Poštnina plačana v gotovini. Leto LXXII., št. 83 LfaaOana, sreda 12. aprila 1939 Cena Dm i.— izhaja vsak dan popoldne izvzemal nedelje ln praznike, — Inseratl do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.80. od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inaeratnl davek posebej. — »Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO UPBAVNI8TVO LJUBLJANA, Knafljevm ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23. 31-24, 31-26 ln 31-26 Podružnice: MARIBOR. Grajski trg St. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani St. 10.351 Zapadne sile za balkanske države Chamberlain in Halif ax izjavila a katerokoli izmed balkanski h v angleškem parlamentu, da M vsak na dal j-držav Anglija smatrala za sovražno dejanje LONDON, 12 aprila, br. Diplomatska aktivnost v Parizu in Londonu, ki se je pričela že na velikonočno soboto in se je po nedeljskem nenadnem povratku min. predsednika Chamberlai-na iz Škotske v London še pospešila, je neprestano izredno živahna. Včeraj dopoldne je imel angleški zunanji minister Halifax daljši razgovor z ruskim poslanikom Majskim, nato se je odpeljal na Dovningstreet k min. predsedniku Chamberlainu na posvet. V prvih popoldanskih urah se je sestal s francoskim poslanikom Corbinom. Popoldne ob 15. so se na Downing-streetu zbrali člani ožjega zunanjepolitičnega sveta angleške vlade. Seje so se udeležil poleg Chamberlaina ministri Halifax, Hoare, Inskip, Morrison ter državni podtajnik zunanjega ministrstva Cadogan. Seja je trajala celo uro. Istočasno so imeli posebno konferenco ministri za državno obrambo, vojni minister Belisha, letalski minister Kingslev Wood, Stanhope in Cha-tefield. Veliko pozornost je zbudilo, ker se je opoldne nenadno vrnil iz VVindsora v London angleški kralj, ki je v bu-ckinghamski palači takoj po svojem prihodu sprejel ministrskega predsednika Chamberlaina. Predsednik vlade mu je poročal o razvoju mednarodnega političnega položafa v Evropi po do-godkih v zadnjih dneh. Zvečer se je zvedelo, da so ministri za državno obrambo potrdili ukrepe, ki so jih podvzela poveljstva vojne mornarice in regularne vojske v zadnjih dneh. Iz angleških voda je odplu-la na Sredozemsko morje eskadra domačega brodovja. Sredozemsko brodovi e je že odplulo v vzhodne vode Sredozemskega morja. Na Malti so bili izvršeni poslednji ukrepi za obrambo obale in varstvo proti letaLskim napadom. Isto se je zgodilo v Gibraltarju in drugih angleških oporiščih. Prav tako je pod vzelo poveljstvo francoske vojne mornarice celo vrsto ukrepov za sodelovanje z angleško vojno mornarico. Francoske vojne luke so zopet na razpolago angleškim vojnim ladjam. Jutri sestanek angleškega parlamenta LONDON, 12. aprila. AA. Seja zgornje zbornice je sklicana za jutri ob 15. popoldne ter bo na njej poročal lord Halifax. seja spodnje zbornice pa se bo pričela ob 14 45 ter bo na njej govoril predsednik vlade Chamberlain. Današnji listi so mnenja, da bo iutri ministrski predsednik Chamberlain poudaril v svoji izjavi v spodnji zbornici, da bo Anglija smatrala vsak nadaljnji vojaški nastop Italije v vzhodnem delu Sredozemskega morja za sovražno dejanje. Angleško jamstvo za balkanske države LONDON. 12. aprila br Glede na italijanska zatrjevanja, da so operacije v Albaniji samo omejenega značaja, piše »Yorkshirepost«: Spričo dogodkov v zadnjih dneh bi bilo vsako novo zatrjevanje dobrih namer za angleško vlado popolnoma brez vsakega pomena. Če naj se dobro volja v resnici še pokaže, imajo prizadeti na razpolago najenostavnejša sredstva. Ce je zasedba Albanije, kakor se zatrjuje v mero« dajnih krogi v resnici samo začasna, tedaj ni nič lažjega, kakor po obnovi stanja, kj ga je baje kralj Zogu lokavo spremenil, umakniti italijanske čete zopet z balkanskih tal. Kar se tiče razširjenja angleških jamstev, poudarja »Daily Telegraph«, da je njihova potreba vsakomur jasna. Strateške posledice zasedbe Albanije so za Anglijo izredno občutne. Nihče ne more trditi, da bi ne bili angleški interesi kakorkoli prizadeti, predvsem pa ne, da bi ne bil s to vojaško akcijo prekršen v duhu in besedi lanski velikonočni sporazum med Italijo in Anglijo. Zato je v angleškem interesa, da angleška vlada javno izpove, da je vaijna prevzeti enaka jamstva kakor za Poljsko tudi za Grčijo in ostale balkanske države. Seja francoske vlade PARIZ, 12. aprila, br. Zunanji rnini-ster Bonnet je imel včeraj dolg razgovor z ruskim poslanikom Suričem, ministrski predsednik Daladier pa se je sestal z ameriškim poslanikom Bulli-tom in generalnim tajnikom rumun-skega zunanjega ministrstva, ki se že nekaj dni mudi v Parizu. Popoldne ob 16. se je sestala vlada k seji. ki je trajala do 18.30. O seji je bil izdan naslednji komunike: Ministrski svet, ki se je sestal pod vodstvom min. predsednika in vojnega ministra Daladierja, se je bavil izključno z zunanjim političnim položajem. Odobreni so bili ukrepi, ki jih je pod-vzelo mnistrstvo za narodno obrambo. Ministrski svet je razpravljal tudi o ukrepih, o katerih bo sklepal na svoji jutrišnji seji. Iz zanesljivih virov se je zvedelo, da je na seji zunanji minister Bonnet podrobno poročal o položaju, glede na dogodke zadnjih dni v srednji Evropi, na Balkanu ter na Sredozemskem morju, kakor tudi o razgovorih z angleško vlado. Diplomatski krogi ugotavljajo, da se je Bonnet v zadnjih dveh dneh sestal petkrat z angleškim poslanikom sirom Ericom Phippsom, štirikrat z ruskim poslanikom Suričem, dvakrat pa s poljskim poslanikom Lukasiewi-czem, Kakor zatrjujejo diplomatski krogi, ima živahna diplomatska akcija v Parizu in Londonu trenutno dvojen namen: 1. ureditev položaja na Sredozemskem morju, 2. razširjenje angleških jamstev na balkanske države. Poslanik Phipps pri Bonnetu PARIZ, 12. aprila, br. Zunanji minister Bonnet je sprejel dopoldne angleškega poslanipa Phippsa, ki ga je obvestil o sklepih angleške vlade in o vsebini izjave, ki jo bo Chamberlain podal jutri v spodnji zbornici o stališču Anglije glede na italijansko okupacijo Albanije. Pred važnimi odločitvami PARIZ, 12 aprila br. Pozno snoči je predsednik republike Lebrun sprejel min. predsednika in vojnega ministra Daladierja. Avdijenca je trajala polni dve uri. Daladier je obširno poročal predsedniku republike o mednarodnem položaju in o začasnih ukrepih francoske vlade. Za opoldne je bila sklicana v Elizejsko palačo seja ministrskega sveta, ki ji je predsedoval predsednik republike Lebrun. V političnih in diplomatskih krogih pripisujejo tej seji izreden pomen, zlasti glede na celo vrsto važnih diplomatskih razgovorov, ki so bili v Parizu včeraj do pozne noči in so se tudi dopoldne nadaljevali. V zvezi s tem opozarjajo zlasti na obširne razgovore, ki sta jih imela min. predsednik Daladier in zunanji minister Bonnet z ameriškim poslanikom Bulittom, ruskim poslani-pom Suričem ter poljskim, rumunskim in grškim poslanikom. Na današnji seji ministrskega sveta bodo sklenjeni, kakor napovedujejo v dobro poučenih krogih, zelo dalekosežni vojaški ukrepi, in odobreni ukrepi, ki jih je začasno odredila vlada. Verjetno je tudi. da bo sklicana izredna seja poslanske zbornice in senata, na kateri bo vlada poročala o mednarodnem položaju in zahtevala odobritev pod vzetih ukrepov. Kakšni bodo ti ukrepi, ki bodo sklenjeni na današnji seji vlade, ni točno znano, splošno pa pričakujejo, -da bo Francija odredila delno mobilizacijo. Pogajanja z Rotijo PARIZ, 12. aprila, br. V tukajšnjih diplomatskih krogih pripisujejo največjo važnost razgovorom, ki se vodijo že dva dni med Parizom, Londonom m Moskvo. Razgovori se vodijo po diplomatski poti. Gre predvsem za to, na kakšen način naj bi Rusija sodelovala v obrambni fronti miru. Po angleškem načrtu naj bi Francija posredovala na Poljskem, Anglija pa v Rumuniji, da bi prišlo končno do sklenitve obramb -nega pakta med Poljsko, Rumunijo in Rusijo, tako da bi mogla Rusija v primeru napada na Poljsko s strani Nemčije ali pa na Rumunijo s strani kake druge države, nemudoma priskočiti tema dvema državama na pomoč. Mobilizacija v Franciji PARIZ, 12. aprila, br. Francoska vlada je podvzela obširne obrambne ukrepe. Mobilizirala je več letnikov vojaštva in kakor zatrjujejo, je bila mobilizacija izvršena v mnogo večjem obsegu kakor v času češkoslovaške septembrske krize. Neuspela misija maršala Fetalna PARIZ, 12. aprila. w. Francoski pc slanik v Burgosu maršal Petain se je včeraj povsem nepričakovano vrnil v Pariz in sicer na lastno željo, ker v sedanjih okoliščinah ni mogel izvršiti naloge, ki jo je nameraval. Včeraj je imel daljši razgovor z zunanjim m patrom Bonnetom. Zatrjujejo, da se m;::\5al Petain ne bo vrnil v Burgos. Angleško brodovje v grških vodah RIM, 12. aprila. w. Kakor por-jčajo iz Aten, so se v zalivu Argostoliona na grškem otoku Kefaloniji, 150 km južno od Krfa, zasidrale angleške vojne ladje. Vest o tem je zbudila v Italiji veliko pozornost. Italijansko sparcčHc i vladi grški RIM, 12. aprila. w. Italijansko poslaništvo v Atenah je sporočilo grški vladi, da na strani Italije ne obstojajo proti Grčiji nobeni sovražni nameni. Grška vlada je bila obveščena o defenzivnem značaju italijanskega nastopa v Albaniji, kakor tudi, da Italija ne misli izpremeniti dosedanjih odnošajev z Grčijo. Grški emigranti opustili borbo proti vladi Pariz, 12. aprila p. V grškem poslaništvu so se zglasili prvaki grških opozicijskih strank: Venizelos mlajši, Argiropulos in Siliman ter ga v svojem in v imenu generala Plastirasa obvestili, da opuščajo glede na mednarodni položaj sleherno opozicijo proti sedanji grški vladi. Vlada naj bi se tako oprostila vseh skrbi za notranji politični položaj ter se popolnoma posvetila zunanjim političnim vprašanjem in obrambi domovine. Delna mobilizacija v Italiji Rim, 12. aprila AA. Agencija Štefani objavlja: Z vpoklicem letnikov 1901 in 1912 ter že prej pod orožje pozvanih letnikov 1917 in 1918 ter dela letnika 1919 kakor tudi strokovnjakov, ki pripadajo drugim letnikom, so efektivne sile italijanske vojske dosegle impozantno število. Ako ne nastopijo izredne razmere, se drugi letniki ne bodo poklicali pod orožje. Listi pravijo, da je ta komunike istočasno demanti vseh lažnih vesti, ki krožijo v inozemstvu. Ukrepi, ki jih je italijanska vlada podvzela, odgovarjajo potrebam sedanjega položaja. Italijanski narod lahko mirno dela v prepričanju, da je v vsakem primeru dobro branjen. Rim, 12. aprila br. Po informacijah agencije Reuter so bili včeraj mobilizirani novi kontingenti italijanskih rezervistov. Vpoklicanih je bilo pod orožje skupno okrog 200.000 ljudi. Tako znašajo sedaj italijanske efektivne sile 1 milijon vojakov, kakor je bilo to za časa abesinske vojne. Vsi včeraj mobilizirani rezervisti so se že pričeli koncentrirati v KalabrijL Nemška vojska ob poljskih mejah Italijanske operacije v Albaniji TUJA NA, 12. aprila, AA. Poveljnik italijanskih čet v Albaniji general Gu^zoni je včeiaj z letakom obiskal Skader, kjer so ga sprejeli poglavarji nekaterih albanskih plemen. Guzzoni jim je izjavil, da bo Italija v bodoče napravila za Albanijo še ve2 kakor doslej, življenje v Skadru je zopet normalno. Guzzoni se je zvečer vrnil z letalom v Tirano. Danes so italijanske čete zavzele Bili-šte, ki je zadnja občina ob grški meji. Paš stični miličniki, ki so se izkrcali v Valoni, so okupirali vso vaionsko p:krajino. Tirana, 12. aprila br. Agencija Štefani poroča, da so italijanske čete dosegle grško mejo na jugu Albanije ter da na severu predirajo proti jugoslovenski meji. Prodiranje na severu je zelo otežkočeno zaradi hribovitega terena. Najtežje je prodiranje v pogorju Prokletije. v katerem so se 2brali močni oddelki albanskih prostovoljcev, ki nudijo italijanskim četam še vedno odločen odpor. Dlf J?tt;nts!ci razgovori v Eukaresti Bukarešta, 12. aprila br. Rumunski zunanji minister Gafencu, ki se je v ponedeljek vrnil iz Carigrada v Bukarešto, je imel včeraj raz^ovo-3 s poslaniki Jugoslavije, Francije, Poljske, Italije in Madžarske. TusTijz pripravljena na vsak napad An1 ara. 11 anrila. Parlament je soglasno z vsemi 389 glasovi izrekel zaupnico sedanji vladi. Na ponedeljski seji je bila prečitana vladna deklaracija o turški zunanji politiki. Deklaracija naglasa mod drugim, da ustvarja svetovna kriza stalno spremembe v mednarodnem položaju, kar narekuje Turčiji stalno pripravljenost za vsak primer. Turčija je doslej vedno kazala svojo miroljubnost. Turška zunanja politika se ni v ničemer izpremenila. Turčija ostaja zvesta svojim prijateljstvom in zvezam, ker smatra, da služi s tem svetovnemu miru. V sedanjem času. ko se razne ideje in interesi pojavljajo s tako močjo, ne bosta nobena ideologija in strast za Turčijo razlog, ki bi jo spravil s poti miru, razen v primeru, če bo Turčija direktno ali indirektno predmet napada. V primeru napada se bo ves turški narod uprl. Turčija je v stanju, da se s svojo močno vojsko upre vsaki nevarnosti in vsakemu napadu. Pomen nizozemskih varnostnih ukrepov Haag. 12. anrila AA fHavas) Predsednik nizozemske vlade Colijn je po radiu izjavil, da sedanji položaj ne pomeni neposredne nevarnosti za Nizozemsko. Nizozemski vojaški ukrepi so le varnostni ukrepi, potrebni glede na splošni evropski položaj. Če bo v Evropi zavladala latentna napetost, lahko rodi vojno. V tem primeru moramo pokazati svojo neomajno voljo, da ohranimo svojo neodvisnost v vseh okoliščinah in nasproti vsem. Vselej, kadar se napetost poostri, stoji vlada pred vprašanjem »Kaj naj storimo?«, in vselej ie potrebno podvzeti za nekaj časa prehodne varnostne ukrepe. Mi želimo ostati nasproti vsem neodvisni. Čim mirneje bomo sprejeli položaj, tem boljše bo za nas in za vtis, ki ga bomo napravili v tujini. P* C Iti c ni ottornU Verujemo v vstajenje dobrega? V uvodniku »Vstajenje«, ki ga objavlja »Misel in c/e.'o«, čitamo: ».».Izgubljamo sposobnost točiti resnico Od laži Moralna kriza je najmočneiša v tem. da je ljudi odvadila razlikovati med dobrim in slabim. SistennJično delo z radiom, časopisjem, govori m šušliantem je odlično opravilo svojo nalogo v prid laži. Prav redki so Se. ki kljub grmenju tega reklamnega orodja le zazna\ u jo misel res niče in pravice, ki ro-pi 63 milijonov Romanov, 59 milijonov Germanov in 65 milijonov Slovanov Sto let kasneje l. 1910 so našteli v Eviopi 108 milijonov Romanox\ 152 milijonov Germanov in 187 milijonov Slovanov. Po dvajsetih letih, namreč 1. 1930 je bilo v Evropi 120 mi-tijonov Romanov. 149 milijonov Germanov in 226 milijonov Slovanov. V teku 120 let so se torej v Evropi pomnožili Romani za 58 milijonov. Germani za 90 milijonov, Slovani pa za — 161 milijonov. Omenjeni list je izračunal, da bo v Evropi čez 50 let. ako bo prebivateU*o naraščalo v istem razmerju kakor doslej, Slovanov toliko kakor Germanov in Romanov skupaj. Cez 50 let bo torej v Evropi povprečno že vsak drugi človek — Slovan! Vprašanje je sedaj, ali se bodo Slovani v tem času že spametovali ali bodo še nadalje ostali — * * Vojvoda Kentshi in framasoni Največji angleški dnevnik »Time.?«, fcj je pol službeno glasilo angleške vlade, je priobčil uvodnik »Kraljevska dinastija in framasonstvo«. V članku se uvodoma pravi: »Snoči je bil vojvoda Kentski izvoljen za velikega mojstra združene velike lože kraljevine Velike Brit anije na mesto vojvode Cannaughta. svojega strica, ki je podal ostavko. S tem se samo nadaljujejo tesne vezi med kra'jevsko rodbino in fra-masonstvom. Povsem naravno je, da je želel \*ojvoda Cannaught, ki je bil 38 let veliki mojster, odstopiti svoje mesto mlajši moči, vendar pa je masonom cele Velike Britanije žal, da je njih visoko spoštovani in zaslužni poglavar, ki jim je načeloval dolgih 38 let, odložil svoje mesto. V času, ko je bil on veliki mojster, je masonska aktivnost v Angliji neverjetno narasla, saj se je od leta 1901., ko je vojvoda Cannaught prevzel to mesto, število masonskih lož več kakor podvojilo,«: List nato objavlja poslovilno pismo starega vojvode, v katerem poudarja, da mu je bilo izmed vseh poslov najljubše delovanje za masonstvo. »Times« zaključujejo svoja iz\>ajanja: »Novega velikega mojstra bodo radostno pozdravili vsi dobri masoni. Že kot pokrajinski \*etiki mojster Wiltshira je bil on. kakor tudi njegova dva brata — sedanji kralj Jurij in vojvoda Windsorski v najtesnejših stikih s framasonstvom.« I - Francoska kolonija v Tirani Pariz, 12. aprila AA. (Havas) Po urad-| nem poročilu, so prispeli včeraj v Pariz j vsi člani francoske k lonije v Tirani. Vsi « so živi in zdravi. Izstop Madžarske iz DN Sporočilo zunanjega ministra Csakyja glavnemu tajnUtvu Društva narodov 12. aprila br. ■j—Jnji pariški listi paragaja, da Je Nemčija koncentrirala na nemšte-poljski meji dva armiji, U sta V parni bojni pripravljenosti. Nemški listi poročajo, dm as satan Poljaki preganjati Nemce in da zopet belijo navi besnel is Poljake proti Nemčiji in v Gdaank. Budimpešta, 12. aprila AA. Minister za zunanje zadeve grof Csaky je poslal generalnemu tajniku Društva narodov brzojavko naslednje vsebine: V imenu madžarske vlade mi je čast sporočiti vam, da Madžarska na osnovi določb čl. 1. § 3. pakta izstopa iz Društva narodov. Istočasno mi je čast obvestiti vas, da madžarska vlada želi Se nadalje sodelovati, na tehničnem polju z Društvom narodov ter v stalnem mednarodnem razsodišču in mednarodni organizaciji dela. Istočasno je minister za zunanje zadeve grof Csakv poslal direktorju mednarodnega urada za delo naslednjo brzojavko: V času, ko Madžarska izstopa iz Društva narodov, mi je čast obvestiti vas o želji madžarske vlade, da še nadalje sodeluje pri delu mednarodnega urada za delo z namenom, da se zboljša položaj delavcev. Budimpešta, 12. aprila A A. Predsednik vlade grof Telekv in grof Csaky bosta odpotovala v ponedeljek na uraden obisk v Rim. Obisk bo trajal tri dni. Madžarska državnika bosta imela razgovore s predsednikom italijanske vlade Mussolinijem in zunanjim ministrom Cianom. Nato bosta odpotovala grof Telekv in grof Csakv na obisk v Berlin. Sorzna poročila. CURIH, 12. aprila. Beograd 10. Parte 11.8075, London 20.875 New York 446, Bruselj 75, Milan 23.45, Amsterdam 236-62, Berlin 178.80, Varaav* »4, Bukarešta Mu. Stran S >StOVENSKI NARODc, sreda, 12. aprila 1939. ne mame biti ctarav- Ljubfjana. 12. aprila Rihacd Jakopič je ne le eden naših naj\*ečjih slikarjev7, temveč mož. ki jih' mora narod prištevati med svoje prve ust\-ar-jalce kulture. Majhni smo in svoje velike može slavimo navadno le po smrti. \'e prirejamo bučnih proslav in ne za\~cdamo se dovo/j velikega pomenu obhajan ju življenjskih jubilejev mož. ki je njihovo delo postalo temelj narodove kul'ure. Toda o pomenu Jakopiča za naše slikarstvo bi morali spregovoriti drugi. Časopisje lahko samo opozarja na dogodke, ki >c tičejo našega kulturnega življenja tako, da s peigpdnimi fri ljen* vse. Jakopič je Ljubtjančan. Rod* s* je na današnji dan L 1879 v L i obijani* Njegov oče je bil trg&vec z dežefmšmm prušelki v Krakovem. Sirm je poslal Šoiaš na waalko. Ze v Šoli je Jakopič začel kamati vefa\ talent za risanje ter slikarstva. Štutijg je nadaljevat v akademiji na Dunaju, nakar se je miejstvovsd kot mlad sdk ar tri leta v Monakovem pri Ažbetu, leto dni pa pri Hinajsu v Pragi. L. 1907 je ustanovil s Stemenom v Ljubljani risarsko in slikarsko šolo, ki jo je vodil do svetovne vojne. Leta 190S je dat sezidati paviljon za umetnostne razstm-e v Tivoliju. Ta paviljon še zdaj služi s\*ojemu namenu in brez nje&a. bi biti naši slikarji pogosto v zadregi, kje bi naj razstavljali svoja dela. Jakopič spada po svojem slik&rskem delu med impresioniste. Toda objektivni kritiki sodijo o njem tudi. da je prvi slovenski slikar po izvirnosti svojega dela. ne le po svojem poreklu. Jakopič je s svojim delom silno vplival na vse naše slikarstvo in ga upravičeno še vedno imenujemo velikega učitelja naših slikarjev. Wtegova dela cenijo tudi preprosti ljudje, ne le esteti in v tem je posebna \n-ea-nost ter pomen njegovega kulturnega poslanstva. Kakor je že usoda vseh naših velikih umetnikov, je ostal tudi Jakopič reven in premalo cenjen med tistimi, ki se sicer radi sklicujejo na kulture. Ob svojem življenjskem jubileju se i&hko ožita na svoje v resnici ogromno delo z mirno zavestjo, da je storil vse, kar lahko stori cel mož in umetnik. Vendar še ni zadovoljen in čeprav bo'eha. ga neugnana sila žene še naprej za t/e/om, ki se mu je posvetil z izredno ljubeznijo ter ognjem rojenega umetnika. Izmed vseh želj se nam zdi najprimernejša, naj bi še dolgo ustvarjal in da bi njegovu delo znati cenrti vsi, kakor zasluži. Hamlet v izvirniku v Ljubljani Mojstrska predstava, ki je napravila na občinstvo nepozaben v tisk Ljubljana, 12. aprila Dubhn Gale Theater nam je prinesel s predstavo Shakespearovega Hamleta v izvirniku izredno umetniško doživetje, ki ostane za dolgo globoko vtisnjeno v naš spomin. Dasi smo imeli v Ljubljani prav lepe uprizoritve te velike, večno krasne in čudovite, globoke tragedije in smo videli nekaj odličnih Hamletov, je bil Hamlet v snočnji predstavi po svoji svojstveni inscenaciji in v prvi vrsti po silni kreaciji gospoda Micheala Maca Liammoira resnično novo odkritje. Vtisk. ki ga je ostavil ta v Shakespearejevem jeziku in z avtorjevimi rojaki podani Hamlet je bil mogočen, porazen in hkratu do vseh viškov bole-1 no in sladko zmagovit. Predstavo izjemno odličnih gostov, ki uživajo moralno in gmotno podporo angleške vlade; so posetili poleg naše inteligence, ki je do dobra napolnila operno gledališče v večinoma praznični večerni obleki, tudi zastopniki naših oblasti in kulturnih ustanov. Tako je bil vtisnjen predstavi tudi zunanje viden pečat posebno odlične in izredne slavnostne predstave. Z radostjo ugotavljamo, da se je znanje angleške literature in kulture po zaslugi agilnega Angleškega kluba in raznih- učnih tečajev tudi v Ljubljani močno razširilo in poglobilo Tudi naša mladina, zlasti ženska, z vnemo goji angleščino in prav snoči smo lahko z zadovoljstvom opažali, da hodi naša mladina krepko vzporedno z odraslo publiko po novih potih prosvitljenosti. Sprejem in način priznanja po našem občinstvu je kazal polno uživanje in razumevanje ter je deloval na goste tako prijetno, morda celo presenetljivo, da sta smatrala oba voditelja družbe, gg. Liam-moir in Ed\vards za umestno, da sta se po zaključku predstave z nagovorom zahvalila naši publiki. -Srečen sem. da sem m-^gel igrati Hamleta pred taka publikol« jo dejal Liam-moir. predstaviteli kraljeviča Hamleta. Mi vsi brez izjeme pa smo bili snoči srečni, da smo gledali in poslušali takega Hamleta. Prvič smo uživali veličastno pesnitev z izrazito in v gotovih trenutkih silno dramatično nln<=bn P. Čajkovskega. Lastni izvrstni orkester pod drrigentstvom prve violinistke ge Bay Jelet je uvajal ali spremljal posamezne prizore Čudovito ubrano in občutja polno. Inscenacija je bila s par mogočnimi stebri, velikimi zastori in le z maskiranim pohištvom ali arhitekturo jasna in preprosta, a optično učinkovita in krasna. Ta klasična enostavnost je izzivala neznano silne vtiske. dvigane ,še z različnimi osvetljevanji. Že sami začetni prizori z duhom Hamletovega očeta ponoči, ki jo prodira izza ozadja komaj zaznavno da-njenje, so učinkovali z docela temnimi igralci, ki si jih razločeval le po obrisih in kretnjah kakor prividi. O tej duhoviti inscenaciji bi bilo treba napisati celo studijo. Mi se pa moramo omejiti in sumarno naglasiti vsaj bistvenosti. Vsa družba je skoraj brez izjeme umetniško visoko kvalitetna in predstava kakor zlita. Vsem na čelu pa že opetovano imenovani g. Liammoir kot Hamlet, mlad, vitek mož idealno krasne postave, bledega sa-njarskega obličja, črnih las in oči,- umetnik čisto naravne govorice, vzgledne modulacije, zvonkosti in globoke čustvenosti. Prožen, eleganten v kretnjah, je do vseh najmanjših živcev prodoren s svojo krasno dikcijo in inteligentno obvladovano mimiko. Hamlet v vsakem pogledu na višku doigranostL Klavdij je bil Hiiton Ed\vards. vladar zločinec, kakor si ga le moreš predstavljati v njegovi sladkobni zahrbtnosti. nebrzdani poltenosti. strahopetnosti. 2e njegovo mesnato lojevo obličje in zavaljenost sta bila izrazita za Klavdija, morilca pobornika. Odlična kraljica Gertruda je bila nad vse simpatična ga Carmichael, izvrsten zlasti v srednjem delu igre Polonij g. Dvmoke. zelo prijeten, temperamenten in pretresljivo čustven Horacij g. Casson. pa Laertes g. Irving. Ofelija ga Moore, silni duh zopet g Edwards. prvi igralec g. He-aly itd. — same dovršene osebnosti. A tudi vsi ostali so storili vse, da je predstava v celoti in posameznostih zadovoljevala v polni meri. Glavni igralci so prejeli cvetje, g. Liammoir pa venec s trakom državne troboj-nice. Bil je večer velike čiste umetnosti in mojstrskega teatra, ki se ga bomo z radostjo spominjali. Fr. G. Živahna kupčija s krompirjem Ljubljana, 12. aprila Danes je bil na Sv. Petra nasipu pravi sejem s krompirjem; blaga je toliko, da je bilo zasedeno skoraj vse dolgo nabrežje med obema mostovoma. Krompir zdaj najbolj kupujejo kmetje sami za seme. Alnogi ga morajo kupovati, ker nimajo svojega za sem°. nekateri si pa hočejo tudi preskrbeti boljše seme. Ljubljanski trg privablja kmete tudi iz oddaljenih krajev, z Dolenjske, Posavja in Gorenjske. Najbolj je cenjen gorenjski krompir, toda gorenjski kmetje kupujejo za seme tudi dolenjski krompir, pač zato. ker je znatno cenejši. Zgodnje vrste so posebno drage, celo po 1.5 din kg*. Navadni, beli krompir se pa ni znatno podražil od jeseni. Najcenejši je barjanski krompir, ki se ga kupci branijo, češ da je prevoden. Danes so ga prodajali po 70 par kg, medtem ko je bil beli krompir v splošnem po 80 par srednje kvalitete. Po prosti presoji je bilo danes naprodaj okrog* 25 ton krompirja, kar je zelo redko pri nas. Tem večje mrtvilo je pa vladalo na splošnem živilskem trgu, nad čimer redne prodajalke tožijo še tem bolj, ker tudi pred prazniki ni bilo živahne kupčije. Najmanj je šla tedaj v denar domača zelenjava. Perutnine je bilo precej prodane, neprodanih je pa ostalo mnogo jajc. Jajca se ne bodo več pocenila, tudi zdaj ne, ko je mnogo manj povpraševanja po njih, ker zdaj kokoši že manj nesejo. Povprečna jg. i£ din. za 14. do 16 komadov. Cene uvožene zelenjave so ostale nespremenjene; Pomladne salate še ne bo tako kmalu naprodaj, ker so zelenjadarska dela zelo zastala zaradi suše. Zato tudi ne gredo v denar sadike in semena, ki bi jih sicer zelenjadarji in meščani zdaj najbolj kupovali. Zemlja je mnogo presuha za sajenje in setev, da ne more rasti niti trava. Nad sušo tožijo tudi kmetje, češ da je zem lja tu in tam presuha celo za oranje. Iz policijske kronike Ljub'rana, 12. aprila Ko je Huscjin zagledal včeraj dopoldne v Linhartovi ulici stražniki!, ki je stopal proti njema. se mu jc takoj zazdele da bo konec njegove svobode Ker se mir je zdelo, da ima še dovolj časa. je brž namignil svoji spremljevalki, naj izgine za vogalom, sam pa se je ustavil in počakal stražnika. Hu6cjin Vejzović. 27-letni fant iz Vel. Kla-i duše, je bil pripravljen na vse mogoče iz-; govore in razgovore, pa ran n: bilo potreb-| no nič govoriti, kajti stražnik ga je takoj o d vedel na policijo. Husejiaa je policija že dolgo iskala zaradi raznih prestopkov, za-I sledovan je bil potom policijskega dnevnika in iskalo ga je zaradi poneverb in. sličnih grehov sodišče. Fant je iz kadra bo-sansikih delavcev, ki prihajajo v Ljubljano, pa se le tu ia tam lote priložnostnega dela. sicer pa lenarijo, se pečajo s prepovedanini j krošnjarstvom in drugimi tak:mi posli. Hu-sejin ni posebno lep ran*, navzlic temu pa , se je zagledala vanj Marija S.. 28-letn* j čevljarjeva žena iz Tržiča, ka je zapustil« [ svojega moža Miklavža ia tri otročrcfco tat odšla z njim. Sedaj sta se klatila po Ljubljani že nrkaj tednov brex ci.ja in brez vsakega pena*. Stražnik je aretiral rucH Marijo, ki je počakala za vogalom m oba ^uvedel v za par. Nekje ob GradašEci jc detektiv srečal snoči tudi že dolgo zasledovanega Toneta Haceta ix fbdcerkve pri Starem trgu na NotranjsAooB, Tone se mu je takoj zasdel sumljiv, nate mu je napovedal aretacijo, kar pa fanta očividn« m bito vseč. Skuša! je odnesti pete in jo uscufctat posegel v žep. a jer bil mož poatave nraejši. Tone je bil v tremotfcu ukleaje«, nakar je rad sledil detektivu na stražnico. Taat so ga preiskali in naši? pai njem veliko pištolo znamke »Stever«, ki jo je Tone najbrž rabil za strah pwi vlomih, ki j* ima na vesti. Tone je star šele 22 let, pa ima na policiji že obsežen velik spis, ki priča o njegovih pu- stolovščinah in grehih. Klatil se je že po vsej državi ia sedel že~ opetovano v zaporu, potepal se je pa tudi pa vseh sosednih državah, odkoder so ga večkrat izgnali. Iz Ljubljane je hA 2c dvakrat izgnan, pa se je vrnil, naveličali pa ao se ga kmalu tudi v >\arrbora, kjer je skesal živeti na račun Marrboreaaov. ki preslabo zaklepajo svoja stanovanje. N'a Resijevf cest je bil snoči prijet tudi 2S-lctm France Z„ po* poklicu ra/našalec kruha. France pa ni nikoli zaposlen dolgo, ker iom navado, da si izkupiček za razprodani krak obdrfi. Ko so ga privedli na policijo,, so mu pokazali prijave raznih pekov, ki aovore o tem. da si ie France privoščil na račun njihovega kruha marsikatero za-bavicov France ni nič protestiral, ko ga je stražnik od vedel v zapor. Soseda je zaklal z vilami Grozen zločin, storjen na veliko soboto v Sadinji vasi psi Semiču Semič, 12. aprila V neposredni okolici Semiča. terja prijaznega kraja v Beli krajini, je bil storjen na veliko soboto grozen z'očin. V Sadi nji vasi, tik pod semiškim kolodvorom, sta se na veliko soboto dopoldne pričeli prepirati Ana in Katarina Golobičeva s sosedo Kristino Štukelj. češ da ima »škilasfe« otroke; oponašali sta ji še to in ono. Golobičevi. ki sta zelo jezikavi, sta kričali na Stufcljevo celo uro. potem pa sta se umaknili domov in še z domačega dvo-išča kričali proti sosedni Stukljevi hiši, da se je zgražala vsa vas. Popoldne okrog 16. se je vrnil domov gospodar Matija štukelj. ki je delal na njivi, pa je že med potjo zvedel od ljudi, da so se Golobičevi med njegovo odsotnostjo spravili nad ženo in otroke. Štukelj je stopil do soseda in ga prosi:. naj ga vsaj na veliko soboto, ko sc pnčno velikonočni prazniki, puste pri miru. Go'običcvi -so tedaj spet prihiteli iz hiše in pričeli zmerjati Stuklja. ki jc še enkrat.ponovil pr.::nj". naj dajo njemu in njegovi družini mir. pa je dosegel baš obratno. Golobičevi so se pričeli zaganjati vanj, nakar se jim je skušal prestrašeni Štukelj umakniti, a so ga Golobičevi obkolili. Med njimi je bil tudt Golobičev zet Jože Rcgina. oborožen z gnojnimi vilami. Njega je pričela hu iskati žena Ivanka: »Kar z vilami <*a daj!« Na Šruklja se je tedaj še enkrat vlila ploha besed, nato pa je pristopil Jože Regina. ki je navalil ia ne ob o rož ene p a Sruklja in mu zasadil gnojne vile v prsi. Nesrečni štukelj. obkoljen od sovražne mu družine, se je zgrudil. Iz prsi se mu je takoj vlila kri. vendar se Golobičevi še niso umaknili. Nasprotno! Na tleh ležečega je ena izmed pobesnelih žensk še večkrat oplazila s polenom po glavi. Kakor pripovedujejo priče. je štukelj le še nekajkrat zakričal in klical po imenih svoje tri otroke, nato pa je vpričo Golobičevih in Regine izdihnil. Na vasi je nastal vik in krik. vse je drvelo vkup. Golobičevi pa so še nadalje zmerjali in kleli, končno so se umakmli v hišo. Razjarjeni prebivalci, ki so zagledali na tleh mrtvega Šrukha in poslušali vik otrok in žene. so hoteli navaliti na hišo in člane družine linčati, pa so prihiteli orožniki, ki so takoj aretira.i gospodarja Ivana Golobica, njegovo ženo Ivano. Katarino Go-lobičevo. ubijalca Jožeta Rezino in njegovo ženo Ivano, tudi rojeno Golobčevo. Po aretaciji so orožniki tako* odvedli aretira nec v sodne zapore v Črnomelj. Truplo nesrečnega posestnika Matije Štuklja. ki je bil star šele 35 let. so kmalu odnesli v mrtvašnico k Sv. Roku. kjer so ga položili na mrtvaški oder. Nasiednji dan popoldne, na velike nedeljo, ie prišla v Se-na& komisija, v kateri so biLi preiskovalni sodnik iz Črnomlja in zdravnik dr. Oma-hen iz Metlike. Truplo je bilo obducirano in ugotovljeno je, da jc nastop;la smrt takoj, ker jc rogelj vil predri pokojniku srce, dočim sta druga dva roglja vdrla v telo v bližini srca in seve predrla pljuča. Pogreb pokojnega, tako tragično preminulega Matije Štuklja, se je vr-il na veliki ponedeljek ob veliki udckžbi domačinov in ljudstva iz okolice, ki je glasno dajalo dušika svoji ogorčenosti. Krvava ljubavna tragedija Mariborski zobotehrtik Boštjan Vigele ustrelit svojo ljubico Kristino stamp£erjevo in sebe Maribor, 12. aprila V židovski ulici št. 12 se je danes odigrala ljubavna žaloigra, ki je zahtevala dve človeški življenji. Med 271etnim zo-botehmkom Boštjanom Vigelom in 161etno Kristino štamjierjevo s Koroške ceste je trajalo že delj časa ljubavno razmerje, ki so mu pa nasprotovali Kristinini starši. Kakor že večkrat, sta se zaljubljenca tudi snoči sestala v Vigelovem stanovanju v židovski ulici. V stanovanju sta bila vso noč. davi okrog polšestih pa so sosedje čuli sttele, ki so sicer vzbudili njihovo pozornost. Nihče pa ni vedel, kaj se je prav za prav zgodilo. Zagonetka je bila pojasnjena šele okrog pol devetih, ko je prispela v stanovanje Kristinina mati. Našla je vrata zaklenjena in to se ji je zdelo čudno. Slutila je nesrečo in alarmirala je vso okolico. V stanovanje so vdrli sosedje, ki so zagledali strašen prizor: Kristina je leža!a na postelji, na levi ^trani pr*i so bile vid- dne krvave lise. Vigrte je ležal na tleh |»oI«fr postelje, srce je bilo prestreljena, ob strani pa je ležal okr\a\ljen samokres. Zapustila sta več listkov, ki sta jih oči-vidno iztrgala iz bloka. Iz vsebine teh listkov je razvidno, da je Vigele najprej poskusil, če je samokres v redu. Ustrelil je najprej v zrcalo in ga razbil, nato je pa naperil samokres na Kristino in jo ustrelil naravnost v srce. Dekle je kmalu izdihnilo. Videč, da je mrtva, si je še sam naperil samokres na prsi in sprožil ter se mrtev zgrndil. Strel je bil smrten in so zdravniki ugotovili, da je Vigele kmalu izdihnil. Ko je prišla policijska komisija na kraj žaloigre, je še igral radijski aparat. Na mizi ?ta ležuli dve pismi, v katerih se oba poslavljata od sveta. Na koncu je bil nam tuj pozdrav s tremi križi. Vigele se je še včeraj poslovil od svoje matere, vendar ni nihče slutil, da se poslavlja za vedno. Slovenci v Ameriki Sin znane Antončičeve družine iz Cle-velanda dr. Rudolf Antončič postane s 1. julijem šef zdravnik mestne bolnice v Lmsville. Obenem bo poučeval visoko-šolce, ki se pripravljajo na univerzi v Lirisville za zdravniški poklic. Dr. Antončič je star šele 29 let pa uživa med ameriškimi zdravniškimi krogi velik ugled, študije je dovršil na univerzi v Cleveian-du z odliko. Kmalu nato je bil imenovan za rezidenčnega zdravnika v mestni bolnici v Clevelandu. pozneje pa za pomočnika šefzdravnika bolnice v Luisvillo, kjer postane zdaj vodja bolnice. Janez Kozar v Clevelandu je bil obsojen na 60 dni zapora, ker je trdil, da je ameriški državljan, pa ni bil. Tega sicer ni storil v slabem namenu, temveč v prepričanju, da je ameriški državljan. 2ena ga je dražila, da je že dolgo v Ameriki pa še nima ameriškega državljanstva.. Da bi ji dokazal, da je ameriški državljan, je šel volit. Pozneje se je- pa z ženo spri in resnica je prišla na dan. V Brooklvnu je umrl Franc Brojan, iz Loke pri Mengšu V Ameriko je prišel pred dobrimi 55 leti. Star je bil S2 let. Večkrat je dejaL da bi rad živel tako dolgo, da bi imel 50 vnukov in vnukinj. Nekaj dni pred smrtjo se mu je ta želja izpolnila. V Minnesoti je umrla Marjeta Jerič, stara 59 let. doma iz. okolice Črnomlja. Kot dekle se je pisala Kuzma. V kraju Hibbing si je končal življenje Janez Jerše, star 59 let doma iz okolice Kranja. Kaj ga je pognalo v smrt ni znano. Pred leti si je končal v Chicagu življenje njegov brat. V Evelethu je umrla žena Antona Barborra stara 67 let. V Mareniscu je pogorela hiša Nifca Petroviča. V nji sta našla smrt Petrovičeva žena in 9 mesecev star otročiče*. V CTevelandn je umrla vdova Frančiška Cerar rojena Hribar; stara 60 let. V Milvvaukee- je umrl Blaž Rozman, star 59 let. V istem krajn sta umrla v bolnici Franc S in ur, star 60 let, doma iz Dolenjskega in Marija Pucelj, stara 51. let, doma to okolice Novega mesta. V ubožnici v Milwaukee je umrl Jofce Horvat, star 67 lat. Avtomobil je v MuV wauk*e do smrti povodi Janeza Potočnika. Pokojni' je bil star 4ta let, dama iz Krite pri Gornjem gnađu- V- Milwaukee je notri v sanatoriju Wilttam Cesar rojen V Jottet* _ _ ..... Iz Trbovelj — Tatovi zopet na delu. Pravijo, da tatovom niti prazniki niso sveti in ta ljudski izrek se je uresničil tudi v naši dolini prav za velikonočne praznike. V noči od velike sobote na nedeljo so tatovi okracffi rudniškega nameščenca g. Terle-pa Miho in mu iz zaklenjene kleti odnesli večio posodo svinjske masti, okrog 40 domačih suhih klobas, okrog 20 kg svinjskega prekajenega mesa in še več drugih dobrot, ki jih je gospodinja pripravila za praznike. Tatovi so vlomili v klet pri vratih in odnesli ta plen brez sledu, kar priča, da so na delu v zadnjem času pri nas res pravi »strokovnjaki«. G. Terlep je v januarju klal prašiča in je računal, da bo imel masti in mesa za vse leto. Pa ni imel niti za velikonočne praznike mesa in zabele, tako grdo so ga tatovi oplenili. Za storilci sega roka pravice in nobenega dvoma ni. da jih bo prej ali slej zgrabila in zastavila pot niihovemu zločinskemu đet&VBfijn v naši dolini. — Gozdni požari so se začeli pojavljati pri nas radi suše, ki je nastala z vetrovnimi in sončnimi dnevi. Na velikonočni ponedeljek je< gorelo kar na dveh krajih v tukajšnji okolici. Okrog 3. ure popoldne se je vžgal gozd v bližini vasi Prapretno nad Hrastnikom. Rudniška sirena je dajala dolge signale in alarmirala zlasti gasilce, ki so bili takoj na licu mesta in začeli gasiti. Ker je pihal močan vzhodnik je obstojala nevarnost, da se bo gozdni požar naglo razširil. Vendar pa se je gasilcem in domačemu prebivalstvu posrečilo ogenj lokalizirati, tako da ni bilo večje škode. Zvečer okrog 7. pa se je vnelo grmičasto pobočje na Klečici nad Trbovljami. Suhljati je močno gorela in se je ogenj izredno hitro širil, tako da je obstojala resna nevannost da se vžge tudi smrekov gozd v vižje ležečem predelu proti Kleku. Trški gasilci so bili takoj na kraju požara in so napeljali cevi visoko v pobočje, odkoder se jinr jo v razmeroma kratkem car z izrednim naporom posrečilo- ogenj pogasiti. Mnogi ljudje v spodnjem delu Trbovelj so misli-bV da gori trboveljska šola* ker je bila vsa Klečca ožarfena in ves trboveljski trg močno razsvetljen- in je o* daled. izgledalo, kakor bi gorela vsa Klecca. R sreči in po zaslugi nagih gasilcev tudi tu ni bilo posebno škode, rasen strahu, da bi se ne vžgali večji kompleksi gozdov ali pa da bi veter zanesel ogenj na hiše v trgu. s 'Čimer bi lahko nastala strašna katastrofa. ' — VeHfco—čne praznike je prebivalstvo naše doline preživelo v miru in splošnem zadovoljstvu. K temu so največ pripomogli lepi solnčni dnevi, ki so izvabili ljudi iz stanovanj v lepo planinsko okolico in na sprehode po dolini. K O L K O A H : Sreda, 12. aprila katoličani: Julij DAN A AN JE I* R 1 K I: D I 1 V 10 Klao Matica: Maneken Kho Union: Verdi (B. Gigli) Kino Sloga,: Na Soči 1917 Kino Moste: 13 stolov, Stanlio in Olio kot »Neustrašna viteza« DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. BakarČič, Sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20. Murmaver, Sv. Petra cesta 78. Nase gledališče DRAM A Začetek ob 20. uri Sreda. 12. aprila: Hlapci. Red Sreda Četrtek. 13. aprila: 2ivi mrtvec. Premier- ski abonma Petek. 14. aprila: zaprto. (Gostovanje V Celju: Kaj je resnica?) <* Drama, pripravlja, novo vpriaoritev Sha-kespearjeve tragedije »Othello* V režiji prof. Šesta. Zasedba vlogr je sledeča: Othel-la bo igTal Ivan Levar, Jaga bosta izmenoma igrala gg.: Debevec in Skrbtnšek. prav tako tudi Brabanola. E>ož, — Lipah. Gratiano — Bratina, Lodovico — Po-tokar. Gassio — Jan, Roderigo — Sever. Mcntano — Cesar, prvi senator — Gre-gorin. drugi senator — Jerman, Desdemo-na — M. Boltarjeva. Emilia — G:ibr jelči-čeva, Bianca — A. Le var jeva mornar — Murgeij. uradnik - - Vertin. prvi plemič — Gale. drugi plemič — Presetnik. tretji plemič — Brezigar in četrti plemič — Tiran, glasnik — Presetnik, častnik Tiran. OPERA Začetek ob 20 uri Sreda, 12. aprila: VVerther. Red A. Gostovanje Josipa Gostiča četrtek, 13. aprila: ob pol 20. uri. Lohen- grln. Red Četrtek Petek, 14. aprila: zapito ★ Ga. Zinka Kunc-Milanov, danes pevka svetovnega slovesa, bo gostovala v naši operi v sredo, dne 19. t. m. Pela bo naslovno vlogo v Verdijevi oper: Aida . Na gostovanje znamenite operne pevke že danes opozarjamo ter prosimo p. n. občinstvo, da si že kupi vstopnice v predprodaji. CVno od 70 din navzdol. Z Jesenic — Življenje ob praznikih. Tako lepih velikonočnih praznikov kakor so bili letos že dolgo nismo imeli. Krasno solnčno vreme je že v soboto popoldne in v nedeljo ajutfl izvabilo nešteto planincev in smučarjev na planine. Velike množice ljudi so šle tudi na izlete v kraje Zgornje savske doline v Blejski in Bohinjski kot in doli na deželo, kjer so se v čistem zraku odpočili od težkega vsakodnevnega dela in morečih skrbi. Vlaki so prihajali in odhajali dobro zasedeni iz vseh smeri. Nešteto avtomobilov in motociklov je bi zelo proti Kranjski gori in meji in doli proti Radovljici, Bledu in Ljubljani, da je bilo mesto kar zagrnjeno v oblakih prahu. Dočim so bili v ponedeljek Jeseničani večinoma na planinah in na podeželju, je prišlo s podeželja na Jesenice na stotine ljudi v Sokolski .lom. kjer so drugič ponovili Beneševo Navihankoc. Sokolski dom je s težavo sprejel vse goste pod streho. Vsi prostori so bili nabito polni občinstva, ki se je ob živahni igri in lepi glasbi sijajno zabavalo ter se izredno zadovoljno in razigrano vračalo nazaj v svoje kraje. — Sport: Na veliko nedeljo se je vr&fta na igrišču Bratstva prijateljska nogometna tekma med »Grafiko« iz Ljubljane in Bratstvom, ki je končala neodločeno z rezultatom 3 : 3 (1:1). Domače moštvo je nastopilo v precej oslabljeni postavi. Manjkal je steber moštva Zavrl. Tgra je potekala zelo medlo in ni nudila skoraj nobenega užitka. Gostje niso pokazali prav nobene borbenosti, domačini pa ni9o znali izrabiti lepih prilik, ki so se jim nudile. Domači bi izvojevali lahko pomembno zmago če bi bilo med njimi več povezanosti in odločnih akcij in manj samoljubn *i stremljenj. Nekateri so se gnali do onemoglosti, med tem ko so drugi radi njib !a$Jra lenarili. Zanimivo je to, da so vsi trije krilci zabili vsak po en gol in da napad radi njih ni imel skoraj nobenega opravka na terenu. Sodil je g. Klippstatter z Jesenic. Občinstva je bilo zelo malo. V predtekmi so junior ji Bratstva premagali kombinirano moStvo domačega Kovinarja z rezultatom 4 : 1 (2:0). V nedeljo, dne 16. t. m. bo na Jesenicah druga izločilna nogometna tekma za prvenstvo LNP, kjer nastopi prvak ljubljanske skupine Bratstvo s prvakom celjske skupine »Atletika Celje. Obeta se zelo huda prvenstvena borba. Znano je. da se moštvo »Bratstvo« vedno uspešno bori proti močnim nasprotnikom in da včasih podlega slabičem. Moštvo »At-letikov« igra prvič na Jesenicah in bode gotovo vzbudilo veliko zanimanje in pozornost med našim športnim občinstvom. Pozivamo vse prijatelje Bratstva od blizu in daleč, da se polnoštevilno udeleže tega zanimivega srečanja. Otroci zanetili ogenj Celje, 12. api'ila Včeraj proti večeru se je vnelo s senom in slamo napolnjeno gospodarsko poslopje gostilničarja in posestnika Franca Velen-ška na Ostrožnem pri Celju. Ogenj se je hitro razširil na vse poslopje. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Celja, z Babnega, iz Lopate in Gaberja. Posrečilo se jim je rešiti sosedna poslopja, gospodarsko poslopje pa je pogorelo do tal. Živino so pravočasno spravili iz hleva. Ogenj so zanetili otroci, ki so se igrali v bI2Hni gospodarskega poslopja . škoda znaša okrog 60.000 din. Sokol — Godbeni odsek Sokola I sporoča svojim članom, da se vaja orkestra vrši v sredo- 12. t. m. ob 20. uri, vaja pihalne-godba* pa v petek 14c-1, m. ob 20. Prosimo poinofiteviino udeležbe. Zdravo! • —m stev. sa >SLOV»NOTl NA^ODv, 1*. aprinv ltttt Str« 1 DNEVNE VESTI — Novelizacija zakona o nelojalni konkurenci. Trgovinsko ministrstvo je povabilo pred tremi tedni vse trgovske organizacije in ustanove naj se izrazijo o no-velizaciji zakona o pobijanju nelojalne konkurence. Nekatere organizacije so že izdelale svoje predloge zlasti glede tržnih cen, ki naj bi jih nihče ne kvaril. Te organizacije smatrajo, da bi bilo treba izdati posebno odredbo v novem zakonu o pobijanju nelojalne konkurence. — Povišanje železniške tarife. S 1. aprilom se je povišala blagovna in potniška železniška tarifa za 5"1 c. To je vzbudilo med gospodarskimi krogi nezadovoljstvo, ker j$ prišlo povišanje brez posvetovanja z gospodarskimi organizacijami in ustanovami, pa tudi tarifni odbor ni mogel izrazili svojega mnenja. V potniški tarifi II. ra prevoz potnikov, prtljage in eks-presnega blaga z dne 1. marca 1928. so povišane normalne vozne cene, cene povratnih voznih listov o znižani voznini. razlika voznihe ob prehodu v brzovlak pri nedeljskih povratnih vožnjah (takozvane \veekend karte), cene mesečnih voznih listov za javne uslužbence- in dijake, cene tedenskih voznih listkov za delavce in končno posebne vozne cene in vozarine. Niso pa povišane cene stalnih voznih listkov dalje vozarina za potniško prtljago in ck5?presno blago ter vozarina za pse. — Konkursi v marcu. Splošna državna statistika objavlja, da je bilo v marcu otvorienih v naši državi 14 konkurzov in 13 prisilnih poravnav izven konkurza. Na dravsko banovino odpade 1 konkurz in 7 prisilnih poravnav iz\'en konkurza. — Mednarodna železniška konferenca« Jutri se prične v Splitu mednarodna železniška konferenca, ki bo trajala 10 dni in na kateri bodo sodelovali poleg naših delegati Belgije. Holandske, Italije, Poljske. Bole^riie. Švice-, Madžarske, Norveške in bivše češkoslovaške. Vseh delegatov bo 36. Delegati nekaterih držav so izjavili, da na konferenci ne bodo sodelovali. — Gostovanje mlade avstralske pevke. V Zagrebu se mudi že več dni avstralska pevka Ameba Bourne, ki je doma iz Mel-bourna. kjer je dovršila konservatorij, potem je pa nadaljevala študije v Italiji in na Dunaju. Iz Zagreba odpotuje na gosiovan je v Beograd, Ljubljano in Maribor, kjer bo pela v operah. — Izletnikom CMD na Oplenac Kralj, banska uprava dravske banovine v Ljubljani obvešča šentpetrsko podružnico CMD v Ljubljani z okrožnico od 30. marca 1939 I No. 3884-1, da je dovoljen petdnevni dopust, in sicer od 27. do 31. maja t. 1. vsem državnim, banovinskim in samoupravnim uradnikom, ki se udeleže romarskega izleta na Oplenac, katerega priredi CMD v dneh od 27. do incL 30. maja t. L Ta dopust se ne bo vštel v redni dopust. Ponovno opozarjamo vse pri javi jence, ki plačujejo v obrokih, da plačajo zadnji obrok najkasneje do 3. maja. ker poznejša plačila sicer ne bodo upoštevana* Odbor. da je kuhinjska čokolada MIRIM izdelana is. najboljših surovin. 5 MIRIM KUHINJSKA ČOKOLADA (2| j — Udruženje železniških strojevodij oblastne uprave v Ljubljani bo imelo svoj občni zbor v nedeljo 18. t. m. v dvorani hotela Bellevue in vlada zanj med članstvom izredno zanimanje. Občni zbor je predvsem nekakšno zborovanje, tako rekoč edino v vsem letu, na katerem se zbere članstvo v velikem številu, da čuje -tvarna poročila svojih voditeljev. Upravni odbor poda točno sliko o poslovnem ;etu. Na letošnjo skupščino prispe tudi predsednik centralne uprave g. Lazar Pu-jič iz Beograda, katerega prihod članstvo torlo pozdravlja. G. Pujić bo obrazložil dosedanje borbe strojevodij, ki ostajajo zgnij borbe — ako izvzamemo lepe oblju, be. Težnje strojevodij ostajajo iz leta v leto neizpolnjene. Strojevodje predvsem m.siašajo poseben značaj svoje službe. O tem in drugih perečih vprašanjih bo spregovorjeno na letni skupščini. — Opozorilo telefonskim naročniKOm. V.-e telefonske naročnike opozarjamo, da poteče 15. aprila rok plačila telefonske naročnine in obiokcv instalacije. Vplačila, se vršijo na dostavljene čekovne položnice čete računa 10.225. Naročniku. ki zamudi rek vplačila, se telefon začasno izključi iz prometa dne 16. aprila, za zopetno vključitev pa mora plačati takso 100 din. Za eventualne reklamacije se obrnite na pošto Ljubljana 1, telefon 45-07. — Zdravniška vest. V imenik zdravnikov Zdravniške zb-raice za dravsko, banovino je bil \-pisan zdravnik na Jezici pri Ljubljani dr. Franc Kušar. — Iz državne službe. Imenovani so za policijske stražnike pripravnike pri upravi policije v Ljubljani Janez Oven. Janez P.bas in Alojzij Virant, pri predstojništvu mestne policije v Mariboru pa Viktor Kuharic, Jržef Pišek, Anton Plibersek, Jožef Požarnik, Matej Puhar in Alojzij. Kotne r. Iz HA v II. razred so napredovali, policijski stražniki zvani čniki pri upravi po-l.vije v Ljubljani Ivan Javorsek, Anton Marolt. Milan Merlak, Franc štrukelj, Vik tor Vehovec in. Oton Vončina, iz ni. v IT. skupino pa zvanicnica pri banski upravi v Ljubljani Nada> Valentic. _ Iz. »Službenega tt&t*«. Službeni list banske uprave dravske banc/vine« št. 29 z dne 12. t. m. objavlja uredbo o Oficirski zadrugi, uredbo o ureditvi pravice do pokojnine in odpravnine osebam, ki so bili člani oskrbovalnice za civilne uslužbence bivše avstro-ogrske vojaške uprave na Dunaju, pravilnik o opravljanju državne-ia strokovnega izpita uradniških pripravnikov, diplomiranih pravnikov pri oddelku za vrhovni gozda rak i nadzor, oddelku za upravo državnih gozdov in pri gozdnih ravnateljstvih minististva za gozdove in rudnike ter razne objave iz : Službenih no-vin«. — Nov grob. Danes je umrl v Ljubljani v visoki starosti 851et Leopold Furlani. nadučitelj v p. Za njim žalujejo žena Kristina, sinovi Leopold, Ladislav in Ljudmil ter hči Mara. Pogreb bo v petek ob 14. i izpred mrtvašnice zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cest! na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojniku blag spomin, svojcem pa naše sožalje! — Vr™e. Vremenska napoved pravi, da bo stanovitno, jasno in čez dan toplo vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu in Dubrovniku 22, v Kum boru 20. v Ljubljani 19.4, v Zagrebu in na Rabu 18. v Beogi adu in Sarajevu 17, v Mariboru 16 4, na Vtsu 15. Davi je kazal barometer v Ljubljani 768.9. temperatura je zrašala 5.2. — Drava naplavila truplo. Davi okrog 11 je Drava naplavila truplo neznanca, ki je obviseio ob desnem stebru Dravskega mostu. Zbrala se je velika množica ljudi, naposled so pa utopljenca s čolnom potegnili na suho. Identiteta mrtveca še ni znana. — Nesreče. 701etni k:čar Anton Skubic. doma s POlice. je včeraj popoldne zlezei na preveč zakurjeno peč. na kateri je zaspal, pri tem pa dobil hude opekline po životu in po nogah. — Monter jeva soproga Jožefa Skok iz Ljubljane je včeraj tako nesrečno padla s kolesa, da si je zlomila obe roki. — f)letni posestnikov sin Anton Jevnikar z Vrba pri Višnji gori je včeraj zlil nase lonec vročega olja in se hudo opekel po životu in po obrazu. — 3Sletni posestnik Martin Vidmar iz Virč pa je padel in se huda poškodoval na glavi. — Z nožem ga je zaKial. v Zagrebu je neki motociklist v pmedeljek zvečer na cesti zabodel delavca Ivana Resnika. Res-nik se je vračal s svojo prijateljico Teo Starčevičevo in dvema znancema po cesti domov proti mestu. Za njimi je privoli motociklist, ki se mu Resnik ni pravočasno umaknil. Mctocikel ga je zadel in mu raztrgal suknjo. Resnik je proti temu protestiral. Tedaj je motociklist ustavil moto-cikel, skočil z njega in se zakadil v Resni-ka. Le-ta ga je pa premikastil in vrgel v jarek. Motociklist je sledil Resniku z nožem in ko ga je dohitel, ga je zabodel v vrat da mu je prereza! žilo dovo-dnico. Resnik je bil takoj mrtev. — Iz žalosti zsv materjo skočila pod tramvaj. Včeraj si je hotela v Zagrebu končati življenje Marija Ivanuaek, stara 27 let. Pred tremi dnevi ji je umrla mati m to jo je tako potrlo, da je obupala nad življenjem. Skočila je pod tramvaj, pa je voznik pravočasno voz; ustavil. Obupano dekle je bilo le nekoliko potolčeno. — Roparski umor. V Vrbasu so orožniki aretirali Georga Komen* ki je ubil in oropal 651etno Ano Marijo Rajer. Po zločinu je pobegnil, toda sum jo takoj padel nanj in za njim so izdali tiralico. Kohig je roparski umor priznal. — Velika poneverba; Pri okrajnem sodišču v Murski Soboti so odkrili veliko poneverbo. O tem smo kratko že poročali. Prvotno so misMIL da gre samo za 300.000 zdaj se je pa izkazalo, da je višji sodni oficial Štefan Friderik poneveril mnogo več. baje nad 1,000.000 dinarjev. Priznal je, da je poneverjal denar nad 10 let. Za pone ver jeni denar so materialno odgovorni tudi vsi sodniki, ki so imeli v rokah akte, pa se niso prepričali o tem da-li je oficial v redu izročil denar. Ker Friderik nima premoženja, bodo morali materialno jamčiti vsi sodniki. Preiskavo vodi sodnik okrožnega sodišča dr. Planin-šek. — Težka avtomobilska nesreča. Na velikonočni ponedeljek popoldne se je pripetila v Murskem Središču težka nesreča. Ve le trgovec iz Čakovca Marko Leitner je povozil z avtomobilom 151etnega Josipa Golobica- Nesrečnega fanta so prepeljali v bolnico v Čakovcu, kjer je pa kmalu umrl. Leitner se je peljal proti Dolnji Lendavi in. pred Murskim Središčem je dohitel Golobica, ki se je peljal s kolesom po levi strani ceste. Fant se za hupanje ni zmenil in je vozil naprej po levi strani. Naenkrat je pa zavil na desno stran in prišel tako pod avtomobil. Iz l]ubljan6 —lj Na petkovem večeru komorne glasbe bomo slišali koncertna dela, ki se pri nas zelo. zelo redkokrat izvajajo, nekatere sporedove točke so pri nas sploh malo znane. Predvsem opozarjamo na Schubertov klavirski trio in pa na Beethovnove Tri škotske pesmi za glas s spremljevanjem tria. Klavirski trio, ki je eno najlepših Schubertovih del sploh, bodo izvajalic violinist Albert Dermelj, če-list Bogomir Lesko vic in pianist Marijan Lipovšek. Vsi trije bodo spremljali kolo-raturno sopranistko Kušejevo, ki nam bo zapela Beethovnove Tri škotske pesmi. Prvi del sporeda bosta zaključila Dermelj in Lipovšek z Dvofakovo Sonatino v gw duru. op. 100 za violino in klavir. Večer Gospodinjo je zastrupila da bi se mogla poročiti r nje Celje,. 12. aprila Na velikonočni ponedeljek je.umrlo vZa-logn pri Petrovčah 78-letna po-estn*c» Neža štokovntkova. Kmalu še je raznesla vest. da je postala starka žrtev HilNiM Osumili so Marijo Kleprovo, ki je §JožBa< pri šfeokovnikovih. Orožniki se uvedli preiskavo in aretirali Kloprovo, ki je priznala* da je štekovnikovo res zastrupila. Hleprova je povedala, da je imela z možem umorjene štokovnikove ljubavno razmerje, ki ni ostalp brez posledic. Pravi, da jI Je dal Stofcovnik praške za odpravo • bi telesnega plodu. Teh praškov po ni vzila, temveč jim je dodal« živega in žvepla ter. vse skupaj prniM osla s no, ki jo je dajala*. Stanovnikovi, T* četo hjnati in po enem mesecu Je zastnigijenju* Hleprova je oči vidno, po. smrti pocočfia z njenim taka lastnica posestva«, irik* krečili okrožnem* sedUta o. truplo Stok. . a; kove pa bo danes popoldni: , IrKlc Loano. Ne zamudite! Oglejte si ptelrrenl fai, ki Vam■ predočuje življenjski roman velikega glasbenega renrja! — Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri! v«™,p.je REN JaMIN G IG lI arije iz Verdijevih nesmrtnih oper: Aida, Traviata, Don Carlos, Rigoletto. Trovatore itd. KINO UNION, teref V E Dll 2f. Z2-Z1 f ■ • i»• * t 'RFrSTAvr ol) i c. 19 2 1 r JOAN CRAWFORD SPENCER TRACV MANEKE Ljubavna bo komorne glasbe bo v petek 14. t. im v veliki Filharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. —lj Gojence šole Glasbene zlatice o po-zarjamo, da se prične po velikonočnih praznikih redni pouk v vseh oddelkih in razredih jutri ob običajnem času. —lj Predavanje Prtrodoslovnega društva, V torek 18. aprila predava v Mineraloški predavalnici univerzo g, ing. France Avčin o temi »Radij in njegova uporaba«. Začetek ob 18. uri 15 minut. —lj V Stritarjevi ulici št. 6 v Ljubljani pri frančiškanskem mostu se sedaj nahaja optik in urar FR. P. ZAJEC, tOHej ne več na Starem trgu. — Samo kvalitetna optika. —lj Opereto »Mežnarjeva Lizika«, ki je že pri premieri dosegla velik uspeh. bo ponovil na splošno željo občinstva sokolski gledališki oder na Viču v nedeljo 16. t. m. ob 20.15. Opei-eta je izredno zabavna in se je občinstvo nasmejalo do solz. Kdor se hoče tri ure imenitno zabavati, naj Ina seer 1*17 KINO SLOGA, teL TAJNOSTI KONTESB BJTBđ^IN-I Svbila Srh mit 7. Inge T.Urt, 27-30 — ob 16., 19. in 2L ur* I poseti opereto, ne bo mu žal. Vstopnice si preskrbi te v predprodaji v pisarni So-kolskega doma. V nedeljo vsi k opereti v Sokolski dom na Vič! —lj Članom OJNS in JNS. Vse člane OJNS in JNS Ljubljana-mesto in Ljubljana okolica pozivamo, da se udeleže pogreba nenadoma umrlega predsednika OJNS za Ljubljano okolico Jakopiča Andreja, ki se bo vršil danes ob 17. uri iz Male vasi pri Jezici na tamkajšnje pokopališče- Ob 16.15 un bo peljal člane OJNS in. JNS do Jezic poseben avtobus, ki bo odhajal iz Tavčarjeve ulice. —lj Občni zbor društva »Skrb za mladino« v Ljubljani bo drevi v gostilni Leopolda Zupančiča na Jegkčevi cesti 15. Vabljeni so vsi člam društva. —lj Tatvina na stojnici. S stojnice M. Knez v Semeniški ulici je bila ukradena Ani šlembergerjevi papirnata šatulja, v kateri je imela 6 parov ženskih rokavic rjave barve in 10 komadov krpanca, v skupni vrednosti 120 din. šatuljo je ukradla neznana tatica, ki je izrabila gnečo okrog stojnice. —lj Pogrešana mati in sin. Od doma v Hradeckega vasi 32 sta že 1. tm. odšla •tlletzia Marija Bergle z in njen 16letni sm Zdiavko. ki se še nista vrnila. Pogrešana Bergiezcva, ki je doma iz Leš pri Radov-je imela na sebi čm plišast plašč in Čepico ali rjav klobuk; njen sin pa črn hubertus plašč in modro obleko. Kdor hi o pogrešancih kaj vedel ,naj to javi ljubljanski policiji. MALI OGLASI r-seda 50 par. davek pi**rt*-< ^rpkiiei izjave beseda Dtn L— daven posebej. j pismene odgovore glede malin jrgiasov }e treba prtiozix_i znamko. — Popustov za male oglase oe priznamo. RAZ 13 O Beseda 50 par. davek posebej Najmanjši znesek 8 Din ZLA VSAKO DRI1 »NO NAJLEPŠA OBLAODLA Posebno moške obleke, trenč-'-oti, krasno perilo itd. si nabavite najboljše in najceneje pri t ti E S K i: K, Ljubljana, Sv. Petra cesto 14 50 PAR EN TLA NJE izuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gum brile Velika zaloga perja po T*— din. >Julijanac, GosposveLska cesta 12. S. T Male oglase »Sov. Narod« sprejema uprava do 9. ure dopoldne. ruš eje C NO JUCOGRAm'KA j«, i l i Kn »in_»tr /. j »INTJIO« sprejema v prenovljenje otroške vozičke — lakiranje, tapeciranje, poniklanje. Popravila vseh vrst strojev. Igrifika 14. 1257 TJ SLA JE rumena papiga »Koki Pikica«. Prosim, javite, kje se ml |o vrne. Lepa nagrada. Celovaka cesta 34 v trgovini, ali tel. 3072 1256 TRAJNO ONDULACIJO s 6-mesečno garancijo, v modernih frizurah Vam napravi z najnovejšim aparatom za ceno din 60.— r Salon Merlak■:. Sv. Petra c. 76. 1253 SLUŽBE Beseda 50 par. davek posebej Naimaniši znesek 8 Din BRIVSKEGA POMOČNIKA hitrega in dobrega delavca, in frizersko vajenko — sprejmem takoj. Koman, Poljanska 13. 1255 BRIVSKEGA POMOČNIKA sprejme takoj za stalno Kralj Štefan, Tvrševa 55, Ljubljana. 1263 PRODAM Beeeda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din SLADKO SENO iz sadonosnikov, prvovrstno, prešano, več vagonov naprodaj. Lujo Vlahovič, posestnik, Maribor. 1244 SPALNICO šperano, lepa oblika, orehova imitacija, zelo ugodno prodam. Bitenc, mizarstvo, Gosposka ul. 10. 1262 ČKESNJEVA SPALNICA temna, poli tirana, 11 komadov, naprodaj za 3000 din. Cvetko Kladnik, mizar v Mokronogu. 1245 ZAJAMČENO SVEŽA JAJCA zaboj 720 komadov Din 440.— franko, voznina razpošilja — G. Drechsler, Tnala, 1246 UGODNO PRODAM novo moderno jedilnico zaradi preselitve. Polzve se v trgovini Plečko, Vrstovškova ul., Mirje. 1254 AMO pk4hfaja6 KUPUJEŠ OGLAŠUJ r MALJ OttLASNUa. hSCOV. NARODA"! NAJCENEJŠI IZDATEK STAnOVAMA t> >yr.ia 50 nar davek posebej Naimani.^t znesek R Din KRASNO STANOVANJE 4 sob s pritiklinami se odda v Šmarci pri Kamniku, 5 minut od postaje Duplice. Cena nizka. Pr merno za upokojenca. Ponudbe pod 3>šmarca;< na upravo tega lista. 1247 M Seseda 50 par. davek posebaj. Mnirmniit znps*»k B Dtn DVA DOBRO OHRANJENA MOTORJA 220. 4.5 konj. sil m 200 3.3 ks, do 1200 obratov na min. kupim. 2enj. ponudbe na Robert Logar, električna centrala v Mozirju. 1243 %9 vja, ki ga zidarji oblikujejo po načr tih arhitekta, polnih bogatih idej in presenečenj. Zidarji so delaii vso zimo. a meščani temu niso posvečali već posebne pozornosti kakor prejšnje čase. ker so pač ie vajeni zidarjev na sancah. Najnovejša zgodovina grajskih šanc ali utrdb je dovolj znana, da m treba natančneje opisovati, kako so popravljali razpadajoče zidovje pred let prvič in kako so ga popravili. Znano je. da se je obliž. ki so ga zidarji tedaj prilepili tako nežno na staro zidovje, po zimskem zmrzovanju odlepil tor sesul. Nastalo je vprašanje ali naj zidovje še popravljajo ali ga povsem po-dro. Toda podiranje bi ne biio najbrž cenejše kakor popravljanje, kajti zidovje je po nekaj metrov debelo in je bilo načeto samo na zunaj. Sicer je še zdravo in tako trdno, da bi ga morali razstreliti, če bi se že lotili nepotrebnega podiranja. Izhod bi tudi bil. da bi pustil' razvaline, kakršne so bile. Druge nevarnost? bi menda ne bilo. kakor da bi zidovje počasi razpadalo in bi se kamenje valilo po pobočju in menda tudi proti Karlovški cesti. V^kakor je pa bilo treba odluščiti novo. pnzidano krpa-rijo. kjer že ni sama odpadla, da bi se ka- menje ne valilo na strehe hiš. Hrib sam na sebi ni bil ogrožen, saj je stari zid dovolj močan, da zadrži zemljo. Ureditev utrdb je pa bi'a potrebna v zvezi s celotno regulacijo Gradu. Ta regulacija je eno izmed tako zvanih javnih del našega mesta, potrebno že zato, da mesto zaposli nezaposlene, ki se obračajo na mestni socialni urad po podpore, pa tudi zaradt same olepšave mesta. Grad je ena izmed vrednot našega tujskega prometa. Kaj posebnega razen lepote svoje neposredne okolice Ljubljana ne more nuditi tujcem. Grad je pa naša mestna značilnost, ki je tujec navadno ne prezre, zlasti še. če si hoče Ljubljano ogledati rudi od zgoraj. Priznati jc treba, da je bil Grad dolgo zc'o zanemarjen, medtem ko ima Ljubljana res lope narke. 1 i-ejevati so ga zadeti v letih krize, ko je bilo tudi pri nas posebno mnogo nezaposlenih. Pri tem urejevanju niso mogli pozabiti na staro utrdben«, zidovje, ki je razen grajskega poslopja posebna znamenito v ' i radu. Celotni načrti arh. Plečnika za ureditev Gradu še niso znani, ker še niso bili objavljeni, kako pa bodo urejene stare utrdbe, ki zdaj niso več mnogo podobne nekdanjemu zidovju. zdaj v glavnem lahko že uganemo, ker je mnogo dela že končanega in so obrisi končne ureditve že precej jasni. Zdaj !ahko govorimo ne le o starih, temveč tudi novih utrdbah. Staro zidovje ni le popravljeno, temveč delno prezidano, nazidano- ima pa trud. pnzidanc arkade, no- Pustolovščina najsevernejšega zdravnika Slučajno je izsledil tri tolovaje in pri**emogel, da sta prišla dva v roke pravice Eskimi in mnoj?i na^eTienci polarnih krajev dobro poznajo dr \Villersa. ki si je pošteno zaslužil vzdevek zdravnik večnega ledu. Ni človeka v oblasti med reko Mucken-zie in velikim Medvedjim jezerom, pa tudi ne tja do WoUasto*nove0a otoka pod 70° severne širine ki h tega zdravnika ne poznal. Mož nizike postave in že sivih las je vedno na nogah po/imi in poleti hodi v severnih kamidskih krajih k bolnikom. Večkrat potuje tudi z letaiom čc je sila velika m če mu primanjkuje časa. Nedavno se je mora i med poletom k bolnikom spustiti na tla Vse je šlo gladko in zdravnik je z brezžično brzojavko zaprosil kanadsko policijo, da bi mu poslala pomoč za popravilo letala. Potem si je pa pripel smuči in krem* proti najbližjemu človeškemu biva išču. proti farmi Joe Leviš-tona. ki ga je zdravil pred tremi leti. Bil je na poti dobro uro Levvistone mu je sam odprl, toda že na pragu mu je nekam v zadregi povedal, da ima goste Potem je pa predstavil svojim trem gostom pri-leca: Dr. \VilIers. zdravnik oblas-ti večnega ledu. Eden izmed Le\vistonovih gostov je ležal na farmar je vi postelji. Njegova tovariša sta prosila zdravnika, naj ga pregleda. Zdravnik te ugotovil, da mu je krogla predrla trebuh, da pa rana n smrtno nevarna. Potegnil je ranjencu kroglo iz trebuha ter mu rano izpral in obvezal Pn tem se je pa spomnil, da ie policijsk: radio prejšnji dan poročal, da so trije tolovaji napadli banko v Good Mope. vmrtno ranili blagajnika in pobegniM na sever v avtomobilu. Odnesli so 50.000 kanadskih dolarjev. Enega izmed njih je napadeni blagajnik obstrtlil, pa sta ga tovariša odpeljala Dr. \ViJler* »i fe bil taJcoj na insnem. da ima opraviti s tolovaji Mislil je da so se ustavili tam kier jim m več pretila nevarnost da bi si mogel ranjenec odpočiti. Prisilil so Le\vistona. da i i ti je sprejel. Zato mu je na pragu v zadregi povedal da ima goste Dr \Villcs n b • oborožen. Čakal je pa na kanadsko p^' eiir ir z zvijačo je hotel zadržat« tolovaje Zato je izjavil, da rana sicer oi smrtno nevarna pač je pa ra-njenčevo Manje zelo resno. Tolovaj*, so mu pa odgovorih, da «e spoznajo na rane in da vedo katere so rmrtno nevarne. Rana, ki to jV obvezal zdravn.k enemu izmed nj.h. naj bi ne bila nevarna. — Ne. motite se. ie ugovarjal dr \Vil-lers. — Rana sicer n' nevarna, mislim pa. da se je ranjenec napil vode. Pitt nepre-kuhano vodo pa pomen zdai v tem kraju nakopati si trebušni legar. Vajin prijatelj ima trebušni legar. Tolovaja sta preblede^a ir prosila zdravnika, naj ju tudi pregleda. Dr. \Villers je storil to in ju zagotovil, da sta zdrava, ker sta morda pila manj vode ali pa je njun organizem odpornejši. Tolovaja sr a se nekaj časa posvetovala, potem sta se pa jela pripravljati na pot. Ranjenec je spoznal, da ga hočeta prepustiti njegovi usodi. Zato je enega ustrelil, ko je bii že na pragu. Drugega je premagal in zvezal Lewistone, dr. \Villers je pa ta čas razoroži! ranjenca. Naslednjega dne je prispela patrulja kanadske policije, ki ni prinesla samo potrebščin za zdravnikovo poškodovane letalo, temveč je tudi v zameno odpeljala ranjenega in zdravega tolovaja. Oba sta biLa obsojena na smrt in usmrćena. kakšen viadukt na vrhu ob severni strani. Kamniti oboki «o nadaljevanje razgledne poti s starega zidovja na »verni strani. Ta razgledna pot po zidovju se pa vije tudi proti tako zvanim malim šancam na južni strani. Male šance nh*o tako visoke kakor velike, oporno zidovje, ki podpira vrh hriba na južni stmanu ima nad seboj malo teraso. To zidovje bodo še nazidali z oboki, ki bodo tvorili zgornji zaključek ter bodo hkrati nadaljevanje sprehajalne poti od zidovja velikih šanc. Terasa bo tako obzidana Projektant jo namerava zelo duhovno izkoristiti: urejena bo v kopalni bazen za otroško kopališče. V zvezi z grajskimi ureditvami je rudi pridobitev otroškega igrišča in k temu igrišču bo spadalo kopališče na utrdbah, ki bodo poatalt zaradi tega še večja atrakcija. Da zdaj zidovje, ki je bilo prej zelo pusto, učinkuje v resnici s svojo arhitekturo, mora priznati vsak. Zidovje je na zunaj precej spremenjeno. Arhitekt je odkril stare oboke, ki so bili prej zazidani. K.er je za velikimi šancami zgoraj odkopana zemlja precej globoko, da jt nastala ia zidom široka sprehajalna pot — to delo je biio končano že pred leti —, so lahko rudi prebili zidovje pod starimi oboki, da sc sprehajalcu nudi lep razgled tudi izza zidovja. Arhitekt je pa posebno poživil pu sto zidovje na zunanji strani, pn malih šancah, s povsem novimi, na staro zidovje slonečimi arkadami. To novo zidovje pa ni j prizidano tako rahlo kakor tiste krpe pred leti. Oboki so iz zdravega podutiškega kamna. Zidajo širokopotezne. kar sprevidi-mo že iz tega. da so porabil: doslej (od jeseni) okrog 350 kub. m kamna. Zidarji klešejo kamen za oboke in novo zidovje neprestano že od srede septembra. Do na stopa mraza pred božičem so tudi zidali, nakar so pa samo pripravljali kamenje. V polnem obsegu so zopet zače i delati sred! januarja. Razen pn zidarskih delih je zaposlenih precej delavcev tudi pn zemeljskih; na severni strani pod vrhom hriba delajo še eno sprehajalno pot, ki bo obkrožala hrib ter vezala druge peti pod vrhom. Na zunanji strani so bile šance doslej dostopne sprehajalcem samo cb Regallvjevcm gaju. zdaj so pa ^planirali ob njih teren, da bo drža'a pot pod zidovje m, ki učinkuje v resnici kakor prava utrdba, tudi na južni strani. Na dru-ge zanimivosti nore ureditve bomo opozorili čitatelje, ko bodo mam načrti. iS letna požigalka V Amsterdamu so aretirali nedavno moža, ki je bil močno osumljen, da je za-žgal hišo, kjer je stanoval. Obsojen je bil na štiri leta ječe in kazen je sprejel. Kmalu je bil pa v isti nisi zopet zaneten požar. Gasilci so ga hitro pogasili in tako ni napravil večje škode. Pač so pa postale oblasti pozorne na obsojenega požlgalca, ker se jim je zazdelo, da je bil morda obsojen po nedolžnem, čeprav je ob koncu obravnave priznal požrg. V začetku prejšnjega tedna so odkrili v dotični hiši nov poskus požiga. Požig se pa ni posrečil in uprava hiše je postavila stražo v nadi. da se bo požigalec vrnil. Zgodilo se je nekaj nepričakovanega. Pri požigu so zasačili 15-letno hčerko obsojenega dozdevnega požigalca, ki je priznala, da je že prej brez očetovega dovoljenja poskusila zažgati hišo. Izvedenci so izjavili, da sta oče in hči tipična dedno obremenjena piromana. Ameriški recept za vežbanje volje Knjižni antikvarijat v New Yorku skuša pričarati pred svojo izložbo nekaj kapljic Iz bučečega in mimo valoveče ga morja ljudi. V okvirčku za steklom je naslednji recept za vežbanje volje: Ali znate: 1. Govoriti a svojim prijateljem, ki je P'eh'ajen. ne da bi mu povedali za zdravilo, ki ga imate najraje? 2. Opustiti nemudoma kraj, kjer ste gost, ko ste že rekli gostiteljici, da morate oditi? 3. Vreči v poštni nabiralnik tuje pismo, ne da bi se vsaj mimogrede ozrli na ime in naslov? 4. Najti podnožje pod tujim stolom, ne da bi rogoviliii okrog sebe z nogami in delali strašne grimase. 5. Kupiti nove lakaste čevlje preden so stari razpokah? 6. Napraviti red na svoji pisalni mizi, ne da bi čitali stane no v.ne id revije? 7 Brez naglice in potrpežljivo razgrniti zemljevid na potovanju? 8- ltj mimo sveže preple&kane ograje, opremljene s svarilno tablico in ne poskusiti, da-li je barva res še sveža? Vreči pismo v postni nabiralnik, ne da bi nanj potrkali? 10. Osnažiti naočnike brez dihanja na steklo in brez giedanja proti luči, dali so čisti. ' Če lahko odgovorite na vsa ta vprašanja trdimo, ste bodisi izreden človek aii pa až-njivec prve vrste. Znamke papeževe države Ko so po smrti Pija XI. izšle znamke Sede Vacante je bilo povpraševanje po njih zelo veliko, f.latelisti so se pa zanimali tudi za znamke bivše papeževe države. Najstarejše znamke izvirajo iz leta 1852. na njih so upodobljeni ključi Sv. Petra in papeževa tiara. Teh znamk je bilo sedem vrst. Leta 1867 je vzšlo sedem vrst znamk: znamke iz naslednjega leta so bile pretiskane. Po letu 1870, ko je bilo po zasedbi Rima končano zedinienje Italije, so ostali papežu samo Vatikan. Lateran in Castel Gandolfo. Sveta stolica je garancijsko jamstvo odklonila in papeževe znamke so bile vzete iz prometa. Z lateransko pogodbo je bila pa zajamčena suverenost Citta di Va-ticano in 1. avgusta 1929 so prišle v prodajo nove znamke. Sedem mžjih vrst močno spominja na znamke iz leta 1852. Tudi na njih vidimo ključe Sv. Petra in tiaro, samo drugačne barve. Na šestih vrstah višjih vrednot je slika vladajočega papeža Pija XI. Od leta 1929 je izšlo več serij znamk, med katerimi so za filatel:ste najbolj privlačne znamke iz leta 1933. Takrat sta izšli dve vrsti in sicer začetkom leta šest znamk, ob koncu leta pa zopet šest. Na njih vidimo deloma papežev znak. deloma pa vatikanske vrtove. Vat kan. papeževo sliko in baziliko Sv. Petra Leta 1934, ob mednarodnem pravmškem kongresu in 1.400 letnici Ju^t in'nnovega kodeksa se je pojavila serna šestih znamk, leta 1926 za razstavo kntol škesra tiskn serija osmih znamk, lani za arheološki kongres, serija šest'h znamk in serHa osmih znamk za letalsko pošto. Znamke papeževe države so zelo lepe in precizno izdelane. Jjsp Bergman TO letnik Ljubljana. 12. aprila Josip Bergman. ki je dočakal že 70 let, česar bi mu nihče ne prisodil, kdor ga pozna, je eden izmed tistih Čehcv, ki so se povsem udomačili med nami ter si pridobili splošen ugled. Prištevamo ga med svoje ljudi. Josip Bergman je znan po svojem podjetju na Poljanski cesti ne ie doma, temveč tudi "v tujini. Svoj obrat si je ustanovil ter izpopolnil zgolj z delom svojih rok ter podjetnostjo in marljivostjo. V Ljubljano je prišel L 1901. V začetku je delal povsem sam. sčasoma je pa obrat tako razširil, da ima zdaj lepo urejeno parno topilnico ioja in napravo za čiščenje črev ter zaposluje večje število delavcev, Bergman je izvažal svoje blago v glavnem na Češkoslovaško. Naš jubilant uživa splošne spoštovanje tudi med Sokoli in naprednimi društvi, ki jih izdatno podpira ob vsaki priliki, član je Sokola v Štepanji vasi. Vsi, ki ga poznajo ga cenijo kot značajnetja moža. zato ima tudi nešteto prijateljev ki se bodo čudili, da praznuje že svojo TU-Ictnico. Da je tako nradostno čil. je treba pripisati njegovi ljubezni dc narave. Bergman je nam-reš lovec in zelo je pri jubljen tudi med svojimi lovskimi tovariši. čestitkam številnih prijateljev in znancev vrlemu možu pridružujemo tudi arvojc ter želimo, da bi obhajal še mnogo življenjska jubilejev. Iz Zagorja — Radijsko predavanje pod naslovom »-Zagorje danes« bo imel danes od 18.40 do 19 ure g. Arnošt Adamič S tem predavanjem, petim po številu bo predavatelj zaključil ciklus predavanj o Zagorju. — Prelepa velika noč je bila tudi pri nas v znamenju romanja na vse mogoče izletne točke Zasavja, ki mu je ravno letošnja prelestna pomlad vtisnila poseben pečat. Večina zgodnega sadnega drevja je že v najlepšem cvetju. Rudarska godba je pohitela na Sv. planino, pridružilo se ji je lepo število izletnikov, prav tako je bila Sv. gora deležna rekordnega obiska. — Nogometna tekma, ki sta jo na velikonočni ponedeljek odigrala domači SK Svoboda in istoimenski klub iz Ljubljane, je prinesla domačim zadoščenje za dosedanje neuspehe. Zmaga 6:0 dokazuje, da se je forma domačih razvesellivo popravila. Želimo le. da bi klubu ostali tudi v bodoče zvesti. — Se nekaj o našem vodovodu. Občinska uprava se resno bavi z namero uvesti vsem porabnikom vode števce, s čimer upa doseči potrebno štednjo vode. ki jo zdaj prekomerno tratimo. Posledice te potrate čutijo seveda predvsem višje ležeči kraji, ki bi jim bila uvedba števcev najbrž dobrodošla, čeprav bodo morali tako kot ostali seči v žep in odriniti denar za števec, katerega cena se giblje med 500 in 700 din. Ze jutri bodo začeli popravljati prekinjeno vodovodno zvezo v kolonijo mimo kurilnice, kjer je radi znane predelave bilo treba vod prekiniti. Morda bo to kaj zaleglo, v nasprotnem primeru pa bo občina seveda primorana uvesti štednjo, ker trenutno ne premore finančnih sredstev za zgraditev novega nabiralnika odnosno sesalke, ki bi iz niže ležečega izvira dovajala vodo v sedanji nabiralnik v Kotredežu. — Prah po zagorskih cestah, ta večna naša nadloga, kadar ni blata, se je spet razprostrl nad našo dolino in s tem na prav zgovoren način opozoril na potrebo rednega škropljenja cest. Prosimo, da uprava poskrbi za redno Škroplienie cest. ker se bomo sicer zadušili v prahu Voz imamo, vode pa je v Mediji na pretek. Iz Celia —c Smrtna nesreča, ki je ni bilo. Včerajšnji »Večernik« je poročal iz Celja, da se je v ponedeljek zvečer pri padcu z motornega kolesa smrtno ponesrečil 26-letni Franc Kocovan, učitelj na kmetijski šoli na Grmu in bivši sreski kmetijski referent v Celju. V Celju se je že v ponedeljek zvečer razširila vest. da se je g. Kocovan smrtno ponesrečil. Informirali smo se takoj na pristojnih mestih in izvedeli, da so omenjene govorice brez podlage in docela izmišljene Zato seveda tudi nismo poročali o smrtni nesreči, ki je sploh ni bilo. —c Tri žrtve požara. Na veliki petek okrog 14. se je zaradi slabega dimnika vnela s slamo krita hiša 281etnega posestnika Vida Kosmela pn Sv Andražu pri Velenju. Ogenj se je hitro razširil na vse poslopje in ga uničil. Med gašenjem se je podrla streha in goreča slama se je VSlllfl na posestnika Vida Kosmela, na 49letno dninarico Nežo Stormanovo in na 661et-no dninarico Marijo Jelenovo Kosmel je dobil hude opekline na glavi in rokah Stormanova in Jelenova pa na obrazu, obeh rokah in hrbtu. Vse tri ponesrečence so prepeljali v celjsko bolnico. —c Smodnik je sušil pri peči na veliki petek 231etni posestnikov sin Ivan Mikše v Nimnem pri Rogaški Slatini. Zaradi vročine se je smodnik vžgal Plamen je puhnil v Mikšeta in ga hudo opekel po obrazu in rokah. Mikšeta so odpeljali v celjsko bolnico. —c Pirandellovo dramo »Kaj je resnica?« bo uprizorila ljubljanska drama v petek 14. t. m. ob 20. v celjskem gledališču v režiji g. Cirila Debevca in odlični zasedbi. Predstava je za abonma. Neabo-nenti dobijo vstopnice v knjigarni Slomškove tiskovne zadruge. —c Tri nesreče. Ko je 291etni delavec Jože PeČnik iz St. Janža pri Rečici ob Savinji podiral drevo, se je podžagano drevo prehitro podrlo. Drevo je pri padcu zadelo Pečnika in mu nalomilo več reber. Ko je 251etni dninar Leopold Vodišek iz Har-ja pri Laškem pomagal na veliko soboto nakladati v Lahomnem hlode, je padt.1 hlod nanj in mu zlomil desno nogo v členku. Na veliko soboto se je ponesrečil tudi osemletni sinček paznika v štorski železarni Ivan Jošt iz Kresnik pri Teharju. Ko je deček nabiral šmarnice, je padel s skale in si zlomil desno nogo. Vsi trije ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici VERDI i|!-n,ffi, ... In čim je slavni francoski romanopisec zagledal Verdija, je vzkbknil v pravem fortissimu: — Sijajno! Ze trikrat sem poslušal »Nabuhodo-nozorja« . . . Kolik uspeh je to, kolika slava! — Hvala . . . hvala . . . Toda verjemite mi, da mi pretiravanje ne laska. Vendar pa stopi Verdi k slavnemu romanopiscu in odide z njim pod roko. Iz druge dvorane odmevajo iz glasovirja akordi »Nabuhodonozorja« .. . Giuseppina zapusti svojo družbo in odide tja. da zapoje arijo iz opere. In ko je nehala peti, pristopi mladenič, da bi jo objel. Cujte. mladenič, če že hočete koga objeti, objemi te mene, ne pa nje . . . prosim vas. In osramočeni mladenič je prosil Giuseppino oproščen ja. — Kako' Hvala vam . . Hvala, kajti tega. kar Je rekel zdajle, še nisem slišala iz njegovih ust. A na drugi strani govori Verdiju Balzac, vajen govoriti vedno vse, kar misli: — Mislite si, kar hočete, toda povedati vam moram, da ste velik genij. Vi ste glas domovine, a kadar je narod še zasužnjen, kadar ječi v sponah, tedaj prepeva ... prepeva . .! — Cujem. da Solera že pripravlja »Lombarde* ki ste jih uglasbili, — pripomni nekdo. — Solera je indiskreten — odgovori Verdi. Verdi je vajen kupiti vsak dan Giuseppini bonbonov. Vstopi in prinese jih. Strepponijeva mu siopi naproti. Vsa je nežna, srečna in blažena. — Ni mnogo ... Evo, nekaj za grlo ... — Kaj pa za oči? — Za te sem pa jaz — odgovori Verdi, — toda — nadaljuje — da bo tudi nekaj za uho, ti prinašam to, kar sem napisal snoči. To so bile prve strani »Lombardov«. Strepponijeva zapoje, takoj za njo pa še vsi drugi. Verdi v naslanjaču počasi zaspi Vsa srečna stopi Strepponijeva k njemu in ga objame. — Ne, tako pa ne bo šlo. Dovolj ?n?^m te glasbe. — Kako to, dovolj? — Tako, ker grem. — Ti si čisto navaden medved. — Ti pa navadna šoja... od^o. -i 7- rji in hoče oditi, pa se ustavi in vrne. — Torej? — Ali pesem ali mene? In Strepponijeva mu ovije roke okrog vratu zašepeče mu, da nihče ne sliši: — Verdi je tako neotesan. — Kaj hočem, ko sem pa kmet. • • • Kardinal Milana se pogovarja z Verdijem. Občuduje ga, ne more pa zatreti v sebi nekaterih opazk. — Evo, ni primerno, da nastopajo v operah procesije in duhovniki, da se prepevajo himne in vse tiste različne___kako bi dejal... hm ... vži- gajoče pesmi. — Ne, Eminenca, niti ene note ne morem izpre-meniti. — Dobro, če nočete vi, se pa obrnem na policijskega prefekta ... On je kot nalašč tu. — Prosim, kakor se zdi vaši Eminenci. Čez nekaj časa pa govori policijski prefekt med štirimi očmi z Verdijem. — Ali veste, kdo sem? — Kako bi ne vedel... Prefekt. — Se nekaj več. — Avstrijec... — Kaj še... Evo, poglejte: zelen robec v žepu. zelene nogavice... Zdaj veste ... Toda storiva tako, da bo vse v redu... Tole brezpomembno vrstico bomo izpustili. Velja? Začudeni in presenečeni Verdi pritrdi. Rad je imel tega policijskega prefekta, da mu je še zaigral neko arijo »v njegovo osebno zadovoljstvo«. Toda s tem stvar ni bila opravljena: cesarsko in kraljeva cenzura je zahtevala nove žrtve iz opere »Lombardi«. Treba je bilo napeti vse sile, da so pretentali avstrijsko cenzuro, da ni bilo treba ničesar izpreminjatL In »Lombardi« so bili nov, sijajen Verdijev uspeh. Ta pesem se je razlegala povsod. V novi, mladi prebujeni Italiji. Povsod so prepevali arije in odlomke: od bogatih domov, tja do tesnih in siromašnih podstrešnih stanovanj. To je bila himna mladi Italiji, ki se prebuja, stopa na plan, da stre stoletne verige suženjstva in da se zedini. Prva uprizoritev nove opere je bila mogočen triurni v Scali. * * * Minilo je več let. V vili svete Agate vlada prava idilična tišina. Verdi s širokim klobučevina-stim klobukom se izprehaja po vrtu s pesnikom Ghislanzonijem. Kar prihiti rnimo Giuseppina s polno košaro solate v roki. — Imenitna je. Za mizo boš spoznal, kaj daje naš vrt, Ghislanzoni.. . In moj Verdi jo obožava; on neprestano dela in misli na — solato, — pravi Giuseppina nagajivo in se zasmeje. Potem objame Verdija in odhiti v vilo. Evo ti... ga prekine Ghislanzoni, — ljubiš jo in ona te ljubi. To vilo si kuoil za svojega očeta, da si se končno tudi ti zaljubil v njo. Imenitno se ti godi: v miru lahko delaš. Glej, koliko si ustvaril samo v teh zadnjih letih: »Dva Foskarca«, »Jeano d'Arc«, a »Macbeth« in »Masnadieri« bosta kmalu dovršena. In zdaj zopet nekaj snuješ. — Delam na libretu Cammarana, ki je napisal Bitko pri Legnanu«. — Saj ti si neumoren kakor ognjenik. Verdi skomigne z rameni. • • • V Rimu smo leta 1849. To so veliki dnevi, ko 3rme z Janikula topovi. Peščica garibaldincev stoji na straži. To je Gofredo Mameli s svojimi bersa-lieri... Tu je Garibaldi s svojimi rdečimi srajcami. Povsod lepijo plakate, oznanjajoče rimsko republiko. Mladina hodi po ulicah in prepeva odlomke iz »Nabuh^ r\r~ in »T/vr^rdov«. Urejuje Josip Zupančič — 2a »Narodno tiskarno« Fran Jeran — Za upravo in inseratni del lista Oton Christof — Vsi v Ljubljani