PoSfnlna olačani ▼ golotlnl. I eto IX., št. Si („jutrom xvn^ st. 295 a) LJubljana, ponedeljek 21. decembra I936 Cena 2 Dir u^ib.i.jh«. bvjuuijoiia, r> um 1 jeva ulica a. — feJeiOD St, S12S, 8Li4, *125, 3126. {nseratm odueiek: Ljubljana, Selen* DUigova tli. — Tel. 3492 is 24: i. Podruz nca Maribor: Gosposka ulica St- 1L — Telefon St- 2455. podruzjiica Celje: Kooenov» ulica St- 2. — Telefon St. 19a Podružnico lesemce; Pn kolodvoru 8t- 100. Poaruž ica Novo mesto: Ljubljanska cesta st 42. Podružmca Trbovlje: v htSl dr. Baum-jartnorla Ponedeljska Izdaja »življenje In svet" Uredništvo; Ljubljana: Knanjeva ulica 6. Telefot 6t_ 3122. S123, 3124, oi25 ln 3126 vsa^ ponedeljek zjutraj. — naroča se posebej in velja po pošt prp^pmanfi Din 4.-, po raznašal cib dostav lienn Din 5.- mesečno Maribor- Gosposka u'ica 11. Teiefo* St. 2440. Celje: Strossmayerjev3 ul. 1. Tel. 65 Rokopisi se ne vrača io. — Oglasi p< tanfu BB P1EB ZAKLJUČK Eden izjavlja, da v Abesiniji ni vez gleškega parlamenta za priznanje Lcndon, 20 decembra, d. V zvezi z zad-nj mi vestmi o bližnjem angleško italijan-skeiu sporazumu se jo zvedelo da &e an-gii »ka diplomacija pripravlja istočasno pridobiti Italijo za aktivno sodelovanje pri anglesko-francoskih prizadevanji za spravo v Španiji. V angleškem zunanjem ministrstvu upajo. h pripravlja angleški parlament na skorajšnje priznanje dejanskega položaja v vzhodni Afriki, na zavrnitev abesinske delegacije v Ta nevi in na po-vratek Italije v Društvo narodov. Poročilo pravi med drugim: Italijani so gospodarji v severni in vzhodni Abesiniji Uak<>r tudi edine železnice. Na jugu obvladujejo večji del pokrajin Dorar. in Sidamo, dočim so na zap.:du italijanske čete ali pa domačini pod itaSjjmskim poveljstvom zasedle najvažnejše pokrajine z Gorejem vrea Na drugi strani ne obstoja v nezasedenih pokrajinah nobena vladna oblast, pač pa vladata nasilje in brezpravnost. Ostanki ahesinske vojske, ki so se vrnili, so postali razbojniki in so uvedli strahovlado v obliki ropov in spopadov med plemeni. Tako se n. pr. borita med seboj gvalsko in amharsko pleme. Poročilo se bavi tudi s trgovino s sužnji v Abesiniji ter izjavlja, da je jasno, da so osta.li poizkusi stare vlade v Adis Abebi za zadušitev trgovine s sužnji na jugu in zapadu države, kjer je bila v največjem razmahu, brez uspeha. Sporazum &o podpisan še ta teden Rim, 20. decembra, d D'plomatski urednik agencije Štefani potr'u;.e po informacijah iz poučenega vira, da so angleska-itali-lijanska pogajanja o gen^emen agrementu prispela v zaključno fazo. Namigavanja raznih listov na možnost da bo sporazum razširjen tudi na druge države, se ne potrjujejo in se more smatrat' kot g itovo. da bo dogovor dvostranski za kar obstoja prccedenčni primer v francosko-italijan-skem dogovoru od 7. janusna 1 1035. ki ni bil razširjen na druge države V gentlemen agrementu si bosta Velika Britanija in Italija priznali obojestranske interese na Sredozemskem morju in vnovič potrdil* svojo skupno željo, da ostane splošni položaj v tem delu sveta neizpremenjen Izmenjavo dokumentov o angteško-itali-janskem gentlemen agrementu pričakujejo za prihodnje dni. naiboli verjetno do 25. decembra. Menijo tudi da bo odločitev angleške vlad' o preosnov: angleškega poslaništva v Adis Abebi padla zelo kmalu. Angleški pridržki London, 20. decembra AA. tukajšnji poli-tj,čirii krogi smatrajo, da še ni mogoče verjeti vestem iz Rima, po katerih bo angleško-i t albanski sporazum o sredozemskih vprašanjih objavljen že v najkrajšem (Vsu ter da bodo tako definitivno odstranjena vsa nesoglasja. ki eo obstojala med obema državama. Opozarjajo, da je stvarno sicer že dosežen sporazum glede vzajemnih jamstev za spoštovanje obojestranskih interesov, da pa je objava sporazuma odgodena. ker se imajo urediti še nekatera mani pomembna vprašanja Eden izmed teh pogojev za konoui sporazum ie izprememba angleškega poslaništva v Adis Abebj v generalni konzulat, kar bo izvršeno bržkone v pričetku prihodnjega leta. Velika Britanija je na drugi strani" zahtevala od Italije posebna jamstva, da Nove nemške čete v špa Po angleških in francoskih trditvah so se v Španiji izkrcale zopet znatne čete nemških voiakov, pričakujejo pa še nove Tudi nemški generalštafeni oficirji v Španiji Pariz, 20. decembra, d s^ntransigeant« je objavil izjave, ki jih je dala njegovemu dopisniku zelo visoka osebnost v Rabatu, V svoji izjavi pravi: že za svojega bivanja v Tangerju dne 8. decembra sem opazil s presenečenjem v pristanišču nemško križarko »Konigsberg«. Pred prihodom v Tanger je bila križarka »Konigsberg« v Alhucemasru, k.er ie izkrcala znatne količine orožja ui municije. To orožje je bik določeno za plemena v špansko-maroškem Rifu, v neposredni bližini francosko-španske meje. Nadalje se izvršujejo pod vodstvom nemških oficirjev v severnem Maioku ob francoski meji važna vojaška de'a. Križarka »Konigsberg« je odplula iz Tangerja 12. decembra in se nahaja sedaj v Sigdi Ifniju, kjer je izkrcala znaten kontingent nemških prostovoljcev Za svojega bivanja v Tetuanu sem mogel ugotoviti velik vpliv Nemcev na lokalne španske oblasti. Vse generalštabne posle opravljajo nemški oficirji v uniformi. Med potovanjem v južni Maroko sem ugotovil, da sta odplula dva velika nemška potniška par-nika v Las Palmas na Kanarskih otokih, da bi tamkaj izkrcala večje število dozdevnih nemških turistov. Gre za 3 000 do 3.500 ljudi. Značilno je, da so ta potniška parnika zapustila Las Palmas prazna. Potrjuje se, da je bilo med temi dozdevnimi turisti sedem nemških generalštabr.ih oficirjev v oficielni misiji, ki so odpotovali iz Las Palmasa z manjšo ladjo v špansko kolonijo Rio de Oro. London, 20. decembra, d. Konzervativni >Daiiy Telegrapii« poroča iz Gibraltarja, da H) prispeli v Španijo novi kontingenti nemških vojakov. Tako je preteklo nedeljo in ponedeljek prispelo v malo pristanišče San Luca de Fara.uia.de par kilometrov severno od Cadiza, 0500 Nemcev, ki so jih poklali b tovornimi avtomobili v Serez. Tovorni avtomobili , ki so vozili skozi ulice Cadiza. so bili mnogi najnovejše konstrukcije te-r čo bili opremljeni z nemškimi kontrolnimi številkami. Del nemških čet je bil že odposlan iz Seville v smeri proti Madridu. »Dailv Teiegrr.ph« javlja nadalje, da je v Španijo prispel tudi transport 56 malib tankov italijanskega porekla, nedavno pa je bila sestavljena v Andaluziji brigada irskih prostovoljcev pod poveljstvom 0. Duf-fija. Dopisnik angleškega lista tudi poroča iz verivdostojnega vira, da bodo v kratkem prišli v Španijo novi kontingenti nemških čet. la nova pošiljatev bo štela 2500 mož. ki so bili po večini rekrutirani v narodno-socialističninih organizacijah na Bavarskem. V glavnem so člani narodnosocialističnih zaščitmh oddelkov in avtomobilskega zbora. Na ozemlju pri Oviedu so ugotovili, da je sodeloval v bojih oddelek nemških prostovoljcev. močan 500 mož, ki so pod po-ve'jstvom polkovnika Arande in tvorijo posebno četo. Na obeh straneh se b^ri v špansk' državljanski vojni čim dalje manj Špancev. Glavna teža se vedno bolj prenaša nn inozemske kontingente, ki pričenjajo dajati obeležje novim bojem. Dogodek dneva je bila včeraj razstava pri staroznani tvrdki Kollmann na Mestnem trgu v Ljubljani. Ljudje so v množicah ogle-dovali odlične porcelana-ste in steklenimske izd< 'ke Angleško opozorile Nemčiji London, 20. decembra, o Nemški poslanik Ribbentrop, ki je odpotoval v Berlin, je odnesel po daljšem razgov< ru z zunanjim ministrom Edenom s seboj resna priporočila glede odpošiljanja nemških prostovoljcev v Španijo. Dobro pr učeni krogi, trdijo, da Je Eden po Ribb*-ntropu zelo resno opozoril kancelarja Hitlerja, da je zadnji čas za prekinjen ie pošiljanja formacij redne nemške vojske v Španijo, če ne želi izzvati svetovne vojne V londonskih političnih krogih ne prikrivajo velike vznemir enosti zaradi zadnjin dogodkov v Španiji in pravijo, da je Ribbentrop odnesel s seboj končni načrt, no katerem br se lahko izognili razširjenju španskega konflikta na vso Evropo. Kupuj domače blago! Nemška nevarnost na jugu Francije Pariz, 20. decembra. AA. Desničarski »Ami du Peuple« piše: Glede na veliko število in naglo izkrcavanje nemških čet v Španiji bomo kmalu prisiljeni, da na Pirenejih postavimo stražo, prav tako, kakršno smo postavili ob Renu. Kar se tiče naših alpskih mej še ne smemo biti zaradi njih popolnoma pomirjeni. Pojav nemških in italijanskih vojnih brodovij v španskih vodah ter na Balearih, kjer so se Italijani, kakor kaže, že vgnezdili, pomeni stalno opasnost za naš promet z našimi kolonijskimi posestvi v severni Afriki. Ce pustimo vodji nem ške države, da še nadalje neovirano razvija svojo akcijo v tej smeri, bomo zares kmalu imeli dve francosko-nemški meji na-mestu ene. Takšen je stvarni položaj in pri vsem tem bi bilo treba, da se ne vmešavamo v španske zadeve. Intervencija problema ne bi rešila, nego b; nevarnost za mir samo še znatno povečala Min predsednik BI um je v svojem zadnjem govoru v zbornici med drugim dejal, da bo morda kmalu nastopil čas. ko bo morala Francija vzklikniti: » Stoj!« A!i ta čas še ni prišel? »Oeuvre« trdi. da je v nekih španskih nacionalističnih središčih prišlo že do resnih nesoglasij med voditelji španskega naciona- AZUMA IN ITALIJO vlade — Priprava an-f&čega položaja sporazum o sredozemskih vpraašnjili ne bo oslabljen zaradi morebitnih /apleUjajev. ki bi lahko nastali zaradi španske državljan-ke voine. Angleški | Kritični k rog j se vprašujejo, aLi bo Italija mogla dati v tej zadevi zado>t na jamstva in alj ne ho nazadnje zahtevala teritorialne izpre>uiembe ob zapadnjh oiia-lah Sredozemskega mor a v svojo korist. \ e-1 ka Britanija, naglašaio, bi hotela imeti prav glede te zadeve pov-em iasno in nedvoumno izjavo italijanske vlade. Fransosid komentarji Pariz, 20. decembra. AA. Pariški desničarski listi se bnvijo z napovedanim ita-itjansko-angkškim zbližanji-m in izražajo rado da bo sleherno zboljšanje odnošajev med Italijo in Anglijo omogočilo tudi zbližan je med Italijo iu Francijo. Desničarski »,Jour>- opozarja, da bo moral angleški poslanik v Rimu sir Erie Drum-mond predložiti zaradi izpremembe na an gleškem pres*o!u na italijanskem dvoru nova akreditivna pisma. Ob tej priliki bo Anglija bižkone priznala italijansko aneksijo Abesiniji. Treba ie obžalovati, pravi list. da l>o Francija tudi v tem primeru zaostala za drugimi silami. »ne!it Parisien« meni. da nngleško-itali-jans'-o zbližan je ne bo motrlo koristiti tu !l zboljšanju odnošajev med Francijo in Italijo. Naš narod mora vedeti, da v odnosu napram Italiji ne ere za različne ideologije, na katerih slonita režima v obeh državah nego predvsem za neko interese. Baš sedaj je v našem interesu, da se doseže zbližanje z Italijo. »Repiihlique« pravi, da pazljivi opazovalci ne morejo prezreti, da se Italija spet polagoma. vedno bolj orientira k zapadni Ev-loni. Vedeti je treba, da bi sporazum Velike Britanije. Francije. Zedinjenih držav in Italije še najbolje lahko zagotovil mir na svetu. lističnega pokreta in nemškimi oficirji. Nemški oficirji no li-' dni aretirali znanega španskega književnika Himenesa Caballera, ki je igral važno vlogo v nacionalističnem gibanju. Zunanji minisetr nacionalne vlade Evgenio Mo.itcz je imel predvčerajšnjim ostre debato z nemškim polkovnikom, ki mu je dodeljen kot oficir za zvezo z nemško vlado, kakor je zahteval minister sam. Sprla sta se zaradi nekih odredb, ki jih je zahteval polkovnik od ministra. Tudi generali nacionalistične vojske so nezadovoljni z nemškimi oficirji. Na nemško zahtevo je bilo odstranjenih več višjih nacionalističnih poveljnikov Desničarski »Ordre« poroča, da je angleški diplomat, ki se je pred kratkim vrnil iz Nemčije izjavil njegovemu poročevalcu, da se je Hitler pred 15 dnevi definitivno odločil za neposredno vojaško intervencijo v Španiji, da pa so ga od tega odvrnili dr. Schacht in nekateri nemški generali. Prepričali so ga. da bi zaradi intervencije zašla Nemčija v izredne težaven položaj. Nadalje poroča list, da bo Goring sredi prihodnjega leta razpolaga! s 3000 vojnimi letali in da bo tedaj nemško vojno letalstvo nekoliko jačje od francoskega. Ob koncu 4-letnega gospodarskega načrta bo imela Nemčija 6000 vojnih letal Moč mednarodne brigade Pariz, 20. decembra, d. »Matin« je objavil zanimive podatke o mednarodni brigadi, ki se bori na strani španske vlade. To brigado tvori 15 bataljonov po 3.000 ljudi. V početku bojev je imela ta brigada 40 odstotkov inozemcev in 60 odstotkov Špancev, sedaj pa se je število Špancev v njej zmanjšalo na 12 do 15 odstotkov. Ruski poslanik v Madridu se jc posebno prizadeval, da bi bilo poveljstvo mednarodnih čet poverjeno ruskim oficirjem. V mednarodni k-iloni je 4.500 vojakov in podoficirjev iz Španije. 25.000 Francozov, Belgijcev, Angležev in Rusov, 9.000 Nemcev, Avstrijcev in Cehoslovakov, 6.500 Poljakov in okoli 7.000 pripadnikov drugih narodov. Mednarodna brigada razpolaga z osmimi 'etalskimi eskadriljami, izmed katerih ima vsaka po 0 letal. Med piloti in mehaniki te letalske skupine je 30 odstotkov ruskih državljanov. 20 odstotkov Nemcev, Avstrijcev in Cehoslovakov, 50 odstotkov pa angleških, francoskih in italijanskih antifa-šistov. Generalni štab mednarodne brigade je podrejen generalu Kleberju. Franco o tujih prostovoljcih na republikanski strani Pariz, 20. decembra, d. V razgovorih s francoskimi parlamentarci, ki so se mudili v svrho informiranja nekaj časa v Španiji, je izjavil general Franco, da ceni število ruskih vojakov, ki so prispeli v Španijo rn se bore na strani madridske vlade, na 25 tisoč mož. Vojska madridske vlade se poslužuje sedaj izključno ruskih tankov in strojnic, dočim so letala ruskega in francoskega porekla. Francoskih prostovoljcev, ki so dodeljeni polkom madrdske vlade, je po cenitvi generala Franca 15.000 mož. Francoski prostovoljci so po večini v Madridu, Va-lenciji in Barceloni. Po podatkih generala Franca je med inozemskimi prostovoljci, ki se bore na strani madridske vlade, tudi več sto Američanov. Gospodarsko sod*1 Balk Komunike o konferenci guvernerjev eisiisl^skiii bank Bafkansk^ zvt-ze Atene. 20. decembra AA. Konferenca <_ru-vernerjev Naiodnih bank d*žav Baikaifcke zveze ;e bila včeraj zaključena. Po konferenci izdano službeno ix>;ot;io, kj so ga podpisali guvernerju vseli štir.h euijsi,6kih baiu Zuderoo, Gonstantineecu. dr. Kadosavijevjč m ^alahatin, pravi: Vprašanja, ki so lula na dnevnem redu, so guvernerji m njihov; sodeiavcj obravnavali v atmosferi popolnega med elK> ;iega zaupanja. Guvernerji t-o z zadovoljstvom ugo-to/idi svoje popoino soglasje giede vseh glavnih vprašanj, xj padaio v o^v;r deia e.libijskih zavodov. Sodili so, da pomeni monetarni sporazum, ki veže sedai Francijo, Angii,o in Zed; jene države in na katerega ie pr stalo tudi že več drusrih držav, važen Wrak za ozdravije nje mednarodnega monetarnega položa a. Obžalovali ker se trenutno temu (~j»orazumu nj mogoče pridružiti, obenem pa so izrazili žeijo, da bj se valute glavnih sil čini prej definitivno stabilizirale tako. da bi se mogle tudj druge države, posebno pa države Balkanske zveze pridni/, i tej akciji za ozdravljenje svetovnega monetarnega s> tema. Guvernerja so ugotoviii težave, ki so na- stale za njihova nacionalna gospodarstva zaradi n.zikjh cen giavnih uvozu.h produktov in sprx*o lega zaradi valoii/aeije zlata. Sp e-jeli so na /nanje, da morata nioiietarne-iiu izenačen u, ki se je vršilo že v mnogih državah. slediti |*)pu-čanie nape-os^j . n |-o-stoj ni tx)vralek k svolK>iini trgovini. Posebno državam, kj ro izenačije >voo valuto s svetovnim; valutami, priznavajo j>otrebo, da ubiažiio ju fini | e i opu.-te sic-teni gOc-i>odar-sk, h omejitev, klirinški sistem, ali vsa i :z" premene njegovo struk.uro. Pii tem .-ma.rajo, da bj bilo želeli, da se vprašanje zunanjih doiaov uredi na osnovi revi zre klavzule o zlatu. Pri Štirih centralnih bankah bodo organiziranj jKv-ebni o idelkj. ki bodo imeli nalogo proučevat: gospodar~k: jn finančni po;ožaj držav Bajkanstke zveze, posebno pa vse možnosti za pospeševanje razvoja že obstoječih gospodarkih odnošajev med vsemi štirimi državami. Kontno so ; rcniol ilj prob*eme skup-neg£i sodelovali a v okviru banke za mednarodna pla'ila. Želeti bi bilo. da bi Balkan-ka zve/.a bila zastopana v upravnem odboru te mednarodne banke. IpnnsIiIIi to; Odbiti napadi Francove vojske pred Maddto Madr-d, 20. decembra AA. .Madridska letala so izvršila včeraj več izvidnikih |K>letov. Dvajset kilometrov južno Madrida »o opazila. da se v vaseh zb ra o nacionalistične čete. Letala so jih takoj napadla, obenem pa so o tem obvestila vrhovno pove^&tvo madridske voske. Madridsko topništvo >e pričelo nemudoma obstreljevati omenjene vasi. ^ ono ministrstvo je smoSj ob 21. izdalo komunike, v katerem pravi med drugim; Na guadaramskj front; se je razvil topniški dvoboi. Pri Soniosierri sta dva nacionalistična oddelka hudo napadla naše postojanke, pa sta bila odbita im *»;a utrpela velike izgube. Na madridski fronlj so nacionalisti po ostrih artilerijskih pripravah izvršili napad na črtj ViHanueva del Pardilo— Valldemorilo—Romanjlo—Poj je uspelo ustaviti napad. Nasprotnik je v megli napadel naše postojanke tudj pri francoskem mostu, a je bi;dne sejo, kj je trajala 5 ur. Po seii je prosvetni minister, ki vrši tudj posle tajnika ministrskega sveta, izjavil novinarjem: Na šefi ie zunanji minister poročal o svoji akciji v Ženevi. Tako smo sii lahko na jasnem, koliko so razne demokratske države v Evropi povoljno razpoložene za legivimno špansko vlado. Ugotovili smo, da se politično obzorje Evrope vedri jn da se je zmanjšala nevarnost oljčega mednarodnega |>ožara. Odobren je biil tudi dekret, ki ga ie> predlagal not ran j; minister v svrho unjfi-kaciije poticiir-kih sil. da bj se prebivalstva zajamčila čim večia varnost. Za csvo&odltsv talcev Baj-onne, 20. decembra. AA. Po vesteh, iz Bilbaa jc baskiška vlada sklenila imenovati posebno kom'si jo z nalogo, da do-žene vse možnosti, kako bi se osvobodilo 4.000 ljudi, ki se nahajajo v raznih taborih kot talci. To naj bi se zgodi" o še pred božičem. Narcdna skmplžina Beograd. 20. decembra p. Jutri bo narodna skupščina nadaljevala svoje delo in končala verifikacijsko debato nakar bo izvolila razne skupščinske odbore za predložene zakonske načrte, med njimi tudi za konkor-dat. Zatem bo narodna skupščina preko božičnih praznikov odgodena, bržkone do sredi januarja. Sporazum v angleški tekstilni industriji London. 20. decembra A A. Snoči je jil dosežen sporazum v sj>oru med tekstilnim delavstvom im delodajalci v Manchestru. Nastala je že nevarnost, da bi 110 tisoč delavcev napovedalo stavko. Na podlagi sporazuma se bo delo v tovarnah jutri povsem normaV-no nadaljevalo. »JUTRO« ponedeljska. izdaje 2 Ponedeljek, 21. XII. 1936 tv© ln kmečki logovi Važai skledi izrednega obšnega zbora Zveze slovenskih zadrug Izredno težke razmere, ki so nastale za naže kreditno z s družništvo z uveljavlje-rjem u^e-ibe o likvidaciji kmečkih dolgov, eo postavile na dnevni red mnogo, za naše začruge življenjsko važnih vprašanj, ki jih je treba nuir.o reševati To je dalo Zvezi 9'ovenskih zadrug v Ljubljani povod, da je sklicala izredni cb^rr zbor, ki sc je v-šil včeraj v dvoran: Okrožnega u-ada za zavarovanja delavcev v Ljubljani. Udeležba ra tem občnem zboru je b !a prav številna, saj je bilo od skupnega števila 380 vč/anjenih zadrug zastopanih ——i. Zborovanj je otvoril predsednik zveze g Ivan Pipan, ki ja pozdravil številne delegate in jim raztolinačil namen izrednega občnega zbora. Z živahnim odobravanjem je bil sprejet njegov predlog, da se odpošlje vda.nosc.na brzojavka Nj. Vel. lju. prav tako tudi kraljevemu na-irastnfžtvu s prošnjo za zaščito interesov zadružništva. Pozdravna brzojavka je bila poslana tudi kmetijskemu ministru inž. Sv. Stankoviču. Predsednic g. Pipan je v svojih uvodmh le-sedah pojasnil, kako je urciba o likvidaciji kmečkih dolgov globoko zadela življenjske interese našega zadružništva in je treba napeti vse sL'e, da se določbe te uredbe omilijo. Uprava zve?e hode s tem izrednim občnim zborom daii zadrugam možno-1, da se pogovore o vi-eh važmh vprašanjih, ki so v zvezi z likvidacijo kmečkih dolgov. Referat o stanju prizadevanj za omilje-nje uredbe je podal ravnatelj zveze g. Fran Trček, ki dejal med drugim naslednje: Skupna usoda, ki nam grozi nas je z ra a v nenavadnem času in v neobičajnih priikah. Ko zagrmi in se vlije ploha, tedaj tudi ovce stisnejo glave, da bi se izognile nesreči. Enako je potrebno, da se zadružniki zberemo v teh težkih časih in .=e pogovorimo o tem, kaj je treba storiti. Gre sa vprašanje, ki pomeni Za kreditne zadruge: biti ali ne biti. Danes je še upa-rjo, da se rešimo iz kiešč. ki nas oklepajo Na pobudo Zveze slovenskih zadrug sta obe slovenski zadružni zvezi skupaj z Zvezo hranilnic sestavili načrt zakona, po katerem naj bi se za slovenske hranilnice in posojilnice izdale posebne določbe, ki kmetu ne bi odvzele olajšav, ki pa bi prihranile hranilnicam in posojilnicam ter njihovim upnikom odnosno vlagateljem vse težke posledice, ki groze kreditnemu zadružništvu pri izvajanju uredbe. Načrt zakotna je bil poslan vsem merodajnim faktorjem. Obenem je bil ta načrt zakona s podpisi 7O narodnih poslancev opozicijskih skupin predložen narodni skupščini in kraljevski vladi kot nujni predlog, Da bi akcijo okrepili, smo zainteresirali tudi naše ženstvo, odnosno gospodinje, ki so priredile v Ljubljani protestni shod. Zveza je stori'a vse, kar se je da'o napraviti in se obrača sedaj na svoje članstvo, da bi dalo pobudo, kje so mogoči še kaki koraki. Stališče, ki ga je k temu vprašanju zavzela Glavna zadružna zveza na nedavnem občnem zboru ne ustreza docela interesom našega zadružništva, vendar nas to r.3 ime motiti. V narodni skupščini predložen nujni predlog še ni prišel na dnevni red, toda akcija se nadaljuje. Na koncu .svojih izvajanj je referent izrekel še zahvalo naprednemu tisku, ki je težaje naših kmečkih kreditnih zadrug ves čas podpiral, medtem ko ostalo časopisje ni mo-gc-če pohvaliti. Uprava zveze slovenskih zadrug je ponovno razpravljala o tem vprašanju in je sklerria izkoristiti vse možnosti, da se akcija pospeši in da se odstranijo najhujše trme in prihranijo najtežje poledice. Sestavila je za občni zbor resolucijo naši? io vsebine: Hesolucija ivuiička raz.lolžitev je z uredbo od 26 sapt. t. 1. načelno pravilno rešena, ker se ;s.užujejo obresti in do govi na znosno in tržnemu indeksu kolikor toliko odgovarjajočo mero, da;>i je odplačilni rok še večno prekratek z ozirom na obstoječe slab? razmere, 2; Sedanj. način likvidacije pa groz: glede na posebne razmere kreditnih odno.ov med kmeti in kreditnimi zadrugami v Slove-n ji, da bo izzval nepopravljivo škodo, ki utegne na eni strani uničiti učinek raz-do /.itve, ra dragi strani pa porušiti dokazno najboljši kmetski kreditni organizem ter k rilno tudi oškodovati vlagatelje in s tem za dolgo do-bo moino omajati komaj popu arizirano ljudsko varčevanje, in sicer zaradi tega: a) ker nastopi s pre-videno likvidacijo kmečkih dolgov za dobo enega leta popolen »moratorij« za hra~ine vloge delen pa za viso dobo amortizacije kmečkih dolgov; b) ker se bodo morali vlagatelji zadovoljiti kvečjemu 1" o do 2 » o obrestno mero; ki ne dosega niti polovice sedaj običajne obrestne mere: c) ker bo zaradi odpisov rezervnih fondov porušeno ravnotežje zelo mnogih zadrug in č) ker se bodo morali v skrajnem primeru zadovoljiti vlagate'ji z držav rr mi obveznicami in boni, ki obe ajo zeio uizko tržno ceno. Nadalje ugotavlja občni zbor, da se da izogniti takemu načinu likvidacije kmečkih dolgov, ki je zvezan s tako škodljivi-m; posledicami, in da je mogoče v drugi ob1 i ki mudit:' dolžnikom isto, obenem pa obvarovati kreditne zadruge m vlagatelje p: --d v o škodo ali pred večjim delom predvidene škode. Tak ugodnejši način rešitve je predviden v predlogu, ki so ga sestavile in preiložile vsem merodajnim či-niteljem zveze hranilnic in posojilnic. Za- to o^čm zbor nujno apelira na merodajne činitelje. da ta predlog prouče in ga osvo-je ter tako preprečijo, da bi se z rešitvijo enega vprašanja otvorilo novo pereče vprašanje. Ta predlog smatramo kot edino umesten in uspešen, kljub resoluc j: Glavne zadružne zveze, ki zahteva ugoden in viirok Icmbardni kredit. Z ozirom na dosedanjo prakso oficielnih in poloficielnih denarnih ustanov ter z ozirorn na njihove predpise nikakor ne moremo p 'čakovati, da bodo mogh ti zavodi nuditi toliko sredstev za lombardiranje državnih obveznic in bonov pod takimi pogoji, da bi to vsaj približno nadomeščalo dosedanja sredstva hranilnih vlog. Za sovenske razmere *o eskontni in lombardni krediti centralnih ustanov toliko manj ugodni od hranilnih vlogo, ker z njimi niti približno ni možno nuditi kreditov kmetom poj dosedanjimi pogoji niti ne bi mogle kreditne zadruge vzdržati konkurenčnega poslovanja. Zaradi tega zahteva občni zbor, da v'a-da izpolni svojo obljubo, da bo ob enem z likvidacijo kmetskih dolgov tudi vzpostavljena likvidnost denarnih zavodov in da bodo popolnoma zavarovani interesi Vlagateljev, in - ~er na ta način, da preskrbi Privilegirani agrarni banki potrebna sredstva, tako da bo PAB prevzela kmečke dolgove prou odkupu za gc-tovino. Popolnoma pa se občni zbor pridružuje resoluciji Glavne zadružne zveze, ki zahteva, da preskrbi država sredstva za revizijske stroške, katero funkcijo opravljajo zveze namesto države in za katero danes nimajo nikakih dohodkov več. Gornjo resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta, je naslovljena na kraljevo na-mestništvo. Ravnatelj g. Fran Trček je nato podal še razna zanimiva pojasnila, zlasti glede izročanja terjatev Privilegirani agrarni banki, ki se mora izvršiti do konca januarja t. 1. Priv. agrarna banka je že izdala nove tiskovine in nova navodila, ki jih bodo zadruge prejele prihodnje dni. Mnoge posojilnice imajo težkoče pri sestavi obračuna in izračunanla prvega obroka ker ne morejo nastavljati za to delo uradnikov. če zadruge ne morejo izvršiti obračuna naj napravijo izpisek iz knjig in prepustijo končno obračunanje Priv. agrarni banki. Obračunavanje dolgov in pozivanje dolžnikov k plačilu prvega obroka bo povzročilo zadrugam tudi mnogo stroškov. Samo za znamke bodo morale zadruge izdati 320.000 Dm, ki jih zadrugam nihče ne be povrnil. Po podatkih Priv agrarne banke so kmetje iz vse države do konca pret tedna plačali šole 9 milijonov Din (iz Slovenije le nekaj tisočakov, največ pa iz Vojvodine, kjer so letos dobro prodali pšenico). Enoletna anuiteta, ki jo ima prejeti PAB pa znaša 150 milijonov Din. Ravnatelj g. Trček je v dolgotrajni debati dal delegatom številna podrobna pojasnila. Debata je pokazala, da si vsi do'ž ni kmetje želijo ostati pri zadrugah, vendar jim ni mogoče ustreči glede na uredbo. Pokazala pa je tudi, koliko je še vprašanj, ki jih je treba razčistiti. Daljša razprava je bila tudi glede ^.računanja rezervnih fondov in njihove uporabe zi odpis dolgov, z'asti ker se po uredbi ne priznajo zamučlne obresti in stroki, nastali po leLu 1932. Treba bo prečistiti bilance: Mnoge zadruge bodo morale iti pod zaščito, kajti obrestna mera za vloge znaša običajno 4 do 51 o, namesto terjatev nasproti kmetom pa bodo zadruge dobile šop obveznic in bonov, ki bodo dali le 3"/o obresti. Občni zbor je nato soglasno sklenil, da se poviša dotacija za sanacijski fond po uredbi od 23. nov. 1934. od dosedanjih 2"/0 na 10% izkazanih rezerv kreditnih zadrug. Ob zaključku je ravnatelj g. Trček še poročal o stanju vprašanja zadružnega zakona, ki zahteva v zadnjem času mnogo bojev, ker je nevarnost, da se sprejme v obliki, ki ne bi bila zadružništvu v korist. Zlata nedelja še ni bita zlata Ljubljana, 20. decembra. Današnja zlata nedelja je še zmerom bila ie po imenu ziata, svojega imena pa še ni zaslužila, aasi se je morua s cer več kupo valo kakor zadnja leta. Povprečni Ljubljančan zasluži premalo, da bi se na debe lo oskrboval z blagom kakor tista leta, ko je iežal denar za vsakim grmom i^epe izložbe so vabile ljudi, ki so hudo dolgo izbirali, preden so 3egii po — vsakdanjih nujnih potrebščinah in tistih malenkostih, ki so potrebne, da se držiš vseh starih božičnih tradicij. Sicer je bila nedelja ves dan v gosti megli, da so se božična drevesca na Kongresnem trgu videla od daleč kakoi zasnežen gozdič. Mrtvo je bilo po ulicah, vse je samo hitelo, da čim prei pride iz mokrega meglenega hladu na toplo. Obe gledališči, zlasti pa kinematografi so bili dobro obiskani. UMenje četnikov je zborovalo Danes dop idne se je vršil 7 prostorih Zupančičeve gostilne na Ahaci je vi cesti izredni občni zbor Udruženja četnikov, pododbora Ljubljane ki ga je vodil dosedanji društveni predsednik profesor g. Jankovič. Zborovanje, ki se ga je udeležilo okoli 40 članov iz Ljubljane in delegatov provlnciaJ-nih pododborov, je poteklo mestoma zolo živahno in razburljivo. 0 društvenem delovanju v pretekli poslovni dobi je poročal v glavnem predsednik prof. g. Jankovič, ki se zlasti ni mogel preveč pohvaliti s sodelovanjem odbora, katerega vodstvo mu je bilo na zadnjem občnem zboru poveijeno. Prav tako pa 7. delovanjem in poslovanjem odbora niso bili kaj zadovoljni člani in prisotni delegati. Glavni namen izrednega občnega zbora jo bila izvolitev novega odbora, za katerega sta bili predlagani dve kandidatni listi. Iver so bile na obeih kandidatnih listah predlagane skoro iste osebe z nebistvenimi porazdelitvami odborniških funkcij, so se zborovalci 7.odinili, da naj posebni: priložnostni odbor takoj sestavi novo enotno kandidatno listo, ki bo zadovoljila vse zboroval ce. Lista, ki jo je predlagal ta odbor, je bila od zborovalcev soglasno sprejeta. Za tekočo poslovno dobo bo predsedoval društvu g. Edvard Roš. v odbor pa so bili izvoljeni za podpredsednika g. Srečko BekS-za tajnika g. Ivan M a sle. za administrator:'? g. Albin Ravnihar. za blagajnika g. Rado Pezdir. nadalje pa še gg. Simon Podgoršek. Maks Rozman. Franjo Bizaj. Angelo Jakil in Anton Velkavrh. V nadzornem odboru so gg. Franjo Orboe Vladiflav Jemejčič Štefan Babnik in Avsrnst Mikuš. Praporščak je g. Karel Stepančič. Kupujte domače blago! Objave KLIŠEJf [NO VECBA2VNE JUGOGUAMKA Mm NAM -v. 3i! i *M L Ir K ©V U SSSOUU rf sfeiižž"' R-5 i"* cva partija aparatov j TEFADIN 32 K je priljubljen in iskan v vsej Jugoslaviji. Aparat, v katerem sta idealno združeni prvovrstna kvaliteta in zrlo nizka cena. — Zahtevajte predvajanje od naših zastopnikov. Zastopstva, v vseh večjih krajih. JUGOSLAVENSKO STANDARD ELECTRIC COMPANY A. D. BEOGRAD — Kralja Aleksandra ul. 17. Zastopstvo v Ljubljani: Badio Boberlet, Lfubljassa, Kongresni trg 8 Zadnja pat Josipa Lavrenčiža Zamenhofov večer Esperantskega kluba Sinoči je svojem lokalu na Cankarjevem nabrežju 7 priredil tukajšnji Espe-rantski klub tradicionalno spominsko proslavo rojstva dr. Zamenhofa, očeta espe-ranta. Prireditev je posetilo lepo število članov in članic. Predsednik kluba g. Jože Kozlevčar je pozdravil navzočne članstvo in v jedrnatih besedah orisal pomen esperantskega pokreta in jezika. Po njegovem govoru je zapel za to priliko sestavljeni mešani zbor kluba esperantsko himno. O dr. Zamenhofu in njegovem vel?kem delu je govoril g. Zlatnar Peter. Espe-ranto naj služi vsem narodom sveta, v prvi vrsti majhnim za direkten sporazum med seboj.Gdč. Ela Cukale je dobro pred-našala pesem Jurija Baghyja »La fabri-ko«, to jc pesem ponesrečenega delavca. Predsednik kluba g. Kozlevčar Jože je v lapidarnih besedah opisal 151etno delo, uspehe in nihanje esperantrike.ga kluba, ki je bil ustanovljen 6. decembra 1. 1921. Mali deklici Vanda in Majda sta lepo prednašali pesem >La vivo«. Sledil je še dvogovor med klubovima članoma Vofeom ta Jakominorr, v katerem je eden nasprotoval espsrantu, drugi pa ga zagovarjal. Prvi je predctavljal publiko, drugi pa esperantiste. Ta dvogovor je bil deležen radi svoje šegavosti velikega ap'avza. Po oficielnem sporedu je sledila intimna prosta zabava, na kateri so na originalen način prodajali esperantske knjige. Pevci kluba so večkrat zapeli naše narodne pesmi v e perantskem prevodu. Vme3 je igral radio. Esperantski klub si je izbral prav primeren lokal, ki nudi članstvu vse ugodnosti. V njem je nastanjena čitalnica, sesto-ječa iz precejšnjega števila vedno novih a;perantskih časopisov, članstvu je na razpolago tudi obilna knjižnica, ki jo je zbral klub v teku 15 let. Agilnemu Espe-rantskem klubu želimo ob 151etnici še obilo uspehov. Ljubljana, 20. devembra. V meglenem jesenskem popoldnevu j2 danes iz mrtvašnice Leon.šča krenil na svojo poslednjo pot bivši postonjski župan, deželni pos.-nec- in poslanec primoiskih Slovcnrev v rimskem parlamentu Josip Lavrenčič. K. posieunjem slovesu se je zbrala ogromna množica znancev in prijateljev ter predstavnikov vseh panog našega javnega življenja, kj je v pokojniku izgubilo dragocenega delavca. Prišli so ga spremit k večnemu počitku med drugimi voditelj primorskih Slovenccv dr. Josip Wilfan, ljubljanski poslanec Rajko Turk, podpredsednik banovinskega odbora JNS dr. Otmar Pirkmajer, načelnik Adolf R.ib-nikar, predsednik društva Soče bivši ban dr. Puc, načelnik prosvetnega oddelka Breznik, predsednik ZKD prof Jeran, predsednik Vodnikove držbe Pustos.emšek, predsednik Tiskovne zadruge dr. Fettich. univ. prof. dr. Alired šerko, predsednik Zveze obrtnih zadrug Rebek, senator dr. Grego-rin, predsednik Inženjerske zbornice inž. Pirkmajer. ravnatelj združenih pap rnic Pavlič, višji državni tožilec v p. dr. Gras-selli, dr. Milko Brezigar in drugi predstavniki organizacij in korporacij. Pivovarno j>Union-', ki ji je bil pokojnik vse do svoje smrti upravni svetnik, je zastopal nien predsednik čarabon s tovariši iz upravnega sveta in zastopniki uradni-štva Zelo številno so bili navzoči uredniki »Jutra« in »Slovenskega Narodasz z glav- nim urednikom Virantom ter nameščenci Narodne tiskarne z ravnateljem Jeranom na čelu. V ogromni množici žalnih gostov je bilo zlasti veliko število naših rojakov iz Primorske. Ob 15.45 je prispela šentpeterska duhovščina in blagoslovila krsto s pokojnikovimi zemskima ostanki, nakar je zapel zbor Glasbene matice pod vodstvom dirigenta g. Venturinija pretresljivo žalostinko »Usli-ši nas«. Nato pa se je razvil veličasten žalni sprevod v smeri proti pokopališču Sv. Križa. Za vozom, težko obloženim z venci, ki so jih na pokojnikovo krsto poklonili sorodniki, prijatelji in korporacije, se jc počasi pomikal voz s pokojnikovo krsto, kateri so sledili užaloščeni pokojnikovi svojci in sorodniki. Ko je nad Ljubljano zaradi goste megle že legel predčasni mrak, se je sprevod še enkrat ustavil pred viaduktom na šmar-tinski četi, kjer so pevci zapeli v zadnji pozdrav vedno pretresljivo osmrtnico iBla-gor mu«, žalostna povorka je krenila nato naprej proti pokopališču, spremljana žc od prižganih luči tja do cerkve, od koder je tesnobni glas zvona pozdravljal pokojnika in ga vabil k večnemu snu v svojem okrilju. Po opravljenih motivah v cerkvi so po-grebci prenesli krsto k Lavrenčičevi družinski grobnici in jo položli ob krsto pokojnikove življenske družice Marije, ki je odšla v večnost komaj pred par tedni. neslane Veljko zanimanje vzbujajo vselej produkcije državnega konservatorija. zato opozarjamo, da bo prva letošnja produkcija drevi ob četrt na 19. v veliki fjlharmonični dvorani. Na sporedu bodo dela iz češke literature. Dogodek dneva ie bila včerajšnja razstava pri staroenani tvrdki Kollmann na Mestnem trgu v Liublianj. Ljudje 60 v množicah ogledovali odlične porcelanske in steklenin&ke izdelke. Maribor, 20. decembra Letsšnja zlata nedelja je bila v znamenju tradicionalne predbož.č-ne nedeljske razgibanosti. Trgovine odprte-.Mladež v gneči pred bogatimi, slikovitimi božičnimi izložbami. Tudi kupčij ie bilo nekai, zlasti v špecerijski, slaščičarski in deloma tudi konfekcijski stroki. Letošnji promet je izkazal (X) izjavah nekaterih trgovcev nekoliko boljšo bilanco od one v letih na hu:še krize. Ni pa seveda bilo one visoke konjunkture kakor v zares »zlat;: konjunkturi pr vih let [»ovojne dobe. V ma^i! tavljena hudemu mrazu in drug:in živlen-kim neprilikam. Radi zime je ofročiček v tem žalostnem bivališču umrl. Kaznjenec je pobegnil iz bsisiišnice 321etni i rane Lešnik, ki je v tukajšnji kaznilnici odsedeval 1-imesečno zaporno kazen, je pred trani tednj moral zaradi neke želodčne bolezni v mariborsko bolnišnico. Ko pa se je njegovo zdravstveno ©tanje to-l.ko izboljšalo, da bi ee moral kmalu vrniti za zamrežena okna, ee je Lešniku zahotelo svobode in je preko nočj neopazno izginil iz bolnišnice v neznano eouer. Na eebi je imel samo bolnišniški plašg. Za pobeglim kaznjencem-bolnikoni ee vršjjo poizvedbe. Lftsbavna tragikomična prigoda Ponoči je bilo v Tomšičevem drevoredu veliko razburjenje. Mlajši moški ie navalil na mlaišo žensko tn io z udarci pe^l tako obtoikei. da ee je zrušila na tla. Priče dogodka so e-tražn ika opozorile na (o. da ee je 6'to-ri,lec skril za nekim grmom, kjer ga jc stražnik naposled iztaknil jn ga odvede! na stražnico, kjer je izpovedal, da je dotično ženeko r.borska policija zasleduje storilce. Industrijec ©prešsen Novo mesto, 20. d-ecembra Po včerajšnji celodnevni sodni razpravi, ki je z majhnimi presledki trajala kasno v noč. so biii v procesu proti kočevskemu industrijeu Boauslavu iloraku, ki je bil ol> tožen nepoštenih manipulacij, o čemer sino poročali v soboto, zaslišani l nt priče gg. Zorčič, IIjc in Guiič. Nato sta podala svojo mnenje sodna izvedenca. Po govoru namestnika državnega tožilca Orožnika, ki je zahteval obsodbo obtoženca, je zastopnik sul>-sidiame tožiteljice Československe prumv-«love banke ljubljanski odvetnik dr. Fettich predlagal, naj se industrijec Buhoslav Horak obsodi na povrnitev zneska 009.061 Din Ivrdki »Kočevje« in Československi prurnv-slovi banki, zadnji pa še posebej znesek 1317.252 Din. za katerega jo je obtoženec oškodoval. Po govoru dr. Fetticha je obtoženčev zagovornik, sodni svetnik v pokoju Anton Kuder predlagal, naj se njegov kli-ent v celoti oprosti. Po enournem posvetovanju je predsednik senata s. o. s. Božidar Romih ob pot 23. razslasil ra7so<3bo. da se obtoženi vele-industrijec Bufaoslav Horak popolnoma oprosti. me predtekmi sta s' dala prireditelj in Slovan kolikor toliko resen odpor in jc zmagala boljša napadalna vrsta. V drugi teKmi pa sta tr."i!a skupni nasprotnika zelo neenakih moči. Zmaga Ljubljane ki ie nastopila skoro kompletna, sicer ni bila v dirkusiji. preseneča pa velika številka. Hermes s SSovasa 5 : 2 (3 :1) Hermes je bil v splošnem boljše moštvo. Imel je ves čas igro v rokah /maso je zasluži! in jc rezultat realen l'o dolgem presledku je v širenskem moš*vu nastopil Rafko Svetic z velikim uspehom Kot vodja napada je to vrsto sklenil in povezal ker ie v glavnem njegova zasluga da je napad v prvem polčasu prevladova' s tolikim uspehom To se je pokazam v nadaHevanju igre. ko Rafka ni bilo več in ie ves napad padel na svojo običajno višine — a'i niži- mM, Maša dobra nepozabna mama, stara mama, teta, gospa Ž-A' PVSA flfejk-.J 1 i Roblekova^ vdova po zdravniku in posestnica v Žalcu, nam je danes umrla. Pogreb bo v tc-ck, dre 22. decembra iz njenega doma v Žalcu na tamošnje pokopališče. Sv. m?ša zadušnica bo v srede 23. decembra zjutraj v župni cerkvi v Žalcu. ŽALEC -- CELJE — PRAGA, 20. decembra 1S36. Rodbine: >ii. IL1LANOVA, BiSiCiCKOVA, LR. MfcLLLEJEVA no. V obrambi se je izkazal Ko"merlj, v krilski vrsti je požrtvovalno igral Fcrjan, ki ume pametno prenašati igro. Slovan sc ves čas igre ni mogel znajti. Dober mu je bil vratar, branilca nesigurna, srednja vrsta prvi polčas raztrgana. V napadu sc je z nekim uspehom trudil Dobe-let, omeniti pa je še Keravca. Takoj v začetku it Derenda v prodoru prvič potresel mrežo. V protinapadu SIo-vanovci po Doberletu izenačijo. Svetic I. po lepi kombinaciji zviša na 2:1. s tik pred pol "asom na 3:1. Po odmorju je Goršie postavi! na 41. Z3 Slovana je nato Janči-gar znižal na 4:2, a končni rezultat jc dosegel Svetic I. Sodil je g. Erlih. LJubljana : Reka 12: o (6: o) Rezultat pove vse. Igra mačke z miško, tako da je bila igra na koncu že šaljiv a športna burka. Tako jc Logar v splošni nedelavnosti zapusiil svoje mesto, posegel v dogodke sredi igrišča in pripravil enajsti zgoditek Rečani so igrali pod vsako kritiko. Resno si je prizadeval samo Kokalj na mestu srednjega krilca. Ko pa je število žog v mreži doseglo pol tucata, so vs* Rečani brez izjeme vrgli puško v koruzo ir. se brez odpora udali usodi V veliki meri je zakrivil visoki poraz rezervni vratar, ki ima skorai polovico zgoditkov na duš;. Obramba je bila sicer tud> izredno slaba. Isto velja za srednjo vrsto o nekompletnem napadu pa je škoda vsake besede. Ljubljana je bila z izjemo Stanka in Pu-pota kompletna. Moštvo ie v enem delu prvega polčasa dalo dobro igro Parteden-ski odmor je dobro vplival. Tačas sta bila v napadu agilna in dobra Slapar in Lah. ki prihaja počasi do ostrega in točnega strela. V krilski vrsti se je zopet pokazal Djor-djevič. ki obeta uporabno moč. Tudi Obcr-sncl se uveljavlja s pametno igro. Obramba je ostala ves čas brez posla Igra je v kakovosti seveda padia čim je Reka prenehala z odporom. Gole so zabili: Slapar 3, Hortncr 3, Lah 4. Janežič 1, Bervar avtogol, Lah pa je za-streljal enajstmetrovko. Sodil je g. Hobacher nesigurno. Ostale nogometne tekme LE MA1NS: BSK : Unione sportive 6:2 (3:2). Tekma se je vršila v naslednji postavi: Popovič — Radovanovič, Petkovič — Kncževič, Stevovič Božič — Glišovič, Šur-donja, Rajlič, Sekulič Podgradski. CAMBRAI: BSK : FC Cambra: 5:0 (3:0). BEOGRAD: Jugoslavija : Bask 8:2 (6:2). Prijateljska. ZAGREB: Concordia : Gradjanski 3:2 (1:1). Prijateljska. LUXEMBURG: Austria : reprezentanca Luxemburg 5:2. RIM: Prvenstvo. Milano : Roma 1:0, Sampierdarena : Triestina 0.0, Lazio : Lu-chese 2:1, Torino : Napoli 3:0, Bari : Am-brosiana 1:1, Bologna : Fiorentina 1:1, Ju-ventus : No vara 2:0, Alcssandria : Genova 2:1. Članstvu SK Ilirije. Danes zaključujemo !etošnjo sezono. Upravni odbor in sekcijeka načektva bodo na večernem občnem zboru podola poročilo o svojem delu in o stanju našega kluba. Uprava vabi celokupno član sivo, da se današnjega občnega zbora udeleži v največjem številu. Občni zbor bo ob 20. v nialj koncertni dvoranj Filharmonije nad kinom .Matico. K občnemu zboru imajo pristop samo člani z veljavnimi klubskimi le gitimaciiami. — Tipkano letno i>oro?ilo, ki aa je klub letos prvič izdal, ie razposlano. Ako ga kdo od članov pomotoma ni prejel, naj reklamira pri blagajni kavarne Evrope, odnosno drevj na občnem zboru . Avstrijsko-nemška pogajanja Dunaj, 20. decembra, b. Avetrijsko-r.eni-ška gospodarska pogajanja, ki jih v imenu nemške delegacije vodi svetnik nemškega poslaništva dr. Clodius, v imenu Avstrijcev pa poslanik dr. Wildner, trajajo že teden dni. Dosedanja posvetovanja so se sukala predvsem okoli nekaterih že ugotovljenih sporazumov g'ede povečanja izmenjave blaga in turističnega prometa. Pri tem se je pojavijo mnogo detajlnih vprašanj, ki zahtevajo še dolgo proučevanje obeh delegacij, tako da ni računati na zaključek pogajanj pred božičnimi prazniki. Zelo verjetno je celo, da se bedo posvetovanja med božičnimi prazniki prekinila in nada^evala šele po novem letu. Vse to dokazuje, da se pogajanja še vedno niso premaknila z zajetne točke in da bo sporazum v mnogih vprašanjih zelo težak, kakor se da to razbrati tudi iz pisanja avstrijskih listov samih, ki so čedalje bolj skeptiini glede na končni uspeh. Pred novo vstajo v Palestini Lcndon, 20. decembra, b. »Dailv Tele-graphu čegat uvoz snloh ne bo več potrebno dovoljenje. Češkoslovaška je v načelu prijvriv-licna dovol&i prost izvoz državami, k: bodo zavzele enako sVa^-see napram Češkoslovaški. Pr; tem se bodo predvsem upošteval srednjeevropske države. Na dru-a; strani je Češkoslovaška sklenila zahtevati za uvoz bl.ala iz gotovih prekomor-skih držav dokaziik o izvoru blag«. Komisija za dodeljevanje deviz jc ukinjena. Mnogo proizvodov iu sicer ne le siro-vin. nego tudi napol izdelanih predmetov, predvsem pa konzum io b!ago, bo mogoče v bodoče uvažati v Češkoslovaško brez posebnih dovoljenj. Nove olajšave zi uvoz sc nanašajo na okrog 30* • vrednosti celokupnega dosedanjega uvoza, računanega za 1. 1935. Službeni komunike, ki je bilo o tem izdan, pravi, da bc z ublažitvijo restriktivnih odredb glede uvoza storjen prvi korak v novi gospodarski politiki vlade, čc bodo druge države to ublažitev seveda sprejele s pravim razumevanjem. Če>koslova;ka vlada stremi za tem, da popolnoma osvobodi uvoz mnogih vrst trgovinskih proizvodov. >:ato pa bo skušala do«eči v drugih prizadetih državah primerne koncesije za svoj izvoz. čangkajšek še vedno ujet Šanghaj, 20. decembra AA. Na današnjem sestanku zakonodajne zbornice je poroča.! o situaciji »in voditelja kitajske revolucije Sun-jateena. Med drugim je omenil, da j>e Čang-ka šek le vedno v ujetništvu, poizku* maršala Čangsuelijanga pa bo propadel, ker je vladna vojska odločno nastopila proti upornikom. Vojni minister Sung Je na lastno odgovornost odpotoval v Sianfu. k er se hoče pogajati za osvoboditev Čangkajaka. gotovo pa bodo uporniki tudi njega prijeti in ga pridržali za talca- Roosevelt za odmor v oboroževanju London, 20. decembra d- Vesti iz Washing tona potrjujejo poročila o nameravanem Rooseveltovem posredovanju v razorožitve-nern vprašanju. Trdijo, da bo predsednik Ze-dinjenih držav predlagal vsem državam, naj pristanejo na odmor v oboroževanju. Ze poleti je Roosveh podvzel pobudo za eklicanne konference o istem vprašanju. Po njegovem potovanju v Južno Ameriko smatrajo sedaj njegovi svetovalci okoliščine za enako pobudo kot ugodne. Tatvina treh franco* skih vojaških letal Pariz, 20. decembra d. Vojaške oblasti na vojaškem vežbališču v Larzacu v departe-nientu Tarnu, so sporočile, da so izginila iz tamosnjega hangarja tr, lovska letala najnovejšega tipa Oblasti so poslale v Larzac brina do mobilne garde. Millan (dep. Ave>'ron), 20. decembra d. Vče raj dopoldne je prispelo na tukajšnje letališče šest mož, ki so izjavili, čuvaju hangarja, da imajo nalogo preiskati letala, ki so last aerokluba v Aveyronu. Pod pretvezo, da hočejo napraviti poizkusni polet, so se vsedli v tri letala, ki so b;la v hangariu. ter odleteli, ne da bj se vrnili. Vsa tr; letala so bila v izbornem stanju. Anglija in ČSR London, 20. deceirbra. b. Do znava sc, da bo na sej, spodnje zbornice dne 20. januarja vloži konservativni poslanec Adam« interpelacijo na zunanjega ministra Edena, alj bi hotel v interesu evropskega miru ugotovili, da bi kakršnakoli kršitev teritorialne nedotakljivost in poiitione neodvisnosti ČSR smaitrala britanska vlada kot ne-prijateljsko dejanje naprem sebi sami. Protikomunistična fronta v praksi Pariz, 20. decembra, b. Dasi ie v političnih odnošajih med Berlinom in Moskvo nastopila velika napetost, f« trgovinska izmenjava med obema državama nadaljuje in celo veča. ilntransigeant« poroča, di je Nemčija v zadnjih mesecih uvozila iz Rusije 250.000 ton nafte in je glede uvoza tega predmeta iz Rusije na drugem mestu, takoj za Francijo in pred Anglijo, ki je šele na tretjem mestu. Japonske vojne ladje v Sredozemlju Rim, 20. decembra, b. Nekateri tuji ll»'i so prinesl- te d Lj poročilo, da namerava -!a pons>ka v podkrepitev svoje solidarnosti z Ita-li-o in Nemčijo v skupni borbi proti komunizmu odposlati nftkai svodih ladij v španske vode. Vest e v tej obliki brez pod.age, doznava pa se fc< zanesljivega vira, da prideta morda že proti koncu meseca marca 1037 v Sredozemlje dve ia]K»nčiki križarki, kj bo-ta usidrali v ftaljjanskih vodah. Posadko obeh križark lodo tvorilj učenej iapon~ke akademije, ki 1 odo dopolnili evoj študij v Italiji. Nezgoda francoske letalke Marseille, 20. decembra. AA. Francoska letalka Maryse Hilsz, ki je izvršila polete v Sirijo in skušala prekositi hitrostni rekord, se je ponesrečila. Letalka se je rešila s padalom. Letalo se je pri padcu precej pokvarilo, letalko pa so našli po dolgem iskanju nevarno ranjeno. | Naraščajoča konjunktura I ameriške industrije \VashingtOft, 20. decendva. AA. V :tmo-ršk»'h -poslovnih in pomorskih krogih rw-glašajo, da je nVnistrstvo za mornarico preielo na d->sedarij'h bc'rec jah samo ponudbe za četrtino razpi-san h količin jekla. Mnoge velike tovarne se sploh niso udeležile licitacij. MUL:jo. da je to posledha nov h predpi.«ov. ker se odslej morejo udeležiti licitacij samo podjet ja s urnim delom na 4cden. Minister za delo ie nasprotno mnenja, da je »reba nezadostne ponudbe tolmačiti sam«) s preobiHco zasebnih nanočil. Angleška robotska letala London, 20. det*uibra. 1». Angleško letalsko ministrstvo je te dni naročite 00 novih letal iapa »Queenbeef, k; iiiu pravijo tudi ^roboti«. Letala namreč letajo brez pilotov in se jih lahko usmerja s pomočjo radia. Služila bodo angleški mornaric; kot tarče za obstreljevan ie pri protiletalskih vajuh prihodnjega leta. Razvrščena bodo v vseh glavnih britanskih pomorskih bazah. Iz akvaristove torbe Nekaj besed o starih velikanih in rdeči jegulčicj Meo to-adnih obstankih- s precejšnjo dolžino, so ^e dandanes velikani, zlasti med ribami hru-staličnicami, kakor so nekatere vrste morskih psov. Za časa perma pa tja do tercrarja. so se pa v mnogoni.l;jonskih dobah razvila tudi razni plazilci v vodah isi na kopnem v i>rav-cate orjake. V začetku specializacije poedinih vrst so b;de dimenzije seveda skronneiše, torej so se poedine žjvalsk? vrste ;o svojih potomcih, vendar z močr.o reduciranim številom vrst, preživeli vse epohe do današnjih dni. Iz tega sklepamo, da so se živali »z prvotnih oblik progresivno specializirale v akupine, rodove iu vrste, zatem povečale svo jo rast do le mogočega vrhuuca, naposled pa propadle. Živali torei, kj «h štejemo dandanes po njihovi obsežni rasti v velikane, kakor so na printer ribe hrustančnice <16 do 20 metrov dolgi morski jisi), nekatere skjenolu-nkavke (9 m dolge beluge Črnega in Kaspi-škega morja in porečij), krokodili, kiti, nosorogi, sloni in drugi, ao že dosegli evoi vrhunec in bodo prej ali slej izumrle, zlaeti ker jih tudi človek, bodisi iz koristoljubna, bodi-sj iz golega nagona |x» ubijanju, uničuje. l>o gor- navedenih sklepov eo prišli znanstveniki s primerjavo fosilnih ostankov poedinih geoloških dob upoštevajoč tudi oN-i-ke danes žjvečih žival;. Fosilnih ostankov je dandanes nabranih oko!j 100.000 vrst, med njimi 12 tisoč vrs- žuželk. Zelo dobro so nam ostali ohranjeni mamuti iz kvartarja. vrsta velikanskih slonov. Ob ustju Lene v Ledeno morje so naši; 1. 1799 velikanski, v j ledu tičeč trup, kj so ga za časa posebno to* p ega poletja najilavile vode navzdol. Sever-j ni medvedi, volkovi, lisice in druge živali m> zavohale plen in prišle na gostijo. Meso mamuta namreč, k; je ležal okolj 30 t;60Č let v ledu. je bilo popolnoma užitno- Iz mrzle Sibirije se podajmo na topli jug v sredozemski bazen, kjer žive m°d ostalimi lepe trak olike riJ.e z dolgimi, ozkimi trupi, kakor n. pr. rdeča ieguljčica. ki zras« na 44» do 50 cm. Ob straneh zeio stisnjen trup «c »ožuje vedno !>olj proti repu, pa tudi šibice repne plavuti končujejo v ost, hrbtna i'ti podrepna plavut sta pa nizki jn dolgi, s lično kakor pri jegulij. Glava lici na mopsu ali pa dogo. V mladosti je riba še valjasta. Plava s kačfimi gibj tru|»a. Ker ie lepa, rdeča. je za večje morske akvarije zelo pripravna; če je dovolj majhnih skrhipariev, ribic ;n drugega drobiža, se tudi zelo dobro drži. Ker je tenka kakor trak, ji babe« zraven?« Monsignoru Zupanu pa 9e je baš ob tej Tavfsr^vi opazki poro-'msei jn je pritegnil k narodno obrambnemu delu tud naše ženstvo. Takoj so začeli ustanavljati samostojne ženske podružnice CM,D in ga Terezija mi ie večkrat praivila o tej mični prigodi, seveda zadovoljna. da je br!a ona povzročiteljica ženskega gibanja v CMD. Ta dogodek se je odigral na 4. velfci skupščini v Lnibliani. ki se je vrVja v stari Čitalnici, naslednje leto pa ie CMD zborovala v Kamniku in tam je bila ženska udeležba že častna. Leta 1929 ie dobila naša vrla Litjianka diplomo častnega članstva za svoje zvesto 40'etmo delo pri Družbi sv. Cirila in Metoda. Svetčeva hi®a hrani obilne spomiintke na čase, ko so se narodni prvaki borili za narodove pravice. Ena izmed sob ie izpremenie* na v ma;hen muzej. Obilo slik. diplom, albumov, posvetil itn drugega pripoveduje o dneh pred pol stoletiem. in vsi ti spomini so navezani na go Terezijo in na nien ega moža Luko. Rajnka je bila mati dveh sirnov. Sin Pavel je bil sreskj načelnik in ie umrl pred leti v Krškem, ritmoister Albin pa ie preminil med svetovno vojno. Oba sinova sta pokopa* na na tukaišn}em pokopališču poleg očeta Luke. Zdai se bo priselila k svoji družini še mati Terezija. Izmed sorodnikov jih Sivi še nrn!:iVdovi. Pokojnika. vzorna žena ii! mati. bila hčer ugledne novomeške rodbine Ppl;halove. Zapušča poleg ostalih sorodnikov užaloščenega soproga s sinčkom in nekaj dni staro hčerkico. Pofrreb bo v torek ob pol 1f>. iz Tavčarjeve ulice 4 na novomeško pokopališče. Pokojniei biig spomin hudo prizadeti rodbini naše iskreno sožalje. WM—BBM—Bj"*"^ WWBBBMMBBPW» t nobenim drugim r(' itlamnmi sredstvom iie morete doseCi ena neg« uCiiika. kakoi tVasopismn iglasom f^igai delokrog je ne »iiiejfn Časopis pride v vsako tiišn in govor Jnevnc desettisoCeii rtitafeljev Kedno »g!a sanje v velikem anev »ko je najuspešnejši! investicija, ki prines« Koristi crsrovco ir Kupca ——M izncnaiKc • 99 Ali zamorete verjeti, da dobite ta izredno dober radijski aparat BELL po taki ceni 4 ia i el^ktrons&i Super Bell 537 ali pa naplačilo Din 588.- in 18 obrokov In 27 Glavno zastopstvo za Dravsko banovino: LJUBLJANA, KONGRESNI T KG 8. ali pa pri: METNEL & KEROLD Maribor. Gosposka ulica 20; ANTON BREMEC, AUTOGARAZA, Celje, Miklošičeva cesta Eadiotelmika Franc Jaklič, Kranj in v vseh večjih krajih banovine. Naš nepozabni, dobri soprog in oče. gospod, Gustav Urbic Zel. uradnik v p. je v nedeljo 20. t. m. po kratkem trpljenju mirno v Gospodu zaspal Pogreb ljubljenega pokojnika bo v torek 22. t. m. ob 3. izpred mrtvašnice državne obče bolnišnice v Ljubljani. Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo 23 t. m. ob 7 zjutraj v cerkvi Sv. družine v Mostah. LJUBLJANA. 20. decembra 1936. ŽALUJOČI OSTALI. •r - ^i- *, »• - Jr • -a.; ' z/,, ^ , " x . , ' 'i - <-> -iS«;.. „ ... - —• -. 'V- v:- r". '•■'< - . v *'. • 2alostni in potrti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena soproga, zlata mamica, hčerka, sestra, teta in svakinja, gospa Lenčka Medic9 roj. Spllfial inženjerjeva soproga, dne 19. decembra zvečer nenadoma umrla v 28. letu svoje dobe. Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek 22. decembra ob %4 popoldne izpred hiše žalosti v Tavčarjevi ulici št. 4 na mestno pokopališče. Maša zadušnica se bo brala v kapiteljski cerkvi v Novem mestu. NOVO MESTO, 20. decembra 1936. Inž. JOSir MEDIC, soprog:, DEČKO, sinček, hčerkica in ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar, — Za Narodno tiskarno d. & kot tiskarnarja Fran Jeran, — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak — Vsi f Ljubljani,