Izhajavsako sobo :o zjutraj. Vsaka druga številka ima poučno zabavno ilustrira-rano prilogo „Družinski prijatelj“.
Uredništvo „Zarje“ jev
Trstu, Viadei Kalibri 2
Tja je treba nasloviti vso rokopise, ki naj se objavijo v listu ali pa v prilogi. Rokopisi se ne vračajo, nofrankirana pisma se ne sprejemajo. V nujnih shr'ajih se je posluževati telefona tiskarno štev. (ul ■
Upravništvo „Zarjo je v Trstu, Via dei Fabbri Št 2. Sprejema naročnino, Inserate in reklamacije. Naročnina „Zarje s pri logo je za vse leto naprej po pošti K. 6.—, za pol leta K. 11.—. Posamezne številke po 0 v.
Cena inseratom je 10 vinarjev za enostopno pet t vrsto. Pri večkratnem objavljenju primeren popust Poštno - hranilničnega računa štev. 64139.
Zadružni tečaj pri sv. 3vanu.
y .BP.udpljek 9. t. m. se je pričel v prostorih obrtneg^r-irTkonsumnega društva pri sv. Ivanu pri Trstu zadružni tečaj in sicer —- prvi na tržaškem ozemlju in v Istri. Dejstvo, da obiskuje tečaj nad 50 udeležencev iz tržaške okolice in Istre, jasno priča, kako potreben je bil ta tečaj.
V	pondeljek popoldan ob 3. uri otvori načelnik obrtnega in konsumnega društva gospod H. Škerl tečaj, pozdravi navzoče, posebno člana načelstva „Zadružno Zveze“ v Ljubljani gosp. dr. E. Lampe in voditelja tečaja, potovalnega učitelja in nadrevizorja „Zadružne Zveze“ v Ljubljani g. VI. Pušenjaka. G. dr. Lampe se zahvali za pozdrav, pozdravlja udeležence in govori splošno o pomenu in potrebi združevanja.
Nato se prične texaj. Voditelj tečaja govori
0	zgodovini zadružništva, slika neznosne razmere in žalosten gospodarski položaj srednjih stanov, zlasti kmečkega, obrtnega in delavskega stanu; te razmere so privedle do t! ga, da so začeli vsi ti zatirani stanovi v samopomoči — v združevanju iskati rešitve Nastopila sta dva moža Schulze-Delitzsch in Raiffeeisen. Sohulzc-Delitzsch je ustvari-tdj zadružništva v mestih, namenjenega obrtnikom in trgovcem, Raiffeisen je oče kmetijskega zadružništva. Zavodi Schulze-Delitzschevega ustroja imajo kapitalističen značaj, dooim preveva vse kmečke zadruge; krščanska ljubezen do bližn'ega in nesebično, požrtvovalno delo v prospeh skupnosti. — Tečaj je namenjen za kmetijske zadruge, zato se bo v tečaju le oziralo na kmetijsko zadružništvo. Govornik govori obširno o celej organizaciji kmetijskega zadružništva, o ciljih zadružnih zvez srednjih zadrug, splošne zveze kmetijskih zadrug na Dunaju in mednarodne zveze kmetijskih zadrug, katera razteza svoje delovanje čez celo Evropo.
Po predavanju je voditelj pojasnil uredbo in zaznamovanje posameznih posojilničnih knjig in začel s praktičnim poukom knjigovodstva.
V	torek je predaval voditelj o narodno-go-spodarskem, nravno-vzgojevalnem in socijalnem pome:.u Rajfajznovk. Orisal nam je načela, na katerih slonijo posojilnice Rajfajznovke in sicer
1. neomejena zaveza, 2. omejen okoliš, 3. nizki deleži, ki se ne obrestujejo, oz. ne višje kakor hranilne vloge, 4. podeljevanje posojil v obliki osebnega kredita proti poroštvu. Posojila se dajejo na dobo štirih let. Menice so izključene,15. razlika med obrestno mero za hranilne vloge in za posojila z vsemi drugimi plačili vred ne sme presegati
1	in pol posto, 6. brezplačno delo načelstva in nadzorstva, 7. ves čisti dobiček se odkazuje rezervnemu zakladu, 8. posojilnice Rajfajznovke naj tudi preskrbujejo, kjer ni drugih zadrug, skupen nakup kmet. potrebščin in skupno prodajo kmet. pridelkov, Rajfajznovke so iztrgale kmečko prebivalstvo iz rok oderuhov, zbirajo ljudski kapital, vplivajo na obrestno mero in so zlasti v ravnokar prestali dobi denarne draginje pokazale, kaka dobrota so one za srednji stan. Dočim so kapitalistični zavodi in zveze istih (n. pr. celjska zadružna zveza) komaj mogle dajati kredit proti znatno zvišanim obrestim (7, 7 in pol do 8 posto), so vse Rajfajznovke, združene v „Zadružni Zvezi“ v Ljubljani ohranile staro obrestno mero, ker je tudi,Zadružna Zveza“ v Ljubljani podeljevala Rajfajznov-kam kredit, kakor prej, proti 5 postotnem obres-tovanju. In ravno v tem se kaže moč organizacije ako v časih, ko je trda za denar, morejo ravno tako postreči onim, ki so pomoči potrebni, kakor vj dobrih časih. Govornik je pozival k varčevanju, zlasti je priporočal upeljavo domačih hranilnic v svrho pospeševanja štedmija nižin slojev kakor tudi mladine. Ker tvorijo Rajfajznovke temelj vsem drugim zadrugam, zato bi se naj one ustanovile povsod za 2 ali 3 sosedne župnije, ki štejejo nad 2000 duš. — V nadaljnjem govoru je z vzgledi iz prakse pobijal ugovore nasprotnikov proti Rajfaj-znovkam, kakor pomanjkanje za vodstvo sposobnih
ljudij, premala varnost, molčečnost, trditev, da zapeljujejo Rajfajznovke ljudstvo k lahkomišljenemu zadolževanju, pomanjkanje domačih vlog itd.
Po predavanju je nadaljeval rt vizor „Zadružne Zveze“ v Ljubljani g. Vek. Pelc pouk v knjigovodstvu, dočim voditelj tečaja nadzoiuje vse delo udeležencev in jim daje potrebna pojasnila.
Popoldan je voditelj razlagal zakonske določbe glede načelstva in nadzorstva, zlasti delo v sejah ter opozarjal na napake, ki se dogajajo v praksi in mnogokrat provzročajo nered v zadrugah.
Praktično so se po vsakem predavanju nadaljevale vaje v knjigovostvu in se je celo knjigovodstvo Rajfajznovk ter računski zaključek od vseh vdelež’ ncev izvršil.
V	sredo predpoldan je voditelj tečaja obravnaval koristi in delovanje kmetijskih nakupovalnih in prodajalnih zadrug v zvezi z trojnim zadrugami ter konsumnih društev. Da so te vrste zadrug na tržaškem ozemlju in v Istri potrebne, je pokazala zelo živahna debata, v kateri je mnogo udeležencev izražalo željo, da se v svrho pospeševanja kmetijstva ustanovijo take zadruge, in so prosili za pojasnila glede ustanovitve kmetijskih zadrug.
Popoldan je predavatelj govoril o uredbi raznovrstnih zadrug in sicer živinorejskih, mlekarskih, perutninarskih, ribiški ter zboljševaljnih melijorač-nih zadrug.
V	sredo zvečer se je vršil diskusijski večer
in so se razpravljala razna važna zadružna vpra šanja. — Debate so se udeleževali ud. leženi prav pridno in pokazali, kako silno se zanimajo za zadružništvo.	Sledi.
Kako se branijo!
Zadnjič smo priobčili na kratko, kar piše „Obzor“ o ricmanjskem vprašanju. Da bo tržaški dnevnik odkihnil na tako hud tobak, kakor mu ga je ponudil liberalni bratec v Zagrebu, je bi!o pričakovati, in faktično se je tukajšnji dnevnik dne 3. t. m. branil — toda prav krotko —na bratske obrće Dra. B. v „Obzoru“. - Tržaški dnevnik bi nam rad povedal, da je šifra „Dr. B.“ le finesa, ki „naj pozornost javnosti zavede“. Naj bo „Dr. B.“ ta ali ona oseba, konstatiramo le, da je pisal v liberalni „Obzor“ in da ni nikakor bogvekaki „usluž-ben hinavec“ (besede trž. dnevnika), ker tak-le ne bi pisal v „Obzor“ tako, kakor je pisal! Ker mu t.ižaški list ne more do živega, obsipava ga prav liberalno s čednimi naslovi. Očita mu„ da je „perfekten ignorant“ v ricmanjskem vprašanju, očita mu „mala fides“, potem zopet da je njegovo pisanje ali „zlobno ali otročje“ itd., vse to v tonu, ki kaže pisatelja, kateri čuti, da je pogorel! Liberalni organ v Trstu pravi glede same stvari, da ni „čisto nič presenečen po rešitvi iz Rima“.
Mi pa mislimo, da je bil tako presenečen, da mu je za nekaj dni kar sapo zaprlo, tako da ni mogel govoriti, temveč je samo prežvekal, kar so blagovolili pisati o rešitvi liberalni hrvaški organi. —
Ker pa čutijo gospodje v Trstu prav živo „Obzorov“ članek, ki zvrača krivdo na „neugodni* rešitvi ricmanjskega vprašanja na vodstvo ,narodne“ stranke v Trstu, na tržaški dnevnik in na — dra. Požarja, se hočejo nekoliko oprati pred javnostjo. Za to konstatira tržaški dnevnik, da
a)	„Ricmanje niti ne spadajo več v delokrog tržaškega političnega društva, ampak v delokrog političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri“ - S tem bi hotel člankar tržaškega lista umiti sebi in drugim roko, piše pa malo za tem: „da so ravno vodilni krogi narodne stranke v Trstu — da si Ricmanje ne spadajo v delokrog političnega društva „Edinost“ — pred par lesi poprijeli inicijativo, da bi obe politični društvi, ono v Trstu in ono v Pazinu, kombinira-rano delovali za rešitev ricmanjskega vprašanja“. Torej najprej Ricmanje ne spadajo
v delokrog političnega društva „Edinost“, potem pa so ravno vodilni krogi „Edinosti“ poprijeli iniciativo za rešitev ricmanjskega vprašanja. Istrsko politično društvo je potemtakem spalo, sicer ne bi bilo potrebovalo inicijative (!) iz Trsta. Iz Trsta se je torej vodila ta afera. — Dobro, da vemo tudi to!
Liberalni člankar trdi dalje proti „Obzoru“,
b)	da je avtorizirani zastopnik Ricmanjcev gospod notar in deželni poslanec Ivan Plantan v Ljubljani. To je res, da so gospodje v Trstu, potem ko so preveč zavozili barko izročili krmilo g. Plantanu, da bi jo pripeljal nemara v kako sveto narodno luko“. Toda g. Plantan, ki si je toliko prizadeval, da bi se ta nesrečna af. ra (besede tržaškega lista !) enkrat spravila z dnevnega reda“, se je motil, ako je upal, da si bode kot zastopnik od tržaških krogov zapuščenih Ricmanjcev nabral la-vorik. Te le bi bili pobrali dohtarji v Trstu, ko bi bilo kaj pobrati, Res je, da mu tržaški dnevnik priznava „nenavadno požrtvovalnost nesebičnost“ itd, pav da je hotel s „taktom in obzirnostjo odvzeti rešitvi afere vsaki odij tudi za drugo stran“ (trž. škofa!? hm!), s tem priznanjem pa bo moral dr. Plantan biti zadovoljen, ker pričakovanih vspehov ni doživel in na honorar v borbi „za narodne svetinje“ pač ne bo nihče računal.
Lepa pa je vendar ta, kako hoče odvrniti trž. organ vsako .odgovornost od sebe in od političnega društva „Edinost“. Zdaj naj nosi vso odgovornost dr. Plantan, politično društvo pa, ki je poprijelo inicijativo (!) za rešitev ricmanjskega vprašanja in njegovo glasilo sta nedolžna kot novorojeno dete. Tako je storil Pilat pri Kristusovi obsodbi: roke si je umil in rekel: „nedolžen sem“. Ricmanjsko afero se provzročili, zdaj se hočejo vsi izmuzniti, ki so se p ej tako širokoustili!
Krasno pa je tudi priznanje.
c)	da je osem in pol let, „odkar je nastalo ricmanjsko vprašanje“. Ker je tržaški list tako rad napadal škofa dra. Nagla, češ da je on vsemu kriv in ker je ta le škof v Trstu še le 5 in pol let, prosimo g. člankarja, naj nam pove. komu se ima pripisati krivdo na tej nesrečni aferi za prva tri leta ? Kateri duhovnik je tedaj služboval v Ricmanjih?
Si tacuisses, philosophus mansisses !
Člankar izpoveduje javnosti
d)	da si je tržaški list nakopal sovraštvo na izvestnih (sie!) mestih ravno s tem, da se je o primernih prilikah zavzemal za pravično rešenje te stvari Ricmanjcev“.
Vemo že, kaj pomeni to sovraštvo na „izvestnih“ mestih; gospodje ne morejo pozabiti na neki škofijski dekret, s katerim je bilo zabranjeno čitanje „izvestnega“ glasila. Da je bila ta pilula grenka, že radi verujemo, toda kazati vedno radi tega tako kisel obraz, to ni zgodno. — Naravnost znamenita pa je ideja člankarja v tržaškem dnevniku ko pripisuje „Obzorovemu“ dopisniku „namen, da izvestne (sie!) kroge razbremeni od vsake krivde“. Joj. joj, g. člankar, kaj tako malo soli imate v glavi, da mislite, da bi „Obzor“ (!) hotel razbremeniti „izvestne kroge“. Ste hoteli narediti le neslan dovtip ali pa imate zopet enkrat svoje čitatelje za norca?
S kratka: „Obzor“ da brani „izvestne kroge“, politično društvo je nedolžno pri vsej tej nesrečni aferi, tržaški dnevnik ni zakrivil nič, prav nič . . . blagor mu kdor vse to veruje, on je brezdvomno velik . . . „narodnjak“.
Je li morda dr. Požar zakrivil vso to nesrečno afero? Marsikdo bi mislil, da je tako, saj je resnično, da pred prihodom dra. Požarja v Ricmanje ni bilo nikakega vprašanja in da se j# stvar začela še le pod kap lanov an j em dra. Požarja. Toda tržaški dnevnik pravi razločno: „V interesu Ricmanjcev je bilo torej, da ostaja oseba dra. Požarja ločena od njihove borbe“. Požar ločen od ricmanjske borbe ! Ha. ha! Torej tudi on je nedolžen, kdo pa je konečno kriv?
Sicer pa je, pravi trž. list, ,,dr. Poza-; uravnal svoje postopanje po nasvetu razsodnih mož, ki želijo Ricmanjcem vse dobro“.
Torej niti gospod dohtar ni mislil s svojo glavo, temveč zanj so mislili drugi „razsodni možje!“
Kdo so ti možje? Vodstvo liberalne stranke ne, glasilo tržaško ne, kdo ostane še? Mogoče župan Berdon ? Pa en dohtar juriš, kakor je gospod Požar pod vodstvom toliko „razsodnih mož“, da ni predvidel prej vspeha ricmanjske zadeve! Gospod doktor, gospod doktor, Vaš doktorat prava nam imponira . . . vsakdan manj! Čudno da niste predvideli, „kako se more slabo izvesti borba za narodne svetinje — in izgubiti.“
Tržaški dnevnik, ki pravi, da po rešitvi Rima ni „čisto nič presenečen“, je pa v začetku, ko je prišel odlok izgubil kar „bušolo“ na vprašanje, „kaj se ima storiti sedaj“. — „Nismo v hipu tega sami vedeli in nismo na čistem niti danes“ •. . . Altroche, da niso bili presenečeni!
Proti „Obzoru“ pa se brani prav mizerno: vse pisanje dokazuje, da je bilo ricmanjsko vprašanje za neke kroge v Trstu res „izgubljena partija“ in člankar bi hotel po svoji šibki repliki na ,,Obzor“, obrniti pozornost čitateljev na drug predmet, namreč na vprašanje zavoda sv. Jeronima v Rimu. Ta zavod spada v ricmanjsko zprašanje stokrat manj nego Poncij v „Vero“ in vendarle ga člankar vleče pri laseh sem, samo da more odvrniti občinstvo od svoje ricmanjske blamaže!
Dalje omenja člankar neko „dispozicijo v Ri mu“, ki da je baje „pod pritiskom dunajskih in budimpeštanskih uplivov“ in pri teh okoliščinah pravi „nismo pričakovali druge rešitve“, če niste pričakovali druge rešitve, čemu ste torej vedno apelirali proti tržaškemu škofu. Mari ni škoda za znamke in papir, ki ste ga rabili, ako ste znali že prej za odgovor iz Rima? Ne bi bilo stokrat bolje uporabiti one sile, ki ste jih naravnost potrošili v tej nesrečni aferi, za gospodarski prospeh naroda ? — Sicer pa je bil ton, v katerem so pisali ric-manjski patroni pred rešitvijo svete Stolice za eno oktavo višji nego zdaj !
Pri tej priložnosti pa moramo protestirati proti sumnjičenju, češ da je sveta Stolica stala pri rešitvi ricmanjskega vprašanja pod uplivom dunajskih in budimpeštanskih krogov. Člankar zna sam prav dobro, da je sveti Oče stvar resno premislil, ter da ni potreboval pri tem avstro-ogr-skih diplomatov in da je bilo dr. Plantanu prosto dopisovati neposredno s sveto Stolico brez kakih strankarskih uplivov.
Ako hočejo pa zdaj gospodje okoli tržaškega dnevnika zaviti vso stvar in obrniti pozornost kam drugam, je to le dokaz, da ne znajo, kako ki se branili.
Naj raj - i rečejo, če hočejo biti dob i katoličani, odkrito: V Rim smo apelirali, Rim je odgovoril, kdor ne uboga, je razkolnik. -—
Političen pregled.
Deželni zbor istrski.
Istrski deželni zbor je sklican na 14. t. m. v Koper. Na tem zasedanju, ki bo trajalo le nekoliko dni, bo na dnevnem redu reforma o deželnem redu. Doba sedanjemu deželnemti zboru poteče dne 20. junija.
Deželnozborske volitve.
Na Goriškem so pri ožjih volitvah v splošni kuriji zmagali liberalci v zvezi z agrarno stranko, z Italijani in povrh tega še s socialnimi demokrati. Izvoljeni so: dr. Franko s 12725 glasov, Križnič s 12860, A. Štrekelj s 2176 glasov. Kandidatje Slovenske Ljudske Stranke so dobili: dr. Brecelj 12157 glasov, Fon 12203glasov, dr. Pavletič 12176 glasov.
Dveletna vojaška služba.
Vojaška uprava predloži, kakor hitro bodo politične razmere to dopustile, novi brambeni zakon na podlagi dveletne vojaške službe. Predno pa se uvede prezenčna služba, se bo preosnovalo topništvo in pogorska artiljerija, se pomnoži trdnjavsko topništvo iti ustanove prometni polki. Za to se bo zahtevalo povišanje novinskoga kontingenta. Za armado se zahteva 22.000, za avstrijsko hrambo vstvo 4500, za honved 3500 rekrutov več. Ko bo dveletna služba uvedena, se bodo osnovalo obenem posebne delavske stotnije, da ne bo treba k delom komandirati vojake iz drugih stotnij, tako da bodo skoro vsi dejansko služili pri kompaniji.
Ker se skrajša službena doba, bo treba več podčastnikov, za katere bo seveda treba tudi poskrbeti, ko stopijo po gotovi službeni dobi v civilno službo. Treba bo nakupiti, oziroma vzeti v najem več strelišč, treba bo več municije in daljših vojaških vaj — s kratka, uvedba dveletne službe bo zahtevala mnogo denarja.
Vprašanje Kongo-države rešeno.
Bruselj, 12. marca. Med kraljem Leopoldom II. in belgijsko vlado, o hroma parlamentom se je po dolgem prerekanju konečno sklenilo spo-razutnljenje glele na odstop Kongo-kolonije Belgiji. Določbe so: Belgija bo upravljala vso Kongo-drža-vo ne izvzemši kronsko domeno. Na mesto kronske domene stopi posebni fond 66 milijonov, s katerim se bo izvršilo več javnih del, n. pr. kolonialni muzej, olepšaoje Ostenda itd. Kralj bo skozi 15 let dobil tri milijone civilne liste. Kolonialni svet imenuje parlament.
NOVICE
n „Rešitelji“ naroda. — Socialisti in liberalci okoli tržaškega dnevnika se čutijo poklicane rešiti slovensko ljudstvo. Toda njih delovanje je popolnoma zavoženo, brez stalne podlage. Tržaški dnevnik hoče rešiti narod s plesi, lepimi damami in — obilnimi solzami. Celo „Delavski List“ se pohujšuje nad tako politiko in pove koruptni tržaški politiki v obraz par gorkih. — Tega se mi sicer veselimo, vendar pa zato ne držimo s socialisti: odločno jih obsojamo, ker slednji skušajo osrečiti narod z gonjo zoper veronauk v šoli. — Popolnoma zavoženo na obeh straneh! Ubogi narod! Če sledi taki politiki, drvi gotovo v pogubo. Kaj je to brezverska šola? Otrok v šoli ne bi smel smel slišati o Bogu, božjih zapovedih, o neumrjoči duši i. t. d. Kjer pa ni vere ni tudi moralne obveznosti. Človek brez vere ni odgovoren nobenemu za svoja dejanja. Ali se ne bi s tem izpodkopal moralni temelj vsake družine, družbe iu države? Kaj bi učitelj odgovoril otroku na najvažnejša vprašanja človeškega življenja? — Naravno, to kar bi se mu ljubilo!? Lopa anarhija .bi nastala pri mladini ob taki vzgoji: dvomi bi jih razjedali, skušnjave iu pohot pa jih vabili v naravno pogubo. Zato je prav končal svoj govor v italijanski zbornici poslanec Falconi ter dejal: „Iz-vzemši Francosko, kjer v ada strankarski duh, povsod šola in cerkev delata skupno na to, da vzgojita zarod k temeljnim študijam in krepostim, potrebnim narodom. Le poglejte Nemčijo, Angleško, Ameriko, Švico, Holandijo, Norveško! Zakaj naj ravno mi posnemamo Francijo, kjer od dne do dne naraščajo zločinstva med mladino, staro po sedem do šestnajst let? Država nadalje nima samo namen pospeševati^ gospodarski in gmotni blagor državljanov, temveč tudi moralni. — Naposled pa katoličani. odločno protestirajo proti temu, da se tako krši slobodna vest in konstitucionalno načelo, ki na njem sloni moderna država.
n Pastirski listi. — Postni pastirski list trž.-koperskega škofa razpravlja o božjem izvoru in vrednem prejemanju sv. zakramentov. Bližnji povod tej razpravi so dali tržaški socialisti, ki so o Božiču razpečavali male knjižice, v katerih so širili svoje zapeljive krive nauke, da so zakramenti in maša poznejše človeške ustanove in da jih „prvi socialist“ Kristus ni postavil. — Krški škof Dr. Mahnič je izdal pastirski list o krščanski svobodi. Verno ljudstvo se mora oprostiti suženstva ljudskega obzira, slab'ga časopisja („Riječki Novi List“, „Pokret“, „Obzor“, „Slobodna Riječ“, „Sloboda“ itd.) ter liberalne vlade in liberalnih javnih zastopov. „Pretežno katoliška Avstrija mora dobiti po ogromni večini svojih poslancev katoliški parlament. Cisto katoliška Istra mora dobiti čisto katoliški deželni zbor. Konečno morajo čisto katoliške občine te naše škofije dobiti od prve do zadnje za svoje čelnike in svetovalce istotako katoliško misleče može. Za to se trdno odločimo“.
n Razpis ženitvanske podpore. Od ženitvan-skih podpor Cesarice Elizabete ustanovljenih od g. barona Ambrozija Ralli leta 1876 je na razpolaganje en dar v znesku od tisoč in sto (1100) K, kateri se ima podeliti od tukaj snega c. k. namestništva dvema ubogima zaročencema rimsko-katol. vere iz kmečkega ali delavskega stanu, ki prebivata v Trstu ali v okolici, ter mislita stopiti v zakonski stan tekom tega leta. Omenjeni dar se podeli 24. aprila 1908 na na kateri dan ravno pade obletnica poroke Presvitle pokojne Cesarice Elizabete ; dotični znesek pa se izplača še le potem, ko se zaročenca v cerkvi poročita. Tisti, kateri mislijo prositi za ta dar, naj položijo dotično pismeno prošnjo pri c. k. namestništvu de 30. marca t. L, ter naj dokažejo v njej:
1.	da sta oba zaročenca rimsko-katoliške vere, da zaročenec ni še dopolnil pet in tridesetega leta, nevesta pa ne še tridesetega leta starosti, ter da sta oba trdnega zdravja;
2.	da prebivata v Trstu ali v okolici vsaj 1 celo leto;
3 da njuno življenje brez madeža, da razpolagata s tolikim zaslužkom, da ž njim lahko vzdržujeta eno druži .o;
4. zadnjič se morata zavezati, da stopita v zakonski stan še v tekočem letu.
n Morilec lastne matere oproščen — Te dni
jc porotno sodišče v Ljubljani Janez Miheliča, ki je, kakor se je glasilo v prvem, od porotnikov soglasno potrjenem vprašanju dne 2. jan. 1908. v Sreberjah zoper svojo mater Marijo, v namenu jo usmrtiti, s tem, da jo je z nožem v prsa sunil, tako ravnal, da je njena smrt nastopila, oprostilo. Porotniki so namreč drugo vprašanje ali je Mihelič ravnal v taki z motenosti misli, da se ni svojega dejanja zavedal, potrdili. — čuje se od merodajne strani, da porotniki drugega vprašanja niso razumeli. Del navzočega občinstva je dal duška svoji sirovosti s tem, da je oproščenemu morilcu lastne matere ploskal. — Iz poslaniških krogov se poroča, da se misli na korenito preosnovo zastarelega porotnega sistema, čas bi že bil enkrat!
n Huda lakota je razsajala deloma še vedno razsaja skoro po v.sej Afriki. Po več krajih se morajo od lakote umirajoči zamorci preživljati samo s travo, s trdimi in grenkimi koreninami in malimi živalmi, podganami, opicami, črvi in gosenicami. Pomisliti je treba, da je sedaj v južni in srednji Afriki naj hujša vročina. Po več mesecev ni deževalo, vsa polja so gola, trava na mnogih krajih gori, pa tudi mnogo zapuščenih bajt uni i ogenj. Prejšnji prebivalci so deloma mrtvi, deloma so se izselili. Le en del prebivalcev se trdno drži domače grude in živi usmiljenja vredno življenje. Lakota je vzela marsikaterim otrokom stariše, otroci letajo okoli nagi in lačni in iščejo pomoči v najslabših skrivališčih. — Pomoč je nujno potrebna. Milodare nabira družba sv. Petra Klaverja v Trstu, via del Ronco 6, ali pa v Ljubljani, Frančiškanske ulice 8. Darovi naj s3 pošiljajo s pripombo „za stradajoče“. Družba razdeli poštene vse prispevke v one dežele, ki so najbolj potrebne.
n Vožnja na tržaškem tramwayu podražena.
Menda že s 15. t. m. se podražijo vozni listki v Trstu za dva vinarja, abonementi pa za 10 posto. Izvzete so pa znižane voznine v prvih urah dneva. Tudi na električni železnici Trst—Opčina se ne bo pobiralo te višje pristojbine. Ta dohodek pro računan kosmato na letnih 160.000 kron, bo služil mestu v delno amortizacijo posojila 4,800.000 kron za gradnjo električne železnice s trga Goldoni v Sv. Soboto.
n „Slovenska dijaška zveza“ je založila dvoje vrste ličnih razglednic, ki jih je izdelal mlad umet-nik-dijak. Razglednice so izšle ravnokar in prebitek namenjen za ustanavljanje in vzdrževanje ljudskih knjižnic ob slovenski jezikovni meji. Zato upamo, da bo ralo posegalo po njih slovensko občinstvo, posebno naša inteligenca. Razglednice se naročajo pri predsedniku S. D. Z. iur. Ivo Čes liku, Gradec, Schillerstrasse 45, I. nad.
n Iz Nikolajevega zavoda v Trstu smo prejeli: V tem veselju se rado pozabi na revne in ubožne, Kdo misli na Nikolajev zavod, kdo misli na uboge služkinje? Kdo se briga za novo došlo dekle, ki pride s culico v roki iskat si službe in kruha v veliko mesto. Le par naukov svoje skrbne matere je morda prinesla s seboj, na te še misli vmes pa sanjari o udobnostih in sreči, ki jo čaka v mestu. In kaka prevara! Da ni Nikolajevega zavoda, se ne ve kam obrniti, treba jej pouka, treba jej po moči. Vse to najde v zavodu, tu se čuti kot doma. Koliko deklet, ki nima prav nikogar, da skrbi za-nje, najde tu pravo materinsko zavetišče. Koliko deklet brez sredstev nam pošilja policija sama v zavod. Pohvaliti nam je dekleta, ki se precej oprimejo službe in svoje gospodinje, so pridne, poštene in delajo čast svojim rojakom in tudi zavodu. So tudi-dekleta, ki se jim ne ljubi mnogo služiti temveč službe vedno spreminjajo; te so prave revce ; Take pa zavod prime strogo in skrbi, da se na sprotstva med dekletom in gospodinjom ublažijo. Nikolajev zavod ni zato, da vabi dekleta v mesto, temveč da skrbi in pomaga le onim, ki iz tega ali onega vzroka so prisiljene zapustiti rodno vas in se podati v mesto iskati si službe.
Vse to pa stane zavod denarja, saj je treba včasi tudi do 50 deklet v njem ohraniti. V teku svojega desetletnega obstanka je sprejel zavod nad 10.000 deklet, vendar jih je moral vs!ed prepičlega prostora veliko odsloviti.
Slavna županstva, slavni denarni zavodi, na
vas se sedaj razpošiljajo vabila, da prihitite z malimi letnimi prispevki zavodu v pomoč in mu zagotovite ob njegovi desetletnici obstanek. Za vaše rojakinje mora zavodov odbor skrbeti, a sam ne more vsega tega prenesti, ee nima pom1 či od onih, od koder prihajajo sem uboga dekleta. Kar daste, to darujete svojim bližnjim rojakinjam, ker ni je slovenske vasice ne na Kranjskem ne na Koroškem ne na Primorskem, da bi je ne bilo vže zastopalo v našem zavodu dekle, ki je tu iskalo in našlo moči.
Občine, morda niti ne slutite, koliko stroškov vam prihrani zavod, ker pazi na dekleta, da vam po bolnišnicah po zaporih in odgonih ne delajo stroškov. Prispevajte nam letno malo svoto in pomagano je mnogo vam in vašim dekletom. Proslavite desetletni obstanek zavodov s tem, da naših prošenj ne zavržete.
V zavodu imamo knjižnico, skrbi se za dušno hrano s predavanjem in u i se jih štediti kar kaže delovanje „Čebelice“. — Načrtov pa ima zavod mnogo, a zgotovil jih bode, ko mu slovensko občinstvo in zavodi zagotovijo svoje naklonjenje in priznanje- s tem, da mu pomagajo. Ne pustite torej propa-ti Nikolajevega zavoda, da ne bo brez strehe slovensko dekle, ki si bo službo iskalo v Trstu. Meseca februarja je prišlo v zavod 95 deklet, odšlo jih je pa 69.
n Edmondo de Amicis umrl. V. Brodigheri je umrl minolo sredo eden največjih italijanskih pisateljev Edmondo de Amicis v starosti 62 let. — Značlna za njegove spise je ljubezen do mladine, Njegova knjiga „Cuore“ je dosegla 400 izdaj in je bila prevedena v mnoge druge jezike.
n Tržaški deželni zbor bode sklican na 16.
t. m.
n Proti umazanemu berilu v Belgiji. Pravo-sod o ministrstvo je naročilo generalnemu državnemu pravdni k u, da mora iz izložb dati odstraniti vse umazane podobe in knjige. Proti trgovcem z književnimi uaazanostmi se bo postopalo vso strogostjo in brez ozirov.
n Zimske vojaške vaje se bodo vršile v Istri i i sicer sredi marca Trajale bodo pet dni. Predstavljale bodo vojnemu stanju odgovarajoče prodiranje tržaške garnizije proti puljski. Preizkusila se bo vojna sposobnost vojaštva v kraškem terenu v neugodnem letnem času.
n Za železniške čuvaje. S 1. julijem 1908. pridejo železniški čuvaji državnih železnic v III. plačilni razred uslužbencev. — S tem se jim zvišajo plače od 759 kron, oziroma 850 in 950 K na 1400 K.
n Olajšave pri zrelostnih izpitih na gimnazijah.
Naučno ministrstvo je že dovršilo načrt za za preosnovo gimnazijskih zrelostnih izpitov, ki ima že letos stopiti v veljavo. Pri ustnih izpitih zniža, o število predmetov, odpade namreč izpit iz fizike in zgodovine. — Pri ostalih predmetih ustnih skušenj bodo pogoji za oproščenje lažji kakor do sedaj. Pri pismenih izpitih odpadeta latinsko-nem-ška in naloga iz matematike.
n Grozen požar v Ameriki. — 50 Slovencev zgorelo. — Dne 4. manja je nastal v javni šoli v predmestju v Clevelandu vslecl pregretja neke peči požar, ko je bil pouk ravno končan in so se otroci uvrščali, da zapuste šolo. Voditeljica je dala takoj običajno znamenje, da gori. Ta signal se v ameriških šolah ponavlja vsak teden. — Tudi sedaj so mislih otroci, da je navadna rešilna poizkušnja ter so začeli po vrstah korakati proti izhodom. Toda naenkrat so švignili plameni iz kleti in prvo nadstropje se je udrlo. S tretjega nadstropja, kamor niso segle rešilne lestvice, ki so bile prekratke (!) so otroci skakali skozi okna na cesto, kjer so obležali z razbitimi udi. Ob izhodih so se kmalu na-gromadili kupi izgorelih otrok, ki so zapirali pot drugim. Obleka otrok je bila vsa v plamenu. Pred šolo so se nakupičili starši, ki so morali pnslušati obupno vpitje svojih malih in jih gledati, kako so živi goreli. — Neki oče je zasledil svojo hčerko v gruči in jo hotel potegniti iz ognja, a izdrl ji je roko. Otrok je bilo v šoli 369. Stošestdeset ogore-hiJ trupel so že spravili s pogorišča, med njimi 50 slovenskih otrok. Večina otrok je. bila nemških staršev. Zgoreli so tudi štirje učitelji. — Sto pet otrok in pet učiteljic se je posrečilo rešiti. Neka učiteljica se je borila s pestmi, da bi prišla do vrat, pohodili so jo! Neki Wallace Upton se je preril večkrat skozi ogenj in rešil 18 otrok. Potem se je zgrudil nezavesten in kmalu na opeklinah umrl. — Šolska stavba je bila zelo pomanjkljiva; staro trinadstropno poslopje iz opeke, zelo ozko zidano, s samo enim vporabnim izhodom. Šolskega slugo Sandy-ja in njegovo ženo so zaprli, ker sta onadva zakrivila grozno nesrečo. Vrata za slučaj sile, ki bi imela biti odprta, sta bila namreč zaklenila.
n Preiskave proti Lloydovim natakarjem. Svoj čas je uprava Lloydova naznanila sodniji precejšnje število natakarjev, ki da so si prisvojili predmetov, ki so bili last avstrijskega Lloyda Vsled tega s je vršila hišna preiskava v mnogih družinah L'oy-dovih uslužbencev in se je našlo tudi sumljivih stvari, o katerih so pa dotičniki trdili, da so jih kupili na javnih dražbah ali pa sicer plačali. Sedaj je sodnija odstopila preganjanje proti 26 obdolžencem, dočim je pričakovati rešitev glede nadaljnih 15 natakarjev še ta teden.
Iz okolice.
o Iz sv. Jvana pri Trstu nam poročajo : Ob priliki zadružnega kurza, ki se je vršil te dni pri nas, smo imeli vsak večer predavanja. V ponedeljek zvečer je govoril g. deželni poslanec Lampe o pravi izobrazbi ljudstva v nasprotstvu s praznim frazarskim inteligentstvom, ki le ubija zdravi smisel za resnico in ljudsko nravnost in za delo v korist ubožcu. Vspodbujal je zlasti mladeniče iz Slov. kršč. izobraž. društva, naj sledijo lepemu vzgledu, ki ga vidijo te dni v učenju naših zadružoikov, naj bodo ponosni, da se to velekoristno delo za slovenski in hrvatski narod vrši ravno v njihovi sredi. Iz tega ljudsko izobraževalnega dela- bo vstal nov rod, ki bo najboljša hramba naš°ga naroda in gmotno boljše bodočnosti. Za dr. Lampetom je govoril g. Mihael Bolčič iz Boljunca, ki je slavil krščansko socialno ljudsko misel ter popisoval, koliko dobrega stori eno tako društvo, ter je pozival vso tržaško okolico in Istro, naj se osnujejo povsod taka društva brez strahu pred nasprotnikom. — G. Vekoslav Jugo iz Kastavščine je pozival k osnovanju gospodarskih društev. — G Škerlj je popisoval razliko med našimi splošno koristnimi društvi in še med kapitalističnimi.
V	torek zvečer je predaval g. dr. Lampe o liberalizmu in socialni demokraciji. Narisal nam je postanek liberalizma in nam v zelo poljudni obliki natanko pokazal, kako škodljiv in nesmiseln je liberalizem za ljudstvo. Zato tudi med ljudstvom ni nesel ugodnih tal, kajti ljudstvo ljubi le onega, ki mu pomaga. Liberalizem pa tega ne zna. G. predavatelj na n je tudi mokraće pokazal v p avl luči in ker jih sedaj poznamo, se bomo skrbno ogibali tako hbera’iz na, kakor tudi socialne demokracije.
V	sredo je prihitel med nas g. dr. Krek, kateri se je pripeljal naravnost z Dunaja. Prišel bi bil že v pondeljek, a so ga nujni posli nenadoma klicali na Dunaj. Zvečer nam je ob obilni udeležbi burno pozdravljen, predaval o delavskem vprašanju. Razložil in dokazal nam je, da za delo v tistih organizacijah, ki ne poznajo krščanska načelu, so ljudje samo za nekaj asa. Kaj trajnega, stalnega je v takih razmerah nemogoče. Krščanstvo edino priznava enakost vseh. — Vsi ljudje imajo enako pravico do življenja. Krščanstvo spoštuje in povzdiguje telesno delo. — Liberalno gospodstvo je hotelo uveljaviti tole načelo: Vsak delavec je prodajalec, ki prodaja svojo delavske moči. — Proti temu načelu se je treba boriti Zakaj delodajalec bo kupil delavsko moč, kakor se bo njemu zdelo in če delavec ne bo hotel sprejeti pogojev, ga bo postavil na cesto. Zato je treba delavcu stalnosti, če hočemo, da bodo ljudi imeli stalna načela, morajo imeti tudi stalen kruh. In zato so potrebne da’avske organizacije, katerih glavni namen je de lavcu pomagati, da bo kolikor mogoče dobro prodal svoje delavske moči. Nad pet četrt ure nam je govoril g predavatelj in bur. o odobravanje in ploskanje nam je porok, da so ga navzoči dobro razumeli in si globoko v srce vtisnili njegove lepe besede. Ker nam za to številko pomanjkuje prostora, smo primorani nadaljno poročilo o teh večernih sestankih in posebno o zabavnem večeru v četrtek odložiti za prihodnjo številko.
o Ribiške zadruge mislijo ustanoviti na Proseku in v sv. Križu. Na Proseku imajo že pri-pravljavni odbor.
Jz Istre.
i Konferenca zaradi gospodarske povzdlge Istre.
V soboto se je pričela in končala vfinan nem ministrstvu na Dunaju konferenca za gospodarsko povzdigo Istre. Predsednik sekcijski načebiik Dr. Engel je pozdravil udeležence, na kar je deželni glavar istrski, dr. Rizzi, razvijal načrt, kako bi se imelo povzdigniti šolstvo, dobiti pitne vode, graditi ceste, urediti reke — med njimi Rižano — povzdigniti poljedelstvo, morsko ribarstvo, podpirati paroplovne družbe, ustanoviti humanitarne zavode itd. Priporočal je gradnjo železnic Poreč—Pazin in Lupoglava—Matulje. — Dr. Laginja je zahteval trgovsko in pomorsko šolo v Medulinu, ter
razdelitev državnega gozda pri Motovunu med kmete, manjših vodovodnih naprav in celo vrsto drobnih del, o katerih je izročil predsedniku spomenico. Profesor Spinčič je zahteval toliko državne podpore za šolstvo, da bi se lahko odpravile šolske takse, nadalje pouk nekaterih predmetov na obrtni šoli v Trstu v hrvaškem in slovenskem jeziku, nižjo obrtno šolo v Buzetu, gospodi jsko šolo v Dobrinju, kmetijsko v Pazinu, pomorsko v Volos-kem s tečajema v Medulinu in Baški novi, pomno-žitev poljedelskih potovalnih učiteljev, železniško zvezo Herpelje—Šapjane, vodovodno akcijo v velikem štilu, podporo parobrodni družbi, ki jo ustanavljajo v Punlu, tel: fonsko zvezo Opatija-Trst in trgovsko pristanišče v Preluki. ki bi konkurirala Reki. — Govorila sta še poslanec Bartoli, ki se je pridružil izvajanjem dr. Rizzija in dr. Brunner iz Trsta, ki je izvedel, da Trst ni zapopaden v akciji za Istro.
i Suspendiran notar. Disciplinarni svet deželnega višjega sodi-ča v Trstu je suspendiral notarja v Podgradu v Istri Er. Dubroviča. Isti se bo imel zagovarjati radi poneverjenja. Govorilo se je že delj čaša, da imenovani notar nima svoje pisarne v najlepšem redu ; ve pa se tudi, da so temu krive žalostne družinske razmere.
i Uboj iz maščevanja. — V Kantridi na cesti v Volosko je predprošlo noč 33-letni Pran Kosec, delavec v reški kemiški tovarni, doma iz Kranjske, iz zasede ustrelil 25-letnega Štefana Dobriniča, u-službenega v ladjišču „Danubius“, rojenega v Pa-z;nu. Vzrok zločinu je staro sovraštvo. — Truplo Dobriničevo so prenesli v mrtvašnico v Kastvu. Ubijalca so pa ljudje, ki so čuli strele, prijeli in izročili orožnikom, ki so ga odvedli v Volosko.
ftaročajte in razširjajte
„Z8H30!“
Iz Krasa.
k Iz Rodika. — Pozno zvečer po ožji volitvi dne 9. t. m. je stal trop dečkov od 12 — 16 let starih, na cesti pred šolskim poslopjem, cdkoder so doneli veseli glasovirjevi zvoki. — Starejši med njimi, kakor „Šlaverjev“, „Gombačev“ in „mežnarjev“ ki so še lani trgali hlače v šolskih klopeh, so govorili živahno o dolitiki. »Šlaverjev«, egar mati vsakikrat kupi v Trstu „Edinost“ ali pa „Slov. Narod“ ter to doma s slastjo prebira svoji družini in tudi sosedam, in katera je nagovarjala žene, naj pri stanovskem nauku ne dajejo navadne miloščine, zakliče veselo:	Naša je zmaga — živio
Štrekelj! Bolj zmerni „Comba'ev“ in „mež .arjev“ pa mu nekako žalostno odgovorita:	Ne kriči že
živio, kajti kdo ve, kako bo; mi rodičani smo sicer zmagali nad klerikalci, ali tam gori na hribih, tam je hudič! — Nadebudna mladina! Srečen Rodik !
k Iz Rodika. V nedeljo dne 1. marca sem imel opravka v Rodiku. Prišel sem tja, ko so se začele večernice. A tega ne bi bil videl, da nisem slučajno slišal zvoniti vkup. Kajti v jedni krčmi prav pred cerkvijo je bilo polno dvorišče ,,mož“ in fantov, ki so „balotali“ in nekaj otrok, dočim je pred drugo krčmo izgledalo, kakor da bi dajala „Urška“ na placi predstavo, A najlepše je bilo tole, kar gotovo služi rodiškemu prebivalstvu, zlasti obč. možem in še nekemu drugemu v nemalo čast. Po cesti za cerkvijo med župniščem, šolo in obč. pisarno v „šnopsariji na placi“ je hodil gor in dol ccl kup šolarjev — moških in ženskih —- deloma našemljenih, z rudečo cunjo na kolcu spredaj, in z neprestanim klicanjem: „Živio Štrekelj!“ Kakor sem zvedel, naučili so se tega od velikih, celo od svojih očetov in nekateri tudi od mater. Pred šolo ste stali dve mladi ženi, katerima je to napra.vljalo ne malo veselje.
k Bogokletneži. — Iz Rodika nam pišejo: Dne 9. t. m. v dan volitve je šel naš župnik ob 9. uri zvečer „z Bogom“ v Dane. Na cesti sredi vasi je prišel nasproti brat tuk. podžupana p. d. ,. bele ra“, ki je dal nezaupnico škofu. Ko je zagledal, da neso sv. popotnico, je začel klicati strelo in „oštijati“. Tisti, ki so spremljali, so se nad tem bogokletjem začeli zgražati. Naznanjeno je to sicer orožnikom, a najbrže se bo izteklo vse po navadi, da bo namreč stvar zaspala, ker gre za poštenega liberalca. Ta surovež ima 6 malih otročičev. Kaj bo iz njih ? To, kar je iz otrok njegove matere-pijanke, ki nikdar ne gre v cerkev.
Razne stvari.
r Krvavi boj z biki. — Iz Lime se poroča: V čast ameriškemu brodovju se je tu priredil običajni boj z biki, ki se je v nazočnosti predsednika republike Peru, članov vlade in diplomatiškega zbora vršil v areni. Bik je atakiral toreadorja Bo-narillo, ga nabodel na roge in vrgel 20 metrov daleč stran. Ameriški častniki in pomorščaki so razburjeni zapustili areno, dočim je peruško ljudstvo zahtevalo, da se boj nadaljuje. Na bika se je spravil matador Tadilla, toda se je izpodtaknil predno se je mogel približati se mu toliko, da bi ga zabodel. Bik se je zaletel vanj in mu rog zasadil v prsa. Vzlic temu je matador imel še toliko moči, da je bika z mojstrskim zahodom končal. Nato je sam izdahnil. Krvoločno ljudstvo je vzlic temu zahtevalo, da se boj vrši dalje.
Ubiti japonski kapitan. — Ubili so neznanci ničvredneži v Marseillu nekega japonskega kapitana, ki se je ponoči vračal na svojo ladjo, ki je v on-dotnem pristanišču bile zasidrana. Banditi so ga tudi oropali.
r Ljubimko zastrupil s strihninom. — 28letni kočijaž Giusseppe della Ca v Luganu je zastrupil svojo 251etno ljubimko Emilijo Meghini s tem, da ji je med med zamešal strihnina. Hotel se je je na ta način iznebiti, ker je imela poroditi. Della Ca se je pred petimi leti na enak način iznebil druge ljubimke, kakor je sam priznal pred preiskovalnim sodnikom.
r Starodavni samostan Sinaja ob sedmograški meji na Rumunskem je koncem prošlega meseca do tal pogorel. Samostan je bil preje krasna srednjeveška trdnjava. Ustanovil ga je bil Princ Mih. Cantacuzeno 1695 ter mu podaril velikanska posestva. Zgorela je dragocena knjižnica. V bližini Sinaje se nahaja kraljevsko letovišče, grad Poleš, kje biva najrajši pesnica-kraljica Carmen-Sylvia.
r Kako se selijo velike knjižnice. Kraljeva knjižnica v Kodanju se je imela preseliti v novo poslupje. Da bi prišle dragocene knjige kar najhitreje in najceneje, nepoškodovane in v starem redu na svoje mesto, zgradili so med starim in 120 metrov oddaljenim novim poslopjem nadzemsko železnico, po kateri je drčalo sem in tje 24 vozov, dokler niso bili vsi zakladi shranjeni.
r Važno spreobrnjenje. — V Mehiki (Severna Amerika) je prestopil v katoliško cerkev Viljem Sloan, jeden izmed najbolj gorečih protestantskih misijonarjev. Sezidal je več protestantskih cerkev in urejeval vič protestantskih časopisov. Sedaj bo pa posvetil vse svoje zmožnosti službi katoliške cerkve.
jMeblirana soba
družini v ulici s. Sebastiane št 7, III-nadstr, (blizu magistrata.)
Sveffco (Sffanißaf <škerf
Sv* Ivam.
priporoča svojo bogato založeno prodajalnico jestvin, in pekarno. .
Pošilja na deželo tudi poštne pošiljatve od 5 K. naprej.
Posebno se priporoča čč. duhovščini.
mr Zafttcv&jfe „Zario“
po vseh gostilnah in javnih lokalih!
V Trstu dobite za sedaj „Zarjo“ na prodaj v teh-le tobakarnah:
Rubnič, via sette Fontane 14 Supanz, via Vinc. Bellini 13 Frank, via Stadion 10 Hreščak, campo Belvedere 1 Bruna, via del Rivo 44 Stanič, via molin piccolo 14 Moše, via Miramar 1 Bruni, piazzetta s. Lucia 1 Grammatico, via del Bosco 1 Schmied, via delle Acque 2 Magnolo, via Belvedere 49 Škerl, pri sv. Ivanu
CC&g-aKBHBSSt
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
OM! is hmm Mn S?. \m
(pri cerkvi)
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
javlja sl. občinstvu, daje svoje prostore
preustrojilo v najnovejšem sloju.
Ima na razpolag • veliko dvorano v pritličju, najmodernejši pivski salon ter tri sobe rezervirane za krstv poroke in društvene sestanke.
Toči domače vino, istrsko črno, belo vipavsko. kraški teran in refošk v buteljkah.
Za obilni obisk se priporoča : Načelništvo.
❖❖❖<>❖ oo<c><><» <><><>❖❖ ❖❖❖<><> ❖❖❖❖o ❖❖❖❖❖ ❖❖❖❖❖ ❖❖❖❖o ❖❖❖❖❖ ❖<>❖❖<>
' " ' -	um ■i.n ■ i II   	mi■■ muhi    im II m urin A. "
❖❖❖❖❖❖❖❖<><>❖❖ ❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
<xxxx>
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
❖❖❖❖❖
likerjev v sodčkih in butiljkah
JAKOB pERHAVC
TRST — Via il.-ll.- Ac,|M- — TRST
Veliki izbor
vsakovrstnih najfinejših in starih vin v buteljkah.
Postreziia točna. — Cene zmerne. — Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. — Za poletni čas se priporoč malinovec in tamarindo.
Via Farneto 18. II. nadstr.
Kdorkoli ima kaj usmiljenja in krščanske ljubezni, bode gotovo kaj pripomogel za to velevažno zavetišče za brezposelne služkinje.
		-Tli
	Jesijf teže	
1 — 1	Trst - mizarski mojster - Trst	— j —
I	1	Via Giulia. —- Telefon štev. 1971.		 I 		
— 1 —	Izdeluje in popravlja vsakovrstna stav-	1 — 1
i i 1	binska in druga mizarska dela. Posojuje	
1 — 1	tudi različne odre in scenerije za vsako		 j —
— 1 —	igro ali koncert. Postrežba točna. Cene	1 	 1
-1-	jako nizke.	Tj'
Tir	iiViVi'i1, ViV,Vi"	- 1 — 1
-i-	1 —1 —1 —! —I-I-I -	1 i-

Kupite čevlje
— pri poštenem slovenskem čevljarskem mojstru —
Josipu Stantič
TRST — ulica Rosario št. 2 — TRST
(pri cerkvi sv- Petra v starem mestu.)
— Ta mojster vam postreže po domače, — z najboljšimi čevlji in po nizki ceni.
Knjižico „Ples“
katero je raz ven šest škofijskih uradnih listov (Celovec, Gorica, Ljubljana, Maribor, Poreč in Trst) priporočilo še mnogo drugih slovenskih in hrvaških listov, kar najtopleje priporočamo. Cena 70 vinarjev brez pošte. Naroča se: Uprava «Ples-a» TRST Vincenzo Bellini 2, IV.

❖-

Slovenski jtiarijin Dom v Trstu.
Slovenci iu Slovenke pošiljajte prispevke č. g. blagajniku-tajniku AnclJ'ej duhovnik, Trst (nova cerkev Sv. Vincenca.
Edina mehanična
Tovarna pohištva
-v Trstu.
tvrie iMsiisr L8?i liži
ulica Tesa 46.
— Skladišča Piazza Rosario št. 1. —
W Trgei>sk0-©krtna zadruga W
5 Via S. Francesco d’Assisi št. 2,1. n. \l TRSTU Via S. Francesco d’Assisi št. 2,1, n. %
kjer je bila prej «Tržaška posojilnica in hranilnica». — Telefon št. 16-04.
Poštno hranilnični račun 74679j
Sprejema hranilne vloge od vsako- E° Sprejema tudi vloge po 1 K na teden, gar, tudi če ni elan, inje obrestuje po o tako da se po 260 tednih dob 300 K
Sprejema hranilne knjižice tujih zavodov, in je realizuje ne da se bi obrestovanje pretrgalo. —
Daje v najem hranilne pušice, katere so najprimernejše sredstvo za varče.anje v družinah — posebno
pa, pri nedoraslih. Hranilne pušice se odpirajo le v uradu. — Deleži so po 20 K in po 2 K.	4
Nadaljna pojasnila se dajejo v uradu med uradnimi urami, ki so: ob delavnikih od 9—12 d.	" 
in ’-5 p- tk“ ^ ^ ” on
o
o
(D
0
LJUDSKA POSOJILNICA IN HRANILNICA
za tržaško občino pri Sv. Ivanu pri Trstu.
nnnnnnnnn iv«s.	i« 11-« ■ j.:«» * »««.-<>«»• «.■«»<>	1	’ nnnnnnn

Sprejema hranilne vloge tudi od neudov in jih obrestuje po

Davke plača hranilnica sama. 0 Za varnost vlog jamčijo udje.
(280) z vsem svojim premoženjem v znesku približno en. milj o n Kron in por..
Za večje vloge se tudi dajo višje obresti po ustmenem pogovoru s stranko. Hranil, niča in posojilnica je pod nadzorstvom svetoivanske duhovščine. ^ Vsak. krščansko mis ec Slovenec naj vlaga svoj denar le pri Ljudski hranilnici in posojilnici pri ' «tilu uri Trstu.
Razširjajte in priporočajte 9$ZfilQQ**
Izdaja: Katol ško tiskovno društvo v Trstu.
Tiska L. Herrmanstorfer.
Odgovorni urednik
Viktor Cencič