NO. 189
C/p0oS,u^esi 7-2s-i
fe ^2 Venfe
k> N.Y' AmmcAw m smt?
1nr>^7 *®*W ***	©M®	National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, OCTOBER 1, 1970
£LOV€NIAN
fcKHSNINe MICWiPAMHl
STEV. LXVIII — VOL. LXVIII
Komunisti ponekod is lzra8lei Odkrivajo ‘luknje’ povečujejo svoje moči
Ko se komunizem notranje razkraja, zgublja svojo u-darnost v m e d s e b o jnih sporih in prepirih klik ter struj, ponekod še vedno napreduje.
WASHINGTON, D.C. — Ob nevarnosti, da bo v Čilu izbran za predsednika republike javni eastivec Fidela Castra in Kube dr. Allende, razpravljajo v od-
v dogovoriš Husein-Arafat
JERUZALEM, Izrael. — Izraelska vlada je že odkrila nekaj “lukenj” v dogovoru, ki sta ga preteklo nedeljo sklenila kralj Husein in gverilski voditelj A-rafat o položaju gverilskih čet v Jordaniji.
Sporazum dovoljuje gverilcem, da brez ozira na jordanij-sko državo lahko napadajo Izrael. Sporazum sicer poudarja jordanijsko suvereniteto, toda govori obenem o “svobodnih co-govornih krogih zopet nekaj večjnah”, kjer so gverilci neodvis-0 komunistični nevarnosti, o ka- ni od vpliva jordanijske javne
teri se je v zadnjih letih govorilo sorazmerno manj. Pri teh razpravljanjih opozarjajo na vrsto dejstev, ki je prav, da jih Vemo.
V svobodni Evropi so komu-nisti doslej sodelovali v vladi le tene sile, da Finskem, sedaj bodo postali svobodne
na
dol vladne koalicije tudi švedskem, kjer so socialisti pri zadnjih volitvah v parlamentu Zgubili večino. Za levico pome-
to dejansko poraz, ki pa je za komuniste trenutno koristen.
Komunistična partija je moč-na v Italiji, kjer je pri volitvah k 1968 dobila 26.9% vseh oddanih glasov. Močna je tudi v Franciji, kjer je pri zadnjih volitvah zbrala 21.3% glasov. Na 'laponskem komunisti ne pome-Mjo veliko, vendar je število Njihovih poslancev v parlamen-W porastlo od 4 na 14! V Indiji s° postali “moskovski” komunisti del zmagovite koalicije In-dbe Gandhi v državi Kerali Pretekli mesec. Ta se opira na nje tudi v osrednjem parlamen-lu in napoveduje sodelovanje z rnoskovskimi” komunisti tudi v osrednji vladi in pri bodočih glavnih volitvah.
Napredek komunističnih partij v raznih delih sveta je še o-^ejen. V državah svobodne Ev-^°Pe imajo slabe izglede, da bi
uprave. To je — tako trdijo Izraelci — točno tisto, kar je bilo v Libanonu. Tudi tam so bile “svobodne cone”, kjer so gverilci lahko počenjali, kar so hoteli, kar je prisililo izraelske oboro-so uničile vse te cone na libanonskem
bili
sprejeti v kako vlado, na Ja-
P°nskem kot stranka in politična sila v parlamentu komaj kaj Plenijo. V Indiji utegnejo v ®°delovanju z Indiro Gandhi res °biti na moči in vplivu, toda °6ločilno besedo bo še vedno °branila ta. Komunisti v Indi-So razdeljeni med “moškov-® e ’ in “kitajske” ter se med se-°1 hudo grizejo. Podoben je po-2aj v Indoneziji, kjer je vlada nharta Komu nistično partijo °raj zdrobila. V arabskem s^etu komunizem ni pognal) g abljih korenin, tam je vpliv-.a le Sovjetska zveza. Podoben j P°ložaj v Afriki. Najboljše iz-ehe na uspeh ima komunizem apes v Latinski Ameriki, kjer gospodarske in socialne raz-ere take, da ponekod narav-0sl silijo k uporu.
ozemlju.
Izrael je dalje odkril, da Irak in Sirija nista podpisala sporazuma, torej ne jamčita zanj. Zato lahko po mili volji podpirata gverilce in sodelujeta z njimi na jordanijskem ozemlju celo proti volji jordanijske vlade.
Najbolj jezi Izraelce zadnji paragraf v dogovoru, ki v njem arabske države prevzemajo obvezo, da bodo podpirale gverilce pri osvoboditvi Palestine, kar je v očitnem nasprotju z vso vsebino dogovora.
Republikanci se na Jugu počasi uveljavljajo
BILOXI, Miss. — Ko je zadnjič guverner Arkansasa W. Ro-
Osvobodilna fronla v Čilu se pripravlja na prevzem oblasH
CLEVELAND, O. — Čilska Ljudska unija — tako se namreč uradno imenuje čilska OF — se kar pridno pripravlja na prevzem oblasti, kakor da bi se ji med tem ne moglo nič zgoditi. Pri tem rabi znano komunistično metodo zakulisnih pritiskov. Na zunaj je čisto mirna, za kulisami pa njeni agentje pritiskajo na vse, kar bi levičarje lahko ovirali pri izvajanju njihovih načrtov.
Na muho so vzeli predvsem televizijo. Pritiskajo na vse u-radnike, ki imajo pri televiziji odločilno besedo, naj se jim podajo. Na glavnega ravnatelja so menda tako hudo pritisnili, da bo baje odstopil in se preselil v tujino. Bo torej med prvimi političnimi begunci iz Čila. Pti-tisk na radio ni tako hud, pač pa so že vsa uredništva pod pritiskom. Levičarji hočejo na vsak način postati lastniki glavnih listov v glavnem mestu. Pogajanja za glavni popoldanski dnevnik so menda že pred zaključkom. Sedaj stopnjujejo pritisk na dnevnik “El Mercurio”. Tam so komunisti nahujskali delavsko unijo, da hoče kupiti dnevnik, drugače bo že poskrbela, da list ne bo mogel izhajati.
Ljudska unija pri tem kopira taktiko bivšega argentinskega diktatorja Perona. Hoče po isti pot priti do listov kot argentinski diktator. Sicer tudi Peron ni iznašel te metode. So jo poznali komunisti že pod Lenino-
Nixonov sprejem v Beogradu
• •
včeraj prijazen, pa umirjen
Včeraj je priletel iz Napoli ja v Italiji predsednik ZDA Richard M. Nixon v Beograd. Predsednik Tito ga je sprejel na letališču, nato pa sta se v avtomobilu skupaj peljala v mesto. Ob poti so ju ljudje pozdravljali in mahali z jugoslovanskimi in ameriškimi zastavicami, vendar je bilo vse “umirjeno”, brez navdušenja, ki so ga lani pokazali Nixonu Romuni ob njegovem obisku v Bukarešti.
BEOGRAD, SFRJ. — Predsednik ZDA R. M. Nixon k s svojo ženo in spremstvom priletel na tukajšnje letališče, kjer ga je pričakal in sprejel predsednik Tito s soprogo Jovanko. Bil je to prvi obisk kakega predsednika ZDA v Jugoslaviji v vsej dpbi njenega polstoletnega obstoja. Kljub temu ga ni prišlo pozdravit in gledat niti toliko ljudi kot astronavte, ko so ti obiskali Beograd. Predsednik Nixon je opustil na letališču predvideni govor, ker ni bilo urejeno za njegov prenos po jugoslovanski televiziji. Tako sta se gost in gostitelj takoj spravila v odprt avtomobil in se v sprevodu peljala 17 km daleč v mesto. Ceste so bile zastražene, ob njih je bilo ponekod več, ponekod manj ljudi, zlasti šolskih otrok, ki so mahali z jugoslovanskimi in a-meriskimi zastavicami v pozdrav Titu in njegovemu gostu Zvečer je bil slavnostni državni obed v čast ameriškega predsednika.	—
Pri slavnostni večerji sta predsednik SFRJ Josip Broz Tito in predsednik ZDA Richard M. Nixon izmenjala napitnici. Tito je dejal, da so njegovi pogledi na najnevarnejši ognjišči spora — Vietnam in Srednji vzhod — znani. Ljudje teh predelov so izročeni hudim
zakonitih pravic drugih dežel in ljudstev... Mi ne moremo ustvariti trdnega sistema evropske varnosti v stalno razdeljeni Evropi ... Mi smo neposredno zainteresirani v obnovi miru na Srednjem vzhodu, ki je tako blizu nas, prav tako kot v spremenit vi Sredozemskega morja v
ckefeller odprl tu konferenco | vim režimom v Moskvi. Tudi guvernerjev južnih držav, so jtam so vpregli levičarsko usmer-časnikarji opozorili na dejstvo, [jene delavske organizacije, da da leta 1962 na taki konferenci so hodile zanje po kostanj v o-ni bilo nobenega republikanca genj. Prvi klasični zgled, kako med 17 guvernerji. Letos jih je je to treba organizirati, je mo-bilo sedem!	|skovska javnost videla v nasil-
Nekateri navdušeni republi- nem prevzemu po komunistih kanci na Jugu napovedujejo, da vodilnega dnevnika “Ruskoje bodo pri letošnjih volitvah zrna- slovo”. Po tem kopitu je rdeči gali republikanski guvernerski režim postopal tudi v vseh dru-kandidati v državah Tennessee, j gih slučajih.
Komunisti imajo verjetno že
Teksas in J. Karolina. Če zmagajo le v dveh od teh, bodo na
narejene načrte, kako bodo na
taki guvernerski konferenci pri- podoben način prišli do radija, hodnje leto imeli republikanci televizije in tiska tudi v drugih večino, prvič v zgodovini obsto-] državah Latinske Amerike, ko ja ZDA!	“bodo dozorele razmere”. Nera-
preskušnjam in trpljenju, mir | rnorJe miru in mirnega sodelo-na svetu varnost nas vseh sta vanja) kjer bodo pravice in ko-cgrožena, je nato razlagal Tito ^ narodov, ki žive na njego-in poudaril: Naše stališče je vih obalah, v celoti spoštovane.” vedno bilo, da sta konec inter- j Predsednik Nixon je v svoji vencije vseh tujih sil in zavaro- j napitnici pozdravil Jugoslavijo vanje zakonitih pravic ljudstev ^ in njeno neodvisno pot v medna-teh dežel do polne neodvisnosti iodni politiki in dejal tudi dru-in svobodnega razvoja brez ka- gim državam vzhodne Evrope kršnegakoli tujega vmešavanja < “vi ste lahko naši prijatelji, ne glavna pogoja za resničen spo-Jda bi bili sovražniki kogarkoli”, razum-., širši mir ne more Poudaril je: Naš edini smoter sloneti dolgo na manjših vojnah : na Srednjem vzhodu in v Viet-in mednarodno sodelovanje ne namu ter tudi povsod drugod more biti pospeševano na teme-} na svetu je pomagati zagotoviti lju monopolov ali odklanjanju ljudstvom in državam življenje
I v rniru in možnost gradnje last-zumljivo je le, da v nobeni dr-'nega življenja v soglasju z last-žavi še niso protikomunisti str-' nimi željami ob potrebnem upo-nili svojih vrst in se postavili po števanju drugih. Mi smo proti robu komunističnim nakanam, j politiki sil izven področij, kate-
Kdo naj bo naslednik umrlega egipfskega diktatorja Naserja?
^manjšanje armade ZDA
b Washington, d.c. — o-
^airibni tajnik je objavil, da bo j, ^0na enega leta armada ZDA vf2Pustila še tri svoje divizije, s ^er bo njihovo število padlo v-. 13 in pol, najmanjše v zad-J‘h 10 letih.
Vremenski
prerok
pravi:
j^ečinoma sončno in milo. aivišja temperatura okoli 65.
CLEVELAND, O. — S tem vprašanjem se ne mučijo le v Kairu, ampak po vsem svetu. Od Naserjevega naslednika bo namreč odvisno, kdaj bomo prišli do mira v arabskem svetu in kakšen mir bo. Odgovor na gornje vprašanje je lahek, kot je bil po smrti še vsakega diktatorja: vsaj v začetku nihče. Redek je namreč diktator, ki bi sam sebi določil naslednika. V najboljšem slučaju imenuje kolektivno nasledstvo, kot ga je na primer v Jugoslaviji imenoval kralj Aleksander. Nobenih vesti ni, da bi bil Naser izbral naslednika, saj mu njegova leta še niso napovedovala zgodnje smrti. Odgovor ‘nihče* je utemeljen še z druge plati. Naser ni trpel, da bi poleg njega še kdo kaj pomenil v egiptovski politiki. Poznal je dobro svoje sodelavce in vedel, da so Egipčani, t. j. da je njihovo veselje, da se med seboj trejo in prepirajo, delo pa zanemarjajo.
Država vendar ne more o-stati brez vodstva. Odkod ga bo politično valovanje v Egip-
tu vzelo? Trije so do sedaj viri: politične struje iz dobe pred Naserjem, vojaški krogi in pa uradna stranka Arabska socialistična unija.
Politične struje iz dobe pred Naserjem še niso izumrle, čeprav jim je Naser hudo stopal na prste. V te struje verujejo vsi tisti, ki z Naserjevim režimom niso zadovoljni ali pa, ki jim je Naser pobral privilegije. Vsi pristaši teh struj so fanatični muslimani in arabski nacionalisti, ki imajo precej vpliva na e-giptovski starejši rod, ki se praviloma nikoli ne kaže na ulicah. Politično se te struje ni niso udejstovale, verjetno pa je, da bodo sedaj poskusile svojo srečo, kadar pride trenutek, ki se jim zdi ugoden. V sedanji nasledstveni krizi ti ostanki starih časov ne bodo igrali nobene pomembne vloge.
Vojaški krogi so druga pesem. Na zunaj niso pokazali, da jih politika briga, za kulisami so pa zanjo kazali dosti zanimanja in se tudi niso ba-
li kritizirati Naserja. Ko so spomladi začeli arabski gverilci napadati izraelsko mejo, je izraelsko vojno letalstvo takoj ostro, odgovorilo ob Suezu. Uničilo je skoraj vse e-giptovske obrambne postojanke na prekopu. Ko so izraelska letala napadla kraje zahodno od prekopa, so tam sejala smrt med vojaki in civilisti. Trdijo, da je v mesecih maju, juniju in juliju zgubilo na egiptski strani življenje okoli 10,000 ljudi na mesec, večinoma vojakov. To je tako razburilo vojaške kroge, da so zagrozili Naserju z odporom.
Naser se je pobotal z njimi in imenoval 9-članski oficirski odbor, ki naj ima svojo besedo pri usmerjanju vojskovanja. Seveda je začel takoj izigravati člane odbora drugega proti drugemu in tako odbor ni nikoli prišel do prave veljave. Morda vse skupaj ni bilo ravno tako točno, kot je bilo govorjeno, nekaj bo na tem že resnice, saj je Naser moral pogosto menjati sestavo vodstva narodne
obrambe. Vsekakor si lahko predstavljamo, da bodo vojaški krogi hoteli sedaj imeti isvojo besedo pri določanju politike.
Tretji vir: Arabska socialistična unija je bila sicer ustanovljena, da bodi Naserjeva propagandna trobenta, toda letošnje poletje se je postavila po robu in tako “živahno” razpravljala z Naserjem, da ji diktator ni mogel čisto zapreti ust. Tudi o tem je bilo dosti govora v diplomatskem svetu. V tisku, radiju in na televiziji o teh “internih” zadevah egiptovske politike ni bilo glasu.
Da bi katera med tremi skupinami dobila že prvi dan vso oblast, je težko verjeti. Priti bo moralo do kompromisov, kar bo vodilo v kolektivno vodstvo, ki bo pa morda prehodnega značaja kot vsa kolektivna vodstva. Sovjetski politbiro je v tem pogledu izjema od pravila, ki se je pa tudi rodila iz hudih notranjih bojev in trenj v sovjetskih vrhovih.
rih cilj je doseči enostransko korist ali prevladujoč vpliv ... V Evropi smo pripravljeni v sodelovanju z drugimi pomagati pri odstranjevanju razdeljenosti kontinenta, pri zmanjševanju vojaškega soočevanja in pri razvijanju polne vrste gospodarskih, kulturnih in človečanskih stikov z vsako državo v Evropi."
Po svojem prihodu v Beograd je predsednik Nixon odšel k spomeniku Neznanega vojaka na Avali in tam položil venec. Malo pred mrakom se je nepričakovano podal v mesto in doživel navdušen sprejem. Predsednik ZDA je segal v roke ljudem, ki so ga navdušeno pozdravljali in na njegove klice “Viva Jugoslavia!” odgovarjal s klici “Viva America!” in “Nixon, Nixon, Nixon!” Ta nepričakovan in neorganiziran obisk mesta je pokazal, kaj Beograd resnično misli in čuti o Ameriki. Uradni sprejem in sprevod sta bila pripravljena in zato “umirjeno prisrčna”, pa brez posebnega navdušenja-
Zanimivo je, da se kljub pozivu Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije in radia ter televizije ljudje niso v večjem številu udeležili Nixo-novega sprejema, saj je to bila končno edinstvena priložnost videti predsednika ZDA, dežele, ki je Jugoslaviji dala gospodarsko in vojaško pomoč v letih po drugi svetovni vojni posebno v letih po izključitvi iz Komin-forme v skupni vrednosti preko 4 bilijone dolarjev. Navdušen sprejem Nixona na cesti, ko je ta prišel nenadno, kaže, da se ljudje nemara niso marali udeležiti uradnega sprejema, ki ga je pripravila vlada, katere ne marajo. Na ceste niso šli, četudi je bil v sprevodu poleg predsea-nika ZDA tudi Tito!
Včeraj sta se predsednik Nixon in predsednik Tito razgo-varjala nekako eno uro, glavni razgovori pa so določeni za danes. Obe napitnici pri sinočnji slavnostni večerji kažeta kar dobro na vsebino razgovorov: Vietnam, Srednji vzhod, razdeljena Evropa, mir v Sredozemlju in nevmešavanje držav v tuje države. Tu je v ospredju brez dvoma Brežnjeva doktrina o omejeni suvernosti socialističnih držav, s katero Moskva opravičuje svojo zasedbo Češkoslovaške avgusta 1968 in pred rabo katere proti Jugoslaviji niso | prav gotovi ne v Beogradu, ne v Zagrebu in v Ljubljani.
Predsednik Nixon bo obiskal poleg Beograda tudi Zagreb in Titov rojstni kraj Kumrovec, ne bo pa šel v Slovenijo. Jutri se bo iz Jugoslavije podal v Španijo na razgovor s Francom. Sledil bo kratek obisk v Londonu, nato pa daljši na Irskem, kjer se bo Nixon razgovarjal z vodjo ameriške delegacije pri razgovorih o Vietnamu v Parizu D. Brucem. V ponedeljek bo predsednik Nixon spet doma v Washingtonu.
I Iz Clevelanda in okolice
leveland bi rad kupil Army Tank Plant—
Ko se je General Services Administration (GSA) odločila, da proda 224 akrov površine, na kateri je Army Tank Plant poleg Hopkins letališča, se je mesto Cleveland le odločilo, da poskusi to zemljo kupiti po ugodni ceni. Najprej jo je hotelo dobiti zastonj, pa ni uspelo.
!z bolnišnice—
Ga. Regina Perona, roj. Kosec, 1466 E. 185 St., se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave.
Kdo je izgubil ključe?—
Na E. 66 St- in Bliss Avenue ;o bili najdeni ključi. Kdor jih je izgubil, naj kliče 431-6631. Zadušnica—
V ponedeljek, 5. okt., bo v cerkvi Marije Vnebovzete ob 3.30 zjutraj sv. maša za pok. Clarence H. Segulin ob 1. obletnici smrti.
Kegljači pozor!—
Slov. športni klub opozarja vse, da je zadnji dan za prijave k letošnjemu kegljaškemu tekmovanju v torek, 6. oktobra. Tekmovanje se bo začelo 18. oktobra. Za prijave kličite Ma--ijo Melaher, 881-2641, ali pa Pepco Kamin, 391-7106.
Integracijo že, toda ne
s prevažanjem šolarjev
WASHINGTON, D.C. — Zvezna vlada bi rada dosegla večjo integracijo v šolah po vsej deželi, toda upira se prevažanju šolarjev z busi, ker se dobro zaveda, da narod tega ne mara.
Zadnje vesti
KAIRO, ZAR. — Na pogreb umrlega predsednika Naserja je prišlo po uradnih cenitvah v glavno mesto okoli 3 milijone ljudi. Krsto s truplom pokojnika je ponesel iz Kubeh republikanske paleče, kjer je bil pokojni na mrtvaškem odru, v pogrebni sprevod helikopter.
AMAN, J ord. — Življenje v glavnem mestu se počasi vrača v stari tir. Vojska in gverilci so se pod nadzorom posebne arabske komisije začeli umikati iz Amana. Gverilci so včeraj trdili, da je vojska napadla njihove postojanke v severni Jordaniji pri mestih Irbid in Ramtha. Komisija pod vodstvom predsednika tunizijske vlade je izjavila, da poteka izvajanje dogovora med Huseinom in Arafatom v redu in brez večjih motenj.
LONDON, Vel. Brit. — Potem ko so bili iz Jordanije zadnji potniki ugrabljenih potniških letal, je včeraj britansko letalo naložilo tu Lejilo Kadeh, nato pa pobralo še tri palestinske komandose, zaprte v
Nemčiji, in tri zaprte v Švici ter jih odpeljalo v Kairo, kamor so prileteli še pred pogrebom Naserja.
SAIGON, J. Viet. — Vrhovni poveljnik ameriških čet v Vietnamu gen. C. Abrams je včeraj nenadno zbolel in je moral v bolnišnico. Poleg neke infekcije se ga je lotila tudi rahla pljučnica. — V preteklem tednu je bilo v bojevanju v Južnem Vietnamu mrtvih 63 ameriških vojakov. Mon-sumsko deževje je prisililo zavezniške čete, da so zaradi težavne oskrbe izpraznile nekatere postojanke ob meji Laosa, med njimi O’Reilly.
PEIPING, Kit. — Tu slave danes 21. obletnico ustanovitve Ljudske republike Kitajske. Obrambni minister in prvi namestnik Mao-Tsetunga Lin Piao je v svojem govoru napadal “ameriški imperializem” in pozival narode, naj se vključijo v boj protinjemu.
AMJLrtlSKA DuMOVINA, OCTOBER 1, 1970
Ameriška Domovina
/»(VI » ■/!«-» »
6117 St. Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
tf *t>iisned daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st w*«k of July Man agin,; Editor: Mary De_«v««
NAROČNINA:
r« Združene države:
$J8.90 na leto; $¥.90 ta pol lata; $5.00 *a I Ua SOmado in dežela laven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 1 meaace Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSOfclPTIQN RATES:
united States:
fie.CO per year; $8.00 for 0 monlha: *5.00 tor 8 month* »anadn and Foreign Countries:
c $18.00 per year; $9.00 for 6 months; l>5.60 lor 8 month* Friday edition $5.00 for on# year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 189 Thursday, Oct. 1, 1970
83
ga vzhoda, ki bi utegnila tudi spremeniti sedanje odnose sil in zavezništva. Sprejel je ameriški predlog in pristal na obnovo premirja in razgovorov.
Razgovori so zašli v težave, Izrael se je umaknil od njih, pa vendar je obstojalo upanje, da bodo obnovljeni, ko se pomiri jordanijska kriza in bodo gverilcem pristre-žene peroti. Predno je bilo to doseženo, je Naser nenadno umrl. Minilo bo dva meseca, predno bo dobil naslednika in veliko vprašanje je, če bo imel ta voljo in dovolj ugleda, da bo sledil Naserjevo pot. Arabski svet se namreč še ni sprijaznil z obstojem Izraela in s pomiritvijo z njim, kot se je Naser, pa četudi je ta to storil samo začasno.
Naser se je povezal s Sovjetsko zvezo, ker jo je rabil, ker mu je obljubila pomoč in jo tudi dala. Pri tem ni bil noben komunist, nasprotno komunistom je trdo stopal na prste. Kljub močni odvisnosti od Sovjetije je skušal čuvati neodvisnost Egipta in imel vrata odprta za morebitni sporazum z Zahodom — ko bi mu to kazalo. To pot lahko u-bere tudi njegov naslednik. Dokler ne bomo tega spoznali, ne moremo teže Naserjeve izgube stvarno premeriti, pa naj je trenutno še tako očitna.
BESEDA IZ NARODA

Zahvala Oltarnega društva pri Sv. Vidu
CLEVELAND, O. — Pravijo, da je hvaležnost lepa čednost, zato je prav, da se čimpreje javno zahvalimo dobrim faranom sv. Vida in vsem prijateljem našega Oltarnega društva za tako lepo udeležbo na našem kosilu v nedeljo, 20. septembra, v dvorani sv. Vida.
Najlepšo zahvalo naj prejmejo predvsem vse pridne pomočnice v kuhinji in strežnice v dvorani, da so bili naši gostje i bo hitro, lepo in dobro postreženi.
Zahvaljujemo se tudi vsem radodarnim gospodinjam, ki so napekle toliko dobrega peciva in delu- ^ tudi od zamma-in ga poklonile za ta dan. Hvala ki ga slovenski ljudje poka-, ki ste prispevale lepa da- zei° od te temelJne narodne u
vsem,
ditvi odnesli domov. Res, vse je bilo lepo pripravljeno in ljudstvo zadovoljno.
Naša topla zahvala naj velja tudi članicam Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete, ki so se našemu vabilu tako številno odzvale in prišle na naše kosilo. Kako lepo je, če tudi v društvenem življenju vlada sloga, naklonjenost, prijateljstvo. Bodite prepričane, drage člani-
veliko časa za zabavne, glasbene, politične, ljudsko-prosvetne, verske in športne programe, za narodno šolstvo, ki naj nam bi vsaj do neke mere zagotovilo, da ti programi ne ostanejo le na ce fare Marije Vnebovzete, da PaP^r.iu) ker bo zmanjkalo ljudi Vam bomo ob priliki Vašo po-|ki se bodo še zavedali narodne zornost povrnile. In tudi člani- pripadnosti, pa ne najdemo ča-cam in udeležencem iz drugih sa-
Naserjeva smrt škoda za svetovni mir
Smrt predsednika Združene arabske republike Gama-la Abdela Naserja v ponedeljek je iznenadila njegovo domovino in ves ostali svet, četudi je bilo znano, da Naserjevo zdravje ni najboljše. Ko žalujejo Egipt, večina arabskega in dober del ostalega sveta za umrlim, se svet sprašuje, kakšne bodo posledice njegove smrti v Egiptu, kakšne na Srednjem vzhodu in v mednarodni politiki na splošno.
Za pravilno in stvarno presojo Naserja in njegovega vpliva na svet je potreben pregled njegove vlade in njegovega dela. Nastopil je kot mlad polkovnik na čelu zarote, ki je končala zanikrno in podkupljivo vlado kralja Faruka julija 1952 in kralja samega pognala iz Egipta. Nova revolucionarna vlada, na katere čelu je bil v začetku uradno gen. Mohamed Nagib, je napovedala socialne in gospodarske reforme, ki naj Egiptu pomagajo k napredku in izboljšanju življenja njegovih revnih množic.
Reforme naj bi okrepile Egipt na znotraj, pa tudi na zunaj in mu dale možnost za uspešen vojaški nastop proti Izraelu, v boju, v katerem je ob samem nastanku Izraela Egipt doživel hud vojaški poraz. Za ta poraz so zarotniki dolžili kralja Faruka in njegov režim, ki ni poskrbel z8 do-L^ s0 srejnj p0 prire-volj močne in izvežbane oborožene sile. Faruku do teh m bilo, ker se je zanašal na Veliko Britanijo, ki je bila kot gospodarica Sueškega prekopa odgovorna tudi za varnost Egipta na zunaj.
Naser in njegovi tovariši v zaroti so bili hudi nacionalisti, vneti za napredek Egipta in vsega arabskega sveta. Njih cilj je bila združitev arabskega sveta pod vodstvom Egipta, obnova nekdanje arabske slave in moči.
Razvili so uspešno propagando posebno med arabsko mladino in jo potegnili za seboj v boj za iste cilje.
Naserjev pogumen in odločen nastop proti Angležem v sporu zaradi Sueza je dvignil njegov ugled v vsem arabskem svetu. Ta je začel v njem gledati svojega pogumnega vodnika in junaka. Britansko-francosko-izraelski nastop proti Egiptu jeseni 1956 bi bil napravil temu skoraj nagli konec. Naserjeve vojske so bile poražene kljub velikim množinam orožja, ki so ga dobile iz Sovjetske zveze.
Tedaj sta Naserja in njegov ugled rešila Amerika in Rusija, ki sta skupno nastopili v njegovo varstvo in pritisnili na Britanijo, Francijo,in Izrael, da so se umaknili z zavzetega ozemlja Egipta. Pod pokroviteljstvom ZN je bil očiščen Sueški prekop in obnovljen promet po njem. Naserjev ugled je bil večji kot preje, ko je arabskemu svetu pokazal, kako zna vojaški poraz spremeniti v politično zmago. Seveda je to povečalo tudi Naserjevo lastno samozavest in samozaupanje. Trudil se je za uveljavitev svojega ugleda in moči v ostalih arabskih državah, pa pri tem naletel na odpor tako v Tuniziji, kot v Iraku in posebej še v Savdski Arabiji. Ti spori so škodovali Naserjevemu ugledu, pa zavrli tudi rast njegovega panarabskega gibanja.
Naser je Egipt združil s Sirijo in Jemenom v Združeno arabsko republiko, pa po kratki dobi moral Siriji vrniti neodvisnost, med tem ko je v Jemenu posegel v tamkajšnjo državljansko vojno, ko se je del oficirjev dvignil proti kralju Al Badru in njegovi vladi. Naser se je več let napenjal in trošil egiptske sile za zmago republikancev v Jemenu. Ni mu uspelo, ker je savdski kralj Fejsal prav tako vztrajno podpiral nasprotno stran, da ne bi dobil Naserja za svojega soseda v Arabiji.
Egipt je to izčrpavalo, pa škodovalo tudi njegovemu ugledu. Naserjevi nasprotniki so namreč opozarjali na nasilja, oblastnost in brezobzirnost, ki so jo kazale Naserjeve čete v Jemenu, pa kljub vsej svoji boljši opremi in podpori letalstva niso mogle doseči zmage.
Odločilni udarec je dobil Naserjev ugled in vpliv v a-rabskem svetu v junijski vojni 1967. Arabski svet se je na njo pripravljal s tolikim samozaupanjem in prepričanjem o zmagi, da je končno verjel lastni propagandi. Učinek popolnega poraza je bil tem večji, tem uničujočejši. Naser je spoznal razpoloženje in je spretno ponudil sam svoj odstop, potem ko je prevzel vso odgovornost za poraz v vojni. Egipt je odstop odklonil in Naser je obljubil, da bo poraz popravil. Ni imel sreče kot leta 1956. Vendar je pridobil Moskvo za to, da mu je nadomestila izgubljeno orožje in obnovila ter še okrepila egiptske oborožene sile.
Naserjev poskus lansko pomlad pripraviti Izrael k u-miku z izčrpujočim vojskovanjem ob Sueškem prekopu se je nesrečno končal, ko je izraelsko letalstvo začelo napadati notranjost Egipta. Sovjeti so ga prišli reševat z novimi protiletalskimi raketami in lastnim moštvom za nje. Postopno je Naser spoznaval, da arabski svet z Egiptom na
podan obračun od našega kosila.
Drage članice, na svidenje na seji, do tedaj pa prisrčen pozdrav!
Za odbor:
Mary Otoničar
Občni zbor staršev Slovenske šole pri Sv. Vidu
CLEVELAND, O. — V nedeljo, 3. oktobra 1970, ob 3h popoldne se bo vršil v prostorih Slovenske šole pri Sv. Vidu letni občni zbor Odbora Staršev.
Obstoj Slovenske šole odvisi od sodelovanja pri tem odboru
stanove.
Vsi starši so nujno vabljeni, da se občnega zbora udeleže in pomagajo pri vzdrževanju in u smerjanju šole.
Z žalostjo moremo ugotoviti,
Kdor tega ne verjame, naj samo bere Shakespeare-ja ali Goetheja v prevodu. Nekaj se v prevodu izgubi vedno!
Pri tem bi zopet radi opomnili slovenske centre na “vzhodu”, kakor so Cleveland, Chicago, New York, Toronto itd., naj tudi Slovence na zapadu malo bolj upoštevajo, posebno v državah, kot so Kalifornija, Montana, Wyoming, Colorado, Kansas, Arizona ter zahodna Kanada. Če “Vzhod” pozablja na te ljudi slovenskega rodu starejših in mlajših generacij, potem se ni čuditi, če je težko slovensko zavest obdržati med posamezniki in manjšimi slovenskimi naselbinami na zapadu Severne Amerike. Svetovali bi odboru, da če še niso, naj še te Slovence vprašajo za njihovo mnenje, kakor tudi mlajši, v Ameriki rojeni, slovenski rod, tudi tretje in četrte generacije.
Medtem odboru in vsem, ki so pri tem delu pomagali in ki so še vnaprej aktivni v dobrobit slovenstva po celem svetu ter v čast božjo, želimo obilo uspeha še vnaprej in zopet čestitamo k delu, ki je že narejeno.
Dr. Valentin Meršol-ovi
Rojakom in rojakinjam iz Fairfielda in okolice!
MARIBOR, Slov. — Dovolite mi, prosim, da se potom AD zahvalim vsem za prijetne in lepe urice, ki sem jih preživela med vami. Preveč bi bilo pisanja, da bi se mogla zahvaliti vsakemu posebej, zato sem se obrnila na AD, da to naredim preko nje.
Ni minil dan, da me ne bi kdo vabil. Kljub dolgoletnemu bivanju v Ameriki niste pozabili, da ste Slovenci, Hrvati, niste pozabili na svoj rojstni kraj. Kako prijetno sem se počutila med vami, skoro na najdem besed, ki bi to popisale. Vsem skupaj še enkrat prisrčna hvala za vse, tudi jaz želim vsem mnogo zdrav
STATEMENT OF OWNERSHIP, MANAGEMENT AND CIRCULATION (Act of October 23, 1962; Section 4369, Title 39, United States Code)
1.	Date of filing: October 1, 1970.
2.	Title of publication: Ameriška Domovina.
3.	Frequency of issue: Daily except Saturdays, Sundays, Holidays, and the first week in July.
4.	Location of known office of publication (Street, city, county, state, zip code): 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Cuyahoga, Ohio, 44103.
5.	Location of the headquarters or general business offices of the publishers (Not printers): 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Cuyahoga, Ohio, 44103.
6.	Names and addresses of publisher, editor, and managing editor: Publisher (Name and address): Mary Debevec, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103; Editor (Name and address): Mary Debevec, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103; Managing editor (Name and address): Mary Debevec, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103.
7.	The owner is: (If owned by a corporation, its name and address must be stated and also immediately thereunder the names and addresses of stockholders owning or holding 1 percent or more of total amount of stock. If not owned by a corporation, the names and addresses of the individual owners must be given. If owned by a partnership or other unincorporated firm, its name and address, as well as that of each individual must be given.): Mary Debevec, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103.
8.	The known bondholders, mortgagees, and other secur;iy holders owning or holding 1 percent or more of total amount of bonds, mortgages or other securities (If there are none, so state): None.
9.	Paragraphs 7 and 8 include, in cases where the stockholder or security holder appears upon the books of the company as trustee or in any other fiduciary relation, the name of the person or corporation for whom such trustee is acting; also the statements in the two paragraphs show the affiant’s full knowledge and belief as to the circumstances and conditions under which stockholders and security holders who do not appear upon the books of the company as trustees, hold stock and securities in a capacity other than that of a bona fide owner. Names and addresses of individuals who are stockholders of a corporation which itself is a stockholder or holder of bonds, mortgages or other securities of the publishing corporation, have been included in paragraphs 7 and 8 when the interests of such individuals are equivalent to 1 percent or more of the total amount of the stock or securities of the publishing coporation.
10.	This item must be completed for all publications except those which do not carry advertising other than the publisher’s own and which are named in sections 132.231, 132.232, and 132.233, postal manual (Sections 4355a, 4355b, and 4356 of Title 39, United States Code):
Average no. copies each issue Single issue near -during preceding 12 months est to filing date
fara. Vsem iskren Bog plačaj!
Posebej se želimo tudi zahvaliti pogrebnemu zavodu in pri
Delati za narod, a pozabiti na mladino pomeni isto kakor konec zborov, časopisov, fara, iger,
jaznemu g. Tony-ju za kritje društev, bratskih zavarovalnic, stroškov tiskanja vstopnic in za radio oddaj, slovenske skupno-čestitke. Hvala Tony!	jsti in vsega, kar smo mi prejeli
Topla zahvala velja tudi A-'od svojih prednikov, a ne zna-meriški Domovini, ki je oglaše-:™ ali pa “nimamo časa ali za-vala naše kosilo. Vsaka sloven-'nimanja”, da bi posredovali svo-
ska družina bi morala biti naročena na ta naš dnevnik, da bi lepo napredoval in nam še dolgo prinašal vsakovrstne novice.
To je naš edini slovenski dnev- deljo? nik, podprimo ga!
Še enkrat vsem, ki ste pripomogli do tako lepega uspeha, iskren Bog plačaj! Naš gospod župnik bodo gotovo zelo veseli, ko mu bomo izročile ta lep dar za cerkev. Vsi farani naj bi po-
da imamo Slovenci v Ameriki ja, sreče in zadovoljstva. Videla
sem, kako se radi spominjate nazaj na svoja mlada leta, saj so to res najlepši trenutki.
Iskrena hvala tudi pevskemu zboru pod vodstvom g. Richarda Usa, te njihove melodije mi še danes zvene v ušesih, saj so res zapeli kot slavčki. Želim jim mnogo uspeha in upam, da bodo njih pesmi enkrat posneli na plošče.
Najbolj mi je bila všeč pesem č. g. dr. Jerka Gržinčiča “Ponosni smo fantje slovenske krvi”, še bolj sem pa vesela, da sem tega velikega skladatelja mogla osebno pozdraviti v Brid-geportu.
Zahvaljujem se tudi č. g. Ro-ganu, župniku iz New Yorka, ki nas je tako ljubeznivo sprejel na pikniku v New Jerseyju. Videla sem tam, kako se Slovenci zbirajo in kako odmeva njih pesem preko jezera. Počutila sem se res kot doma v Sloveniji.
Srečna se vračam v domovino, ponesla ji bom lep pozdrav od vas vseh. Ostanite zvesti Bogu in narodu naprej ter še enkrat stoteri Bog plačaj vsem! Vaša hvaležna
Izabela Kotarac
A.	Total No. copies printed (Net press run)	3,023	3,023
B.	Paid circulation 1. Sales through dealers and carriers, street cendors and counter sales	1,052	1,052
	2. Mail subscriptions	1,921	1,921
C.	Total Paid Circulation:	2,973	2,973
D.	Free Distribution (including samples) by mail, carrier or other means	0	0
E.	Total distribution (Sum of C and D)	2,973	2,973
F.	Office use, left-over, unaccounted, spoiled after printing	50	50
G.	Total (Sum of £ & F — should equal net press run shown in A)	3,023	3,023
I certify that the statements made by me above are correct and complete.
Signed: MARY DEBEVEC, Mng. Editor (Signature of editor, publisher, business manager, or owner ’
jim otrokom.
Lani se j p udeležilo občnega zbora 21 oseb, ponovim; 21 oseb! Bog ve, koliko se jih bo pa v ne-
MS
K Slovenski kapeli v Washington!!
CLEVELAND, O. — čestitamo lahko odboru za Slovensko kapelo v Washingtonu za tako magali, vsak po svoji moči, pajlep napredek pri tem lepem in bo šlo, kljub precejšnjim teža-jvažnem delu. Dodali bi radi par vam. Sedanji časi so boljši, se pomislekov, ki se morda še dajo več zasluži, kot se je pred leti. uresničiti:
Zato darujmo, podprimo našo j p Zakaj ne napis SLOVENI-lepo cerkev in šolo, bodimo po- ja, torej z “j” okoli grba, name-nosni na naše lepe cerkvene1 s^0 “Slovenia”; ali vsaj nekje stavbe in ohranimo jih v do-'naj b0 £isto slovenski napis brem stanju. Cerkve so bile J “Slovenija”. Naši neslovanski vedno središče naselbine, v po-|so.Amerikanci se zadnja leta že nos vsakega kraja. Da bi bilo |navajaj0 na Jugoslavija, Ljub-tudi pri nas v st. clairski našel-jjana itd. in vse pravilno bere-bini tako!	!j0. Zakaj torej ne tudi začeti pi-
Končno prav lepo vabim naše sati “Slovenija”? Tudi v bilte-žene in dekleta, da pristopijo v'nih, ki se dobijo iz Slovenije,
Prvi slovenski kmetje v eissiisfski občini
EUCLID, O. — V različnih oblikah so Slovenci prispevali več kakor katerikoli drug narod za zgraditev večje in boljše A-merike.
Odkar so se prvi Slovenci naselili leta 1880 za stalno v Clevelandu, so si preskrbeli zaposlitev v različnih delih v tovar-nih, železarnah in livarnah, pa tudi kot zidarji, mizarji in drugi obrtniki. Lotili so se trgovine, odpirali gostilne.
Gospodarstvo Amerike ob začetku 20. stoletja se je naglo ten je občutek ob dobrih delih, ša. Na vsak način so vsi povab-j spreminjalo. Časi so bili dobri samo ta bodo šla z nami.	Ijeni, da povedo svoje mnenje, j in slabi, menjali so se od leta
Naj dostavim še društveno ob-
naše Oltarno društvo, ki je edi- nima nihče težkoče prebrati, če no, ki ves izkupiček od priredi- je še “j” dodan, kjer slovenski tev, od svojih prizadevanj in de-pravopis zahteva. Mislimo, da lovanj daruje za cerkev. Prije- pri tem veliko Slovencev sogla-
2. Dobro bi bilo, da bi citati do leta. Ravno zato je šlo več
vestilo, da bo naša prihodnja Cankarja, Slomška in Barage
mesečna seja v nedeljo, 1. no- jbili i v slovenščini i v anglešči-čelu ni sposoben za uspešen vojaški nastop proti'Izraelu, |vembra 1970’ ob dveh popoldnevi, kajti prevod nikoli točno ne zato se je odločil za čakanje in začasno pomiritev Srednje-jv šoli sv- Vida- Na teJ seji bo pove tega kot originalen tekst.
naših priseljencev o b d e I ovat zemljo, da bi si preskrbeli bolj
je bil Joseph Turk. V slabih le- novega posestva. Imel je vse v tih 1893 do 1897 je bil prisiljen sadju, najboljša jabolka, hru-prodati lastno trgovino ter se ške, češplje in drugo. Lastoval preseliti z družino na St. Clair je vse do leta 1947; sedaj stoje Ave. blizu Nottingham Rd. Na- tam hiše.
jel je zemljo tudi na Waterloo Leta 1914 je kupil hišo in več Rd., kjer je zdaj Browning Cra^zemlje g. John Marvar, po done Co., drugo na East 185 St., mače so mu rekli Mozil, bil je kjer sta zdaj Pawnee in Nau- gostilničar na Kujper St., sedaj mann cesti. Imel je konja in Marquette Ave. G. Marvar je krave, kokoši in prašiče. Tako imel stiskalnico za jabolka in je z’ družino dobro preživljal grozdje. Istega leta je kupil na težka leta. Ob nedeljah je bilo Richmond Rd. Lovrenc Petkov-vedno mnogo obiskov, ko so pri- šek, gostilničar na Addison Rd., bajali iz mesta v prosto naravo, kjer sedaj vodi Birch Bar nje-Drugi pionirji v Euclid Town-'gov sin Anton. Leta 1912 so ku-ship so bili Lojze Rehar, Mike pili zemljo in hiše g. Steve Tre-Jalovec in George Drugovič leta bee, Andy Gerl in John Fabec, 1903, Anton Hren leta 1905. Ga. vsi na 200. cesti v Euclidu. Ob Frančiška Hren, znana kot Jer-'nedeljah so vsi omenjeni imeli nikova mama, je bila babica ter‘mnogo obiskov prijateljev iz je mnogo Slovencev pripeljala mesta; slišalo se je petje z vseh na svet. Mlade mamice so jo ze-,strani, ko so z veseljem pili lo vpoševale, ker je mnogokrat rdečega ohajčana, kateri je mo-prišla ponovno skopat otroka in |čil suha grla ter jim pomagal do pospravit po hiši, dokler ni bila glasu.
mlada mamica sposobna za de-; Leta 1920 je kupil večjo pose-lo. Krenovi so imeli tudi prosto-!stvo Johan Škufca na Chardon re za piknike, znane kot Jerni- Rd in S.O.M. Center. On je imel kove farme, kjer so vsako ne- gostilno na East 40 St. in Lake-deljo v prosti naravi prepevali side. Ko so Slovenci začeli bolj in plesali. Glasbeni instrumenti pogostoma prihajati v Euclid, so so bili na pihala. Večkrat letno ^ večinoma odpirali druge prosto-so imeli tudi Sokoli svoje nasto- re, kot dvorano Franka Strum-pe ter pokazali svoje sposobno- bela na Bliss Rd., E. 222 St*
potem Gorišek Matije, brata Pintar, Jack in Frank, ki sta dolgo let imela prostore za piknike.
Upam, da se s tem vsaj delno ohranil nekaj spominov mlajših dni. Pisal bom še o slovenski!1 kmetih v Madisonu, PerryjU’ Ashtabuli, Genevi, kakor tudi Thompsonu, Leroyju in Chardo-nu. Imam zbranih čez 100 imea bivših in sedanjih kmetov. Ako more kdo kaj imen prispevati,
Prva leta so se ljudje pripeljali s poulično karo ali s konjičkom, katerega so potem od-pregli in spustili, da se je kar sam pasel. Ko je g. Kren umrl. se je poročila ga. Kren z Jožetom Kastelcem leta 1914, ko se je priselil sem iz države Indiana.
Najprej so vodili kmetijo in piknike, pokier jima je bilo mogoče. Edini še živ pionir je
g. Anton Logar, ki je kupil par-'ga iskreno vabim ter se mu že stalno bodočnost. Eden prvih jcelo leta 1910 na križišču Ivan' v naprej zahvalim, naseljencev v Euclid Township Ave. in Nauman Ave., do Kre-	Jacob Strekal
ZADNJA PRAVDA
J. S. BAAR
SBSESC-fc
OB SMRTI FRANCETA BEVKA
Od samega razburjenja se je bilo Adamu zameglilo in zavr-lelo: Adam je že od nekdaj meril dobro, že v mladih letih ni zgrešila njegova roka, na kar je namerila. Zdaj je bil pomeril v Martinovo glavo. Martin se je nehote in nagonsko sklonil in posoda je letela tako tesno nad njim, da mu je zbila čepico. Za las — in po njem bi bilo. Posoda je priletela tako silno, da se je sesul kos ometa za Martinovo glavo na tla in se je posoda razletela, kakor bi bila voščena. Za posodo se je pognal Adam sam, preskočil prevrnjeno mizo — a tu so že čakali nanj; krčmar in gostje so se ga lotili, ga zgrabili za roke, spodnesli mu noge in Adam se je vil in rval kakor lev v železni kletki. “Pustite me, pustite me na tega lopova, ubijem ga, da bom imel mir! Niti v gostilni mi že ne da pokoja, še tu me zasleduje, ubijem ga, lumpa!” je kričal, da mu je bil glas hripav. Hropel je, oči so se mu zalivale s krvjo, stopile iz očesr nic in žarele kakor dva rdeča Plamena.
In Martin? Nenaravno mirno Je sedel na svojem mestu, spuščal oblačke dima iz ust in se-smehljal zlodejsko. Skoro zmagoslavno je gledal, kako so Ada-^a počasi potisnili k vratom, skozi vrata — na cesto. Čul je, kako še zunaj Adam zmerja. Zavriskal bi bil, to bo tožba! Razžaljenje časti, težka žalitev! ■hump in lopov mu je rekel, ne-varno je grozil, da ga ubije. Pa to, to! Prič ima na izbiro, ne bo jih treba iskati, cela krčma je čula. Sedel bo Adam, sedel na hladnem! Treba se je le podvizati in se takoj vrniti k odvetniku ...
Adam se je medtem opotekal Proti Klenči. Pijan je bil in ni bil pijan. Izpil ga je polič; drugi Polič je vrgel Martinu. Ni pijan ^ piva in vendar maha z ro-nuttii. Usta se mu slinijo, obleka 11111 je vsa v neredu, srajca za vratom razpeta. Kakor pijancu!
Na cesto so me vrgli, iz krč-n^e so me vrgli,” si ponavlja glasno in čuti strašno krivico in Sramoto, ki so mu jo prizadeli. Cuti, kako ga je Martin izzval 111 kako ga potem niso pustili na Martina, marveč postavili na Cesto, kakor da je on izzival in ne Martin. Smel in mogel mu Je povrniti samo z jezikom, tega 11111 niso bili zavezali, toda ne z r°kami, ni mogel, ker so mu jih držali...
Kaj sem mu pravzaprav de-Jal?” se je vpraševal Adam in Se spomnil: “Aha, — da je lump !n lopov, sem mu rekel! Priče ^a, tožil me bo, moram se pomuditi, da zmagam.” In glej, 0naaj je pomislil na sodišče, se le namah streznil; umiril se je, nevede si je popravil obleko 2apel srajco in telovnik, korak ntneril, zravnal se; v očeh mu i^zasijala. lokavost...
Dobrih petnajst let sta si že v laseh, ne bo dobrega konca, s° sodili sosedje, ko so zvedeli v Prepiru bratov v mestu pri ščuki”. Adam je zaenkrat “spo-aj Martin je vložil proti nje-rnu. Adam je že dobil pozivnico ln odvetnik mu je rekel, da ga nihče ne izreže, da bo moral biti obsojen, če se mu ne posreči °kaz resnice. Toda Adam hoče Hi “zgoraj”, hoče podati dokaz tesnice.
^ri je zjutraj. V Klenči se
°glašajo samo petelini: hladna
ln temna pomladna noč pola-
g°fna gasne. V toplih posteljah
h°d težkimi pernicami počivajo
j|udie, počiva gozdar Marušak.
v edaj ga nenadoma prebudi mo-
udar
P
“Vražja svojat!” se je jezil gozdar in brzo vstal, “še izdajati so začeli drug drugega! Kdo pa je bil vendar? Tako znan se mi je zdel glas ...” Oblekel se je, urno je obul svoje škornje, vrgel puško na ramo, torbico z naboji okoli vratu, požvižgal psu in stopil na prosto. Ustavil se je in poslušal. Vse tiho! Niti pes ne zalaja, očividno ne čuti
je pripravljal zbirko legend, sem ga opozoril na ta motiv, ki ga je upodobil Langus na veli-TEST, It. — France Bevk je tem pa je bila policija obvešče- ki sliki za giavnem oltarjem sta-živel in delal v Gorici skoraj ves čas med obema vojnama. Kot pesnik in pisatelj se je oglašal že poprej v raznih listih. Ko ga je sprejel Izidor Cankar med dominsvetovce, mu je dal pečat književnika na neki nadpov-
na, da Kemperle nima nič prhre cerkve sv. Barbare v Idriji, stvari. Tista municija jfe šla pro- ki je ni ve5_ jz dveh, treh skoti meji in morda pozneje po dru- pih stavkov je napisal versko gi poti prišla tudi čez mejo po mojno občuteno legendo, ki se naročilu Paveličevih ustašev za ge danes lepo bere. njihove oddelke na Hrvaškem
Polde Kemperle, ki ni bil prav prečni višini. Brž ko je prišel v [nič podoben človeku z bomba-Gorico, je prevzel uredništvo mi, je zaradi njih presedel sedem ali osem mesecev v raznih ječah.
V glavnem je bila to družba, |ki je ostala na terenu še potem,
Mladike, ki jo je izdajalo Katoliško tiskovno društvo od aprila 1920 dalje. Bevk je uredil drugi in tretji letnik; iz nje je na-j redil lep družinski in leposlov-|ko so bili mnogi že obupali in se
Napisal je veliko, bibliografi naštevajo nad 150 knjig. Zaradi tega bi še ne bil znamenit, kajti mnogopisnost sama na sebi še ni veličina. Toda v množici del jih je nekaj, katera bodo Slovenci brali še čez mnoga leta. Ena takih je Kaplan Martin Čedermac, roman zapuščenosti in
1923 preselila v Slovenijo. Poz-jni, da je doma kljub vsemu sedlast je prepovedala rabo sM neje je delal v uredništvu dru-[prilika za narodno delo, da ne-jven,skega jezika v cerkvi in cer-gih listov. Od leta 1926 dalje pa kulturne razmere ne morejo[kvena gosposka se tej krivici ni
je živel kot pisatelj. Neposred- večno trajati in da se bodo no po kapitulaciji Italije v sep-!vremena končno zjasnila tudi tembru 1943 je odšel iz ječe med [nam. Upanje nas je držalo po-partizane. Postal je predsedniki konci.
primorskega narodno-osvobodil- Bevkovo leposlovno delo je
ni list. Z Mladiko je ostal v zve-1 umaknili čez mejo v mirnejše trpljenja v Slovenski Benečiji, nikogar. K “dolgi luži” naj gre? zi tudi, ko se je z januarjem [podnebje. Vsi smo bili prepriča-[Ta zg0dba je resnična. Državna Ali naj uboga? Ustavi se in '	-	:	.	.	_	....
preudarja. Znana mu je stara zvijača gozdnih tatov: Izvabijo in pošljejo gozdarja in nadgoz-darja z lovci na eno stran, da morejo krasti na drugi. Hlad bližajočega se jutra je stresel gozdarja. Zapahi si je še pipo, in hajdi na slepo srečo v klanec in gozd. Vsak kamen na poti mu je znan. Varno in tiho je prehodil kmetsko šumo, preskočil jarek in že je v graščinskem gozdu, kjer se čuti kakor doma.
o stezici se spusti po revirju doli k “dolgi luži”, pes stopa tik ob njem, obilna in mrzla je rosa.
Gozdarja zebe v roke, toda to-
TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436
je cenzura hotela ponižati, a je sebi izstavila spričevalo duševne revščine in drobne birokratske zlobe.
zadevo za izredno resno, kot jo je pod Kennedyjem leta 1962.
Kar manjkajo točna poročila, ne smemo dolžiti tudi Sovjet-
V juniju 1940 so Bevka spet jske zveze za stvari, ki jih še ne zaprli in internirali. Nisva se j vemo. Zdi se nam izredno čud-več videla. Vojna nas je zanes- no, da pride Kremlju sploh na
misel, da se peča s takimi na-
la na nasprotne bregove.
Anton Kacin,
(Kat. glas, 24. sept. 70)
nega odbora.
Ob njegovi smrti se mi spomin vrača v tista mračna leta, katera smo preživljali v duši j i-vem ozračju morečega fišistič-nega pritiska. Režim si je bil postavil (kot najvažnejšo državno nalogo ob meji to, da izbriše Slovence z narodnostnega
laži se, da bo dan lep... Mili zemljevida teh ozemelj. Z Bevkom smo se srečavali pogosto.
gozdni petelinček, sloka, je plaho pozdravil z nežnim “fiju, bližajoče se jutro. Drugi ptiči se oglhšajp šele za njo; nebo se
Sestajali smo se v kavarni na Travniku, brali zlasti inozemske časopise, ki so še smeli priha-
težko spraviti pod enotno literarno signaturo, to pa ne zato,
uprla. To je bridko zadelo vse. Roman sem bral v rokopisu. Takoj sem videl, da se je pisatelj v tem delu dvignil visoko nad do sedaj doseženo umetniško raven. Delo z izrazito narodno etiko je ob izidu odme-
jasni, tema se redči, jutranji ^ ^ ter se razgovar-švit že pada po seči gozdarju na Jah 0 vsem’ kar J* kujalo po-pot. V otrepani rosi na travi in zornost v ]avnem življenju, po-na mahu opaža gozdar sled zaj-^bno o literaturi. Stalni člani ca in srne; mož oprezuje z očmi jtiste nevezane družbe so bili po-in ušesi po zraku, ne bi li zašli- N Bevka še Janko Kralj, Pol-šal glasu ali česa zapazil. Kar se j de Kemperle, inz. Jože Rustja, ustavi pes in dvigne prvo desno ; Lojze Bratuž in še ta ali oni. Do tačico. Kaj bi bilo? Tudi gozdar [leta 1929, ko je odšel v Sloveni-se ustavi in posluškuje. Zdi se j°> ie zahajal v isto kavarno mu da čuje tenak, oster zvok ludi zdravnik dr. Loj z Kraigher, ročne žage. “Pa le ni lagal,” za- Pisatelj starejšega rodu, ki pa se robanti gozdar, pokliče psa in ni veliko družil z nami. Stalni se kakor tat porniče naprej. Glas elani! Seveda, kadar ni bil kdo
zaprt ali na letovanju na kakem
ker se je razvijal kot vsak pi- valo v vseh slovenskih dušah; satelj, ki samostojno gleda na odmev do danes ni utihnil. Kri-svet in življenje, temveč zato,Ivico narodnega zatiranja je ker je istočasno pisal dela, kijBevk s tem delom postavil na jih literarni kritiki pripisujejo dnevni red vse slovenske javno-zelo različnim, ako ne celo med'sti.
seboj si nasprotnim smerem, naj Še z neko drugo knjigo je si-pr. romane iz visokega srednje- cer nehote zapustil neminljiv ga veka in iz pokvarjene sodob- dokument fašističnega zatiranja, ne meščanske ali kmečke druž- Goriška matica je v decembru be. Pisal je za mladino, a tudi poslala v predhodno cenzuro lepe legende, prepojene z ver- njegovo povest Mrtvi se vrača-sko mistiko. Omenim naj legen-!jo. Oblast jo je mrcvarila 11 me-do Poslednja tolažba iz idrij- secev. Dovoljena je bila šele v skega rudnika, kjer je nekdaj |novembru 1936, a na naslovni
zasulo skupino rudarjev. Prosili so zaščitnico rudarjev sv. Barbaro, naj jim pomaga. In prinesla jim je sveto popotnico. Ko
o
C(V v
je vedno močnejši, prav gotovo, to poje žaga! Gozdar sname puško dvocevko z rame, jo vzame v roke, se plazi naprej od drevesa do drevesa, se skriva za debli in vidi... Prav pri tleh žaga tat krasno smrečico v naj-lepši rasti. Večna škoda, uničiti ji življenje v cvetu mladosti. Mogoče stoji drevesce dvajset let, dalj gotovo ne, pa bi lahko rastla petkrat dvajset let in bi se še ne preživela, še ne bi do-rastla. Kdo je zločinec, ki krade mlademu in zdravemu deblu življenje? V tem je zahreščalo, tat je odskočil, smreka se je nagnila, kakor da je močen veter potegnil, njen vrh se je nagnil, in z glasnim šumom je padla mehko na bližnje mlado grmovje. Ko je tat odskočil, ga je pozdar spoznal.
“Tak ti si to, lump!” je zaklical. Pes je zalajal naglas in Martin Porazil je dvignil sekiro kakor v obrambo.
“Sekiro iz rok!” je ukazal gozdar in položil prst na petelina, da je zaškripal.
“Lej, lej, svoj lastni gozd je prodal, denar je zatožaril, potem pa gre in krade!”
“Trebež imam kupljen v graščinskem; posekal sem samo smrečico; zavoljo enega drevesca vendar ne bo precej taka reč.
“To ni eno drevesce! Že peto si posekal.”
(Dalje prihodnjič)
strani je natisnjen italijanski naslov I morti ritornano in v o-klepaju z manjšimi črkami slovenski naslov. Slovensko knjigo
Evropa zopet v strahu pred ameriški!!! umikom
NAPOLI, It. — Predsednik ZDA Nixon je tekom svojega razgovora s poslaniki ZDA iz 13 držav in nato z vodniki poveljstva NATO za južno Evropo videl, kako je Evropa, kako so a-meriški zavezniki v Evropi zopet v strahu in negotovosti, da se ZDA le še utegnejo v bližnji bodočnosti odločiti za umik iz Evrope v smislu Nixonove doktrine, ki je bila objavljena lani julija na otoku Gvamu v Tihem oceanu.
Vsi glasovi o pomiritvi Evrope, o popuščanju napetosti, o koncu hladne vojne ne nudijo nikomur tiste opore in gotovosti, ki jo čutijo v svobodni Evropi ob navzočnosti ameriških oboroženih sil, pa naj tudi od časa do časa zabavljajo nad njimi in celo protestirajo proti njihovi navzočnosti. Naj večji strah pred ameriškim umikom imajo v Nemčiji, ki je neposredna soseda sovjetskega bloka držav in
črti. Saj mora dobro vedeti, da bi rdeče pobarvana luka na kubanski južni obali verjetno pomenila konec pogajanj SALT. Če mislijo v Moskvi, da je luka v Cienfuegos-u zanje več vredna kot pogodba SALT, potem je bolje, da to zvemo čim preje, da ne bomo doživeli nobenega razočaranja.
pustem sredozemskem otoku ali pod strogim policijskim nadzorstvom zaradi katerega ni smel v javne lokale. Janko Kralj je preživel vsaj pol leta na Lipa-ri; pozneje se je moral umakniti iz Gorice. Bevk je bil večkrat zaprt, konfiniran in pod policijskim nadzorstvom. Lojze Bratuž je bil zaprt, pod policijskim nadzorstvom in končno so ga škvadristi zastrupili. Kemperle bil večkrat obsojen in zaprt. Sredi novembra 1928 je prefektura ustavila Goriško stražo, kateri je bil Polde odgovorni u-rednik. Popoldne je pri Zlatem jelenu sedel v avto, da bi šel na deželo med znance, kot je bila njegova vsakotedenska navada. Pri Sv. Luciji je policija avto ustavila in preiskala. Našla je tovor municije in bomb. Kdo jih je naložil? Jasno, da nihče drugi kot slovenski časnikar Polde Kemperle. Tako je romal v zapore v Gorici in Rimu. Med-
Porast katoličanov na Nizozemskem
na
j r»a^Ce> Pa I)rž v uži ! Kradejo Ti v tvojem- Če ' ^čes, grem naravnost k nad-Š°zdarju,” je klical znan in nez-glas zunaj pod oknom.
Nizozemski katoliški socialni institut je objavil, da se je oc leta 1956 pomnožilo število katoličanov v državi za en milijon. Tako je od 13 milijonov prebi valcev Nizozemske zdaj 5 milijonov 200,000 katoličanov.
Isto poročilo omenja, da je pa redno obiskovanje n e d e Ijske gozd k dolgi ^ojje službe v zadnjih štirih le tih padlo za 10 odstotkov. Leta 1969 je npr. obiskovalo le 51.5 odstotkov katoličanov vsako nedeljo službo božjo.
okno. “Vstani,
Sihanukovi diplomatje opazujejo pariško konferenco
PARIZ, Fr. — Nenadoma so se pojavili v Parizu delegatje kambodžanskega princa Sihanu-ka, da opazujejo potek zasedanj. Zanje se diplomatski svet v Parizu ne meni dosti. So pa diplomatje, ki pravijo, da mora prihod te delegacije vendarle nekaj pomeniti. Ali Sihanuk res misli, da bo konferenca kaj pripomogla k miru na Indokitaj-skem?
Ali je prišla nabirat podatke za kitajsko zunanjo politiko ki noče biTi odvisna le od poročil severnovietnamske vlade? Ali
pa bi delegacija poskusila, da brez mirovnih ” pogodb z njimi. ‘ vPlete v razgovore tudi obrav-Predsednik Nixon je zato vče- navanje usode sedanjega kam-raj v glavnem stanu v Napoliju bodžanskega režima? Vse bo se-posebej popdaril pomen NATO,iveda odvisno od tega, ali bosta njegovo koristnost in nujnost za j s e v e movietnamska delegacija vse člane ter te zagotovil, da bo-1in delegacija južnovietnamske do ZDA ostale njegov bistveni j Partlzanske vdade sploh hotela del, kot so bile v preteklosti. Z ime^1 kaJ Mika s Sihanukovimi ozirom na kritičen položaj na 1zaupniki •• •
Srednjem vzhodu sta strnjenost |---------------------_______
in pripravljenost NATO sil v	J_« _
tem času prav posebno važni, je	ClODSJO uGft
dejal predsednik ZDA vojaškim	Delo za žensko	'
vodnikom NATO za južno Ev- Iščemo žensko, ki bi stanovala ropo.	pri nas in skrbela za starejšo
žensko. Kličite IV 1-7906.
—(189)
Moskva tvega SILI
CLEVELAND, O. — Ni ravno prijetna novica, da Moskva pripravlja na južni kubanski obali novo vojaško luko za svoje podmornice. Luke same po sebi ni mogoče smatrati za napadalno hiša, polna klet, dvojna garaža,
MALI OGLASI
V Euclidu
Dobro zgrajena veneer zidana
IZ NEKDANJIH DNI — Slika je iz leta 1877 in kaže moža, ki popravlja sedež stola, pletenega iz viter, v Londonu na Angleškem.
orožje, kajti vsaka podmornica se lahko poda na visoko morje in od tam strelja na našo deželo, toda nevarna je pa le. Luka namreč lahko služi za oporišče, kjer se podmornice zalagajo s hrano, raketami in vsem, kar rabijo za akcije.
Naša narodna obramba je priznala, da nima še vseh podatkov, ki bi opozarjali na tako nevarnost, kot je grozila 1. 1962, vlada ZDA vendarle že sedaj o-pozarja Moskvo, da bo smatrala
v fari sv. Viljema. Morate ogledati. Lastnik RE 1-8937.
(x)
V najem
Oddamo 6-sobno stanovanje, zgoraj, odraslim, vse na novo dekorirano. Vpraša se na 978 E. 78 St. HE 1-5530.
(29, 1 okt)
Rojaki pozor!
Izvršujem splošna zidarska in mizarska dela, tudi pleskanje. Poceni in dobro. Kličite:
881-5439
—(25,1,2 okt)
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA 1ZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV
15425 Waterloo Rd.	481-2237
For Sale
Brick half duplex, 5 rooms, half garage, on E. 250 St., near Lake Shore Blvd. Call RE 1-9083.	(191)
V najem
Oddam lepo, veliko spalno sobo moškemu na 6916 Hecker Ave. Tel. UT 1-3955.
(190)
Išče stanovanje
Zenska z odraslim sinom išče 4-sobno stanovanje v St. Clair-ski naselbini. Kličite 361-6930.
PO STAREM — Ribiči na otočju Fidži love ribe ponekod še po starem. Tale mladi ribič hoče zadeti ribo s kopjem, kot so to delali njegovi očetje, dedje in pradedje. Za to je treba ne le spretnosti, ampak tudi brzi-ne in nagle precene položaja.
2 hiši naprodaj
Ena zidana, 5 stanovanj in trgovina, ena lesena dvodružin-ska, na enem lotu, nove kopalnice. Najemnina $420. Se ogleda vsak čas. Na 1190 E, 61 St. tel.: 361-5565.	—(190),
*
XMEKISKX DQMO-Tmx.
kaj odklanjam,” odvrne Dantes,'ti gre dobro in imaš vse, cesar i
ALEXANDRE DUMAS:
Grof Monte Cristo
. * L
"Saj veš, kako malo potrebujem,” pravi starec.
“O moj Bog, moj Bog! Oprosti Ini!” vsklikne Edmond in se vrže Staremu možu pred noge.
“Kaj vendar počneš?”
“Ah, ti si mi raztrgal srce!” “Bah, ti si tukaj,” pravi starec smehljaje; “zdaj je vse pozabljeno, vse dobro.”
“Da, jaz sem tukaj,” pravi mladi mož, “jaz sem tukaj z lepim upanjem in z nekaj denarjem. Vzemi, oče” pravi, “vzemi in daj si hitro kaj prinesti!” In pri teh besedah izprazni svojo mošnjo na mizo: kakih dvanajst zlatov, pet ali šest novcev po pet frankov in celo množico drobiža.
Obraz starega Dantesa se razjasni.
“Zakaj to?” pravi.
“Za me vendar ... za te ... za naju!... Vzemi, kupi si nekaj zaloge, bodi srečen, jutri dobiva več!”
“Počasi, počasi,” pravi starec smehljaje. “S tvojim dovoljenjem se poslužim tvoje mošnje na zelo zmeren način; če bi kupil preveč stvarij naenkrat, bi mislili, da sem moral počakati tebe, da si jih morem omisliti.” “Stori, kakor hočeš; toda pred vsem drugim si najmi deklo, oče; jaz ne morem več trpeti, da bi bil ti sam. S seboj imam vtihotapljeno kavo in izboren tabak. Jutri ju dobiš. Toda pst, nekdo prihaja!”
“Caderousse je, ki je pač izvedel za tvoj prihod, in brezdvomno prihaja, da ti izrazi svoje veselje nad srečnim povratkom.” “Prav, to je tudi nekdo, ki nosi na svojih ustnicah med, a misli v svojem srcu drugače,” zamrma Edmond.
“Toda to nič ne dene. Sosed je, ki nama je bil uslužen. Naj je dobrodošel.”
V trenutku, ko konča Edmond svoje besede, ki jih je govoril po tihem, se res prikaže med vrati črni, bradati obraz soseda Caderoussea. To je bil pet do šestindvajsetleten mož, drže v roki kos sukna, iz katerega je hotel kot krojač pravkar vrezati našive za neko suknjo.
“Ej, ali ste se srečno vrnili, Edmond?” pravi z marseilleskim naglasom in surovim smehljajem, pri katerem so se kazali njegovi zobje, beli kakor slonova kost.
“Kakor vidite, sosed Caderousse, in pripravljen sem, biti vam uslužen na kakoršenkoli način,” odvrne Dantes, le slabo zakrivaj e svojo hladnost s ponudbo uslužnosti.
“Hvala, hvala, k sreči ničesar ne potrebujem, in večkrat se dobijo drugi, ki jim je treba moje pomoči." — Dantes se zgane. — “Tega ne pravim tebi, dečko; posodil sem ti denar, ti si mi ga zopet vrnil, to se med dobrimi sosedi zgodi lahko, in pobotana sva-”
“Človek ni nikdar brez dolga nasproti onim, ki so mu bili uslužni,” pravi Dantes, “kajti če jim nismo več dolžni denarja, smo jim vendar dolžni hvaležnost.
“Zakaj govoriti o tem! Kar je preteklo, je preteklo. Govorimo raje o tvoji srečni vrnitvi, dečko! Sel sem torej v pristanišče, da se preskrbim z vtihotapljenim suknom, ko zagledam prijatelja Danglarsa.”
‘Ti v Marseillesu?’
‘Da, da, ves kakor sem,’ mi odvrne.	,
‘Menil sem, da si v Smirni.’ ‘Morebiti sem bil, ker prihajam od tam.’
Tn kje je vrli dečko Edmond?’ ‘Kje drugje vendar, kakor pri
svojem očetu,’ odvrne Danglars.
‘Tn takoj sem prišel semkaj,” nadaljuje Caderousse, “da morem doživeti veselje in stisniti prijateljevo roko.”
“Ta dobri Caderousse,” pravi starec. “Tako naju ljubi.”
“Gotovo vaju ljubim in čislam, kajti pošteni ljudje so redki! Toda zdi se mi, da si se vrnil bogat, dečko?” nadaljuje krojač, oziraje se po strani na kup zlata in srebra, ki ga je stresel Dantes na mizo.
Mladi mož opazi izraz požel j i-vosti, v kateri so žarele črne sosedove oči.
“Ej, moj Bog,” pravi nemarno, ta denar ni moj; izrazil sem svojemn očetu skrb, da bi mu bilo tekom moje odsotnosti česa nedostajalo, in da me pomiri, je izpraznil na mizo svojo mošnjo. Torej, oče,” nadaljuje Dantes, “spravi denar zopet v svojo .nošnjo, če ga morda ne potrebuje sosed Caderousse, kajti v tem slučaju mu je na razpolago.”
“Ne, ne dečko,” pravi Caderousse, “jaz ne potrebujem ničesar, hvala Bogu; stan preredi človeka; obdrži svoj denar, obdrži, človek ga nima nikdar preveč; vendar sem ti prav hvaležen za tvojo ponudbo, kakor če bi bil denar rabil.”
“Zgodilo se je iz dobre volje,” pravi Dantes-
“O tem ne dvomim. Ti se torej izborno razumeš ž gospodom Morrelom, ti ptiček?”
“Gospod Morrel je bil napfam meni vedno zelo dobrotljiv” odvrne Dantes.
“V tem Slučaju nimaš prav, da si Odklonil njegovo povabilo na obed.”
“Kako, da si odklonil njegovo povabilo na obed?” pravi stan Dantes. “Ali te je povabil na obed?”
“Da, oče,” odvrne Edmond ih ;e • nasmehne vsled začudenja, katero' je vzbudila pri očetu ijefnu izkazana visoka čast.
“In zakaj si vendar odklonil, sin?” vpraša starec.
“Da sem mogel preje videti tebe, oče moj,” odvrne mladi no; “tako sem te želel videti.”
“To pa dobrega gospoda Mor-rela lahko razžali,” odvrne Caderousse; “in če hoče postati človek kapitan, ni prav, če razžali svojega gospodarja.” “Razložil sem mu vzrok, za-
“in upam, da me je razumel.
“Ah, če hoče postati človek kapitan, se mora svojemu pokrovitelju nekoliko dobrikati.” “Upam, da postanem kapitan brez tega,” odvrne Dantes.
‘Tem bolje, tem bolje; to bode veselje za vse stare prijatelje. Inl tu doli, za gradom Saint-Ni-colas, vem za neko dekle, ki s tem tudi ne hode nezadovoljna.” “Mercedes?” pravi starec. “Da, oče,” odvrne Dantes; “in
potrebuješ, te prosim, da mi ! dovoliš, obiskati Katalonce.” > “Pojdi, dete, pojdi,” pravi J stari Dantes, “in naj te blagoslovi Bog s tvojo ženo, kakor je blagoslovil mene z mojim sinom!”
“Z nj.egovo ženo!” pravi Caderousse. “Kako se prenagljate, oče Dantes! Kakor se mi zdi, še ni njegova žena.”
‘Ne; toda, kakor vse kaže,” odvrne Edmond, “ne bode tra-
V BLAG SPOMIN
OB PRVI OBLETNICI, ODKAR JE IZDIHNIL SVOJO BLAGO DUŠO NAŠ LJUBLJENI SOPROG, OČE IN STARI OČE
FRANK STARIN
ki nas je za vedno zapustil 1. oktobra 1969.
V miru božjem zdaj počivaj, dragi, nepozabni nam, v nebesih večno srečo uživaj do snidenja na vekomaj.
Žalujoči::
soproga JOSEPHINE sinova FRANK in JOSEPH vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo. Cleveland, O. 1. oktobra 1970.
zdaj, ko sem te videl in vem, da j jalo več dolgo, da postane.”
EUROPA TRAVEL SERVICE
759 East 185. Street, Cleveland, Ohio 44119
POTOVANJA V DOMOVINO in prihod SVOJCEV AMERIKO PREVOZ Z LETALI IN LADJAMI PO VSEM SVETU
Vam točno po Vaših željah oksrbimo in uredimo najboljše zveze.
Poslujemo v našem domačem in tudi drugih evropskih jezikih. JEROME A. BRENTAR
EUCLID POULTRY
V zalog! Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, oe-polnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in al izberite!
HOWARD BAKER
64» KAST 185 STREET. EUCLlD	KR unm
3 ■
JOS. ŽELE IN SINOVI
=	POGREBNI ZAVOD
= *5®* ST. CLAIR AVENUE	Tel.: ENdicott l-«583
COLLINWOODSKI URAD | 452 E. 152nd STREET	Tel: IVanhoe 1-311*
3 Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago Ui amo vedno piipravljeni z najboljšo postrežbo
TiiiiiriiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiuimiiiiimimiiiMiiiimiiiiimiiHiigiiinimiiiiiiiiiiun
:	'v s .»Ch'
;*/ '• A*‘ • ’A-rrryj'h ^ 'V/'
'W
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z žalostjo v svojem srcu naznanjam vsem prijateljem in znancem, da je nenadoma preminul moj dragi oče
Jakob Fister
Zatisnil je svoje oči na dan 14. septembra 1970 leta. Rojen je bil v Sloveniji 26. julija 1898 v Vrblenju pri Ljubljani.
Pogreb se je vršil 16. septembra 1970 iz pogrebnega zavoda Jelenc v cerkev sv. Janeza Evangelista, kjer je Father Claude Okorn daroval za pokoj njegove duše'sv. mašo zadušnico.
Potem pa smo pokojnika prepeljali na pokopališče Mt. Olivet in ga tam položili k večnemu počitku.
S tem se iskreno zahvalim Father Claude Okornu za darovano sv. mašo, za opravljene molitve v pogrebnem zavodu in za spremstvo na pokopališče.
Najlepša zahvala družini Modic, ki mi je v tako težkem trenutku stala ob strani. Prisrčna jim zahvala.
Prisrčna zahvala vsem, ki so darovali lepo cvetje, darovali za sv. maše, ga prišli kropit in molit ob njegovi krsti, ter vsem, ki so mi izrazili sožalje in ga spremili na pokopališče.
Na tem mestu se želim prav lepo zahvaliti vsem nosilcem krste.
Hvala osebju pogrebnega zavoda Jelenc za lepo urejen pogreb. Poslala sem zahvalne kartice vsem, ki sem imela njih naslove, če pa kdo moje karte ni prejel, naj mi oprosti in naj s to javno zahvalo prejme mojo globoko hvaležnost.
Dragi oče! Počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška zemlja. Spominjala se Te bom vedno v mislih in molitvah.
Žalujoči:
hčerka MARIJA v Milwaukeeju, žena MARIJA, sinova FRANC in IVAN, hčerka IVANKA, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo, vsi v Sloveniji.
Waukegan, Illinois, 1. oktobra 1970.
t r.:-	\
J--	—	----

ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UNUŠKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	H En d e v* on 1-0628
4	'”l '	'''	........................" '	1	",	.................................................... i,—i»"■"■'i'—	i	j
“Ej, dečko,” pravi Caderousse, ‘prav imaš, da podvizaš.”
“Zakaj vendar?”
“Ker je Mercedes lepo dekle in lepo dekle ima vedno dosti častilcev; zlasti ta, ta, jih ima kar na ducate.”
“Resnično,” pravi Edmond s smehljajem, ki pa ne more prikriti popolnoma lahkega nemira.
“O, da,” odvrne Caderousse, “in celo dobre partije; “toda ne boj se, ti 'postaneš kapitan in boš imel gotovo prednost!”
“To se pravi,” odgovori Dantes s smehljajem, ki razodeva vedno večji nemir, “če bi ne postal kapitan •..”
“Eh, eh!” pravi Caderousse. “No, no,” pravi mladi mož,
“jaz imam o ženskih v splošnem boljše mnenje kakor vi, in zlasti o Mercedi sem prepričan, da mi ostane zvesta, če postanem kapitan ali ne.”
(Daije prihodnjič)
!
Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini!
NAROČITE SI
DNEVNIK
AMERIŠKO DOMOVINO

NAJVEČJI
SLOVENSKI

DNEVNIK
NAROČAJTE
TISKOVINE PRI
AMERIŠKI DOMOVINI
—........... ^
PULJSKI FESTIVAL — V Pulju v Istri imajo vsako leto filmski festival, katerega obišče obilo tujih gostov. Na sliki imamo sliko stare rimske arene v Pulju, razsvetljeno od umetnega ognja tekom festivala.