželnega zakona aplicirali državnega. Milijon 331 tisoč se lahko podvoji (na 2 milijona 662 tisoč), v primeru celodnevnega dela pa se ta znesek spet podvoji. Marcolinijeva bo tako prejemala omenjenih 5 milijonov, podpredsednik Tirelli približno 4 milijone mesečno, odbornika Scuor in Lovisoni po 3 milijone in pol, trije odborniki, ki ohranjajo lastno plačo ali pokojnino (Franco, Grossi in Oblach) pa bodo dobili za odborniško delo še po milijon 700 tisoč lir mesečno. Poleg samih poviškov je duhove opozicije še posebej razburil predlog svetovalca Lige Koglota, da se ti poviški izvajajo retroaktivno: za predsednico od 22. junija, za odbornike pa od 3. julija letos. To bo dodatno obremenilo letošnji proračun Pokrajine za dobrih 40 milijonov lir, ki so jih našli tako, da so črtali nekatere postavke za kulturne dejavnosti, da so zmanjšali pokojninski sklad pokrajinskih uslužbencev (to je izzvalo še posebno pikre pripombe) in da so poviškom plač namenili večji del prihodkov od novega davka na prodajo avtomobilov. Odobritev teh spornih sklepov je spremljalo vseskozi prerekanje med Severno ligo na eni in vsemi drugimi svetovalci na drugi strani. Somišljeniki SKP so celo s polemičnimi napisi, na katerih so novo plačo Marco-linijeve primerjali z zneskom minimalne pokojnine (na sliki, foto Studio Reportage), demonstrirali pred pokrajinsko palačo. Najbolj vroče pa je bilo v sejni dvorani. Koglot je v imenu Sever- ne lige skušal utemeljiti poviške: dejal je, da so odborniki po cele dneve prisotni v uradih, da so motivirali osebje in da so pri upraviteljskem delu vestni in učinkoviti. Prav je torej, da se jim to delo primerno vrednoti. Izplačilo za zaostale mesece pa je Koglot utemeljil z dejstvom, da so odborniki delali tudi celo poletje. Opozicija je na ta izvajanja odgovorila s kopico argumentov: ni dovolj prisotnost, gledati je treba tudi na produktivnost uprave in ta je bila doslej nična. Odborniki naj ne mislijo, da bodo z upraviteljsko funkcijo reševali svoje ekonom: ske probleme. Potrojitev plač je v kričečem nasprotju z vsemi volilnimi proglasi Severne lige o zmanjševanju javnih izdatkov, o zmanjševanju davčnega pritiska na občane. Se posebej pa je opozicija očitala zmanjšanje postavk za kulturo in tratenje javnega denarja v trenutku krize. Nekateri so predlagali, naj bi plače upraviteljev povišali največ za odstotek letne inflacije. Ena in druga stran nista štedili s polemičnimi in včasih izzivalnimi potezami. Najbolj ostri so na eni strani bili Fiorelli in po svoje tudi demokristjana (oz. svetovalca Ljudske stranke, kot se je preimenovala KD) Berga-min in Panzera, na drugi strani pa so bencin na ogenj prilivale nekatere sporne izjave Koglota. V vsem tem vrtincu polemik je predsednica Marcolinijeva včasih izgubila vajeti vodenja seje: ko je Fiorelli glasno vpil, da je večina glede spremembe proračuna postopala nelegitimno, je celo zapustila sejno dvorano z nesramno gesto, ki jo je z roko namenila Fiorel-liju. Predsednica je tudi poklicala policijo, vendar so agenti brž odšli, ko so uvideli, da tam nimajo kaj početi. Se bolj kot Fiorelli pa je predsednico razburil hudobni namig svetovalca Panzere, ki je ironiziral na račun nenadnega “obogatenja” predsednice Pokrajine. Marcolinijeva je namreč kot trgovka (z bratom prodaja hrano in pripomočke za domače živali) za leto 1992 prijavila okroglih 0 (beri nič!) lir obdavčljivega dohodka. Panzerov namig na davke, ki naj bi jih odslej z rednim dohodkom začeli plačevati ona in nekateri drugi do lani “siromašni” odborniki, je izzval žolčno reakcijo predsednice. »Kot da bi kdo vtaknil prst naravnost v odprto rano«, je hudomušno komentiral nekdo med občinstvom, ki je sledilo seji. Predstavniki svetovalskih skupin Per Gorizia, DSL, PRI, SSk in Zelenih smejočega se sonca - ti. tranzverzalno zavezništvo v goriškem občinskem svetu - so na srečanju z novinarji predstavili dokument s predlogi za nadgradnjo Osimskega sporazuma. Dokument se oslanja na priporočila Trgovinske zbornice o isti problematiki, vendar so bila nekatera poglavja podrobneje obdelana. Z njim so transverzale! že seznanili predstavnike najpomembnejših institucij in posameznike. Cilj je na dlani: da se pri pogovorih za prenovo Osimskega sporazuma kljub občinski krizi upoštevajo stališča Gorice. Dokument obsega devetnajst točk. Tranzver-zalci vidijo možnosti razvoja Gorice v mednarodni vlogi mesta, prisotnost meje pa kot element gospodarskega in splošnega razvoja. Zato postavljajo med prvenstvene naloge, ki naj se upoštevajo tudi v pogovorih s Slovenijo, dograditev vseh že načrtovanih prometnic. Glede avtocestnih povezav poudarjajo, da je treba krak Gorica - Razdrto dograditi sočasno s krakom Sežana - Razdrto. Menijo, da je treba poskrbeti za gradnjo ali izboljšanje vseh prometnih infrastruktur, ustrezno pa poskrbeti za optimalno de- lovanje carinskih in drugih služb. V skladu s konceptom, da je meja tudi element razvoja, si prizadevajo za usklajeno razreševanje ekoloških vprašanj, zlasti saniranja Soče, čiščenja odplak itd., pri čemer naj bi uporabili neizkoriščena finančna sredstva za objekte, ki niso potrebni (jez). Meja naj bi bila vzvod tudi za načrtovanje skupne turistične ponudbe. Glede tesnejšega sodelovanja v gospodarstvu tranzverzalci ugodno ocenjujejo in priporočajo uvedbo brezcarinskih con na Goriškem. Ena od točk v dokumentu zadeva tudi ureditev posebnega statusa za delavce iz Slovenije. Na srečanju z novinarji so spregovorili predstavniki vseh skupin v omenjenem zavezništvu, ki se bo že kmalu -glede na bližajoče se občinske volitve - preoblikovalo v trdnejšo obliko. Tako je Stefan Bukovec pojasnil razloge pristopa SSk (politične smernice tranzverzalcev bolj odgovarjajo viziji stranke glede sožitja in razvoja) in preloma z dolgoletnimi zavezniki. Bolj tehnične narave so bili posegi Fornasirja (Per Gorizia), Busolinija in Lambertija (DSL), Ge-noveseja (Zeleni) in Pe-corarija (PRI). SGZ / NA PRVEM OBČNEM ZBORU ŠTANDREŽ / NOVO NOGOMETNO IGRIŠČE KINO □ OBVESTILA Člani gostinske sekcije so izbrali novo vodstvo Kljub poudarku pokrajinski avtonomiji se zavzemajo za sodelovanje in skupne projekte z gostinci iz Trsta Marko Waltritsch Avguštin Devetak, Zvonka Bednar, Boris Nanut, Helena Pintar in Lu-cio Nanut so bili izvoljeni v odbor gostinske sekcije Slovenskega gospodarskega združenja v Gorici. Gre, kot je poudaril dosedanji načelnik sekcije Devetak, za prvi občni zbor sekcije, odkar se je goriško združenje osamosvojilo, odkar so namreč vodilni ljudje iz Goriške izstopili iz deželnega združenja. S tem niso in nočejo pretrgati stikov s SDGZ. Slo jim je za pokrajinsko samostojnost in so pripravljeni na sodelovanje na deželni ravni, ki naj temelji na pokrajinski samostojnosti. Prav gostinci so bili tisti, to je poudaril tudi zastopnik tržaških gostincev Lino Doljak, ki so v zadnjem času vzdrževali tesne stike, saj je prišlo do vrste skupnih pobud. O teh je podrobno spregovoril Avguštin Devetak. Bili so to obiski v briških kleteh, strokovni izleti v Verono, Toskano ter Veneto. V načrtu imajo v prihodnje še več takih stikov, kar naj bi pripomoglo k izobraževanju gostincev iz obeh pokrajin. Prav tako bi bilo treba prirediti gostinske večere, kakršne so na Goriškem že priredili pred enajstimi leti, podobne tistim, ki se v teh dneh iztekajo v Benečiji in ki so imeli tako velik odziv. Ne bomo tu ponavljali vsega, kar je Devetak že pred dnevi povedal v intervjuju za naš dnevnik. Gre za celo vrsto zanimivih reči, ki se tičejo delovanja naših gostincev. V zadnjem času jih je še nekaj pristopilo v združenje. Ravnatelj SGZ Igor Orel je obrazložil nov statut goriškega združenja in tudi povedal, kako deluje servisna služba Goservis. Govoril je tudi o fiskalnih zadevah, ki sedaj še posebej zanimajo vse male podjetnike. Na začetku seje so z enominutnim molkom počastili spomin umrlega predsednika Antona Nanuta, ki je dolgo vrsto let vodil združenje v Gorici. V prihodnjh tednih se bodo zvrstili občni zbori še drugih sekcij SGZ nakar bo v začetku decembra 1. občni zbor po osamosvojitvi. Člani gostinske sekcije na občnem zboru (foto Studio Reportage) Vsa vaška skupnost ponosna na novo športno pridobitev Predsinoči so se kočno uresničile dolgoletne želje Vili Prinčič Velika množica ljudi se je v četrtek pod večer zbrala ob prenovljenem nogometnem igrišču v Standrežu, da bi prisostvovala otvoritveni slovesnosti športnega objekta. Nogometni Standrež je na ta trenutek čakal dolgih sedem let, daleč preveč, kot je v svojem nagovoru podčrtal predsednik goriškega odbora CONI Elvio Ferigo, saj je doba za izgradnjo novih igrišč največ dve do tri leta. Kakorkoli že, Juven-tina je zopet doma in bo odslej lahko bolje in smotrneje načrtovala svojo bogato dejavnost. Predsednik našega najstarejšega športnega društva na Goriškem, Lado Marchi, se je v svojem nagovoru zahvalil občinski upravi za dobro opravljeno delo, ni pa mogel mimo ugotovitve, da so se dela predolgo vlekla, kar je Juventini povzročalo nemajhne težave. Društvo je moralo namreč preseliti vse svoje delovanje na druga mestna igrišča, kar ga je hočeš-nočeš oddaljilo od lastnega okolja. Igrišče je občinska last, ki ga pa goriška občina izroča v upravljanje Juventini. Formalno izročitev je na slovesnosti opravil izredni komisar občine Lorenzo de Luca di Pietralata, ki je po govorih raznih gostov tudi prerezal trak. Na svečanosti so spregovorili še projektant objekta arhitekt Jože Gej, predsednik deželne nogometne zveze Martini, predsednik rajonskega sveta Božidar Tabaj, ki je med drugim podčrtal nesebično delo svojega predhodnika, žal že preminulega VValterja Reščiča ter predsednik PO ZSSDI Marko Lutman, ki je med drugim čestital vsej vaški sku- pnosti za novo pridobitev. Na koncu je objekt blagoslovil domači župnik Karlo Bolčina. Sledil je nogometni turnir, o katerem poročamo na športni strani. Novo igrišče meri 104 x 60 metrov, ima pa tudi novozgrajeno tribuno za 360 gledalcev. Opremljeno je z odlično razsvetljavo (250 luxov na kvadratni meter), popolnoma nove pa so slačilnice in pomožni oziroma društveni prostori. (Foto Studio Reportage) GORICA VITTORIA 15.30 (Jeans card film klub) »Zio Paperone alla ricer-ca della lampada perdu-ta«. W. Disney. 17.45-20.00-22.00- 24.00 »Cliffhanger«. Silvester Stallone. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 16.30-19.15- 22.00 »II socio«. Tom Cruise. TR2IC COMUNALE 17.30-20.00-22.30 »II segreto del bosco vecchio«. Rež. Ermanno Olmi. P. Villag-gio, M. Piccoli. Sl PRIREDITVE MOŠKA SKUPINA AKORD PD iz Podgore bo nocoj ob 20.30 nastopila na pevski reviji v šoli v Mariami. Nastopili bodo še pevski zbor it. skupnosti iz Izole, ženski zbor Cantare iz Trsta in zbor Portelli iz Mariana. H SOLSKE VESTI LOGLAB - Multime-dialni tečaji slovenskega jezika, Sola preživetja, Prisluhni svojemu telesu. Informacije in vpisovanja: Knjižnica Damir Feigel, Ul. della Croce 3, tel. 531733. PSD NAS PRAPOR priredi 13. novembra martinovanje pri Radikonu. Vpisujeta Anica Primožič in Albert Sošol. DRUŠTVO UPOKOJENCEV priredi 7. nov. martinovanje v gostišču Al Fogolar pri Čedadu. Prijave do 3. nov. pri poverjenikih in na sedežu. KD OTON ZUPANČIČ priredi 6. nov. martinovanje v domu A. Budal v Standrežu. Prijave sprejema Marta, tel. 21407. KD BRIŠKI GRIČ v Ste-verjanu priredi martinovanje 12. novembra. Prijave do 7. novembra: Silvan Pittoli - tel. 884226 ah Roman Juretič - tel. 884018. DRUŽBA se dobi danes ob 19.30 na Placuti. El ČRPALKE Danes in jutri dežurne bencinske črpalke: GORICA IP - Ulica Crispi ESSO - Ul. L. Isonzo MONTESHELL - Ul. Aquileia ERG - Ul. sv. Mihaela AGIP - Ul. Trieste TRZIC MONTESHELL - Ul. Boito IP - Ul. Matteotti AGIP - Ul. Cosulich KRMIN * AGIP - Drev. V. Giulia ROMKE AGIP - Ul. Redipuglia □ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Te-renziana 26, tel. 482787 POGREBI Danes ob 10. uri Edoar-do Nattino iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 13.15 Guerri-no Simioni iz splošne bolnišnice v Foljan. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Abonma 1993/94 A. Rebula: Operacija Timava, drama, režija Marjo Uršič E. Flisar: Kaj pa Leonardo?, tragikomedija, gostovanje Mestnega gledališča iz Ljubljane H. Peschina: Bos že videla, monodrama, režija Jože Babič. R. Harvvood: Garderober, komedija, režija Vinko Modemdorfer R. Cooney: Zbeži od žene, komedija, gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja M. Kerlža: V agoniji, drama, režija Zvone Šedlbauer P. Stone: Sugar, glasbena komedija, režija Boris Kobal Moleiere: Zdravnik po sili, komedija, režija Boris Kobal. V teku je potrditev abonmajev in vpis novih abonentov. Umik od delavnikih od 11. do 13. ure in od 16. do 18. ure, ob sobotah pa od 10. do 12. ure v uradu Kulturnega doma v Gorici (ul. Brass 20, telefon 33288). Prva predstava: 8. in 9. novembra 1993 ob 20.30 v Katoliškem domu v Gorici (Drevored XX septembra 85) PD PODGORA Koncert nabožne glasbe v organizaciji U.S.C.l. - Gorica TRŽIČ (Monfalcone) jutri, 31. t. m., ob ll. uri v cerkvi Marije sv. Rožnega venca v istoimenski ulici (Chiesa del ss. Ro-sario) Nastopajo: MePZ “PODGORA” - Gorica Komorni zbor “GALLUS” - Kranj (Slo) Program: Jacopus Gallus - “Missa canonica” osemglasna maša za dva zbora. Samostojen nastop obeh zborov in skupne pesmi SVET SOMALIJA / GLOBOKA NASPROTJA Uporniki drug proti drugemu V Mogadišu sta se spopadli vojski generalov Aidida in Mohameda mm MOGADIS - V petek so v somalski prestolnici v bližini hotela Sahafi, kjer so nastanjeni tuji novinarji, spet izbruhnili spopadi med pristaši obeh političnih nasprotnikov, Mohameda Fara-ha Aidida, ki nadzoruje južni del mesta, in pristaši Alija Mahdija Mohameda, ki nadzoruje severni del. Kot je zatrdil tiskovni predstavnik ZN v Mogadišu Dawn Kilpa-tric, se pripadniki modrih Čelad v spopade niso vmešali. Le nekaj ur po omenjenem spopadu so ameriške ladje v pristanišču začele izkrcavati težko oborožitev, med katero so tudi tanki MA-1 in oklepniki, ki naj bi jih uporabili za zaščito vojakov ZN in ZDA, ne pa tudi za napa- de na vojake uporniškega Aidida, ki ga obtožujejo za smrt 24 pakistanskih pripadnikov modrih Čelad 5. junija letos. Kljub omenjenim zagotovilom pa je na sredini tiskovni konferenci Aidid dejal, da novo orožje le stopnjuje napetost, in se vprašal, Cernu nove pošiljke orožja v Času, ko potekajo pogajanja o miru. Analitiki političnih razmer v Somaliji se bojijo, da bi utegnila nesoglasja med nasprotnimi skupinami deželo spet potegniti v kaos. Posebni odposlanec ZN Robert Oakley naj bi se zato kmalu vrnil v Somalijo, da bi nadaljeval s prizadevanji za mirno rešitev sporov in postopno vzpostavitev civilne oblasti v državi. (Reuter) Pil NOVICE Kandidatom enake možnosti MOSKVA - Ruski predsednik Jelcin je včeraj posebnemu sodišCu zaukazal, naj zagotovi neodvisnost tiska in enakopraven dostop vsem kandidatom, ki bodo sodelovali na bližnjih parlamentarnih volitvah. Iz vladnega tiskovnega predstavništva so sporočili, da je Jelcin sam imenoval sodnike, vendar imen niso sporočili. Uradni Tokio je sporočil, da je Japonska na ruske parlamentarne volitve pripravljena poslati svoje opazovalce. Predsednik Jelcin pa je včeraj zanikal vesti, da namerava razrešiti dosedanjega obrambnega ministra GraCova. (Reuter) Izredna seja turške vlade ANKARA - V zadnjih napadih gverilcev Kurdske delavske stranke (PKK) na jugu Turčije je bilo ubitih 25 ljudi, med njimi tudi sedem vojakov PKK, poroCa turška tiskovna agencija. V Četrtek ponoči je pod vodstvom premierke Tansu Ciller potekalo v Ankari posebno zasedanje, na katerem so razpravljali o vse ostrejših spopadih na jugu države, v katerih je bilo od leta 1984 ubitih več kot deset tisoč ljudi. (Reuter) Voditelj PLO Arafat še pred koncem leta na Irskem Sobota, 30. oktobra 1993 BELGIJA / VRH EVROPSKE SKUPNOSTI Kohl je zamudil zaradi stavke SEVERNA IRSKA Pogreb katolika - žrtve Ire (Telefoto: AP) ZAHODNA GRUZIJA / RAZMERJE SIL NA BOJIŠČIH SE SPREMINJA FRANCIJA / KONEC STAVKE LETALIŠKIH DELAVCEV Novi direktor Air France obljublja, da delavcev zaenkrat ne bodo odpuščali PARIZ - V petek so se tudi delavci tovornega prometa, zadnja skupina delavcev družbe Air France, ki so zaradi načrta o zapiranju 4.000 delovnih mest stopili v stavko, odločili vrniti na delo. Mednarodni letališči Roissy-Charles de Ga-ulle in Orly bosta tako od danes dalje spet obratovali po rednem delovniku, vendar pa predstavniki družbe Air France trdijo, da bo potrebnih še najmanj teden dni, da se bo vse vrnilo v ustaljene tirnice. Sindikat letalskih delavcev napoveduje novo stavko za naslednji torek, ko naj bi vodstvo družbe prevzel Christian Blanc, ki načrtuje nove pogovore s predstavniki sindikatov o preureditvi podjetja, kar bi utegnilo pomeniti tudi zapiranje delovnih mest in odpuščanje delavcev. Blanc je nasledil Bernarda Attalija, dosedanjega direktorja družbe in načrtovalca spornega načrta za zmanjšanje stroškov Air France, ki je letališke delavce pognal v stavko. 'Novi direktor letalske družbe je delavcem med nenapovedanim obiskom na letališču Roissy obljubil, da ne bo uresničil naCrtov o odpuščanju. Stavka letaliških delavcev je družbo stala sedemdeset milijonov frankov oziroma 12 milijonov dolarjev na dan. Francosko ministrstvo za delo je sporočilo, da se je število brezposelnih septembra povečalo še za dodatnih 26.400 ljudi; skupaj je torej zdaj brezposelnih že tri milijone in 242.200 Francozov. Brezposelnost je v Franciji septembra tako dosegla rekordnega 11, 8 odstotka aktivnega prebivalstva. (Reuter) DUBLIN - Vodja Palestinske osvobodilne organizacije Jaser Arafat (na sliki telefota AP) naj bi dopotoval na Irsko še pred koncem letošnjega leta, je povedal predstavnik PLO na Irskem Jousef Allan. Arafat naj bi irske gostitelje zaprosil za več pomoči Evropske skupnosti pri izgradnji palestinske samouprave, podpisal pa naj bi tudi sporazum o dvostranskem gospodarskem sodelovanju z Irsko. (Reuter) Razrešili čadsko vlado N’JAMEN A - Prehodni čadski parlament je v četrtek zvečer izglasoval nezaupnico vladi premiera Fi-dela Moungara. Od 56 poslancev jih je za odstop vladnega kabineta glasovalo 45, kabinet pa so obtožili, da ni sposoben opravljati zastavljenih političnih reform. Kot je povedal tiskovni predstavnik čadskega predsednika Idrissa Debyja, naj bi nov vladni kabinet imenovali že v kratkem. (Reuter) HAITI / ARISTIDE SE DANES ŠE NE BO VRNIL DOMOV Jean Bertrand Aristide in Butros Gali (Telefoto: AP) Odstavljeni predsednik se zavzema za še ostrejše ukrepe PORT-AU-PRINCE -Haitski predsednik v izgnanstvu Jean Bertrand Aristide, ki so ga Američani pred časom zaman skušali vrniti na otok, se je zavzel za popolno blokado Združenih narodov v upanju, da bo tak ukrep spravil trmastega voditelja vojaške hunte general-pol-kovnika Raula Cedrasa na kolena. O embargu, ki naj bi prekinil vse trgovske polete na otok in zamrznil haitsko premoženje v tujih bankah, bo Varnostni svet ZN predvidoma razpravljal prihodnji teden. Neimenovani predstavnik ZN je dejal, da bo omenje- na Aristidova pobuda težko uresničljiva, še zlasti če zanjo ne bo dobil odločne ameriške podpore. Aristide je ob tem dejal, da so njegovi stiki s predsednikom Clintonom »odlični«, in pozval Hait-Cane, naj v Času priprav na ponoven prevzem oblasti nikar ne zapuščajo otoka. Nekateri strokovnjaki se bojijo, da bi tak embargo prinesel navadnim Haitcanom še večje trpljenje, Aristidovi pristaši v New Yorku pa ameriške kolege skušajo prepričati, da bi embargo prisilil hunto k odstopu »v nekaj dneh«. (Reuter) O brezposelnosti šele decembra BRUSELJ - Belgijsko prestolnico, ki je vCeraj gostila voditelje dvanajsterice, je zjutraj paralizirala 24-uma stavka. Poleg javnih prevoznikov niso delali servisi javnih uslug: telefonska družba Belgacom, pošta, nekatere šole in ministrstva ter radijski in televizijski postaji RTBF in BRT. Pouličnih demonstracij se je udeležilo blizu 50 tisoC ljudi, ki so nosili različne transparente: »Germinal je za jutri. Živel socializem!«, »Jean-Luc (Dehae-ne, premier), mraz je in hočemo skodelico kave« in podobne. Srečanje pa se pozneje zaradi stavke ni zaCelo: težave je imel nemški kancler Helmut Kohl, ki zaradi megle ni mogel pristati v Bruslju. Tako se je njegov helikopter vrnil na domača tla, v Achen, kjer je kanclerja pobrala nemška policija in ga peljala do meje. Tam so ga prevzeli belgijski policisti in ga varno prepeljali na sestanek. Kohl je v Bruselj prispel samo v srajci in se hvaležno rokoval s svojimi prevozniki. Agencija Reuter dogodivščino komentira s humorjem, češ da je morala Evropska skupnost že drugič čakati na Nemčijo, ki je zadnja ratificirala maastrichtski sporazum. Voditelji držav Evropske skupnosti so razpra- vljali tudi o sprejemu Avstrije, Norveške, Švedske in Finske. Razprava se je končala s sklepom, da bo Belgija, ki trenutno predseduje ES, do rednega decembrskega vrha pripravila predlog, kako izpeljati ta proces, ki terja tudi notranjo reorganizacijo Skupnosti. Na bruseljskem vrhu so tudi sklenili, da bo Evropska skupnost poslala delegacijo svojih opazovalcev na ruske parlamentarne volitve 12. decembra. O brezposelnosti, ki je v državah Evropske skupnosti prizadela že 17 milijonov ljudi, pa bo Evropski parlament razpravljal decembra. Potrdili so tudi, da datum za začetek druge faze uvedbe gospodarske in monetarne unije, 1. januar 1994, še vedno velja. Zavzeli so se tudi za finančno podporo, ki naj bi po svoje prispevala k ohranitvi krhkega miru na Bližnjem vzhodu, za človekoljubno pomoč, ki jo nameravajo poslati na vojno področje nekdanje Jugoslavije, ter za koordiniran program pomoči, ki naj bi Južni Afriki pomagal, da zavlada demokratična večina. Srečala sta se tudi britanski premier John Major in njegov irski kolega Albert Reynolds. Razpravljala sta o irskem pre- dlogu mirovnega sporazuma, ki naj bi zagotovil mir na Severnem Irskem. Britanski uradniki so opozorili novinarje, naj od omenjenih pogovorov nikar ne pričakujejo preveč, kljub temu pa so pozdravili načrt irskega zunanjega ministra Dicka Springa kot konstruktiven prispevek k prizadevanjem za zaustavitev petindvajset let trajajočega nasilja na Severnem Irskem, ki je zahtevalo že več kot 3000 življenj. (Reuter, AFP) Gostitelj izrednega vrha ES belgijski premier Jean-Luc Dehaene in irski premier Albert Reynolds (Telefoto: AP) Kolikor oči, toliko pogledov Egon Klepsch, predsednik Evropskega parlamenta, je v svojem otvoritvenem govoru med drugim dejal: »Skrajni čas je, da oživimo zagon za izgradnjo evropske konstrukcije; politična integracija se mora nadaljevati. Zagotoviti moramo gospodarsko oživitev, da bi ustvarili nova delovna mesta; državljanom moramo povrniti zaupanje v Evropo.« Klepsch je pozval Veliko Britanijo in Francijo, naj končno ratificirata sporazum o vzpostavitvi Evropskega gospodarskega prostora, ki bi odprl prosto menjavo med državami Evropske skupnosti, skandinavskimi državami, Avstrijo, Liechtensteinom. Sporazum, ki so ga ratificirale vse Članice, razen omenjene dvojine, izključuje poljedelske izdelke in ribe. Obenem je predsednik Evropskega parlamenta voditelje dvanajsterice opozoril, da ne zadostuje več, da Evropa na svetovne dogodke le reagira, da igra pasivno vlogo. Britanski premier John Major je dejal, da mora Evropa sprostiti zakone o minimalnih plaCah in uvesti bolj prožne delovne umike, Ce želi postati bolj konkurenčna in ustvariti nova delovna mesta. »Dolgoročno gledano, bomo stali... ali padli... skupaj,« je dejal Major. O pogajanjih v Gattu pa je izjavil: »Vemo, da si neuspešnih razgovorov ne moremo privoščiti. Nov sporazum bi prispeval več kot katerikoli ukrep, s katerim bi skušali spodbuditi gospodarsko rast, poleg tega pa bi povečal zaupanje v Evropo.« Nemški kancler Helmut Kohl je svojim enajstim kolegom dejal, da ne vidi razloga za pesimizem in da morajo iz Bruslja poslati sporočilo, ki bo jasno in optimistično. »Izgradnja Evrope se razvija in to prav dobro,« je dejal. Po njegovem mnenju se mora »Evropa predstaviti kot skupnost, ki se razvija v zvezo, in ne kot razvita oblika proste trgovinske cone«. O urniku in merilih za vzpostavitev gospodarske in monetarne unije pa je dejal: »Datumov in meril ne gre spreminjati. Storiti moramo vse, da jih dosežemo.« Danski premier Poul Nyrup Rasmussen je težišče za svoj govor našel na bruseljskih ulicah: »Današnje demonstracije v Bruslju so znak, da morajo evropski politiki sprejeti jasne odločitve.« Francoski predsednik Franpois Mitter-rand je svoje kolege posvaril: »Soočamo se z etničnimi masakri, ki se lahko razvijejo v regionalne vojne. Vidim resno nevarnost za evropski konflikt na pragu 21. stoletja. Resničnost kali moj optimizem.« Predsednik Evropske komisije Jacques De-lors, ki je na tej funkciji že deset let in bo ostal do konca prihodnjega leta, se zavzema za velikopotezno rešitev iz globoke gospodarske recesije: »Ce želimo ostati v tekmi za tehnološki razvoj in s tem v tekmi za ustvarjanje novih delovnih mest, bomo potrebovali ambiciozne investicijske programe na področju infrastrukture, transporta, energije in informacijske tehnologije, saj bo le-to revolucionarno vplivalo na naše delovne in življenjske razmere.« Po izjavah častnikov vladne vojske uporniki že bijejo plat zvona Mesto Kobi je od četrtka ponoči spet v rokah Sevardnadzejeve vojske TBILISI - Razmerje sil na bojiščih v zahodni Gru-pji se spreminja skorajda iz ure v uro. V četrtek zve-Cer so vladne sile ponovno zavzele mesto Kobi, ki je bilo le nekaj ur prej pod nadzorom upornikov; ti so na mesto izvedli nenaden napad. »Že zvečer sta bili niesti Kobi in Senaki ponovno v vladnih rokah,« je Povedal tiskovni predsta-vnik obrambnega ministrstva Margišvili. Gruzijski yin trdijo, da so uporniki Pri napadu na Kobi, v katerem je bilo mrtvih veliko civilistov, uporabiti rakete grad in granate. Vladna vojska še naprej prodira proti Zugdidiju, oporišču upornikov. Večina častnikov vladne vojske meni, da je Gamza-hurdijeva vojska v zadnjih zdihljajih. Vladne sile naj bi po zavzetju Zugdidija posredovale tudi v Abhaziji, od koder je zaradi prelivanja krvi zbežalo tristo tisoC ljudi. Pripadniki 146. divizije ruske vojske so začeli nadzorovati najpomembnejše železniške povezave med Polijem in Kutaj-sijem. Vojska ima pooblastila, da lahko na morebitne napade upornikov odgovori z ognjem. Neimenovani diplomatski viri trdijo, da Moskva Tbilisiju še naprej pošilja orožje. To dokazuje tudi dejstvo, da gruzijska vojska še pred nekaj tedni ni imela tankov tipa T-72. Gruzijski predsednik Se-vardnadze pa je vCeraj nepričakovano z letalom odpotoval v Kutajsi, kjer naj bi se prepričal o uspehih svoje vojske. (Reuter) Častna salva eni izmed številnih žrtev gruzijske državljanske vojne (Telefoto: AP) Novi žrtvi med katoliki Atentat je Ira izvedla med pripravami mirovnih pogajanj BELFAST - Protestantski skrajneži na severnem Irskem nadaljujejo z maščevalnimi morilskimi pohodi nad pripadnike katoliške skupnosti. Tako so v Četrtek ponoči na domu ubiti dva brata v sicer mirni vasi blizu Lurgana. Umor se je zgodil na večer pogovorov med Johnom Majorjem in njegovim irskim kolegom Albertom Raynoldsom, ko sta skušala oblikovati novo mirovno pobudo oziroma organizirati pogovore, ki naj bi do tega pripeljali. Število žrtev maščevanja protestantskih skrajnežev za sobotni bombni napad, v katerem je umrlo deset ljudi, se je tako povzpelo že na pet. Petindvajstletni moški, ki so ga skrajneži v sredo zvečer ustrelili pred očmi triletnega sina v vzhodnem predmestju Belfasta, pa je v kritičnem stanju. Na Severnem Irskem so protestanti v večini in se zavzemajo za to, da bi njihova domovina ostala pod britansko upravo. Predstavniki Ire, ki so katoliki, se zavzemajo za konec britanske nadvlade in priključitev večinski katoliški Irski. (Reuter) ZDA / NOVI ZAKONI PROTI KRIMINALU Iz dnevnika nekega morilca Američani naj bi dobili strožje zakone Prebivalci ameriške prestolnice se na Pensilvanski aveniji za zdaj še ne bodo srečevali z oklepnimi vozili in z oboroženimi vojaki. Predsednik Clinton je namreč vljudno zavrnil prošnjo županje Sharon Pratt Kelly, naj na vvashingtonske ulice pošlje pripadnike Narodne garde. Županja zagotavlja, da kljub temu ne bo odnehala, po pomoč se bo odpravila na Capi-tol Hill, kjer domuje ameriški kongres: »Uboji, streljanje na ulicah, ropi in drugi zločini so mestu odvzeli človečnost!« opozarja Kellyjeva. Lani so na vvashingtonskih ulicah ubili 425 ljudi. Kriminal je osrednja tema predvolilnih kampanj za bližnje volitve v velikih mestih, skozi zvezna zakonodajna telesa pa se počasi pomika tudi zakon Clintonove administracije, ki naj bi Američane zavaroval pred nasiljem. Pred dnevi je pod hudim pritiskom kolegov iz Demokratske stranke popustil celo Jack Brooks, predsednik komiteja za zakonodajo v ameriškem predstavniškem domu, ki je doslej tako ogorčeno nasprotoval omejitvam pri nakupu orožja, da je zaviral ves paket zakonov za boj proti kriminalu. Pravica do osebne oborožitve, svetinja ameriškega pojmovanja svobode še iz pionirskih časov, kmalu ne bo več popolna, če bo kongres odobril petdnevni zamik med nakupom in izročitvijo orožja. V tem času naj bi se pomirile strasti tistih gorečnežev, ki se ob vsakem večjem prepiru odpravijo v prvo prodajalno pušk, pristojni organi pa bodo preverili preteklost in osebne značilnosti kupcev orožja. Vlada in navadni Američani upajo, da bodo tako preprečili morilske izpade, ki so že postali tragična zaščitna znamka Združenih držav. Štiri žrtve, ki so pred štirinajstimi dnevi padle v telovadnici v El Canjo-nu, bi morda še danes živele, če bi se oblasti pozanimale o pisateljskih ambicijah Jamesa M. Buqeta, preden so mu prodali orožje. Devetnajstletni morilec, ki je na koncu pokončal tudi sebe, je lokalnemu kalifornijskemu časopisu poslal zgodbo o človeku, ki nenehno premišljuje o ubijanju. »Svet je sestavljen iz robotov, ki bi jim bilo treba z uboji pokazati, kakšno je resnično življenje,« je zapisal duševni bolnik, ki je na koncu svoje grožnje tudi uresničil. Korenine takšnih dogodkov, ki vsak dan pretresajo Američane, nedvomno segajo globlje od petdnevnega zamika pred nakupom puške. Statistični podatki sicer dokazujejo, da število kriminalnih dejanj upada. Toda zločini so vsak dan bolj nečloveški in nerazumljivo kruti in Američane je vsak dan bolj strah. Računalniški model socialnega zdravja, ki ga že deset let s pomočjo podatkov o samomorilstvu, nezaposlenosti, zlorabi mamil in podobnih družbenih odklonov izračunavajo na univerzi Fordham, še nikoli ni pokazal tako katastrofalno nizkih številk kot letos. Samouničevalna in kriminalna dejanja spodbuja tudi znamenita ameriška individualnost. »Prepričani smo bili, da je spodoben človek. Vedno je bil v svoji hiši in nikoli ni povzročal težav,« so povedali šokirani sosedje o človeku, ki je lepega dne tako kot James M. Buqet vzel v roke avtomatsko puško in pobil nekaj ljudi, ki jih še nikoli ni srečal. Ce duševni bolniki ne bodo imeli pri roki orožja, bo žrtev manj, upajo v ameriški vladi. V boju proti kriminalu predlagajo tudi razširitev smrtne kazni za številna dejanja, ki so jih doslej kaznovali samo z zaporom, zmanjšanje možnosti za pritožbo pred izvršitvijo smrtne kazni in 50 tisoč policistov več na ameriških ulicah. Toda kdo ve, če bodo novi policaji preprečili Zaenkrat se bodo proti nasilju v ameriški prestolnici še vedno borili le policaji nasilje - ali pa ga bodo celo spodbudili, kot se boji Tony Bouza, ki je preživel dvajset let v uniformi na ulicah New Yorka. Policijska uprava v New Yorku je popolnoma gnila in skorumpirana, trdi nekdanji policist. Drugod se v pravico in red preveč vmešava politika. Wash-ingtonska županja, ki smo jo omenili na začetku zgodbe, najverjetneje ne bo dobila okrepitev iz narodne garde zato, ker bi s tem prestolnico uradno povzdignila v državo. Konservativni politiki pa nočejo še enega liberalnega glasu v ameriškem se- natu preveč, ki bi ga dobili s spremenjenim statusom VVashingtona D. C. Ameriške države se že brez tega spopadajo med seboj po ideološki črti. Liberalnejše so se lotile pravega boja za obsojence, ki jih v konservativnih državah čaka smrtna kazen, kje drugje pa bi v zaporu dočakali naravno smrt. Se hujše prepire, tokrat med belimi in črnimi Američani, je spodbudila nedavna oprostitev dveh črncev, ki so ju obtoževali za brutalen pretep belega voznika tovornjaka med lanskimi ne- miri v Los Angelesu. Mnogi so prepričani, da sta Damian VVilliams in Henry VVatson nekaznovano odkorakala s sodišča samo zato, ker so se sodniki bolj kot krivične sodbe bali novih rasnih nemirov. Kljub tem dilemam pa je zadnji čas, da se je Amerika začela spraševati o vzrokih svojega kriminala in načinih njegovega reševanja. Država namreč živi v nenehnem strahu pred temnimi ulicami in neznanci, ki lahko vsak trenutek začnejo streljati. Barbara Kramžar PANAMA / PORTRET PRVE DAME Dame in gospodje: Anne Mae Endaro Nekateri jo prezirajo, drugi obožujejo Andrew Cawthorne / Reuter PANAMA QTY - V manj kot letu dni je bojevita panamska prva dama Anna Mae Endara prevzela vodilno vlogo na političnem odru, kjer večkrat »odigrajo« kakšno komedijo. Danes se pogaja z vodjo smetarjev, že jutri pa se bo po panamskem glavnem mestu vozila na strehi limuzine in krotila množico, ki se je zbrala iz protesta proti »gnilemu državnemu pravosodnemu sistemu«. Javno je užalila člane kabineta svojega moža, predsednika Guillerma Endara, stavkajočim učiteljem, ki so pred volitvami grozili, da bodo glasovali proti vladajoči stranki, pa je zabrusila, naj si svoje glasove zataknejo, ...ve se kam. »Prva dama je navadno uglajena stara gospa, ki ne izraža svojega mnenja, ampak preprosto razblini zadrege in se pri tem sladko smehlja vsem okrog sebe. Anne Mae ne bi mogli uvrstiti v nobenega od omenjenih stereotipov. Rekli bi lahko celo, da je čisto posebna ženska,« je novinarjem povedal dober družinski prijatelj predsednikove družine Louis Martinez. Razvpita 26-letna gospa Endara je še ena od posebnežev, M so se rodili v Panami. Njeni razvpitosti ob bok postavljajo smrtno nevarnega diktatorja Ma-nuela Noriego in zvezdo salse Rubena Bladesa. Njena nenavadna romanca s predsednikom Endarom se je začela leta 1989, ko je Anne Mae podprla svojega sedanjega moža, M je gladovno stavkal zaradi Noriega. Čez šest mesecev so posredovale ZDA in končale Noriegovo diktaturo, na oblast pa so postavile Endara, ki se je poročil in čez noč postal kontroverzna osebnost. Ona je bila stara 23 let in je kar cvetela v mladostni lepoti, on pa je bil zrel moški pri 53 letih, njegovo zunanjost pa nazorno opisuje zbadljiv vzdevek Debelušček. V Panami zelo upoštevajo raso človeka in je zato še bolj kot estetika in starost v oči bilo dejstvo, da je ona temnopolta in da izvira iz srednjega razreda, on pa belopolt visoko izobražen pravnik in povrhu še milijonar iz zgornjega razreda. Gospa Endara je poskrbela, da so ljudje poleg omenjenih stvari dobili še kakšno kost za glodanje. Tako je novembra 1990 prišla na državniški pogreb, kjer se je v črnini zbrala domala vsa panamska politična elita, oblečena v zelene hlače. Danes se je nekoliko umirila. Večkrat zaviha rokave tudi v korist vladajoče stranke Amulfista, v katero sta včlanjena tudi oba z možem. Opozicijskega voditelja Ricarda Aria-sa Calderona je označila kot »crknjenega psa, ki govori oslarije«, podpredsednik Guilermo Ford pa je po njenih besedah »izžet arogantnež z diktatorskimi nagnjenji in bednim poreklom«. »Anna Mae opravlja vlogo ust svojega moža, predsednika Endara, in stranke Amulfista v vseh tistih primerih, ko imajo nekaj na jeziku, pa si tega ne drznejo povedati, ah pa tega zaradi političnih razlogov ne morejo storiti,« je povedal politolog Marco Gandasegui. Predsednik brani svojo ženo pred napadi svojih političnih kolegov, vselej pa zagotavlja: »Res je, da je Anna Mae prva dama, predsednik pa sem jaz, ne ona, zato je ne smete obsojati z namišljenimi normami, ki določajo, kaj se spodobi za politika. Imava se rada in zato ji rad pustim svobodo v njenih dejanjih.« Povprečni ljudje pa so razdeljeni v dva tabora, o čemer nazorno priča tudi pripoved električarja Rodriga Mar-tineza, ki pravi: »Zagotavljam vam, da je nora, moja žena pa meni, da je poosebljenje Boga.« SRBIJA / NARAŠČANJE KRIMINALA Gangsterji za prgišče dolarjev Med sabo obračunavajo mafijci, padajo pa tudi uspešni poslovneži Beograd vse bolj spominja na Chicago v 20. letih BEOGRAD - Skokovito naraščanje medsebojnih obračunov z avtomati sredi belega dne je iz Beograda ustvarilo mesto, ki vse bolj spominja na Chicago iz 20. let. Od začetka oktobra je bilo ubitih vsaj pet ljudi, ki so padli za svoje terene, za promet z devizami, cigaretami in bencinom. Edino te dejavnosti so danes še rentabilne, saj se jugoslovansko gospodarstvo duši zaradi leto in pol trajajočih mednarodnih sankcij. Nekdanjega zapornika, ki se je prelevil v poslovneža, boksarja Žorža Stanoviča so ubili 1. oktobra, okrog poldne, v trgovskem središču pred kakimi stotimi ljudmi.Po utečeni praksi je morilec iz kovčka za violino potegnil puško z dušilcem in mu izstrelil dva rafala v hrbet. Nekaj dni zatem so ubiti Radojico Nikševiča, čigar premoženje cenijo na 40 milijonov dolarjev. Nanj je streljal človek, ki ga je počakal pred njegovo pisarno v elitni beograjski četrti. Znan je bil po svojih dobrih zvezah s SDV, jugoslovansko tajno policijo ter po znanstvih z nekaterimi visokimi politiki, med njimi tudi z nekdanjim premieram Božovičem, ki je blizu srbskemu predsedniku Slobodanu Miloševiču, ter s črnogorskim premieram Dukanovičem. Dan po Nikševičevem umoru so našli lastnika velike trgovine Nebojšo Salatiča v njegovem lastnem stanovanju s številnimi kroglami v telesu, skupaj s truplom njegove prijateljice Slavice Kovačevič in nekega 17-letnega sorodnika. Kak teden dni zatem je bil težko ranjen neki drug »vojvoda«, Boris Petkov, ki je bil že prej obsojen na 18 let ječe, od tega na pet let v Avstriji. Množičnega skrivnostnega umora v zadnjih letih v Beogradu, v katerem je umrlo pet članov krajevnega podzemlja (Ljubo Zemunac, Dorde Božovič-Giška, Branislav Matič-Be-li, Iso Lero-Džambo in Saša Kneževič...) niso nikoli razrešili in po vsej verjetnosti čaka podobna usoda tudi opisane umore. Spopadi med oboroženimi tolpami so v drugih mestih ravno tako pogosti kot v Beogradu: konec septembra so v Subotici ubili direktorja nekega podjetja, v Kraljevu pa se je med dvema konkurenčnima igralnicama razdivjala prava vojna, ki poteka že nekaj mesecev. Cilj vseh teh umorov je odstranitev konkurence, njihovo glavno sporočilo pa je, da je nemogoče ubežati plačilu varščine in strogemu spoštovanju meja ozemelj, na katerih delujejo posamezne tolpe, ki trgujejo z devizami, drogami, orožjem, bencinom in cigaretami. Cena za najem poklicnega morilca se giblje med 30 do 150 dolarjev in se zdi povsem nenormalna, zlahka pa jo je mogoče razložiti z velikanskim številom nekdanjih bojevnikov na Hrvaškem in v Bosni, ki so ostati brez dela, zlasti pa s tem, da je v Beogradu mogoče hitro in zlahka priti do orožja. Od začetka letošnjega leta so v Beogradu zabeležiti 48 umorov. Odtlej ne mine noč, ko ne bi bilo slišati re-volverskih strelov ali rafalov iz avtomatskega orožja. »Skoraj vsak dan se k nam zateče kdo, ki so ga ranile krogle,« so povedati na urgentnem centru v Beogradu. »Prej so ti ranjenci prihajali z eno ali kvečjemu dvema kroglama v telesu, navadno v nogah. Zdaj pa BEOGRAD - Cma gora bo v nedeljo dobila svojo samostojno cerkev, ki jo bo vodil vladika Abramovič. Srbi bodo črnogorski odločitvi zagotovo nasprotovati, zato se lahko zgodi, da bo v nedeljo počilo... Črnogorski liberalci, ki se zavzemajo za samostojnost Cme gore, menijo, da so lahko Srbi samo dober sosed in nič drugega. Z enakim odnosom gledajo tudi na srbsko cerkev in zato so iz Kanade pripeljati vladika Abramoviča. Ce so hoteti črnogorski starši krstiti svojega novorojenca, so ga morati v cerkvene knjige vpisati kot se privlečejo večinoma s celotnim šaržerjem in očitno je, da so jim merili v glavo ati v prsi,« je izjavil vodja urgentnega oddelka. Nicolas Miletitch / AFP Srba. Tudi ta izkušnja, ki Črnogorce še kako boli in teži, lahko v nedeljo pripelje do hude krvi, saj veliko ljudi razmišlja tako kot P. R. iz Cetinja: »Le kaj imam jaz opraviti s Srbi? Vernik sem, bedak pa ne. Mar ne smem povedati, da sem to, kar sem - Črnogorec?! Poglejte samo srbsko zgodovino, na katero se Srbi tako radi sklicujejo. Sami morilci! Brat je zaklal brata, oče sina, sin očeta, na koncu pa so vsi postali svetniki! Mogoče bo po tej logiki tudi Miloševič, ki nas je potisnil v tole greznico, postal svetnik?!« Žarko Rajkovič ZRJ / SRBSKO-CRNOGORSKI SPOR Črnogorci med svojimi svetniki nočejo imeti tudi Miloševiča Tramvaj številka enajst je bil na pol prazen in vozil nas je po Maksimirski v moje podstrešno stanovanje. Zasebni prehrambeni kiosk ni več naročal laškega piva, hrvaški dinarji so postali nedosegljivi, zato sem uvozil gajbo piva iz Prekmurja ter povabil Rema in Roma na kvaliteten hmeljski slad. - Ta prekleti tramvaj je kar naprej na liniji, na začrtani poti - ni bojazni, da bi bil enkrat desno od sredine, drugič levo od centra kot posamezni elani hadezeja. - Kakšna trapasta primerjava, se je prijel Rom za glavo. Bil je nerazpoložen, ker je popoldne igral tenis in bil daleč od ponovne forme svojega vzornika Ivaniševiča. - Tebi je vse trapasto, je mlel dalje Rem in iskal pravo temo za tramvajski pogovor... Ko smo še pri pivu, a vesta tisto šalo o gospodu Kučanu?! Prišel je v lokal, naročil gajbo piva, stopil nanjo in nato zaprosil za čašo malega piva... - Kakšna trapasta šala, sem ga zavrnil in potem smo se nekaj časa naveličano, trapasto gledali. - To je tako, kot bi rekel, da se v Zagrebu bojijo izključiti elektriko, ker si potem gospod Tu-dman ne bi mogel narediti vodne ondulacije, velnov... Duhovita sta kot par starih čevljev. - Danes sem bil na predavanju z naslovom »Strah in politika«, je Rom skušal spremeniti smer pogovora. - Danes je vse politika in vse je strah. Predvsem M O D R I T R A M V A J BBBBIHflBflflBBflflflBflflBflBflBHflflflBBflBHHI Za tramvaj se ni bati, da bi skrenil levo ali desno kot nekateri člani HDZ pa nas je strah te naše politike! - Kaj pa manjka tej politiki? je vprašal Rom in me pogledal. Sam pa sem se zazrl skozi šipe v večerne meglice pod divjimi kostanji ob cesti. ■ ■ ■ ■■ ■ IB Branko Šomen - Konkretno: v Splitu so prišli oboroženi vojaki in vrgli iz stanovanja predsednico Dalmatinske akcije... - ... ki se je pred tem nezakonito vselila v tuje stanovanje... - ... tudi če je to res, postopek ni bil demokratičen. Človek je v tej deželi res lahko ogrožen... - Seveda. Pa ne samo v državi. Doktorja Sepa-roviča so v Avstraliji opozorili, da ne more imeti predavanja na uni- Foto: Romeo Ibriševič verzi v Perthu, kjer je hotel govoriti o genocidu na Hrvaškem in Bosni, ker so mu četniki zagroziti s smrtjo... - Strah je prvi glasnik političnih nemirov in nezadovoljstva... - Strah je znotraj votel, zunaj ga pa ni. - Tako so danes videti Vukovar, Nušter, Mostar, Sarajevo... - V Evropi je bil strah vedno navzoč. Samo da smo ga vedno prepozno prepoznali, kodificirali. Miloševičev režim se na primer razlikuje od Hitlerjevega samo v enem, da ne ogroža drugih. - Se ne. Vendar pa strah že jaha proti zahodu. V Pragi so na ulici ubiti moža znane hrvaške kostumografke... Morilcev še danes niso prijeti. - Naključja niso najboljši argumenti za analizo političnega stanja, je skušal biti pameten Rem. - Naključje daje barvo življenju, to je vinjeta duha, politična slika. - Same traparije, je znova rekel Rom in dobro, da je tramvaj pripeljal do postaje, na kateri smo morati izstopiti. Ko smo prišli do hiše, kjer sem stanoval, nismo mogli vstopiti. Trije sostanovalci so bentili pred vrati, ker se je enemu od njih zlomil ključ v ključavnici. Sostanovalci so odšli iskat ključavničarja, mi trije pa smo namesto na laško pivo odšli v bližnji lokal na bansko pijačo. - Trapasto naključje, je rekel Rom in besno zamahnil z roko. Bolje to, kot strah. Kot naključni strah. LJUDJE IN DOGODKI Sobota, 30. oktobra 1993 TOKIO - Japonska cesarica Michiko se je zopet pojavila v javnosti; prisostvovala je drorne-mu koncertu klasične glasbe. Vendar si cesarica še ni opomogla in po nedavni bolezni Se vedno ne govori. (Telefoto AP) NVilliam Sposato / Reuter NEW YORK - Doris Duke, znana zaradi svojih ljubezenskih avantur in popotovanj, je po dolgi bolezni umrla v svoji vili v Beverlv Hillsih, stara 80 let. Dukovi so dali vzdevek »najbogatejše dekle na svetu«, ko je leta 1925 podedovala vse očetovo premoženje. J.B. »Buck« Duke si je premoženje prislužil z ustanovitvijo družbe American Tobacco Go., prednice American Brands. S spretnim investiranjem je dediščino 25 milijonov dolarjev še pomnožila, tako da menijo, da je imela premoženje 1 milijarde dolarjev. Slovela pa je bolj zaradi svojih ljubezenskih avantur, človekoljubnih pobud in življenjskega stila. Velik odmev je leta 1947 imela njena poroka z dominikanskim diplomatom, igralcem pola in lahkoživcem Porfiriem Rubiroso. Dukovo so tudi poznali zaradi dobrodelnosti; pred nedavnim je skladu Elizabeth Taylor za AIDS podarila 1 milijon dolarjev. Prijatelj Barry Landau je o njej dejal, da je bila do sočloveka odprta in vselej na razpolago. Prijateljev ni zapustila niti, ko so bili v težavah. Imeldi Marcos je na primer pomagala, tudi ko je nekdanja filipinska prva dama bila izgnana in so ji leta 1990 sodili v New Yorku. Dukova se je rodila v New Yorku. Celo življenje se je zanimala za umetnost, posebno za balet, ust- varila si je izjemno zbirko umetnin. Strastno je na klavirju igrala jazz glasbo. Med drugo svetovno vojno je delala kot dopisnica za International News Service, ki je zdaj del agencije United Press International. Slovela je tudi kot lastnica krasnih vil po celem svetu. Vila, v kateri je umrla, je nekoč pripadala legendarnemu igralcu Valentinu. Dukova ni imela otrok, saj je njena hčerka Arden umrla kmalu po rojstvu leta 1940. Leta 1988 je posinovila plesalko Chandi Heffner, ki jo je pred kratkim tudi tožila v zvezi z oporoko. Edini živ sorodnik ostaja VValker In-man Jr. Doris Duke z Elisabeth Taylor, Francom Ressellinijem in Lillian Hellman (Telefoto AP) H KITAJSKA / KORUPCIJA V VLADNIH IN PARTIJSKIH VRSTAH Val smrtnih obsodb PEKING - Na Kitajskem so včeraj zaradi korupcije usmrtili tri vladne funkcionarje. Hong Yongli-na, direktorja urada za javno varnost v Huizhou (južnokitajska pokrajina Guangdong) so spoznali za krivega, da je prejel podkupni-' ne v višini 914 tisoč hongkonških dolarjev in 349 tisoč juanov ( približno 58.750 ameriških dolarjev), ker je priskrbil lažne registrske tablice za avtomobile tihotapcev ter potne liste nezakonitim emigrantom. Policija je obenem odkrila na njegovi hranilni knjižici en milijon hongkonških dolarjev, Hong Yonglin pa ni povedal izvora tega denarja. Po pisanju agencije Xinhua, je to najhujši primer korupcije v zadnjih 40 letih. Ostala dva usmrčena sta Xu Zhonghe, župan v henanskem Ruzhouju, ki je prejel 500 tisoč juanov (84.375 ameriških dolarjev) podkupnine od neke premogovne družbe in Chen Binggen, šef urada za stanovanja v Shenzhenu, ki si je z dvema pajdašema razdelil en milijon juanov (168.750 ameriških dolarjev), ki jih je dobil z nezakonitimi kupoprodajami stanovanj. Včerajšnja vest je le vrh ledene gore, ki jo na Kitajskem predstavlja problem korupcije. Kot je včeraj zapisala agencija Xinhua so v letošnjih devetih mesecih aretirali zaradi korupcije že 5.040 vladnih in partijskih funkcionarjev. Pojav je zadobil že take razsežnosti, da ogroža obstoj komunističnega režima. Kot je navedel generalni državni pravdnik Zhang Siqing, skorumpirani funkcionarji rušijo partijo in »njene tesne stike z ljudskimi množicami«. Partija je že ob prevzemu oblasti leta 1949 skrbno pazila, da ne bi njene vrste okužila tradicionalna kitajska korupcija. Po vsemu sodeč se je s smrtjo Mao Ce-tunga nekaj prelomilo, korupcija je začela vrtoglavo rasti, tako da je prisotna v vseh sektorjih družbenega življenja. Nič čudnega torej, da se širi krog ljudi, ki instinktivno objokujejo »lepe čase« Mao Ce-tunga, ko so bili partijski in državni funkcionarji pošteni »in v službi ljudstva«. Generalni sekretar Jiang Zemin je avgusta sprožil pravo kampanjo proti korupciji, tako da so sedaj že stopili v akcijo eksekucijski vodi. FRANCIJA / PORAZNE UGOTOVITVE Kulturna »mizerija« novih tehnokratov Vse vedo o sodobnih vprašanjih, nimajo pa nobene splošne kulturne podlage PARIZ - »Ena«, šola nacionalne administracije, kjer nastajajo francoski vodilni kadri, je od vselej ponos države. Predstavi se kandidat, ki se proglaša za strokovnjaka za italijanske zadeve. »Kje so živeli Etruščani?« Brez odgovora. »Katere so razlike med italijanskim fašizmom in nacizmom?« Kandidat molči. »Pripovedujte o kakem italijanskem avtorju, na primer Italu Svevu.« Fant ga ne pozna. »Kaj pa Primo Levi?« Raje ne. »Kaj pa kak francoski pisatelj, ki je v Italiji dobil navdih za svoja dela?« Odgovor: »Mislil bi na Stendhala, toda on ni nikoli živel v Italiji.« To porazno spraševanje je samo eden od primerov, ki jih navaja francoski novinar Philip-pe Meyer, član komisije, ki izbira kandidate za kariero v državni administraciji. »Ali je res potrebno biti neveden, da postaneš minister, prefekt ali veleposlanik?«, se sprašuje novinar v svoji knjigi, ki je izšla v teh dneh. O kulturni podlagi »enarkov«, kot pravijo študentom te šole, so v Franciji že večkrat razpravljali. Legenda o zavodu, ki pripravlja vodilni razred na znanstven način, je sicer še vedno vama pred vsako ofenzi- vo, poraja pa se dvom, da se za znanstvenim pristopom skriva velika »kulturna luknja«. Kandidati so namreč podkovani glede najbolj perečih sodobnih vprašanj, vprašanje o Balzacu pa jih popolnoma preseneti. Novinarja tudi preseneča videz kandidatov, češ da so dekleta oblečena kakor njihove matere, kot da bi se vračale iz cerkve, fantje pa kot bi morali po izpitu na pogreb, čeprav so vsi stari od 21 in 25 let. Vrsta »kozlov«, o katerih poroča Meyer, nima konca: da bi rešil »strokovnjaka« za italijanske zadeve, ga komisija vpraša: »Če bi šel v Firence, katere znamenitosti bi si ogledal?« Kandidat odvrne, da bi obiskal Doževo palačo. Spet drugi kandidat trdi, da je bil Churchill prvi minister leta 1920 in da je bil tudi odgovoren za neuspeh ekonomske politike. Nekdo meni, da je Konrad Lorenz matematik, drugi pa naglaša, da je Hitler prišel na oblast z državnim udarom. Meyer, ki je že večkrat moral rešiti kandidata, tako da ga je vprašal kaj o njegovem rojstnem mestu ali o zadnjem filmu, ki ga je videl, se sprašuje, zakaj vendar študenti silijo k izpitu. Edina tolažba so mu redke izjeme, ki so res dobro pripravljene. V Parizu in Kolnu napadli turški banki PARIZ - Dve osebi sta bili ranjeni v zažigalnem atentatu na neko turško banko v središču Pariza. Po podatkih policije, je nekdo proti bančnemu pultu žagal molotovko, ki je težko ranila neko stranko, plameni pa so lažje oplazili tudi neko uradnico. Odgovornost za atentat ni prevzela nobena organizacija. Podoben atentat se je predsinočnjim pripetil v nemškem Kolnu, kjer sta neznanca razbila šipo turške banke in vanjo zagnala dve molotovki. PORTUGALSKA / MED POLICIJO IN STAVKAJOČIMI V Lizboni spopad na letališču Družba TAP bo odbustila 2.600 delavcev Londonske »cesarske« taksije čakajo težki časi zaradi »deregulacije« jim že grozi iztrebljenje LONDON - Težki časi za legendarne, predpotopne in neuničljive črne londonske taksije: grozi jim podobna usoda kot dino-zavrom, končali bodo pod udarci »deregulacije«. Njihova uresničitev sega v tiste čase, ko je bila Velika Britanija še mogočno cesarstvo, tako da se je lahko zaradi njihove visoke strehe vanj vsedel britanski »gentel-men«, ne da bi si snel polcilindra (melone) z glave. Na udaru pa so se znašli zaradi prave vojske »minicabov«, zasebnih avtov, s katerimi upravljajo ljudje vseh ras in družbenih slojev in h ponujajo res konkurenčne tarife. Iz londonskega središča te popeljejo na letališče Heathrow za 12-17 funtov, medtem ko na isti razdalji plačamo z javnim »cesarskim« taksijem kar 42 fantov. Nič čudnega torej, da je v zadnjem letu zaradi rastoče gospodarske krize kasta pooblaščenih taksistov izgubila od 25 do 30% svojih prejemkov. Vlada Johna Majorja bi lahko torej v imenu »deregulacije« zadala smrtni udarec častitljivi instituciji, tako da bi priznala polno zakonitost »minicabov«, ki so jih do sedaj le nekako prenašali. To pa je sprožilo val ogorčenih protestov. Povsem razumljivo so »uradni« taksisti poudarili, da se za vola- nom »minicabov« nahajajo tudi valci in roparji«. Preseneča pa lit usmerjen Financial Times, ki ne varčuje v obrambi vsake zasbne pobude, a se je tokrat potrudi in v uvodniku poudaril, da je treba črne taksije zaščititi kot »delček narodnega življenja« podobno kot rdeče telefonske govorilnice, Big Ben, IVestminster in Sveto pismo kralja Jakoba. Tudi Times je vlado pozval, naj bo previdna. S kančkom šovinizma je ta londonski dnevnik podčrtal, da so šoferji črnih taksijev »najboljši na svetu«. Seveda so dražji od svojih nezakonitih konkurentov, ker samo avto stane skoraj 21 tisoč funtov. LISBONA - Portugalska policija je včeraj razpršila približno 2.000 stavkajočih delavcev portugalske letalske družbe TAP, ki so protestirali proti zmanjšanju števila delovnih mest. Več ljudi je bilo ranjenih pri spopadu med policijo, ki je uporabljala solzilne pline in de-lavbci, ki so obmetavali policiste s kamenjem. Pri tem so razbili nekaj šip in ranili 18-letnega finskega turista, stavkajpoči delavec pa si je zlomil nogo. Do nemirov je prišlo po skupščini uslužbencev letalske družbe, na kateri so zavrnili načrt 2.600 odpustov pri letalski družbi TAP in potem ko minister za prevoze Joaquim Ferreira ni hotel sprejeti predstavništva stavkajočih. Cesarica ponovno v javnosti ZDA / ZNANA PO SVOJEM NEOBIČAJNEM STILU ŽIVLJENJA V 80 letu starosti je umrla Doris Duke »najbogatejše dekle na svetu« Kljub bajnemu bogastvu 1 milijarde dolarjev je bila človekoljubna oseba 9 NOVICE Pomilostitev »po pomoti« CARACAS - Venezuelski predsednik Ramon Vela-squez je »po pomoti« podpisal pomilostitev za nekega znanega prekupčevalca z mamili, ki je povezan z »narkokartelom« iz Medellina. Kot je včeraj pojasnil pravosodni minister Fermin Marmol Leon je posebni predsednikov tajnik med že preverjene prožnje za pomilostitev vtaknil tudi prekupčevalčevo prošnjo. Ko so spoznali pomoto, je bilo že prepozno, prekupčevalec je bil že na svobodi, za rešetkami pa se je znašel nadobudni predsednikov tajnik. Najbogatejši Albanec je končal za rešetkami TIRANA - Prvi albanski dolarski milijonar, 44-letni Marcel Skendo, je včeraj v Tirani končal za zapahi. Vest je posredovala albanska tiskovna agencija ATA, ki je obenem navedla, da je Skendo »obtožen laži v pridobitniške namene«. Skendo je šef mešane francosko-albanske družbe Ada, ki zaposluje v Albaniji več kot 300 ljudi. Kot se je izvedelo, je Skendo albanskim oblastem predložil lažno dokumentacijo, da bi se z njo okoristil. Ada je lastnica letalske družbe, verige free-shopov, restavracij in nekega tednika, obenem zastopa v al-baniji kreditne kartice American Express in Diners Club. Umri je Mehičan, ki je bil 48 let vklenjen MONTERREY (MEHIKA) - V psihiatrični bolnišnici mesteca Zapopan v osrednji Mehiki je včeraj umrl 72-letni Jose Cardenas Gomez, ki ga je pred tednom dni policija rešila verig, v katere sta ga pred 48 leti vklenili njegovi nekaj let mlajši sestri. Zenski sta povedali, da sta umobolnega brata vklenili v dogovoru z materjo, potem ko je Jose v začetku leta leta 1945 zbežal iz neke umobolnice le nekaj dni po sprejemu. Škandal zaradi dveh podarjenih avtomobilov LONDON - Da nekdo dobi v dar avtomobil, je lahko še dopustno, da pa dobi kar dva, od katerih je eden celo tuje proizvodnje, je za Britance pravi škandal. Tako se je vodja britanske liberal-demokratske stranke Paddy Ashdovvn znašel na prvih straneh skoraj vseh britanskih časopisov. Ashdown je imel v četrtek prometno nesrečo za volanom roverja 620 GSI, ki mu ga je darovala ta avtomobilska hiša. Kasneje pa so kronisi v Ashdovvnovi garaži odkrili še peugeot 605, ki je bil prav tako darovan. Verjetno je prav dejstvo, da je Ashdovvn v dar sprejel »francoski« avto razburilo poštene Angleže, tako da se bo moral sedaj pošteno potruditi, da bo opral zamazani ugled. Pred časom mu je to mojstrsko uspelo, ko se je vpletel v razmerje z neko svojo tajnico. Na pomoč mu je priskočila »vse razumevajoča žena«, ki je novinarjem povedala, »da njen mož ni kriv, če zaradi svoje moškosti ženskam zmeša glavo«. Čile ima Metnega pilota SANTIAGO DE CHILE - Komaj 9-letni Augustin Ortiz je v četrtek prejel letalsko dovoljenje in je tako postal najmlajši pilot na svetu. Kot je sporočilo poveljstvo čilskih letalskih sil mah Ortiz ni v kok-pitu beechcraft sundovvnerja storil najmanjše napake in prezhibno poletel nad mestom Chillan (370 kilometrov južno od glavnega mesta). Pred njim je bil najmlajši pilot neki 11-letni Američan. Otok Wight doživlja invazijo prerijskih psov LONDON - Na stotine prerijskih psov pustoši znameniti britanski otok Wigt. Ta prerijski glodalec je dobil svoje ime po značilnem zvoku podobnem pasjemu laježu, s katerim svoje enake opozarja na nevarnost. Na VVightu je nekaj prerijskih psov zbežalo z nekega safari-parka in je po vsemu sodeč našlo na otoku idealen habitat, tako da so se prekomerno razmnožili in poštah prava nadloga za kmetovalce. Vsi dosedanji poskusi, da bi s pastmi odpravili to nadlogo, so se izjalovili, ker temu prebrisanemu gledalcu uspe iz pasti izmakniti vabe, ne da bi jih sprožil. Poleg škode na poljščinah in v kokošnjakih bo kaj kmalu ta glodalec spremenil s svojimi rovi njive v prave pasti za traktorje, ki se bodo pod težo pogrezati v labirinte rovov. V Nemčiji napovedujejo »povratek k gozdovom« BERLIN - Prihodnje leto bodo v Nemčiji začeti s širokopotezno akcijo pogozdovanja, tako da bodo v prihodnjih 20 letih porabiti do 50 milijard mark. Ze sedaj ima Nemčija kar 100 tisoč kvadratnih kilometrov gozdov na 356 tisoč kvadratnih kilometrih svojega ozemlja, tako da je med prvimi državami Evropske skupnosti. In prav ES bo posredno dala novega zagona nemškim gozdovom. Na podlagi lanskoletnega sklepa o zmanjšanju kmetijske proizvodnje bodo namreč opustiti kar 35 tisoč kvadratnih kilometrov obdelovalnih površin. Prvotno so misliti prekiniti obdelavo za obdobje petih let, taka rešitev pa bi bila nesmotrna. Sedaj bodo te površine spremeniti v gozd, kar bo nedvomno koristilo tako zaposlenosti kot hidrogeološki varnosti Nemčije. > Jurassic Park« za kardinale in cerkvene dostojanstvenike VATIKAN - Uspešnico ameriškega režiserja Steve-na Spielberga »Jurassic Park« so si včeraj v Vatikanu ogledati visoki cerkveni dostojanstveniki in dva kardinala. Le s težavo so prikrivati svojo vzburjenost ob najbolj dramatičnih in razburljivih scenah, svojo hladnokrvnost so med projekcijo filma ohraniti predvsem teologi. Z Minitelovo pomočjo rešujejo domače naloge PARIZ - S francosko telefonsko informacijsko mrežo Minitel se je lahko že sedaj reševalo marsikaj: od gledaliških, železniških in letalskih rezervacij do »vročih« sporočil. V bodoče pa se bodo njenih storitev poslužiti tudi učenci in dijaki, saj je mreža posredovala tudi nasvete za pravilno reševanje domačih nalog. —m-------- V OSPREDJU / SPASIČEVA »DOKUMENTACIJA« MED RESNIČNOSTJO IN DOMIŠLJIJO Posli med seansami ■ ■■ Od trojne identitete do trojne agenture - Sodelavski vir je »Azro« - Poročila pisana v »čaršijskem« žargonu - Med ljubezenskimi orgijami naj bi naši politiki sklepali orožarske posle Obračun detektiva s slovenskim vodstvom Božidar Spasič, nekdanji zvezni in srbski operativec službe za državno varnost, danes lastnik zasebne detektivske agencije »Srbska preiskovalna agencija«, se je prvič pojavil v javnosti 18. junija 1993 v intervjuju v beograjski reviji Duga, ko je tudi prvič napovedal »svoj obračun« z Janezom Janšo. Spasič je v tem intervjuju izjavil: »Tudi danes lahko izvemo, kaj večerja Janša, ki mu bomo morali prej ali slej izpostaviti nekatere račune.« Spasič je v Dugi tudi trdil, da je imela zvezna služba za državno varnost svojega agenta pri Milanu Kučanu, podatki, ki jih je pošiljal ta agent, pa so bili obdelani in poslani samo na dva naslova: predsedniku SFRJ in Mihalju Ker-tesu, ki jih je posredoval srbskemu vodstvu. Zatrjeval je, da je »nekdo na zelo visokem položaju v srbskem vodstvu« te podatke in naloge varnostne službe jemal zelo resno, kar naj bi pozneje potrdila srbska služba za državno varnost z zelo dobrim delovanjem. »Nobena služba se ni tako dobro odzvala na vojno, kot se je srbska služba za državno varnost, kar je razvidno tudi iz nekaterih političnih potez,« zatrjuje Spasič v Dugi. Spasič je 20. oktobra izjavil Politiki, da so ga 10. oktobra na srbsko-madžarski meji aretirali pripadniki srbske varnostne službe, v intervjuju v zadnji številki Mladine pa trdi, da so to storili agenti Mihajla Kertesa. Vprašljiva je tudi verodostojnost dokumentov, ki naj bi bili v Spasičevih rokah in ki bi utegnili zrušiti vodilne slovenske politike, kot to namigujejo Večernje novosti. Janez Janša v intervjuju v zadnji številki Nedeljskega dnevnika trdi, da so Spasičeve obtožbe absurdne, in nadaljuje: »Nihče ne more imeti originalnega dokumenta v zvezi z orožjem, ki bi me lahko diskreditiral, ker takih dokumentov ni. Vse, kar je ministrstvo za obrambo počelo v zvezi z orožjem, je počelo v korist te države.« (STA) STRANKARSKA KRONIKA Od lokalne samouprave do konstruktivnosti Za podaljšanje mandatov LJUBLJANA - Za rešitev zakonodajnih težav z lokalno samoupravo in upravo se Stranka krščanskih demokratov zavzema za podaljšanje mandatov sedanjim občinskim skupščinam do konca leta 1994. Drugi dve rešitvi, volitve v nove občine v aprilu ali volitve v stare občine, kar je celo protiustavno, nista primerni, saj vlada nekaterih potrebnih zakonov še ni predložila republiškemu parlamentu. »Po skoraj treh letih pripravljanja zakonodaje ugotavljamo, da se pravzaprav nismo premaknili z mrtve točke,« je dejala Jana Primožič, poslanka v državnem zboru. Pomanjkljivo sta obdelam zlasti področji pristojnosti in financiranja, kar pa bo urejeno v zakonu o financiranju javne porabe in s pospešenim delom resorja, pristojnega za upravo.(N.Š.) Samo premembe bi jih pritegnile v vlado »Slovenska ljudska stranka se ne bori za vstop v vlado in ne izpodriva Združene liste iz nje,« je dejal predsednik ljudske stranke Marjan Podobnik na včerajšnji novinarski konferenci, ki je bila namenjena morebitnim spremembam v vladajoči koaliciji oziroma pogovorom SLS s predsednikom vlade Drnovškom in predsednikom SKD Peterletom. Njegova stranka je pripravljena prevzeti odgovornost za delo izvršne oblasti - vstopiti v vlado - lev primeru, če bi vlada spremenila svoj program, način dela in proračunski memorandum. (M. V.) Razvezi z Ekološko socialno stranko ni videti konca »Na podlagi odloka o omejitvi žvepla v gorivih iz leta 1991 smo v Mariboru dosegli vidne rezultate pri omejevanju visokih koncentracij žveplovega dioksida,« je na vče-rašnji tiskovni konferenci Zelenih Slovenije povedal mag. Franci Posel. Z odlokom so prepovedali prodajo trdnih in tekočnih energentov, v katerih energetska vrednost gorljivega žvepla presega 0, 5 g/MJ. Pri tem so se morali spopasti z nastalimi težavami zaradi široke razprostranjenosti kurišč. Govorih so tudi o nerešenih sodnih sporih pri ločitvenem postopku s parlamentarno Ekološko socialno stranko. Podpredsednik Zelenih Slovenije Dušan Puh je povedal, da še noben izmed 16 sodnih postopkov formalno ni končan. (M.B.) Konstruktivni prispevki Demokratov Demokrati so k urejanju razmer v Sloveniji prispevali zakonski predlog o poračunavanju obveznosti države do Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki skuša na kratek in jasen način urediti dolžniško-upniški odnos med obema inštitucijama. Država naj bi dolg zavodu vrnila v desetih polletnih obrokih z začetkom 1. julija prihodnje leto in naj bi ga poravnala do leta 1997. Podali so tudi predlog o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (STA) LJUBLJANA - Po podatkih Slovenske vamostno-obveščevalne agencije (Sova) Božidar Spasič nikakor ni bil prvi človek nekdanje SDV, je pa človek, ki je delal v posebni operativni upravi, iz katere so bile sprožene trditve o agenturnih povezavah nekaterih slovenskih politikov z zahodnimi obveščevalnimi službami. Metoda, s katero je Spasič poskušal prenesti nekatere podatke v Slovenijo, je v skladu z njegovimi profesionalnimi izkušnjami. Izstopa pa podatek, da naj bi ga kot izkušenega profesionalca prejeli na meji ter da je v preiskovalnem postopku potrdil, da je podatke nameraval predati nekomu v Sloveniji. Poleg tega je bil iz zapora tudi zelo hitro izpuščen. Na včerajšnji tiskovni konferenci je poslovodeči Sove Drago Ferš novinarjem razdelil fotokopije dela Spasičevega »obremenilnega« gradiva, ki so ga pridobili po operativni poti. Ugotovili so, da gre za ponaredke, saj se denimo v dokumentih pojavljajo prava imena domnevnih sodelavcev, kar ni običajna praksa tajnih služb. Zatrjujejo, da gre za kombinacijo z originalnimi dokumenti SDV, v katerih je očitno spremenjena vsebina, kar naj bi bilo mogoče razbrati iz vrste napak recimo pri datira-nju dokumentov, pri vri- : (Bedid/ pUi dosje: PBveMamo vas, da So j. j. a(ms Sava prestopit trnja s ponarejenim potnim Ustom. * J, j. podčrtaji njanju besed in nenazadnje v dejstvu, da je v nekem dokumentu mogoče zaslediti hkrati, denimo, tajno ime, psevdonim in polno ime sodelavca. Slo naj bi za Janeza Janšo. Sava, Rakič, Janša Gradivo tudi sicer najbolj bremeni slovenskega obrambnega ministra. Neko potrdilo (leto ’84) naj bi dokazovalo izplačilo štiri tisoč nemških mark iz specialnega fonda SDV za »operativno akcijo 'Marjan - S’ sodelavcu‘Sa-vi’, to je J. Janši«. Ferš je komentiral, da je akcija sicer obstajala, da pa nikoli niso slišali za podpisanega inšpektorja, ki je prejel denar za Janšo. In tudi sicer, da v kartotekah SDV nikoli ni bilo sodelavca z imenom 'Sava'. V nekem drugem dokumentu iz leta '85 podsekretar zvezne SDV obvešča svojega slovenskega ŠOLSTVO / BEGUNSKA GIMNAZIJA NA OBALI Za osnovnošolce so ves čas dobro skrbeli Dijaki bodo imeli status hospitontov PIRAN - Včeraj se je v prostorih piranske srednje medicinske šole pričel pouk za 31 dijakov prvega in 20 dijakov drugega letnika gimnazije - bosanskih beguncev. To je prva takšna gimnazija v Sloveniji in druga begunska srednja šola; prva je bila ustno-vljena pri postojnskem Centru srednjih šol. Medtem ko delovanje begunskih osnovnih šol ni problematično, velja za srednje šole po dogovoru med vladama Slovenije in Bosne, da se te kot ekstra-teritorialni zavodi (kar so osnovne šole) ne morejo ustanavljati. Rešitev, ki so jo uporabili v Postojni in zdaj v Piranu, je, da srednja šola deluje kot posebna smer oziroma program v okviru šole, ki nudi gostoljubje dijakom -beguncem. Za bosanske begunce -osnovnošolce je bilo na Obali od vsega začetka dobro poskrbljeno. V Kopru obiskuje osnovno šolo 120 begunskih otrok, v Piranu pa 127; zajeti so prav vsi begunski šoloobvezni otroci, ki so nastanjeni v treh obalnih občinah. Problem pa je bil s fanti, ki so osnovno šolo že končali, še doma ali tukaj. Medtem ko so dijake tretjega in četrtega letnika uspeli vključiti v tukajšnje slovenske srednje šole, pa je bil problem s tistimi, ki bi morali v prvi ali drugi letnik. »Slo nam je za to, da te otroke potegnemo z ulice,« pravi ravnatelj piranske begunske osnovne šole in pobudnik ustanovitve te gimnazije Mustafa Kusturič. »Zavedamo se, da so naši gostitelji v Sloveniji že nekoliko utrujeni od te begunske zgodbe, zato še toliko bolj cenimo razumevanje, ki so ga po- kazali za ta naš projekt.« Na Obali je bilo begunskih srednješolcev enostavno preveč, da bi jih lahko vključili v slovenske srednje šole. Dijaki, ki bodo obiskovali gimnazijski program na piranski zdravstveni šoli, bodo sicer imeli status hospitantov in bodo ob koncu šolskega leta prejeli potrdilo o opravljenih obveznostih iz programa. Predavatelji gimnazijskega programa bodo učitelji, ki že učijo na osnovni šoli; srečna okoliščina je, da so prav vsi bili doma srednješolski učitelji. Materialni stroški za eno šolsko leto bodo predvidoma znašali 224.000 tolarjev, za honorarje učiteljev pa bi morali dobiti 1, 5 milijona tolarjev. Ta denar bodo zagotovili z nekakšnim samoprispevkom. Boris Vuk Od sedaj pouk tudi za begunske srednješolce (Foto: Z. Primožič) kolega Eržena, da bo »naš sodelavec Sava (vama znan kot J. J.)« po uradni dolžnosti šel čez določene mejne prehode s potnim listom, ki se glasi na ime Boško Rakič. Janševo drugo identiteto naj bi »dokazovala« fotokopija potnega lista s ponarejeno sliko, datumom in mestom rojstva. Tudi v dokumentu, ki vsebuje predlog o vodenju dvojne operativne igre, gre znova za‘Savo’, ki naj bi kot agent sodeloval tudi z Avstrijci, Nemci in Italijani ter - povrhu vsega - tudi z albanskim lobijem v Sloveniji. Zavoljo tega naj bi tega imenitnega sodelavca, ki ga kar ne morejo prehvaliti, pre-registrirali na zvezno raven in v ta namen naj bi mu spremenili tudi psevdonim. Dunajski bordel Iz leta '88 pa je dokument, ki govori o poročilu sodelavke 'Azre', zadolžene za delo slovenskih intelektualcev in članov Odbora za zaščito človekovih pravic.‘Azro’ zadolžijo tudi za uredništvo Mladine, sicer pa konta-ktira predvsem z Bavčarjem (v informaciji se navaja, da je celo njegova ljubica) ter z Omanom, Janšo in pokojnim Ivom Standekerjem. Izrazoslovje v njenem domnevnem poročilu pa je na čistem »čaršijskem« nivoju. V zajetni Spasičev! »dokumentaciji« je shranjeno tudi domnevno so-delavsko poročilo iz novembra '90 o aktivnosti nekaterih slovenskih politikov v zvezi z nakupom orožja v Avstriji. V njem »nastopajo« Kučan, Drnovšek, Bulc, Janša in Bavčar, ki kot domnevni gostje nekega bordela na Dunaju, kot piše, kar med ljubezenskimi sena-sami sklepajo orožarske posle. V tem dokumentu je mogoče zaslediti tudi aktualna imena (nekatera malce popačena), kot so Jakin, Lovšin, Hasan Cengič in drugi. To »poročilo« dopolnjujejo »obremenilne« fotografije neke prostitutke in nerazpoznavnega »nagca«. Omenjajo se tudi imena nekaterih avstrijskih posrednikov ter »veze« slovenskih politikov, ki da segajo do samega avstrijskega političnega, varnostnega in policijskega vrha. Zanimiva podrobnost: »sodelavec« je bil zadolžen, da o vseh orožarskih podatkih obvešča osebno Bavčarja, in sicer na telefon 325 - 361... Ivanka Mihelčič Maša zadušnica za italijanske vojake LJUBLJANA - Na ljubljanskih Žalah bo v stari cerkvi 31.10. ob 10 uri maša zadušnica za padle in umrle Italijane. Maša bo potekala v italijanskem jeziku. Italijanski veleposlanik v Ljubljani pa bo položil venec na italijansko vojaško pokopališče. VPRAŠANJA ZA ŠKOFA URANA Odnosi v fazi razvoja Sestanek je potekal v duhu strpnosti in dialoga Na včerajšnjem že tretjem sestanku mešane krovne komisije za odnose med rimskokatoliško cerkvijo in državo so obravnavali poročila podkomisij za šolstvo, kulturo, finance in notranja vprašanja, veliko pozornosti pa so namenili tudi vračanju cerkvenega premoženja. Na skupnem sestanku so sodelovali ministri Slavko Gaber, Božidar Voljč, Sergij Pelhan, Mitja Gaspari in Lojze Janko. Državni sekretar Peter Vencelj, ki je namesto odsotnega zunanjega ministra Peterleta vodil vladni del komisije, je pogovore ocenil kot »zelo strpne, razumevajoče in polne dialoga«, za mnenje pa smo vprašali tudi pomožnega škofa Alojza Urana, ki predseduje cerkvenemu delu. O odnosih med državo in cerkvijo se veliko govori, vendar konkretnih ocen ne slišimo. Kakšni so torej, dobri ali slabi? Odgovoril bi z eno besedo: v razvoju. Stvari se premikajo predvsem z delom krovne komisije, ki išče odgovore na konkretna vprašanja, ki zadevajo obe strani. Tako država kot cerkev sta postavljeni, da pomagata slovenskemu človeku. Ker so bili prej odnosi zelo nenormalni, skušamo to zdaj urediti tako, kot je navada v zahodnoevropskem proštom. So kakšne stvari, ki so še posebej neurejene? Se vedno nismo dosegli ustreznega statusa cerkve in duhovnikov, nedorečena pa je tudi vsebina ustavnega člena, ki govori o ločenosti cerkve in države. Definiciji tega člena bi radi dali konkretno vsebino, ki jo je treba poiskati. Največ se govori o verouku v šolah. Je to najbolj »nevralgična točka« odnosov med državo in cerkvijo? No, tudi tu se stvari pozitivno premikajo. Dogovorih smo se, da bi bil predmet religija in etika oziroma religija in kultura v 7. in 8. razredu osnovne ter v 1. in 2. letniku srednje šole, težimo pa k temu, da bi bilo religiozno področje navzoče od predšolskega obdobja do konca srednje šole za vse tiste, katerih starši bi se odločili za obvezno izbirno vsebino, ki jo nudi šola, ah pa bi jo kasneje izbrali učenci sami. Mislim, da to sodi k splošnim človekovim pravicam, ki jih priznava naša država, obenem pa je to tudi ustavna pravica. Kako pa je cerkev zadovoljna z vračanjem premoženja oziroma denacionalizacijo? O tem smo na srečanju krovne komisije veliko govorih. Moram reči, da poteka denacionalizacija zelo počasi, tako vračanje zemlje kot stavb. Veliko je različnih ovir, verjetno pa se s tem ukvarja premalo ljudi. Včasih je opaziti nenaklonjenost temu vprašanju, saj v nekaterih občinah postopki tečejo hitreje, drugod pa počasneje. Vendar težko presodim, koliko gre za nenaklonjen odnos do vračanja premoženja in koliko za majhno število ljudi in veliko denacionalizacijskih zahtev. Kdaj se bo mešana krovna komisija znova sestala? Natančno se še nismo dogovorih, delo pa bo kot doslej potekalo po posameznih delovnih skupinah oziroma podkomisijah. Boštjan Lajovic EVANGELISTI / SLAVNOSTNO PRAZNOVANJE REFORMACIJE Bog odpušča grehe,vendar ne za denar V Pomurju je deset evangelističnih far - Vrnitev k svetemu pismu in iskanje resnice POMURJE - V Pomurju, kjer je kar deset evangeličanskih cerkev oziroma far, bodo letos slavnostno praznovali praznik reformacije. Proslavljajo ga od 31. oktobra 1517, ko je dr. Martin Luter na cerkvena vrata v VVittenbergu pribil 95 tez, s katerimi je opozoril na zmote tedanje srednjeveške cerkve. S tezami se je zoperstavil predvsem prodajanju odpustkov. Bistvo učenja reformacije je prav teza, da samo bog odpušča grehe, vendar ne za denar. Glavna teza je »opravičenje po veri in božji milosti brez človekove zaslužnosti«. Kot je povedal evangeličanski duhovnik Evgen Balažič iz Puconcev v Prekmurju, reformacija kot duhovni proces v današnjem času ni več izrazito naravno gibanje kot v Lutrovem času, temveč se dotika posameznika, ki išče resnico svetega pisma in svoj odnos do boga. Cerkev je dolžna in mora oznanjati evangelij kot resnico, od katere ne sme odstopiti. Vse, kar ni v svetem pismu in je učenje človeka, se prej ali slej pokaže za neveljavno in lažno, zato se evangeličani držijo svetega pisma. Zanje obisk božje službe ni zapoved, temveč je prepuščen svobodni odločitvi posameznika. Prav v tem se kaže odnos vernik -bog. Reformaciji se očita, da je razdelila cerkev. Duhovnik Evgen Balažič pravi, da je bistvo reformacije vrnitev k svetemu pismu in iskanju resnice. »Že prva krščanska cerkev v času širjenja krščanstva je poznala različne skupine, ki so izpovedovale svojo vero v boga. Zato kritiko, da je reformacija razdelila cerkev, evangeličani zavračamo, iščemo le prvotni in pravi izvir.« Povedal je tudi, da bo v vsaki evangeličanski občini 31. oktobra bogoslužje, posvečeno spominu na reformacijo. Čeprav je nedelja, bodo tudi večerne maše. V Pomurju je deset evangeličanskih župnij, in sicer Apače, Bodonci, Gornji Petrovci, Gornji Slaveči, Do-manjševci, Križevci na Goričkem, Moravske Toplice, Murska Sobota, Puconci in Lendava, v Sloveniji pa sta še v Mariboru in Ljubljani. V evangeličanski cerkvi v Ljubljani so dan reformacije proslavili že 28. oktobra. Ob državnem prazniku so pripravili omizje z naslovom Beseda Knjigi -Knjiga Besedi. Boris Hegeduš AVSTRIJA - ES / CLAES »S pristopnim datumom 1995 bo zelo tesno« Slovenija (še) ni v »ožji izbiri« AVSTRIJA / KAKŠNO VLOGO JE IGRAL JORG HAIDER? Skupna kandidatura Zelenih je propadla Združeni Zeleni so se pogajali tudi s svobodnjaki Ivan Lukan Vodja VGO Buchner seje ponujal tudi Haiderju. BRUSELJ - Pred posebnim vrhom Evropske skupnosti, ki se je včeraj pričel v Bruslju, je trenutni predsedujoči, belgijski zunanji minister Willy Claes, v intervjuju z dunajskim dnevnikom »Die Presse« zavzel stališča do morebitnega pristopa Avstrije k Evropski skupnosti, do možne razširitve ES na vzhodu in jugovzhodu Evrope, ter tudi do evropskega varnostnega sistema. Glede avstrijskih prizadevanj za vstop v ES je predsedujoči ES poudaril, da je od Avstrije, Švedske, Finske in Norveške zaželjen pristopni datum leto 1995 postala »zelo tesna zadeva«. Za-govotil je, da se bo Belgija kot trenutna predsedujoča v ES zavzemala za pospešena pogajanja z vsemi štiri kandidati, tako da bo Grčiji, ki bo predsedstvo v ES prevzela marca leta 1994, le še potrebno pogajanja zaključiti. Ce se bi dal ta časovni načrt uresničiti, pot bi po mnenju Claesa ostalo še dosti časa za proces ratifikacije in pristop teh šriti držav k ES leta 1995. Claes je v intervjuju postavil tudi jasno vzročno povezavo med članstvom v ES in v Severnoatlantskem paktu. »Kdor hoče v NATO, mora biti najmanj kandidat za članstvo v ES«, je dejal predsedujoči ES in dejal, da bosta NATO in Zahodnoevropska unija (WEU) morali dobiti večje vamostno-politične kompetence ter varnostno politiko postaviti na docela nove temelje. NATO da bo 10. januarja leta 1994 na svojem vrhu, ki se ga bo udeležil tudi ameriški predsednik Clinton, na novo definirala svojo strategijo in tudi odnos do držav v srednji in vzhodni Evropi, je napovedal Claes in s tem v zvezi dejaj. da precej teh držav se, tudi zaradi nelagodja do Rusije, ki je in ostane velesila, hoče včlaniti v Severnoatlantski pakt. Ce pa bi NATO vse te države vključila v svoje vrste, bi to - tako Claes - v določenem smislu bila grožnja Rusiji, kar pa ne bi bilo dobro za stabiliteto v tem prostoru. Zato NATO tudi ni pripravljena, vseh teh držav sprejeti kot članice in jih tudi ne bo, je poudaril predsedujoči ES. Tudi oblika »selektivnega članstva«, da bi na drugi strani lahko celo vzbudilo vtis, da ES vse ostale države srednje in vzhodne Evrope prepušča ruskemu vplivu. Poleg Cetvorice, ki naj bi do 1995 postale članice, je Claes kot možne članice ES imenoval Poljsko, Češko, Madžarsko, Ciper in Malto, Slovenijo ni omenil. (I.L./F.VV.) »Radio za sosede«: pismo kanclerju CELOVEC - Politični in kulturni organizaciji koroških Slovencev (NSKS, ZSO, KKZ, SPZ), Enotna lista, DS slovenskih socialdemokratov in Cerkev so te dni naslovile zveznemu kanclerju Vranitzkemu skupno pismo, v katerem izražajo svojo podporo za koncept »Radio za sosede«, ki ga je izdelal slovenski oddelek koroškega študija ORF. Pismo je rezultat posveta omenjenih organizacij, na katerega je vabila ZSO, navezuje pa na vrsto pobud s ciljem, da se na Koroškem oz. v prostoru Alpe-Jadran uresničiti celodnevni večjezični, predvsem seveda slovenski radijski spored. Ker je za 19. novembra letos napovedana seja sosveta, h kateri so povabljeni tudi zastopniki avstrijske televizije, slovenske organizacije pozivajo zastopnike ORF-a, da razčistijo možnosti celodnevnega oddajanja slovenskega sporeda na regionalni frekvenci. Zvezna vlada pa naj bi razčistila vprašanje financiranja projekta. DUNAJ - Skupna kandidatura zelenih gibanj pri državnozborskih volitvah prihodnje leto je (vsaj zaenkrat) propadla. «Notranjepolitčno bombo« pa je zanetil Jorg Haider in njegova svobodnjaška stranka. Sef avstrijskih svobodnjakov (FPO) je namreč javnost in v parlamentu zastopane Zelene presenetil s sporočilom, da je mešCansko-zelena stranka VGO (Združeni Zeleni Avstrije), ki je pred kra-kim šele pristala na volilni sporazum in skupno kandidaturo z v parlamentu zastopanimi av- Razočaran: poslovodja Zelenih Peter Pilz. strijskimi Zelenimi, sprva hotela doseči volilni sporazum prav s svobodnjaki. Do sodelovanja strank pa - tako Haider -ni prišlo, ker VGO ni hotel zagotoviti sigurnega števila mandatov. Zvezni poslovodja in eden glavnih pogajalcev Zelenih, Peter Pilz, je takoj po Haiderjevi izjavi še včeraj sklical sejo zveznega predstojnistva Zelenih, ki je tudi takoj ukrepalo. Pogodbo o skupni kandidaturi, ki je bila pred nekaj dnevi soglasno sprejeta od pogajalcev obeh zelenih gibanj, Zeleni ne bodo podpisali, član predstojnistva Pius S trobi pa je celo napovedal, da podgodba niti ne bo več predložena zveznemu kongresu Zelenih decembra letos v Celovcu. Josef Buchner - ki je priznal stike s svobodnjaško stranko, je v prvi reakciji na sklep Zelenih dejal, da je razočaran. Menil je, da so Zeleni s to odločitvijo naredili največjo uslugo prav Haiderju, kateremu je na ta način uspelo uničiti »skupni zeleni projekt«. Pilzu pa je dal v premislek, ali z razrešitvijo pogodbe o skupni kandidaturo ne celo uniči Zelene. On da stoji slej ko prej k zavezništvu, je de- jal Buchner in za primer, da se zadeva ne da več urediti, napovedal lastno kandidaturo z listo »Josef Buchner.«. Haider je Buchnerjevo napoved še včeraj pozdravil in spornemu predsednik VGO takoj zagotovil, da ga bo svobodnjaška stranka podprla tako pri samostojni kandidaturi kot tudi v primeru, da bi prišlo do kandidature VGO. Dejstvo, da so se Združeni Zeleni Avstriji najprej obrnili na FPO, pa je Haider ocenil takole: »Očividno so bili Zeleni tudi za VGO zadnja izbira«. Poslovodja socialdemokratske stranke Josef Cap pa je hudo krizo zno- traj zelenih gibanj komentiral s tem, da ne verjame v to, da Zeleni o stikih VGO z drugimi strankami niso kaj vedeli. Trdil je celo, da so se Zeleni »zavestno udeležili dražbe za sedeže v parlamentu«. Cap je s to izjavo odgovoril Pilzu, ki je v svojem prvem odzivu dejal, da mu o pogovorih med VGO in FPO do ni bilo kaj znano. Rekel pa je, da je zdaj s tem v zvezi zvedel, da so svobodnjaki VGO baje predlagali finančno podporo, ako bi ta pri naslednjih državnozborskih volitvah pristala na protikandidaturo proti v parlamentu zastopani zeleni stranki. KOROŠKA-AVSTRIJA / TURIZEM Bo zimska sezona rešila slabo letošnjo bilanco? Na Koroškem se že začela smučarska sezona Ivan Lukan AVSTRIJA / RAZPAVA O CIVILNI SLU2BI Nikakršnih premikov znotraj vladne koalicije SPO je proti podaljšanju na 12 mesecev Igor Schellander Schussel odločno za vstop Avstrije v Skupnost CELOVEC - Minister za gospodarstvo VVolfgang Schussel se je včeraj v okviru svojega enodnevnega obiska na Koroškem odločno izrekel za cimprejšni v-stop Avstrije v Evropsko skupnost. Na skupni tiskovni konferenci z deželnim glavarjem Zemattom v Celovcu je poudaril, da bi avstrijski nepristop k ES imel tudi za kmetijstvo negativne posledice. Katastrofalne pa bi bile posledice v predvsem v tekstilni industriji, kjer bi bilo resno ogroženih najmnaj 10.000 delovnih mest. CELOVEC/DUNAJ -Medtem ko strokovnjaki še razpravljajo o vzrokih letošnjega slabega poletja, se na Koroškem že začenja nova zimsko-turistiCna sezona. Premiera smučarske sezone je bila te dni na ledeniku doline mele (Molltaler Gletscher) na zgornjem Koroškem. Za to priložnost pripravljeno mednarodno ledeniško smučanje so morali organizatorji zaradi slabega vremena sicer odpovedati, izvedli pa so demonstracijski nastop koroških smučarskih učiteljev in velik glasbeni opening. 2e cez slab mesec dni (27. novembra) pa se bo smučarska sezona pričela tudi na Mokrinah (Nafi-feld), trenutno najbolj ek-sluzivnem koroškem smučišču. S tako imenovanimi censkimi bonusi hočejo hotelirji in lastniki smučarskih šol privabiti na Ziljo doslej slabo zastopano smučarsko publiko. V posebnem paketu za 5.990 šilingov nudijo med drugim sedemdnevni polpenzion s šestdnevno smučarsko karto in 5-dnevno smučarsko šolo. Dober začetek in potek zimske sezone 1993/94 naj bi nekoliko omilil slabo bilanco avstrijskega turizma v tekočem letu. Rezultati letošnje poletne sezone namreč kažejo, da je število nočitev od maja do konec septembra na- zadovalo za kar pet odstotkov na 51,7 milijonov, vzrok za občutljiv slabši rezultat pa je upadanje tečajne vrednosti denarja v Evropi ter slaba konjunktura v ZDA. Največji procentualni minus v avstrijski poletni turistični bilanci so zabeležili pri gostih iz Italije (23, 6 odstotka), jim pa sledijo turisti iz ZDA (11, 2 odstotka). Tudi Nemcev je bilo manj (minus 2, 8). Turistični strokovnjaki poudarjajo, da je lanska izredno dobra zimska sezona rešila avstrijski turizem pred hujšim udarcem, zato tudi upajo, da bo nova zimska še nekoliko popravila negativen rezultat letošnjega leta. DUNAJ - Do nikakršnih premikov med pogajalskimi skupinami koalicijskih strank SPO in OVP ni prišlo pri pogajanjih pri vprašanju civilnega služenja vojaškega roka. Sedanja provizorična ureditev civilne službe bo iztekla konec leta, tozadevna pogajanja pod vodstvom notranjega ministra Loschnaka (SPO) in obrambnega ministra Fas-slabenda (OVP) pa so se doslej končala brez približevanja pozicij. Ljudska stranka zahteva podaljšanje trajanja civilne službe na 12 mesecev (zdaj 10) v prid vojaški službi, ki traja samo osem mesecev. Tako naj bi zaustavili naval na alternativno služenje vojaškega roka. Obrambno ministrstvo skrbi predvsem dejstvo, da je vse manj mladih pripravljenih služiti vojsko; na osnovi raziskave pričakuje, da se bo v kratkem 40 odstotkov vojaških obveznikov raje odločalo za civilno službo. Socialdemokrati se zavzemajo za podaljšanje sedanjega provizorija, ki vsakomu omogoča svobodno odločitev ali za civilno ali za vojaško službo. Daljša civilna služba ni rešitev, odgovarjajo pogajalcem ljudske stranke socialdemokrati, saj prav študija obrambnega ministrstva sama dokazuje, da bi ena petina vojaških obveznikov namesto osemmesečne vojske raje odslužila tudi 12-mesečno civilno službo. Zato naj bi po mnenju SPO prišlo do podaljšanja provizorija, vojska pa bi imela pri tem čas, da izboljša svojo atraktivnost. Število prošenj za alternativno služenje vojaškega roka v okviru civilne službe se je od 4.573 v letu 1991 povečalo na 12.039 v letu 1992. Ce vladni stranki oziroma notranje in obrambno ministrstvo ne bodo dosegli kompromisne rešitve, bi lahko celo prišlo spet do uvedbe posebne komisija za preverjanje ugovora zaradi vesti. NOVICE If; : ! ii Francija podpira vstop Avstrije v Evropsko skupnost PARIZ - Francoski državni predsednik Francois Mitterand in premier Balladur sta avstrijskemu zveznemu kanclerju Franzu Vranitzkemu zagotovila podporo Francije glede avstrijskih prizadevanj za pristop k Evropski skupnosti. Vranitzky se je v okviru svojega dvodnevnega uradnega obiska v Franciji pogovarjal tudi z visokimi predstavniki francoskega gospodarstva, s kulturniki in znan-stevniki ter poudaril, da je še veliko možnosti za razširitev v bilateralnih odnosih med obema državama. Nadaljne teme Vranitzkyjevih pogovorov so bila francoska pozicija v konfliktu GATT-a, vojna v bivši Jugoslaviji ter možnosti pomoči Zahoda za vzhodnoevropske države. Vranitzky se je včeraj vrnil na Dunaj. Jubilej kardinala Koniga DUNAJ - Avstrijski kardinal Franz Konig je včeraj praznoval 60. obletnico duhovništva. Najugled-nejški avstrijski cerkveni dostojanstvenik v tem stoletju je bil skozi desetletja ključna osebnost v svetovni Cerkvi, predvsem glede preživetja katolicizma v bivših komunističnih državah vzhodne Evrope. Avstrijski teolog in filozof, ki govori 12 jezikov, je prav na tem področju pripravil pot za učinkovit dialog med Vatikanom in državnimi oblastmi v državah vzhodne Evrope in s tem bistveno izpoljšal položaj katoličanov. Dolgoletnemu predsedniku avstrijske škofovske konference pa je uspelo tudi razplesti Cerkev od strankarske politike. Generalni direktor OMV za leto 1994 optimističen DUNAJ - Generalni direktor avstrijskega mineralnega podjetja OMV, katero se je v zadnjih dveh letih znašlo v hudih gospodarskih težavah, je na tiskovni konferenci napovedal »najmanj izenačeno bilanco za leto 1994.« Schenz je s tem v zvezi poudaril, da je s potekom rekonstrukciiskega programa zadovoljen, zmanjšanje števila osebja - letos bodo ukinili skoraj 800 delovanib mest, prihodnje leto pa skoraj 500 - pa bo bistveno pripomoglo k gospodarski sanaciji podržavljenega koncerna. Prognoze za bilanco za leto 1993 pa da so nespremenjene. izguba v letošnjem letu bo znašala okoli 4, 7 milijarde šilingov. Socialdemokratska mladina za ohranitev nevtralnosti CELOVEC - Ostro proti vsem poskusom, izvotliti avstrijsko nevtralnost ali jo celo odpraviti, se je ob priliki avstrijskega nacionalnega praznika izrekla socialdemokratska mladina (SJG) na Koroškem. Predvsem za mlajše Avstrijce je nevtralnost neodtujljiv del avstrijskega državne in nacionalne zavesti in tako neposredno povezana z idejo svobodne in neodvisne Avstrije. Predsednik mladih socialdemokratov na Koroškem, Alfred Ostermann, je izrecno omenil deželnega glavarja Christofa Zer-natta in vodjo svobodnjakov, Jorga Haiderja, ki da z zahtevo po odpravitvi nevtralnosti rušita temelje državne ustavnosti. Ker ima Haider očitno probleme z avstrijsko nacijo, saj jo je pred leti enkrat imenoval »ideolškega spačka«, naj bo konsekventen in zapusti avstrijski parlament, ki je najvišji zakonodajni organ demokratične Avstrije, zahtevajo mladi koroški socialdemokrati v tiskovni izjavi. Priprave Zelenih na deželnorske Volitve v teku CELOVEC - Koroški Zeleni se že pripravljajo na prihodnje deželnozborske volitve ki bodo 13. marca prihodnje leto. Na posebnem deželnem kongresu sredi novembra bodo potanko določili kandidatno listo za deželni zbor, jasno pa je že, da bo Karin Prucha prva kandidatinja. Med 10. in 12. decembrom letos pa naj bi bil na Koroškem zvezni kongres Zelenih, na katerem je bilo predvideno, da se bo poleg določanja zveznozborskih kandidatov potrdi tudi volilni pakt z drugo zeleno stranko, to je z Združenimi Zelenimi Avstrije (VGO). Včerajšnji dogodki in sklep predstojnistva parlamentarnih Zelenih, da ne mislijo podpisati pogodbo o skupni kandidaturi z VGO, je postavila marsikaj pod vprašaj. Na Koroškem je bilo - že pred objavo stikov VGO z Haiderjevimi svobodnjaki - opaziti močan odpor proti skupni kandidaturi zelenih gibanj. Predvsem celovški občinski odbornik Reinhold Gašper je rovaril proti skupni kandidaturi. Ko pa je celovški občinski odbornik Erwin Neuvvirth napovedal svojo pripravljenost za kandidaturo na skupni Usti Zelenih, se je Gašper samovoljno in brez vsakršnje demokratične legitimacije, oklical za novega koroškega predsednika Združenih Zelenih. T KOROŠKA / AIDS |- Infoimacijska kampanja »Rolfi ne tvega ničesar« CELOVEC - Tudi Koroško je že prepravil aid-sov val. Zaskrbljujoče pa je, da je bolezen že prekoračila meje tako imenovanih- rizičnih skupin in se začela razširjati predvsem med mladino. Pod geslom«Rolfi ne tvega ničesar« je referentka za socialne zadeve pri deželni vladi Karin Achatz sprožila obširno informacijsko kampanjo z video-filmi, plakati in Učnimi brošurcami proti aidsu, ki jo prevzela iz Nemčije. Tam je omenjena kampanja zelo uspela. Informacijski material bodo načrtno razpečevali po šolah, mladinskih klubih in diskotekah, načrtovane pa so tudi številne informacijske prireditve širom dežele. Kampanja ni osredotočena samo na aids, temveč bo postregla tudi z informcijami o drugih približno 50 spolnih boleznih, kot na primer hepatitis, kapavica, sifilis in druge. Pobudo socialne referentke proti aidsu podpirata tudi Delavska zbornica in sindikalna mladina. Koroška smučišča spet vabijo na zimski dopust. DUNAJ / OBČNI ZBOR IN SIMPOZIJ »INICIATIVE ZA LETO MANJŠIN« 1994 - v Avstriji leto manjšin DUNAJ - Nadstrankarska in medetnična »Iniciativa za leto manjšin« je imela pred nekaj dnevi v Afro-azijskem inštitutu svoj redni občni zbor. Predsednik Michael Oertl iz Innsbrucka je ob tej priliki v svojem poročilu izpostavil predvsem tiste dejavnosti, ki so imele največji odmev v avstrijski javnosti. V preteklosti je Iniciativa, ki je bila ustanovljena pred štirimi leti na zasebno pobudo, organizirala vrsto političnih, kulturnih in znanstvenih prireditev, da bi s tem avstrijsko jav- nost opozorila na situacijo manjšin. V ta namen je izdala tudi osem številk časopisa »Stimme« (Glas). Najobšir-nejši in hkrati najbolj viden rezultat pa je priročnik »Wege zu Minderhei-ten in Osterreich« - Pota do manjšin v Avstriji«, ki ga je Iniciativa predstavila aprila letos in proti kateremu so se (zmanj) zaletavali vodilni koroški politiki in nemškonacionalne organizacije, predvsem koroški »Heimatdienst«. Na simpoziju, ki je sledil občnemu zboru, so bile predstavljene dejavnosti, s katerimi naj bi leta 1994 še posebej opozorili na manjšine v Avstriji. Pobudniki Iniciative so si zastavili za cilj, da se izogibajo vsakršnemu ozkemu pojmovanju manjšine, kar pa dela prav gotovo ne bo olajšalo, saj je tako pojmovanje neobičajno in je neke vrste zareza v manjšinski politiki. Predvsem nekateri zastopniki narodnostnih skupnosti oz. etničnih manjšin se težko sprijaznijo z aktivnostmi, ki ne razlikujejo med avtohtonimi manjšinami in manjšinami, ki so nastale z mi- gracijo. Na simpoziju je bilo povedano, da bo Iniciativa v letu 1994 podprla in sprožila predvsem take akcije, ki bodo usmerjene proti diskriminaciji manjšin. Zato bo na politični ravni zahtevala zakon, s katerim naj bi bilo možno ukrepati proti vsakršnji diskrimininaciji. Pravtako bo Iniciativa predlagala koncept o ustanovitvi državnega sekretariata za manjšine, ki naj bi skrbel za enakopravni status manjšincev in priseljencev. Na eni izmed avstrijskih univerz pa naj bi ustanovili inštitut za raziskovanje migracije in rasizma, da bi s tem podprli potrebo po širših in bolj resnih študijah o manjšinah. Iniciativa bo že v naslednjih dneh na posebni tiskovni konferenci na Dunaju avstrijski javnosti predstavila svoj obširen program za leto manjšin 1994 in hkrati pa želi spodbujati različne znanstvene in kulturnopolitične skupine, naj se v svojih dejavnostih še bolj osredotočijo na položaj zapostavljenih manjšin. (V.W.) KULTURA Sobota, 30. oktobra 1993 KRONIKA / BORŠTNIKOVO SREČANJE '93 _._ Za konec »vzgoja igralca« in podelitev nagrad V gledališčih odstopamo premalo prostora mladim igralcem, pravi igralka Milena Muhič, 24. dobitnica Borštnikovega zlatega prstana MARIBOR - Današnji zadnji dan na Borštnikovem srečanju ’93 se prične ob 10.30 uri s strokovnim simpozijem Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Na njem bodo naši gledali-šld strokovnjaki razpravljali o »vzgoji igralcev«. Kakorkoli bo že potekal ta posvet, nedvomno bodo prišli tudi do zanimivih ugotovite. Letošnja dobitnica Borštnikovega prstana je prepričana, da v gledališčih odstopamo premalo prostora mladim bodisi »vzgojenim ali nevzgojenim« igralcem. Veliko govora o aktualnem slovenskem gledališču bo verjetno tudi na prijateljskem srečanju (to je tradicionalna oblika) med gledališčniki, organizatorji, novinarji itd., ki se bo pričelo ob 13. uri v gostilni Anderlič, sredi prijetnih gričev, ki obdajajo severni del Maribora, le kakšnih dvajset minut hoda od mariborskega gledališča. Ob 20. uri bo potem tako daleč... Za izjemo od otvoritve, pričakujejo organizatorji na zaključnem srečanju in podelitvi nagrad tudi predstavnike političnega in javnega življenja v precej večjem številu kot se je to zgodilo na začetku srečanja. »S ponosom in hvaležnostjo«, kot je sama poudarila, bo sprejela 24. Borštnikov prstan igralka Milena Muhič, ki je vso svojo bogato in dolgo igralsko kariero ostala zvesta ansamblu mariborskega gledališča in prav sedaj z mnogo radovednosti in zaupanjem v mlade generacije na sebi preizkuša tudi povsem nove modele in pristope v gledališkem sporočilu. Strokovna režija, ki jo sestavljajo Ignacija Fridl, Edi Majaron in njen predsednik Jože Babič, je po sinočnji zadnji predstavi verjetno vso dolgo noč skrbno urejevala vtise in misli ob dejansko nelahki nalogi, kako porazdeliti veliko število nagrad med - po mnenju občinstva in strokovnjakov - letos resnično kakovostno bero najboljših produkcij, vlog, režijskega, scenografskega in kostumografskega dela v naših teatrih. Ko bo minil tudi ta proceduralni del, se bodo povabljeni zavrteli še na prvem Borštnikovem gledališkem plesu, ki bo odslej redni sestavni del največjega slovenskega gledališkega spektakla. Ne samo režiserji, temveč »tudi režiserji« Prvega simpozija režiserjev v okviru Borštnikovega srečanja se je od več kot 50 povablje- nih udeležila le desetina, še trije režiserji so pogovor na temo Režija med ideologijo in ima-gologijo vzeli tako zares, da so na srečanje poslali pisna razmišljanja (Dušan Jovanovič, Vinko Moderndorfer, Matjaž Zupančič), v dobri dve uri dolgem in ne preveč priostrenem razgovoru pa je bilo vendarle začutiti tiste probleme, ki svobodne in v gledaliških hišah zaposlene režiserje najbolj žulijo. Status in poklic režiserja, njihov položaj v matičnih hišah oziroma odnos do dela in gledališč, če so v svobodnem poklicu, fenomen »treh vrst gledališč na Slovenskem« (repertoarnih, projektnih in alternativnih), prirodnost ali ne-prirodnost njihovega nastajanja, rasti in (tudi) propadanja so bili glavni sklopi, okoli katerih se je vrtela diskusija Jaše Jamnika, Igorja Štromajerja (svobodna režija), Aleša Jana (RTV Slovenija), Marka Sosiča (Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica), Zvoneta Šedlbauerja (Mestno gledališče ljubljansko), Emila Freliha (upokojen, vendar še režira) in moderatorke Alje Predan iz MGL. Naslovna tema ni vzbudila širše razprave, sodeč po pisnih prispev- kih režiserjev in povedanem pa ti med poloma - ideologijo in umetnostjo ustvarjanja gledaliških podob (imago-logijo) - v okviru svojega dela, pa tudi na širši gledališki sceni ne čutijo spora ali »potrebe po zagovarjanju enega ali drugega«, prej ju razumemo kot samoumevna sestavna dela gledališča, njegovega izraza in režijske estetike, nekakšen »univerzum sobivanja« (Igor Štromajer), ki je uravnotežen lahko kvečjemu v idealu, v vsaki določni uprizoritvi pa v medsebojnem sorazmerju, vendar »težji« na eni ali na drugi strani. Morda bi o tem slišali drugačna mnenja, če bi bil - razen staroste slovenskih gledališčnikov in režiserjev Emila Freliha - na pogovoru še kateri domačih, mariborskih režiserjev. Več sodelujočih je izpostavilo tudi dejstvo, da večina režiserjev pravzaprav prvenstveno ne opravlja svojega poklica, da so »tudi režiserji«, medtem ko so še pedagogi, umetniški vodje gledališč itd. Poudarili so tudi, da pogrešajo kolegialni dialog, druženje, izmenjavo mnenj in ocen (ob tem pa ni razumljivo, zakaj jih je bilo potem na simpoziju tako malo ...?). Podobno je zvenelo tudi mnenje, da bi gledališča potrebovala »hitrejše režiserje«, četudi ti ne bi bili preobremenjeni z delom, ampak pogosto v vlogi svetovalcev, ki so - če so izkuše-ni - dragoceni v gledališčih. Na soglasje omizja je naletelo tudi (samokritično) mnenje, da režiserji ob gledališču zanemarjajo mnoge druge zvrsti (opero, opereto, TV, radio). Sobesedniki pa so se dalj časa zadržali tudi ob vlogi in delu akademije, ki šola in vzgaja nove režiserje. Ce je na tem pogovoru bilo kaj različnih pogledov na isto temo, so bili o tem, ali zmore šola (Akademija za gledališče, radio, film in TV) režiserje naučiti dovolj »obrti«, režijskega znanja in veščin ali ne. Pravkar diplomirani in že uveljavljeni režiser je učiteljem poočital, da študentom med študijem režije »vcepljajo svojo estetiko«, eden od učiteljev pa se je pritoževal, da se študentje - bodoči režiserji - izogibajo asistencam pri režijski pripravi uprizoritev, čeprav bi se pri tem delu lahko največ naučili. Predsednik sveta BS Rudi Šeligo se - čeprav prisoten in povabljen k besedi - ni oglasil ob nobeni od navedenih tem. Adrian Grizold in STA ______ETNOMUZIKOLOGIJA / DVE NOVOSTI_ Ljudska pesem brez posluha za politiko Ob knjigi in kaseti Ljube Jenče Ljudska pesem poje v meni in knjigi Daria Marušiča Predi, predi, hči moja Besim Spamč Pri vsakem narodu predstavlja prav ljudska pesem bogato zakladnico najstarejših kulturnih, glasbeno-literarnih vsebin, ki mu omogočajo, da s svojimi lastnimi mentalnimi vzorci vztraja, vzpostavlja stike med preteklostjo in sedanjostjo, ohranja svojo narodno bit. Ljudska pesem pomeni vsebino in formo, za kateri ne vemo, kje sta in kdaj nastati ter kdo ju je ustvaril. Za razliko od drugih zvrsti ljudskega ustvarjanja je ljudska pesem ena redkih oblik, na katero npr. poli- tika ni mogla neposredno vplivati. Številni antropologi trdijo (Claude Levi-Stross), da etnomuzikolo-ške študije predstavljajo enega najbogatejših in najbolj avtentičnih elementov v preučevanju značaja nekega naroda (...). Na drugi strani pa se srečujemo z marketinško bolj izdelanimi in atraktivnimi, zlasti pa masmedi-alno (hiper) predstavljenimi, tujimi, večinoma anglosaksonskimi rock in pop skladbami, ki so nedvomno oblikovale okus mlajših in (celo) starejših generacij. Hkrati so v veliki meri vplivale tudi na domače pop glasbenike, ki dosti nekritično in samoiniciativno nudijo v slovenščino izpeljano kvazi ati psevdo rock in country glasbo. Redki so tisti, ki so se kreativno uspeli izogniti takšnim težnjam in dekadenci ter v svojem poglobljenem pristopu uporabljajo kot osnovo izvirno in neprecenljivo bogastvo slovenske ljudske pesmi -tako v ritmičnih in melodičnih kot v besednih in interpretativnih perfor-mansah??! Etnomuzikološko ustvarjalnost sta letos obogatila dva objekta, vredna vse pozornosti: knjiga in kaseta Ljube Jenče Ljudska pesem poje v meni (Brest CO Cerknica, Tomaž Perko, akad. slikar, in občina Postojna) ter knjiga Daria Marušiča Predi predi hči moja (Založba Lipa, 1993). Prvi projekt, ki ga je podprla tudi Slovenska filharmonija, predstavlja imenitno zbirko različnih ljudskih pesmi, ki so v izvrstni pevski izvedbi brez glasbene spremljave posnete tudi na kaseto. Avtorica celotnega projekta Ljuba Jenče je z veliko tenkočutnostjo prodrla v najgloblje mentalne vzorce arhaičnih Slovencev vseh regij in z izredno interpretacijo »oživela« pozabljene pesmi v čisti, prvobitni formi, kar lahko pomeni enkraten navdih in register leit motivov za sodobne skadatelje in aranžerje. Drugi projekt, ki pomembno prispeva k afirmaciji slovenskega glasbenega izročila, prihaja spod peresa že znanega etnomuzikologa Daria Marušiča. Njegovo knjigo Predi predi hči moja zaznamuje izjemen strokovni pristop ter poleg kategorizacije različnih glasbenih oblik interpretacij, orkestracij in tem vsebuje približno petdeset slovenskih ljudskih pesmi s Primorske in iz Slovenske Istre, ki so zapisane z avtorjevo specifično noto-grafijo. Pot ohranitve torej obstaja. Potrebo pa je seveda družbeno utemeljeno podpreti in promovirati tako avtorje kot njihovo dejavnost. Nikakor ne smemo dopustiti, da takšni pomembni projekti ostanejo neopaženi in da se izgubijo v poplavi kiča, kajti supremacija univerzalnega (množičnega nad posebnim) osebnim polagoma razjeda in izničuje bit vsakega drugega kot tudi slovenskega naroda. PREDI PREDI HČI MOJA .Ljudske pesmi severne Istre Dano Marušič Teden dni sejma Frankfurt po Frankfurtu V teden dni trajajoči prodajni razstavi knjig v dveh etažah Cankarjevega doma se je največ obiskovalcev odločilo za nakup ali naročilo naslednjih knjig: 1. Salomon: Biology 3 ED, založba HBC 2. Spears: NTC’s Dictionary ofPhrasal Verbs, založba NTC 3. Peacock: 20th Century Fashion, založba T and H 4. Stevvart: Yoga for Children, založba Random 5. Wood: Art in Theory 1900/1990, založba Blackvvell Sedem dni prodajnega sejma knjig je pokazalo, da Slovenci knjige še vedno, kljub vedno nižjemu življenjskemu standardu, radi kupujejo. Organizatorji sejma - MK Konzorcij - zato za prihodnje leto napovedujejo podaljšanje rasztave še za dva dni (predvidoma od torjca do četrtka) in tudi nekoliko bolj udaren začetek Medijska sporočila, ki so se letos in vsa leta doslej, razen manjših napovedi, pojavljala šele po začetku sejma, nameravajo v prihodnje oglaševati že pred začetkom, kar bo obisk prireditve in s tem prodaje predstavljenih del nedvomno povečalo. Letos se je zopet pokazalo, da na našem tržišču primanjkuje literature s področja teorije umetnosti, splošnega družboslovja in jezikoslovja, zato lahko, pač glede na število izdaj v tujini, pričakujemo več tovrstnega gradiva. Permanentno pomanjkanje strokovne literature v naših knjigarnah, ki ga nekoliko blaži vsakoletni sejem Frankfurt po Frankfurtu, bo v bodoče ( po lanskem uspešnem poskusu) nekoliko premagala tudi spomladanska razstava tuje literature, ki je izšla po frankfurtskem sejmu (od začetka novembra do sredine marca), prireditev pa se bo odvijala v Univerzitetni knjižnici Maribor. (V. S.) RAZPIS iapri$mu# Zlata ptica je priznanje ta izjemne dosežke na različnih področjih umetniškega ustvarjanja v slovenskem kulturnem prostora. Za pridobitev Zlate ptice m starostnik nacionalnih ali državljanskih omejitev. O podelitvi Zlate ptice odloča komisija, ki sprejema vse predloge na naslov: LDS - za komisijo za podeljevanje priznanja Zlata ptica, p.p. 651, Dalmatinova 4,61001 Ljubljana, tel. 061/312-659. faks 061/312-381 do vključno ponedeljka, 22. novembra 1993, Predloge z utemeljitvijo lahko pošljejo posamezniki, skupine in ustanove. Komisija bo podelila največ pet priznanj. Komisija za podeljevanje priznanja Zlata ptica. AVANTGARDE / RAZSTAVA O DADAISTIČNEM GIBANJU Ne gre za slog, temveč za duhovno držo Razstava v hannovrskem muzeju Sprengel bo na ogled od 21. novembra do 6. februarja 1994 Kdaj in kje so iznašli pojem dada, ni znano, v vsakem primeru pa je bil dadaizem med vsemi prelomnimi avantgardističnimi gibanji najbolj agresiven, hrupen in morda tudi najbolj inovativen. Zuriški dadaizem se je začel 15. februarja leta 1916, ko so odprli Caba-ret Voltaire. »Mouvement Dada«, ki ga je propagiral eden od njegovih ustanoviteljev, Tristan Tzara, je bil -ob futurizmu - prvi poskus globalne umetnostne komunikacije, kar se vidi tudi po obširni korespondenci njegovih elanov, pustolovskih potovanjih, ustanavljanju različnih revij in po »fiktivnih svetovnih kongresih«. To držo bi morda lahko še najprej primerjali z današnjimi umetniki tako imenovanega E-mai-la, elektronske pošte. Sočasno z zimskim gibanjem je dadaistični duh osvojil tudi New York, malo zatem pa še Berlin, Pariz, Koln, Dusseldorf, Miinchen in Hannover. Razstava v hannovrskem muzeju Sprengel poskuša obiskovalcem predstaviti dadaistično gibanje med letoma 1916 in 1925; predvsem skozi dela njegovih osrednjih osebnosti - Marcela Duchampa, Mana Raya, Georga Grozsa, Max Ernsta in Raoula Ha-usmanna - naj bi obiskovalcem »na transparenten način predstavila glavne vidike gibanja.« Hannovrska razstava obiskovalcu vsekakor jasno pokaže, da pri dadaizmu ni šlo za slog, marveč za duhovno držo. Poglavitni predstavniki gibanja so neustrašno razbi- SČKE DlNKLA j ali vse staro na področju poezije, gledališča, kabareta in filozofije ter se lotili njihovega obsežnega preformuliranja. To posebno vlogo dadaizma znotraj umetnostnih avantgard na tej razstavi predstavlja več kot 300 precej redkih primerkov manifestov, revij, plakatov ter obsežna korespondenca pripadnikov gibanja. Poleg tega so v muzeju Sprengel na ogled še slike, reliefi, risbe in kolaži iz zbirke zuriškega Kunst-hausa. Med razstavljenimi eksponati so tudi dela Kurta Schvvittersa, rojenega v Hannovru, predstavnika t.i. »merza«. Schwitters je svoj odnos do dadaizma opisal takole: »Merz in dadaizem sta si v sorodu prav zato, ker si tako nasprotujeta.« Potem ko si je zaman prizadeval, da bi ga sprejeli v klub berlinskih dadaistov, je zasnoval lastno protidadai-stično teorijo, ki pa jo danes poznavalci uvrščajo med vrhunske dosežke samega dadaizma. Umetnostni zgodovini se ni posrečilo, da bi dadaizem ujela v spone zanjo značilnega slogovnega predalčkanja, saj so se pripadniki gibanja, še preden se je tega lotila, skušali klasificirati kar sami. Tako je Schvvitters še leta 1947 govoril: »Bil sem dadaist, čeprav to nisem nameraval biti. Pravzaprav sem predstavnik merza.« Prevedel Samo Krušič Mini prix Lucas ’93 v Dolenjskem muzeju NOVO MESTO - V mah dvorani Dolenjskega muzeja poteka razstava Mini prix Lucas 93 - mah unikat na papirju. Po razstavah v Vib Bled in galeriji ZDSLU je tu razstavljen del slik, ki jih omejujeta podlaga (papir) in velikost (maksimalna 30 x 30 cm) in ki so bile izbrane na natečaju revije za umetnost Lucas. Sočasno pa del razstave poteka v Italiji. Velik odziv na razpis dokazuje, da je mala slika med našimi slikarji priljubljena in da jo ne zapostavljajo. Mini prix Lucas je v svoji prvi izdaji bil omenjen na slovenske avtorje vseh generacij in nekaj povabljenih tujih gostov. Z novim razpisom - objavili naj bi ga okoli novega leta - pa bo drugi Mini prix Lucas postal mednarodni in naj bi zajel ves prostor Alpe - Jadran, Direktor revije Lucas Bojan Novak upa, da se bo kasneje razširil na ves evropski prostor in še dlje. Dela nagrajenih avtorjev so tiskana na stenskem koledarju za leto 1994, ki bo prava poživitev tudi na tem področju. Tukajšnja razstava - del natečaja, ki je z zasebno pobudo prinesel v naš prostor svežino in navdih, daje obiskovalcu priložnost, da primerja majhne stvari z največjimi - bo odprta do 7. novembra. Jože Zura Oddelek Slovenske knjige v karlovški knjižnici KARLOVAC - V Mestni knjižnici Ivana Gorana Kovačiča so odprli oddelek Slovenske knjige in predstavili tretjo izdajo Antologije slovenske poezije, ki je izšla pri Skolski knjigi iz Zagreba. Svečanosti so se poleg kulturnih delavcev udeležili tudi veleposlanik Republike Hrvaške v Sloveniji Miljenko Žagar, veleposlanik Republike Slovenije na Hrvaškem Matija Malešič, Ciril Zlobec, Slavko Mihalič in Tito Bilo-pavlovič. Z odprtjem tega oddelka je Kar-lovac postal središče slovenske književnosti v okviru dejavnosti Nacionalne in univerzitetne knjižnice iz Zagreba. Mestna knjižnica pa je postala bogatejša za več kot tisoč novih naslovov. (STA) Plesno gledališče za vse male šolarje CELJE - V oktobru se je za vzgojno varstvene organizacije Celje (Anice Cemeje-ve, Tončke Čečeve in Zarja) začel ciklus Plesnega gledališča, ki ga obiskuje v rednem programu male šole več kot 800 malih šolarjev. Enkrat na mesec se skupina srečuje s peda-gogom-koreografom Igorjem Jelenom, ki prihaja iz Studia za ples Celje, kjer štirinajsto sezono poučuje podobno tematiko v okviru celoletnega izobraževanja. Ciklus srečanj (oktober-junij) so poimenovali Ples-gib-ritem skozi letne čase in povezujejo plesno, gibalno, ritmično, glasbeno, gledališko ustvarjalno metodo dela. Vzgojiteljice nato same do naslednjega srečanja oblikujejo in nadgrajujejo plesno delavnico. V okviru srečanj je v decembra predviden obisk plesnega teatra Igen Studia za ples Celje z novoletno predstavo, v kateri sodelujejo tudi otroci, v januarju pa si bodo v SLG Celje ogledali plesno noviteto Smeško med črkami ah plesna abeceda, ki jo Studio za ples Celje in Plesni teater Igen pripravlja s sodelavci (Igor Jelen, Jani Golob, Neca Falk, Zvone Hribar, Branko Zupanc, Marija Kobi, Marija Cene, Franci Luka v sodelovanju s TV Slovenija. Plesno gledahšče v WO Celje otroci zaključijo v juniju s podelitvijo potrdil in priznanj. Celjski vrtci iz leta v leto privabljajo nove sodelavce za razbčne krožke in dejavnosti. V novembra bo v enoti Muce copatarice v WO Zarja še dodatno, kot že preteklo leto, pričel delovati plesni oddelek Muce copatarice, ki ga bodo vodih: Igor Jelen, Petra Skoflič in vzgojiteljica WO Zarja, otroci se srečujejo vsakotedensko in po treh mesecih pripravljajo zaključno produkcijo, nam je sporočil Studio za ples Celje. Gradec - podobe mesta MARIBOR - V Muzejsko - informacijskem centru Grad v Maribora so odprb razstavo Gradec - podobe mesta, ki prikazuje razvoj mesta Gradec od leta 1850 do prve svetovne vojne. To razstavo pripravili na podlagi dolgoletnega in uspešnega sodelovanja med mestoma Maribor in Gradec in graškega mestnega muzeja ter pokrajinskega muzeja Maribor. (STA) Film Art Fest tudi v Prekmurju MURSKA SOBOTA - V Četrtek je bila v kinu Park v Murski Soboti otvoritvena slovesnost ob projekciji prvega filma iz izbora osmih filmov, ki so sodelovali na četrtem mednarodnem festivalu avstrijskega filma Film Art Fest v Ljubljani. Za festival avtorskega filma je Stergelova med drugim povedala, da mednarodni filmski festival eno izmed najučinkovitejših sredstev kulturnega dialoga, komunikacije med ustvarjalci iz razhčnih akcij ter seveda komunikacije ustvarjalcev z gledalci, ki festivalski program spremljajo. Prvi film iz projekcije v Murski Soboti je bil kitajski z naslovom Zbogom, moja konkubina. V naslednjih dneh bodo pre-dvajah še angleški film Goli, ameriški naključni junak ter Bencin, hrana in prenočišče, francoskega Mladega VVertherja, v koprodukciji večih držav pa še Orlanda, Belle Epoque in Koledar. Geza Grabar ZNANJE Sobota, 30. oktobra 1993 _______ORNITOLOGIJA / O PREDNIKIH PUCEV, KI NE LETIJO_ Strah pred letanjem Nekaterim redkim vrstam ptic nekoč ni bilo treba leteti čez oceanska prostranstva, da bi dosegle sedanje osamljene otoke Rodrigijski dodo - Pezophaps solitarius (Itustr.: Natural History Museum) Ptiči s krili, ki ničemur ne služijo; preveč velike ptice, da bi lahko letele; ali celo ptiči, ki se bojijo leteti -vsa ta čudna bitja že dolgo begajo biologe s svojo navzočnostjo na samotnih in odročnih otokih. Ce niso bila sposobna leteti, kako so prišla do tako zelo odročnih krajev? Zakaj so se ta bitja odrekla prednostim, ki so jim jih zapustili kot dednino njihovi leteči predniki? Obstoja cela vrsta ptičev, ki ne letijo. Večino teh ptičev uvrščamo v družino močvirskih ptic in tekavcev (Curso-res), kamor sodijo noji, nan-duji (Rheidae), kazuarji (Ca-suarius) in emuji (Dromaius novaehollandiae), kakor tudi posamezne vrste že davno izumrlih ptičev, kot so dodo (Rhaphus cucullatus, golobu soroden ptič labodje velikosti z otoka Mauritius, iztrebljen približno 1681. leta), moa (Dinornis maxi-mus) in ptičji slon. Na mnogih samotnih otokih so raziskovalci našli fosile izumrlih vrst ptic. Ameriški zoolog Alan Fe-duccia je prepričan, da so neleteči ptiči nekoč leteli. Njihove sposobnosti za letenje so zakrnele šele takrat, ko so se naselili na odročnih otokih, da bi tako zagotovili obstoj vrste. »Aparata za letanje preprosto niso več potrebovali,« pravi Feduccio, »ker na teh otokih ni bilo roparic, ki bi preganjale prišleke in ogrožale njihov obstoj. Zato so se ti ptiči ako-modirali na življenje pri tleh.« Pri običajnih pticah, ki letijo, so namreč kosti in mišice na krilih precej razvite, saj njihova teža znaša celo do petindvajset odstotkov skupne teže telesa. Ce ti organi niso več koristni, potem postane življenjsko zelo učinkovita odstranitev tega, metabolično sicer dragocenega aparata. Po Feduc-cijevem mnenju so takšne adaptacije »jasni primeri evolucijskih preskokov, ker so se te spremembe zgodile v času nekaj generacij in ne v tisočletjih.« Ti procesi so morali biti zelo hitri, je prepričan Feduccia, saj se pri ptičjih embrijih med zadnjimi razvijejo organi za letanje. Da bi se razvile ptice, ki se od svojih prednic razlikujejo samo po zakrnelih krilih, je dovolj, če celoten embrionalni razvoj zaustavimo v zadnjem trenutku. »V določenem smislu,« pravi Feduccio, »je to nekaj podobnega, kot če bi trdih, da bo ta ah oni tekavec avtomatično postal neleteče bitje, če se bo le dovolj zgodaj zvalil.« Nato poskuša z dokazi podpreti svojo trditev, kar naj bi mu uspelo z nadzorovanim razvojem ptičjih em-brijev. Prepričan je namreč, da je s tem spodmaknil temelje prevladujoče teorije, po kateri so se neleteči ptiči razvili v davni preteklosti in da so bila za njihovo evolucijo potrebna tisočletja. Pri vsem tem velja pripomniti, da bi nekatere vrste ptic, ki živijo na osamljenih otokih, lahko letele, vendar tega praviloma ne počenjajo. Ugledni fiziolog Jared Di- amond meni, da so bila današnja prebivališča teh ptičev nekoč povezana s kontinenti, verjetno preko mostov kopnine, čez katere njihovi predniki lahko varno leteli pred oceanskimi vetrovi in morskimi tokovi. Kasneje pa, ko so se ti otoki ločili od kontinentov, ptice niso bile več motivirane za polete čez vodna prostranstva, saj so se bale močnih nevihtnih vetrov in napadov roparic. Kot primere takšnih »strahopetnih letalcev« Diamond omenja posamezne vrste orlov, hudournikov (Apodidae) in papagajev. Pravi, da skoraj ena tretjina ptičjih vrst iz Nove Gvineje noče leteti čez širša morska območja. Esad Jakupovič STO LET PSIHOANALIZE (5) Današnje psihoanalitične šole Pavel Fonda Freudova spoznanja so izhodišča, iz katerih je nastala impozantna zgradba današnjega psihoanalitičnega znanja. Veliko Freudovih dognanj so poznejši raziskovalci razvili, nekatere zavrgli ah postavili v drugačen kontekst, vendar v veliki meri potrdili, tako da Freud vsekakor ostaja temeljno izhodišče za vsakega psihoanalitika. Bolj kot začetni odcepi Junga in Adlerja, so danes aktualne druge psihoanahtske šole, ki so se pozneje razvile iz Freudove osnove. Omenim naj le nekatere. - »Angleška«, ki sloni na zasnovah madžarske Židinje Melanie Klein, ki se je v dvajsetih letih preselila v London in tam začela zelo plodno delo na področju otroške psihoanalize. Njene poglede so po drugi svetovni vojni povsem izvirno razvili še VVinnicott, Bion in v zanimivih južnoameriških variantah Bleger in drugi Argentinci, Ena izmed zaslug te šole je spoznavanje najzgodnejših faz otrokovega psihičnega razvoja. To je delno preneslo pozornost iz Ojdipske faze (pri 3-4 letih starosti), na katero se je bil Freud osredotočil, na samo porajanje človeške psihe - na osnove prvine miselnega delovanja - v prvih dveh letih življenja. - »Ameriška« šola je nastala v veliki meri s prispevkom analitikov, ki so se zatekli v ZDA iz Evrope pred nacizmom in ki so tam s Hartmanom in Rapaportom osnovah »psihologijo ega«. Danes je tej šoh vedno bolj enakovredna ravno tam nastala »psihologija selfa«, katere začetnik je bil Kohout, in deloma tudi ameriška »teorija objektivnih odnosov«. - »Francoska« psihoanaliza se drži bolj ortodoksnega freudovskega gledanja in poudarja ojchpski konflikt v jedru pulzionalne teorije. Pri tem pristopu se med seboj tudi razlikuje veliko odličnih avtorjev, med katerimi ima Lacan posebno »heretično«, a brez dvoma tudi genialno mesto. - »Nemška« psihoanaliza je v zadnjih desetietjih v velikem (tudi številčnem) razvoju in zdi se, da bo kar kmalu nadoknadila večde-setletno zamudo, posledico totalne praznine, ki jo je pustil nacizem. Veliko odličnih povojnih nemških ana- litikov se je doslej, po mnenju enega izmed njih - Thoma -le s težavo oddajalo od tesnega interpretiranja Freuda, da bi lahko ubiralo bolj originalne in kreativne raziskovalne poti, menda tudi zaradi povojnega kompleksa krivde do svojega židovsekga začetnika. - »Italijanska«, psihoanaliza, podobno kot nemška, doživlja svoj razmah v bistvu v zadnjih dvajsetih letih. Izvirne raziskovalne prispevke so dah Gaddini, Fomari in drugi. Kar označuje Italijo je posebno strpen in eklektičen pristop do raznih tujih šol, še posebno do angleške z njenimi novejšimi variantami. To so le grobi in torej še kar netočni obrisi nekaterih miselnih tokov današnje psihoanalize, če jih gledamo iz »geografskega« vidika. V resnici se pa razmišljanja vedno bolj prepletajo, tako da najdemo povsod predstavnike raznih šol. Obenem pa se izoblikujejo tranzverzalne povezave v zvezi z nekaterimi aspekti psihoanahtske teorije in tehnike. Število knjig in revij, ki se specifično ukvarjajo s psihoanalitičnimi temami, se vrtoglavo veča, tako da postaja nemogoče slediti vsemu, kar se objavlja. Samo v tem prvem polletju so v Italiji izšle prve številke treh novih revij na visokem nivoju: »Psiche«, ki se ukvarja predvsem z aplikativno psihoanalizo, »Interazioni«, ki objavlja prispevke o psžhoanalitski obdelavi družine in skupinskih terapevtskih pristopov ter »Imago«, ki se ukvarja s otroško psihologijo in psihopatologijo s psihoanalitičnega zornega kota. V letošnjem juliju se je preko dva tisoč psihoanalitikov - od okrog tisoč članov Mednarodne psihoanahtske zveze, ki jo je ustanovil Freud - zbralo v Amsterdamu na običajnem dvoletnem Svetovnem kongresu. Prvič so bih prisotni tudi udeleženci iz Slovenije. Predstavniki prej onjenjenih šol so tam lahko primerjali svoje klinično delo, svoje raziskovalne izsledke, nove teoretske hipoteze in nove tehni-čno-terapevtske prijeme. To je bil 38. kongres, potem ko se je na prvem - leta 1908 v Salzburgu - zbrala majhna skupinica prvih Freudovih sodelavcev. Začetek življenja in terapije (Foto: P. Plailly/SPL) SKRIVNOSTI NARAVE (2) / S1NERGETIKA ALI NAUK O SOUCINKOVANJU Usmerjeno tvorjenje struktur kot nasprotje zakonu entropije Strokovnjaki pričakujejo, da so zakonitosti sinergetike nevede že bolj * ali manj prikrito porazdeljene med obstoječe znanstvene discipline Fizika si enostavno jemlje pravico, da je osnovna naravoslovna znanost. Preučuje materijo in glede na to, da je vse materijalno sestavljeno iz materije, zadošča le-to zakonom hzike. Tako prepričanje pa v znanosti nikakor ni bilo vedno prisotno, na primer pri biologih. Vitahsti so zastopali prepričanje, da je v živih bitjih prisotna se neka njim lastna, Povsem specifična življenska sila (vis vitalis). Po tem, ko je ^čeloma uspelo kemijska dogajanja prevesti na fizikalna 'Pomislimo le na kemijsko vez ali atomsko zgradbo), danes komaj kdo dvomi, da bi bilo v načelu mogoče tudi biolo-,ka dogajanja prevesti na fizikalna. Sicer pa smo si pri tej ^avi pustih odprta zadnja vratca z besedo »v pricipu«. Pozneje bomo videli, da se za tem skriva se cel kompleks vprašanj. Ostanimo zaenkrat pri precej naivni izjavi, da ve-fiajo fizikalni zakoni tudi v biologiji. Ko so pred kratkim zares privzeli tezo, da je biologija prevedljiva na fiziko, so za-. .zelo hitro v protislovje. Ce bi bih tedaj vprašali fizika, če Ie nastanek življenja v soglasju z osnovnimi zakoni fizike, bi rnoral odkrito odgovoriti z »ne«. Zakaj ne? Po fizikalnih zagonih, točneje po termodinamskih, bi namreč moral nered v svetu vedno bolj naraščati. Vsa urejena dogajanja bi morata prenehati potekati, ves red razpasti. Edini izhod iz tega Položaja je bil obravnava nastaneka stanj reda v naravi kot Posebnih nihanj, ki bi bila po teoriji verjetnosti zelo malo verjetna. Resnično absurdna, toda kot je kazalo, je bila to v okviru statistične mehanike edino sprejemljiva ideja. Je mar tizika zašla v slepo ulico, ko je trdila, da biološka dogajanja temeljijo na fizikalnih zakonih, hkrati pa tudi, da jim nastanek življenja nasprotuje. Srečno naključje je na tem mestu fiziki pomagalo izstopiti iz začaranega kroga. To se je zgodilo z odkritjem laserja, ki ga je bilo mogoče obravnavati kot model za sporna dogajanja, kjer nastaja neke vrste dinamični red, ki pa hkrati strogo uboga fizikalne zakone. Na primeru laserja se da lepo videti, da se lahko tudi neživa narava samoorganizira. Zdi se, kot da bi posamezne dele vodila nekakšna nevidna roka, po drugi strani pa deli spet učinkujejo med seboj tako, da to nevidno roko pravzaprav ustvarjajo. Nevidno roko, ki vse ureja, imenujemo kar »redar«. Součinkovanje delov omogoča redarja, obratno pa redar vodi posamezne dele. Torej: »Kaj je bilo najprej, jajce ah kokoš?« (Petelina pa sploh ne omenjamo). Z besedami sinergetike pravimo, da »redar zasužnjuje« posamezne dele.»Redar« je kot lutkar, ki vodi svoje lutke v plesu, gibanje lutk pa nazaj narekuje, kako naj to počne. Princip »zasužnjenja« igra v sineigetiki osrednjo vlogo (Zasužnjenje nima tukaj seveda ničesar skupnega z etiko). Tvorjenje struktur poteka nekako nujno v določeni smeri, toda nikakor tako, kot napoveduje entropijski zakon - v smeri vse večjega nereda. Povsem nasprotno, deli neurejenega sistema bodo pritegnjeni v urejeno stanje, ki ga bodo s svojim vedenjem (obnašanjem) omogočali, hkrati pa tudi svoje »zasužnjenje«. Nujnost nastajanja reda iz kaosa je v splošnem neodvisna od svojega materijalnega substrata. V tem smislu se laser obnaša ravno tako kot nastajanje oblakov ah pa skupina Model tetrahedne strukture superprevodne snovi (O. Z.) ljudi, ki je izpostavljena novim idejam. Očitno imamo opra-veka z enotnim pojavom. Spoznali bomo, da je kolektivno vedenje posameznih individuumov, pa naj bodo to atomi, molekule, cehce, živali ah ljudje, tisto, ki skozi konkurenco na eni strani in kooperacijo na drugi omogoča njihove lastne usode.Tako lahko sinergetiko pojmujemo kot znanost o urejenih, samoorganiziranih obnašanjih, pri čemer so le ta podvržena splošnim zakonom. Sinergetika se razprostira po različnih disciplinah - fiziki, kemiji, biologiji, sociologiji, ekonomiji... Zaradi tega pričakujemo, da so zakonitosti sinergetike nevede bolj ah manj prikrito že porazdeljene po obstoječih znanstvenih disciplinah. Ugotovili bomo, da nastaja, kot pri sestavljenki (puzzle), iz posameznih dejstev povsem nova slika. Ne smemo pa prezreti, da nas znanost vedno znova uči, da zakonov ne razglašamo prenagljeno za vsesplošne. Spet in spet smo doživljali, kako so bih že sprejeti in verificirani zakoni neke teorije, kasneje, v širših okvirih, le še robni primeri ah pa so celo sploh izgubili svoj pomen. Tako je klasična Nevvtonova mehanika le poseben primer Einsteinove relativnostne teorije, mesto klasične dinamike pri obravnavi mikropojavov pa je v celoti zamenja kvantna mehanika. Za sinergetiko pa lahko trdimo, da v določenem smislu presega termodinamiko. Hermann Haken (F. M.) ZNANOST IN TEHNOLOGIJA / ONSTRAN CUDE2EV Zmožnosti korejske znanosti Kakovost znanstvenih ustanov ni togo povezana z močjo države Glede na število objavljenih člankov v strokovnih revijah, zbranih v registro citatov ameriške-8^ Inštituta za znanstve-n° informatiko (ISI) je Koreja s 1.800 članki komaj dvaintrideseta na svetu. Za primerjavo naj navedemo, da se ZDA Ponašajo s skoraj 250.000 prispevki, Japonci pa -Po statističnih podatkih Ministrstva za znanost in tehnolgijo - z le malo manj kot 50.000 znanstvenimi članki. Dežela pa se pokaže v jasnejši luči, če si ogledamo razmere v posameznih inštitutih. V Ko- rejskem naprednem inštitutu za znanost in tehnologijo (KAIST) je nastala skoraj tretjina (28.3 odstotka) južnokorejskih člankov, zbranih v registru ISI za leto 1988. Znanstveniki z Pohan-škega inštituta za znanost in tehnologijo (PO-STECH), ki je bil ustanovljen šele 1.1987, pa so v 1.1991 objavili v mednarodnih strokovnih revijah kar 318 prispevkov. Po številu člankov na raziskovalca sta KAIST in POSTECH z dvema letno kar blizu ameriškim znanstvenikom, ki v letu dni v povprečju objavijo po 2.8 prispevka. Kakovost strokovnih publikacij korejskih raziskovalcev ni prav zavidljiva, saj so po številu citatov predzadnji v skupini sedmih drugih hitro se razvijajočih azijskih držav (Tajvan, Hong Kong, Singapur, Malezija, Indonezija, Tajska in Filipini). Glede na marčevsko številko revije Science VVatch, ki jo izdaja ameriški ISI, Južna Koreja nekoliko izstopa - v omenjeni skupini je druga -le v strojništvu. Čeprav se zdi čudno, so Filipini z najšibkejšim gospodar- Korejski napredni inštitut za znanost in tehnologijo (Foto: NS) stvom in razmeroma ne- ni v strojištvu, biologiji ustanov ni togo poveza- razvito industrijo med in kmetijstvu ter drugi v na z industrijsko in go- razvijajočimi se dežela- medicini. To daje slutiti, spodarsko močjo države, mi vzhodne Azije vodil- da kakovost znanstvenih David Swinbanks (G. V.) SPLOŠNA MEDICINA Oh, kam bi del odvečne kilograme? Povišana telesna teža, ta nesrečna debelost, je eden od zelo resnih dejavnikov tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja. Maščobne blazinice, ki so skrite v podkožju, so za telo predvsem dodatna, nepotrebna utež, ki jo mora dobro rejena oseba stalno nositi s seboj. Mnogi se ne zavedamo dovolj, kakšen napor pomeni ta teža za srce. Ce pa bi v nahrbtnik vsak naložil toliko kilogramov sala, kot ima preveliko težo in si ga oprtal na hrbet, potem bi zelo dobro občutil vso težo in napor, ki ga mora srce premagovati vsak dan. Se bolj nevarna pa je mašCoba, ki se nabira okoli notranjih organov in se pogosto začne vrinjati med celice notranjih organov. To se dogaja tudi v srcu in tako postane ovirana normalna prehrana celic srca. Za srce je to še dodatna obremenitev. Kaj se dogaja z žilami, smo že povedali v prejšnjih sestavkih. Vse te informacije nam razložijo, zakaj debeluhi redko dočakajo visoko starost. Kako shujšati in doseči pravo telesno težo? Osnovno pravilo je, da je potrebno združiti primemo prehrano z zadostno telesno aktivnostjo. Ce se človek še tako odpoveduje hrani in se ob tem cele dneve preseda s stola na stol, potem bodo rezultati zagotovo bolj pidi. Prav tako se bo redil še tako telesno aktiven človek, če se bo po naporu napokal z redilno hrano. Potrebno je torej združiti oboje. To pa zahteva od posameznika, ki želi shujšati, velike spremembe v njegovem življenju. Zavestno se mora lotiti sprememb v svojem obnaša- Meta Pentek nju, reagiranju, organiziranju svojega življenja. Potrebne so spremembe v debeluhovi notranjosti, da lahko doseže spremembe v svoji zunanjosti. To pa je težko. Silno težko. Hujšanje se je potrebno lotiti s treznim premislekom. Na začetku se mora vsak vprašati, ali resnično želi shujšati. Najbolje seje vse-sti v mim za mizo, vzeti list papirja in na eno polovico strani napisati, zakaj hočemo shujšati (bolj zdravo telo, večja telesna zmogljivost, lepši izgled in bolj zanimiv za nasprotni spol, večja možnost napredovanja v službi in tako naprej), na drugo polovico pa napišimo, zakaj ne želimo shujšati (postal bom nervozen in siten ali de- presiven, partnerju sem všeC debel, nočem se odpovedati užitkom ob sladki ali mastni hrani in dobri pijači in podobno). Morda dan ali dva si vzemimo za razmislek in dobro pretehtajmo vsak naš argument za in proti. Ocenimo, kaj nam je bliže. Lahko se odločimo, da ne bomo hujšali. Prav, bomo pač pripadali skupini debelih. Lahko pa se odločimo, da bomo shujšali. Ta-krat najprej ocenimo, koliko kilogramov bi morali izgubiti. Ce gre za več kot pet kilogramov, se posvetujte s strokovnjakom. Potrebno je narediti pameten načrt o prehrani in telesnih aktivnostih. O tem vsam bom govorila v naslednjih sestavkih. Silhueti neke debelosti (llustr.: Carol Fulton) MOTOR EXPO RACINO 14 Sobota, 30. oktobra 1993 Zadnji dni Motor Expo Ratinga na goriškem sejmišču ob Soči Na sejmišču ob Soči v Go-rici si bomo lahko še tri dni ogledali avtomobilski sejem Motor Expo Racing. Tudi letos je približno sto razstavljalcev zasedlo vsa razpoložljiva mesta, kar je nedvomno pokazatelj uspeha tega sejma tudi v sedanjih, predvsem za avtomobilsko industrijo hudih časih. Tudi publika se je še kar dobro odzvala vabilu prirediteljev, saj je do včeraj sejem obiskalo le nekaj sto ljudi manj kot lani. Velik naval pa se, kot vsako leto, pričakuje za ta konec tedna, ko nam program Motor Expo Ra-cinga ponuja že običajno reli dirko z avtomobili Rallystar in zanimivo tekmovanje s fiati 500, v ponedeljek pa si bočo lahko ogledali tekmovanje v kartu. Danes zjutraj bo najprej tehnični pregled vseh vozil, po kateremu se bodo hitro začele preizkusne vožnje vseh nastopajočih. Tekmo-vanj je letos kar tri in sicer četrti reli evropskih policij, sedmi mednarodni Rallystar in trofeja fiat 500. Današnje ob- vezne preizkusne vožnje bodo določile štartni red za finalni del tekmovanja, ki se bo odvijal jutri. Z začetkom ob 10.30 se bo dvanajst pilotov, med katerimi je tudi predstavnik s Finske, pomerilo za veliko nagrado relija evropskih policij. Osem pilotov bo po konča-nem tekmovanju policij pre-vozilo dirkališče goriskega sejmišča na fiatovih malčkih, dvajset pa je pilotov, ki se bo potegovalo za končno zmago na 7. mednarodnem Ral-lystaru. Na šesto metrov dolgi progi, od katerih je dobra tretjina posuta s prstjo, se bodo v dvobojih na šest krogov dolgih vožnjah pomerili Stefano Gazziero, Massimo Gasparotto, Roberto Marchi in Marco Zavagno na ford escort skupine N. Z avtomobilom te skupine in sicer na lanci delti HF 16V bo tekmoval Marco Devoti. Šestnajst pilotov se bo 7. Rallystara udeležilo z avtomobili skupine A. Ti so Roberto Cinausero in Clau-dio Fior z bmw M3, Gino Buiatti z golfom 16V, Raf-faele Di Santo z golfom GTI ter Fabrizio Colonna, Gior-gio Venica in Luciano Visin-tin z oplom kadett 16 V. Z lancio delta HF 16V bodo tekmovali štirje piloti in sicer Gino DalVAgne-se, Claudio De Cecco, En-nio Oddera in Ruggero Vergna-duzzo. Iz Slovenije so na-javljeni Anton Grum z lancio delta HF 16V, Slavko Komel z oplom kadett 16V, Tomaž Jemc bo vozil mazdo 323 GTR, Darko Peljhan pa volksvva-gen golf rally. Večina pilotov so stari znanci goriškega indor tekmovanja, tako da bo tudi letos mednarodni Rally-star do zadnjega pritegnil pozornost številnih ljubiteljev avtomobilskega športa. Motor Expo Racing se bo letos zaključil v ponedeljek 1. novembra in tudi za ta praznični dan so prireditelji poskrbeli za zanimivo tekmovanje. Na isti progi Rallystara se bo približno štirideset pilotov udeležilo tekmovanja v kartu. Sejem Motor Expo Racing pa seveda ne objema le tekmovalni del. V treh razstavnih halah so na ogled avtomobili in motorji skoraj celotne svetovne serijske proizvodnje. Največ ljudi se seveda zbira na razstavnem prostoru italijanske tovarne ferrari, kjer si lahko ogledamo zadnjo lepotico te priznane tovarne in sicer novi kupe 456 GT. Precej je tudi tekmovalnih avtomobilov, med katerimi so kar štiri dirkalni avtomobili formule ena, nekaj re-lijskih avtomobilov, dva formula 3000 in več tekmovalnih motorjev. S svojim razstavnih prostorom je letos prvič na sejmu prisotna tudi slovenska motorna dirkalna ekipa in sicer Slovenija HB racing team, ki razstavlja motorje s katerimi so njeni piloti zmagali slovensko državno prvenstvo in dosegli prepričljive uspehe tudi na evropskih dirkah. V posebej postavljenem šo-toru si lahko ogledamo nekaj zelo lepih starih avtomobilov iz prve polovice stoletja. Na letošnjem Motor Expo Racingu lahko tudi letimo z vojaškim letalom, se spustimo po divjih vodah na izredno hitrem raf- tu, vozimo avtomobil formule ena, se udeležimo motornega grand prija ali relijskega tekmovanja, bojujemo z rdečim baronom in preizkusimo številne druge trike. Na zunanjem prostoru so namreč postavili simulator Venturer, ki nas lahko popelje v svet hitrosti na vseh navedenih preizkušnjah. Gre za stroj, ki ga ponavadi uporabljajo za treniranje astronavtov in letalskih pilotov, ki je letos na razpolago vsem obiskovalcem. Motor Expo Racing bo, kot smo že dejali, odprt do ponedeljka 1. novembra. Sejem si lahko ogledamo od 10. do 21. ure, vstopnina pa v teh zadnjih dneh znaša 12.000 lir (znižani 6.000). ALEŠ VVALTRITSCH EUR0SAVA s.r.i. 34133 Trst Ul. Cicerone 8 Tel. (040) 361177 EUROSAVA Fax (040) 361839 ------------- Telex 460561 distributer pnevmatik sovo. uraro NOVI BMW 3 CABRIO. NEPREKINJENA USPEŠNOST. 6 cilindrov, 24 ventilov, 2494 ccm, 192 KM, 229 km/h 0-100 km/h v 8,6’’, spremenljiva nastavitev ročičnega droga (VANOS), roll-bar vgrajen v vetrobranu, 4 sedeži. Zastopnik BMW ATICAR - Tel. (0481) 520688 - GORICA PRISOTNI SMO NA “MOTOR EXPO’ RACING’ PAVILJON B O I CAMERA Dl COMMERCIO INDUSTRIA ARTIGIANATO AGRICOLTURA a OH %s riERE qomziA - ORGANIZZA2IONE tSUDIO FANTAST m \wwmwfl Polo Scot. Mali station vvagon za 13.944.000 lir Polo daje več. Polo Scot. Kaj želite, da ima mali station-vvagon? Polo Scot ima.Kai zahtevate od Volksvvagna? Polo Scot ima. Je hiter, poskočen, priročen, močan. Notranjost je bogato opremljena od škotskega vzorca prevlek do delji- vega zadnjega sedeža. Motor 1.043 ccm, 45 KM, na razpo- * lago tudi verzija S in diesel 1.400 ccm. Kaj pa cena? 13.944.00 lir. Polo daje več. (®)Volkswagen Vreden zaupanja Pričakujemo vas pri ZASTOPNIKU AUTOSACCHETTI GORICA Ul. L. Isonzo Argentina, 9/11 - Tel. 0481/533771 TR2IC Ul. Boito, 38/A - Tel. 0481/45949 * • e * CITROEN POSEBNA OTVORITVENA PONUDBA S*™ NIVO IN EDINO ZASTOPSTVO 11 60*160 IN POKRAJINO SEDEŽ V MARJANU DEL FR!UL! Vsem kupcem novega avtomobila Citroen 500.000 lir v dodatni opreoni dodanih k drugimi obstoječimi ponudbami Za vse informacije nas dobite na sejmu Motor Expo' Racing na razstavnem prostoru CONTI AUTO v hali A - tel. 1678 / 56094 in pri vseh poverjenih delavnicah in prodajalcih Autosacs Poverjeni prodajalec Citroen Crognolin BrUCIO Poverjeni prodajalec Citroen Tržaška ulica 145 ■ 34170 Gorica, tel. 10481)521588 Ul. Leopardi, 17 ■ 34074 Tržič, tel. (0481)798038 PEUGEOT 106 PALM BEACH. SANJE V BARVAH. Sinje kot morje, zelena kot palma, belina plaže. To so barve novega Peugeota 106 Palm Beach. 3 vrata, 950 ccm, atestiran za novince, Peugeot 106 Palm Beach je opremljen z brisalcem na zadnji šipi, kvarčno uro, zunanji vzvratni ogledali z notranjo nastavitvijo, prostorom za avtoradio z anteno h s stranskima obrambnima profiloma. Vse je vključeno v ceno, tudi metaiizirana barva. Pridi in spoznal boš tudi finančne ugodnosti, ki ti bodo olajšale uresničiti tvoje sanje v barvah. 20% PREDUJMA OBROKI PO 259.800 lir 13.500.000* lir Različica: 106 PALM BEACH cena 13.500.000* Predujem: 2.700.00 lir NOBEN STROSEK ZA EVIDENTIRANJE KLJUČI V ROKE Ponudbe veljajo do 30.11.93 i, ki so na razpolago pri zastopni za vse modele, ki so na razpolago pri zastopnikih Peugeot. ^utoLisert AUTOFRANCE ^ 0481/391808 TR2IC - Ulica Timavo 24 Tel. 790504 Mainica 12-GORICA PFiir.mT NAPOVEDI PRIREDITEV Sobota, 30. oktobra 1993 GLEDALIŠČA SLOVENIJA UUBUAHA CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 V torek, 2., in v ponedeljek, 8. novembra, ob 20. uri OB LETU OSOREJ (SD, 700 SIT). V torek, 9. novembra, ob 20. uri P. Shaffer: LE-TICIJA IN LUŠTREK (SD, 600 SIT). DRAMA SNG, tel. 061/ 221-511 V petek 5. novembra, ob 19.30 D. Jovanovič: ANTIGONA, za abonma petek (parter), izven in konto. Prosimo, da ne zamujate na predstavo, ker po začetku vstop v dvorano ni več mogoč! V soboto, 6. novembra, ob 19.30 I. Cankar: ZA NARODOV BLAGOR, za izven in konto. MALA DRAMA V sredo, 3., in v četrtek, 4. novembra, ob 20. uri W. Allen: ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM, za izven in konto. V petek, 5. novembra, ob 20. uri I. Cankar: PISMA ANI, za izven in konto. OPERA, tel.: 331-950 Danes, 30. oktobra, ob 19. uri Strauss ml.: NETOPIR. V petek, 5. novembra, ob 16.30 G. Verdi: FAL-STAFF, za red petek. V četrtek, 4. novembra, ob 19. uri Verdi: RIGO-LETTO, za izven in konto. mestno gledališče, tel. 061/ 210-852 V sredo, 3. novembra, ob 19.30 M. Camoletti: PRIDI GOLA NA VEČERJO, predpremiera za abonma študentski B. Predstava bo še v četrtek, 4. novembra, ob isti uri za abonma četrtek in v petek, 5. novembra, za izven. Vstopnice so že v prodaji. Šentjakobsko gledališče, tel.: 061/ 312-860 Danes, 30. oktobra, ob 19.30 J. B. Moliere: GEORGE DANDIN ALI KAZNOVANI SOPROG, za izven. KULTURNI DOM ŠPANSKI BORCI V četrtek, 4. novembra, ob 20. uri Miro Gavran: MOŽ MOJE ŽENE. CELJE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE, tel.: 063/ 25-332 V nedeljo, 7. novembra, ob 16. uri Bogomir Ve-ras: ZELENA KAPICA, krstna uprizoritev mladinske predstave. KRANJ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ, tel.: 064/222-681, 222-701 V sredo, 3. novembra, ob 19.30, Igor Torkar: REVIZOR 93, za abonma zeleni, izven in konto. Predstava bo Se v četrtek, 4. novembra, ob isti uri, za abonma četrtek, izven in konto in v petek, 5. novembra, za abonma petek D, izven in konto. MARIBOR DRAMA, tel. 062/ 221-206 V sredo, 3., v četrtek, 4., in v petek, 5. novembra, ob 20. uri M. Vezovišek: JERMANOVO SEME, Muzikalično in dramatično društvo Bratje Mare v Minoritski cerkvi, za abonente in izven. NOVA GORICA V četrtek, 4. novembra, ob 20. uri A. A. Rozman: TARTIF, za red premiera in red nedelja. Predstava bo še v petek, 5. novembra, ob isti uri za red petek in v soboto, 6. novembra, za red sobota in sobota-A. FURLANIJA-JU LUSKA KRAJINA TRST SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Prodaja abonmajev vsak delavnik od 10. do 14. ure in eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4 (tel. 632664). Že abonirane naprošamo, da dvignejo izkaznice cimprej. SSG gostuje s predstavo Milana Kleča »Vsega je kriva Marjana Deržaj« danes, 30. t.m., ob 20. uri v Zrečah. VERDI - DVORANA TRIPCOVICH Jesenska simfonična sezona - Ludvvig Van Beethoven Jutri, 31. t.m., ob 18. uri (red B) koncert za klavir in orkester. Vodi dirigent Lti Jia. Solisti Giorgia Tommasi - Koncert št. 1 Ostali solisti za Simfonijo št. 9 - Francesca Pedaci, Helga Miiller Molinari, Etienne Martin Dupre in Claudio Otelli. GLEDALIŠČE ROSSETTI Danes, 30. t.m., ob 20.30 (red II. sobota) ponovitev predstave »L’idiota«, ki jo je po romanu F.M. Dostojevskega priredil Furio Bordon. Režija Glauco Mauri. Predstava v abonmaju: odrezek št. 1. KOROŠKA Jutri, 31. t. m., zadnja ponovitev ob 16. uri (red II. nedelja). Od 2. do 7. novembra bo na sporedu delo De-reka VValcotta »Ti-Jean e i suoi fratellis V glavni vlogi: Remo Girone in Victoria Zinny. Režija Sylvano Nussotti. V abonmaju odrezek št. 2G (rumeno-alternativna). Popust za abonente. Predprodaja in rezervacija v Gledališču Rosset-ti (tel. 54331), osrednja blagajna (tel. 630063). Vpisovanje novih abonmajev in potrditev starih pri blagajni gledališča Rossetti (ob delavnikih 8.30-10.00, 16.00-19.30) in v Pasaži Protti (ob delavnikih 9.00-12.30, 15.30-19.00, ob praznikih in nedeljah 9.00-12.30). GLEDALIŠČE CRISTALLO - LA CONTRADA Danes, 30. t.m., ob 20.30 ponovitev predstave Carpinterija in Faragune »Fronto, mama?..« v izvedbi gledališke skupine La Contrada. Režija Francesco Macedonio, glasba Livio Cecchelin. Ponovitev predstave: jutri, 31. t.m., ob 16.30; v ponedeljek, 1. novembra , ob 16.30. V torek, 2. novembra, počitek. JUŽNA AMERIKA V FILMU S poklonom ženskam Južne Amerike in ubitemu čilskemu predsedniku Salvadorju Allendeju se danes in jutri zaključuje Osmi filmski festival Južne Amerike. Prireditev, ki poteka v tržaškem gledališču Miela, je organiziralo združenje za promocijo južnoameriške kulture v Italiji APCLAI. Festival, ki je letos doživel veliko večji uspeh kot lanski, ki so ga morali premestiti v Milje, so razdelili v več sklopov. V tekmovalnem delu so prikazali 16 filmov, ki so jih pred kratkim posneli režiserji raznih držav. Ob tem pa so potekali še informativni del, prikaz filmov posnetih po znanih literarnih delih južnoameriških pisateljev, izbor del skupine »Gruppo Ci-ne-Ojo«, poklon Salvadorju Allendeju, predstavitev lika južnoameriške ženske in posebna sekcija Videoamerica. Današnji spored se bo pričel ob 9. uri, v ospredju pa bo»mujer; tudi v nedeljo se bodo projekcije, ki si sledijo cel dan, začele ob 9. uri, ko bo na vrsti film o Allendeju, 20 let po njegovi smrti. Na sliki Marcelo Mastroianni, ki je nastopil v otvoritvenem filmu letošnjega festivala »De eso no se habla« režiserke Marie Luise Bemberg CELOVEC Mestno gledališče V torek, 2. novembra, ob 19.30 - Franz Lehar »Die lustige Witwe« (Vesela vdova). Ponovitev 4. novembra ob 19.30. Danes, 30. t.m., ob 19.30 -»Die letzten Tage der Menscheits (Poslednji dnevi človeštva) - Karl Kraus. BELJAK Danes, 30. t. m. - Studiobiihne Beljak Kellertheater, Freihausg., ob 20. uri »Vermummte« (Han Hatsor). TRATA (BOROVLJE) Kulturni dom pri Cingelcu na Trati: Danes, 30. t.m., ob 20.00 - Ponovitev kabareta »Martin Krpan«, nastopa gledališka skupina SPD Borovlje. ŽELEZNA KAPLA Farna dvorana: Danes ob 19.00 - Komedija T. Partljiča »Slimar v zamejstvu«. Prireditelj SPD V. Po-lanšek, SPD Zarja in Slovenska prosvetna zveza. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA UilBUANA CANKARJEV DOM: FHMARTFEST 4. MEDNARODNI FESTIVAL AVTORSKEGA FILMA: Danes, 30. oktobra, ob 18.30 BELLE EPOQUE (Španija, 1993); film PREPROSTI ČLOVEK / SIM-PLE MAN je prestavljen na četrtek, 4. novembra; ob 21. uri v LD FIORILLE (Italija, 1993). V nedeljo, 31. oktobra, ob 18.30 v KD KOLEDAR / CALENDAR (Kanada, 1993); ob 21. uri v LD MOJSTER LUTK / XIMENG RENSHENG (Tajvan, V petek, 5. novembra, ob 17. uri PROCES, angleški nhn po Kafkovem romanu (KD, 250 SIT). V sredo, 3. novembra, ob 20. uri nastopa plesna skupina KARENE SAPORTA: PLES V ŽELEZNEM HODNIKU (LD, 500 SIT, dijaki in študentje 300 MREŽA ZA METELKOVO: Danes, 30. oktobra, bo ob 20. uri koncert DUMA v Dala dvorani; ob 20. uri žur: VABLJENE VSE ČAROVNICE (kostumi obvezni: metle, sesalci..., Lovci); ob 20. uri Channel zero videoprojekcija: MONTY PYTHON’S FLY1NG ORCUS v Gala dvorani. Spoznor je Urad RS za mladino; ob 21. uri 1001 noč SAMO DRAŽUMERIC: Pesmi. Za pomoč se zahvaljujejo podjetju Cetis iz Celja. V nedeljo, 31. oktobra, ob 20. uri koncert: POLKA TRSI Gledališče Miela Do nedelje, 31. t.m.,se bo v Domu pristaniških delavcev odvijal 8. Festival latinskoameriškega filma, ki ga prireja Združenje za pospeševanje latinskoameriške kulture v Italiji iz Trsta. BAND (Gala dvorana); ob 20. uri Channel zero videoprojekcija: DOVVN BY LAW. Spoznor je Urad RS za mladino (Gala dvorana). Za pomoč se zahvaljujejo podjetju Color Medvode. CELJE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE V soboto, 20. novembra, bo ob 19.30 folklorni večer s celjsko folklorno skupino France Prešeren pod vodstvom Vesne Klavžar. SEŽANA KULTURNI CENTER SREČKO KOSOVEL, tel.: 067/ 73-355 V torek, 2. novembra, ob 17. in 20. uri ameriški film JURSKI PARK, režija Števen Spillbeig. Film si lahko ogledate še v sredo, 3. novembra, ob 17. in 20. uri. VELENJE DOM KULTURE VELENJE V petek, 5. novembra, ob 18. uri v knjižnici Velenje, predstavitev potopisa BORUTA KORUNA: KAČA IN JAGUAR. ŽALEC V četrtek, 4. novembra, ob 18. uri bo v Občinski matični knjižnici predstavitev potopisa dr. BORUTA KORUNA: KAČA IN JAGUAR. Predstavitev bo spremljana z diapozitivi. FURV\NIJA-JULIJSKA KRAJINA ZA NAJMLAJŠE SLOVENIJA LJUBLJANA LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA, tel: 061/ 314-962 Danes, 30. oktobra, ob 11. in 17. uri Pavel Polak: KO PRIDE ZVEZDA, za izven. V torek, 2. novembra, ob 16.30 Jan Malik: ŽOGICA MAROGICA. Razprodano! Predstava bo še v sredo, 3. novembra, ob 16.30 in ob 18. uri in v četrtek, 4. novembra, ob 11., 16.30 in 18. uri. KUD FRANCE PREŠEREN, tel: 061/332-288 Danes, 30. oktobra, ob 17. uri lutkovna igrica KOZLOVSKA SODBA. kulturni dom spanski borci, tel: 061/140-4183 FESTIVAL OTROŠKIH PREDSTAV ZA NAGRADO ZLATA PALIČICA: Danes, 30. oktobra, ob 16. uri otvoritev festivala in O. Preussler: RAZBOJNIK ROGOVILEŽ, Moje gledališče Ljubljana. V soboto, 6. novembra, ob 16. uri pravljica MOJCA POKRACULJA, Prešernovo gledališče Kranj. MARIBOR LUTKOVNO GLEDALIŠČE, tel. 062/26-748 V nedeljo, 31. oktobra, ob 11. uri Jožica Roš: UGANKE ZANKE, za izven. Predstava bo še v torek, 2. novembra, ob 11. uri za izven. V nedeljo, 7. novembra, ob 11. uri Levstik-Novak: KDO JE NAPRAVIL VTOKU SRAJČICO. GLASBA •' ' . ■ ' v , SLOVENIJA LJUBLJANA FESTIVAL LJUBLJANA: V nedeljo, 7. novembra, ob 11. uri v Slovenski filharmoniji - cikel nedeljske matineje: KOMORNI ORKESTER TARTINI; solista Stefania Bellodi - klavir, Pavel Vernikov - violina. Program: Tartini, Vivaldi, Albinoni, Mendelssohn. V sredo, 10. novembra, ob 19.30 v Viteški dvorani - cikel mladi virtuozi: JURE MESEC - fagot, PETER ZOLTAN - klavir. Program: Saint-Saens, Rene, Vivaldi, Grovlez. CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 V petek, 5. novembra, ob 20. uri KONCERT SIMFONIKOV RTV SLOVENIJA, zeleni abonma (GD, 600, 500, 400 SIT); ob 20. uri PIAF -koncert za dva igralca. Igrata in pojeta ALENKA VIDRIH in GOJMIR LEŠNJAK (SD, 600 SIT). K4 V ponedeljek, 1. novembra, ob 22. uri VALHA-LA. Skupina Vahala združuje energijo štirih mladih glasbenih ustvarjalcev. Jodl Gazvoda, kitara, Sergej Jereb, bas kitara, Uroš Rakovec, kitara, in Domen Rakovec, sintetizator, skušajo v današnjem zmedenem času prek sporočila starih mitov, odetih v sodoben zvok, posredovati pozitivno glasbeno energijo. Njihovo glasbeno znanje sega od poznavanja stare glasbe, klasične strukture, do novejših glasbenih tokov, od katerih so po zvoku najbližje rockovski glasbi. Vse naštete elemente spretno povezujejo v skrbno strukturirane instrumentalne skladbe, s poudarkom na skupni igri, sem in tja pa si dovolijo kakšen »solo izlet«. Mitologijo Valhale in škratov, ki se z glasbo borijo proti zlu, je čutiti predvsem v harmonski gradnji posameznih skladb ter grajski zvočnosti, ki jo prispeva intenzivni in široki zvok sodobnega sintetizatorja. Ta zvočna barva v rockovski glasbi ni neznana, vendar je skupina Valhala ena redkih pri nas, ki jo goji zavestno in skrbno izdelano s solidnim glasbenim znanjem. Lado Jakša V torek, 2. novembra, ob 22. uri POLKA BEND TRST AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA TRIE STE PRIMA - V sredo, 3. novembra, ob 20.30 bo na sporedu«Thierry. Miroglio«. Vstopnice po 6.000 lir so na razpolago pri blagajni Dvorane Tripcovich in uro pred pričetkom v Avdotoriju Muzeja Revoltella. FESTIVAL TRIO -Jutri, 31. t.m., ob 11. uri bo nastopil Trio Florestano. Izvajal bo Schuberta, Beethovna in Schumanna. Vstopnica 10.000 lir Prodaja vstopnic pri blagajni Dvorane Tripcovich: 9-12, 16-18 (ob ponedeljkih zaprta) ali uro pred pričetkom pri blagajni Avditorija Muzeja Revoltella. GLEDALIŠČE ROSSETTI V torek, 30. novembra, ob 21. uricelovečerni koncert neapeljskega kantavtorja Pina Danie- (študentje 250 SIT, ostali 400 SIT). V torek, 9. novembra, ob 22. uri DRAGO MLINAREC & TRIO IVICE FRANGESA, promocija CD (študentje 250 SIT, ostali 400 SIT). V petek, 19. novembra, ob 22. uri HIGH TECH ATTACK PT 1, koncert električnih skupin Be-ithtron, Random Logic ter Godgarden. (študentje 250 SIT, ostali 400 SIT). V torek, 25. novembra, ob 22. uri HIGH TECH ATTACK PT 2, koncert električnih skupin Celi Block, Annalies in Naomi. (študentje 250 SIT, ostali 400 SIT). VODNIKOVA DOMAČIJA Danes, 30. oktobra, bo ob 13. uri koncert Kulturnega vikenda otrok iz BIH. Ob tej priložnosti bodo izročili denarni del nagrade, ki jo je letošnja dobitnica Vilenice, češka pisateljica Libuše Monikova, namenila otrokom-beguncem iz BIH. Nagrado bo predal pesnik Veno Taufer. AJDOVŠČINA Klub mladine KAM Ajdovščina organizira v četrtek, 4. novembra, ob 21. uri koncert skupin 7 SECONDS (ZDA), legende hardcore punka, in BOG DRILL CAR (ZDA) melodični kalifornijski hardcore. CELJE V torek, 9. novembra, v Narodnem domu Celjski godalni orkester, solist Jure Jenko, klarinet, Zoran Mitev, fagot. Program: P. Ramovš, K. Sta-mitz, E. W. Ferrari. ILIRSKA BISTRICA V ponedeljek, 1. novembra, bo ob 23. uri v klubu MKNŽ nastop skupine DISTRACT VIBES iz Nizozemske. KAMNIK V torek, 2. novembra, ob 19. uri bo v razstavišču Veronika koncert klasične glasbe iz cikla Musiča Aetema: IGOR DEKLEVA, YVONNE FI-EDLER, klavir. leja. Predprodaja vstopnic danes, 30. t.m. MILJE GLEDALIŠČE VERDI Sezona Jazz koncertov -1993-94: V petek, 19. novembra.1993 bo nastopil Guido Manusar-di Trio. Vstopnice so na prodaj v tajništvu gledališča od ponedeljka do sobote od 10. do 13. ure. FURVLNIJA-JULIJSKA KRAJINA RAZSTAVE SLOVENIJA LJUBLJANA MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Na ogled so razstave: Kočevska - Izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev, razstava slik Veljka Tomana Pariški mostovi in razstava slik iz zbirke likovne kolonije Počitelj - Čapljina 1966-85. MODERNA GALERIJA, Cankarjeva 15 V spodnjih prostorih Modeme galerije je do 2. novembra na ogled razstava fotografij JANETA STRAVSA. MODERNA GALERIJA -MALA GALERIJA Razstava španske kiparke CRIST1NE IGLESIAS iz ciklusa Velika imena sodobne svetovne umetnosti je na ogled do 5. decembra. MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 Razstava NEOKONSTRUKTTVISTI 1968-1972 bo na ogled do 7. novembra. Razstava sodi med študijske preglede o dogajanjih v slovenski likovni umetnosti ob koncu šestdesetih let. Svoja dela razstavljajo DRAGICA ČADEŽ, DRAGO HRVACKI, TONE LAPAJNE, DUŠAN TRŠAR, VINKO TUŠEK in SLAVKO TIHEC. Pred zaključkom razstave bo v sredo, 3. novembra, ob 18. uri v pritličju Mestne galerije okrogla miza, na kateri želijo opozoriti na pomen te umetniške skupine in dogajanja v poznih šestdesetih letih. Pogovor bo vodil dr. Stane Bernik, sodelovali pa bodo dr. NACE SUMI, dr. TOMAŽ BREJC, dr. MILCEK KOMELJ, dr. PETER KREČIČ, dr. CENE AVGUŠTIN, IGOR ZABEL, BRANE KOVIC in sodelujoči umetniki. IDCO Razstava celostne grafične podobe Petrola je na ogled do 5. novembra. Oblikovanje Metka Dariš in Tomaž Perme. KNJIŽNICA PREŽIHOV VORANC, Tržaška 47 a Razstava karikatur ALJANE PRtMOZlC. KULTURNO-INFORMACTJSKI CENTER KRIŽANKE, Trg francoske revolucije 7 Razstava ŠKOCJANSKI ZATOK - OAZA NA PRAGU KOPRA je na ogled do 6. novembra. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava risb in slik ZORANA DIDKA je na ogled do 18. novembra. JAKOPIČEVA GALERIJA, Slovenska 9 Razstava fotografij BARBARE KLEMENC je na ogled do 7. novembra v Malem salonu. GRAD FUŽINE Razstava 20 let otroškega pohištva v Sloveniji je na ogled do 10. novembra. GALERIJA AVLA, Trg republike 2 V galeriji AVLA Ljubljanske banke je do 11. novembra na ogled razstava Plačilnih sredstev iz obdobja 1941-1945 iz zbirke ZMAGA JELINČIČA. GALERIJA COMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava slik MILANA VOLOVSKA je na ogled do 5. novembra. GALERIJA FILIPOV DVOREC Cankarjevo nabrežje 1 Razstava slikarskih del HERMANA GVARDJANČIČA je na ogled do 26. novembra. GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40 Razstava kipov galerije Ivan Napotnik Šoštanj je na ogled do 4. novembra. GALERIJA KRKA, Dunajska 65 Razstava slik akademske slikarke JASNE SAMARIN je na ogled do 17. novembra. GALERIJA KOMPAS Razstava slik akademskega slikarja TODORCE-TA ATANASOVA. GALERIJA PIC LEK Razstava gvašev in temper MATJAŽA ROTIH A je na ogled do 15. novembra. GALERIJA ZDSLU, Komenskega 8 TRST OBČINSKA GALERIJA Se danes, 30. t. m., je na ogled razstava Matjaža Hmeljaka. Ogledate si jo lahko od 10. do 12. ter od 18. do 20. ure. GALERIJA BASSANESE Na ogled razstava Michaela Goldberga. Umik: vsak delavnik od 17.00 do 20.00. ART GALLERY Se juhi, 31. t. m., so na ogled dela slikarjev Au-gusta Bartolija in Armanda Pizzignacha. Urnik: 10.30-12.30,17.00-19.30. GALERIJA CARTESIUS Danes, 30. t.m., ob 18. uri bodo odprli razstavo slikarja Lojzeta Spacala. Na ogled bo do 15. novembra s sledečim urnikom: ob delavnikih od 11.00-12.30 ter od 16.30-19.30, ob praznikih od 11.00-13.00. GLEDALIŠČE MIELA V spomin na Jamesa Joyceja je na ogled fotografska razstava o Dublinu in Trstu na začetku stoletja. GALERIJA NADIA BASSANESE Do 16. novembra je na ogled Riccarda Dalisija. Na ogled je ob delavnikih od 17. do 20. ure. BASTIONE FIORITO Se danes, 30. t.m., je na ogled razstava Roberta D’Ambrosija. Urnik: od 10.00-12.30 in od 16.00-19.30. TRGOVSKI CENTER IL GIULIA Do 13. novembra bodo na ogled skulpture in grafike umetnika Ugo Gard. CELOVEC MOHORJEVA KNJIGARNA Na ogled je razstava Jasne Merku. škofijska rezidenca (Mariannengasse 2) Do 12. novembra je na ogled razstava »Franc Ksaver Salm«-. Urnik: 10/17. GALERIJA ARS TEMPORIS (Herrengasse 14) Do 4. novembra je na ogled razstava umetnikov: Svatopluka Kasaly in Jana Pohribnyja. BOROVLJE Galerija Holzer Na ogled je razstava 50 koroških umetnikov. BELJAK Galerija Holzer Do 7. novembra 1993 razstavlja svoja dela Razstava likovnih del ŽELJKA OPAČAKA. GALERIJA SKUC Razstava avstrijske umetnice SUSANNE PO-PELKA je na ogled do 7. novembra. GALERIJA SOU Do 5. novembra je na ogled razstava dokumentarne modne fotografije SIFA 93 SMIRNOFF, PINA KOLADA IN SNOPC v izbom LEONORE MARK. AJDOVŠČINA Razstava slik JULIJANA KRAPEŽA je na ogled do 14. novembra. DOMŽALE LIKOVNO RAZSTAVIŠČE DOMŽALE Danes, 30. oktobra, bo ob 17. uri otvoritev razstave slikarja in grafika MARJANA VOJSKA. Razstava bo na ogled do 13. novembra. KOČEVJE Razstava del kiparjev in slikarjev iz likovne delavnice (Ex tempore in forma viva) je na ogled do 21. novembra. KRANJ V galeriji v Prešernovi hiši je na ogled razstava del akademskega slikarja VINKA TUŠKA. GALERIJA ŠENK Razstava slik slikarja JOŽETA TISNIKARJA. MARIBOR NOVINARSKI KLUB Do 7. novembra je na ogled razstava risb BORUTA POPENKA. NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ, Muzejska 7 Razstava FRANZA BERGERJA, GIORGIA CELI-BERTIA, ROBERTA PRIMICA, HUGA WULZA in FRANCA ŽELEZNIKA je na ogled do 28. novembra. Razstava malega unikata na papirju MINI PRIX LUCAS 93 je na ogled do 7. novembra. POSTOJNA Razstava UMETNIŠKI PONAREDKI, impresionizem in postimpresionizem je na ogled do 14. novembra. SEŽANA V kulturnem domu Srečka Kosovela je do 6. novembra na ogled razstava akvarelov ANDREJA KOSIČA. NARODNI MUZEJ Matjaž Kmecl Andrej Smole znameniti Slovenec: igra Tone Gogala Režija Dušan Mlakar Petek, 5.11. ob 20h Petek, 12.11. ob 17h Sobota, 13.11. ob 2ph Petek, 26.11. ob 20h Sobota, 27.11. ob 20h Rezervacije: 218 886 Blagajna muzeja MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Urnik :ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob četrtkih od 10. do 13. ure. MUZEJ REVOLTELLA Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«. V organizaciji Tržaške letoviščarske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella. GORICA GORIŠKI GRAD V Pokrajinskem muzeju na goriškem gradu je vsak dan na ogled razstava o proizvodnji in uporabi svile med leti 1725-1915 »Svetlikajoča se nit« ter stalna muzejska zbirka o prvi svetovni vojni in goriška pinakoteka od 10.00 do 13.00 ter od 15.00 do 20.00, ob ponedeljkih zaprto. Muzej zgodovine in umetnosti je zaprt zaradi popravil. PALAČA ATTEMS Pinakoteka - zaprta zaradi popravil. Biblioteka in Pokrajinski zgodovinski arhiv sta odprta od 9.30 do 12.30. VILLA MANIN - PASSARIANO in PALMANOVA Do 15. novembra je na ogled razstava ob 400-letnici Palmanove »Palmanova - trdnjava Evrope, 1593-1993«. Razstavljeni so dragoceni predmeti, dokumenti, orožje, reljefi in slike. GALERIJA DEL VENTAGLIO Na ogled je razstava skulptur lombardskega umetnika Valeria Gaetija. Angelika Kaufmann. Galerija Ingeborg in Horst Assam Do 13. novembra 1993 bo na ogled razstava Pietra Leoneja. Galerija Unart Do 3. novembra razstavlja svoja dela Johann Feilacher BEGUNJE V galeriji Avsenik razstavlja svoja dela Valentin Oman. ROŽEK Galerija Rožek-Sikoronja Do 31. oktobra je na ogled razstava »Caroline LIPUČE Galerija Falke-Kuhn Se danes, 30. t.m., razstavlja slikar Herman Falke. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA KOROŠKA SLOVENIJA - PRIMORSKA Sobota, 30. oktobra 1993 DOBROVO / ZDRAVSTVENI DOMOVI Zdravstveni standard se vendar zboljšuje Novosti se obetajo tudi v osnovnem zdravstvu V Dobrovem so včeraj popoldne predali namenu nove prostore v zdravstveni ambulanti, saj so bili dosedanji premajhni za potrebe zdravstvene službe, ki obvladuje območje Goriških Brd z okoli šest tisoč prebivalci. Sredi novembra bodo podobne prostore dobili tudi Kraševci v Kostanjevici na Krasu. Denar za obnovo in razširitev zdravstvenih domov se je stekal iz stanovanjskih sredstev. Brici so z novo pridobitvijo zelo zadovoljni in so jo pohvalili. Sami so prispevali okoli dva milijona tolarjev za notranjo opremo ambulant, čakalnic in drugih prostorov, to možnost pa so sami predvideli pred začetkom prenavljanja in razširitve svoje zdravstvene postaje. V zdravstvenem domu, katerega obnova je stala okoli dva milijona, je samo oprema vredna približno tri milijone tolarjev. To je le malo več, kot so sprva načrtovali, presežek pa je nekoliko večji v omenjeni zdravstveni postaji v Kostanjevici. Tam je bilo treba prilagoditi tudi stanovanje, zato jim je zmanjkalo kar dva milijona tolarjev. IS je predlagal, naj 2, 5 milijona tolarjev za obe zdravstveni postaji prispeva prora- čun. Omenjeno stanovanje v ZP Kostanjevica je že razporejeno v občinski stanovanjski sklad. Novogoriški IS je moral zdravstvu dodeliti še 420 tisočakov za preureditev ogrevanja v zdravstveni postaji Cepovan (z drv na nafto), kar bodo zagotovili iz prihodnjega priliva stanovanjskih sredstev, namenjenih za vzdrževanje. Posebne težave z zdravstvenimi domovi imajo v Mirnu. Tamkajšnji ZD je zgradila tovarna Ciciban. Zdaj ko je tovarna v velikih težavah, išče denar vsepovsod. Zdravstvenemu domu je tako odklopila ogrevanje in nujno potreben komprimhani zrak, od njega pa zahteva tudi plačilo najemnine, in to za nazaj. Kako se bo ta klopčič razpletel, ta trenutek še ni povsem jasno, očitno pa se bo treba pogovorih in poiskati sprejemljive rešitve, kljub temu da se vsi zavedajo neljubega položaja Cicibana. ZD v Novi Gorici nadaljuje gradnjo druge faze. Najnovejše je to, da se tej hiši obeta še ena sprememba, namreč dozidava tretjega nadstropja v Rejčevi ulici (nad sedanjim zdravstvenim domom). (V. C.) Obnovljena zdravstvena postaja na Dobrovem v Goriških Brdih (Foto: Vojko Cuder) NA KRATKO IZ MARIBORA Evropski delodajalci v Sloveniji Včeraj je na povabilo Združenja delodajalcev Slovenije prišel na dvodnevni obisk dr. Bjom Grunevvald, vodja pisarne Mednarodne organizacije za delo v Budimpešti. Obiskal je tudi Maribor in podjetje Spem, kjer se je pogovarjal z direktorjem Božidarjem Novakom. Ob tej priložnosti je dr. Grunevvald dejal: »V Sloveniji nameravam proučiti predvsem gospodarski položaj zasebnih podjetij. Menim, da lahko nekateri uspešni slovenski zasebniki že v kratkem pričakujejo pomoč naše organizacije v obliki informacij, znanja in tudi kapitala. Mnogim podjetjem bomo nedvomno pomagali pri vključevanju v evropske gospodarske procese.« (P. T. D.) Nov študentski parlament Študenti so volili nove poslance v Študentski parlament SOU. Volilnih upravičencev je bilo 9734, vohtev pa se je udeležilo 2055 upravičencev ah 21, 2 odstotka. Vseh kandidatov je bilo 85, v študentski parlament SOU pa jih je bilo izvoljenih 24. Tako bodo v novem parlametu sedeli štirje poslanci Ekonomsko-poslovne fakultete, dva predstavnika Pravne fakultete, štirje s Pedagoške fakultete, predstavnica Višje zdravstvene šole, predstavnik Teološke fakultete, eden z Višje kmetijske šole in trije s Fakultete za organizacijske vede. S Tehniške fakultete so bih izvoljeni trije iz oddelka za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, trije iz oddelka za strojništvo, eden iz oddelka za gradbeništvo in eden iz oddelka za kemijo. Prva seja parlamenta v novi sestavi bo predvidoma drugi teden v novembru. (P. T. D.) PIRAN / SKLIC SKUPŠČINE Vabila so že odposlana Kar noče župan, bodo odborniki Kot smo že poročali, je šestnajst poslancev piranske občinske skupščine zahtevalo od župana Franka Fičurja, da takoj skliče sejo skupščine, sicer jo bodo v skladu s poslovniškimi določili oni sami. Fičur je prepričan, da poslovnik tega ne predvideva, zato seje ni sklical, pač pa je kot predstavnik občine skupaj s soprogo odpotoval na nekakšen protokolarni obisk v Francijo. Odborniki, podpisniki zahteve za sklic seje, so včeraj že poslali vabila vsem 45 odbornikom, kolikor jih je v piranski skupščini, in še drugim običajnim prejemnikom teh vabil. Sejo sklicujejo za četrtek, 11. november, za dnevni red pa predlagajo najprej glasovanje o zaupnici izvršnemu svetu, nato pa še točke, ki že od začetka poletja čakajo, da jih ta kronično nesklepčna skupščina reši - razširitev pokopališča, prostorski akti in še nekatere nujne zadeve. (B. V.) ______LIG NAD KANALOM / RECESIJA PRIZADENE NAJMANJŠE__ Mehki trebuhi Z novim letom bodo zaprli dislociran obrat šempetrske Iskre Avtoeiektrike -Bo ob delo novih 15 ljudi iz demografsko ogroženih območij? Na seji novogoriškega občinskega izvršnega sveta smo dobili osnovno informacijo: po novem letu bodo na Ligu nad Kanalom zaprli obrat Iskre Avtoeiektrike iz Šempetra. Tovarnica, ki je za omenjeno šempetrsko tovarno izdelovala dele za proizvodnjo velikih zaganjalnikov, je dajala kruh štirinajstim domačinkam in njihovemu vodji. Udarca, ki ga bo to neizbežno dejanje povzročilo kraju, se na občini dobro zavedajo. Prav tako v tovarni Iskri Avtoelek-triki. Oboji poskušajo pomagati po svojih najboljših močeh, vendar od nikogar v občini, tovarni ah kraju ni mogoče izvedeti, kaj hodo naredili, čeprav je že dolgo znano, da tovarne na Ligu ne bo mogoče rešiti. Najprej smo se oglasili v matični tovarni, v Iskri Av-toelektriki d. d. v Šempetru. Igor Lučovnik, vodja kadrovske službe in namestnik glavnega direktorja, je pojasnil, da je podjetje Iskra Avtoelektrika z izgubo jugoslovanskega trga, ki je v dobršni meri oskrboval nekdanjo JLA, takorekoč ostala brez dela. Zato so bih prisiljeni krčiti proizvodnjo in seveda z njo tudi vse, kar v tovarni ni nujno potrebno. Pred letom 1991 sta se osamosvojili dve njihovi nekdanji enoti - livarna v Komnu in tovarna vžigalnik tuljav v Bovcu. Zdaj sta to samostojni tovarni. Sempe-trskemu delu sta v resnici ostala le dva dislocirana objekta - na Predmeji in na Ligu nad kanalom. »Pre-dmejski obrat smo uspeh le- Črni oblaki nad Iskrinim obratom na Ligu nad Kanalom (Foto: Vojko Cuder) tos poleti oddati v najem za drugo dejavnost, s pogojem, da novi delodajalec poskrbi tudi za delavce, ki so bih doslej zaposleni v našem obratu. Danes se na Predmeji namesto avtomobilskoe-lektrične dejavnosti odvija lesna. Vedeh smo, da bo treba nekaj podobnega prej ah slej narediti tudi z obratom na Ligu, a smo vseeno poskušali poiskati kakšno primerno dejavnost iz naše branže. Ker pa povsod po svetu vlada huda recesija, zlasti v avtomobilistični industriji, je bilo naše prizadevanje neuspešno. S 1. januarjem 1994 bomo prenehali s proizvodnjo za potrebe po- djetja Iskra Avtoelektrika in obrat ponudili v najem, tako kot smo pred časom naredili s Predmejo,« je povedal direktor obrata Veliki zaganjalniki Alojz Furlan. Kaj pomeni zaprtje takšnega obrata, ki so ga odprli pred 16 leti, da bi pomagal ustaviti izseljevanje v dolino, povedo besede prizadetih. Darko Markič, vodja obrata na Ligu (in edini moški med 15-članskim delovnim kolektivom), pravi, da bo ne le Lig, ampak cela pokrajina izgubila zelo veliko. »Ustanovitev obrata v tem od boga in oblasti pozabljenem kraju je vsaj deloma ustavila odseljevanje. Kraj si je opomogel, dobil asfaltirane ceste, telefon, močnejšo elektriko in še kaj. Seveda ni mogel ponuditi tistega, kar daje dolina, pa vendar so na Liškem zopet začele rasti nove stanovanjske hiše in se popravljati stare. Zdaj pa se bojimo, da bo šlo vse navzdol. Računamo na pomoč, kakšno, ne vemo. Zamisli za vlaganja v te kraje ni ali pa zahtevajo veliko denarja. Kje ga bomo dobih?« Podobnega mnenja je tudi domačin Franc Jerončič iz bližnjega zaselka Melinki. »Zdaj je na Liškem le še okoh 250 ljudi. Pred tremi leti so nam vzeli vrtec, čez dve leti smo bih ob šolo, zdaj bodo zaprli še ta obrat, ki je pomenil ohranjanje življenja. Kaj bo z nami? V kraju namreč prebivajo v glavnem starejši.« Novogoriški izvršni svet si je vprašanje umiranja riškega območja vzel močno k srcu. Njegov predsednik Črtomir Špacapan je obljubil, da bo občinska vlada poiskala sredstva za pomoč Ligu, vzpodbudila bo tudi gospodarsko zbornico, oziroma njeno območno enoto v Novi Gorici, in obrtno zbornico, da bi skupaj poiskali možnosti za novo dejavnost na Ligu. Vojko Cuder Kam plove gospodarstvo? CERKNICA - Industrijska podjetja v občini so v prvem polletju letos proizvedla 0, 3 odstotka manj kot v istem obdobju lani. Izvoz pa se je povečal za slabih osem odstotkov. Likvidnostne težave v podjetjih se iz preteklih let nadaljujejo, saj je imelo v letošnjem prvem polletju 25 podjetij blokiran žiro račun, hkrati pa to pomeni za občino, da dela v takih podjetjih 55 odstotkov vseh zaposlenih v gospodarstvu. Spodbudno je, da v občini še vedno ustanavljajo nova podjetja Gospodarstvo, ki je imelo izgubo že v tekočem poslovanju, je seveda izgubo povečalo še z visokimi izrednimi odhodki in z odhodki od obresti, to stanje pa je precej izboljšala revalorizacija.Več kot vsako četrto gospodarsko podjetje v občini že posluje z izgubo, ki se je povzpela na 266 milijonov tolarjev in jo je bilo največ v industrijskih podjetjih in v trgovini. Sorazmerno pada tudi število zaposlenih delavcev v občinskem gospodarstvu, ki je bilo v letošnjem prvem polletju za 6 odstotkov nižje kot v enakem času lani. Zanimiv podatek prinaša pogled po posameznih področjih gospodarstva, kjer je bilo 7 odstotkov manj zaposlenih delavcev kot pred letom v industriji, v kmetijstvu je bilo zaposlenih 6 odstotkov manj, medtem ko se je v gradbeništvu zmanjšalo za rekordnih 14 odstotkov. Zanimiv pa je podatek, da je bila povprečna bruto plača vsakega zaposlenega delavca za dobrih 81 odstotkov višja kot v enakem času lani; znašala je 78.027 tolarjev, najvišje bruto plače pa so prejemali v povprečju zaposleni v industriji (81.374 tolarjev), medtem ko so bile v kmetijstvu nižje več kot za dobro tretjino (49.474 tolarjev), kar pomeni da je bila precej hitrejša od rasti cen (42 odstotkov) življenjskih potrebščin.Zasebna podjetja so izkazala pozitiven poslovni izid, v okviru prihodkov občinskega gospodarstva prinašajo dobrih 5 odstotkov ter zaposlujejo 3, 7 odstotka vseh delavcev v občinskem gospodar-stvu.Posebno problematična so družbena podjetja, ki kljub temu, da predstavljajo samo 17, 6 odstotka občinskega gospodarstva, močno vplivajo na rezultate celotnega gospodarstva, v prvem polletju so ustvarila kar 85, 8 odstotka celotne izgube občinskega gospodarstva, zaposlujejo pa kar 94 odstotkov vseh delavcev v gospodarstvu. Iz vsega skupaj sledi, da je bil poslovni izid občinskega gospodarstva negativen, pri čemer se je število izgubarskih podjetij glede na lansko leto povečalo za skoraj 70 odstotkov, znesek izgube pa kar za 137 odstotkov. Zadnjega julija letos pa je v občini 12 podjetij izpolnjevalo pogoje za uvedbo stečajnega postopka. Helena Drewry MNENJA... POLEMIKE... PISMA... ODMEVI... Primer: Nova Gorica V ponedeljek, 11. oktobra 1993, je ob 20.55 na svojem prvem programu Televizija Slovenija predvajala Omizje, ki ga je vodila novinarka Vida Petrovčič. Imelo je naslov Primer: Nova Gorica. Oddajo so na drugem programu iste televizije ponovili v sredo, 13. oktobra ob 15.55. Ljubljansko televizijo gledamo tudi pri nas v Gorici, v Italiji. Ni mi do tega, da bi razpravljal o vsem, kar je bilo v tej dolgi oddaji povedanega in prikazanega. O tem naj razpravljajo državljani Republike Slovenije in še zlasti občani Nove Gorice. Ti bodo lahko ugotavljali, ali so bile stvari, izrečene v tej oddaji, pravilno in pošteno povedane ah ne. Svoje bi lahko povedal le kot gledalec in kot pripadnik slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki mu seveda leži na srcu, da bi se samostojna Slovenija nemoteno vsestransko razvijala, da bi tako dejansko postala enaka tisti Evropi, na katero se v Sloveniji dan- danes vsi sklicujejo. Tudi na področju prava in pravne države, o kateri imajo dandanes v Sloveniji mnogi polna usta besed. Tako je bilo tudi v omenjeni oddaji, v kateri me je zanimalo le nekaj - lahko bi kdo rekel, da je to le malenkost - kar me je osebno na neljub in nepošten način prizadelo, hudo prizadelo. Član slovenskega parlamenta Ivo Hvalica, ki je v oddaji očitno sodeloval zato, ker v pristojni parlamentarni komisiji večkrat nastopa v zvezi z raznimi aferami o Novi Gorici (-vsaj tako skoraj vsak dan berem v slovenskih dnevnikih), je kar na lepem, ko je govoril o dokazih v zvezi s Hitom, potegnil iz svojega svežnja papirjev dve fotografiji in jih gledalcem, brez dvoma kar številnim, pokazal, rekoč, da ima v rokah »dokaz«. Ob tem je dobesedno dejal (besede so povzete iz registriranega posnetka oddaje, ki sem ga naredil ob ponovitvi oddaje v sredo, 13. oktobra); »Namreč zastopnik Bruna Sacca je bil tokrat pre- viden, in tu, na tej fotografiji, so posneti, pred vhodom v odvetniško pisarno, ti dve osebi. Lahko približate kamero.« Novinarka Vida Petrovčič je takrat vpadla v besedo, rekoč: »Kdo je na fotografiji?«, nakar je poslanec Ivo Hvalica nadaljeval in navedel dve imeni. Ob gledanju ponedeljkove oddaje v živo sem ostal zaprepaščen, zaradi tega sem dva dni kasneje, ob ponovitvi, oddajo posnel. Zaradi tega lahko mirno trdim, da je poslanec Ivo Hvalica v tistem trenutku prikazoval in govoril golo neresnico. Za kaj pravzaprav gre? Ponavljam, ne zanima me vse drugo, kar je bilo povedanega v tej oddaji. Zanimajo me le že omenjana fotografija in od poslanca Iva Hvalice izrečene besede. Pokazal je namreč fotografijo stavb, ki so v Gorici v ulici Via Duca d’Aosta označene s hišnimi števi-lami 2-4-6-S- 10. So na vogalu ulice Viale 24 maggio 18-20-22. Last moje družine so že iz let pred 1. svetovno vojno. V nobeni teh stavb ni nobene odvetniške pisarne. Zaradi tega je čisto neresnična trditev poslanca Iva Hvalice, ko pravi »... tu pred vhodom v odvetniško pisarno...« Prikaz te fotografije kot tudi izrečene besede zame niso bile prijetna stvar. Več prijateljev in znancev z obeh strani slo-vensko-italijanske meje me je v dneh po tej televi- zijski oddaji vprašalo, kaj hudiča se dogaja v moji hiši. Brez dvoma tudi zaradi tega, ker je istega dne, v ponedeljek, 11. oktobra 1993 v Delu (podpisan Jože Biščak) izšel članek, v katerem je bilo napisano, da je v neki odvetniški pisarni v Gorici, ki stoji v isti ulici, dobri 150 metrov stran od moje hiše, prišlo do sestanka med zastopniki novogoriške igralnice in že prej omenjenega Bruna Sacca. Ne zanima me, kdaj, kako in zakaj je prišlo do tistega sestanka, pa čeprav v državah, kjer velja pravni red, ni prav nič nenavadnega, da se v odvetniških pisarnah sestajajo sprte strani ah njihovi zastopniki. V moji hiši pa tega sestanka ni bilo, kot trdi poslanec Ivo Hvalica, iz zelo prepro- stega razloga: v njej ni nobene odvetniške pisarne. Sam kot tudi stanovalci v tej hiši se čutimo zaradi tega prizadeti. Ni namreč mogoče kar tako vsevprek obtoževati na lahek način, kot se sedaj dogaja v marsikaterem kraju Slovenije ob marsikateri aferi, ki zastruplja ozračje pri vas in ki prav nič ne pomaga ugledu Slovenije v tujini. Se manj pa je seveda mogoče na lahkoten način in po krivem obtoževati ljudi in označevati kraje, ki so na naši, drugi strani meje med Slovenijo in Italijo. Ne trpim pa, da me »nekdo« na najbolj razširjenem slovenskem mediju kar tako umaže z »dokazom«, ki nima niti kančka resnice. Novinarski kolegi na Televiziji Slovenija so mi vljudnostno obljubili, da bodo z mojo izjavo, ki se zoperstavlja navedeni neresnici, seznanili svoje gledalce in poslušalce. Marko VValtritsch, Gorica Nezakonitosti v Primexu S tem naslovom v ča- sopisu Delo z dne 27/10-1993 je dopisnica »Dela« iz Nove Gorice sporočila javnosti ugotovitve inšpektorjev SDK. V podnaslovu je napisano, da je v revizijskem poročilu o lastninjenju v Primexu vrsta obtožb o oškodovanju družbenega premoženja. Po vsem, kar je navedeno v poročilu SDK in kar je povzeto v članku, pa bode v oči izjava g. Aleksandra Levca, predsednika Upravnega odbora delniške družbe Primex in bivšega delegata oziroma poslanca ZSMS oziroma LDS v Zboru občin prejšnje Skupščine RS, »da je revizijsko poročilo pravzaprav politično poročilo, ki bi ga lahko pripravili tudi kjerkoli drugje (ne le v SDK)«. Ob tem sem se spomnil Omizja na TV dne 11. oktobra 1993, kjer je g. Levec navedbam poslanca DZ g. Iva Hvalice, ki so bile tako rekoč enake, kot jih navaja poročilo SDK, popolnoma drugače ugovarjal. Revizijsko poročilo SDK potrjuje, da je imel g. Ivo Hvalica, poslanec SDSS, v tem primeru prav! Erik Modic, Ljubljana »Najboljši so padli! « (Dali) In vsi so bili predvsem Slovenci... Vsak od teh se je takrat boril bodisi nekje na soški fronti kot pešpolkovec razsule avstroogrske vojske, zmrzoval pri Stalingradu v uniformi VVermachta, umiral na obroke v zadnjem boju pohorskega bataljona na Osankarici, gnil po ta-borišlih 3. rajha, bil zaklan od komunističnega Vosa, ni dočakal konca vojne na sremski fronti, končal v breznih Kočevskega Roga, padel pod streli srbo-komuni-stične soldateske (ki smo jo nekoč imenovali JLA)... In danes? V letu 1993 je spomin na te mrtve še vedno enim v pogubo in drugim v zadoščenje. Tako gre to... (v Sloveniji namreč!) Gregor Uranič, Vojnik z RADIO TV Sobota, 30. oktobra 1993 17 SLOVENSKI PROGRAM IT SLOVENIJA 1 S RAI 1 til Radovedni Tacek: Hlebec, ponovitev Lonček, kuhaj!: Kisla repa s koruznimi žganci, ponovitev Otroci širnega sveta, ponovitev 18/26 dela ameriške dokumentarne nanizanke '■M Klub klobuk, ponovitev kontaktne oddaje za otroke Tok tok, ponovitev oddaje za mladostnike Zgodbe iz školjke, ponovitev Prijatelj ali sovražnik, angleški film, VPS 1150 Poročila Tednik, ponovitev, VPS 1305 Večerni gost: Ifigenija Zagoričnik Simonovič Veliki VValdo Pepper, ponovitev am. filma, VPS 1500 TV dnevnik 1 Po Afriki z otrokom in kamero, 2/4 del nemške dokumentarne serije RLP TV mernik Žrebanje 3x3 TV dnevnik 2 Utrip Maribor: Podelitev Borštnikovega prstana, prenos TV dnevnik 3, VPS 2205 Sova Ljubezen da, ljubezen ne, zadnji del ameriške nanizanke, VPS 2240 Bojna prisega, ameriški barvni film, VPS 2310 IT SLOVENIJA 2 Solden: Svetovni pokal v alpskem smučanju; Veleslalom (M), 1. tek, prenos Solden: Svetovni pokal v alpskem smučanju; Veleslalom (M), 2. tek, prenos Sova, ponovitev Severna obzorja, 15/29 del ameriške nanizanke , Romance: Solze v dežju, angleški film Športna sobota Svetovni pokal v alpskem smučanju; Veleslalom (M), posnetek iz Soldna Celje: PEP v rokometu (M), prenos: Pivovarna Laško Celje - Borba Luzern Divji svet živali, 23/25 del angl. pzn. serije TV dnevnik 2 F. Dwyer: Trgovec s sencami, 1/3 del novozelandske nadaljevanke Veliki zločini in procesi 20. stoletja, 5/10 del koprodukcijske nadaljevanke Dr. Samuel Sheppard je bil prava podoba idealnega ameriškega moškega. Ko so našli truplo njegove žene, so se ameriške sanje zanj spremenile v pravo moro... Poglej in zadeni Sobotna noč KANAL A CMT Kino, kino, kino, ponovitev oddaje o filmu Vroče maščevanje, ponovitev ameriškega filma Teden na borzi, ponovitev Naj natakarica, reportaža Dan po jutrišnjem, 4. del ameriške nanizanke Devlinova zveza: Nune in druge črne ptice, ponovitev 7. dela ameriške nanizanke Kič kot le kič, oddaja o modi Devlinova zveza: Prstan kraljev - tolpa tatov, 8. del ameriške nanizanke Pet minut za Film Art Fest Ljubezenska prevara, ameriška drama Poročila v angleščini CMT Video strani KOPER Korenine slovenske lipe: Pesmice in pravljice Benečije, Trsta in Rezije, 3. oddaja Film: Un colpo di Sta-to tipicamente inglese SP v smučanju Film: II mare d’erba (dram,, ZDA '47, i. S. Tracy, K. Hepburn) Vreme in dnevnik Izžrebanje lota Dnevnik in Tri minute Dok.: Parlami d’amore Mariu (1. oddaja) Sobotni šport 7 dni v Parlamentu Aktualno: I giorni delPinfanzia (vodi Ar-rigo Levi, 5. oddaja) Dnevnik in loto Variete: Big Box Nedeljski evangelij Vreme, dnevnik, šport Variete: Scommettia-mo che...? Dnevnik 1 Posebnosti TG 1 Dnevnik in vreme Film: Una romantica donna inglese (dram., VB ’75, i. M. Caine, G. Jackson, H. Berger) 1 1 RAI 2 Otroška oddaja Film: Si spogli... infer-miera (kom., VB ’63) Ristorante Italia Evropski dnevi Film: Rivoglio mio marito (kom., ’90, vmes (11.00) dnevnik Nan.: L’arca del dottor Bayer Dnevnik, rubrika Drib-bling in vreme Potrebujem te Giorno di festa Izžrebanje lota Nan.: Harry in Hen-dersonovi Film: Mi vedrai toma-re (kom., It. ’66) Vreme,dnevnik,šport Variete: Ventieventi Film: I divertimenti della vita privata (kom., It.-Fr. ’90) Aktualno: Mixer Dnevnik in vreme Nan.: Philip Mariowe RAI 3 Film: L’ultimo ballo Koncert RAI 3 Film: Viva Maria! (pust., ’65, i. B. Bardot) Dnevnik ob 12-ih SP v smučanju: moški veleslalom, 2. tek Deželne vesti, dnevnik Šport: IP v rugbyju, 16.00 gimnastika, 16.30 IP v odbojki Scusate 1’anticipo Vreme in dnevnik Deželne vesti BlobCartoon, Kino TV film: 11 marchio delPassassino (krim., ZDA ’93) Dnevnik ob 22.30 Aktualno: Harem Variete: Magazine 3 TV SLOVENIJA 2 / OB 14.45 Skrivnosti staršev otrokom v pogubo ROMANCE: Solze v dežju, britanski barvni film Mlada in živahna Amerikanka Cassey pripotuje v H| London s posebno nalogo. Lordu Bredonu mora predati pismo svoje pokojne matere. Dekle ga seveda ni prebralo, zato se ji niti sanja ne, kaj v njem piše in se spusti v pustolovščine, ki so pozneje zanjo lahko usodne. Se predno najde lorda, se sreča z njegovim sinom in kaj kmalu navežeta tesnejše prijateljske odnose. Vendar, ko jo sin želi predstaviti očetu, jo lord obtoži, da ga hoče dekle izsiljevati in prepovq sinu, da bi se z njo sestajal. Sele zdaj pove Cassey po kaj je prišla v London. Očitno je vest o smrti njene matere lorda zelo prizadela. Kljub temu pa zanika, da bi jo poznal in noče vzeti njenega pisma. Michael in Cassey kmalu odkrijeta, zakaj je lord ne mara. Komaj razvozlata to uganko, pride na dan druga, veliko bolj neprijetna skrivnost, ki lahko za vedno pokoplje njuno srečo. Scenarij je po romanu Pamele VVallace napisala Frida Kelsall, režiral je Don Sharp, igrajo: Sharon Stone (na sliki), Christpher Cazenove, Paul Daneman, Anna Massev, Lleigh Lavvson, Mamice Denham. © RETE 4 Nan., 8.30 nad. Mari-lena, Anima persa TG 4, 10.00 nad. Sole-dad, 10.30 Febbre d’amore, 11.15 Quan-do arriva 1’amore, 12.00 Celeste, 13.00 Sentieri, 11.55 vesti Dnevnik TG 4 Nad.: Sentieri, 15.30 Valentina Aktualno: Perdonami, 17.00 C’eravamo tanto amati Funari News, vmes (19.00) dnevnik TG 4 Film: 11 colosso di Ro-* di (zgod., It. ’61) Aktualno: Ai tempi miei, 23.30 dnevnik Pregled tiska Film: In nome del po-polo italiano (kom.) @ CANALE5 Na prvi strani Aktualno: A tutto volume, 9.30 Beauty news, 9.45 Nonsolo-moda, 10.15 Ciao Italia, 11.45 Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Amici, 15.25 Anteprima Otroški variete: risanke in kviz Dnevnik TG 5 - Flash Kviza: OK il prezzo b giusto, 19.00 Si o no Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Film: Pidipiatti (kom., It. '91, i. R. Pozzetto) Film: Caramelle da uno sconosciuto (dram., It. ’87), vmes (24.00) dnevnik ITAUA 1 Otroški variete Nanizanke Aktualno: Tu Italija Odprti studio Otroški variete Variete: Non e la RAI Glasba: TopVenti A tutto volume Varieteji: UnoMania, 17.00 Mitico, 17.30 UnoMania Magazine Šport studio Nan.: SuperVicky, 18.30 Bayside School, 19.00 Willy, principe di Bel Air Odprti studio Varieteja: Karaoke, 20.30 Sobota v cirkusu Film: Ashanti (pust., ZDA '79, i. M. Caine) Šport studio in vreme Nan.: A-Team # TELE 4 Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi £1 Koper Mannix Črni bandit, ameriški vestem Martin Eden, pon. 5. in zadnjega dela italijanske nadaljevanke Čarobna svetilka Ezopove pravljice, risanke Stanje stvari - mladi Korenine slovenske lipe: Pesmice in pravljice iz Benečije, Trsta in Rezije, 3, oddaja Vižice Ljubljana, dokumentarna oddaja TWC dnevnik - kabaretna oddaja TV Dnevnik Verska oddaja Mannix Lažnivec Billy, angleška komedija TV Dnevnik Zabavišče, ameriška grozljivka, 1980 Do konca sveta -Ko spregovorijo slike Horoskop OEfiF Avstrija 1 Čas v sliki Pri Huxtablovih, ponovitev Uboga bogatašinja, zadnji del ameriške mini serije Donavski otrok, avstrijska glasbena komedija Pingu, lutkovna igrica Čas v sliki Fotograf ali Božje oko, serija Viharno srečanje, nemški tv film, 1993 Zlata dekleta, am. humoristična naniz. V središču pekla, ameriška psihološka kriminalka 2010 - Leto, ko smo navezali stik, ameriški zf film, 1984 Poročila Ex libris Tisoč mojstrovin j .1.5JiF Avstrija 2 Solden: Veleslalom (M), 1. vožnja Tisoč mojstrovin Solden: Veleslalom (M), 2. vožnja Ali imate radi klasiko? Ozri se po deželi Ljuba družina Kdo me hoče: Živali iščejo dom Nogomet Lovci na duhove, ameriški film, 1984 Igrajo: Bill Murray, Dan Ayk-royd, Sigoumey Wea-ver in drugi; režija Ivan Reitman Avstrija, 4. del Miami Vice Poročila Hrvaška 1 Poročila Čvekalnica Poročila Inšpektor Maigret, ponovitev Poročila Kapitan Nemo in podvodno mesto, ameriški film Smrkci, 10. del Zvonili ste, milord?, 19. del Poročila Kam je izginila osnovna šola, češki barvni film Srečanje lutkarjev v Osijeku Glasbena oddaja Poročila TV razstava: Sprehod po zagrebških salonih Santa Barbara, 547. del am. nadaljevanke Dnevnik 1 Rapsodija v rumenem, franc.-švicarski film Dnevnik 2 Slika na sliko Maraton s serijo: Usodna privlačnost, kanadski film, 1989. Igrajo: Sally Keller-man, Stephen Lack, John Huston; režija Michael Grant. Hrvaška 2 Q TV koledar Q Želite, Milord?, pono-■ vitev 19/26 dela Irafli Solden: Veleslalom (M), posnetek Hrvaško prvenstvo v košarki: Croatia Osiguranje -Zadar , prenos 1. polčasa iz Splita Košarka; 2. polčas iz Splita Dnevnik 1 Cmo-belo v barvah Divja tolpa, ameriški barvni film Režija: Sam Peckinpah Hit Depo Horoskop , @ Madžarska Vaška tv Verski program, za reformatsko mladino Otroški program Sosedje, pon. tv romana Opoldanski zvon Sezamova ulica Moja knjiga o džungli,film VVernerja Fenda Panorama Disneyevo popoldne: Smučarski raj, am. film Podoba potopljenega sveta Kolo sreče, kviz Dnevnik Parabola Vodnar, New Age magazin Rolling Stones TV SLOVENIJA 1 11.50 ,/"Z> RETE 4 20.30 PRIJATELJ ALI SOVRAŽNIK, angleški barvni film, 1981 IL COLOSSO Dl RODI, italijanski film, 1961 Leta 1940 Nemci bombandirajo London in večja angleška mesta, šoloobvezni otroci se morajo preseliti v varnejše okolje, kjer jih sprejmejo prijazne družine. David in Tucky najdeta zavetišče pri kmetu na deželi. Nad šolo nista preveč navdušena, a doživita še marsikatero bolj bridko izkušnjo. Davida je pretresla smrt o očetu, ki je bil mornar, zato sovraži Nemce. Nekega dne sestrelijo nemško letalo in iščejo pilota. Le-ta reši Davida, ko pade v reko. Tuckey obljubi Nemcema, da ju ne bosta izdala in David ga proglasi za izdajalca, vendar ga prijatelj spomni, da mu je ta sovražnik vendarle rešil življenje. Po knjigi Michaela Morpur-ga je napisal scenarij in režiral John Krish. Atenec Darij odpotuje na Rodos, da bi se odpočil. Otočani pripravljajo zaroto proti kralju, ki zato zapre pristanišče. Darij se pridruži zarotnikom in prosi za pomoč lepo Dailo... Sergio Leone je debitiral kot režiser s tem zgodovinskim koiossalom, ki sledi vsem pravilom tega žanra. V šestdestih so italijanski producenti zelo verjeli v ta žanr: nastalo je veliko podobnih filmov, boljših in slabših. Leone je pokazal svojo nadarjenost s tem, da je banalno zgodbo spremenil v prijeten film, ki gledalca zabava. Igrajo: Rory Caihoun, Lea Massari, George Marchal, Conrado Sammartin in drugi. TV SLOVENIJA 1 23.10 ,/"Z> PRO 7 22.10 BOJNA PRISEGA, ameriški barvni film, 1989 CHATOVA ZEMLJA, britanski film, 1971 Filmska zgodba je nastala po zgodovinskem dogodku pokola indijanskega plemena čmonožci, ki ga je izvršila ameriška konjenica pred sto leti. Ob obletnici se beli priseljenci spomnijo, da bi spomin na zgodovinsko bitko obudili s posebne vrste proslavo, rekonstrukcijo nekdanje bitke, v kateri bi na eni strani sodelovali Indijanci in na drugi beli konjeničarji. Ko že vse kaže, da bo šlo za nenevarno obujanje spomina na preteklost, se izkaže, da je med belimi udeleženci namesto nenevarnega orožja tudi pravo strelno orožje. Proslava se lahko spremeni v pravi masaker. Scenarij: Spencer Eastman, režija: Franz Roddam, igrajo: Billy Wirth, Kevin Dillon, Tim Sampson in drugi. Apač ubije belca, da bi si rešil življenje. Zbeži v puščavo in se zelo spretno izogiba zasledovalcem. Ko pa mu ti posilijo ženo, se neusmiljeno maščuje. Chato odlično pozna puščavo, kar mu daj ogromno prednost. Vedno je tam, kjer bi ga najmanj pričakovali, n spremeni v preganjalca. Ci šno upodobil moža, ki sovr mere, ko se dotaknejo njeg< ato pa se iz ubežnika laries Bronson jeuspe-aži nasilje, a ne pozna ovih najbližjih. RADIO Slovenija 1 4.30, 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Sobotna raglja; 9.30 O jeziku; 10.05 Kulturna panorama; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.45 Lahko noC, otroci; 20.00 Klepet doma; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Radijska igra; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Servisne informacije; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 9.45 Sobotna akcija; 11.30 Obvestila; 12.10 Šport; 13.00 Tematsko popoldne; 13.50 Ocene; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.30 Obvestila; 17.50 Šport; 19.30 Sobotni disco Club; 21.30 Azzurro; 19.30 Ameriška popularna glasba. Slovenija 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 10.05 Zgodnja dela; 11.05 Jazz, blues, dbdeland; 13.05 Izbrali smo; 14,05 Izobraževalni program; 15.00 Komorni zbor RTVS; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Baletna glasba; 16.40 Sobotni feljton; 17.00 Glasbeni arhiv; 18.05 Intermezzo; 20.00 Koncert Ljubljanske opere; 22.30 Partiture; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 - 100,3-100,6-104,3-107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Otvoritev; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije; 9.15 Utrinki, zanimivosti; 9.45 Smeh ni greh; 11.00 Sobotna terenska akcija; 11.30 Turistična poročila; 12.00 S terena; 12.30 Opoldnevnik; 13.05 Terenska akcija; 13.45 Okno v svet; 14.00 Ob robu igrišča; 14.30 Napoved športnega vikenda; 15,30 Dogodki in odmevi - prenos RS; 16.05 Glasba po željah; 16.35- 19.00 Sobotni «jam session«; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 19.30-22.00 Športna sobota. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 7.45 Ulica velikih vrtov; 8.05 Horoskop; 8.40 Igrajte z nami; 8.50 Dobro jutro otroci; 9.45 Po vaši izbiri; 10.00 Pre-\^gled tiska; 11.00 Randevous 12.00 Souvenir d'ltaly; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Redakcija mladih; 16,00 Hot hits; 18.45 Segovia; 20.00 Nočni program. R. Glas Ljubljane 7.00 Dober dan; 8.40 Slovenske novice; 9.45 Kam danes v Ljubljani; 10.15 Novice; 10.30 Kultura; 11,15 Angleščina; 12,00 BBC Novice; 13.00 Za domače živali; 13.55 Pasji radio; 14.00 13 ožigosanih; 15.15, 18.15 Novice; 18.45 Vreme; 22.00 Hot mušic; 02.00 Sat radio. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 8.00 Dobro jutro; 9.20 Ti jaz in najin otrok; 12.00 Mali oglasi; 16.20 Izbor pesmi tedna; 19.20 Večerni program. Radio Maribor 6.00, 8.00, 10.00, 12.00, 14.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.15 Kmetijski nasveti; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 10.05 Otroški studio; 10.30 Top 17; 12.05 Sestanek starejših; 13,00 Slo-vensko-bistriška panorama, 14.10 Iz Slovenskih goric 14.40 Od Ptuja do Ormoža, 15,30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 19.30 Športna sobota; 20.00 Prenos 26. Festivala narečnih popevk Maribor 93; 22.00 Zrcalo dneva - Nočni program. Radio Študent 11.00 Vžig; 14.30 Šalit Keita & Steve Nillage; 18.00 Sa-turdaj Djihad Fever; 19.00 Tolpa bumov: Ellen Christi-Fiorenzo Sordini Ouartet; 20.00 Agencija Dallas predstavlja; 21.00 DJ Goto je zakoni; 24.00 Radio-satelit. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Revival; 9.00 Male skrbi - veliko veselje; 9.20 Potpuri; 10.10 Koncert: Simf. orkester in komorni zbor RTV Slovenija; 11.30 Potpuri; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta ro-zajanski glas - oddaja iz Rezije, nato Orkestri; 12.45 Glasnik Kanalske doline 13.20 Glasba po željah 14.00 Deželna kronika 14.10 Krajevne stvarnosti: Nediški zvon; 15.00 Ena se tebi je želja spolnila; 15.30 Soft mušic; 16.00 Odkritje Amerike; 16.25 Glasba za vse okuse; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Akademija GM 26.5.93; 18.00 Kriminalka: Za plačilo ti prinašam slovo (avtor in r. Janez Povše); 18.40 Slovenska lahka glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Foyer; 15.00 Glasba po željah. Radio Koroška 18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. IZBOR IZ SATELITOV MUSIČ TELEVISION 08.00 Awake on the Wild Side; 11.00 The Big Picture; 11.30 Yoi; 13.30 First Look; 14.00 Video; 17.00 Dance; 18.00 The Big Picture; 21.00 Scrturday Night Live; 21.30 Unplugged: Roxette; 22.00 The Soul of MTV; 23.30 Video; 02.00 Video SKY ONE 07.30 Abbott and Costello; 08.00 Fun Factory; 12.00 DJ Kat Show; 15.00 Zaljubljen v čarovnico; 15.30 Fashion TV; 18.00 Rokoborba; 19.00 Beverly Mills, 90210; 21.00 Nerešene skrivnosti; 22.00 Cops I; 23.00 Ameriška rokoborba; 00.00 Stingray PR0 7 06.00 Serije; 07.35 Perry Mason, ponovitev; 09.35 Ženska za dva milijona, am. komedija; 11.35 Neverjetno potovanje v nori vesoljski ladji, ponovitev; 13,10 Air Force, 2. del; 15,05 Frank Buck-Pustolovec na Maleziji; 16.00 Ro-bur, gospodar sedmih kontinentov; 18.55 Naš hrupen dom; 19,25 Roseanne: Hiša za reveže; 20.15 Obmejni volk, ameriška kriminalka; 22.10 Chatova zemlja, angleški vestern, 1971; OO.lOSpecial Squad; PREMIERE 07.00 Papež mora umreti; 08.40 Jungle Fever; 10.50 Gas Food Lodging; 13,30 Pouk o ljubezni; 15,10 Nogomet-nemška zvezna liga; najboljše tekme tedna; 17.40 Lethal Justice, am. psihološka kriminalka; 20.15 Paul Mc-Cartney Live! - koncert iz Clevelanda; 21.50 Final Analysis, am. psih. kriminalka, 1992 EUROSPORT 08.30 Aerobika; 08.50 Alpsko smučanje, prenos 1. teka veleslaloma (M) iz Soldna; 11.30 Ameriški nogomet; 12.50 Alpsko smučanje, prenos 2. teka veleslaloma iz Soldna; 15.30 Tenis, polfinale WTA turnirja iz Essna; 17.00 Umetnostno drsanje; 20.00 Tenis, WTA turnir iz Essna; 22.00 Alpsko smučanje, posnetek iz Soldna SATI 05.20 Nogomet; 06.50 Za otroke; 13.00 Tenis: Turnir iz Stockholma; 17.15 Pojdi na vse, igra; 19.20 Poročila; 19,30 Kolo sreče; 20.15 Heino-Show; 23.00 Poročilo o učenkah, nemški erotični film RTL 08.20 Otroške serije; 12,45 Polna hiša; 13.15 Princ z Bel-Aira; 17,45 The Heights, 5/13 del ameriške serije; 19.15 Beverly Mills, 90210; 20.15 Nezaslišan škandal; 22.00 Satanov sin, ameriška grozljivka, 1988; 23.45 Emanuelle-V začaranem krogu strasti; 01.35 Rožnata nanizanka MOVIE CHANNEL 13.00 Rosencrantz and Guilder-stem are dead; 15.00 The Slen-der Thread; 17.00 Follow that Bird; 19.00 After Ihe Glory; 21.00 Edvvard Scissorhands, ali The Addams Family, ali Drop Dead Fred; 23.00 Fools of Fortune SKY MOVIES PLUS 15.00 Going Under; 17.00 Man-neguin of The Movies; 19.00 Till There was You; 21.00 Opportu-nity Knocks; 23.00 Child's Play, premiera! Sobota, 30. oktobra 1993 ŠPORT NOVICE Če se Argentine ne uvrsti na SP, bo Basile ob selektorski stolček SYDNEY - Pred jutrišnjim prvim odločilnim srečanjem za nastop na nogometnem SP v ZDA prihodnje leto je argentinski selektor Alfio Basile povedal, da bo v 24 urah dobil odpoved, Če argentinski reprezentanci ne bo uspela uvrstitev na SP. Avstralija bosta prvo tekmo igrati jutri, povratno srečanje pa bo 17. novembra v Buenos Airesu. »Pri nas ni tako kot v Avstraliji, kjer reprezentančnega trenerja potrdijo za štiri leta, še preden so končane kvalifikacije za SP,« je Basile dejal na prvi uradni tiskovni konferenci pred jutrišnjo tekmo in s tem mislil na avstralskega selektorja Eddieja Thompsona, kateremu so že maja letos podaljšali mandat do leta 1998. »Ce Argentina ne bo zmagala, bom jaz prvi, ki bo to plačal,« je kratko dodal. Ivaniševič zmaguje, Vrdoljak protestira STOCKHOLM - Na teniškem turnirju v Stockholmu se je osmi nosilec Hrvat Goran Ivaniševič uvrstil v polfinale, potem ko je premagal Francoza Boetscha. Drugi polfinalist je z zmago nad Švedom Jonasom Svenssonom tudi Američan Wa-shington. V zvezi z Ivaniševičem pa je v teh dneh prišlo do »nerodnega« spodrsljaja nemeške športne televizije DSF. Med prenosom 2. kroga tega turnirja (27. oktobra) se je namreč med Ivaniše-vičevim dvobojem s Švedom Christianom Berg-stromom na ekranu poleg napisa Hrvaška namesto hrvaške zastave pojavil simbol preostanka Jugoslavije. Predsednik hrvaškega olimpijskega komiteja in direktor Hrvaške radiotelevizije Antun Vrdoljak je zaradi tega poslal protestno pismo nemški televiziji. »Prosimo vas, da napako popravite in da se opravičite vsem, ki jim ta zastava pomeni simbol zla in smrti v njihovih družinah,« je zapisal Vrdoljak. Dodal je, da bi verjetno tudi Nemce užalilo, če bi ob imenu njihovega tenisača zagledali zastavo »Babilona ati Asirije«. Rezultati - četrtfinale: VVashington (ZDA) - Svens-son (Sve) 4:6, 6:3, 6:4, Ivaniševič (Hrv, 8) - Boet-sch (Era, 16) 6:3, 6:1. Palestinci na olimpijskih igrah LAUSANNE - Mednarodni olimpijski komite je sporočil, da bodo palestinski športniki lahko nastopali na vseh prihodnjih olimpijskih igrah, vključno z zimsko olimpijado v Lillehammerju. Čeprav je malo verjetno, da bi se Palestinci odločiti za nastop na Norveškem, pa bodo skoraj gotovo sodelovali na letnih olimpijskih igrah v Atlanti. Rominger še do leta 1996 SYDNEY - Švicarski kolesar Tony Rominger je ob podpisu triletne pogodbe s špansko-italijanskim moštvom Claas Mapei, vredne skoraj štiri milijone dolarjev, povedal, da se bo po izteku te pogodbe prenehal profesionalno ukvarjati s kolesarstvom. Dvaintridesetletni Švicar je dejal, da se kolesarji lahko po primernem treningu enakovredno kosajo z mlajšimi celo do 39. leta, vendar se je vseeno odločil, da bo nehal pri 35 letih. Ob tej priložnosti je prvič optimistično ocenil prihodnji Tour de France: »Indurain je premagljiv! Letos nisem bil daleč za njim, vendar je imel precej več sreče. To z drugimi besedami pomeni, da moram postati samo malce boljši kot lani.« Božič izpadel v tretjem kolu PALERMO - Mariborčanu Iztoku Božiču se ni uspelo uvrstiti v polfinale teniškega turnirja v Palermu. Potem ko je v drugem krogu s 6:3 in 6:4 premagal Italijana Manchinerija, je v tretjem izgubil proti Madžaru Nagyu z 2:6 in 2:6. Božič je skupaj s Splitčanom Dumaničem izpadel tudi v igri dvojjic. V drugem kolu sta ju z 2:6, 6:3 in 6:3 ugnala Hrvata Sarič in Hiršzon. Prepričljiva zmaga Grosarja TRST - Novogoriški mednarodni mojster Aljoša Grosar je v znani kavami San Marco v Trstu odigral simultanko. Za nasprotnike se je pripravilo 21 tržaških šahistov vseh starosti in šahovski računalnik. Po dobrih dveh urah nepopustljivega boja je Grosar premagal 17 nasprotnikov, dva sta uspela remizirati, eden pa ga je premagal. Brez zmagovalca se je končala tudi partija z zelo dobrim šahovskim računalnikom Ritz. (V. G.) Xi Yun - loseliani 1:0 MONTE CARLO - Začel se je dvoboj za naslov svetovne prvakinje v šahu. Svetovna prvakinja Xi Yun in Nana loseliani bosta odigrali 16 partij, Kitajki pa za ubranitev naslova zadošča že 8 točk oziroma neodločen rezultat. Prvo partijo je po 34 potezah v kraljevi obrambi dobila Xi Yun, ki je igrala s črnimi figurami. (M. D.) Sotomayor pri Lariosu MADRID - Svetovni prvak in rekorder v skoku v višino Javier Sotomayor bo v prihodnje tekmoval za vodilni španski klub Larios, h kateremu je pristopilo še šest kubanskih atletov in atletinj. To so: skakalki v višino Ioamnet Quintero in Silvia Costa, tekača čez ovire Emilio Valle in Aliuska Variira Lopez, skakalec v daljavo Ivan Pedroso in sprinter Ivan Garcia. Dodatno se bodo tej skupini lahko pridružili še nekateri tekmovalci. »To je pomemben korak naprej, ki nam bo omogočil lažje financiranje kubanske atletike,« je dejal generalni sekretar kubanske atletske zveze Jesus Molina. Po posebnem dogovora bo Larios podpiral Kubance, vendar ne bodo podpisali formalne pogodbe. Dvajset tisoč policistov na tekmi Atletico - Barcelona MADRID - Kar 20 tisoč policistov bo jutri skrbelo za red na tekmi španskega prvenstva med Atleti-com iz Madrida in Barcelono. Atletico bo vodil novi trener Cacho Heredia, ki je pred dnevi zamenjal Jaira Perreiro. Moštva tokrat ne bo sestavil trener, temveč predsednik kluba Jesus Gil, ki pravi, da natančno ve, s kakšno taktiko je treba igrati proti Barceloni. Za to tekmo so Madrižani angažirali tudi psihologa. II . H ■ [POLEMIKA / KDO JE KAJ REKEL? Doping buri duhove tudi v smučanju Danes veleslalom za SP SČLDEN - Osebni trener za fitnes olimpijskega zmagovalca Alberta Tombe je na tiskovni konferenci v avstrijskem Soldnu, kjer se danes začenja svetovni pokal, zanikal, da je kdaj koli obtožil nekatere najboljše alpske smučarje jemanja poživil med treningom v pripravljalnem obdobju. »Obtožbe glede jemanja poživil tekmovalcev v svetovnem pokalu, ki mi jih pripisujete, so iz trte zvite in neresnične,« je povedal trener Giorgio D‘Urbano. Časopisi so v svojih poročilih navedli besede D‘Urbana, ki si želi »učinkovitejši nadzor dopinga« in neposredno obtožuje norveške smučarje jemanja poživil (anabo-lični steroidi) za povečanje mišične mase. »Ne vem, ali naj se jokam ali smejem zaradi te izjave,« je na tiskovni konferenci v Soldnu dejal Italijan in dodal: »Želim samo reči, kako pomembno je, da uvedemo strog nadzor v tem športu in ga ohranimo čistega, kot je bil doslej.« Norveški trener Dieter Bartsch je povedal, da sta bila nje- gova prva odziva na to izjavo jeza in presenečenje, saj ni pričakoval tako težkih besed. »Vsi norveški smučarji so imeli v letošnjem poletju šest preskusov dopinga in vsi so bili negativni,« je povedal Bartsch in dodal: »Naši smučarji so tako dobri, ker vsak dan trenirajo osem do deset ur.« Predsednik mednarodne smučarske zveze Marc Hodler je povedal, da FIS podpira nadzor dopinga in ukrepe proti tistim, ki so bili pozitivni, in sicer na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih. »Na posameznih tekmah v svetovnem pokalu ne moremo opravljati preskusov dopinga, ker je tekem preveč in so povrhu še na različnih mestih,« je razložil Hodler. D‘Urbano je povedal, da njegov varovanec Alberto Tomba ni bil izvzet pri preverjanju dopinga med poletnimi meseci in da bo vesel vsakega preskusa. S tem odgovorom hoče Tombov trener seveda dokazati svetu, da je njegov varovanec »čist« in da so njegovi uspehi izključno sad večletnega trdega dela. KOŠARKA / EVROPSKO KLUBSKO PRVENSTVO V Madridu Real ugnal Benetton Buckler pregazil Cibono v Bologni BOLOGNA - V prvem kolu »Eurocluba« so španski in oba grška kluba dosegla polh uspeh, medtem ko je od treh italijanskih moštev slavil zmago le bolonjski Buckler. V A skupim je bil derbi v Madridu, kjer je domači Real z dokajšnjo težavo premagal ekipo Benettona iz Trevisa. Benettonu in njegovemu centru Rusco-niju je sicer uspelo zaustaviti slovitega Sabonisa (dal je le 10 točk), razigrala pa sta se Arlauckas (25 točk) in Martin (20) in tako sta točki ostali v Madridu. Poleg Rusconija (15 točk) sta dobro igrala še Garland (19) in Pittis (17). Barcelona je šele po podaljšku ugnala evropskega prvaka Limoges, preseneča pa visoka zmagala 01ympiakosa v Nemčiji proti Bayerju. V B skupini je v Bologni domači Buckler postregel zagrebški Giboni s pravo košarkarsko lekcijo (114:86). Bolonjčani so z novim nakupom Leving-stonom znatno okrepili že tako zelo močno postavo in so ta čas bržkone najboljša ekipa v Evropi. Pri gostiteljih so vsi igrah odlično (Danilovič 24 točk, Brunamonti 21, Leving-ston 18), pri gostih pa se je enakovredno upiral domačinom skoraj nepogrešljivi Žurič (45 točk in 5:6 pri metu za tri točke). Lep podvig pa so opravili košarkarji Joventuta iz Badalone, ki so sredi Can-tuja premagali domači Clear. Italijansko moštvo je poleg dveh dragocenih točk izgubilo še svojega tujca, Hamminka, ki si je poškodoval čeljust in bo moral počivati najmanj mesec dni. IZIDI 1. KOLA Skupina A: Barcelona -Limoges 86:76; Real Madrid - Benetton 85:76; Bayer Leverkusen - 01ym-piakos 53:70; Guilford -Malines 71:97. VRSTNI RED: 01ym-piakos, Barcelona, Real Madrid in Malines 2; Guilford, Benetton, Limoges in Bayer 0. PRIHODNJE KOLO (4:11.): Benetton - Barcelona; Limoges - Bayer; Mlaines - Real Madrid; 01ympiakos - Guilford. Skupina B: Panathi-naikos - Benfica 83:73; Buckler - Gibona 114:86; Istanbul - Orthez 81:74; Clear - Joventut 87:95. VRSTNI RED: Buckler, Panathinaikos, Joventut in Istanbul 2; Orthez, Clear, Benfica, Gibona 0. PRIHODNJE KOLO (4.11.): Gibona - Panathinaikos; Benfica - Istanbul; Joventut - Buckler; Orthez - Clear. HOKEJ NA LEDU / NHL Toronto še nezadržen Po Mogilnyju se je vrnil na led tudi Lemieux PITTSBURGH - Ce smo včeraj zapisali, da se je dan pred tem na ledene ploskve vrnil Alexander Mogilny, lahko danes enako zapišemo za zvezdnika moštva Pittsburgh Penguins Maria Le-mieuxa. Mario se je po operaciji hrbta, zaradi katere je izpustil prvih deset tekem letošnje sezone, tokrat z dvema podajama za Pingvine vpisal na listo strelcev. Dve podaji pa sta bili odločno premalo, saj so Quebec Nordiques premagali domače Pingvine s 7:3. Valjar iz Toronta pa melje še naprej. Maple Leafs so v svoji deseti letošnji tekmi dosegli že deseto zaporedno zmago. Njihova žrtev so bili Chicago Blackhavvks, ki so pred domačim občinstvom z 2:4 klonili pred Torontom. Zanimivo je predvsem to, da Toronto v Chicagu ni okusil zmage vse od leta 1989. VVendel Clark z dvema zadetkoma in vratar Fe-lix Potvin s 46 ohranjenimi streli sta bila najboljša moža v moštvu. Napeto je bilo tudi v New Yorku, kjer je Mark Messier popeljal domače Rangerje v vodstvo, a so nato Kanadčani iz Montreala dosegli tri zaporedne zadetke. Domačinom je naposled deset sekund pred koncem le uspelo iztržiti neodločen izid, glavni junak tega srečanja pa je bil Sergej Zubov, ki je najprej znižal na 3:2, nato pa je bil še podajalec pri izenačujočem zadetku. Slabše pa jo je odneslo drugo newyorško moštvo Islanders. Gostovalo je na Floridi in proti tamkajšnjim Panterjem izgubilo s 5:2. Prvi zadetek za Florido je dosegel Tom Fitzgerald, ki je lansko leto igral prav za Otočane. V San Joseju so Morski psi dosegli letošnjo drugo zmago. S 4:3 so premagali novince v ligi, moštvo Anaheim Mighty Ducks. Največ so k zmagi prispevali nekdanji sovjetski legionarji v dresih San Joseja. - Sandis Ozolins, Igor Larionov in Sergej Makarov, ki so poleg treh podaj dosegli tudi vsak po en zadetek. St. Louis Blues so doma premagali Hartford VVhalers z 2:1, v divizijskem obračunu pa so Boston Bruins z zmago 6:2 nad Ottawo poskrbeli, da so Senatorji s štirimi točkami ostali na zadnjem mestu. (M. J.) Stefanel danes v Veroni zGtorom Prenos ob 14.45 tudi po RAI1 TRST - Derbi 6. kola italijanske košarkarske A-l lige bo danes ob 14.45 v Veroni, kjer bo domači Glaxo igral proti tržaškemu Ste-fanelu, ki skupno z bolonjskim Buckler jem še nepremagan na vrhu lestvice. Obeta se izredno zanimiv in napet boj med ekipama, ki sta odlično pričeli v tem prvenstvu. Tanjevičevo moštvo, ki je uspešno igralo v Koračevem pokalu v Moskvi proti Dinamu, je potrdilo pričakovanja in igra v slogu favorita za državni naslov, medtem ko je ekipa iz Verone doslej zelo ugodno presenetila. Tekmo bodo neposredno prenašali po italijanski TV na 1. sporedu. V tej ligi bodo danes še tri srečanja. Ob 19.00 se bosta v • Pistoji spoprijela domači Kleenex in Bialetti iz Monteca-tinija (tekmo bo neposredno prenašal TMC), ob 20.30 pa bo v Milanu tekma med domačim Re-coarom in beneškim Reyerjem, za katerega igra tudi slovenski reprezentant Slavko Kotnik. Beneško moštvo, ki je prav v nedeljo osvojilo prvi par točk, bo drevi seveda pred izredno težko nalogo. V A-2 pa bo ob 19. uri srečanje Napoti - Olitalia Siena. AVTOMOBILIZEM / KJE BO KDO VOZIL V NASLEDNJI SEZONI FORMULE 1? Ekipe se še sestavljajo Za zdaj ni še ničesar gotovega - Mika Hakkinen bo prvi voznik McLaren-Peugeota Zvezdnik »prestopnega roka« bo J. J. Lehto - Benetton še brez Renaultovih motorjev SUZUKA - Polovica delovnih mest za voznike formule 1 je za leto 1994 še prostih, kar je povzročilo množični sprint dirkačev za čim boljša delovna mesta. Dosedanji Sauberjev voznik Lehto torej ne bo dolgo ostal brez dela. Ponudba in povpraševanje sta približno enaka. To je tudi razlog, da so veterani potisnili svoje načrte o slovesu v ozadje. Riccardo Patrese, Derek Warwick in Michele Albo-reto še zmeraj upajo, da bodo prišli do srednjeraz-rednega ali celo morda vrhunskega avtomobila. »Toda številka 1 na transferni listi,« pravi Keke Rosberg, »je tačas J. J. Lehto.« Sef moštva Peter Sau-ber namreč ni podaljšal pogodbe z »letečim Fincem«. Zasedena je torej šele slaba polovica izmed 28 dirkalnikov in samo štiri moštva - VVilliams, Ferrari, Sauber in Lotus - so kompletna. Položaj v nekaterih moštvih je po Veliki nagradi Japonske takle: VVilliams-Renault: Uradna predstavitev ekipe, ki se bo v novi sezoni imenovala Rothmans-Wil-liams-Renault, bo 17. in 18. januarja 1994 v portugalskem Estorilu. Superz- vezdnik Ayrton Senna je lijonov dolarjev zaslužka na leto. Damon Hill je dobil samo enoletno ponudbo. Benetton-Ford: Italijani so praktično že opustili vsakršno upanje na deset-valjne Renaultove motorje, čeprav solastnik moštva Tom Walkinshaw opozarja: »Imejte še malo potrpljenja z nami.« Torej šele leta 1995 moštvo Benet-ton-Renault? Michael Schumacher se veseli novega Fordovega motorja in za moštvenega kolega bi rad obdržal Riccarda Pa-treseja, toda številka 1 na seznamu želja je Brazilec Rubens Barrichello, poleg njega pa je kandidat tudi mladi Italijan Luca Badoer iz razpuščene Scuderie Ita-lia BMS-Dallara. McLaren-Peugeot: Štiriletna ekskluzivna pogodba zagotavlja McLarnu sto (brezplačnih) motorjev na leto. Po Sennovem odhodu je Finec Mika Hakkinen zanesljivo številka 1 v moštvu, uradna potrditev tega pa bo zgolj formalnost. Toda kdo bo drugi voznik? Christian Fittipaldi ali Rubens Barrichello, za katerega Eddie Jordan zahetva 5, 25 milijona do- O morebitni kazni za Senno šele 9. decembra PARIZ - Ayrton Seima bo zanesljivo vozil na dirki za veliko nagrado Avstralije, M bo 7. novembra v Adelajdi, čeprav je bilo po izgredu, ko je Brazilec udaril Eddieja Irvina, pričakovati, da ga bo mednarodna avtomobilistična zveza kaznovala. Toda o incidentu bodo razpmvljali Sele 9. decembra, na sestanku sveta FIA pa bosta navzoča tudi oba voznika. »O incidentu so doslej poročali samo novinarji, uradne izjave pa Se nimamo,« je povedal predstavnik FIA Francesco Longa-nesi. Senno bi lahko doletela ena izmed disciplinskih kazni: ukor, denarna kazen, suspenz ah izguba točk za svetovno prvenstvo, če bi ugotovili, da je omadeževal tekmovanjem avtomobihstični šport nasploh. larjev odkupnine. Velikega presenečenja tudi pri McLarnu ne morejo pričarati. »Akcije« z Alainom Proštom, Michaelom Schumacherjem in Gerhardom Bergerjem so spodletele. Ferrari: Gerhard Berger in Jean Aleši sta že dalj časa zanesljiva. Poleti je Benetton resda snubil Ale-sija, jeseni pa se je McLaren pomalem spogledoval z Bergerjem. Novi avtomobil bo nared že decembra, pravi Niki Lauda, ki je svojo pogodbo svetovalca moštva iz Maranella podaljšal tudi za tretjo sezono. Avstrijcev moto se glasi: »Priti mora do velike Ferrarijeve renesanse.« Po 49 dirkah brez zmage bi bil že skrajni čas... Ligier-Renault: Vprašanje glede voznikov v prihodnjem letu je še odprto: en Anglež (Martin Brundle ali Mark Blun-dell) in en Francoz (Erič Bernard ah prvak v formuli 3000 Olivier Panis). Lotus Mugen-Honda: Po Portugalcu Pedru Lamyju so za prihodnje leto kot prvega voznika potrditi Johnnyja Herberta. Sauber-Mercedes: Pri Švicarjih ni novo samo ime, temveč tudi drugi voznik, ki bo tekmoval ob Karlu VVendlingerju. To je Nemec Heinz-Harald Frentzen, tačas tekmovalec v moštvu Nova v japonski formuli 3000 ter testni voznik pri Hondi-Mu-gen in za gume Bridgesto-ne. Footvvork: Najverjetneje bo moštvo vozilo s Fordovimi motorji in Augurijem Suzukijem. Nizozemec Jos Verstappen, nemški prvak v formuli 3, je dobil ponudbo, ki pa jo je spoštljivo odklonil, ker ima v načrtih delo testnega voznika pri McLarnu. Minardi/BMS-Dallara »Scuderia Italia«: Vse je še vprašljivo: vozniki in motorji. Denarja ni. Tyrrell-Yamaha: Se naprej z japonskim desetvalj-nim motorjem in zagotovo z Japoncem Ukyom Ka-tayamo, ki prinaša s sabo sponzorski denar. Bo ob njem morda prvak formule 3000 Olivier Panis? Larrousse: Se naprej z motorji Lamborghini (v igri je tudi Ford). V moštvu so zelo razočarani nad odločitvijo Peugeota, ki bo oskrboval McLaren. »Vedeli smo, da se bo moral Peugeot odločiti med nami in McLamom. Nič nam ni obljubil, vendar smo kljub temu zelo žalostni,« pravi šef Gerard Larrousse. Erik Comas ima v pogodbi določene ugodnosti, ki jih bo gotovo vnovčil. Jordan: Skoraj zanesljivo je, da bodo Jordanove dirkalnike tudi v prihodnjem letu poganjali Hartovi motorji in da bo za moštvo vozil Rubens Bari-chello, razen če bi katera izmed ekip našla denar in izplačala visoko odškodnino za Brazilca. Številka 2 bo najbrž presenečenje zadnje dirke v Suzuki Eddie Irvine. Simtec-Ford: Bivše podjetje sedanjega predsednika FIA Maxa Mo-sleyja bi z voznikom Davidom Brabhamom rado vstopilo v formulo 1. Pacific-Ilmor: Drugi novinec v formuli 1, ki se je pojavil z enoletno zamudo. Najbrž bo prvi voznik Bertrand Gachot, drugi pa morda Michael Bartels, prijatelj Steffi Graf, tako da bi v prihodnji sezoni formule 1 utegnili nastopati trije nemški dirkači. (J. M.) ŠPORT Sobota, 30. oktobra 1993 19 H NAMIZNI TENIS / ZENSKA A LIGA Krasovke jutri računajo na novi točki Turnir 3. kategorije v Trentu V Četrtem kolu ženske namiznoteniške A lige bo prva postala Krasa Adria Caravan igrala v nedeljo ob 16. uri na domačem igrišču in ne v soboto, kot je običajno. V goste prihaja ekipa Abba-dia Lariana. V Krasovem taboru so prepričani, da bodo gostje iz Zgonika odšle s sklonjeno glavo. Abbadia je namreč ena tistih ekip, ki bi jo morale Krasovke premagati, da si obdržijo status prvoligaša. Abbadia ima v svoji sestavi Kitajko Chen Yun, a je ostala njena postava z Barbaro Semenza (17), Cristino Giussani (36) in Serenel-lo Alippi (50) slabša od Krasovih igralk, ki so na državnih lestvicah višje rangirane. Tako je Ana Bersan številka 15, Biserka Simoneta 22, Monika Radovič 25, medtem ko Vesna Ojsteršek nima številke kot novinka, vendar prav gotovo šteje za zeleno mizo veC kot jutrišnje italijanske nasprotnice. Na tekmo so se igralke zelo vestno pripravljale. V ta namen sta bili organizirani dve prijateljski tekmi z Vesno iz Zaloga pri Ljubljani in z ljubljansko Ilirijo, kjer je trening kot tekmo z vso resnostjo vzela le Ojstrškova, ki si prizadeva nadoknaditi dvoletni premor. Jutrišnja tekma je ključnega pomena za Kras Adria Caravan, ki je na lestvici takoj za petouvršCeno Abbadio - obe imata zmago nad Muravero in dva poraza, s tem, da je Abbadia zgubila proti Citta della Calza s 3:6, krasovke z 1:6, z državnim prvakom Coca-gliom pa je Abbadia dosegla celo dve točki. Načrti in računice so torej narejeni. Vse pa je odvisno od naših deklet, od katerih pričakujemo veC borbenosti, ki smo jo tako zelo pogrešali na zadnjem srečanju z Verono. Danes in jutri državni turnir 3. kategorije v Trentu Na individualnem področju se pričenjajo kvalifikacijski turnirji veljavni za nastop na državna prvenstva. V soboto in nedeljo bo v Trentu prvi državni kvalifikacijski turnir za tretjekategor-nike. Kras na njem sodeluje z dvema tekmovalcema, Marjanom Miličem in Katjo Milic. Po urniku bodo v soboto tekmovali moški konku-rentje, v nedeljo ženske. V celotni sezoni so predvideni štrije turnirji te vrste. J.J. ___________KOŠARKA / NOCOJ V 5. KOLU C LIGE_ Jadran Tkb na »vročem« gostovanju v Caorlah Vatovčeva ekipa ima lepo priložnost, da podaljša zmagoviti ciklus Pred samim začetkom prvenstva bi bili vsi Jadra-novi simpatizerji najbrž izredno zadovoljni, Ce bi naša združena ekipa v prvih petih tekmah zbrala 8 točk, pred nocojšnjim gostovanjem v Caorlah pa bi bilo res škoda, da bi Vatovčevi fantje zapravili dve novi točki z ekipo, ki je doslej igrala dokaj nesupešno in v štirih tekmah enkrat zmagala (doma s peterko San Daniele - 88:69) trikrat izgubila (v Castelfrancu 94:69, v Cittadelli 83:64 in v Ca’Sa-viu!04:101). Pred današnjo tekmo smo se pogovorili s Christianom Areno, ki je bil doslej med najboljšimi posamezniki. Mislim, da si zadovoljen s povratkom v Trst po več letih igranja po Italiji... Res sem vesel, saj se zlasti v zadnji sezoni v Bene-ventu nisem dobro znašel, medtem, ko smo doslej z Jadranom igrali nadvse uspešno. Kaj se je med tvojo odsotnostjo pri naši košarki spremenilo na bolje in kaj na slabše? V primerjavi s prejšnjimi leti so se naša društva organizacijsko znatno izboljšala, zdi pa se mi, da so, ob Boru in Jadranu, nekoliko v zaostanku ostale naše ekipe, ki so pred leti imele boljše uspehe in tudi nadpovprečnih posameznikov pri le teh nisem zasledil, čeprav moram priznati, da imamo precej dobrih Vanja Jogan Christian Arena košarkarjev, kar pred leti nismo imeli. Kaj si pomislil pred odločilnim metom na tekmi s Cividalejem? V takih trenutkih nimaš časa za razmišljanje. Žogo sem dobil v roke in vrgel. K sreči sem zadel... Svoje letošnje soigralce si bolj ali manj že poznal. Kdo te je najboj presenetil s košarkarskega vidika, kdo pa ima vlogo »disk jockeya« v slačilnici in na treningih? Edini, ki ga sploh nisem poznal je Ivo Emili, ki pa me je zelo ugodno presenetil. Od ostalih pa se nisem spomnil, da je Sandi Rau- ber tako dober igralec. Po navadi ima vsaka ekipa enega leaderja, tudi izven igrišča, pri Jadranu pa ne bi vedel kdo je, saj smo tudi s tega vidika homogena skupina. Kaj veš o današnjme na-sprotnmiku? O nasprotnikih ne vem skoraj nič. Mi smo tudi ta teden intenzivno trenirali in bomo skušali uveljaviti svojo igro, ne glede na nasprotnika, čeprav pravijo, da je v Caorlah »vroč« teren in da so navijači zelo bučni. Kateri nasprotni igralci so te doslej nabolj presenetili? Več je solidnih ekip z dobrimi posamezniki, res izvrstno pa je igral le play-maker Cividaleja Valentin- sig. Koliko časa boste še sami prvi na lestvici? V teoriji imamo sedaj pred sabo štiri »lažje« tekme, tako da bi lahko še krepko podaljšali zmagovito serijo. Tudi v primeru kakega spodrsljaja ne bomo jokali, saj je pot še dolga. NAPOVEDI - Christian Arena Caorle - Jadran Tkb +1 (matchvvinner Cuk, nad pričakovanjem I.Emili) Bor Radenska - Arte Go +20 (matchvvinner Ažman, nad pričakovanjem Smo-tiak) Odborniki Jadrana obveščajo, da bo avtobus danes odpotoval s Proseka ob 17.45, nekaj mest pa je Se na razpolago. Borovci doma z goriškim Artejem V petem kolu košarkarskega prvenstva D lige bo ekipa Bora Radenske letos drugič igrala na domačem igrišču, tokrat še v telovadnici Ervatti, potem pa, kot običajno, v telovadnici Suvich. Sancinova ekipa bo jutri popoldne (pričetek tekme ob 17.00) imela opravka z goriško peterko Arteja, ki je doslej zbrala štiri točke. Po kvaliteti spada Arte med srednjekakovostne ekipe D lige, proti takim nasprotnikom pa morajo borovci igrati z maksimalno močjo, saj bi se poraz krepko poznali v končnem seštevku točk. Na kratko smo se pogovorili z borovim kapetanom Robijem Smotlakom. Si pričakoval tako ugoden razplet v prvem delu prvenstva? 2e pred začetkom prvenstva sem bil mnenja, da lahko dobimo vseh prvih devet tekem, saj smo že v pripravljalnem obdobju igrali solidno in smo se res intenzivno pripraviljali. Doslej nam je šlo dobro od rok in upam, da se bo napoved tudi uresničila. Kateri bodo vaši najnevarnejši nasprotniki? V prvi vrsti prav gotovo Gemona in Intermuggia, morda pa še Roncade in Villorba, ki sta pravi neznanki. Kaj pa jutri z Artejem? Lani smo z njimi imeli velike težave in letos igrajo praktično v enaki zasedbi, tako da tudi letos ne bo lahko. Njihovi zunanji igralci so sposobni odigrati zelo dobro ali pa porazno. Z Gemono so skoraj zmagali... » Kako si igral doslej? Zaradi težav z osebnimi napakami sem doslej igral nekoliko manj. Za razliko od lani imamo v napadu več nevarnih posameznikov, tako da tudi sam manj mečem na koš. Danes se prične tudi promocijsko prvenstvo. Kaj predvidevaš za naše ekipe? Mislim, da so vse tri naše ekipe v skupini boljših in bi lahko kar med seboj tekmovale za najvišja me- NAPOVEDI - Robi Smotlak Bor Radenska - Arte +12 (matchvvinner Ažman, nad pričakovanjem Pettirosso) Caorle - Jadran Tkb +14 (matchvvinner Pregare, nad pričakovanjem Rebula) (VJ) ODBOJKA / NA GORIŠKI OBČINI NOGOMETNI TURNIR / OB ODPRTJU IGRIŠČA V STANDREŽU Predstavili Imso Kmečko banko Na goriški občini je bila v četrtek predstavitev odbojkarske ekipe Imsa Kmečka banka, ki bo v tej sezoni nastopila v italijanski B-2 ligi. Naše odbojkarje je sprejel komisar Lorenze de’ Luca di Pietralata. Več o tem pomembnem dogodku bomo še poročali. (Foto S.R.) H ROKOMET / MOŠKA C LIGA h Zgoničani danes prvič pred domačimi gledalci Kras o vi rokometaši bodo v soboto ob 15.00 na odprtem igrišču v Zgoniku prvič v letošnji sezoni v C ligi nastopali pred domačim občinstvom, proti ekipi San Donaja. Prejšnji teden so Krašovci nerodno izgubili v gosteh prav v San Donaju. Med tednom pa so Krašovci trdo garali na treningih, da bi izboljšali obrambno igro, ki je bila na zadnji tekmi naravnost katastrofalna. Z večjo odločnostjo in trdim delom na treningih hočejo naši fantje popraviti slabo predstavo iz prejšnje tekme in dokazati, daje realna slika na igrišču precej drugačna. V letošnjem prven-stvbu bo Kras vse domače tekme igral ob sobotah popoldan v Zgoniku. Krasovo vodstvo za letos pričakuje tudi večjo prisotnost publike, saj je bila ravno maloštevilčnost občinstva največja pomanjkljivost prejšnjih sezon. (Alan) Danes in jutri košarkarski turnir za dečke v Trstu V organizaciji Li-bertasa bo danes in jutri v balonu Ne-sbeda na Vrdelski cesti košarkarski turnir za kategorijo dečkov (letnik 1981 in 1982), na katerem bodo poleg organizatorja Libertas/Bar-colane nastopile tudi ekipe Jadrana, Bora in Kontovela. SPORED Danes ob 16.00: Bor - Kontovel; 18.00: Libertas/Bar-colana - Jadran Jutri ob 9.30: tekma za 3. mesto; 11.00: finale za 1. mesto. Juvenfina nepričakovano toda zasluženo osvojila prvo mesto Premagala je Pro Gorizio - Sovodenjci ugodno presenetili Ob odrptju zelo lepega nogometnega igrišča v Standrežu je Juventina priredila tudi turnir s tremi ekipami (Pro Gorizia, Sovodnje in Juventina) s tekmami po 45 minut. Prvo mesto na tem turnirju je presenetljivo toda zasluženo osvojilo štan-dreško moštvo, ki je najprej igralo neodločeno s Sovodnjami, nato pa je nepričakovano premagalo Pro Gorizio, ki nastopa dve kategoriji višje od štandreške ekipe. Res je bil sodnik najbrž nekoliko preveč radodaren, ko je domačinom dosodil enajstmetrovko, toda štan-dreški nogometaši so nedvomno pokazali več volje do zmage od bolj renomi-ranih nasprotnikov in so bili tudi glede igre, tehničnega in taktičnega znanja povsem enakovredni goriškim igralcem. Standreško društvo je za promocijsko prvenstvo sestavilo kar čedno postavo, ki bo gotovo v tej ligi igrala vodilno vlogo. Tako obramba kot vezna vrsta sta povsem nared, v napadu pa Juventina pogreša izrazitega strelca, ki bi znal izkoristiti vse ugodne priložnosti, ki jih ustvarjajo vezni igralci. V »konici« pa ima Juventina pravega talenta, mladega Petra Gergoleta (letnik 1976), ki se zaradi neizkušenosti v članski konkurenci še ne znajde najbolje, vidi pa se, da je to nogometaš, na katerega se lahko še kako računa. Drugouvrščena Pro Gorizia je na tem turnirju razočarala. Goričani sicer nastopajo v D ligi (dve kategoriji višje od Standrež-cev in kar štiri višje od So-vodenjcev), na četrtkovem turnirju pa te kakovostne razlike nismo opazili. Ob Branko Lakovič koncu turnirja se je nekaj igralcev Pro Gorizie pritoževalo, da je Juventina osvojila prvo mesto s »čudno enajstmetrovko«: to pa so le puhla opravičila nogometašev, ki se verjetno precenjujejo, ne vedo pa, da je prav skromnost največja odlika vsakega športnika. Povsem ugodno je presenetila tudi sovodenjska ekipa, ki se je prav ta teden okrepila z Dinom Per-soglio (prej Juventina). Sovodenjci so na prvem srečanju zasluženo iztržili neodločen izid, na drugem pa častno izgubili s Pro Gorizio, ob tem pa zamudili stoodstotno priložnost za zadetek z Dorio. IZIDI TURNIRJA Juventina - Sovodnje 0:0 JUVENTINA: Zanier, Černigoj, Candutti, Can-ciani, Kaus, Braida, Kovic, D. Gergolet (Gandin), Ta-baj, Trevisan, Brumatti (Pizzi). SOVODNJE: Gergolet, Grillo, Tomšič, Persoglia, Hmeljak, Devetak, Capora-le, Interbartolo, Casagran-de, Spangher, Doria. SODNIK: Rupil iz Gorice. Pro Gorizia - Sovodnje 2:0 STRELCA: Vascotto v 35. min., Catalfano v 40. min. PRO GORIZIA: Cappel-li, Illeni, Bergant, Tognon, Martucci, Costantini, Vascotto, Fierro, Paoletto, Vi-dotti, Catalfano. SOVODNJE: Mastroian- ni, Černič, Tomšič, Pisk, Girllo, Persoglia, Caporale, Interbartolo, Sambo, Fajt, Doria. SODNIK: Paulin iz Gorice. Juventina - Pro Gorizia 1:0 STRELEC: Canciani v 37. min. iz enajstmetrovke. JUVENTINA: Pascolat, Capotorto, Candutti, Trevisan, Canciani, Pizzi, Kaus, Gandin, Tabaj, Ce-cotti (Kovic), P. Gergolet (Černigoj). PRO GORIZIA: Cappel-li, Martucci, Bregant, Bal-dan (Donati), Favero, Pitti-lino, Deprofetis, Fierro (Trentin), Infulati, Speran-za, Gruden. SODNIK: Chiopris iz QoriCG KONČNI VRSTNI RED: 1. Juventina 3 točke; 2. Pro Gorizia 2; 3. Sovodnje 1. Posnetek s tekme Juventina - Sovodnje na turnirju v Standrežu (Foto S. Reportage) domači šport Danes Sobota, 30. oktobra 1993 KOŠARKA C LIGA 20.30 v Caorlah: S. Margherita - Jadran TKB PROMOCIJSKA LIGA 18.00 v Dolini: Breg - Grado; 18.30m v Tržiču: San Michele - Dom; 18.00 v Trstu, Šalita di Zugnano: Santos - Kontovel; 18.00 v Nabrežini: Sokol - Cus; 18.30 v Briščikih, tel. Ervatti: Cicibona - DLF KADETI / 16.45 v Gorici: Pallacanestro Gorizia - Bor Radenska NARAŠČAJNIKI 16.00 v Briščikih, tel. Ervatti: Jadran - Don Bosco B ODBOJKA ZVEZNI POKAL MOŠKI 20.30 v Standrežu: Imsa Kmečka banka - Ponte Al-Pi ZVEZNI POKAL ZENSKE 19.30 v Repnu: Bor Tombolini - Kennedy; 20.30 v Tarcentu: Tarcento - Koimpex DEŽELNI POKAL MOŠKI 18.00 v Prati: Prata - Sloga DEŽELNI POKAL ŽENSKE 20.30 v Cordenonsu: Cordenons - Kmečka banka ROKOMET MOŠKA C LIGA 15.00 v Zgoniku: Kras - San Dona NOGOMET DEŽELNI MLADINCI 14.30 v Gorici, Ul Colonia: Juventina - Roncbi POKRAJINSKI MLADINCI 16.30 v Miljah: Muggesana - Zarja Adriaimpex ZAČETNIKI 15.00 v Bazovici: Zarja Adriaimpex B - Costalunga NAJMLAJSI 15.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Lucinico CICIBANI 15.00 na Proseku: Primorje - Esperia; 14.30 v Gorici, Baiamonti: Juventina - Sanrocchese; 15.00 v Trstu, pri sv. Ani: Costalunga - Breg NAMIZNI TENIS 14.30 v Trentu: državni turnir 3. kategorije za moške (Kras) Jutri Nedelja, 31. oktobra 1993 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 14.30 v Gonarsu: Gonars - Juventina; 14.30 na Proseku: Primorje - Pro Fiumicello 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Vidmu, Ul. Piemonte: Donatello - Zarja; 14.30 v Reani del Roiale (UD): Reanese - Vesna 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Castionsu: Castionese - Kras; 14.30 v Trebčah: Primorec - Morsano; 14.30 pri Domju: Do-mio - Gaja; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Capriva 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Savogni di Udine: Savognese - Mladost; 14.30 v Gradežu: Grado - Breg; 14.30 v Trstu, Cam-panelle: S. Giacomo - Dolina. NARAŠČAJNIKI 10.30 na Proseku: Primorje - Esperia ZAČETNIKI 9.30 v Trstu, pri sv.San Sergio: San Sergio - Zarja Adriaimpex A; 10.30 v Stamzanu: Staranzano -Mladost NAJMLAJSI 10.30 na Opčinah: Opicina - Bor. Farco NAMIZNI TENIS ZENSKA A LIGA 16.00 v Zgoniku: Kras Adria Caravan - Abbadia Lariana; 9.30 v Trentu: državni turnir 3. kategorije za ženske (Kras) KOŠARKA D LIGA 17.00 v Briščikih, tel Ervatti: Bor Radenska - Arte KADETI 11.00 v Ronkah: Acli Ronchi - Kontovel Pojutrišnjem Ponedeljek, 1. novembra 1993 KOŠARKA : DEŽELNI MLADINCI 18.30 v Briščikih, tel. Ervatti: Jadran - Villesse NAMIZNI TENIS 1.KVALIFIKACIJSKI DEŽELNI TURNIR 8.30 v Zgoniku mladinske kategorije (nastopata Kras in Bor); 12.00: 3. kategorija moški; 15.00: 3. kategorija ženske (nastopa Kras) Obvestila SD BREG - smučarski odsek prireja smučarski tečaj za začetnike na plastični stezi v Nabrežini. Tečaj bo potekal enkrat tedensko po dve uri v mesecu novembru. Vse in formacije in vpisovanje (do 2. novembra) lahko dobite v dolinski občinski telovadnici vsak torek od 21. do 22. ure. SK BRDINA organizira zimovanje in silvestrovanje v Mariboru. Informacije in vpisovanje na sedežu kluba, Pro-seška ul. 131 na Opčinah vsak ponedeljek od 18. do 20. ure. Namesto v ponedeljek, 1. novembra bo potekalo vpisovanje v četrtek, 4. novembra vedno od 18. do 20. ure. SK BRDINA organizira SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME v Domu Brdina na Opčinah. Sejem bo 12. in 13. novembra od 18. do 21. ure ter 14. novembra od 17. do 21. ure. Zbiranje rabljene smučarske opreme bo 11. novembra od 18. do 20. ure. Na sejmu dobite informacije za zimovanje. Istočasno obveščamo člane, da bodo na razpolago izkaznice FI-SI. SK DEVIN organizira zimovanje in silvestrovanje v Sappadi od 26. decembra do 2. januarja. Informacije in prijave na sedežu kluba v Cerovljah vsak torek od 20.30 do 22.30. Pojasnila dobite tudi na tel. 220423 Stojan. SK DEVIN obvešča, da so na razpolago še prosta mesta za zimovanje na Kronplazu (Branico) od 2. januarja do 6. oziroma 8. januarja. Informacije in prijave na sedežu kluba v Cerovljah vsak torek od 20.30 do 22.30. Pojasnila dobite tudi na tel. 220423 Stojan. 20 Sobota, 30. oktobra 1993 GOSPODARSTVO Na Gorenjskem uresničujejo projekt Phare KRANJ - V začetku letošnjega leta so na Gorenjskem začeli z izvajanjem projekta Phare. Aprila letos je podjetje Seed iz Trsta kot glavni koordinator projekta na podlagi razpisa izbralo 15 domačih svetovalcev za Gorenjsko, ki so skupaj s tujimi že organizirali nekaj promocij v tujini. Vse dejavnosti se plačujejo iz sredstev, ki jih je Evropska skupnost namenila za tehnično pomoč v vrednosti 650.000 ekujev. Junija letos je ministrstvo za gospodarske dejavnosti imenovalo posebno komisijo Phare kot posvetovalno telo, katerega temeljna naloga je spremljanje izvajanja projekta Phare za malo gospodarstvo na območju gorenjskih občin. Ob tem pa je bila oblikovana tudi delovna skupina svetovalcev programa Phare za malo gospodarstvo gorenjskih občin, sestavljena tako iz domačih kot tujih svetovalcev. Z delom je že začel pospeševalni center za malo gospodarstvo, ki si je postavil za cilj tako imenovani SPX center na Gorenjskem, ki pa bo deloval znotraj poslovno podpornega centra za Gorenjsko. Praktično je izgradnja tega centra eden najpomembnejših rezultatov projekta Phare na Gorenjskem. Organiziran in postavljen bo po vzoru obstoječe mreže EBN (evropske mreže poslovnih centrov), ki delujejo v okviru Evropske skupnosti in pospešujejo razvoj gospodarstva, poslovnih sistemov, tehničnega sodelovanja in podobno. Mednarodna skupina strokovnjakov je pripravila predlog poslovnega načrta za ta center in kot najprimernejšo lokacijo izbrala zgradbo Iskre Telekom na La-borah pri Kranju. Vine Bešter Slovenija bo Efto zaprosila za pogajanja LJUBLJANA- Slovenska delegacija pod vodstvom zunanjega ministra Lojzeta Peterleta bo 2. in 3. novembra obiskala liechtensteinski Vaduz, kjer se bo udeležila drugega dvodnevnega zasedanja mešanega odbora Slovenije in Evropske zveze za prosto trgovino (Efta). Mešani odbor se je prvič sestal lani v Ljubljani, ko je Slovenija uradno zaprosila za začetek pogajanj o prostotrgovinskem območju z Efto. Efta je pozneje ustanovila podskupino za preučitev možnosti pogajanj s Slovenijo, ki pa se doslej še ni sestala. Slovenska delegacija bo sogovornikom s strani Efte predstavila gospodarske razmere v Sloveniji in se seznanila s položajem v državah članicah Efte (Avstrija, Finska, Islandija, Liechtenstein, Norveška, Švedska, Švica). Slovenska stran bo sogovornike seznanila s svojimi pogajanji z Evropsko skupnostjo in državami srednje Evrope in ponovno zaprosila za pogajanja z Efto. Poznavalci ocenjujejo, da je položaj Efte negotov zaradi pogajanj Švedske, Norveške, Avstrije in Finske o vstopu v evropsko dvanajsterico, do Cesar bi po besedah nemškega zveznega kanclerja Helmuta Kohla lahko prišlo že s 1. januarjem 1995. Nekateri ocenjujejo, da bi to praktično pomenilo konec Efte, zato je vprašanje, kakšen je interes teh držav za pogajanja z morebitnimi novimi članicami. (STA) AVTOCESTE / PRORAČUNSKI MEMORANDUM USTANOVILI NOVO ZDRUŽENJE Vsako zmanjševanje sredstev bi ogrozilo cestni program Manjši delež od bencinskega tolarja bi pomenil četrtino denarja manj Maijan Dvornik: V finančnem ministrstvu slabo seštevajo. LJUBLJANA - Le nekaj dni potem ko so vodilni cestni strokovnjaki, neposredno vključeni v uresničevanje projekta izgradnje avtocest v Sloveniji, slovenski javnosti prvič razgrnili projektni del oziroma podrobno predstavili vse dejavnosti in faze pri izgradnji devetih odsekov, ki naj bi jih zaceli graditi že prihodnje leto, so snovalci proračunskega memoranduma za leto 1994 presenetljivo zmanjšali delež sredstev, ki naj bi jih dobili od dro-bnoprodajne cene naftnih derivatov, in sicer s 16 na 12, 5 odstotka. Državni zbor je namreč že pred meseci sprejel zakon o namenskem zbiranju sredstev za gradnjo slovenskih avtocest, ki za te namene določa zbiranje 16 odstotkov sredstev od prodanih goriv, zaCel pa naj bi veljati prihodnje leto. Zato je tudi povsem razumljivo, da so snovalci tega programa finančno konstrukcijo »zaprli«, računajoč na ta sredstva. Po sedanjih podatkih bi bilo namreč letno z bencinskim tolarjem mogoče zbrati 11, 6 milijarde tolarjev oziroma 100 milijonov dolarjev letno, kar pomeni, da bi tako do konca leta 1999 zbrali 600 milijonov dolarjev oziroma polovico vseh potre-bih sredstev. Prihodnje leto naj bi torej iz tega vira dobili približno 100 mili- jonov dolarjev, morebitno zmanjšanje sredstev iz tega naslova (približno za Četrtino) pa bi seveda postavilo pod vprašaj uresničevanje celotnega programa in zlasti gradnjo omenjenih devetih odsekov, ki naj bi jih zaceli graditi leta 1994. Gre za naslednje odseke: Čebulo-vica-DivaCa (51 km), Selo-Sempeter (11, 8 km), Di-vaCa-Dane (8, 4 km), Da-ne-FernetiCi (3, 8 km), Malence-Sentjakob (10, 8 km), Zadobrova-Tomače-vo 4, 3 km), Arja vas-Vransko (209 km), Hoče-Arja vas (46, 9 km) in Sentilj-Pesnica (9, 3 km). Načrtovana vrednost del v letu 1994 na teh odsekih znaša približno 164 milijonov dolarjev, po prvotnem načrtu pa naj bi, kot rečeno, kar 100 miijo-nov zbrali z bencinskim tolarjem. Marjan Dvornik, državni sekretar v ministrstvu za promet in zveze, ki se podrobno ukvarja ravno s cestno problematiko, je zatrdil, da predlog o zmanjšanju deleža sredstev od bencinskega tolarja ne izhaja iz prometnega ministrstva. Dvornik je ocenil, da je vzrok za takšno odločitev matematično sestavljanje proračuna, formalni razlog pa izhaja iz dejstva, da je dosti laže skrčiti sredstva na investicijskem delu kot pa na socialnih transferih. V prometnem ministrstvu so tudi izračunali, da bi leta 1994 izpad teh sredstev znašal približno tri milijarde tolarjev, kar je Četrtina načrtovanih sredstev za ta namen. Glede na memorandum-ske napovedi za naslednja leta je Dvornik poudaril, da ministrstvo za finance bržkone ni predlagalo zmanjšanja za 12, 5 odstotka le za leto 1994, ampak tudi za naprej. Dvornik je ob tem opozoril tudi na dikcijo v proračunskem memorandumu, ki je dosti bolj »nevarna«, namreč da družba za izgradnjo avtocest prevzame vse stare obveznosti. »Ko smo preračunavali oziroma ugotavljali obremenitve, smo ugotovili, da je ministrstvo za finance slabo seštevalo številke in za plačevanje starih obveznosti predvidelo tudi sredstva, namensko zbrana od naftnih derivatov, čeprav zakon izrecno do-loCa, da je to samo investicijski denar,« je poudaril Dvornik. Ob koncu je tudi dejal, da je zelo vprašljiv tudi tisti del v proračunskem memorandumu, ki govori o nominalnem znižanju sredstev za preostali del cestne mreže. Pri rednem programu predlaga memorandum 15-odstotno nominalno znižanje, ob izdelavi predloga razporeditve sredstev pa so v ministrstvu za promet ugotovili, da ne bi mogli finančno pokriti niti vseh v letu 1994 odprtih gradbišč. Zato tudi v zvezi s tem pričakujejo izjemno vroCo parlamentarno razpravo. Mile Čuk v Dvornik je tudi dejal, da se v postopku usklajevanja memorandumskega teksta v obeh fazah niso strinjali s takšnim predlogom, vendar vlada tovrstnim pripombam ni prisluhnila. Če bi tudi parlament pristal na zmanjšanje tega deleža, bi to pomenilo bistveno upočasnitev izvajanja projekta izgradnje avtocest. Vendar je Marjan Dvornik prepričan, da parlament takšnega predloga ne bo sprejel oziroma ne bo spreminjal nečesa, kar je v poletnih mesecih sprejel in zakonsko določil. Za uveljavitev te sprememebe je seveda potrebno spremeniti tudi zakon, glede na razmisleke poslancev pa je Dvornik prepričan, da parlament, kot rečeno, ne bo podlegel pritiskom in ne bo pristal na zmanjšanje sredstev, zbranih z bencinskim tolarjem. Tuji leasing je cenejši Poleg avtomobilov lahko najamete tudi opremo LJUBLJANA - V Sloveniji se z leasingom kot dopolnilno dejavnostjo ukvarja veliko podjetij. Za podjetja, ki se z leasingom ukvarjajo kot z osnovno dejavnostjo, pa so v okviru GZS ustanovili Združenje leasing podjetij Slovenije. Namen Združenja po besedah predsednika Daliba Salobirja ni poenotenje pogojev trženja, kar bi slabilo konkurenčnost na trgu leasinga, pač pa poenotenje pogojev dela in oblikovanje primernega okolja, ki sploh omogoča opravljanje te dejavnosti. V Sloveniji na tem področju še vedno ni ustrezne zakonodaje. V primeru, da pogodbena stranka pogodbenih določil ne spoštuje, sodišča nimajo dovolj zakonskih osnov za ukrepanje. Definicija leasinga v Sloveniji se opira na definicijo federacije evropskih nacionalnih združenj leasinških podjetij, ki se imenuje Lease Eu-rope. Ta definicija ni obvezna ali uzakonjena, je pa merilo razumevanja, katere dejavnosti sodijo v leasing. Slovensko Združenje je v Lease Eu-rope od 3. oktobra. Bistvo leasinga se kaže v razliki nasproti kreditiranju. Kdor najame kredit, je tudi lastnik sposojenih sredstev, pri lea-singu pa je lastnik spo- sojenih sredstev podjetje. Slovenski leasing se vsebinsko ne razlikuje od evropskega, razlika je le v ceni leasinga domačih nasproti tujim lea-sinškim podjetjem v Sloveniji. Tuji leasing je cenejši, kar je odraz ugodnejših evropskih finančnih trgov v primerjavi s slovenskim. Prav tako so v razviti Evopi leasinška podjetja raznovrstnejša. V Združenje je včlanje-' nih 15 leasinških podjetij, kot 16. pa bi se naj včlanilo podjetje CA-SKB Leasing. Združenje je lani izvedlo anketo med desetimi tovrstnimi podjetji in ugotovilo, da so imela v lanskem letu za 57, 53 milijona nemških mark prometa. 70 odstotkov podjetij se je ukvarjalo z leasingom na osebna vozila, 15 odstotkov na preostala transportna vozila, 5 odstokov z leasingom na računalniško opremo in 10 z leasingom na preostalo opremo. Na leasing se sposojajo predvsem osnovna, in ne potrošna sredstva, zato jemljejo leasing na osebne avtomobile zgolj pogojno kot leasing. D ar ib o Salobir pričakuje, da se bo naslednje leto večji odstotek leasinga nanašal na preostalo opremo, torej dejanska osnovna sredstva, manj pa na osebne avtomobile. (S. P.) POGOVOR / DIREKTOR IMF BORIS GAZVUDA Če ne bo odkupila terjatev; lahko IMP celo propade - Neživljenjska navodila za uresničevanje zakona povzročajo sive lase Konec lanskega leta je slovenski parlament sprejel zakon o odkupu terjatev slovenskih podjetij do Iraka, Kube, LR Angole ter Zvezne direkcije za promet in rezerve izdelkov posebnega pomena, ki jih podjetja od teh držav ne morejo izterjati. K zakonu sta ministrstvo za finance in Banka Slovenije izdala navodila o vrsti dokumentacije, s katerimi bi lahko podjetje dokazovalo, da je dejansko upnik prikazane vsote. Vendar navodila vsebujejo nemogoče pogoje za dokazovanje dolga. Le nekaj podjetjem je potrebno dokumentacijo uspelo zbrati. IMP je podjetje, ki mu Irak, posredno pa slovenska država, dolguje nekaj sto milijonov dolarjev. Njihove terjatve do Iraka so stare vsaj trinajst let in so posledica bratenja nekdanje Jugoslavije in Iraka. Pogovarjali smo se z Borisom Ga-zvudo, direktorjem IMP. Boris Gazvuda (Foto: Aleš Pavletič) Pod kakšnimi pogoji ste začeli delati v Iraku? IMP je zaCel z deli v Iraku kot pogodbeni partner SDPR, zvezne direkcije za promet in rezerve v nekdanji Jugoslaviji, ta pa je delovala v okviru SNOJA, torej jugoslovanske vojske. V Iraku smo posle izvajali tudi skupaj z drugimi podjetji, s katerimi smo imeli neposredne ali podizvajalske pogodbe. Vendar je bil SDPR vedno konCni nosilec del IMP v Iraku. V Iraku smo dokončali več kot trideset projektov - šlo je predvsem za inštalacijska dela. Dokaz za to so mednarodni certifikati TOG in INFACI, ki jih imamo. Leta 1981 je izbruhnila vojna med Iranom in Irakom. Takrat je Iraku očitno zmanjkalo sredstev za sprotno plačevanje obveznosti do jugoslovanskih podjetij, zato se je SFRJ sporazumela z Irakom za plačevanje obveznosti na meddržavni ravni. Enkrat letno se je sestal meddržavni komite in se dogovoril o plačilu. Navadno so se dogovorih o plačilu z najemanjem kreditov, z dobavami nafte, z delnimi podaljšanji in večletnimi moratoriji. Vsebine teh dogovorov so bile objavljene v uradnih listih, ki pa so bili strogo zaupni, torej tajni. Podjetja niso sodelovala pri dogovarjanjih, pa tudi vpogled v uradne liste so lahko dobila šele po podpisu sporazuma. Izpad sredstev podjetij je bil seveda velikanski. Podjetjem so za delno premostitev plačil občasno posredovali dinarske kredite, in sicer prek Jubmesa in prek vojaškega servisa kot posebnega sektorja Narodne banke Jugoslavije. Plačila obresti za dinarske kredite so bila pet- do šestodstotna, a so jih po letu 1985 nehali plačevati. Glavnic seveda nismo videli nikoli. Plačila glavnic so se prelagala iz leta v leto. Podjetja so najemala kredite za izvedbena dela pri poslovnih bankah. Te obveznosti so ostale fiksne, vplačila za opravljena pogodbena dela pa jim niso sledila. Zadnji sporazum je bil podpisan maja 1991. Na strani SFRJ ga je podpisal tedanji premier jugoslovanske vlade Ante Markovič. Tako so stvari tekle do zalivske vojne leta 1991. Takrat pa so proti Iraku uvedli embargo. Sledila je vojna za Slovenijo in osamosvojitev Slovenije. Ali ste lahko odstopili od pogodbe in zakaj ste vztrajali pri poslih z Irakom tako dolgo? Ko je bila pogodba podpisana, nikakor nismo mogli odstopiti. Nekateri so odstopili pred podpisom pogodbe, vendar je večina podjetij v Iraku vztrajala. Zakaj? Ti posli so dajali dobršnemu delu slovenskega gospodarstva dobro plačano delo. To so bili za celotno Slovenijo izredno zanimivi posli, ki so na primer pri IMP samo v vrhu zaposlovali približno 1000 delavcev in so pomenili precejšno gospodarsko konjunkturo za Slovenijo. Se enkrat pa bi poudaril, do so bili to državni posli, za katere je jamčila država in jih ni bilo mogoCe zavarovati pri ustreznih družbah. Kam ste se pritožili? Se pred razpadom nekdanje Jugoslavije smo opozarjali na svoje probleme pri Gospodarski zbornici Slovenije in pri tako imenovani Privredni komori Jugoslavije. Brez velikega uspeha. Z osamosvojitvijo Slovenije je Peterletova vlada pokazala precej razumevanja za nastale težave in poskušala pomagati podjetjem, ki so bila oškodovana brez lastne krivde. V okviru zakona o pospeševanju izvoza so nam dodelili brezobrestne kredite v obliki obveznic RS2 v skupni vrednosti 60 milijonov nemških mark. Ta sredstva naj bi premostila naše težave, dokler ne bi dobili svojega denarja. Novembra 1992 pa je parlament sprejel zakon o odkupu terjatev v obliki vrednostnih papirjev s 30-odstotnim diskontom, nominiranim v ekujih, in s 7-odstotno obrestno mero z dveletnim moratorijem. Zakonu so sledila navodila za izvedbo zakona, ki sta ga podpisala Ministrstvo za finance in Banka Slovenije. In pri Navodilih se je zataknilo? Tako je. Navodila so povsem neživljenjska, predvsem 5. Člen, ki upravičencu nalaga, da svojemu zahtevku priloži izjavo končnega dolžnika, izplačilne banke ali banke garanta in potrdilo pristojnega ministrstva v državi dol-žnici. Vsi ti papirji naj bi dokazovali, da smo to delo dejansko opravili in da zanj nismo dobili plačila. IMP bi tako moral dobiti potrdilo ministrstva za obrambo tako imenovane ZRJ in banke v Beogradu. Ti ga seveda ne dajo. Navodilo zahteva tudi potrdilo o stanju dne 30. 6. 1992, ko se je torej vojna v Sloveniji že končala. Ali lahko dokazujete upravičenost do terjatev z drugimi dokazili? Lahko. Ravno zato je vztrajanje pri 5. Členu povsem nesmiselno. Predložili smo druge listine, iz katerih se da razbrati dejansko stanje in verodostojnost terjatev. Predložili smo jim osnovno pogodbo, potrjena mesečna stanja, končno -kumulativno stanje in saldo, torej stanje plačila na neki drug datum pred junijsko vojno leta 1991. Po vojni nam iz Beograda niso poslali niti pare. Vseh zahtevkov terjatev je za 307 milijonov dolarjev. Upravi- čenčev za poplačilo terjatev pa je le za 41 milijonov ameriških dolarjev. Navodila torej ne delujejo. Pozneje se je odbor državnega zbora odločil, da poplača tudi preostale terjatve v vrednosti 266 milijonov ameriških dolarjev. Vendar sklep vsebuje nemogoč dodatek, saj za zavarovanje teh podjetij zahtevajo vpis hipoteke na nepremičnine in izročitev treh bianco menic. Kako bo potem država zainteresirana za reševanje teh podjetij, ko lahko pusti, da propadejo, in postane tako njihov lastnik! Morda imate vtis, da je RS namerno postavila take ovire. Tako bi lahko svoje obveznosti poravnala šele pozneje, ko bo vzpostavljeno normalno stanje in bo lahko izterjala denar neposredno od držav dolžnic? Povsem mogoCe. Toda v memorandumu k letošnjemu proračunu je zapisana postavka 900 milijonov tolarjev za pokrivanje obresti prek obveznic RS3. Očitno je, da bodo denar uporabili za druge namene. Ne vem, kaj je v ozadju, vendar ne verjamem, da bi vlada hotela ta podjetja uničiti. To bi jo preveč stalo. Ta podjetja niso slaba, a zaradi teh terjatev lahko propadejo. Ironično je, da nosilci poslov niso prejeli plačila za opravljena dela, na drugi strani pa dobavitelji in proizvajalci za iste posle vodijo tožbe proti nas. Vsote terjatev so milijonske. Pravila, kot vse kaže, ne veljajo za vse enako. Očitno upniki laže izterjajo denar od nas kot od države. Na posvetu v Mariboru ste obljubili stavko, če ne boste dobih denarja od države. Boste v IMP stavkali? Ne, s stavko ni mogoCe ničesar rešiti. Pametnejši je sporazum kot nasilno dejanje. Če sporazuma ne bo, obstajajo tudi druge, sodne poti, najprej pa bomo seveda izkoristili legalne poti. MP-jevi delavci na ta zborovanja ne.bodo šli. Kaj konkretno zahtevate od države? Od države ne zahtevamo vbogajme. Nismo kot Slovenske železarne. To delo smo opravili, a nam niso plačah. Državi gremo na roko, saj smo pripravljeni sprejeti le obveznice in 30-odstotni diskont. Država RS mora kot pravna naslednica SFRJ sprejeti obveznosti za pokritje terjatev tudi pravnih oseb, Ce se želi sklicevati na pravno državo in kontinuiteto. Makedonija ukrepa prek Ženeve in išCe možnosti regresa. Pri nas pa država terjatve pojmuje kot javni dolg in ga prenaša v sukcesivni sklad. Naj slovenska država raje uporabi svoje diplomatske poti in možnosti, kot da skuša prevaliti breme terjatev na pleča davkoplačevalčev. Kakšne bodo posledice, Ce se vam ne bo posrečilo? Ce ne pride do odkupa terjatev, bomo morah glede na konsolidirano bilanco te terjatve odpisati v breme aktive podjetja. S tem podjetje, ki je nekaj vredno, ne bo vredno nič ali pa bo celo povsem propadlo. SDK nam ne zna svetovati, prav tako pa odgovorov ne dobimo pri ustreznih državnih ustanovah. V naši hiši poteka od junija 1993 revizijski postopek. Pri tem je ironija, da je največjo oškodovanje družbenega premoženja IMP doživel s strani države. Vsekakor zanimivo strokovno vprašanje. Pogovarjal se je: Slavko Podbrežnik Ministrstvo za finance odgovarja Finančno ministrstvo nam je pisno odgovorilo na nekaj vprašanj, ki se tičejo spornih navodil za izvajanje zakona o odkupu terjatev do Iraka in drugih držav; »Dokazila iz 5. točke navodila o vrsti dokumentacije, načinu in roku za njeno predložitev Banki Slovenije zaradi ugotovitve stanja terjatev do Iraka so logična zahteva države, ki prevzame nase izplačilo poslov, pri katerih ni sodelovala. Najmanj kar potrebuje je verodostojna izjava dolžnika, da je dejansko dolžan tak znesek, kot ga podjetja zahtevajo od države. V kolikor podjetje tovrstnih potrdil ne more pridobiti, ne moremo več govoriti o odkupu, temveč le Se o nadomestilu za Škodo, katerega višino ima država pravico določiti.« Zakaj morajo podjetja dovohti vpis hipoteke na nepremičnine? »Jamstvo kot instrument zavarovanja zadevnih terjatev, je sprejeto s sklepom vlade RS 1. julija 1993 in odbora za gospodarstvo 21. julija 1993. Razlog za sprejetje navedenega sklepa je ravno nedokazljivost dejanskega obstoja terjatev. Z jamstvom si država zagotavlja poplačilo za primer, da bi 'se v nadaljnih meddržavnih in drugih postopkih ugotavljanja dejanskih terjatev ugotovilo, da je posamezno podjetje neupravičeno prejelo obveznice.« Na vprašanje, ati se bo predvidenih 900 milijonov tolarjev za pokrivanje obveznic RS 3, res uporabilo za to, je finančno ministrstvo odgovorilo, da so »obveznice RS 3 namenjene odkupu terjatev po zakonu. Odplačila glavnice in obresti so opredeljena v proračunskem memorandumu pod omenjeno postavko.« Zakaj kot rešitev problema predvidevate sukcesijo in javni dolg? »Sukcesija in javni dolg sta le začasna načina reševanja tega problema. Država bo morala iz naslova odkupljenih terjatev uveljavljati plačilo po diplomatski poti oziroma preko mednarodnih organizacij. Tudi zaradi tega je potrdilo dolžnika pomembno v postopku uveljavljanja terjatev do tujih dolžnikov. Nosilci komuniciranja s tujimi dolžniki pa bodo morah verjetno biti tudi ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, v skladu z zunanjopohtiko države.« V posel so bili vključeni tudi drugi, ki sedaj od nosilcev neposredno terjajo plačilo za opravljeno delo. Zakaj se dopuščajo dvojna merila oziroma se ne rešuje problema kompleksno? »Vprašanje glede dvojnih meril je nerazumljivo. Odnos med nosilcem posla in kooperanti oziroma dobavitelji je poslovni odnos, v katerega zakon ne posega.« In zakaj problema ne rešujete hitreje? »Zakon govori o odkupu terjatev, zato je nujno opredehti predmet odkupa in njegovo vrednost, to pa je možno le z natančnim pregledom obsežne dokumentacije vsakega posameznega upravičenca,« je zapisalo finančno ministrstvo. GOSPODARSTVO Sobota, 30. oktobra 1993 21 SRBIJA, ČRNA GORA / NEUSTAVLJIVA HIPERINFLACIJA Cene bodo spet prepuščene trgu Nadzorovanje cen ni bilo suspešno BEOGRAD - Zvezni zavod za statistiko je uradno objavil, da je bila oktobra stopnja inflacije, merjena po maloprodajnih cenah, skoraj 1900-odstotna. Če bi za kriterije vzeli življenjske stroške, bi bilo oktobrsko zvišanje cen v Zvezni republiki Jugoslaviji kar 2050-odstotno. V primerjavi z lanskim oktobrom so se maloprodajne cene zvišale za veC kot 19- milijon-krat, v primerjavi s povprečno rastjo inflacije v letu 1992 pa celo za 38-milijonkrat. Številke so takšne, da največkrat porajajo nemoč in obup. Ljudje lahko'sledijo dnevnim, največ tedenskim podražitvam, zato skušajo zmanjšati razvrednotenje svojih prihodkov. Plače so takšne, da z njimi ne morejo ničesar privarčevati. V sredo so se srbska vlada in sindikati dogovorili o višini najnižje plače za oktober - 1, 4 milijona dinarjev. V tem trenutku je to nekaj veC kot 20 nemških mark; Ce se ta minimalna plača do izplačila osebnih dohodkov ne bo spustila pod 10 mark, bo to že velik uspeh. Kljub temu je najnižja plaCa daleč pod minimalnimi življenjskimi stroški: statistiki so izračunali, da je potrebno za življenjsko košarico plačati veC kot devet milijonov dinarjev. Tako je bilo v sredo, že v petek ali v soboto bo teh devet milijonov dinarjev zadostovalo le za dvajset dni, v ponedeljek za petnajst itd. O približnih strokovnih napovedih ni mogoCe govoriti, ker ni niti najbolj osnovnih pogojev za vsakršne zanesljive ocene. Do rekordne oktobrske inflacije je prišlo kljub temu, da je država nadzorovala rast cen in kljub vsesplošnemu pomanjkanju. V Črni gori, kjer niso ostro nadzorovali inflacije, je bila celo 2500- odstotna. Srbska vlada je končno spoznala, da je napačna politika cen še povečala kaos na tržišču, zato so se v torek odločili, da bodo ukinili nadzor nad cenami vseh proizvodov, razen za moko in kruh. V dveh dneh so oživele prodajalne s prehrambenimi izdelki, vendar se je vse podražilo za 500 odstotkov: tako lahko z najnižjo oktobrsko plaCo kupite le dva kilograma kruha ali svinjskega mesa druge kategorije ali pa kilogram in pol ovčjega sira. Zato so utemeljene najbolj črne napovedi o rasti cen v novembru - od 5 do 6 tisoč odstotkov. Tudi zato, ker srbska oblast ne kaže znamenj, da je pripravljena znižati emisijo denarja. Zaradi naraščajočega pomanjkanja ter uvedbe monopolnih cen se ve- dno veC ljudi odloCa za nakup v sosednjih državah; ne le zase, ampak tudi za preprodajo. Na mejnih prehodih med Madžarsko in ZR Jugoslavijo je potrebno čakati za prestop meje kar 15 ur. Na mejnih prehodih proti Sofiji 5 do 6 ur, za Skopje 3 do 4 ure. Vlakov in avtobusov je malo, so pa takšni kot v Času najhujše vojne: prav neverjetno je, koliko ljudi in prtljage lahko sprejmejo. Nihče ne pozna voznih redov. Ljudje preprosto Čakajo ure in ure na postaji, ne da bi vedeli, ali bo pripeljal vlak ali avtobus, na katerega Čakajo. Na kratko: na vsakem koraku se srečate s pravcato kataklizmo. Občutiti je mogoCe fizični razpad neke državne ekonomije. V beograjskih stanovanjih se navadno na večerjah poslavljajo od prijateljev, ki odhajajo v tujino. Seveda odhajajo najbolj izobraženi in najbolj aktivni. V ministrstvu za znanost pravijo, da bo odšlo kakšnih 6000 znanstvenikov. Na beograjskih tehničnih univerzah nimajo asistentov, vedno veC je študentov, ki tudi brez diplome odhajajo v tujino. Medtem pa se socialisti vedejo, kot da so na prihodnjih volitvah že zmagali. In so, pravijo nekateri cinično. Zoran JeliCič Flis gg 21*!«* fesi m lil tf gg ■■MMfS .KmM ■Hm' i l Hflfifl IH H| m. f |i" S ,• vU ; : * Najnižja plača je trenutno vredna okoli 20 nemških mark RUSIJA / RUDNIKI ZLATA Tudi nidarji bi trgovali Del zlata bi radi prodali sami -Zdaj je to monopol države . MOSKVA - Rudarji iz ruskih rudnikov zlata so v Četrtek kritizirali vlado, ker jim ne dovoli, da bi del proizvodnje prodali sami. Vlada celoten izkop prodaja po državno določenih cenah. »Vsi govorijo o trgu zlata. Vendar - kako naj pride do resničnega trga, Ce mi, ki rudo kopljemo, ne moremo biti udeleženi pri tem? »je izjavil Aleksander Kišljakov, predsednik južnosibirskega rudnika Cita. Predstavniki ruskih rudnikov zlata so se srečali na sestanku, na katerem so izrazili svoje nezadovoljstvo, ker ima država monopol nad zlatom. Rudarji menijo, da bo prišlo do padca razvoja zlatarske industrije, Ce se bo vlada še naprej tako mačehovsko obnašala do skladov, namenjenih za nakup nove opreme in razvoj novih nahajališč zlate rude. »Potrebujemo le ni-zkoodstotne kredite za dobo petih let. Tako bi lahko bistveno povečali proizvodnjo,« je izjavil Kišljakov. Kišljakov in tudi drugi predstavniki rudnikov zlata zato vladi predlagajo, naj povabi tuje vlagatelje, Ce ne namerava povečati njihovih skladov. Jevgenij BiCokov, predsednik ruskega Komiteja za drage kovine (Korndra-gmet), je na novinarski konferenci povedal, da bo vlada odprla menjalniški trg zlata, takoj ko bodo sprejeti nekateri zakoni in odločbe, ki bodo dopuščali prosto prodajo in izvoz ruskega zlata. Predstavniki rudnikov zlata podpirajo načrt, saj menijo, da je korak naprej k tržnemu gospodarstvu. Vendar so razočarani, ker ne bodo tudi sami sodelovali pri trgovanju. Radi bi upravljali vsaj s 25 odstotki proizvodnje. »Vsako trgovanje je dobro, vendar bi morali tudi mi kot proizvajalci sodelovati pri tem,« je rekel Kišljakov in nadaljeval: »Novi ukrepi bodo dajali pravico le državnim organom in Komdragme-tu. »Upravniki rudnikov pravijo, da je položaj v rudnikih zlata, ki jih nadzoruje država, zelo slab: nimajo dobolj denarja, duši jih kar 70-odstoten davek. V prihodnje bo položaj še slabši, Ce do konca leta ne bodo naredili investicijskega programa. »Kaže, da se bo proizvodnja prihodnje leto zmanjšala,« je izjavil Vagan Petrosjan, direktor zahodnosibirske-ga rudnika zlata. »Stare rudnike zapiramo samo zato, ker jih ne obnavljamo - vlada nam ne daje dovolj denarja.« Petrosjan meni, da bo ruska proizvodnja zlata v letu 1993 dosegla 140 do 150 ton zlata - tolikšna je bila tudi lani. V letu 1995 pričakujejo zmanjšanje proizvodnje. Fiona Fleck / Reuter FRANCIJA / GOSPODARSKA GIBANJA GRČIJA / GOSPODARSKE TEŽAVE IN BREME TUJIH POSOJIL Veselje jim kali brezposelnost Vrednost franka se je okrepila, izvoz pa se je kljub temu povečal PARIZ - Francoska vlada je včeraj objavila sveženj vzpodbudnih gospodarskih novic, med njimi tudi podatek, da francoski izvoz se vedno narašča, čeprav se je vrednost franka na svetovnih deviznih borzah okrepila. Francoski minister za gospodarstvo Edmond Alphandery je o gospodarskih razmerah v državi govoril »s kančkom optimizma«. Sveženj dobrih gospodarskih novic pa so nekoliko zasenčili podatki o stopnji brezposelnosti. Minister za delo je povedal, da je bilo septembra v državi že 3,24 milijona brezposelnih, stopnja brezposelnosti, Id je avgusta dosegla 11, 7 odstotka, pa se je septembra dvignila na 11, 8 odstotka. V trgovinski menjavi s tujino je Francija julija dosegla skoraj rekordnih 10, 4 milijarde frankov presežka (1, 78 milijarde ameriških dolarjev), kar je daleč nad pričakovanji. Junija je namreč francoski trgovinski presežek znašal 4, 31 milijarde frankov (734 milijonov ameriških dolarjev). Ekonomisti pravijo, da prav podatki o francoskem trgovinskem presežku - tudi v trgovanju z drugimi evropskimi državami - dokazujejo, da porast vrednosti tečaja funta v primerjavi s konkurečnimi evropskimi valutami ni pretirano prizadel francoskih podjetij oziroma ni zmanjšal njihovega izvoza. Ta je julija dosegel vrednost 96, 81 milijarde frankov (16,49 milijarde dolarjev), uvoz pa je bil v tem mesecu vreden 86, 37 milijarde frankov (14, 72 milijarde dolarjev). Francoski julijski izvoz se je v primerjavi z junijem povečal za približno dva odstotka, uvoz pa zmanjšal za 4,4 odstotka. (Reuter) BOIOARIJA / TUJA POSOJILA Najprej sanacija bank in lastninjenje gospodarstva SOFIJA - Svetovna banka je opozorila bolgarsko vlado, da tržne reforme v državi potekajo prepočasi, kar utegne imeti katastrofalne posledice za gospodarstvo. Strokovnjak Svetovne banke John VVilton je izjavil, da skrb zbujajo predvsem podatki o razmerah v bolgarskem bančnem sistemu in očitno poslabšanje gospodarskih kazalcev. »Bolgarija se bo znašla v grozljivem položaju, če vlada ne bo opredelila zneska slabih dolgov, pospešila procesa lastninjenja in če bo še naprej odlagala sanacijo bančnega sistema,« je izjavil VVilton. Bolgarska pojdetja in banke so močno obremenjeni s slabimi naložbami, lastninjenje se je komaj začelo in proračunski prihodki so po zadnjih podatkih veliko manjši, kot je načrtovala vlada. Tako svetovna banka kot Mednarodni denarni sklad sta ta mesec poslala v Sofijo svoje opazovalce. Tam naj bi zbrali podatke o uspešnosti uvajanja tržnih zakonitosti v gospodarstvu, to pa je eden od pogojev za pridobitev novih mednarodnih posojil. Razmere v bolgarskem gospodarstvu in financah otežuje dejstvo, da so zakoni, povezani s slabimi dolgovi, stečaji in davki, zelo pomanjkljivi ah pa jih sploh ni. (Reuter) Grčija je evropski siromak Grška inflacija je kar štirikrat višja od povprečne stopnje v državah Evropske skupnosti, vlada pa upa, da bo ob koncu prihodnjega leta zdrsnila pod deset odstotkov - Proračunski primanjkljaj, vreden 19 milijard dolarjev spustila pod 10 odstotkov. Naredili bomo vse, da bomo dosegli ta cilj,« je v svojem ekonomskem programu, ki ga je ta teden predstavil v parlamentu, poudaril Yen-nimatas. Konservativci so si zelo prizadevali, da so 22,8-odstotno letno inflacijo decembra 1990 znižali na letošnjo septembrsko, ki je bila 12,8-odstotna. Vannimatas bo že 30. novembra prestal prvi test: predstavil bo program plač v javnem sektorju. Pred socialisti je težka in protislovna naloga, kako uveljaviti še preostali del ekonomskega programa. Drastično so omejili privatizacijski program, ki so ga osnovali konservativci. Ti so zapustili vrzel v vrednosti 1, 5 milijarde, ker niso zbrali pričakovanih letošnjih prihodkov, rekoč, da bo primanjkljaj z obveznicami poravnala vlada. Tisti, ki trgujejo z obveznicami, že opozarjajo, da je trg zasičen z različnimi vrednostnimi papirji, zato menijo, da bo prišlo do naraščajočega pritiska za zvišanje obrestnih mer, da bi s tem privabili domače in tuje vlagatelje. S tem bi bila onemogočena Pa-pandreujeva želja po znižanju obrestnih mer, ki je zdaj 30-odstotna za naložbe v gospodarstvu. Z znižanjem bi namreč zvišali bruto domaCo proizvodnjo (GDP), ki naj bi po predvidevanjih letos znašala približno en odstotek. Pritiske po zvišanju obrestnih mer bo prav tako spodbudila Pa-pandreujeva odločitev, da se upre skušnjavi po devalvaciji dralune. V Ca- GrCija je najrevnejša država Evropske skupnosti, turistom pa ponuja marsikaj ATENE - Grčija je najrevnejša država Evropske skupnosti. Čeprav si zelo prizadeva, da bi svoje gospodarstvo postavila ob bok preostalim članicam ES, ji grozi, da bo izginila z lestvic Skupnosti. Grška inflacija je kar štirikrat višja od povrečne inflacijske stopnje v preostalih državah ES, celoten dolg pa kar devetkrat večji od 60-odstotnega ciljnega domačega bruto proizvoda, ki ga predpisuje sporazum iz Maa- strichta, hkrati pa je grška drahma edina od valut ES, ki ni bila nikoli vključena v evropski sistem medvalutnih razmerij (ERM). Prav v Času, ko je bila nekdanja konservativna vlada pohvaljena, ker se ji je posrečil pristop k reševanju nekaterih problemov, so jo na oktobrskih volitvah premagali socialisti. Evropska skupnost bo skrbno pazila na novo izvoljenega predsednika Andreasa Papandreua, ali bo držal obljube, da si bo Grčija prizadevala slediti monetarnim in finančnim tokovom. Grčija bo z januarjem 1994 šest mesecev na čelu ES, zato bo Papandreu pod hudim pritiskom, da bo dal dober zgled - zelo pa ga bodo kritizirali, če se mu ne bo posrečilo, kar je obljubljal. V Času, ko je bil med leti 1981 do 1989 že na oblasti, si je njegova politika nakopala jezo ES, tako da so nekateri bruseljski uradniki celo spra- ševali o možnosti izključitve članice iz te skupnosti. Grčija se je ES pridružila v letu 1981, ko je prišel Papandreu prvič na oblast. V času njegove vlade je prišla na zelo slab glas, zato so morali konservativci dovoliti, da so njeno gospodarsko politiko temeljito pregledali, potem ko ji je Evropska skupnost odobrila posojilo v vrednosti 2, 2 milijarde ekujev (3 milijarde dolarjev). Naj večji gospodarska cokla je grška tr- dovratna dvoštevilčna inflacija, za katero so vse vlade obljubljale, da jo bodo ukrotile. Do takšne inflacijske stopnje je prišlo zaradi neobdavčenih prihodkov, saj je grška siva ekonomija med največjimi v državah ES. Nekateri celo menijo, da dosega 40 odstotkov letnega bruto domačega proizvoda, ali povedano s številkami, 75 milijard dolarjev. »Upamo, da se bo inflacija do konca leta 1994 su njegove vlade je bila namreč devalvirana kar dvakrat. Raje se je zaobljubil, da se bo držal politike »trdne vrednosti« drahme kot konservativci. Z umetno zadržano vrednostjo valute do nemške marke si bo prizadeval za vključitev drahme v Evropski sistem medvalutnih razmerij (ERM). Julija prihodnje leto valute ne bi več nadzorovali. Takšna politika je zbudila zaupanje tujih vlagateljev v Grčiji, vendar pa zahtevajo razmeroma visoke obresti, s katerimi bi preprečili špekulacije z valuto. Papandreu upa, da bodo omejevalni ukrepi na političnem in socialnem področju kompenzirani z 19 milijardami ekujev (22 milijardami dolarjev) iz skupnega fonda ES, ki je namenjen javnim delom med leti 1993 in 1999. Prav ironično je, da nekaj ekonomskih problemov izvira še iz njegovega nekdanjega vladajočega obdobja - dolgovi njegovega socialnega programa so medtem zelo narasli. Celoten grški dolg je ocenjen na približno 110 do 130 odstotkov bruto domačega proizvoda, če seveda upoštevamo tudi javni in vojaški dolg. Papandreu meni, da je grški proračunski primanjkljaj ogromen, kar 18 milijard dolarjev. Vanj so vključeni tudi dolgovi do tujine. Največ denarja so porabili za servisiranje neplačanih posojil. Priznal je, da zdaj, ko skušajo doseči cilje maastrichtskega sporazuma, za katerega so glasovali tudi socialisti v parlamentu, ni Reuter TEČAJI Sobota, 30. oktobra 1993 MENJALNIŠKI TEČAJI 29. oktobra 1993 menjalnica Nemška marka (tečai za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečai za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka Avtohiša Ljubljana* 74.00 74,70 10,30 10,66 7,50 7,70 74.15 74,40 10,45 10,55 7,55 7,75 Banka Vipa Nova Gorica 73,95 74,48 10,35 10,65 7,52 7,67 Bobr Fužine 74,20 74,60 10,46 10,60 7,50 7,70 Burin klub Ljubljana 74.20 74,70 10,46 10,63 7,60 7,75 BTC Sežana 73,70 74,45 10,35 10,50 7,49 7,40 7,60 7,65 BTC Ljubljana 73,40 74,40 10,25 10,50 Come 2 us* 74.30 74,65 10,50 10,60 7,56 7,70 Creditanstalt Nova banka 74.00 74,60 10,40 10,65 7,30 7,70 Dom caffe Domžale* 74,25 74,65 10,54 10,62 7,54 7,65 Emona Globtur* 73,70 74,60 10,46 10,60 7,49 7,65 Eros Ljubljana* 74,20 74,60 10,50 10,58 7,60 7,70 Eros Kranj* 73,90 74,15 10,47 10,55 7,63 7,75 Eurotours Ljubljana 74,20 74,60 10,40 10,60 7.60 7.75 Feniks Koper 74,20 74,30 10,45 10,55 7,59 7,62 Firadas Idrija 73,65 74,65 10,30 10,65 7,45 7,70 Hida Hipotekarna banka Brežice* 74,40 74,50 10,53 10,58 7,60 7,68 73,70 74,70 10,45 10,60 7,45 7,70 Hram Rožice Mengeš* 74,00 74,50 10,50 10,65 7,56 7,70 Idila Sečovlje* 74,15 74,45 10,40 10,50 7,57 7,65 invest Škofja Loka ■ 74,00 74,60 10,46 10,58 7,55 7,75 llirika Slovenj Gradec ' 74,05 74,65 10,34 10,55 7,51 7,69 Ulrika Postojna 73,90 74,34 10,40 10,49 7,55 7,60 llirika Sežana 74,25 74,45 10,43 10,60 7,60 7,67 llirika Jesenice 74,10 74,29 10,45 10,51 7,55 7,65 Italdesign Nova Gorica* 74,15 74,55 10,45 10,60 7,57 7,67 Klub Slovenijales Komercialna banka Triglav 74,15 73,90 74,55 74,90 10,45 10,45 10,60 10,63 7,60 7,58 7,75 7,75 Kompas Hertz Celje* 74.10 74,45 10,47 10,58 7,53 7,75 Kompas Hertz Velenje* 74.00 74.40 10,47 10,58 7,53 7,75 Kompas Hertz Idrija* 74.00 74.40 10,47 10,58 7,53 7,75 Kompas Hertz Tolmin* 74.00 74.40 10,47 10,58 7,53 7,75 Kompas Hertz Bled* 74.00 74.40 10,47 10,58 7,53 7,75 Kompas Hertz Nova Gorica* 74.00 74.40 10,47 10,58 7,53 7,75 Kompas Hertz Maribor* 74.00 74.40 10,47 10,58 7,53 7,75 10,50 10,60 7,45 7,70 Kompas Hoiidays 74,30 74,55 Kreditna banka MB d.d.* 73,21 74,75 TO,40 10,62 7,51 7,70 LB d.d. Ljubljana 74,01 75,01 10,46 10,66 7,55 769 LB splošna banka Celje 73,43 74,90 10,37 10,65 7,48 7,73 LB splošna banka Koper 73,24 74,34 10,36 10,48 7,46 7,63 LN Dolenjska banka NM 73,85 74,85 10,40 10,65 7,48 7,70 LB banka Zasavje, Trbovlje 73,40 74,60 10,43 10,60 7,53 7,66 Libertas Koper IliSlEi 1: 111 74,00 74,40 10,47 10,57 7,55 7,67 Ma Vir Madal NoVa Gorica, Šempeter’ 74,20 74,10 74,60 . 74,50 10,40 10,50 10,60 10,60 7,40 7,56 7,70 7,67 Media* 74,60 74,70 10,47 10,60 7,60 7,75 Moneta Invest 74,37 74,47 10,51 10,61 7,62 7,64 Niprom 1,11 Ljubljana 74,30 74,50 10,52 10,60 7,60 7,70 Otok Bled 73,62 74,35 10,42 10,54 7,64 7,84 Petrol 74,27 74,30 10,51 10,54 7,65 7,69 Pigal Solkan* 74,00 74,50 10,41 10,58 7,56 7,67 Pigai Kobarid* 73,85 74,50 10,37 10,58 7,54 7,67 Pigal Obutek* 73,90 74,50 10,41 10,58 7,56 7,67 Pigal Diskont* 73,85 74,40 10,36 10,59 7,54 7,67 Pigal Vrhnika* Pigal Ilirska Bistrica* 74,30 74,47 10,41 10,58 7,56 7,67 73,85 74,40 10,36 10,59 7,53 7,67 Pigal Koper 74,20 74,65 10,41 10,58 7,56 7,67 Pigal Avtopivon 73,90 74,50 10,41 10,58 7,56 7,67 Poštna banka Slovenije* Probanka Maribor 72,81 74,23 10,00 10,50 7,20 7,60 73,75 74,75 10,43 10,63 7,45 7,70 Publikum Ljubljana 74,40 74,48 10,52 10,55 7,65 7,69 Publikum Celje 74,10 74,40 10,43 10,50 7,35 7,55 Publikum Krško 74,00 74,55 10,45 . 10,60 7,45 7,69 Publikum Maribor 74,20 74,50 10,45 10,53 7,45 7,75 Publikum Metlika 74,05 74,65 10,35 10,60 7,50 7,70 Publikum Mozirje 74,00 74,55 10,32 10,57 7,50 7,68 Publikum Novo mesto 74,05 74,65 10,30 10,60 10,59 7,50 7,70 7,64 Publikum Tolmin 73,80 74,39 10,36 7,50 Publikum Sevnica 73,80 74,30 10,35 10,54 7,50 7,69 Publikum Šentilj 73,15 74,60 10,12 10,60 7,45 7,75 Publikum Šentjur pri Celju 74,10 74,47 10,40 10,50 7,37 7,55 Publikum Trebnje 74,10 74,80 10,40 10,64 7,53 7,70 Publikum Žalec 73,95 74,30 10,43 10,50 7,40 7,55 Prlmario Ljubljana 74,35 74,50 10,47 10,54 7,64 7,69 Sit - on Ljubljana 73,85 74,85 10,45 10,60 7,60 7,70 Sonce Ljubljana 74,30 74,60 10,46 10,58 7,54 7,70 Shalaby Koper 74,00 74,38 10,30 10,50 7,56 7,62 Slovenljaturist žel. p. Ljubljana* Slovenijaturistžel. p. MB* 74,30 73,70 74,85 74,20 10,50 10,40 10,59 10,49 7,49 7,20 7,69 7,60 Slovenska Investicijska Banka* Slovenska hran. In pos Kranj 73,80 74,55 10,30 10,50 7,20 7,68 74,00 74,35 10,44 10,55 7,60 7,70 SKB d.d.** 73,93 74,28 10,51 10,56 7,62 7,66 SZKB d.d. Ljubljana 74,15 74,69 10,40 10,56 7,45 7,69 Tartarus Postajna 73,66 74,25 10,37 10,49 7,53 7,62 Tentours Domžale 74,20 74,50 10,40 10,60 7,45 7,70 Tori Ljubljana 74,00 74,70 10,45 10,62 7,60 7,77 UBK banka 73,50 74,65 10,40 10,61 7,55 7,73 Upimo 74,45 74,55 10,52 10,58 7,65 7,69 Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * » „ MENJALNICA HIDjTOSS 661/ l-SSS-SSTl BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 212 z dne 29. oktobra 1993 — Tečaji veljajo od 30.10.1993 od 00.00 ure dalje država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 81,4022 81,6471 81,8920 Avstrija 040 šiling 100 1035,4577 1038,5734 1041,6891 Belgija 056 frank 100 335,3223 336,3313 337,3403 Kanada 124 dolar 1 92,3320 92,6098 92,8876 Danska 208 krona 100 1806,9537 1812,3909 1817,8281 Finska 246 marka 100 2119,7028 2126,0810 2132,4592 Francija 250 frank 100 2078,9252 2085,1807 2091,4362 Nemčija 280 marka 100 7281,6995 7303,6103 7325,5211 Grčija 300 drahma 100 — 51,1180 51,2714 Irska 372 funt 1 — 172,1461 172,6625 Italija 380 lira 100 7,5147 7,5373 7,5599 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 1,8000 — Japonska 392 jen 100 112,5387 112,8773 113,2159 Nizozemska 528 gulden 100 6483,6252 6503,1346 6522,6440 Norveška 578 krona 100 1667,8732 1672,8919 1677,9106 Portugalska 620 escudo 100 70,7053 70,9181 71,1309 švedska 752 krona 100 1499,6660 1504,1785 1508,6910 Švica 756 frank 100 8243,9761 8268,7824 8293,5887 Velika Britanija , 826 funt šterling 1 181,3871 181,9328 182,4787 ZDA 840 dolar 1 121,9903 122,3574 122,7245 Evropska Skupnost 955 ECU 1 139,1824 139,6012 140,0200 Španija 995 peseta 100 90,8757 91,1491 91,4225 ZA DEVIZE Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo, Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov _____ Banke Slovenije na dan 30. OKTOBRA 1993 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečai) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del (B) devizni del skupaj APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 20. JANUARJA 1994: 1.300,000 698,428 721,437 1.419,864 82 107,4504% 110,9903% 109,2203% 130,000 69,843 72,144 141,986 MENJALNI TEČAJ ZA HRD 29. OKTOBER 1993 vSITzal 00 HRD menjalnica nakupni prodajni A banka 1,45 2,30 Burin klub Ljubljana 1,70 2,10 Eros Kranj 1,50 1,80 Hida Hipotekarna banka Brežice 1,90 1,30 2,40 2,00 llirika Jesenice 1,50 2,00 llirika Sežana 1,50 2,35 llirika Slovenj Gradec 1,50 2,35 Kreditna banka Maribor 1,30 1,90 LB Dolenjska banka NM LB banka Zasavje, Trbovlje Shalaby Koper 1,30 - 1,50 1,00 1,90 2,10 1,80 29. OKTOBER 1993 v URAH | valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1600,00 1645,00 nemška marka 963,00 983,00 francoski frank 273,00 282,00 holandski gulden 854,00 879,00 belgijski frank 44,20 45,50 funt šterling 2386,00 2458,00 Irski šterling 2260,00 2327,00 danska krona 238,00 245,00 grška drahma 6,20 7,00 kanadski dolar 1214,00 1250,00 japonski jen 14,80 15,25 švicarski frank 1085,00 n 18,00 avstrijski šiling 136,00 140,50 norveška krona 219,50 226,00 švedska krona 198,00 203,50 portugalski escudo 9,00 9,60 španska pezeta 11,85 12,40 avstralski dolar 1067,00 1100,00 madžarski florint 12,00 BI 6,00 slovenski tolar 12,90 13,40 hrvaški dinar 0,13 0,18 28. OKTOBER 1993 v ŠIUNGIH I . valuta nakupni prodajni ameriški dolar 11,6000 12,1000 kanadski dolar 8,8000 9,2000 funt šterling 17,1500 17,9500 švicarski frank 780,0000 810,0000 belgijski frank 31,8500 33,1500 francoski frank holandski gulden nemška marka 197.0000 614.0000 689,7000 205.0000 638.0000 715,7000 italijanska lira 0,7700 0,7470 danska krona 170,0000 177,0000 norveška krona 156,5000 163,5000 švedska krona 141,0000 148,0000 finska marka 198,0000 208,0000 portugalski escudo 6,7000 7,1000 španska peseta 8,5500 9,0500 japonski jen 10,6500 11,0500 slovenski tolar 9,5000 10,0000 hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu 0,00 pa za 1 enoto v 0,060 alute. KMEČKA BANKA - GORICA 29. OKTOBER 1993 v URAH i ■ | , ncjkupi ii prodajni ameriški dolar 1605,00 1650,00 nemška marka 963,00 983,00 francoski frank 273,00 283,00 holandski gulden 853,00 873,00 belgijski frank 44,00 45,50 funt šterling 2385,00 2435,00 Irski šterling 2250,00 ’ 2300,00 danska krona 236,00 243,00 grška drahma 6,50 6,90 kanadski dolar 1210,00 1245,00 švicarski frank 1090,Op 1110,00 avstrijski šiling 136,00 140,00 slovenski tolar 13,00 13,50 Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 30, oktdbra 1993 od 00.00 ure dalje 1 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija šiling frank marka 100 100 100 1063,7982 2135,8255 7481,0000 1068,0642 2144,3905 7511,0000 Italija lira 100 7,7204 7,7514 V.Britanija funt 1 186,3517 187,0990 ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne dolar i okvirni. Pri tečaje na 1 konkre trgu de 125,3292 stnih poslih je mo; viž oz. poseben c 125,8318 ino odstopanje iogovor, banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor DEM 74,75 75,00 ' SKB Banka d.d. DEM 74,81 75,07 Tečaii so okvirni. Pri konkretnih poslih ie možno odstopanje. Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 30. oktobra 1993 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt - Nova banka DEM 74,85 75,10 Bank Austria DEM 74,80 75,10 UBK DEM 74,73 75,03 SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slover za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. " Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda DEM HF so dolo niči Banke lije poveč Ijajo za o< i večjih pr zavezujen aju in v s e. 74,70 čeni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in naku io kupovati dadu s tekst 74,95 agi srednjih i drugih va-zmanjšano in prodajo Dih se tečaj n prodajati om, ki do- 29. OKTOBER 1993 v URAH 1 valuta (*) nakupni srednji prodajni ameriški dolar —' 1625,710 — ECU — 1854,770 — nemška marka 970,110 francoski frank — 277,020 — funt šterling — 2418,240 holandski gulden — 863,730 — belgijski frank — 44,644 — španska pezeta — 12,108 — danska krona — 240,770 irski funt — 2287,050 — grška drahma — 6,775 ~~ portugalski escudo — 9,413 — kanadski dolar — 1233,000 — japonski jen — 14,985 — švicarski frank —* ■ 1097,710 — avstrijski šiling — 137,940 — norveška krona — 222,120 — švedska krona — 199,820 — finska marka 282,000 — avstralski dolar 1084,670 29. OKTOBER 1993 v DE M valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1.675 francoski frank — 28.550 IHHHHI nizozemski gulden 89.040 — belgijski frank — 4.650 — španska peseta — 1.248 — danska krona — 24.815 — kanadski dolar — 1.268 japonski jen — 1,545 — švicarski frank — 113.215 — avstrijski šiling — 14.220 BHHHI italijanska lira — 1.032 ■H švedska krona — 20.595 — TEČAJ TOLARJA V TUJINI 29. OKTOBER 1993 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 9,50 10,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 9,50 10,00 Avstrija Posojilnica Borovlje .. 9,25 10,10 Avstrija Posojilnica Šentjakob 9,50 10,00 Avstrija Posojilnica Ločilo 9,70 10,10 Italija Kmečka banka Gorica 13,00 13,50 Italija Tržaška kreditna banka 12,90 ■ 13,40 23. JULIJ 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 ' - Francija frank 100 - - Nemčija marka 100 | - - Italija lira 100 - - - Švica frank 100 - - lUlliip. ZDA dolar 1 - V.Britanija funt 1 - - I Opomba: povzeto po Reuterju, ki po 80-odstotni devalvaciji v ZRJ ni objavil podatkov o tečajih. | 21. OKTOBER 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 62980,1734 63169,8824 63359,1914 Kanada dolar 1 5470,9888 5487,4512 5503,9136 Franclja frank 100 125322,3305 125699,4288 126076,5271 Nemčija marka 100 443066,8000 444400,0000 445733,2000 Italija lira 100 454,1435 455,5100 458,8765 Japonska jen 100 6749,2366 6769,5452 6789,8538 Švica frank 100 502279,5764 503790,9492 505302,3220 Velika Britanija funt 1 10835,1986 10867,8020 10900,4054 Slovenija tolar 100 6135,0000 ZDA Tečaj HRD velja za ot dolar iračun carir 1 i in starega 7249,9020 i deviznega varče 7271,7172 vanja. 7293,5324 j 14. JUNIJ 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 205,08 205,70 ■1206,32 Kanada dolar 1 18,33 18,38 18,44 Franclja frank 100 428,75 430,04 431,33 Nemčija marka 100 1442,65 1447,00 ‘ 1451,34 Italija lira 100 1,57 1,58 1,58 Švica frank 100 1607,69 1612,53 1617,37 R. Hrvaška dinar 100 — 1,01 — Jugoslavija dinar 100 — 100,0026 — R. Slovenija tolar 100 BBBBUBBBBI 20,81 — ZDA dolar 1 23,48 23,55 23,62 RUBRIKE JUTRI Pisalo se je leto 1984 Sikhi umorili Indiro Gandhi Gibanja Sikhov za večjo politično in versko avtonomijo v Pandžabu so v prvih mesecih leta 1984 postajala Čedalje bojevitejša. Siloviti spopadi med Sikhi in hindujci so po vsej pokrajini zahtevali številna življenja in indijska ministrska predsednica Indira Gandhi je uvedla široka pooblastila za aretacije in preiskave. Skupina sikhovskih skrajnežev pod vodstovm Santa Bhindranvaleja se je zatekla v Zlato svetišče v Amritsa-rju, ki je postalo žarišče zagrizenih bitk z varnostnimi silami. Ko je vojska v naskoku zavzela območje svetišča, je bilo ubitih 1000 ljudi, med njimi tudi Bhindran-vale. To dejanje je povzročilo nadaljnje prelivanje krvi. Žrtev je postala tudi Indira Gandhi. 31. oktobra leta 1984 so jo v New Delhiju umorili Sikhi, ki so bili med varnostniki v predsedniški palači. V PREBLISK Življenje je kot basen: ni važno, kako dolgo je, ampak koliko je vredno. (Seneca) MODA Suzana Belak Punčari™ Klasični kostimi Vedno so aktualni, menjajo se le oblike, barve in vzorci blaga Klasika je pri moški in ženski modi vedno aktualna. Lahko bi rekli, da se s klasiko izognemo letnicam v modi, a ni Cisto tako. Menjajo se dolžine kril, vzorci, predvsem pa kroji in linije. Navadno so klasične obleke narejene iz kakovostnih materialov in zelo natančno. Klasični kostimi so v jeseni in spomladi zelo praktični. Kostim je kombinacija krila in jakne ali hlaC in jakne, lahko pa je zraven tudi brezrokavnik. V modi so oprijeti kostimi z všitki v pasu, saj poudarjajo ženske linije. Pri moških so všitki zelo ohlapni ali pa jih ni. Ženske jakne so navadno kratke, segajo do pasu ali malo Gez. Lahko so bolj ohlapne, sicer pa so jakne, ki segajo do bokov, krojene ob telesu. Jakne, ki so zvonasto krojene, pa so pravzaprav kratki plaščki. Krila so lahko zelo dolga, oprijeta z globokimi razporki, ali zelo široka, tudi plisirana. Dolžina zelo širokega in dolgega krila je lahko neenakomerna. Izgleda bolj »nemarno«, v pravi kombinaciji drugih oblačil pa zelo lepo. Tudi mini krila so modema; ozka ali bogato nabrana. Na jaknah se pogosto uporabljajo veliki pozlačeni gumbi, ki so kot okras prišiti še na rokavih. Kostim je lahko zelo živih barv: od ciklamne, rumene, svetlo modre, oranžne, vseh pastelnih barv ali temno modre. Lahko je tudi iz velikega kara. Ko oblečemo tak kostim, si dolge lase zavijemo v figo in jih spnemo navzgor, na veke narišemo temno Črto, poudarimo obrvi in obujemo visoke pete. S POTI PO SLOVENIJI loniKos Dragulji škofjeloškega prstana Mesto ob sotočju obeh Sor - Škofjeločani želijo ohraniti bogastvo svoje tisočletne zgodovine, od loškega kruhka in medenjakov do cehovske zakladnice Škofjeloški prstan je svet, ki združuje tolikšno bogastvo narave, da bi z vsemi lepotami lahko zaslepil srednjeveške alkimiste, ki so z eksperimentiranjem kemičnih snovi prepletali magične predstave o videnem in občutenem. Morda je bilo res tako. Magične moči narave in vsega, kar človeško oko zazna, se ne da opisati in vseh občutkov ne podoživeti. Vendar povsod ni tako. Na slovenski zemlji so te občutljivosti in doživetja magična in celo realistična. Marsikdo pravi, da je vse realno. Toda so trenutki, ko narava postaja Čudežna postelja. In Škofja Loka z vso svojo okolico je nekaj takšnega. Že v srednjem veku se je začelo na današnjem območju Škofje Loke razvijati naselje, ki je bilo kot prodnat dragulj vpeto v galerijo narave nad sotočjem obeh Sor. Natanko pred tisoC dvajsetimi leti so freisinški škofje dobili od nemškega cesarja Otona II. kot darilo loško ozemlje. Le kaj je bilo pri gospostvu freisinških škofov tako na moč priljubljeno, da so na tem ozemlju vladali tako enotno in dolgotrajno celih osemstotrideset let? Naj takoj zapišemo, ko je Avstrija razglasila freisinško ozemlje za državno last, je škofa Jožefa Konrada zadela kap. To se je zgodilo leta 1803 in od takrat naprej je Loka poCasi zaCela izgubljati svoj dotedanji pomen. Današnja Škofja Loka in njeni prebivalci živijo v veri in želji, da bi ohranili tisto, kar se ohraniti še da, in da bi tako domačemu kot tudi tujemu gostu pokazali tisto, kar je skrito in prekrito s pajčevino tisočletne zgodovine srednjeveške lepotice. Živahnost in pomembnost trgovskih poti, ki so nekoč vodile skozi Škofjo Loko, vsa cehovska zakladnica, od oglarjev do fužinarjev, tradicija kle-kljanja Čipk, izdelovanje loškega kruhka in oblikovanje medenjakov še danes odzvanja v klicu zvonov poznogotske cerkve svetega Jakoba. Najbolj Častitljiva starina Loke je vsekakor KašCa, sivolasa lepotica, grajena iz kamenja, ki sta ga oblikovali duša narave in roka mojstra, pod katero so se kamniti obrazi neznanih podob polagali drug vrh drugega- V velikanskem trebuhu KašCe so spravljali naravne dajatve podložnikov, predvsem zlata žitna zrna Sorškega polja in okroglo sirovo kolesje. In zakaj smo zapisali, da je KašCa najbolj Častitljiva starka v Loki? Predvsem zato, ker imajo dame prednost. Beseda grad paC ni ženskega spola, poleg tega pa so njemu večinoma gospodovali in vladali graščaki. Spogledovanje Homanove hiše in poznogotske cerkve sv. Jakoba (Foto: L. K.) Sobota, 30. oktobra 1993 ŠAH 1) Xie - Demina / Manila ol. 1992 Po odprti f liniji je kitajska šahistka podvojila trdnjavi in malce zanemarila delovanje figur na daminem krilu, kjer je bela močnejša. V položaju na šahovnici je na potezi Črna, ki je uspela izpeljati kombinacijo, po kateri je belega kralja postavila pred neubranljivi mat! 2) Egin - Tukmakov / SZ 1979 V napadu na črnega kralja je beli žrtvoval trdnjavo in zdaj pričakuje, da se mu bo žrtev obrestovala, saj je nevarno povezal črne figure na g liniji. Toda črni, ki je na potezi, je uspel obraniti svojega kralja in v nadaljevanju zmagati. Odločilna je prva poteza Črnega - poiščite jo! iofiDizod pmi p -ddnqo of[QA au r/cppjv pnpA al as paq ui luaiaid pasa ruDjqn imo as jgSip +gao'9 9PP +Sjci'9 Zqp +9S(J> gSp +WC['£ :Z%1 +:Z%TZ DAT 7nrniaa ipmvz :p3x'Z ojqop i u o3a]aq n z 'aljup S Aapuip:ud HpSj,"‘l jza^od od iooSouio ui nfuacmjApo uu iljauia} ip ‘Apoui iuosfpoqzi ipuzods a;s aSopu nlunAasai uj Z aSopu Aajjsau pvui fri/7 gS)fz +•' lal £WS od po pom zj7 EHX9 f3p'S 'oaAoj lufjodouja ppjdA apAoj afoAS ozajui OUJDUIA at +pqq gSp-f, +gqx ZHX£ +lfl :Za± 'Z uiau -afjtszi oj ii+z&S"'l opopmfs djdaoapz opAopuign oma al >/ afjod laqasod as ui oliui[ / ojpsojds iq dq l aSopu Aajisap KRIŽANKA Vodoravno: 1. večje naselje, 6. dvojica, 9. televizijski zaslon, 10. ime Češkega ekonomista Sika, 11. povabljenec na poroki, 12. ulov, 13. jezero v Tibetu, 14. ime slovenske flavtistke Grafenauer, 15. začetnici slovenskega književnika Tavčarja, 16. komunalni delavec, 17. ameriški filmski igralec (Gary, Točno opoldne), 19. ladja Argonavtov, 20. šiitski verski poglavar, 24. Češki skladatelj (Antonin), 26. glavna reka na Češkem, 29. kratica za RdeCi križ, 30. ime nekdanje italijanske filmske igralke Valli, 31. jadranski otok, 32. rimski hišni bogovi, 33. Cigani, 34. glavni števnik, 35. ime iraškega predsednika Huseina, 36. glas, šum, 37. roman pisatelja Toneta Svetine. Navpično: 1. prodajalna mesa in mesnih izdelkov, 2. polutnik, 3. neprijeten občutek, 4. zmikavt, 5. osebni zaimek, 6. elan, zanos, 7. grška boginja, zavetnica umetnosti, 8. ranocelnik, 12. velika travnata nižina brez drevja v Severni Ameriki, 14. naziv, 16. grško otočje v Egejskem morju, 18. avtomobilska oznaka Ogulina, 21. rimska 1100, 22. perzijski mitološki zli duh, 23. življenjsko pravilo,25. prva ženska, 26. fant pri igralnih kartah, 27. južnoameriška travnata ravan, 28. trinog, 31. kemijska spojina vodika s kisikom, 33. karcinom, 35. avtomobilska oznaka nekdanje Sovjetske zveze. : 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 « 15 • 16 17 18 19 • 20 21 22 23 24 25 26 27 28 • 29 30 • 31 32 • 33 34 35 36 37 'BUB>[Q ‘uoj ‘uiepeg ‘eu9 ‘nnoy ‘prej ‘siy\ ‘eptjy ‘babjja ‘erjofnH ‘uibuii ‘o8iy ‘.mdoojg ‘jejaras ‘jj ‘euaij ‘urejaj ‘uajd ‘jbas ‘b)q ‘uenja ‘rad ‘ojsara :ouABiopoy Aaiisara 2 4 Sobota, 30. oktobra 1993 A- T EVROPA /V SREDOZEMLJU SPREMENLJIVO ALPE JADRAN / SONCE IN OBLAČNOST r VREME V MINULEM TEDNU -i Vremenska slika: Nad večjim delom Evrope je obsežno območje visokega zračnega pritiska s središčem nad južno Skandinavijo. Od vzhoda priteka k nam razmeroma hladen in suh zrak. C A rediSče središče Hklona anticiklona okluzija OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan 4 * pod 10% pod 5 (p “** 10-30% 5-10 *** *** 30-50% 10-30 ******** nad 10 m/s TEMPERATURE ALPE JADRAN TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 7. in ob 13. uri včeraj ob 8. in ob 14. uri LJUBLJANA 1/9 HELSINKI -2/7 TRST 10/- STOCKHOLM -2/9 CELOVEC 3/6 K0BENHAVN 4/7 BRNIK -1/- MOSKVA 0/0 MARIBOR 0/11 BERLIN 5/8 CELJE 1/10 VARŠAVA 1/7 NOVO MESTO 4/9 LONDON 8/12 NOVA GORICA.. 1/14 AMSTERDAM 4/10 MUR. SOBOTA 0/8 BRUSEL 2/12 PORTOROŽ 5/16 PARIZ 1/13 POSTOJNA 5/9 DUNAJ -2/9 ILIRSKA BISTRICA. -2/14 ZuRICH 4/7 KOČEVJE 5/10 ŽENEVA 4/10 ČRNOMELJ - 6/10 RIM 10/21 SLOV. GRADEC.. 0/9 MILAN 3/15 BOVEC -/12 BEOGRAD -2/13 RATEČE -1/6 BARCELONA 10/16 VOGEL - 1/3 ISTAMBUL 11/15 KREDARICA 2/3 MADRID 9/12 VIDEM 4/16 LIZBONA 10/18 GRADEC -1/10 ATENE 14/21 MONOŠTER -1/10 TUNIS 15/27 ZAGREB 2/12 MALTA 19/23 REKA 8/16 KAIRO 19/- DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 06.40 in zašlo ob 16.52. Dan bo dolg 10 ur in 12 minut. Luna bo vzšla ob 16.37 in zašla ob 06.34. SETVENI KOLEDAR Luna je v znamenju Bika. Ne sejemo in ne sadimo. TEMPERATURE REK Reke: Mura (G. Radgona) 8,2°C, Sava (Radeče) 9,2°C, Savinja (Laško) 8,4°C, Ljubljanica (Moste) 8,7°C, Bistrica (Sodražica) 8,5°C, Paka (Šoštanj) NP, Sora (Suha) 8,1°C, Gradašcica (Dvor) 8,5°C, Iška (Iška) 6,4°C. PUMO V ANJE Danes: ob 2.33 najnižje -24 cm, ob 8.37 najvišje 51 cm, ob 15.22 najnižje -57 cm, ob 21.41 najvišje 29 cm. Jutri: ob 2.59 najnižje -21 cm, ob 9.00 najvišje 52 cm, ob 15.49 najnižje -59 cm, ob 22.13 najvišje 28 cm. Slovenija: Pretežno jasno Sosednje pokrajine: Pre-bo, zjutraj in dopoldne bo težno jasno bo. V južni Av-po nižinah megla ali niz- striji, severni Hrvaški in na ka oblačnost. Naj višje Madžarskem bo dopoldne po dnevne temperature bodo nižinah megla ali nizka obla-od -3 do 3 °C. Cnost. V Sloveniji: V nedeljo se Obeti: V ponedeljek še bo nadaljevalo suho vre- ne bo večje spremembe me, zjutraj in dopoldne bo vremena, po nekaterih nižinah megla ah nizka oblačnost. RAZMERE NA CESTAH V SLOVENIJI Ceste po Sloveniji so večinoma suhe in normalno prevozne. Prva letošnja slana Janez Markosek Če zanemarimo neznatno količino padavin, ki smo jo izmerili v začetku tedna, ko je ponekod iz nizke oblačnosti rahlo rosilo, se je večje poslabšanje vremena s padavinami končalo minulo nedeljo. Deževalo je kar štiri dni in vode je bilo marsikje preveč. Vzrok obilnim in dolgotrajnim padavinam je bil tako imenovani Genovski ciklon. Topla fronta se je zadrževala nad Slovenijo ah pa v njeni neposredni bbžini. Z južnimi do jugovzhodnimi vetrovi je k nam pritekal vlažen zrak. V vsej državi je padlo več kot 100 btrov, izjema je le Prekmurje, kjer so v štirih dneh izmerili okoli 75 litrov dežja na kvadratni meter. Največ padavin je bilo v goratem delu severozahodne Slovenije, kar okoli 250 litrov na kvadratni meter. V Ljubljani smo izmerili 135 btrov dežja na kvadratni meter. Toliko ga ni padlo v prvih štirih mesecih letošnjega leta skupaj. V gorah je zapadel sneg, na Kredarici je te dni snežna odeja debela skoraj meter. Razmere v visokogorju so tako že povsem zimske. V začetku tedna se je ciklon izpolnil, nad zahodno in srednjo Evropo pa je nastalo obsežno območje visokega zračnega pritiska. Na njegovem južnem obrobju je k nam z vzhodnimi vetrovi v nižjih plasteh ozračja pritekal hladen zrak V zimski polovici leta se ob taki vremenski situaciji v notranjosti Slovenije pojavi nizka oblačnost, iz katere lahko tudi rahlo rosi. Na Primorskem in v sosednjih pokrajinah Italije je bilo od torka naprej jasno, v Vipavski dolini in na Krasu je pihala zmerna burja. Drugod se je večji del dneva zadrževala nizka oblačnost, le popoldnevi so bili razmeroma sončni. Povprečne dnevne temperature zraka so bile v drugi polovici tedna za stopinjo ah dve prenizke za ta čas. Tam, kjer je bila noč jasna, se je zjutraj pojavila prva letošnja slana. Prognostične karte kažejo, da tudi v naslednjih dneh ne bo bistvene spremembe vremena. Nadaljevalo se bo suho vreme, največ sonca pa bo na Primorskem. Horoskop piše B. R. K. rf M mi te Ji kh V OVEN 21*3/204 : Ves dan boste zbirali pogum, da bi bližnjemu odprli srce. Proti večera pa se vam bo nepričakovano odprl on in obojestranski pretok bo prekrasen. BIK 21-4/205 : Ko vas bo bližnji povabil na zabavo, boste začutili, da bi raje šli z nekom dragim. Vseeno pojdite. S telesom z bližnjim, v duhu z drugim DVOJČKA 21-5/21-6: Ker ste trenutno preobčutljivi, boste videli slona tam, kjer sedi muha. Ne preganjajte ga s preveliko silo, lahko si porušite gnezdo. RAK 226/22-7 : Skoda, da se čutite krivi, če vam kdaj zadiši tudi nedelo. Mirnega srca poležavajte, razen če vas zaradi občutka krivde ne bo preveč bolela glava. LEV 23-7/23-8: Dobro počutje ne zahteva dobre zabave; dobra zabava pa ne zahteva veliko denarja. Ker ste materialist, boste zapravljali še naprej. Bogateli bodo dragi. DEVICA 24-8/22-9 : Najprej boste razmišljali o tem, kako bi se izognili soočenju z mučnim medosebnim zapletom, nakar boste s skromnim darilcem na mah prebili zid. TEHTNICA 239/22-10: Partner bi bil rad z vami, vi pa s svojimi prijatelji. Ce se jim ne morete odreči, naredite kompromis. Kakršen koli bo, dober bo. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Ce se ne čutite dovolj močni za spopad s svojimi temačnimi platmi, pokličite na pomoč nekoga, ki ima tovrstne izkušnje. To ni vaš partner. STRELEC 23-11/21-12 : Prepirov se ponavadi izogibate, ker vas prizadenejo. A prav skozi prepir se ponavadi spoznamo v pravi luči. Sebe in drage. Zato se ne brzdajte. KOZOROG 22-12/20-1 : V vajinem odnosu že dolgo vlada status quo. Vsake toliko časa koga prime, da bi kaj spremenil, a nihče nima dovolj volje in odločnosti. Kmalu bo bolje. VODNAR 21-1 /19-2 : Sprašujete se, kako to, da vam je partner naenkrat tako čudovito lep. Odgovor: ko je lepo vaše počutje, je lep tudi on. Ko bo še lepše, bo lep cel svet. RIBI 20-2/20-3 : Se zmeraj niste prepričani o iskrenosti vajine zveze. Za božjo voljo, ne mučite se s temi vprašanji, vsaj enkrat dajte prednost ljubezni do sebe. ZDA / GASILCI NADZORUJEJO STANJE NA POGORIŠČIH VEC KOT 600 DOMOV Požar v Južni Kaliforniji uničil enega najbogatejših predelov v Ameriki Avtocesta je nekoč vodila med vilami, sedaj pa le še med pogorišči (Telefoto AR) LOS ANGELES - Po južni Kaliforniji že tri dni divjajo požari, ki so uničila 600 domov, 30 tisoč oseb pa je moralo zbežati. Ko se je vCeraj veter nekoliko polegel, je gasilcem končno uspelo delno ukrpotiti ogenj.. Plameni so še razsajali v oddaljenih in nenaseljenih krajih, še zadnji požar, pa je uničil več bivališč v okolici ekskluzivnega golfskega igrišča v okraju Ventura. Predsednik Clinton je obljubil pomoč petim uničenim grofijam, kjer je petnajst različnih požarov požgalo površino 46.500 hektarov v nekaj več kot dveh dneh in izrazil svojo solidarnost prizadetim. Požar je bil v Kaliforniji izmed najhujših v tem stoletju. Neuradne ocene govore o škodi za stotine mi- lijonov dolarjev. Mogoče je letošnji požar povzročil celo večjo škodo kot požar v Oaklandu leta 1991, ki je povzročil 1, 75 milijarde dolarjev škode. Tudi tokrat, kot že leta 1991, je ogenj nekatere predele preprosto zbrisal z zemljevida, tokrat pa je med prizadetimi veliko bogatašev, ki so med plameni, visokimi tudi do 30 metrov, izgubili svoje luksuzne vile. Čeprav so si gasilci neutrudno prizadevali, da bi ukrotili požare, je bilo to skoraj nemogoče zaradi puščavskega vetra, ki je pihal s hitrostjo 97 kilometrov na uro. Sele ko se je veter polegel, je gasilcem končno uspelo ukrotiti plamene. Vremenoslovci žal napovedujejo, da bo danes spet pihal močan puščavski veter, kar bi lahko zopet poslabšalo razmere. Oblasti so izjavile, da je katastrofa takih razsežnosti na srečo terjala samo nekaj lažjih poškodb: ranjenih je bilo 29 gasilcev in približno ducat prebivalcev. Guverner Pete Wilson je obiskal mestece Laguna Beach, južno od Los Angelesa, eno izmed najbolj prizadetih mest, kjer je skoraj vsaka hiša do tal požagana, tako da je na tisoče ljudi ostalo brez strehe nad glavo. V Altadeni, severno od Los Angelesa, je bilo požganih kakih 150 domov (okrog 60 milijonov dolarjev škode), 15 požagnih domov pa je bilo celo v Malibuju, kjer prebivajo zvezdniki in bogataši. Dim, ki je te dni ovijal vso južno Kalifornijo, je bil tako gost, da so ga z vesolja videli tudi kozmonavti na ladjici Kolumbija. NEVADA KERN SANTA BARBARA L KALIFORNIJA VENTURA / SAN BERNARDINO San Bernardino fSIHEpglP ORANGi Los Angeles RIVERSIDE Jezero Salti Pacific Ocean ŠAN DIEGO IMPERIAL 50 milj San Diego 50 km MEHIKA y KALIFORNIJA Predsednik Clinton je proglasil grofije Los Angeles, Ventura, Orange, Riverside in San Diego za opustošena območja. mžžiažHfl ARIZ. AP/Carl Fox