PRO VETÄ . glasilo slovenske narodne podporne jednote M-»- _ .___^. i ...j 'fffWWBWMBWBMM——■— - .year xvil irtó? «ara: Offleecf ChkMo, III., torek, 15. april* (April 15), 1924. STEV—NUMBER 90. far 1 —rntml -U .f Mttoit pwwiámé far Im mmU* 1103. Art .f Oc». S. ItlT. i.tUri^ M J«»« 14. (•It. lornica sprejela johnsonovo predlogo. >p»kc kvote, odmerjene na podlagi ljudskega itetj« i« 1890*» okrnjene. Jugoslovanska kvota bo znašal« 835 na leto. Japoncem je zabranjeno pri-teljevanje, ker sodijo med tujcej ki ne morejo po-,Uti ameriški državljani. Poslanska zbornica se ni sntnila za oster protest japonske vlade. Razprava je trajala pet ur. jn, D. 0. — Priaelni- Gtjitvena predloga, ki jo je iril načelnik hišnega prisel-odseka poslanec Albert m i i države Washington, dne 12. aprila popoldne •ti v poslanski zbornici zvez-i kongresa. onska osnova zmanjšuje pri-kvote in zahteva preis- posameznih izseljencev on- occana. ki so se potegovali za ogo, so po sprejetju vzklik-"Poslanska zbornica je še ameriška. Jlojra je bila ¿prejeta po debati v poslanski zbor- llo&a ukljueuje vse prvotne izključevalnc določbe, opirajo na postavo, ki izlije iz Združenih držav vse , ki ne morejo postati ime-¡državljani. Med peturno raz-se ni poslanska zbornica nič zmenila za ostro noto, je poslala japonska vlada ! nekolikimi dnevi državnemu nentu po veleposlaniku Ha- "Pismo je ustvarilo mnenje, da se je veleposlanik vmešal v zadevo, ki ni posel uiti njegove službe, niti ne njegovo vlade. In gro žilni nadih tistega pisanja j« naredil zelo neugoden vtis na senatorje. Zato se ne bom pravnič čudil, če sprejme senat protijapon-sko določbo." Isti učinek / veleposlanikovega pisanja je bilo opaziti v poslan ski zbornici, ki je Bprejela John sonovo priselniško predlogo zadnjo soboto. V tem pismu je japonski veles poslanik očividno po navodilu ja ponske vlade izrazil grožnjo, če«, da bo zavzela japonska vlada zelo sovražno stališče v slučaju, če bo sprejeta izključevalna določba v prisclniiki predlogi. O tem, kaj namerava ukreniti japonska vlada, če bi bil Japon cem zabranjen vstop v Združene države, se sedaj ie ne da reči ničesar gotovega. L. 1916. je bila protijaponska določba uključena v priaelniftko predlogo, ki jo je sprejela poslan ska zbornica. Tedaj je iel japon v kateri je izrečno po- »ki veleposlanik v Belo hiio ter io, da bi sprejetje protija ih določb ustvarilo zelo reo-owdne posledice. en p las se je potegnil za fke japonske vlade ter o» ■il poslansko zbornico na ja-lo svarilo ali grožnjo. Ta je prišel od strani poslanca 'ona iz ohajske države. Rekel I »o protijaponske določbe "ko žaljive za japonski na-ni ponudil nobenega na-«ka za tiste določbe, ker je da bodo narodno in medno sloviti pravniki v ecnat-rnisi uzrli v določbah neve-Mt in nevarnost ter prepre-'•prejetje v senatu, «onova priselnifika omeji-predlotfa določa, kakor ff» v poslanski zbornici, vse fojc ktot« inozemskih naro-M podlagi dveh odstotkov tujerodnih prebivalcev, ki 1 L 1890. v Združenih drža- »"ja postava določa kvoto ■n treh odstotkov narod-bivajoiih v tej deželi L 3910. ■^•M Johnsonove pred-pravjjo, ,]a je u M^oniita ri «lapa /a severne narode. *» l»o znatno zmanjšala pri-iz južne in vzhodne Ev-J *'o pa zvečala prihajanje " Mv"nih dežel. Kajti pri-naval v to deželo je bil iz »< m južne Evrope šele pro-" na višku, dočim je bilo iz severnih dežel ja-H1«" proti konsn devet-f* "loletja. ,trj' priselnilki odsek pri-yhn "dstotka vseh narod-b'v«joeih v tej deželi 1. \ • ' ' 11 n pr. smelo priti po se-77 ^»ogu vsako leto 4,-■ "vanov v to deželo, po Podlogi, kakor jo je • »oboto poslanska zbor-i1* i»1 Krtr, a I* ^ Japonce« zsbrsnjen H /-dn^n, drU a|i V^^k, predloge včersj. E"'Ur""<■*•" m«.—- -- r~ mi d< j 1 "■•M roditelji oo|¡. j891. je že pribejelo ns leto nsd ►Uli . Kll"0*i«Ji » |»J ca- 1,000 Jsponcev v to deželo. L. 1900 jih je prišlo 12,63.'». Naslednje leto je to étevilo podlo na 5,269. a oe je dvigoilo le prihodnje leto na 14,270 priseljen cev. L. 1907. je bil do«ežen tišek. Japoncev je priilo tisto leto v to KVi^7*l,"nihara. To "je deželo «¡.'manj kakor 30 226 In i w !J, k ia nevo- ta okolno»t je povzro. ila pofojo nja za tak oz v s ni "ft utleiaenski «porsrum." Ur i)u ■aei/.H K ns obeh otraneh. ■fcai JM"im dni i« bil« 1« fc^, ^Jttna za japonsko Is-L v l" Mea republi- "Poum j« M-' P »mo jsponokefs « Hinihsra. To je 'J -i'urhnfr ¡a nevo- '"'»lo kt rti »!«o določb^ glasov London, 14. apr. — Sinoči ac Je izvedelo, da je MacDonaldov kabi net aklenil aprejeti poročilo in na črte Daweoovih svedenegv glede rešitve reparacijokega vpraaanja v celoti. MacDonaldu sicer ne ugaja marsikaj v poročilu, toda upajoč, da bo Amerika sodelovals je sprejel vse, ksr priporoča Da wee. Paris, 14. apr. — Francoska via da ae daneo bavi z Daweoovim po ročilom. Čaaopiaje molči in čaka rezultata kabinetne oeje. Rim, 14. apr. — General Charles G. Dawes, vodja zavezniške komi oije zvedencev za reparacije, ki je v eoboto prišel v Rim, je imel lo dve konferenci s Muaaolinijcm. Rimsko easopisje je - pozdravilo Daweoa kot "velikega ameriškega diplomata, prijatelja fašizma in morebitnega prihodnjega predsednika Združenih držav". WHEELER URNEJ-Sl OD PREDSEDNIKA COOLIDGA. Senator Wheeler je hitro povabil predse detektiva Burnsa, ki je prisnal, da js imel tri mole najete v Montani. BURNS BO NAJB&2 MORAL V KRATKIM PUSTITI SLUŽBO NA PRAVOSODNIM DEPART M1NTU. Washington, D. 0. (Federated Press.) — Predsednik €oolidge jo urno pozval pravosodnega tajnika Stona, da bi ga ta rešil zagate, v katero ga je apravila admini-atraeijska obtožnica, naperjena proti aenatorju Wheekrju, in ki ja zbudila vihar silne nevolje po fcoli deželi. Ali bil je prepočasen kakor navadno. Wheeler je povabil detektiva Burnsa na zaslišanje pred svoj preiskovalni odsek ter dognal tole: 1. — Da je imel Durns najete v Montani tri može, ki ao poizkušali potlačiti Wheel«rja v oljno blato, ko so pričali proti njemu pred veleporoto. — Da je imel republikanski narodni odbor nekega Blaira Coa-njt, ki je iiuel nalogo izvohati 'dokaze" proti Wheelerju v Great Fallsu, in da je tajnik narodnega odbora Geo. B. Lock-wiood govoril a Coanoin po telefonu nu veliko razdaljo o svojega glavnega stana v tem mestu tisti dan, ko je prišla vest o tisti obtožnici v javnost. 3. — Da jc Burno vedel zaroto, in da itna novi pravooodni tajnik Stone zelo majhen želodec za nove škan dale. Ali razvili oo oe še večji momenti kakor pa bližajoči ae konec Burnoove korljere v javnem Življenju. Senat Je odobril naotovi- (Dolje na 3. otronl.) Fašisti v manjšini v severni Italiji. V Milanu, Turinu in drugih indu okrijokih sred Uó i h oo oooiaiisti in komunisti nsdglsoovali fašiste. 00,000 DSLAVCBV IZPBTIH ANGLIJI Lad jede Id os noóejo podati magnetom. London. 14. opr Ktotiaól Ruski komunisti so sove krivi veega. Ohioafo, 111. — Mftodiotovaki »kof Thomas >'icholson je pričel preiskavati celo vrsto okolnosti, o katarih meni ta cerkvenjak, da spravljajo aovjetsko tretjo inter-naeijonalo iz Moskve v zvezo a se-zadnjim pacifističnim gibanjem na univerzi Northwestern. Posebno pozornost bo posvečal pacifističnemu delovanju ns biblijskem zsvodu Garrett, ki J« del omenjene univerze, ftkof meni, da oo aovjetl poizkušali preslepi' ti eerker ter jo izrabljsti zs pro-psgondo komunističnega gibanje. 'Zoroto' J« /svoh«I mednarodni vohun Cfearlee Knnih, ki j« bil svojčas v službi angleške tajne policije. St\ar je zelo zaniiaita, Ia videti je, da so vsega, kar količkaj diši po nasprotovenju oborožene ile tukaj v Ameriki, krivi ruski boljše viki. Mnogih stvari m/ bili že obdol-¿eai ruiki sovjrti. Vsak« zarote m» bili krivi komunisti. Ruski aovjffti «o velik strek I {»ooebao e me ril k i m k a pit ali« t oni. «'eprav j« bilo ž« v«4krat dogaa I New York. — (Fed. Preos.) — "Kljub terorizmu, ki so gu ugo njali fašisti mul fOlUd nsuprotnih strank; so soeialioti in komunisti obdržali svoje glasove iu komuni sti so celo napredovali pri volit vah U. aprila." Tako poroča Ue ramo Valenti, tajnik Italijanske socialistično zveze v Ameriki, ki je prejel izvirno poročilo o volil nem rezultatu iz Italije. Njegovo poročilo ae glasit * "V industrijskem mestu Milanu oo fafcistl dobili 48,000 glasov, dve soeiulistlčni stranki (združeni oo eiolisti in inaksimaiisti) 66,000 in komunisti več ko 8000 glasov. Protifašistična večina anofto 30,625 glooov. V Turinu oo fašlati imeli 28,000, delavske stranke pa 53,000 glaaov. V podeželskih okra jih Je bil fašistični teror bolj efek tiven. Pričskuje so, ds skupno število socialističnih in komunistični)! glaaov doseže dva mlljonai oda, jih je. ž« Čez poldrugi miljon Muaaolini je to vedel, zato je opre menil volilni zokon, teko da otran ka, ki dobi večino glasov po vsej Italiji, ima dvo tretjini mandatov v parlamentu. Delavske strsnke ki se po prejinjem zakonu pro porčnega predstavništva dobile \ letu 1919 na podlagi 1,700,000 gls sov 156 mandatov, bodo zdaj ime lo osmo 67 poslsnecv, čeprav so njihovi glaaovi naraatli na dva miljona. Delavski mandati bodo porazdeljeni takole i združeni ao-cialiati 28, maksimalisti 22 in ko muniati 17. Komunistični glasovi oo norastli za 80,000 in zdaj štejejo preko 300,000." 10 KONORBSNIH ODSBKOV PREISKUJE. Waahington, D. O. — Knojot senatnih odsokov in p«t v poslan ski zbornici s« sedaj peča in u kvarja s preiskavami raznih vlod nih oddelkov. V oenatu je zapoele nib v preiskovanju petdeoet sena torjoiv. Med temi petdesetimi člani senatne zbornie« jih itirinojst pro Iskuje vsak v dveh odsekih, o sena tor Moses je prideljen eelo trem preiskovalnim odsekom. Ikof OeplIJok sa pustil Rusijo. Higs, 14. spr. — liuskl katoliški 6kof Ceplij«k, ki je bil lani obao jen na smrt in ka.neje mu j« bil« »mrine k«/« n spremenjena v desetletno ječo radi protiiiovjetske propagande, j« bil zadnji teden /putfen is Ječ« pod pogojem, da zapusti l'nijo ftovjet.kili republik Cepli ja k je v solmi o prifc-l v 11 igo in od tu pojde v Him Starodavna piramida odkrita t Mczi« o Cily, — Sl«ri#4l«viia piramida je bila odkrita zadnji teden v predmeti u San Angel, Piramida, katero je odkril Kro«be|. profe«or ani ropologiji» n« kali-forn.ki univerzi» /• z«lo velika in predstavlja naj»tarej4o eiviliza-eijo v Mehiikl dolini. Stavba ima tri atopai4/'a in je nekoliko po k varjena vsled vulkaničuega izbruha. ladjedelniikih delavcev j* uprt t h I no, da j* komuai.ti^na strsaks v konfliktu s ladjedelniAkimij Ameriki |H«polnoaia aeodvisas or-magnali. |/saizaeija. Francoski psrlament Pariz, 14. apr. —- Kraneoakl psr lamini j" bil veeraj formalno ras |Nii/en. Volitve za novi porlameat m t rit 11. meja. RUSIJA POSLALA OSTRO NOTO FRANCIJI. Sovjetoka vlada protaotira proti vmešavanju Poinoareja v njene notranje aadsvs in omatra francosko noto v prid kijevokim protirevoluoionarjem u oovral-ni akt. SMRTNA OBSODBA JE SU-SPBNDIRANA. I Moskva, 14. apr. — Centralni izvr&evalnl odbor je včeraj suspendiral smrtno obsodbo, katero je izreklo kijovsko aodiftčo nsd tremi inteligeuti, ki so bili opo» znani krivim protirevoluuionariie zarote. Moskva, 14. apr. — Moskovska vlado jo poslala Franeji ostro noto, v koleri lndigiiantno odklanja vmešavanju franooake vlado v proces proti: leentrsrevolueionsr» jem v Kijevu. Ruska nota je bila odgovor na noto francoskega ministrskega predsednika Poinosrejs, ki Je pred nekaj dnevi urgiral sovjetsko vlado, noj pomiloati obtožence in razloga, kor oo večinoma profesorji lu kot taki potrebni sa interese znauotva. čišerin, avtor in pošiljatelj note, ni izbiral iiesed v odgovoru. "Sovjetska vlada odločno in indignantiio odklanja poskus francoske vlade, vmešavati ao v kijevski proces," oo glaoi nota. "To jo proti ltajelcinonlamcjšitn reopektom auverenooti drugih držav. Francoska vlada je pa vrhutega dobro poučena o zločinskem delu kljevokih obtožencev. Ker oo bili kijevokl špijoni v sveol s francoskimi špijoni, okuša zdaj francoska vlada Ščititi ovoje lastne Ipijone pod krinko huiu0iil-teto/ "To je sovražni čin, ki prihaja poleg mnogih drugih oovražnlh Činov Francije, naprimer oaiikeio» niranja aneksije province Heaara-bije po Kumuniji in preprečenja ruoko-kltajokega oporozumljonja, Hovjetoka vlada oe čudi, da fran-cooka vloda no vidi mržnje, ki Jo a svojimi šini vibujs v ruaksm ljudstvu, kotero še nI pozsbilo trpljenjs in škode, poviročeno od frsnooske intervencije. "Rusko ljudstvo vidi, da Fran* olja kljub prijateljskim akaljom drugih zopodnilt drŽav nadaljuje ovojo oovrožno politiko napram (Jniji sovjetakih republik. Hovjet-ska vlada ae ne zmeni ss te pooku-se vmešsvsnja v kompetentnoet ruoklh sodilč, skrbno ps opsaujs vse koroke francoske vlsde." Trockll, zdrav, oo |o vrnil v Moskvo. Vojni komisar js dsjal, da «pa, da ss opor s Rumunijo reši mirno. Moskva, 14. opr. — Uou Tro-ekij, vojni komisar, ki Jo bil dolgo lasa na Kavkazu radi alabega zdravje, ae Je vrnil priličrto okre* van no ovoje delo v Moskvo. TroekiJ je v intervjnvu radi Usarabskcga vpražettja dejal, da upe, da ae «por z Rumunijo r<<ši mirnim potom, toda «ovjeti u« bodo pustili Jl<*arabiJ« v seda* lijem položsju. Moakva, 14. «pr. — l*oreša ««» da je rumunsk« vloda proklami* rolo izjemno stanje po v«ej lleta* rsMji Protestna aota TurCIJI > Carigrad, H. «pr. /«veznitk« vlad« mi poslal^ Tur/ljl protestno noto radi zaplronja inozemskih verskih šol, Turtko skuji4/lns v Angori je nedevno sprejela zakon, lii izključuj« veronauk iz vseh šol v turški republiki, Zakoii velja za mohamedetisbe kakor kriotjoa* «k« in židovska ¿ole. Knteata upa, da «« skupščina premisli ia m fivira zakon kolikor se tiče n«* turških šol. VRIME Ckieagn in okolica i V sredo de* loma oblačno in mogoče lokalni as* 11 vi. Malo izprememh« v tempera* turi Noloee izid« ob 5:11, saide ob PROSVETA GLASILO ilovkusk» HABOOWK poofomi jipw LAJTWINA »LcWBt>a HAkOoM r6o*ok»l jed : £*dinjraa Mar«Jlsvea Ckieago) »6 00 u W 9SJS M " - ------Cbkaao »«.60 m leta, $8.26---' nNMM. M—lalna____ pol kU'ln 11.26 SO tri m«MC«t__ UM m tri ra—tt. ta m laoaaawt™ ^^^ ^»SwwTiiil' br STSTTliMiii TROSVETA- u pol tota. M7 H U. m --------------Jù Lêvs4êl# AftMiiêa llllxlâi "THE EM LICHTEM MEM Tg ■ Org— mt tto Uta Ofctaago o.^ by ttfwi« iutwr»w>r •abacrlptlon : United 8taUM«xeept Chiïâaô) aad Canada 66 pOTyasr) isrriptioni Uniud »Ute« («xeept Chicago) and Cam I « 60, and iarain countries M-Of par paar. -oi n. ritiUMb wr Dil» v oklepaja a. pr. (Marea SJ-24) pala« raloga Imm u panal da vaai ja • Um daaroai patalda aa raíala*. PaaorHa j« prava« Imm, da m ti« aa ustavi liai. KAKO JE S FARMARJEM? Finančni baroni sodijo, da je farmarsko delo najložje na svetu in da farmarju ni treba rabiti svojih možganov pri obdelovanju polja. Ako bi finančni baroni in ftpeku-lantje v Wall Streetu ne mislili tako, ne bi bilo njih glasilo "Wall Street Journal" ozmerjalo farmarja iz pšenič-nega pasa,*da je zaradi tega nezadovoljnež, ker postava in prideluje samo ene vrste pridelek. Po sodbi finančnih magnatov torej obrodi ravno tako dobro krompir v Minnesoti kot v Illinoisu. Ako farmar v Illinoisu ne prideluje krompirja, ker bi komaj iz zemlje dobil toliko krompirja, kolikor ga je posadil, je len nezadovoljnež. Tem špekulantom namreč ne gre v glavo, ako zemlja ni za krompir, da farmar ni tako neumen, da Ko s silo hotel pridelati krompir. Z drugimi besedami to pomeni, da bankirji in menjalci denarja mislijo, da farmar lahko pridela na svoji zemlji, kar hoče. Res je, d« se zemlja lahko pripravi tudi za razne produkte, ali zemlji je treba dati tistih snovi, ki ji manjkajo. Take stvari pa stanejo denar, troški so večji kot je vrednost pridelka. Včasi in sicer prav dostikrat se pa tudi ne obnesejo. To dokazuje številni poizkusi, ki so jih farmarji že napravili in niso pri takih poizkusih pridobili nič drugega, kot da so potrošili precej denarja in da so bili za eno skušnjo bogatejši. Malokatero delo je tako trdo, kot na polju. Farmarja res ne kliče parna piščalka, ali star pregovor se glasi: "Zemlja pravi, ako ti mene ne boš obdelal, bom pa jaz tebe." Komaj solnce izide, je farmar na nogah in dela do trde noči. Pa pride glasilo bankirjev, denarnih menjalcev in špekulantov in pravi farmarju, nezadovoljen si, ker si lenaril in prideloval samo ene vrste pridelek. „ Ako je farmar izvršil katero napako, je ta napaka v tem, da je predolgo časa poslušal profesijonalne poli-tičarje starih strank in je verjel, da izvrše obljube, ki so jih delali, kadar so bile volitve. Farmar ni zaupal sam sebi in to je bila njegova napaka. Kako se godi kmetom, nam pripovedujejo Statistični izkazi. V letu 1923 je izmed vsakih dvanajst kmetov po eden prišel na kant zaradi dolga. Izmed devet in šest-deset tisoč farmarjev je deset tisoč farmarjev izgubilo svoja posestva, toda upniki so dali še nekaj čaaa farmarjem, da poravnajo dolg, ker upniki niso vedeli, kaj naj počno s farmami, ako poženejo farmarje po svetu, ker niso plačali vknjižene^a dolga. Iz tega sledi, da izmed štirih farmarjev skoraj en farmar ni imel uspeha, ampak je lezel kljub vsej svoji pridnosti vedno bolj v dolg. Farmarji bi morali biti res neumni, ako bi ne pričeli iskati vzrokov, zakaj kljub pridnosti in trdemu delu vedno bolj lezejo v dolg. In ko so farmarji pričeli iskati vzroke, fo jih tudi odkrili. Glavni vzroki so seveda v sedanjem gospodarskem sistemu. Po tem sistemu so farmarji in konzumenti ločeni, ^ kakor da žive v dveh različnih svetovih, katere deli močna reka, preko katere vodi most. Na tem mostu so privatni priviligirani interesi, ki pobirajo mitnino. Ko pride farmar s svojimi pridelki, da jih proda konzumentom, mu rečejo ti privatni priviligirani interesi: "Farmar, svoje produkte boš dal po ceni, ki jo narekamo mi. Ako nočeš, pa tvoji produkti ne bodo dosegli konzumentov ti lahko segnijejo." Kadar hoče konzument kupiti poljske pridelke, pa rečejo: "Konzument, poljske produkt« smo kupili mi od farmarja. Plačaj *jih po ceni, ki jo zahtevamo. Ako nočeš plačati zahtevane cene, pa pogini lakote." Tako nekako se vr*i izmenjava produktov v današnjem gospodarskem sistemu, kot je povedano v tej priliki. Farmarji so nato odkrili, da so poetavodajni zbori največ krivi, da se ne izboljšajo gospodarske razmere. Posledica tega razmišljanja je bila, da so se farmarji pričeli vpirati profesijonalniif voditeljem starih političnih strank. To je pa ujezilo denarne menjalce, finančnike in druge privatne veleinterese, ki imajo velike koristi, dokler farmarji žive v nevedi. Glasilo finančnih špekulantov in SLIKE IZ NASELBIN. Oirard, Kanj. — Hoj a k John Pauline se zagovarja v Proaveti it. 72, d« jim ni dal govemer A!-len nikake zaščite. Naj omenim le mal dogodek, ki ae je tačas pripc til, ko je rojak delal med stavko. Zvečer, ko so sedeli stavkarji kempe it. 50 pred svojimi domovi in se je John Pauline vračal domov z dels, mu je 66 let star stavkar Frsnk Verhole rekel, da je stavkokaz. Kaditega je Jokn Pauline priiel po večerji ntd nje ga, da mora vzeti tiste besede nazaj. Mož mu je rekel: "Nikdar ne, zato.ker si resi" Potem je ti sti, ki se zdaj pere, dsl aretirati starega stavkarja, da je itak re ven mol moral pličati sedem dolarjev globe. Ce bi John Pauline ne bil ve del, da mu stoji na strani indu-strijalno sodišče, ne bi bil tegn naredil. Zakaj se ni opravičil pred rojaki v Illinoisu, da je rajše icl od tam in se zdaj zagovarja v Časopisu t Po mojem, kar je enkrat črno, ne bo nikdar postalo belo. —Mar? Knafelc. Copertown, N. Y. — Ko ravno pošiljam naročnino, sem se name* nil malo opisati našo naselbino. Tu je preeej veliko slovenskih farmarjev, ki vsi dobro napredujejo in se med seboj tudi dobro razumemo. Le to je škoda, da so tako slabo razmere po vsem svetu. Časopise berem in kar mi pride v roke, vse mi naznanja samo o siromaštva in bedi, brezdelju ter korupciji Pri nas na farmah je precej drugače. Brezdelja ni, dela pa zmerom dovolj. Samo dolarjev je vedno manj. Edino, kar je dobro na farmi, je to (vsaj kar jaz mislim) : piščali ni, bossa ne in dela dosti. Hrano tudi pridelamo dovolj, da nam ni treba hoditi po trgovinah za krompir, mleko maslo, fižol in druge živežne potrebščine. Farmarji tod se največ pečajo z mlekarstvom in kokošjerejo, za kar je zmerom trg, samo cene so prenizke. Tudi cene farmam so padle blizu 50 odstotkov, kar povzroča, da mnogo farmarjev ban-krotira. Lepa doba je torej za kupovanje kmetij, ker dvoma ni, do bo čez nekaj let cena posestvom zopet poskočila. ' M - Pozdrav slovenskim delavoim in naprednim farmarjem! — A-dolf Krisch. Wauk*gan, 111. — V naši naselbini se je pred par leti vpelja-la lepa navada, da priredimo na Ve|iko nedeljo koncert z obŠir-nim programom. Iz te navade se je pa tudi porodila misel, da smo ustanovili pri Slovenski narodn: čitalnici mladinski odsek, katerega namen je, da nam prireja take koncerte. Knkrat na leto se torej poleg drugih prireditev, ki jih i-mamo, pokažejo tudi naši mladi umetniki s svojo umetnostjo. Ideja je lepa, namen blag, zato pričakujemo od občinstva obilne udeležbe tudi letos na velikonočno nedeljo. Program bo obširen in lep. Upati je, da nas bo slovcn-«ka javnost v tem podpirala, ker S. N. Čitalnic« j« edina organizacija v naši naselbini, ki vzgaja mladino v naprednem duhu. Zato ps vsi v Slovenski nsrodni dom v nedeljo dne 20. aprila, pa se bo-sto prepričali, da imi naša mladina talent in priložnost, na kar ftmn lahko ponosni. Torej na svidenje! — Paul Bar-tel. nov, ki jyidno pomaga pri tlače-nju delavstva. Rojaki bi morali vendar videti, da niso na pravi poti. Vedeti bi morali, da to ni v blagor revnih delavskih slojev. Lansko leto smo začeli delovati, da bi ustanovili dramsko društvo. Društvo Slovenske narodne podporne jednote se je izreklo za pomoč. Ker Slovenski dom ni are-jen, da bi temu odgovarjal, je bilo sklenjeno, da se dvorana napravi, da bo dramatika za silo lahko v nji delovala. Sklicana je bila skupna seja in izvoljeni so bili tudi odborniki, da se zgovorijo s kontraktorjem. Na drugi skupni seji je bilo zopet razmotrivanje o zadevi, pri tem pa je nenadoma priilo, da se je vse razblinilo — seveda od strani klubovih sovražnikov. Pri seji se je neki rojak iz. rekel, češ, kaj bo klub komandi-ral pri S. N. D., komandira naj se od strani, kjer je veij sposobnosti. Na letni seji S. N. D. so biJl prečitani računi celega leta, kjer se je pokazalo, da smo kljub ne prav slabim delavskim razmeram nazadovali. Če se bo še naprej tako komandiralo« bo koncem |eta nazadovanje podvojeno ali pa še več. To sem napisal, da delničarji, ki so šli od tukaj, zvedo, česa se imsjo nadejati od S. N. D., doklej bo pod tem sistemom. Kdor ima delnice, naj pozabi in mir v njegovi duši. Na seji dne 6. aprila je bil pre-čitan dopis is Proavete št. 81 iz Newburga. Društvo se popolnoma strinja s tem dopisom in priporočamo, da glavni odbor podvzame korake v zadevi. Resniea je, da prošnje veliko stanejo društvo, kateremu siromak pripada In potem so pa še pri društvih stroški. Ako bi bil poleg dobrodelnega sklada še sklad za take siromake, bi bilo olajšano delo in stroški pri krajevnih drvištvih. Naš Zupan se tudi nekaj cmeri. Ne vem, ali se hoče izneveriti svojemu poklicu ali kaj. <— Pozdrav naprednim rojakom in čitateljem; dnevniku Proaveti pa obilo uspeha za naš blagor. — Jernej Slabo, tajnik društva št. 290 S. N. P. J. Homer Oity, Pa. — Z delom gre tu bolj Hlabo. Delamo po eden do dva dni na teden, nekatere premo-gorovc pa so zaprli za nedoločen čas. Meseca maja lanskega leta smo v tukajšnji naselbini ustanovili «ociallstični klub. Takoj od začetka je izgledalo prav zadovol^-no. Prišle so seveda zapreke in skoraj je bil napovedan boj proti 'ta rdečim'. Zgodilo se je, da so nekateri člani zapustili klub pod vplivom nekegs ženstva, ki pa je sopet pod drugim vplivbm, namreč pod vplivom duhovnega očeti. Slišal *em, da namerava tukajšnji božji poslanec, da bi napravi, li Šolo, mislim, katoliško in je tu di ns agitaciji sa to. Sola pa ! .o Farrell, Pa. — Iz naše naselbine so bolj redki dopisi. Vzrok bo, ker smo bili do sedaj preveč zaposleni. Zato nam pa sedaj gospodje obetajo toliko več počitnic: v soboto za naše razvedrilo, v nedeljo pa, da bomo polnili ko-vertice. Treba bi bilo, da bi poslali kovertice tudi v našo naselbino, kajti naše duše so kosmate kot sibirski medvedje. Zadnjič «o nam sporočili, da bo prišel nek "gospodov poslanec" ter bo ustanovil pri nas društvo K. S. K. J. Ne vem, kje. je ta gospod, ali se je zgubil, ali se ps preveč boji božjih 'Ionov* na onem svetu. Vsi smo pričakovali, da nam bo očistil duše za velikogoč, pa ga ni bilo od nikoder. Velikknoč je tu, naše duše pa kosmate. Naše društvo ''Slovenec" lepo napreduje. Vsakdo lahko pristopi zraven in tudi ima le pri naši organizaciji najlepše ugodnosti. Čemu bi potem ustanavljali nova društva, s katerimi bi se ne vgnez-dilo v naselbini drugega kot sovraštvo t Tako društvo bi tudi dolgo ne eksistiralo. Zato pa poživljam vse, ki mislijo na novo društvo, da rajše pristopijo pod naš prapor. Naše društvo se je tudi slikalo in sliko izročilo v zgodovinsko knjigo. Društvo šteje 85 dobrih odraslih članov in 59 mladinskem oddelku. v Akcija za novi slovenski dom je v polnem teku. Članstvo je zaključilo na seji meseca marca, ds se nsj stara dvorana proda in zida naj se novi dom. Ker ni bilo dovolj moči, smo sklenili, da se prodajo delnice za novi dom. 4. Kvartet pevskega zbora. —-4'Sama sem". 5. Banket v kleti. (Vključeni štruklji s fižolom.) 6. Rasne zabave s -plesom. Pričetek j« fočno ob sedmih. Najzanimivejše bo to, da bodo tisti pečlgrji, ki se ssljubijo, morali domov, a ostali bodo morali pomiti piskre* Bratje in sestre, žene in dekle ta, vsi na veselieo. Ogledali si boste Ishko ostanke nekdanjih far-rcllskih fantov. _ Pa še nekaj. Is urada pečlar-skega ministrstva je prišel apel na vse nekdanje farrellske rojske, ki se nahajajo sedaj v bližnjih ns-selbinah, da se naj udeležijo vesc-lice dne 26. aprila. Kogar -ne bo, ga bomo smatrali zjt deaerterja in stavljen bo pred pečlarsko komisijo. Vsem rojakom lep pozdrav!_ Frank Kramar. Poročila iz Jsgoalavije. Od našega stalnega poročevalca. 38. maroa 1924. — Narodna skup- Mina. — Uradniško vprašanje in vlada. — Pogajanja i Italijo. — Koliko stana naša vojska. — Kmetijska družba. — Ponarejeni kolkL — Smrt zgodovinarja. — Brezposelnost. V Narodni skupščini je še vedno proračunaka debata na dnevnem redu. Pred kratkem je bil sprejet proračun ministeratva javnih del in prometa. Zadnja poročila pa vedo povedati, da oba sprejeta proračuna poštnega iu poljedelskega ministerstva. Ker še je priglasilo v zadnjem času še več Radičevih poslancev katerim je treba verificirati mandate so radikale! verifikacijo zavlekli na ta način, da so sklicali sejo veri-fikacijskega odseka na 27. t. m. proti čemur pa opozicija celo pip-testira in je prišlo do večjih konfliktov v zbornici radi tega. Vlada se na tak umeten način drži na krmilu in zraven se pridno in-trigira na vse strani. Sploh delo opozicijonalnega bloka napreduje zelo počasi in se sliši zopet o nasprotstvu med demokrati med Pribičevičem in Davidovičem, kjer je prvi potisnjen kar v ozadje. Bili smo že trdno uverejeni o padcu vlade, a sedaj je padec vlade za nekaj časa odgoden, dokler ne pride kaj drugega vmes. Napoveduje se sicer odločilna borba, a kdaj bo končana, ni mogoče vedeti. Vlada se je izjavila, da dobe u-radniki 1. maja pravilne plače po zakonu prejšnje mesece pa dobe predujme kakor so jih prejeli 1. marca. Tudi razvrstitev mora biti gotova do 1. aprila in bo na ta način do 1. maja tudi nova u-redba izgotovljena in ucadniško vprašanje bo rešeno. Seveda, če bo res?! Trgovinska pogajanja z Italijo so po izjavah raznih listov že do polovice gotova. Vendar še ne bodo v kratkem času rečena, ker je treba zelo mnogo proučavanja in so se večkrat pojavile težkoče, katere potek pogajanj zelo zavlačujejo. Po poročilu iz letošnjega proračuna vojnega ministrstva šteje naša vojska 6538 oficirjev in sicer 2 vojvode/ 10$ generale, 395 polkovnikov, 569 podpolkovnikov, 745 majorje , naj 1k) ^ koitalo", ker j, iUnaH . v>Aeg. člana 'JO Dn Naša država iiua velike ' plan stane 230.000 D»n. lmthica v**dvw- ¡^aprila, in«. gski rubelj se poslavlja. PROSVETA Strup, zdravilo in hriai. BP® Jessica Bmith. Federated Pres*. u L - Buditi papirnati ru-jt, rP«.lnoma umaknjen J* IL, dl 25. -P«*»-. "«J«' ErLnonÄ in kovinski drob«. WT. u nov ruski papirnuti Pki i« stabiliziran in ima fMr> * ' .. «intiii ||D0 vrednost desetih zlatih ^,rna k.rijera rublja je to- Ékoaíana in omenjenega dne LkT,H^Qü- Rubelj jc bU nki denar, ki j« bil pred vojno EL 50 ameriikih centov. Leta K*1' >L1!1.. .1... mil;..». ¡Tic bilo približno dve miljar papirnat U. rubljev v obtoku. I —Jn «J« Kaj je st(-up in kaj hrana t Ta dva pojma sta do najnovejšega ¿asa pomenila nekaj si nasprotujočega. Pod pojmom hran** smo razumevali vse ono, kar služi v prehrsno, v rsst in razvoj organizma. strup pa smo imenovali vse ono, kar škoduje in kar tudi uničuje organizme. To nasprotje v pojmovanju pa ni povsem opravi-eino. 2e majhne količine absolutnih strupov pospeiujejo velikokrat tudi rast in razvoj organizmov in odstranjujejo is njih druge škod- «b jc pu za besnela svetovua voj-£ egrska vlada, ki je mobilizi-„ vdiko armado in odprla vra-»»slišani korupciji, tabVedla rtlik déficit, ki je naglo rastel. ¿ jc pomagal s tem, da je po-frftii obtok papirnatih rubljev. ¿¡su prve revolucije leta 1917. it bilo v obtoku 12 miljard Kerenskij je nadaljeval kanj.- bankovcev na debelo, in w y novembru 1917. prišli |cti na krmilo, so našli 22 ¿jarJ rubljev v papirju v Ru-i Civilna vojna, blokada, deatruk-k starega vladnega aparata in varitev novega je pomenila romn. izdatke v začetku sovjet-eft režima. Ker sovjetska vlada imela drugih dohodkov, je go-iii tipkarski stroj toliko časa, da vrednost carskega rublja ^adla 50 miljardatink. V dobi vojaka komunizma ni bil denar lien faktor in depreeijacija iblja ni pomenila dosti. Ko je pa rjetftka Kusija uvedla NKP ivoekonomsko politiko), s ka-i je oživela trgovina in do gore meje privatni kapital, je bila [rebutí kaka denarna* enota, iuufoi zvedenei so naredili na-It a nov denar. Določili so vsoto miljonov zlatih rubljev kot četno garancijo za stabilno de wu> valuto; vsota se poveča od a kakor bodo naraščali dohod države in kolikor večja bo teva po novem denarju. Na •dlagi tega načrta je bil izdan ronee, vreden 10 zlatih rubljev pet dolarjev ameriške vredno-i Izprva jc bil Červonec redka rikazen in ljudje so se kar tqpli loj. Od <"asa do časa je bilo ved-\ti éervoncev v obtoku in isto-do je odhajal iz prometa pa inuti rubelj. Denarna reforma je imela takoj ober činek. Cene so začele pa i Listi poročajo dnevno o *ni-•nju. Cene oblekam so padle do 25 odstotkov, platnu 10 do kovinskemu materijalu 20, si emu ma.slu 35, mleku in mesu litd. Beenila se jc tudi sol, pc bj in sladkor, kar so posebno «dravili kmetje. Denarna re je največ pripomogla do »kozvane "siničke" (unije) med »jo in mestom. Kmet, ki ni dal Mike trave za sto miljard «je* v papirju, jc hitro dobil »panje v červonec, ko je videl, " ,a denar lahko dobi stvari, J'h potrebuje, in da lahko pro-•vojn pridelke za novo valuto, zlato vrednost. in ijive snovi, ki ovirajo rast in raz voj. Rabimo jih lahko torej kot «norajo biti tudi pri človeku naj-zdravila. Prehranjevalna sredstva v**nejše prehranjevalne snovi, to so ogljikovi hidrati, maščobe in beljakovine, v gotovem razmerju. Ako uživamo izključno le eno vrsto naštetih tvarin skozi delj časa, nam mora to Škodovati. Tudi mineralne snovi igrajo veliko vlogo v človeškem organizmu. Poglejmo ai le kuhinjsko aol, ki je neobhodno potrebna za človeka, ki uiiva v pretežni večini rastlinsko hrano. Z rastlinsko hrano pride v naš organizem veliko Opisovanje z veteranskim uradom. k bit v? (Jufoilov. oddelek F. L. I. B.) iranski urad v Waahinfto I' ''«'"krog katerega spsdajo bivali vojakov nasproti mi>/'«»'»iva na dan povprečno P1"'», »pisanih v kakem tu ¿Miku. Kadi J4" »«taja tolmaiki pododde ¡ V' « uradniki, ki skupaj ob H jezikov. Nastavljen 'UJ' tolmač za »lovenski in pss-lirvniki ir, i L Ponajvoi IJaj" niMiia spisana v itali piki »»k mi, »ku. ^privljtnje «*rai»ki španskem in poljskem dopiaovanja pri L •-lu j»* sploh nekaj i nprečne« ^ak W.000 pošt u i h |M ** "i »'ipravljt 50,000. Vae t0 fc-r . * velike K;'JU tičr m zavarnv nI 11 r«*"ih i/plačil bivšim voja- stanje. Vse, kar lahko to ravuoto-i j« ar uši, učinkuje kot strup. Gotova vrsta rakov, ki iivi v morju, pogine, ako jih deneiuo v slano i vodo s isto koncentracijo. Strupenost te vode za rake je takoj izginila, ako ji dodamo majhno količino klorovega kalija ali klorovega kalcija. ttavgo tako si lahko napravimo raztopine vseh morskih soli, ako pa ne dodamo tej raztopini Še klorovega natrija, ne dosežemo učinka morske vode. Kar velja za šivali, je tudi veljavno za rastline. Le sestavljena hrana is različnih snovi učinkuje u-godno. Posamezne snovi ao dobre prehranjevalne snovi le v družbi in v gotovem ravnotežju s drugimi. Kakor Šivali in rastline, tako skimi iu hebrejskimi sakoni. Našel sem več aakonov, ki določajo kazen za tatvino Čebel. To je dokaz, da so Hetje Še takrat redili čebele za med. Čim starejši so sakoni tem ostrejše so kasni; novejši zakoni še določajo milejše kazni, kar dokazuje naraščajočo civilizacijo med Hcti. Naprimer v ttarejšem zakoniku j« bila kasen za ukraden panj Čebel, da je moral tat stati med čebelami, dokler ga niso opikale do smrti. PosnejŠi, revidirani sakoni pa prcdpiaujejn le še denarno kasen sa ta prestopek." WHKKLKR U&NEJftI OD PRBDB. OOOUDOA. Slovenki Narodna U«t*a**ljMt t. «prtU 1904. Podporia Jedaota Uk«r*. IV. J«»Ua ItOT « 4rš«v4 IIUmI«. kalija, a katerim mora natrij kuhinjske 1 soli vzpostaviti gotofo ravnotežje. Da jo učinek strupov v zvezi z njih kemično konstitucljo, je brezdvomno. Spoznavanje kemlČ ne sestave strupov in možnost, da jo lahko poljubno apremenimo^de sedaj na dan. liurna je prejko nam pokate določeno amer za za vestno sintezo (sestavo) učinko vitih zdravil. Davni irijtki narod odkrit. U « i k "'I'aUjHi.jc tako ogromne-„ / * 'b'pisov je treba aeveda K ,TB*J^lfa *inU ** Posrbni, »troji odpirajo ku " ' ' 'la *»» Mkmloiali v*, '"•'««rat oUto> ig č#kov """"»v. Odpošiljatrv p{ «k tudi upravlja p« »'•»temu. aicer priznana, učinkujejo o-jratno velikokrat pa lahko tudi kot strupi. Sladkor in vsa organska hrana so n. pr. hud strup sa nitrobakte-rije, s temi sredstvi, ki so za druge organizme prepotrebna hrana, uničimo lahko omenjene glivice sigurneje, kot s karbolovo kislino ali sublimatom. Vsakemu je tudi znano, da je grozdni sladkor zu normalnega človeka neprecenljive vrednosti za bolnega na sladkorni bolezni pa najnevarnejša snov. Znana nam je tudi^eela vrsta snovi, ki niao strupene, ki pa učinkujejo kot atrupi, ako jih zaviijemo v večji mnošini, n. pr. 200 g kuhinjske soli povzroča smrt. Iz te ga razvidimo, da ne moremo go voriti o absolutnih strupih, ampak da moramo vedno upoštevati vse vnanje prilike, ako hočemo kako snov ozhačiti za strup. Tudi v telesu samem nastanejo lahko hudi strupi, ki se razvijajo vsled bolezni ali vsled razpadanja Organizem se ubrani^ strupov na najrazličnejši način. Strupi u-iinkujejo le kot raztopine le kot take pronicajo lahko do posameznih organokih celic in jih poškodujejo ozir. uničujejo. Organi zem si lahko pomaga v takih slučajih na ta način, da opremeni raz* topljjvc strupe v neraztopljive spojine. Na enak način skuša tudi zdravilstvo uničiti ali vsaj omiliti učinek otrupa i tem, da predpisuje strojilne' snovi, močan čaj itd. kot prva protisredotva pri zastrupljanju z raatlinskimi strupi. Tudi druga kemična sredotva uporablja organizem n. pr. silno strupeni rumeni fosfor okoidira in ga pretvori v neškodljive fosfate, strupeni amonijak pretvarja v seč. Kovinske strupe, kakor arsenik, živo srfbro in rszne druge rastlinske strupe nabira organizem posebno v jetrih ali v vranici, kjer jih spremeni v teiko rastopljive spojine ki jih potem izloči. Najenostavnejše sredstvo organizma Za izločevanje škodljivcev je pa bruhanje. Tudi en del strupa, ki pride pod kožo, mora iti skozi želodec, ki ga potem ta izloči, želodec izloči n. pr. znani strup curare ravno tako hitro kakor ga re sorbira. Vsled tega ne učinkuje ta grozdni strup tako silno, oko ga zavžijemo, kakor ako ga vbrizgamo. Organizem proizvaja pa tudi sam protistrupe, posebno proti-strupe zs strupene izločke bskte-rijev. Tudi proti kačjemu atrupu in celo proti anorganskemu strupu, kskor je srsenik, otvori telo i-munizirajoče snovi. Tudi vnanje razmere vplivajo na kvalifikacijo strupov. Pijanec umre pozimi, ako ssspi na prostem, le pri majhni količini za-vžitega alkohola, ki bi jo j>oleti z lahkoto prenesel. Nasprotno je učinkovanje eijankalija, morfina Hrozny veliko pripomogrl b in strihnins, ti izgubijo v mrazu ključu do hcttkega jezika; sests veliko na svoji strupenosti. Kaz vil je slovnico in začel delati na lični organizmi prenesejo rszlič-1 besednjsky. Ko srm se jsz loti; no rszne strup«. Kunec n. pr. pre- prestavljanja, sem porsbil liro* nese veliko bolje morfin kot člo nyjevs dela in takoj sem naletel vek. Polžu ne škodujejo količine na besedf, ki mi niso tuje. Vre! strihnina, ki bi človeka na mestu V"* t""* hetskih be«H in jih usmrtile. Tudi dispozicija igra primerjal z latinako, grško, ger pri tem veliko ulfgo. Na gotove mansko, slovansko, keltsko in »<> strupe n. pr. alkohol, opij, kokain, mitsko filologijo. Rezultat je bil. arsenik itd., se človek nsvsdi in da sem našel ns tablieah bcard*. strup mu postane skoraj vsakda ki so podobne našim angleškim In nja h rana > Thomas de Quineejr je drugim besedam, ki jih imajo rabil končno do 8000 kapljie opi- arijski Ondoevropejakl) jeziki, jove tinkture na dsn, ds se je do N'aprimer "dati" je v hetakrm bro počutil in je pri tem dosegel "psi" kskor angWki "psy\ pla-atarost 70 let. «••ti. Vseti ae pravi v hetakem Velikokrat ne more orgauizeBi "do,r, kar j« »Učno grškrmo vsled pomanjkanja cnehna rsz-j"didomi" in latinskemu "do", krojiti gotovih .nori. V takih| dati. iilagol "asmi poMeni lat« slučajih pouts ne Ishko nsjboljše kskor v H-nskrttu, namreč (Nadaljevanje a prve atrani.) tev lastnega odseka, aestoječega z lioraha. McLeans, Sterlings Swansona in Carawayja. Ti sens-torji imajo nalogo poročati o obtožnici v Great Vallau, Čeprav je hotel predaodnik Coolidge rešiti to zadevo potom pravoaodnega departmenta. Whealerju bo dano zadoščenje v enem ali dveh tednih, in vsi odsekov! člani razen zagrizenega hromega gosjaku Sterlings bodo obsodili Coolidga in njegove slabo politične metode. Političarji pravijo, da je Wheeler logični sokandidat sa La Volletta in da sedaj lahko narekuje demo kratsko platformo, če hočejo de mokratje tekmovati a La Follet-toni za izčiščenje zvezne vlade prihodujc leto v meaeeu marcu. Marsikatera nečedna stvar pri Pradavni narod Hctov, katere ga omenjsjo stari grški viri, se je dolgo čaoa smatral za vejo semi tov, to je sorodnikov Babiloncev, Asircev, Judov, itd., zdaj pa je prišlo na dan, da so bili Uetje arijoko ljudstvo kakor so Orki^ Kelti in latinski, germanski, alo-vanski in indijski narodi. O tem zanimivem odkritju po roča dr. George A. Barton, profe aor aemitike na pcnnsylvansk univerzi v Philadelphiji in prizna na avtoriteta v tolmačenju biblij okega jezika in literature. Barton je pred kratkim po dolgem trudu preotavil nekaj tablic v hetskem jeziku in presenečen spoznal, ds oo Hetje imeli jezik, ki je soroden arijskim jezikom. Tekst teh tablic kmalu izide v knjigi z naalovom "Arheologija in biblija", katero Barton zdaj piše. . "Komaj petdeset let je tega, odkar so učenjaki apoznali, ds so imeli Hetje veliko držsvo, ki je bila na višku svoje moči 1400 let VZHODNO OKROŽJI« ZAPAONO 0ICR02JEi ne strašno zlorabljal oblast, ki mu jo jc dsjala njegova alušba na pravosodnem departmentu. Na dan uteguejo priti laii, ki ae jih je Burna posluicval proti delav akemu gibanju, nadalje nečedna iu umazana stran njegove kampa nje proti atavkarjem, kampanje, ki jo tako uspešno napeljevala vodo na mlin lelezniških magna tov. Ljudstvo utegne skoro izve deti, zakaj ao zaprli 1,000 atavku-jočih železničarjev, in čemu sta Daugherty in Burns s tako otraat jo postopala v teh zadevah ter da jala v čaaopiaje raane 'vesti' c 'revolucionarnih radikalcih', 'ne varnih Voljševikih' in 'dinamitar-jih'. Ironija usode je tudi to, da se je ravno v trenutku, ko je Wheo ler prijel Burnsa za jezik, vrnil v Washington Franela J. Heney, ga je pozval semkaj komitej ae nstorjs Couzcnsa vodit preiskavo škandalov na finančnem departmentu. Heney je dal Burnsu prvo spodobno delo, ko mu je pred 18 leti poveril preiskanje aleparatev v Oregonu. Nadalje mu je ponu* dil priliko na obravnavali grabež-nih slučajev v Kan Franeiacu. Iti ileney in Burns nista odtlej več sodelovala. Heney uainerava pre-rešetati Mcllonovo organizacijo ter pokazati, kakšna sleparstva ao prod Kr. Hetje so bili nevarni!'*« iM'la v upravljanju dohodnin-tekmeci Egipčanom, Asircem in|»kega davka. Mellon utegne biti Babiloncem. Kraljestvo Hctov je «poden iz javnega življenja! bilo v krajih, kjer je danea Armenija in v kavkaških hribih na vshodni obali Ornega morja. Medel kraljestva je bil tam, kjer jc " danes Boghsz-Kcui. Tsm je •M,,»(,t'tt dewmbra 192J s« ja is- Winckler pred neksj leti odkril! "M® ** V,ÍW M*™ ^ bogsto knjižnico tsblic, ki jcj,pKu M® moških in 924 lanskih GLAVNI »TAN« »SS7-5S »O. LAWNDALR AVE., CHICAGO, ILLINOIS. «h lavrŠevalni odbor: * ' VPHtAVNI ODSEK i M ... Fr«dU«4Bik VU««a| C«Uk*r, A*4r«w VUH»k, R. F. O. f. Bo. «l, M«.i«vn< P2., .1. ui.lk Millk.« Tort, tajaMi UlaUkM» BU* g|. W...Jmik J.U VMri«k, «r^lh «U*U» J.U Z.T.rl.lk •PfTtflS «l4.ll. Flfln G^U*. POROTNI ODSEK« J*km U*4«r»»»4, nrWMfelk. 407 W. Hsf Si., SprlagfM »«•• "mrilm UiM.iktr, ITI, K«rk«rtM, OK... FrW A. VIémt, Bmm • TS, Rly. T«r4«IJ. Iu »I. H.n4*r.«BvUU, F«.. J.W. G*ri«k, 414 W. lUf H, tor^Mill. BOLNIŠKI ODSBKi OSREDNJE OKROŽJE i BU. N«v«k, m~é-4mih, MST-St S*. Uvaáals Av, CUmm, IU, U—k A»Wr«U<. B.. asa, MM«, Raa. Fa. k J+m GrUalj, I4SII Av^, CI«^U*4, a Anion S «Ur, Iu 104. GrMt, Kn».., m jlftiM* M«. Mnr«, fe.i 144, BnM, MU«., s« NWMPli Mik« Z«««l S4SS S. WU«k«.l«» ti., M«rr«y, Ulak Nadsomi odbori Fraati Z«it«, S4S4 W. Mik Si., CUmm, IU., Ftaak Sr«k, SSIT Pmm Av«^ CUt«U«4, O., WUIUm SitUr, 4444 Si. Clalv Su CUv«l««4, OkU. * Združitveni odbori Pr*4a«4«lki Frsak AUI, SIS4 S«. Cr«wf«H AWn CkUa««, IU. Jnik« Ovm, S4SS W. Mik SIh CklnafS. Itt, J-. Sk«k, 4444 Ortea Cl„ a«v«U»4, OkU. VRHOVNI »RAVNIKi Dr. P. J. K«r«, 4SSS Si. Clalv Av^ CUvalaaá, a POZOR I a «I. «4karalkl, kl 4alaja v «Uvaaas a»a4«, •a vrši lakaUi VSA PISMA, kl - «aaaUU aa »aUa al. araMalka aa aasUva« PraJMfelštva S. N. F. S4ST-SS Sa. Uwaéda Av«., CkUafa, lil. VIR ZADRVR BOLNIŠKE PODPORE SE NAlLOVRi BalaUka laf aUlva 1. N. P. J., S4ST-S4 Sa. Uwa4ala A»«H CUaaga, IU. DENARNE POI1UATVE IN STVARI, kl sa lUUJa at. laveiavalaaga a4kara la |«4aat« vakša sa aasUvai TaJaMlv« S. N. P. JM S4ST-SS Sa. Lava« dala Av«n CkUa«a, III. VIR SADRVR V ZVEZI S BLAGAJNIŠKIMI POBU sa pašltjaja m aaslavi Blagajalllva S. N. P. J., 14S7-SS S«. U«a4aU Ava^ CkUaga, IU. Vsa arllašk« alada aatlaaaaja v «I. Isrvšavalaasa sAtrs aa aaj pašUJaJ« Fraak Zaiti«, prilwfalliM aa4aara««a adkara, šlfar aaala« Ja agavaj. Vsi arlalvl aa «I. ^aralal «S.«k s« aaj »aiUJaJ« «a aaslavi Jaka Ua4er> waad, 407 W. Hay Si., SpHatfUM, III, Vsi 4apUI Ja v svaal a «I Sa. Lswaéala 4al la árafl iplil, aaaaaaU«, «fU.I, aaralalaa la aplak m ha* clasUaaa J«4aal«, aaj sa r*šU|a aa aaslavi "Pratvala1*, MT49 a kfn CkUaga* III, do 723, v Argentino '211% v Chile 64, v Brasilijo 1586, v dru-ge ameriško delelo 72, v jul* no Afriko 7, v Kgipt 2, v Avstralijo 135, v Novo Zelandijo 4, v druge delelo sveta 1. IZSELJEVANJE JUOO SLOVAKOV, mends bils kraljeva knjilniea. Ickopal je več sto tablic. Večina teh tablic je še danes v Carigradu. Tablice ao bile do danes zaprta knjiga. Hpissne so sicer v ssir-skem klipopisu, toda jexik je bil nerazumljiv. "Mnogi učenjaki so se trudili, da pridejrt v okom temu jeziku. Češki skolsr !lror.ny je prevedel večje število tablic, tods resultst njegove preatsve ni zsdovoljil znsstvcnikov. Kljubtemu j« Po posameznih (Kikrajinsh se jc izselilo: iz Mrbije 74 moških. 22 žeuskih, skupsj 94 f iz Vojvodine kih. skupsj I'o deželah vaeljevanja s« je iz-selilo i V Združene države 941, In sieeri iz Hrliije 79, iz Vojvodine 122, iz (*'rne Uor* SS, iz Hrvatske In HUvoalje SIK), iz Dalmacije 104, iz Hlovenij« 175, iz Bosne In Hercegovine v Kanado I*, in sicer: iz < nie (lore 2. iz Hrvatske in Hlsvoni-je 15, iz Dslmselje 1; v Arven tino 492. in sicer j iz Hrliije 17, Ir Vojvodine 362, iz Cr-ne (lore 2, iz Hrvatske in Mla wniije 4M, iz Dslmselje 70, Iz Hlovenij« .1; franooal pravijo, da tudi oni imajo "damonikl ftarek", Paris, 14. apr. — Pajiški listi pišejo, da Anglija ni prva v is-nsjdbi nevidnega radijskega lar* ka, o katerem je bilo poročeno pred nekaj dnevi. Kakor ao jo sdaj iavedelo, je Praneija Imela tak "demonski žarek" le leta 1918. tik pred premirjem s Nemčijo, Francoski učenjak, čigar ime ni anauo, je odkril larek po naključju, ko je eksperimentiral v laboratoriju. Francoska vlada je takoj rekvirirala iznajdbo in jo je hotela porabiti proti Netoeem, toda kapitulacija Nemčije jo preprečila rabo ailnega orožja, ki je baje v stanju pokončati cule armade in prebivalcu vseh mest, kamor pade. Jzajdba je Še danes lastnina francoskega generalnega štaba iu mogoča ho zdaj služila kot proti-orožje zoper angleško iznajdbo. Berlin, 14. apr. — Nemški znanstveniki so zelo skeptični glede odkritja nevidnega radio žarka, katerega je baje odkril angleški učenjak (Jrindell Mathews. Pro fesor Max von Lati« pravi, da veda še ne pozna takega žarka. Avedski učenjak Hvalite Arhenlus smatra angleško odkritje tu april ako šalo. OlKAftKE VESTI NAZNANILO XX ZAHVALA. B tulnlui srcem namenjam ao« rodnikom, znancem in prijateljem, žalostno veat, da je aa vedno zaspal, moj preljubljeni soprog in ode JOHN DIKLIVA. Umrl js dne 10 marca 1924 in pogreb ae je vrlil dne 21 marca, t. 1. po katoliškem obrodu. Kojon je bil dne 24 deeembra, 1H69, star 56 let. Bolan je bil nad U meaeeu na revmatizmu, umrl je v silo hudih mukah. /Tukaj sapušča me. ne ialujofa soprogo in 9 let atsro hčerko in nečska v Jiemis, W, Va. V starem kraju zapušča dva brata In v Južni Ameriki tudi dva brate, doma je bil v Petelinjeh prt Ht. Petru na Notranjakom. Naj' lepša hvala društvu "Zvon" št. 148 H. N. P. J. katerega šlau Je bil pokojni, za oliiskovsitjs sa ča-aa v bolezni in ob smrti, ter sa vdelešbo pri |Migrehu, Poaebuo se zahvalim Frank Vodoplveu, za darovani krasni venec, katerega je položil na njegovo krsto, Lepo so zshvsliin tudi John Vouknu, kt gs je večkrst obiskal v času bo-lerni lil bil navzoč pri' njemu oli zadnjem smrtnem zdihljaju. Drugih sorodnikov pa nimamo v ti hliliul, H« enkrat prav Upa hta-la vaein skupaj, ki ste ga obiskali ob mrtvaškem odru iu se pogreba vdelfžlll, ter ga spremili na zadnji poti v Klk (lardiu, W. Va. na pokopališče. Tebi dragi soprog m oče, želimo počivaj mirno iu Izredna seja gl. odbora j lahka naj bode telil ameriška xem> Ija, dokončal si svnjn trudno iti inučuo življenje, žalujoči ostall r P. .i. je bila ot vor jena v poitdelj« k ' zjutraj v jednotini dvorani, Ns dnevnem redu so končni načrti jiduoliui UakifOe in druge važne iMIeva, hčerka, atfari. Ivana Dekbva, soproga. Jenny Hhallmar, Md. BADA IX ZZVBDILA za John Kästele*, po doms- prehrsnjevsino sredstvo strup, | pr. «Isdkor. škrob in msšeobi. Klasičen izgled za to jc slad^ koma bolezen. Tudi kri in drugi stan lin» «oko-vi tujih živih bitij s« za ¿loveka «»•*s le|® fr veteran hud strup, ako pridejo v njegov 1 skoraj U miljonov j krvni obtok > '"1 pravil preko 1» Za nemoten obstoj organ /ma jt |»otr< bno gotovo ravnotežno tu biti. Vrf vemo. ds je Hanskrit klss^m arijski j*zik «isrih ludijeev. Za mokroto ao imeli Hetje besólo "vsdsr", ki je v te«n#-m sorod« i voalstl na naslov . 1'ečler, 1014 Isaae Ht., Unaing, Mieh. (Adv.) JAVNA GOVORNICA. Glasori članov S. N. P. J. in čiUUljer Protrtto. Barberton, Ohio. — Kdor Ulic- dujc dogodke in »emintja dobi t roke nazadnjaško fliko, kutarako šaro, ki jo urejujejo boaopeti kotli. ali drugo, ki jo ureja kak navaden ¿uitar, ne mora vprašati, kako je mogoče, da ac v dvajsetem stoletju, v rasu delavskega prebujenja in napredka morejo dobiti ljudje, ki ie verjamejo v verske budalosti in lipov« svetea. Tudi ako bi v resnici ekaiatiral kak bojr, o katerem trdijo verniki, da je vsemogočen, neskončno pravičen in Ijubeznjiv, bi moral pokazati svojo vsemogočnost nad čikaškirai kutarji, da bi jih radi nesramnih laži ter obrekovanja in natolcevanja prav poiteno in po božje naklestil. Žal, da katarji prav dobro vedo, da je njih vsemogočni bog v plenarni mošnji in ne v nebesih, ter istega kontrolirajo kutarji, ne bogee kutarjev. One^a bogca v nebesih imajo katarji za bedaka, ki slepo verujejo v vse, kar jim natvezijo boaopeti kozli ali drugi blagoslovljeni der-visi. Sami verujejo v vsemogočnost božjo, katera j« zapopadenu v denarni mošnji, čimbolj je debela denarna mošnja, toliko več-jo vsemogočnost ima. Dosopeti kozli v Cbicagu imajo običaj, da vedno predbacivajo naprednim časopisom zavajanje naroda, oziroma čitateljev n« napačno pot; po njihovem so vae-ga zla, ki izhaja iz današnjega gnilega kapitalističnega reda, krivi napredni časopisi; Človek, ki ima le malo razsodnosti v sebi, bo prav lahko uvidel, da je ravno o-bratno. Prebrisan tat bo vedno kazal s prstom ua drugega, daai dobro ve, da je sam kradel. Prav tako je z nazadnjaškimi flikami, pa naj jih urejujejo kutarji ali drugi nazadnjaški šuitarji. Napredno Paaopisje kaže svojim čita-teljem pravo pot, po kateri pride- jo do zaŽeljenega cilja do boljiih razmer in boljše'* življenjskega obstoja, do katerega so delavci kot ustvaritelji vsega bogastva na a vetu po takonu narave upravičeni. Napredno čaaopisje podučuje svoje Čitatelj« in jim dokazuje, da je vera v življenje po smrti navadna bajka, s katero je danes mogoče plašiti le še nevedne in nerazsodne ljudi, da na rovaš slednjih gospodje lahko pasejo lenobo in žive brezskrbno življenje. To seveda ni povolji zastopnikom nevidnega kraljestva, jezijo se nad naprednim časopisjem, ki si upa javno in neustrašeno povedati resnico. Kajti oči to že uvide vajo, da jim narod v čedalje večjem številu obrača hrbet, se obrača na pot napredka, nebeško kraljeatvo in rajsko veaelje na onetn h vetu pa prepušča njim. Blagoslovljene gospode to grozno boli, ker vedo, da s peklom in dolgorepim vragom plašiti ac dajo samo nevedni in nerazsodni ljudje, nikakor pa ne tisti, ki ao ae jim odprle oči in 10 prišli do spoznanja, da so lipovi bogovi brez moči; v nje blagoslovljeni gospodje sami ne verujejo. Ako bi ekaiatiral bog, o katerem pravijo blagoslovljeni dervi-ši, da je vsemogočen, bi bila njegova sveta dolžnost, da svojo vse mogočnost tudi pokaže, česar pa do danca še ni storil. Kot resnicoljub bi moral namestiti svoje slu žabnike tu na zemlji aame poštene in odkritosrčne ljudi. Poslati bi jih moral iz nebes in opremiti jih z vsemi potrebnimi lUtinami, da bi ae izkazali pred človeštvom kot božji pooblaščenci. Dober go spodar hoče biti prej docela prepričan o zmožnosti in poštenosti sluge, predno ga vzame v alužbo. Ce pogledamo v vrste hlapčo-nov, ki se nazivajo služabniki božji, vidimo borp malokaterega, ki bi mu čisto navaden aodnik mogel napraviti izpričevalo, da bi odgovarjalo dobremu značaju osebe. Znano je, da «o blagoslovljeni nebodijihtreba še v stari domovini raz lee sramotili nezakonske o-troke in njih matere, pri vsem tem, da je bilo precej fajmoštrov očetov nezakonskih otrok. Slične-ga fajmoštra osebno dobro poznam. Kepenčil ae je raz leee, da bodo vai nečiatniki in nečiatniec pogubljeni ter goreli v peklu v večnem ognju. V resnici je bil tam največji nečiatnik. Bil je oče dvojčkov, ki mu jih je povila navadna dekla, katera je služila v župnišču ter je imela v oskrbi krmljenje prašičev. Nekateri fajmoštri seveda potem vodijo oskrbo za svoje nezakonske otroke; ako so moške ga spola, postanejo navadno to, kar so njih očetje: služabniki bo žji, ako ao pa ženakega spola, pri dejo za kuharice blagoslovljenih parazitov. Tako je z versko žlak to, razmotava ae tako dolgo, da pride na dan škandalček, katerih je posebno zadnje čase precej po gosto, kljub temu, da se blago alovljeni očetje poalužujejo raznih trikov za prikritje nezašeljenih novic. Vaekakor je tisti evangelij avetega Matevža povaem name stu, ki govori: Abraham je rodil Izaka, Izak Kzava, Ezav Jakoba itd. Prav tako bi se lahko tisti od lomek iz svetega pisma prenesel na tehante: Tehant fajmoštra, fajmo-ster beneficijala, benefieijal ka plana itd. Kako naj ae torej čudi mo, da so nebodijihtreba gospodje drug z drugim v sorodstvu. Neve dnemu ljudstvu pa natolcujejo, da amo vsi bratje po Adamu in Evi Kolikor se moje malenkosti ti če, nisem imel posebnega čiala do blagoslovljenih lahkoživcev še nikdar, ker do grla so se mi studili že v zgodnji mladosti. Spominjam se lepega števila umaza nih dogodkov v ižanski fari, kar sc je lahko smatralo vse prej za kaj drugega kako čast božjo, čeprav je rečeno, da amo vsi rdeči pod kožo. Raditega je imel aveti Jura popolnoma .prav, kakor pravi bajka, da je zahteval, da1 ac na vseh farjih izvrši operacija, predno ao poavečeni. Brez vsakega dvoma bi bilo tedaj polovico manj lumparije na »vetu. Prav gotovo je tudi, ako bi bilo slednje uresničeno, da bi imel napredek polovi- 4000. Po vzorih dr. Ničmaha, napisal dr. Nevésakdo. (Dalja.) "Ktopi bližje! Mlad si še in cvetočega lica. Herclel Kje ao čaai, ko amo tudi mi cveteli v mladosti! Starost je zima, ledena zima I Čemu «mo t« poklicali T Mnogo je skrbi, in tarejo nas, ko čuvamo nepreatano, trenutek za trenutkom, to provincijo, dano nam po Bogu. Poslušaj in odpri dušo besedi naši!" "Duša moja je kakor njiva, in zrno modre besede sc zasejc vanjo!" '4Torej poslušaj! Obilo smo uŽili blagoslovov božjih na zemlji. Polja ao nam obrodila, ljudstvo naše nam je izkazovalo neprestano pokorščino, in vojske naš« so premagale vsakega aovražnika. Sreča naša j« cvetela kakor roža spomladi, in časih so se nam dvigali upi tako visoko, da se nam tli zdel nedosežen biserni prestol v starodavnem Timbuktu! Tako je bilo. Toda Beda j nas je objela «tarost, in morda se nam danes, morda se nam jutri zapro življenja vrata. Fiat! Fiat! Življenje ni vredno mnogo in prekratko je tudi." "čemu i» m o te poklieali? Ozri ac! Obkroža naš prestol deaet proštov in štiristo kanonikov; vendar je še drugih deset proštov in drugih štiristo kanonikov, katere smo pregnali izpred obličja svojega. In to nam teii dušo, in ne hoteli bi stopiti i/ življenja, predno nismo poravnnli pereče te stvari." l)e*et proštov in štirUto kanonikov je bilo pri teh besedah nadškofa Martina j*k» n-mirnih. Šepetali so in kazali, razsvetli t« mu* strz* naša. Ali molitve niao sezale do Ooupoda, m prej in potem nas je obkoljala tema. in prej in jn»tlej no na* glodale dvojbe. Odprli srce »krajni stranki, in sedaj ne vemo, nismo li pregnali pravičnikov, katerih dela pnjajo tloipodu neba. In sedaj n« znamo, ali ne nokinio na »rvti »vajem |M»anew«i t?a-da. ki grozi viuik hip izliti um rt ni *trup «vojega zoba v zdravo naše me«of" Deset proštov m štiri»!■> kanonikov je kar obledelo pri teh bftttdah n«f« «vojega. Vm ao se šteli v vrstah stranke "mladih" in vai so se tresli za mogočni «voj vpliv, i t katerega v> ji« Izvirali mogočni dohodki. Ali naiUkof Martinu« nadaljuj«-: * t\j in poslušaj! Tudi v tej noči nam *panje ni hotelo okrepiti udov. Vstali smo in vzdihovali pred svetim razpelom, naj nam Ooapod razkropi z žarkom «voje milosti temo in nejasnost. Skrivnostna tolažba se je vlila v trpeče naše aree. in ko smo legli na trdo svojo |x»ateljo, objelo na« je takoj sladko in raldo spanje. In nebeška svetloba nas je obli-la, da «mo ugledali vae svetove, kolikor jih j« raz-•ejanih med zemljo in med gorečim preatolom kj«* kraljuje naš O** nebeški, po vseh teh sveto-vik pa je prihajal angelj (l..«p„dov in ob roki je vodil človeka. V dalji je bd velikan, v bližini pa se je «krčil v osebo, ki je «vojska nam poze-meljskim sinovom. In pred nami je obetal angelj Gospodov ter izpregovoril: "Privcdem ti tujea, nadškof Martin, le U ti prežene vse dvojbe 1 Njega po«lušaj!' Že je izpregovoril in že je agaanila nebeška luč,, in svetovi «o razpadli v večno temo!" "Čudo! Čudol" hite kanoniki. In deset proštov dostavi: "Naš nadškof je avetnikl Bog ae mu razodeval Hosanal" "Tiho!" zapove nadškof o«tro. "Končali še nismo govora svojega. In «edaj vprašam tebe ali «1 ti tujec, katerega smo gledali v srečnih sanjah ob roki božjega angeljaT" Azrael, to je tvoje delo! Zatorej odgovorim arčno: "Sem!" "Ali ti je znan pomoček, da se razkrope moje dvojbe pred resnico, kakor «c razkrope deževni oblaki pred solnčnimi žarki t" "Znan mi je!" "Bazodeni ga in ne prikrivaj ga žejni duši naši!" * "Ne morem, ne smem!" "Kako to t Za Bog«, kako tot" "Zapovedano mi je, razodeti ti resnico od obličja do obličja. Tuje uho nc sme čuti mojih besed!" Takoj izpregovori nadškof Martinu«: "Ves dvor odatopi! Komur je ljubo življenje, odstopi! Na najkrutejšo jezo našo, odstopi!" Zaječalo je deset proštov in Štiristo kanonikov. In strupeni pogledi «o «e bliskali po meni, ko je njih zbor zapuščal «vetlo dvorano. Dolgo dolgo sva se razgovarjala z nadškofom, vendar tuje uho ni čulo, kar sv« govorila. Končno «c mije odkazalo bogato stanovanje v škofijskem dvorci, in moj strežnik, profesor z vaeučilišč« Svete*« Simplicija. wnel ae je vtaboriti v škofijski kuhinji, kjer je pomival s'klede in krožnike, kjer se mu je pa tudi godilo tako dobro, kakor fic nikdar v ži\ I jen ju. Tiato popoldne ho zagrmeli topovi z mestnega ozidja, in z neštetih zvonikov ao zapeli nebrojni zvonovi. Po ulicah ho begali tekači, kurirji in trobentači, nabijali na stene in razglašali nastopni Dekret nadškofa Martina. Mi, Martinu*, ¡k» apostolskega sedeža In po miloati božji nadškof te provincije, ukazujemo in hočemo, da bodi tako! Pozdrav in blagoslov vsem mašnikom, cerkovnikom in drugim! Prijalo je Bogu. da se je na« namilil in naso tugo potegnil is teme. Človeku ni dobro hiti samemu, in vpričo skrivnega razodenja božjega smo spoznali, naj ae tudi maa-nikom, če *arai žele tako, ne krati pravic«, da In bili deležni dobrot, ki izvirajo človeštvu iz topa. da jo (loapod neba in zemlje Adamu dal to-varišico, rožnato Kvo. Mi, višji vaš pastir in kralj, nečemo se podvreči temu dekretu. Vaakdo «zmed vás, bratje, izprašaj «i vest, in če mu ni iiveti, kakor je Živel sv. apostol Pavel, dovolju-jemo mu, da si izbere družico, daai je iz rodu Benjaminovega ! Tako je ukaz«no! Tako je zapisano 1 Jutri, v dan blaženega Antona od Kala, zglasi «e vsakdo pred našim obličjem. d« mu dodelimo potebno privolitev in g« od vežemo pregrehe in zlobe! Tudi to je ukaz«no! D«no v imenu blaženega Antona od Kal«, po njega smrti leta 1992. Martinas. «rehiepiaeopua et-trx. (Dalje prihodnjič.) ^ * co manj zaprek, kajti brez vsake ga dvoma bi bili takozvani božj namestniki 'bore redki kolikor manj bi jih bilo, toliko boljše bi bilo za človeštvo. Danes jih ima mo več kot preveč. Narod se jih seveda polagoma otreoa ter po ne katerih naselbinah sploh nimajo več dostopa. Take naselbine so srečne, sloga in mir vladata med rojaki, pri tem, kjer so ugnezdeni zastopniki verskega humbuga je sovraštvo med naprednim ciernen tom in nazadnjaki, kajti luč resni ce in verska hinavščin« ne mo ret« skupaj. Ako hočeš pri verako blaznih hinavcih kaj veljati, moraš hoditi v cerkev, priklanjati se lipovim bogovom in hinavaki za vijati oči proti nebu, pri vsem tem pa lagati in opravljati' svojega bližnjega, • za nameček pa dajati bakšiš, ker slednje je veriga vere, brez česar se ne more odpuatit grehov, niti vernik nc pride v ne beško kraljestvo. Obratno bodi še tak poštenjak in prijatelj resni ce, ako ne daš bakšiša za goapoda si brezverec, pogubljen boš in sam vrag te bo mrcvaril na ražnju nac žarečim ognjem. Po akciji farjev bi bil skopuh tisti rimski bog, ki ima na zemlji cele bataljone blagoslovljenih be račev, ki redno zanj beračijo. Ko liko railjonov mora imeti 2e nakopičenih gori v nebesih 1 Kljub ogromnemu bogastvu, ki ga laatu je, pa ne privošči svojim služabnikom, ki zanj beračijo, drugega kot surovo moko, iz katere baje na pravi ja jo meso in kri 'aina božjega'. V resnici ogromno telo je mo ral imeti 'božji sin', ki ga jedo že tisoče let, pa ga še niso snedli. Prosto mu, Jcdor veruje v dotično versko dogmo. Človek pri zdravem razumu gotovo ne bo verjel, da bi bila surova moka meso in kri na mišljenega boga, ker umevno je, če bi bil dotični 'sin božji* šc tako velik orjak, bi moral biti že davno oglodan do kosti. Pravijo, da gospod duhovni oče zavžijejo gospoda pri vsaki maši. Še kot devetleten deček sem za&vomil tem. Takrat sem bil seveda še pri:, den in pobožen deček. Še celo službo mašnega strežnika sem oprav-jal nekaj časa. Slučaj pa je na-nesel, da je od msše izostal eden večjih strežnikov in vrsta je bila na meni, da sem ga nadomestil. Vse dó zadnjega je šlo dobro, to je do zavživanja. Pri tem se je pa pripetil nezaželjen škandalček. Mašcval je rejeni fajmošter, o caterem je bilo znano, da ac ne posti in je še lice in vsa njegova oblika o tem razodevala. Pri za-vživanju se je gospod pripognil z desnim kolenom, kakor naprav-ja čast 'bogu, ki ga zavžlva*. Ne vem pa, kaj je tistega jutra gospod zajtrkoval, tega gotovo ni jedel, kot kak drug navaden človek, kajti ko so je mož priklonil in prinognil z desnim kolenom, sc ja zgodilo nekaj neestetičnega, Česar pa nočem opisovati, da sva strežnika spustila plašč. Pa še vso »i bilo dobro, kajti verniki so med zavživanjem navadno sklonjeni in bi nc opazili napake pred oltarjem. Videl pa jo eden cekmoštrov in mojega tovariša, ki je bil dosti večji od mene v zakristiji po končani maši takoj trdo prijel z vprašanjem, kaj je bil vzrok nespodobnega obnašanja. Strežnik je povedal resnico, a cekmošter mu jc zato kakor za stavo navijal ušesa. Slutil sem, da pride vrsta name, a sem jo k sreči pravočasno odnesel. Cekmošter jc seveda obvestil mojega očeta, ki me pa ni kaznoval. Od tistega časa nisem šel več streči k maši. Tak je bil slučaj, ki jc končal mojo strežniško službo pri maši. V znak spomina ac Šc danes primem za no«, kadar mr pride spomin.—Martin Železnikar. Moslenjačo, kjer bi radi aezidali kapelo, za katero je tudi pripravljenega preeej materijala. Zato vaa v imenu odbora in vaeh rimskih katoličanov milo proaimo, da se še vi pridružite nabiralcem v tujini med znanci in prijatelji, da apravimo skupaj čimvečji mi-lodar a pomočjo vaše dobrote. Pričakujemo vaš odgovor in vam že naprej izrekamo najlepšo hvalo. Srčno vas pozdravljajo — odborniki rimsko katoliškega cerkvenega odbora." Moj odgovor: Cenjeni rimsko katoliški cerkveni odbor! Vaše pismo sem dobro razumel, tod*a kaj mi pomaga, ker ne morem ustreči vaši mili prošnji. Ameriki je prepovedano fehtanjc vsake vrste, posebno pa za katoli ške cerkve v, starem kraju. Vai prijatelj Frank Čekada. Višje mezde za poljedelska delavce. (Jugoslov. oddelek F. L. L 8.) Po podatkih poljedelskega de partmenta so povprečne poljedel ske mezde v Združenih državah znašale lani $33.18 na mesec poleg hrane in stanovanja (board). Leta 1922 je povprečna mezda za poljedelske delavce znaiala $29.-17 na mesec. Mezde so se povišale v vseh zem Ijepisnih skupinah Združinih držav; največji povišek ja bil V se-vero-atlantskih in vzhodnih seve ro-osrednjih državah, najmanjši povišek je bil v južnih atlantskih državah. Zgornja povprečna mezda velja za vse Združene države, skupaj vzete. Ali med enim delom Združenih držav in drugim obstoja velika razlika v plačah poljedelskih delavcev. V severo-atlantski skupini (New England, New York, New Jersey in Pennsylvania) je povprečna poljedelska mesečua plača (poleg "borda") znašala ani $43.42 nasproti $37.14 v prej-šnjem letu. V vzhodni severo-o-srednji skupini (Ohio, Indiana, llinois, Michigan in Wisconsin) je povprečna mezda znašala $39.. 41 nasproti $33.35 v prejšnjem letu. V zapadnih državah, vštevši pogorje in paeifično obal, se je povprečna mezda povišala od $45.-57 na $51.25. v zapadni severo-o-srednji skupini (Minnesota, Iowa, ifissouri, obe Dakoti in Kansas) je povprečna poljedelska plača znaš«la lani $37.54 nasproti $33.-63 v prejšnjem letu. V jušno-at-antskih državah j« povprečna mezda znašala $24.93 in v južno-oarednjih $24.13, približno dpi do-arja več kot v prejšnjem letu. Višje poljedelske mezde se pripisujejo tekmovanju s strani industrij, kar se tiče zaloge delavcev. Višje mezde v industrijah vabijo poljedelske delavce. To je posebno očitno v severnih državah, kjer je bil povišek zato tudi noj-večji. \ I POZOR! Gillespie, 111. — Evo vam zopet prošnje za zvonovet ki sem jo prejel od milih rojakov v starem kraju, spodaj pa sem jim napisal svoj odgovor. Poglejte, kako le po se sliii prošnja: "Rimskokatoliški cerkveni odbor v Veliki Uastaji, Slavonija. Dne 18. marea>1924. I>ragi prijatelj! Uotovo vam bo znano, da so nam med vojno leta 1917 vzeli naš lepi zvon svetega Antona v vojne namene. Namenili smo se raditega, da nabavimo drugega, če ž« ne takega vsaj »ličen zvon. Ker so cene visoko poskočile iti bo zvon gotovo doati veljal, a nas je premalo število katolikov, da niamo zmožni spraviti skupaj toli-jke vsote, da bi mogli še tega let« do 13. junija nabaviti zvon, to je kadar slavimo patrona prejšnjega ; zvona, svetega Antona Padovan iskega (patron je debelo podčrtan), s« je odločil rimsko katoliški cerkveni odbor vaa kot «vo-j*g« rojaka prositi za kako več j«« j pomoč. i V našo bliftino so se priselili sa goraki Hrvatje, posebno v Veliko j Znamenje (Apr. 30-1024) pomeni, da vam naročnina poteče na ta dan. Ponovite jo pravočasno, da vam lista ne ustavimo. Ako lista ne prejmete, je mogoče vstavljen, ker ni bil plačan. Ako je vai list plačan in ga m prejmete, je mogoče ustavljen, vsled napačnega naslova, pišite nam dopisnico in la vedite stari in novi naslov. Naši sastopntki so vsi društveni tajniki in drugi sa-stopniki, pri katerih lahko plačate naročnino. Naročnina sa celo leto je $5.00 in sa pol leta pa $2 JO. Člani S. N. P. J. pUčajo sa pol leta $1.99 in sa celo leto $3.80. Za mesto Chicago in Ci-cero sa leto $6J0, pol leta $3.25, sa člane $540. Za Evropo stane sa pol leta $4.00, sa vse leto pa $M0. Tednik stane sa Evrope $1.70. člani doplačajo saaso 50c la poštnino. Naročnino lahko tudi sami oošljete na naslov: UPRAVN15TVO "PROSVETA* 2657 S. Lavmdale A ve., CHICAGO, ILL. "liža se velika m ¡.odmUdih^;^! mka. N«ročite si tak0J ^ pričajte o tem. Ker tuoce zadovoljnih 0d,l.. klobas, enako hočemo ^Sf » gnjati ali (šunke) ¡„¿5 vam postaviti n« trg: » po 35o za funt, pl^u? kosti po 30e funt ,kranJskek b«ue po 30e funt. Poitni^J na, ako pošljete denar , £ om. Kateri le niste posku,^ fega -t, nekaj ^ torej ne odlašajte več. Ako 1 zadovoljni ae vam vrne deMr i drugo blago v nadomestilo tii ne nzikirate ničesar. Naročij koj še danes f q JOSEPH LESKOVIH ei0-14th street, RACINE, WIS. ZA KUHANJE PIVA doma imamo v zalogi slad, hmelj, jn vs« druga potrebiiine. p^J in s« prepriča j t«, da )t dom* pK kuhani vedno 1« najbolj« neji . Dobiti Je tudi «birlS ¡2 steklenic in rasnih lonceT, itd. Mi vam dostavimo naročilo •> ■ iti, točno v vaa kraje. Grocerijam, sladčičerjem h , . dajalne ieleznine damo primer« i pust pri večjih naročilih. p£u? informacija na: FRANK OGLAR, •401 Sapariar Avaaae, Cla*tUa4, KNJIGE KNJIŽEVNE MATICE S. N. P. J. Književna matica Slovaško narodne podporne jed-note je izdal« in ima t u-logi «lodeie knjige: Patar Malaventura. Spini Zvonko A. Novak. Izvinu povest iz življenj« ameriških frančiškanov. Z izvirnim slikami, katere je izdelil Stanko Žele. Fina trda vu-ba. Cena s poštnino vred $1.50. Slovensko angleška slovnica. Dodatek raznih koristnih informacij. Fina trdi vezba. Cena $2.00 s poštnini vred. ' Jimmie Higgins. Spini Upton Sinclair, poslovenil I-van Molek. Povest iz iivlje-nja ameriškega prolctarij«-t« za ¿aaa velike vojne. Trda vezba. Cena $1.00 i poit-nino vred. Zaj«dald. Spisal Ivan Molek. Povest iz doslej skriti-ga kosa življenja slovenskih delavcev v Ameriki. Trdi vezba. Cena $1.75 s poštnini vred. Zakon biogesezije. Spisal Howard J. Moore, poslovi-nil J. M. Zelo potlučna knjiga, ki tolmači mnoge nitnr-ne zakone in pokszuje, kako se splosni razvoj ponivlji pri posamezniku fizično in dilievno. S slikami. Trdi vezba. Cena $1.50 s poštnino vred. Zadnji dve knjigi .niro-čeni skupaj, dobite za tri dolarje. Naročbe, s ksterimi jt slati densr, sprejema KNJIŽEVNA MATICA 2657-59 So. Lawndsli A"- Ohioago. HI umu ***** * jveosiJk»«* new voaa m*vai ftCCMAMBCAl rants ....... la «a vote .. M*