116 številk
Današnja številka velja 2 kroni.
f LJubljani, v fatrteft 26. maja 1921.
LIV. leta
lakaja %sak ta popoldne, tarom*! n»M|t ta prasalkt.
fcnser ati x Prostor 1 •*/« X 54 mlm za male oglase do 27      višine 1 K, od 30 mjm višine dalje kupčijski in uradni oglasi 1 mlm K 2-—, notice, poslano, preklici, izjave in reklame 1 mlm K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenltne ponudbe, vsaka beseda K 2*—. Pri večjih naročilih popust
Vprašanjem glede taseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Cpr vnUtro „Slov. Naroda«  in „ffarodna Tiak*rasfl ^aflova mile* it. 5, orittieno. — Totema st. 394.
Dr. Leopold Lenard:
„Slovenski Naroi< valja v Jugoslavi|l:
celoletno naprej plačan . K 300*— polletno. ......  M 150*—
3 mesečno......„   75*—
1      m ........25-
v Llaal|anl in po počil: T Inozeman o i
celoletno......K490 —
polletno .......   „240 —
3 mesečno .   .   . .   .   .   „ 120'—
......- 40*—
6. Poslednja beseda.
Kot dečke so nas učili v soli stari rimski pregovor: »Države se ohranijo z onimi sredstvi, s katerimi so nastale.« Slavni Francoz Mon-tesquieu je v svoji duhoviti razpravi o vzrokih razvoja in razpada rimske države prišel do istega zaključka. Ako hočemo ohraniti našo državo, se moramo držati idej, ki so vodile k njeni ustanovitvi.
Država obstoji in bo obstajala in sicer bistveno na oni podlagi, na kateri se je razvijala od male kneževine Črneea Jurija do velike države, segajoče od Dojranskega jezera do Triglavskih jezer. Mo^oč fn potreben je krepek razvoj v socialni smeri, kakor zahteva razvoj industrije in narastek kapitalizma, toda nobena, tudi socialistična vlada ne bi mogla vladati na drugačnih smernicah, kakor so bile vodilne doslei. Prepričan sem, da bi tudi socialisti, ako bi prišli do večine, obdržali ustavno in parlamentarno monarhistično državno obliko, ki je pri ljudstva priljubljena in nas ne ovira v napredku. Gotovo bi pa bil! za močno centralno oblast, krepko narodno in državno jedinsto. za one smernice v zunanji politiki, ki so v našem položaju edino mogoče, ne mogli bi odpraviti militarizma itd. Sicer pa je do zrnate socializma v državi še precej daleč.
Zaenkrat je dejstvo, da stoji pred nami država taka, kokršna je Ib kakršno hoče velika večina prebivalstva. Pred sabo imamo izgled francoskih katoličanov po padcu tretjega Napoleona.
Francoske katoliške stranke so bile monarhistične, monarhisti so imeli v francoskem parlamentu znatno večino, razmere zunanje politike so bile vzpostavitvi monarhije celo zelo ugodne. Toda praktično je bila vzpostavitev monarhije nemogoča že iz enostavnega vzroka, ker je bilo sicer mnogo kronskih pretendentov. a nobenega takšnega, ki bi mogel najti priznanje naroda. Toda katoličani so se zarili v monarhijo, a med sabo razdrli v mnogo sovražnih frakcij, svobodornisteci so se oklenili republike, ki je bila v
Hflfim TiiifišIiL
Pred 50 leti — dne 27. maja 1871. — je prinesel >S 1. Narod« na uvodih iškem mestu črnoobrobljeno naznanilo: >Z n ©popi sij ivo žalostjo javljamo vsem domoljubnim srcem pretusno vest, da smo danes dopoldne ob 10. uri pro-spoda Antona. Tomšiča, vodjo in dušo na Sega lista, nažli mrtvega. Kaj je bil rajni našemu zatiranemu narodu, to bode vsaki občutil, ko bere te v vsej bridkosti pisane vratio©. Z nenavadno bistroumnostjo, mladoniskim ognjem pa tudi s premišljeno odločnostjo skaljenega možaka je rajni vodil boj za nas ubogi narod, za razkosano Slovenijo, ktera j© z nJim zgubila najvarnejšega sina, neustrašenega zagovornika in nenadomestljivega Časnikarja, Ce pride naš narod kedij do političnega blagostanja, bo to med prvimi zvezdami hvaležno pripisoval tudi svojemu prezgodaj umrlem«, in neporabljenemu tovarišu.
V Mariboru, 26- mala 1871*« Prvi   urednik >Slovenekega Naroda« je bil Anton Tomšič   in obenem po-poklicu sploh prvi »loven-s le i ^5 & s ti j 5c & r
Ko je Einspielerjev >Sloveneo< v Celovcu koncem aprila 1867. prenehal izhajati, so ostali Slovenci brez večjega političnega lista. Bleiw*isove »Novice« v Ljubljani so bile ekromen tednik, >Slovenski Gospodar« v Mariboru pa celo le polumesečnik. Dr. Josip Vos->&k je y imenu štajerskih Slovencev
danih razmerah edino mogoča in — Francija je postala framazonska!
Zgodovina se pri nas ponavlja. Stojimo pred vprašanjem, ali aktivno sodelovati pri izgradbi drŽave, ali pa delati po vzorcu francoskih katoličanov fakciozno politiko in narediti iz Slovenije »jugoslovensko Vendeejo«. Država obstoji in bo obstda in sicer na načelih, po katerih se je osnovala. Prestali smo dvoje najtežavnejših let in državna misel sc je tekom tega časa zelo okrepila. Slovenci bomo v tej državi veljali toliko, kolikor bomo aktivno sodelovali pri njeni izgradbi. Ako bomo dali dobre vojake, uradnike, učitelje, znanstvenike, politike, sploh dobre delavce in talente, ako bomo prispeval! sploh z delom in umom k njeni izgradbi, bomo tudi v večji meri deležni njenih dobrot. Ako se postavimo v opozicijo, pojde brez nas in preko nas. Ravno Slovenija je v intenzivni meri navezana na -državo in slovenski de lavec in kmet ne bo imel nobene koristi od fakciozne polivke. Francos7d katoličani so imeli silno škodo, da so se vkljub svarilom papeža Leona XIII. postavili na proti-renublikinsko stališče, rud! slovenski katoličani ne bodo imeli koristi, ako postane iz Slovenije druga Vendeeja.
Ako vzdržimo še deset let, bo pričel vstopati v življenje nov rod, ki ni jedel iz egipčanskih loncev in bo s popolnoma drugačnimi očmi gledal na naše politične razmere in na državnopravna vprašanja. Za enkrat bo ustava izglašena in država ima moč. da se uveljavi. Ako bi pri prihodnjih volitvah tudi dobile različne opozicionalne frakcije večino, ne bodo mocle prevzeti vlade, ker iz tako različnih programov ni mogoče sestaviti enotnega vladnega programa. Srbi pa po svoji ogromni večmi gotovo ne bodo nikdar do-pnstili,da se zrušijo načela, na katerih je osnovana njihova država. V skrajnem slučaju bi nasproti nede-lavnemu in revolucionarnemu parlamentu dobili vojaško diktaturo. Napoleon je baje nekoč rekel, da z
Pri morebitnem povišanja se Ima daljša naročnina doplačat?.
Novi naročniki na t po&jeio v prvič naročnino  vedno P° nakaznic'.
Na samo pismena naročila' brez oos!aive deinrp se ne moremo ozirati.
bajoneti je mogoče sicer napraviti mir, ni pa mogoče na njih sedeti. Vsekakor pa bi bilo mogoče na bajonetih sedeti tudi nekaj let in medtem bi odrastel nov rod, ki bi zapo-čcl nov boj za državljanske svoboščine, toda ne več z idejami, ki spadajo še k demobilizacijsl:emu inventarju prejšnje dobe. Toda do te^a ne pride. Življenje pojde dalje svojo j>ot, z nami, brez nas ali pa proti nam.
Za naše katoličane ne more biti vseeno, če hodijo s koraki francoskih katoličanov njihovo usodno pot — ne more biti pa tudi vseeno za državo, če postanemo jugosio-venska Vend6eja. Živo mi zveni v srcu verz, katerega moli katoliška cerkev binkoštne praznike: »Pošlji
Brad« Litvo ,,51ov. Naroda14 Una! lova nlioa it. 3, I« nadstropji
Teieloa sta*. 34.
Bo->->U3 sprejema le podplaane in ladoatno irsnkovans. fgSF"   Rokopisov ne vraža.
Po&amerana Številka trelia 1*20 K
Poštnina pflaiana v gotovini.
I nam svojega duha in spremenil bos obličje zemlje!« Potrebujemo velike obnove in preporoda, prenovit! je treba ne samo obličje zemlje, ampak tudi preroditi človeška srca in jih izlečiti zlasti od bolezni takozvane vojne psihoze. Katoličanstvo b! zamolio veliko sodelovati pri tej moralni preporoditvi naroda. Ako se pa katoliške stranke postavijo na stališče, ki je nasprotno državi, kakršna je in kakršna bo obstojala, bo ttidi katoliški cerkvi silno otežkoče-no vršenje njene velike naloge: moralne preporoditve prebivalstva/
Toliko sem hotel povedati. Izrekam uredništvu najvdanejšo zahvalo za gostoljubnost, katero mi je Izkazalo. Odslej ostanemo zopet nasprotniki, kakor smo bili.
Letošnji binkostni prazniki so služili političnim shodom, katerih najzanimivejši je bil komunistični, največji pa manifestačm agrarni shod. Komunistično zborovanje, ki se imenuje oficielno zborovanje socialno demokratične levice, je trajalo tri dni. Druci dan je bil sprejet sklep, ki se je dejansko že izvajal. Z glasovi 562 delegatov je bila sprejeta resolucija o brezpo» vojnem pristopu k tretji moskovski internacionali in o spremembi na* slova stranke. Ob tej priliki so iz* premenili naslov stranke socialno* cernokratične levice v naslov »Čc* škoslovaška komunistična stranka« ter so dali tako izraza razponi in -azkolu s socialno patriotično stran* ko. Proti predlogu je bilo komaj 7 glasov. Delegat j e so se slovesno zavezali za svoje organizacije, da bodo izvrševali natančno obvezno* sti, ki jih vsebujejo moskovski po* goji in da bodo stopnjevali raz« redni boj v dobi njegovega vrhun* ca v svetovnem boju s kapitalom. S tem sklepom prihaja v češke so* cialistične razmere jasnost in zra* ven se ti, ki se podvržejo diktatu iz Moskve, odrekajo svoji pravici do samoodločbe in do svobodne volje. Dragi dan sta bila pri razapravljanju očitna dva toka: tok za kompromis, ki je soglašal s taktiko dr. šmerala, in radikalnejši tok, ki je očital dr. Šmeralu niegov opor*
21. maja 1921.
tunizem. Senžačni dogodek je bila izjava tajnika stranke in predsedm* ka koraunisfičnega poslanskega k-uba Teskega, ki se ?e sicer boril 18, let v skupni stranki proti social* nerau patriiotizm«, ali vkljub temu vendar ni komunist, marveč časten človek, ki kot delavec ne so^aša z meto^pma tretje intemacionale in zarr.di tega odstopa od svojih funk* cij in članstva v stranki. Na mesto njega je bil izvoljen za nredsednika komunističnega poslanskega kluba dr. ŠraeraJ. Slovaški komun-'sti so izrekli željo, da bi se pozvala po* slanca Derer in bivši minister Mar* kovic, da naj resi emirata na svoja mandata, ker sta bila izvoljena ra socialno demokratični program, de* lavstvo pa zbog taga nima zaupa* nja do nju. Shod je sklenil, da naj se skliče v najkrajšem času usta* novni shod komunistične stranke vseh narodnosti v republiki.
Povodom dobro uspele gospo* darske razstave je priredila reov* blikanska stranka češkoslovaških deželanov svoj manifestačni shod, pod katerega vplivom je pripadala Praga te dlli deželanom, ki so nri* šli iz vseh krajev in koncev širne republike. Sprevod udeležnikov shoda ie trajal polni dve uri in i?o* tovo ie, da je korakalo v sprevodu nad 100.000 oseb. Na čeln sprevoda so korakali poslanci in senatorji, odborniki stranke, potem pa gostje:
češkoslovaški zemljedeljcl iz A.v; s trije, iz Jugoslavije, iz Podkarpat* &ke Rusije, nadalje slovaški kmetje v svojih slikovitih nošah, nadalje Siouiaci in kmetje s HHšcintkega in Teimjskega, potem organizacije iz Moravske in Češke. Sprevod je bd z Vinogradov na H ivličkovo namestje, kjer so na taboru o za* htevah poljedelcev govorili s sed* mih tribun. Manifestacija ie bila na^ oericna v glavnem proti uporom napram agrarni reformi in proti dvolični igri z državnimi posestvf. zlasti bivše cesarske rodbine, in zahtevalo se ie, da naj se potom agrarne reforme nacionalizira tudi zemljodeI}ska industrija, zlasti s sladkorjem in kromoirjem zadružnim notom. To *e bih največja po« litična manifestacija, kakršno Pra# ga sploh pametuje.
Senat se je sešel 11. t. m. k edi-ni seji, v kateri je rešil predlogo o državnem prispevku glede nezapo* slenosti. Po skleou socialnega poli tičnega odseka v sen,itu so se izvrši« le nekatere izpremem.be in predlo« ga je bila vrnjena poslanski zbor* niči. Vlada se je pozvala, da bi predložila enoten vodni zakon za vso republiko, in priooročilo se je sprejetie vladnega mnenja, da nif se prekliče prepoved vožnie s pri« vatnimi osebnimi avtomobili in gle* cie na krizo v avtomobilski ittdo* striji se poziva vlada, da bi odne* bala od 12odstotnega luksusnega davka na osebne avtomobile za čas neafiposlenosti. Prihodnja seja senata se vrši 31. t. m., na Kar bo zasedal senat ves mesec julij. Po* letno zasedanje poslanske zbornice se ie pričelo F9. t. m. Ste^nlne vesti, da pride nred tem zasedanjem do izoremembe v kabinetu, se niso potrdile. Kabine* je ostal nehrpre? men jen. Zasedanje ne bo trajalo dolgo. Rešiti se irria v njem samo takozvani mali delavni načrt, ob segajoč davčne zadeve in nekatera socialne stvari. Na sporedu prve seje je bil rudi trgovski in carinski dogovor med Češkoslovaško in Jugoslavijo ter pogodba, s katero se med obema našima državama vza* jemno utrde trgovski stiki.
Zdravstveno stanje g. preži* denta Masarvka sc je že toliVo zboljšalo, da je mogel 11. t. m. iti z doma in se 17. t. m. udeležiti go* spodarske razstave Za danes se je
poživljal Ljubljančane, naj vendar že začno izdajati političen dnevnik, o katerem se ie žo dovolj premišljalo in prendarjalo. Toda zgodilo se ni nic. Kakor so morali L 1803. Štajerski rodoljubi ustanoviti »Slovensko Matico*, prav tako so morali ustanoviti hidi prvi slovenski dnevnik. Razen Luke •Svetca ni bilo v vsej Ljubijo ni moža, ki bi bil sposoben in prinravljen de*o, potrebno za ustanovitev lipta izvršiti. A Svetec je bil državni poslanec. Zato so se štajerski rodoljubi sešli v Mariboru ter ustanovili konsorcij z deleži po 250 goldinarjev. Dr. Ferdinand Do-minkuš. odličen mariborski odvetnik in rndodaren podpiratelj vsakega narodnega podjetja, je podaril 1000 goldinarjev a fond perdu ter je založil kavcijo za list. dru«ri so podpisali po 1—2 deleža, tako da so imeli do konca 1. 1867 zacrotovljen zneeek 0000 gld., kar bi bilo za začetek dovolj. Dr. VoSnjak poroča: Pisali so iz Maribora tudi veem znanim rodoljubom ter ex> posebno is središča Slovenije, iz Ljubljane, prida-kovali izdatne udeležbo.
Toda mariborski idealisti so bili znova varani. Tz Ljubljane niao prejeli niti belifia, in na vsem Kranjskem eo oddali en sam delei. k! ga je nel Viljem Pfeifer na Krikem! Tako je upanje štajerskih Slovencev, da oddajo toliko doležev. da jim bo možno rasien lista ustanoviti lurJB slovensko tiskarno, po zanikrnoeti in brezbrižnosti kranjskih, zlasti ljubljanskih Slovencev splavalo po vodi. Vendar so slo-veneko tiskarno ustanovili že 1. 1870 v
Mariboru notar Rapoc, veleposestnik Skaza in trgovec Tanšič ior po tako trije podjetni štajerski rodoljubi storili kar ie bilo nemogeea storiti vsemu narodu. V prvem letu pa se ie iSloven-ski Narod<. ki je izhajal trikrat na teden, tiskal se v Janšičevi mariborski tiskarni.
Toda kdo naj list ureja in večinoma tudi sam pi5e? Ni ga bilo med Slovenci moža. ki bi bil sposoben in ki bi se bil hotel posvetiti izključno le čas-i'ikarstvu. Tedaj je dr. Dominkus opozoril na svojega odvetničk^sra konci-pijenta — Antona Tomšiče. Rojen 26. mejnika 1842. v Dedendolu, mali vasi pri Višnji £ori, je dovršil gimnazijo z odliko v Novem mestu; po absolviranju pravniških studii v Gradcu se je naselil v Mariboru. Ker je bil vieok, lep Človek z dolgo rdečkasto brado in gostimi kodri, so mu zdeli mariborski Nemci priimek >der windlsohe Heiland«. — Kot jurist je redno prihajal poslušat aefe deželnega zbora ter so živo sani' mul za politična vprašanja Bil je ml ari temperamenten mož bistrega duha, sila blagega srca, mehke duSe, a neustrašen ter je snal pisati lepo slovenifllno. Tom-lift je ponudbo sprejel, napisal listu program ter se lotil dela z navdušenjem. Dne 2. aprila 1868. je iešla prva številka >S1. Naroda«. 8 600 naročniki le list saeel izhajati, a začelo se je tudi Tomšičevo nračtnigtvo. Nesnetno dopisnikov, a še tem je bilo treba večinoma dopise korenito popravljati in predelovati, kritikov in zabavijačev pa kot listja in trave. In plača neenatna.
Edini pomočnik je bil Tomšiču mHdi Ivan Zelesnikar, ki je selo dosti kasneje postal urednik SI. Naroda- Vrhu vsega je bil Tom&ič Se bolohen.
Vendar je bil >S1. Narod« tekom vse Tomšičeve dobe vzoren list po vsebini in po jeziku. Tomšič je neustrašeno pisal proti slovenskim oportunistom in strahopetnim vladnim kimavcem ter se zavzemal za slovensko federalistično stališče. Zjedinjena Slovenija, zj^dinieDe jngoslovenske rokraji-ne, ideja Slovanetva in Jugoslavijo so bile geela. ki jim ie dajal vedno pogumnega izraza. Vse, kar je zn^ majniška deklaracija 1. 1017. na Dan zahtevala znova, jo zastonal Anton Tomiič že L 1808—1871! >Mj Jugoslovani«, >naža Jugoslavija« čitaš lahko v vsakem Tomšičevem članku, in da smo s Hrvati, Srbi in Bolgari bratje, si je upal Tomšič povedati vedno iznova. Seveda je G iskra - Herbs*ova vlada storila vse, da bi uničila >S1. Narod« in n#egove*ra urednika. Na dnevnem redu so bile so bile takrat tiskovne tožbe, vse jsoe nolne slovanskih, zlasti čeĐdh časnikarjev, in tudi Tomšič se je moral opetovano zagovarjati.
In zagovarjal se je vedno sam s toliko duhovitostjo, da je bil navadno oproščen. In ko so bile uvedene porotne sodbe, je moral znova pred sodifteo ter bil zopet oproščen.
Josip Jur5ič\ nlegov naslednik, je v nekrologu poročal, da ie po neki taki porotni obravnavi izjavil nsš kmet: iTa, ki naie pravice zagovarja, je govoril kakor da bi pipo pri sodu odprl
in bi čiso oljo teklo; oni z zlatim ovratnikom f državni pravdnik) pa Jo govoril kakor bi stare dfle trpaIV
Tn Jurčič je zanisal v iSl. N.« r. dne 3. junij' 1871: »Hjsaerl KfM so Ijifj lehko rzpozuflti. 0«-lik'>ruli *o bo s krepkim jezikom, roibo duhovitostjo in s tem. da je vselej, turll v najvažn*^-§ih obračajih polit, polozrv t znil zadeti pravo javno mnenje Slovencev. Štiri leta. ie njegov duh s pisano besedo, z na stotino s tiskom pomnoženo besedo budil rojake na delo. na hrambo, na boj za pravo ... Ni živel zaman! Greni j našega naroda in Skr-anstva ga bo zapisal v kniico spomenico med zaslužne može.«
Fr. Levstik. Fr. Lever,. dr. V. Zar r i k, Fr. Frj a voc, dr Josin Vnftnjal Janko Pajk, Joe. Ogrinec, dr. Fr. Ce-lostin in drugi t°ki na£i literarni veljaki so bili Tomšičevi člnnkarji in iist-karji: lahko je Ml Tomšič ponosen na svoj list.
Toda hvaležnosti ni žel vollko, dokler je živel. Ko pa je hipoma umrl. se }e agenila vsa Slovenija in brzojavno so prihajali iarazi sožalja in obuna od vseh slovenskih krajev, tudi iz Čepice. Hrvatske, z Dunaia, iz Trsta i. dr. In njegov pogreb na binkožtni ponedeljek ponoMne je bil ogromen. Vsa 810-venija Je poklala deputacije. Na grobu pa mu jo crovoril dr. Ploj.
Za čem je umrl jedra 291 e t ni nas nrvi urednik? »Slovenski Narode z dne 1. junija poroča, da je zdravniška komisija dognala >aerezen (voden) mrtvo-ud«. Dr. Joa. Voanjak piso v >Spoiui-
odločil njegov odhod na CaprL V času njegove odsotnosti, ki bo tra< jala šest tednov, ne bo treba zanj namestnika,   kakor bi se ga sicer
moralo po ustavi imenovati, ker bo tudi na Capriju reševal glavne dr* žavne zadeve. J, K« S.
Častite heroje! — IfJncenlke radi nas!
V malenkostnih notranjih sporih slabimo svojo moč, tam preko pa krvave naši bratje, ker še vsojedno verujejo
*v nas .
In ko se naša notranja razprtija ie
razvija do viška, tedaj prihaja trpljenje naših bratov tudi do svojega vrhunca, in 15. maja je doživel nad istrski kmet svojo Kalvarijo.
Kakor da bi ga poljubila Kosovska devojka, kakor da bi ga vodil sam Veli Jože, je šel istrski narod po gro šotni poti Kalvarije in ves oblit od mučeništ-va vzdržal vse, kot vidovdanaki junak. Bratje, radi nas je storil to, is ljubezni do nas je žrtvoval vse. Zgodovina našega naroda je posejana s trpljenjem in solze vdov, kri znasiljenih so njeni večni listi. Toda, kar doživlja istrska kmet, to presega tudi grozote naše najžalost-nejše zgodovine.
Včasih je prepojila našo zemljo od turških nasilstev prelita pri, toda pomešana z njo je bila kri Turkov samih, M eo padli od ostrih mečev naših dedov. Danes pa doživljamo grozoto, da je naš narod iztavljen enaki strahoti, toda njegove roke so gole in njegovo telo je brez zaščite, da trepeoe meso od rane sekajočega jekla.
Brez zaščite proti trinogu, brez ob-ramhe proti krivici, to |e obupen klic Istre 1
Bratje in sestre! Vašim srcem velja ta klic.    Vaše duše morajo odgovoriti I
nanj I In odgovoriti morajo tako, kakor zaslužijo to istrski mučeniki — junaki.
Ob grobih padlih žrtev, ob razvalinah po žganih domov, ob ruševinah uničenih pridelkov Vas rotimo, da zberete svojo moč, da zaslovite kot tolažilen angel med istrskim kmetom.
Vsaj omilite razprtije, dvignite se k skupnem delu, postanite borci ene ideje, nase celotno oslobojene domovine!
Martirij Istre je dosegel svoj višek 15. maja, toda novo mučeništvo grozi in napovedane eo že kaznovalne ekspedicije.
Zato bratje in sestre! Kakor ni tam preko ugaslo trpljenje, tako mora biti Vaša pomoč nekončljiva in neusahljiva!
Zbirajte za brate, tekmujte v plemenitosti za heroje Istre!
Senca junaštva pade na Vas, če si odtrgujete od ust, da rešite junake!
S sramoto se pokrijete, vredni 6te psovke in pljunka naravnost v obraz, če ostanete daljo v mrtvilu in ne pomagate onim, ki ginejo iz ljubezni do nas.
>Jugoslovenska Matica« veruje v silo našega naroda, veruje v njegovo požrtvovalnost, pa tadi njegovo plemenitost Zato stopa pred narod kot prosilka za istrske junake, zato pričakuje podpore. Častite junake - mučenike zaradi nas! častite sebe, da ste jih \rednil
ffsroIkD uprasanje pred resitoijo.
Da se nahaja koroško vprašanje neposredno pred definitivno odločitvijo, ni nobenega dvoma več. Vse vesti se strinjajo v tem, da nase iugoslovenske čete morda že v, nekaj dneh zasedejo Koroško. S tem bo koroško vprašanje enkrat za vselej rešeno, ker je pač izključeno, da bi potem naše čete Še kdaj zapustile koroško ozemlje.
Da stvar ni samo plod naših srčnih želja, marveč dejstvo, ki sloni na krepkih temeljih, navajamo glasove raznih inozemskih listov, ki vsi soglašajo v tem, da zasede Jugoslavija že v najbližji bodočnosti Koroško.
Holandski list »Het Vaderland«. ki izhaja v Amsterdamu, je priobčil pred nekaj dnevi izjavo iz diplomatskih antantnih krogov o dogodkih v Avstriji, zlasti pa o gibanju za združitev Avstrije z Nemčijo. V tej izjavi se naglasa, da si avstrijske stranke niso na jasnem o dalekosež-nosti akcij za priklopitev Avstrije k Nemčiji. Zato je treba ugotoviti, da so zavezniki dejansko sklenili, da izvrše proti Avstriji sankcije, ako se bo nadaljevala akcija za priklopitev k Nemčiji. Na koroški meji se vrše, kakor se je žc poročalo, koncentracije jugoslovenskih čet, kar ni morda zgolj slučaj. Okupacijo Koroške po jugoslovenski vojski je treba smatrati kot prvo sankcijo. Francija ne bo več intervenirala v korist Avstriji in Italija ne bo pomišljala zasesti severno Tirolsko, da s tem napravi enkrat za vselej konec prevratnemu pokretu na južnem Tirol-
skem, na drugi strani m vzpostavi direktno železniško zvezo z Nemčijo.«
»Prager Presse« priobčuje z Dunaja tole vest: »Kakor je izvedel Vaš dopisnik iz diplomatskih krogov, bodo zastopniki zavezniških velesil sporočiti avstrijski vladi, da bodo aliiranci, ako takoj ne preneha propaganda za združitev z Nemčijo in ako se izvede plebiscit o priklo-pitvi k Nemčiji v posamnih avstrijskih deželah, prisiljeni napraviti proti Avstriji energične korake. Dunajska vlada je že obvestila poedine deželne vlade, da so zavezniH krepko odločeni, da zasedejo Koroško, Salcbnrško in Tirolsko.«
Isti list piše na drugem mestu: »Salcburški deželni zbor bo v kratkem znova sklepal o ljudskem glasovanju glede združitve z Nemčijo. Zvezni kancelar dr. Mavr se je s saleburško deželno vlado pogajal in pri tem izposloval, da je treba pri tem vprašanju z nova apelirati na prebivalstvo. Tekom pogajanj se je poudarjalo, da smatra Mala antanta izvedbo plebiscita v Avstriji kot kršenje saintgermainske mirovne pogodbe, česar ne more mirno sprejeti na znanje. Avstrijski vladi se je sporočilo, da bodo neposredno po saleburškem plebiscitu Jugosloveni zasedli Koroško. Francija bo v vprašanju zapadne Ogrske podpirala madžarsko stališče. Jugoslovenska vlada je svojo namero, v danem trenotku udariti na Koroško in jo zasesti, že notificirala v Parizu . . .c
Politične uesfi.
= Naši akademiki in koroško vprašanje. V torek, 24. ob 10. dopoldne se je vršilo na univerzi veliko manifestacij sko zborovanje ljubljanske akademske omladine radi Koroške. Zborovanje je otvoril jurist jrosp. Ude,  ki je pozdravil  navzoča ured-
nih« (II., 9), da je bil pokojnik >z Ze-leznikarjem poslednji večer do polnoči v neki mariborski krčmi in da je Ze-leznikar spremil Tomšiča do stanovanja«. In dostavlja: >Tomšič je ves večer bil razburjen in obupan«. Zakaj? — Dr. Vošnjak piše, da se je sestavljal >nekak nadzorstveni odbor, po čegar navodilih bi se moralo ravnati uredništvo. In v ta odbor bi se naj pozval tudi dr. Costa. Tomšič jo vedel, da je Gosta njegov nasprotnik in je torej sumil, da po tem potu hočejo njega odpraviti od lista.« >Tudi to je vedel Železnikar. da je Tomšič o neki priliki povedal, da se mu je posrečilo dobiti strup digitalin. Ali je res ta strup po-vžil tisto nesrečno noč (26. maja), ni dokazano.«
Res je, da je >Slovenaki Narod« pozval rojake, naj prispevajo, da se Tomšiču postavi nagrobnik, >doetojen njegovim neprecenljivim zaslugam... Iz čiste ljubezni do svojega naroda Be je odpovedal sijajni prihodnosti, ki mu je bila gotova po najodličnejših duševnih zmožnostih, ter se je žrtvoval nehvaležni slovenski žumalistiki. Storil je na tem polju, česar dozdaj še noben Slovenec ni dosegel. Slovenski narod mu mora biti vedno hvaležen.«
Odziv je bil velik. Postavili so mu nagrobnik ter ostanek zbirke izročili »Slov. Matici«. Iz Tomšič - Jurčičeve ustanove so so izplačevale leposlovna nagrade doslej.
Danes je slovenski narod svoboden in Tomšičev ideal: Jugoslavija je dejstvo. Možu, ki je pred 50 in več leti deloval za ta ideal, ohranimo svetal spomin.
•       sL M.
sednika »Jugoslovenske Matice« g. dr. Ravniharja in »Gosposvetskesra Zvona« g. dr. I. C. Oblaka, profesorski zbor ter poročevalce raznih listov. Nato je na kratko obrazložil pomen zborovanja ter izrazil upanje, da pride v kratkem glede Koroške do uresničenja naših želj. Za njim sta govorila koroška rojaka, jurista g. U r-banc in g. F ellacher, ki sta oba izražala upanje, da pride čimprej Koroška zopet v našo posest. Sprejeta je bila končno sledeča resolucija: »Akademiki ljubljanske univerze, zbrani na manifestacijskem zborovanju za Koroško dne 24. maja 1921. pozivajo vlado v Beogradu, da odločno vstraja na stališču, da se naši državi priklopi slovenski del Koroške. V slučaju, da antanta ne prizna naših zahtev in naša vlada ničesar ne ukrene, hočemo preko vlade delati in se boriti za naše pravice. — Po sprejetju te resolucije je g. Ude zaključil zborovanje.
— Vprašanje župana v Maribora. Iz Maribora nam poročajo: Kakor se je le le zdaj pokazalo, naša svojecas-na vest, da se vrše na željo vlade posvetovanja v svrho sporazuma med strankami za izvolitev »kompromisnega« župana« v stvarnem ni bila neutemeljena. Sicer ne oficijelno pod vodstvom vladnega komisarja, pač pa od stranke do stranke so se zadnje dni vršila tozadevna posvetovanja. Ker se smatra soc. demokraška stranka kot zastopnica nemškega ozir. nemčurske-ga življa, Id tvori na obmejnem ozemlju sploh vsaj tri četrtine pristašev stranke in ki so stanovsko iako daleč proč od socijalizma, stopa v zadnjem času tudi vedno bolj v ozadje prvotni načrt, po katerem nai bi soc. demokraška stranka kot relativno najmočnejša postavila svojega kandidata za župana. Danes so si vse tri slovenske stranke vsaj v tem že edine, da mora biti x Mariboru naroden župan. Kot
najbolj simpatičen kandidat se imenuje prof. dr. Rostohar od NSS. Ako bi vlada ne hotela dr. Rostoharju za Čas županovanja dovoliti dopusta ozir. začasne vpokojitve. prideta v pošte v še Jarh in Roglič (slednji bivši revident jui. žel) oba narodna socijalista. Ker bi Jarh težko pustil svojo službo, pride Roglič resneje v poštev. kot je strankam iz raznih razlogov ljubo. Glede podžupana prideta obe ostali meščanski stranki — po dosedanji kombinciji v postov. Ker pa imata obe jednako število glasov, bi odločil žreb. Po tej kombinaciji bi soc demokrati dobili samo svetovalce, čim si bodo stranke tozadevno popolnoma edine, jim vlada glede rekurza ne bo delala ovir, dovolila bo sklicanje novega občinskega odbora v svrho izvolitve župana in podžupana ter sploh prevzema občinskih poslov od vladnega komisarja takoj po izvršenih volitvah, ker je gotovo, da bo vlada vsakega narodnega župana čimpreje potrdila.
= PribiČević Draškovićev name* t-nik. Vprašanje portfelja ministra za notranje stvari je rešeno tako, da bo minister Svetozar Pribičević nadomesto-val ministra Draškovića v času njegovega dopusta. Dopisnik >Večera« doznava, da bo demokratski klub poskušal doseči, da ostane Pribičević na tem mostu. Pribičević bo morebiti še danes prevzel posle od ministra Draškovića.
= Iz ustavnega odseka. Beograd. 23. maja. Sejo ustavnega odseka je otvoril danes ob 17.30 podpredsednik Juraj Demetrović. Pri Čl. 41 se je sprejela nova stilizacija, da se k besedi >zemljornduiki<c doda *in oni, ki se poleg drugega bavi jo s poljedelstvom«. Pri čl. 42 o agrarni reformi so zahtevali Divać, Lazić in Srskić izpremem-be v korist zemljoradnikov. Dr. Laza Markovih ni pristal na izpremembe, ki so se odklonile. Poslanee Srškić so jo vzdržal glasovanja. Pri čl. 43 je bil Sprejet predlog dr. Laze Marko vica, ki je bil sporazumni predlo*? večine in po katerem se zadnja točka glasi: >Z zakonom so bodo določili slučaji, v katerih poljedelci najmanjšo površino zemlje ne morejo razdeliti med naslednike niti ne na kak način odtujiti*. Tako je ostalo več prožnosti, da se more vprašanje o minimu zemlje čimbolje rešiti zakonitim potom. Za tem se ie razpravljalo o čl. 23. ter se je sprejel del predloga socialistov o ureditvi delovnega časa v nastonni stilizaciji: >Z zakonom se določijo posebni ukrepi za brezposelnost in varstvo delavcev ter se uredi delovni Čas v vseh podjetjih.s Namesto prejšnjega člena 24., ki se ie zavrgel, so je m predlog poslancev vstavil nov člen: >Umstveni proizvodi so la-tnina in uživajo varstvo zakona.c S tem je bila končana razprava o izpremembah II. poglavja, nakar se je razpravljalo o izpremembah IV. poglavja, ki se je končala s tem, da ostane to poglavje ne-izpremenieno. Za tem se je razpravljalo o izpremembah V. poglavja. Sprejela je bila pri Čl. 54. predingana izprrmemna Jugoslovenkesra kluba, naj se koncem člena doda: >Ako bo državi napovedana vojna in ako bo napadena, se ima takoj sestati narodna skupščina.< Pri čl. 59 je bila odgođena razprava o predla rani iznrememhi posl. dr. (*!ode Koštica, dokler ne bo razpravljala vlada o njej. Glasi se: >Za odsotnosti kmlia ali prestolonaslednika vin da nima pravice do razpustitve in odrroditve narodne skupščine, podeljevanja činov v vojski in pomiloščevanja političnih krivcev.« Seja se je zaključila ob 19.45.
= Za naše Istrane. Dne 23. t. m. so imeli demokrati in radikalei sestanek, na katerem so razpravljali o preganjanju našega življa v Istri. Po sestanku so odšli poslanci Pcfnjlović. Vučić, dr. Žerjav in minister dr. Kukovec k ministrskemu predsedniku ter se posvetovali ž njim o isti zadevi. Sklepi posvetovanji niso znani.
— General Vranje! v Jugoslaviji. Kakor doznava >Poliiikac, pride general Vran<rel koncem tedna v Beograd s svojim štabom. Gen?rfll Vranici se bo stalno npstnnil v Sremskih Karlovcih. Okoli 5000 Vrnnglovili vojakov bo zaposlenih pri popravljanju železniške proge Beograd - Gjovgielija.
— Boroevićevo pismo o bitki na Plavi. Bivši ogrski državni tajnik Fe-renez Bolgar priobčuje v »Pester Llovdu« zanimivo pismo, ki ga mu je pisal pokojni maršal Boroević s piav-ske fronte. Pismo je datirano iz Vidma dne 29. julija 1918. V pismu pravi Boroević med drugim: »Ofenziva proti Italiji je bila »ukazana« na dan 20. maja iz političnih ozirov. Določitev tega datuma je priča, da niso imeli v Badnu vkljub številnim mojim natančnim poročilom nobenega pojma o stanju armade. Armada je bila od začetka februarja, ker so skoro docela izostali vsi dovozi, tako gladna, da so vojaki padali pri najnavadnejših vajah. Konji so bili podobni skeletom, artile-rija je bila docela nepremakljiva. Položaj ie bil obupen. Vse to sem neštetokrat poročal in zahteval, da se takoj uredi dovoz in preskrbe živila vsaj za štiri tedne. Nič ni pomagalo.« Boroević riše nato začetek ofenzive, njen razvoj in konec. Nihče ni vprašal Đoroevića za njegovo mnenje, marveč se mu je samo ukazovalo, ne da M se uvaževalo njegove ugovore in nasvete. Ko se 20. junija 1919. Boroevićeva armada, ki je štela samo 17 divizij, kateri le stalo nasproti 33 sovražnih enot ni ved* mogla držati, ie Boroević cesarju poslal tole brzojavko:* »Ker ie odpovedala 11. armada, ki le vsled več mesecev trajajočelakotenesposoh-na za vsako napredovanje, ie le malo nade, da bi se dala ofenziva proti Tre-vizu uspešno nadaljevati. Ker dobiva sovražnik neprestano ojačenja, naša armada pa ie od dne do dne slabša in
ima tik za fronto za sabo zavratno reku, lahko najmanjši incident zaplete to annadno skupino v katastrofo. Treba bo se torej končno odločiti. Ker jc monarhija svojo zavezniško dolžnost na naj lojalne j ši način izpolnila, in se ne sme izpostaviti nevarnosti, da bi bila brez orožja in brez vpliva, predlagam, da se armada umakne na vzhodno obrežja reke Piave, odkoder kesneje kdiko, ako bo to kazalo, zopet prične z napadom.« Na ta predlog je prišel ob 7. zvečer, torej 12 ur kesneje ukaz, naj se izprazne zapadna obal Piave. Izpraznitev se je izvršila, ne da bi jo opazil sovražnik. Reka Piave ni torej zakrivila dogodkov, marveč lahkomiš-f enost in površnost armadnega vrhov-:a poveljstva. Cesar nima nobenega < v svoji okolici. Ker mu ne stoje ol> sirani možje z izkušnjami, stopamo nasproti zelo žalostni bodočnosti. Ne m se v ničesar več in sem Stvari sit dr) grla.« — Iz te;ca Boroe-\:'. . ; ' • ma ie razvidno, da spada med ide trditev, kakor da bi bila avstrijsko katastrofo na Piavi zakrivila strašna povoden.', ki ie v kritičnem času preplavila operacijsko ozemlje ob Piavi.
— Stadij politične budaiosti. Znani dunajski publicist Fritz Tclmann piše o pokretu za združitev Avstrije z Nemčijo med drugim tole: »So stadiji politične budalosti, na katere lahko človek zre z mirnim pogledom. Na druc:i strani so Stadiji, kjer si izkušeni politik misli: »Pustimo, da se stvar razvije, saj se bo skoro itak izjalovila na svoji lastni nemožnosti. Končno pa nastopijo tudi stadiji, kjer se budalost spremeni v politični zločin. Ta stadij so dosegli, kakor se mi zdi. naši vse-nemški politiki s pivskih klopij s for-s;ranjem pokreta za združitev z Nemčijo.«
= Kasno spoznanje.   V Članku
»Der Unuig" der Anschlussbeu egung« priha;a Telmann do tegale zaključka: »Zadosti dolgo je nemški in angleški trgovski potnik vodil svoje borbe na naših hrbtih. Ali naj tudi v bodoče tako ostane? Mnenja sem, da bo dobro in razvoj bo nas, ako bomo še živeli, prisilil na to pot, da ne bomo več mi Avstrijci zrli v Berlin in Hamburg, marveč da bomo uprli naše poglede proti Zagrebu, Reki in Kotoru.«
= Pcinear6 o Zgornji Šlczfll. »Temps^ objala članek predsednika Poincarčia o gorenje - šlezijskem vprašanju, ki vel:, da se ie ljudsko glasovanje, ki ga ie svoj čas zahteval Llovd George. izvršilo s takšnimi pogoji,daje izid prevara. Poincare odklania angleško stališče glede določbe meje. Določbe versrallske poeodbe nikakor ne vele, da se mora odločitev ravnati po večini zavezniških in pridruženih glavnih velesil, namreč Amerike. Anglije, Francije, Italije in Japonske. Bilo Jbi nekaj groznega, ako bi velesile z večino imele odločevati o usodi cele dežele in ako bi dve ali tri od njih mode drugim vsiliti svoje mnenje v vprašanju, ki se tiče svobode drugih.
= Air.vi-Lka in Ru ija. O sovjetski Busiji sta razširjeni po svetu dve mnenji: komunisti, informiranj po sovjetskih eniisnrjih. nam slikajo to deželo kot raj. v kiteroga priti mora biti cilj vsakega eloveka. Drugi ljudje y>n. ki so prišli iz Rusije, nam io slikajo kot pe-kel, kot deželo najstrašnejŠCLta despo-tizma in suženjstvu. In to mnenje nam potrjujejo vso vesti ki jih dobivamo iz Pu^iie. Ker se Pusija v zadnjem času trudi, da bi dobila trgovinske zveze s Fosedi, je poslala tudi v Ameriko poslance s tem namenom. A Združene države so uonudbo, trgovati s Sovdepi-jo, odklonile. Nato jo pa Samuel Gom-pers, predsednik zve/, ameriških delavcev (American Fe derati on of Lahor) naslovil na državnega tajnika Hu-ghosa pi?mo. v katerem ga vpraša, zakaj noče trgovati Amerika z Rusijo. Odgovor, ki mu ga jo poslal Hughes, moramo smatrati za popolno nepristransko, nevtralno mnenje o Sovdepiji. kajti jasno je. da bi Amerikanci, katerim je dolar nad vse, trgovali s samim vragom, če bi jim ta trgovina kaj nesla. Hughesov odgovor pravi med drugim dobesedno sledeče (prevedeno iz >The Cloveland Ncws< od iS. aprila 1921, stran 19, in >Cleveland Plain Dealer« od istega dne, stran 15): >Sovjetska Rusija je ogromna ekonomična praznota (a gigantic economie vneuum) in nimamo dokazov, da bi se ta nesrečna situacija zboljsala dokler bo vladal sedanji politični in ekonomski sistem. Pač je bilo amerikansko in evropsko blago prodano v Rusijo, toda obseg trgovino je bil prav majhen, ker jo Rusija, nezmožna plačati imnort. Res je, da so agenti, ki so se izdajali za reprezen-tante takozvanega bolj>eviškega komi-aarijata za zunanjo trgovino, napravili ogromne ponudbo za nakup blaga v Združenih državah, v Evropi in v Aziji. Ceni se, da jo bilo za šest in pol milijona dolarjev teh ponudb tudi sprejetih, toda odposlalo se je le jako malo blaga, ker sovjetski agenti niso imeli denarja, da bi plačali, a na kredit jim ni nihče dal blaga. V resnici so poslali Rusi prav malo zlata v drugo državo in zlato, ki ga imajo Sovjeti v posesti, se ceni na največ 175 milijonov dolarjev«:. Nadalje pravi Hughes, da bi bilo nemogočo trgovati z Rusijo, tudi <?e bi poslala vse svoje zlato v Ameriko, kajti ruski transportni sistem jo tako demoraliziran! da blaga sploh ni mogoče spravljati naproj. Dokler so Rusija sama ne bo uredila, je popolnoma nemogoče trgovati ž n;0. B,
= Segrejeva afera. Kakor poroča »Korrespondenz VVilhelm«, zbuja afera Segrejeva vedno večjo pozornost. Dosedanja oreiskava. je ugotovila, da so imeli italijanski častniki tudi v Italiji mnogo pomagačev. Samo v skladiščih
italijanske premirovne h.ri* I je na Dunaju so Ugotovil primarijl.i.aj nad 200 milijonov lir. Posebno dobre kupčije so delali častniki s preskrbovanjem potnih listov, največ verižnikc Pravtako mnogo so prišleka rili s prodajo lesa iz tirolskih fozd x. ' iijnski častniki so si prilastili tudi m. eo vojaške opreme i/, glavnih skladišč stvarne demobilizacije in je prodali. Mno>;o denarja so si znali pridobiti s tem. da so v svojih raž inih za avstrijske krone računah po 4   cei težimo v namesto (0.
= Proti!*..! Lsko gioan^e v Sibiriji. >Eclair- | a, da jo VSa zapadna Sibirija pooorišdi protiholjževiskega jK>kreta. Rdečo &ete iz okolioe Celjabin-skega eo prestopilo k upornikom. S porazom 26. divizijo so utrpeli boljševiki hudo Izgubo. KoimmistiLiii poslanci iz Sibirije, ki so hoteli odpotovati na komunistični kongres v 2.1ot*kvo, bo bili prisiljt-ni. svojo ]• ■,<• anjo prekiniti.
— Iza kulis londonske konference. Pariški dopisnik praške >Tribune< poroča iz ust udeleženca zadnje londonske konference n. (topni razgovor med Llovdom Ceorgoa;, BriandofB in Sfor-zo: Uoyd OoOTgo: Frarucske zahteve so tako težke, tki so brez razlage vsemu svotu neizveJljh o. Vsled ie izjave je po-t^la debata silno živahna. Briand je rekel: Ah. 6e bi klo 1<- za vinograde in no za premog! Llovd Georgo: Vi nastopate zelo zvito! liri and: Lo zato, ker sem vas pr^pogosto obiskal. Nato je rekel Jas par: Gospodje, ne smemo pozabiti, da imajo Nemci ua Bavarskem tisoč kanonov! Da, je izgovoril Llovd George, toda jaz »i,   da se
ne pozabi, da iinati Belgija in Češkoslovaška petkrat več kanonov. Nato Siorza: Pustimo kanonr, prosim pa naj se pomisli, da sc nahaja Italija v Žalostnem položaju. Angleškega premoga ne more plačati, nem. kega premoga }>a ne more dobiti vsled gospodarskih odredb. Italija je aploh brez premoga. Llovd George: Gospod kolega, ne smete pozabiti, da ima Italija sato mnogo solnca!
=3 Izgredi v A le!: san d rili. Položaj v Aleksandrii! ie rc-cn. Vest, da je Grk ubil domačina, fe povzročil napad na Grke in druge tivnocice. Strel adi so vso noc\ 2rtev je mnogo. Množica je razbila izložbena okna evropskih trgovin. Evropejci so pobegnili h kraj-nim oblffstvom in zahtevali varstva ali pa dovoljer;a, da bi se mogli sami varovati. Strel;ruje se nadaljuje. Pogorelo je mnogo procaualnic V mesto so dospele britanske čete..
pri
£05Rih
gimnasfwgz.
Lille, 16. maja.
Včeraj so bile ves dan tekme. Češka vrsta je odnesla prvo darilo. Popoldne je dospel v Lille pred* sednik Republike v spremstvu svo* jih ministrov. Opoldne ie Unija francoskih gimsiastov v čast '40* stom priredila banket. Od Slova« nov so govorili dr. Scheiner ime* nom češkoslovaškega Soko'stva, zastopnik poljskih Sokolov in dr, Ravnihar za Jugoslovenski sokol* ski savez. Dr. Ravnihar je omenjal, da smo se bili s francoskimi gimna* sti že večkrat sestali, toda še nikoli nismo prišli s takimi občutki, ko je naše potovanje podobno pobožne* mu romanju. Hoteli smo videti te kraje, porušene od sovražnika, l:i ga tudi mi poznamo do dna njego* ve duše, hoteli smo videti grobove nepoznanih vojakov, mej naihra* brejšimi sinovi te nacije; videli smo vse to, a vidimo tudi življenje, ki klije iz razvalin, življenje, ki izpri* čuje o brezprimerni sili francoske* ga naroda. V imenu Jugosi. sokol* skega saveza je govornik izročil LTniji poklonitev, obstoječo iz po* polne garniture krasnih pirotskih preprog za eno sobo. Žal je bila iz* ročitev le simbolična, ker nam carinarnica — tout comme chez nous — še ni blagovolila izročiti posili* ke, dasi je bila deklarirana kot po* klonitev francoskim gimnastorrt. Isto se je pripetilo Čehom, kar je vzbudilo veliko veselost mej ude* leženci banketa. Danes popoldne je velika javna telovadba v prisot* nosti belgijskega kralja Alberta in predsednika Republike Milleranda. Pri telovadbi nastopijo tudi Sokoli in Sokoliće.
Lille, 17. maja. Javna telovadba je ob navzoč* nosti predsednika Republike Mille* randa, belgijske-a kralja Alberta, francoskih in belgijskih ministrov ter mnogobrojne množice krasno uspela. Prvc"«c:vo gre zopet bra* tom Čehom, ki so bili s svojo mo* ško in žensko vzorno vrsto clou vse prireditve. Jugoslovensko So* kolstvo zaradi nedostatnosti mste* rijeinih sredstev žal ni moglo po* slati telovadcev v Lille, kjer bi brezclvomno nastopili enakovredno bratom Čehom. Proste vaje je izvr* sevalo do 10.000 telovadcev. Staro; sta čeških Sokolov dr. Scheiner in vodja jugosi. sokolske deputacije dr. Ravnihar sta bila predstavljena predsedniku Republike Millcrandu in kralju Albertu. Bila sta tudi vab*
Ijena na banket, ki »ta ga priredila Conseil general du Nord in mestna občina, Lille v Čast visokim gostom. Po završeni javni telovadbi je bfl po mestu slavnostni sprevod. Mestna občina je na javnem trgu pred prefekturo pogostila vse telo* vadce. Zvečer je sledila zopet krasna razsvetljava mesta. Na Place dc la Republique so gimnasti izvajali plastične grupe ter stare francoske plese v kostumih. Na* stopili so tudi Sokoli in Sokoliće s češko besedo. Tik pred odhodom iz Lille nam je carinama izročila darilc, namenjeno Uniji francoskih
girrulastov, ki smo jim jo slovesno
izročili 0 priliki razglasa izida te* kem. Predsednik Unije Cazaiet nas je v toplih besedah zahvalil na krasni poklonitvi, izročivši jo nJcrati mestu Lille za stadij, ki ga namerava zgraditi.
Pariz, 19. maja.
Delegacija Jugosiovenskega so* kolskega saveaa je položila krasen venec na grob nepoznanega vojaka (Tombeau du soldat inconu). Po* klonitev se je izvršila na slovesen način ob prisotnosti našega voia* skesa atašeja v Parizu ter njego* vih častnikov.
Tele!unska In brzofaon
Ustaootoorna sfenplEhUL
a
1H<
Beograd, 23. maja. Seja kon-stituante se je otvorila danes ob 30. Dr. Laginja je vprašal predsednika dr. Ribara, ali bo ukrenil potrebno, da »Corriere della Sera« ne bo več objavljal neresničnih vesti o sejah skupščine. Predsednik dr. Ribar je izjavil, da bo v interesu dostojanstva skupščine storil vse, kar bo potrebno proti dopisnika navedenega lista. Zemljoradnik Popadić je podal osebna pojasnila, nato pa je ministrski predsednik Pašić odgovoril na interpelacijo posl. Jovanoviča o zatvoritvi kucovla.šTcih šol v bitoljskem okrožju. Ministrski predsednik veli. da jrre za trenutno ne-spoTaztirnljenie z Romunija, katero bo pa v kratkem odpravljeno. Na d raso vprašanje odgovori ministrski predsednik, da trgovinska podajanja z Italijo niso formalno, temveč samo fnktie-no prekinjena, ker se še zbira potrebni materijal. — Skupščina preide nato na
dnevni red: debata o drugem poglavja ustave. Prvi govornik Hohnjec (Jugoslovanski klub) se v dolgem govoru protivi ločitvi cerkve od države. Cerkev in država morata delovati skupno. To pa se mora določiti s pravnimi do-srovori. Tej misiji se protivi takozvani kancelparagraf. ker so duhovniki v nekem oziru podvrženi oblasti samo svojih cerkvenih poglavarjev. Daije govori v prilog: ustanavljanju kocfesJ-jonalnih šol in proti p™ t o zid ar jem. — Za njim dobi besedo komunist Rado-vanovič, ki trdi, da so ustavne naredbe glede smrtne kazni in uredbe, ki se tičejo cerkve in ženske volilne pravit*?, reakcionarne. Zahteva ločitev cerkve od države. — Nar. socialist Brandner se v daljšem govoru zavzema za enaka orava žensk z moškimi in za liberalnej-še ustanove. — Seja se je zaključila ob 13.. prihodnja seja pa se je odredila za jutri cb 9.
SIfoHtt! odstop!?
— d MfJan, 23. maja. Listi se bavijo z možnostio vstopa sociali= stov v vlado. »Giornale d* Italia« sodi na podlagi vesti iz parlamen* tarnih krogov, da se bo sestava ka* bineta izvršila s sodelovanjem so* cialistov in da bo zbornični preds sednik De Nicola, ki uiiva pri so*
cialistih mnogo simpatij, postal mu nistrski predsednik.
— d Rim, 24. maja. Mussolini je izjavil v nekem intervicwu, da bodo stopili fašisti v opozicijo pro* ti OioJittiju. Svečani otvoritvi par? lamenta po prestolnern govor11 nc bodo prisostvovali, ker so načel j* m a republikanci.
Pokret o sinstrifl za zđmlUzv z !fesi£ff<3.
— d Gradec, 23. maja. Nemški svobodomiselci so priredili danes zvečer zborovanje, na katerem je izdajatelj lista »Alpenland«, Gies* bert In der Mauer, govoril za pri* klopitev k Nemčiji in naglasa! po* trebo, da se deželni zbor, Iri se ju* tri sestane, izreče za ljudsko glaso* vanje na Štajerskem. Krščanski so* cialci in socialni demokrati se pri* reditve niso udeležili, ker niso ne* znani sklicatelji stopili z njimi z a* radi prireditve v stik. Krščanski so* cialci stoje na stališču, da ima de* želni zbor sklepati ne glade na zu* nanje vplive.
— d Gradec, 24. maja. Za da* nes ob 10. sklicana seja Štajerskega deželnega zbora, ki bi 9e morala baviti z vprašanjem ljudskega gla* sovanja za priklopitev k Nemčiji, je bila odložena na danes popoi* dne, ker niso bila zaključena po* svetovanja načelnikov strank, kate* rih sta se udeležila tudi zvezni kan* celar dr. Mavr in zvezni minister za vojno Vaugoin.
— d Gradec, 24. maja. Posve* tovanja načelnikov deželnega zbora
in strank so trajala do 17. Dovedla niso do sporazuma. Velenemci so zahtevali, na* se njihov na zadnjem zasedanju deželnega zbora sprejeti predlog, po katerem   naj   se dne
29. maja izvedo na Štajerskem ljudsko glasovanje za priključitev k Nemčiji, izpremeni v toliko, da bi se to glasovanje vršiTo dne 3. ju* lija. Z ozirom na pomisleke zve** nega kancelar j a dr. Mavrja in zveznega ministra za vojno Vati* goina krščanski socialisti, socialni demokrati in štajerska kmetska zveza niso mogle pristati na ta predlog. S te strani je bil stavljen predlog, naj se izvede glasovanje
30. oktobra t. L, ako dotlej antanta ne prikrbi Avstriji primerne po* moči. Da bi se pridobil čas za na* naljnja pogajanja strank o obeh predlogih in da se omogoči eno* glasni sklep deželnega zbora o £la* sovalnem vprašanju, je konferenca načelnikov strank sklenila, da se današnja seja deželnega zbora ta* koj po otvoritvi zaključi.
Briand o Zgornji SlezIfL
—r- d Pariz, 24. maja. Pri da* našnji zbornični seji je govoril min. predsednik Briand in razpravljal o gcrnješleskem vprašanju. Upravi* čeval je poljske zahteve na Gornjo Šlezijo, zlasti na premogovne okra* je, kjer imajo poljski delavci veči*
no. Dejal je, da ni imela Francija nikdar namena pri deliti Poljakom ozemlja, ki se mora odstopiti Nem* čiji. Glede tega se tudi popolnoma strinjata z angleškim ministrskim predsednikom.
K polotalo d Zgornji SlezllL
— d Pariz, 23. maja. Kakor do* znava »Petit Journal«, se glasi nota, ki jo je izročil ministrski predsed* nik Briand nemškemu poslaniku dr. Maverju, v bistvu tako*le: Nemške čete so ustavile svojo ofenzivo v Gornji Šleziji. Računamo na to, da je ne bodo zopet začele. V na* sprotnem slučaju bi bila za to od* govorna nemška vlada in zavezni* ške vlade bi skupno storile kora* ke, ki bi se jim zdeli potrebnL
— d Varšava, 24. maja. Upor* niško frontno poročilo od 23. t. m.: Nemci so napadli Rozemberk, a so bili s težkimi izgubami odbiti. V
srednjem odseku je položaj neiz^ premenjen. V južnem odseku so. Nemci pod varstvom oklopnih vla* kov prekoračili Odro pri Gorzvcah, a so bili zavrnjeni. Železniška pr> ga Olsza — Wodzislaw je neporab* na za vožnjo, ker so odstranjene tračnice. Vstaši so zasedli Mvslo* wice, kjer jih ie prebivalstvo na= vdušeno sprejelo.
— d Berlin, 24. maja. Policij* ske odredbo glede zaprtja gornje* šleske meje so izvedene. Meje so zaprte. Prusko ministrstvo nor^as njih poslov je odposlalo na mejo 9 stotnij.
Srifc^-Eiadf srsha pogajanja.
— d Praga, 23. maja. V pri* nodnjih dneh se začno pogajanja med Češkoslovaško in Madžarsko na podlagi dogovorjenih načel, ki
so se določila v Brucku a. L V ta namen se bosta sestali dve posebni misiji, prva v Pragi, druga pa y Budimpešti.
Z oseb feonceo mala.
— d AJeksandrija. 24. maja. Noč je potekla mirno. Po uradnih podatkih je bilo pri nemirih ubitih 36 domačinov in 12 Evropejcev, a ranjenih 191 oseb. Borza, banke in nekatere trgovine so zopet odprte. Včeraj so domačini ponovno nadlegovali Evropejce.
— d Pariz, 23. maja. Iz Pekinaa poročajo, da sta Nemčija In Kitajska, katera ni podpisala veraailleake, m£ lovne poflodbe,   (ta 20. mala sldenm
dogovor, po katerem se smatra vojno stanje  med Nemčijo  in Kitajsko za
končano.
— d London. 24. maja. (Breaiic-no) V Aleksandri ji je prillo do ponovnih bojev med Grki in domačini, ki stanujejo na Anaatazijini ctsti. V bojih so streljali. Spopadi so se razširili tudi na druge dele mesta. .Policija in domačini so končno boje zadušili. Prod večera le bilo v mesta več
rov, ki so jih mogli pogasiti Jele po vsčurnem naporu. Doslej je 23 mrtvih In 130 ranjenih. Od domače policije so ranjeni trije agenti. Anglež ni doslej noben ranjen. Streljajo tudi na hiše. Mestni poveljnik je zagrozil onim, ki streljajo iz his, da bo dal streljati nanje s strojiucami. Policija je aretirala mnogo oseb. Največ irtev pri nemirih imajo Orki.
— d London, 24. maja. (Radio Grič) Poročajo, da je radi preganjanja po fašistih v prisotnosti karabinjeri ev pobegnilo do 200 oseb iz Julijske Benečije v Jugoslavijo.
— d Budimpešta, 24. maja. Nad obtoženci v procesa upora grofa Tisze ie danes vrhovno honvedsko sodišče izreklo končnovel.iavno obsodbo. Glede Štefana Doboša, ki je bil, kakor znano obsojen na smrt in ie pred nekaj meseci v ječi umrl, je bila prva obsodba kasirana in zadeva izročena   civilnemu   kazenskemu sodišču.
Glede Tiborja Sitankovskega se Je smrtna obsodba I. instance izprenvmi-la in je bil obtoženec obsojen i r. let prisilnega dela. Glede Huttnerju so bili predloženi ničnostni raalogi zavrnjeni.
— d Bsrfia. 23. maja. Drž a'/ni predsednik je poslanika v Haagu dr. Ro$na imenoval za državnega ministra za zunanje posle.
— d Lizabona, 23. maja. Kabinet je podal svojo demisijo. Oddelki mor. narjev stražijo ministrstva. Pričakuje se razpust rfarlamenta.
— d London, 23. mja. Knkor piSe »Dai!y Mail-?, gre pri dogodkih v Lizboni za vstajo, ki io podpirajo vojaški in monarhistični krosi. Aretirali so baje vse miiii-srre.
— d London, 23. maja. V velikih mestih rijripta so izbruhnili nemiri Angleške čete so vzpostavile mir. Ul i-tih je več oseb. V Aleksandri i i so domačini napadli ansrleške vojake.
Iz tisi« braHei*!£&.
— Iredentistično bolgarsko poštne
vredno niče. 2e nekaj časa sem prihajajo iz Bolgarije v na*o kraljevino pisma in dopisnice z nalepljenimi ali vtisnjenimi poštnimi znamkami, na katerih so podobe iz raznih krajev Srbije, kakor: Veles. Djevdjefija, Demir, Kaplja itd. in z napisi ^Carstvo Blga-rlja — oslobođena Makedonija ali BIgarija — Amovo kr. post.« — Ker so te znamke izdelane iz političnega namena proti koristim naše države, se pošiljke, katere so frank i rane s takimi
znamkami, ne dostavljajo naslovniku, ampak se takoj pri prihodu vrača ;o v Bolgarijo.
— Prcnovedsni inozemski Z ministrskim odlokom z dne 27. aprila t. L c.o prepovedani v na*K državi še naslednji inozemski listi: »Volk und Heimat«\ »Hor trene Eckart«, ki izhajata v Avstri* ji, in »Edinost«, ki izhaja v Ame* riki (Chicapo).
— Reeanom! Riječka .Tn^esOarenska stranka v Zagrebu nam piše: Povodom otisnute vije«ti u Slovenskom Narodu od 7. ovog mjeeeoa, molimo, da &e iapra-vi u toliko, da samo Riječki gradjajii neka podnesu avoje molbo na Riječku
.fngofilaTmslru Stranku u Zagrebu df>-fiva oni, imadu kakovih tra-žMcn
iii eteta nćinirTiih po Talii mirna, a is teritorija su Istarskoga, ti neka 96 obrato na Istarski odlxjr u Zagreba, Markov trs br. 3.
Iz straha pred nami! B o r o v 1 j o,
17. maja. Tn je danes zjutraj med pn-skarji izbruhnila stavka vsled mezdne-^ra eribanja Da bi podjetnike prisilili, da ugodijo njihovim zahtevam, so delavci zabranili delo vsakemu, kdor ie hotel delati- poštni urad, železniško postajo, prehode čez Dravo in proti Jugoslaviji pa so zasedli, da zabrani jo izvoz pušk. Izgledalo je, da bo trajala stavka delj easa. Tedaj je orihitel okrajni glavar Rainer iz Celovca in svetoval podjetnikom, na| v polnem obsegu ugodijo delavskim zahtevam, ker ležijo Borovlje v coni A in je nevarnost, da pridejo v slacajn nemirov zopet Jngoaloveni v Borovlje pogledat. Nato so se puskarski dobavitelji udali in delavci pricivo jutri sopet delati. Delavci bodo sedaj zaslužili na teden povprečno od 1800 do 2500 avstrijskih kron, puške pa bodo stale doplever 9000, greener 11.000, risanica 15.000, trocevka 25.000 avstrijskih kron.
— Celovec. Tu Je bilo o Binkoštih zborovanje >6udmarke< in vseh nemških obrambnih in pangermansklh dru-žtev iz Avstrije, iz Nemčije in iz vseh drugih držav, kjer obstoje tajne vso-nemške organizacije. >Freie Stiminen« so izšle v svečanoetni obliki. Veenem-čka pesem na prvi strani je bila obrobljena z barvami avstrijske in nemške republike. Udeleiba iz Nemčije, poseb-
no s Pruskega ie bila velikanska; tu-?i zastopniki DTTi^kiitariev iz Me4i«k^ do line so bili na zborovanju. Tržiške Nemco eta laetDpala r»ri tei priliki eev-ijaria Malo. Na binkoštno nedeljo so ]^ vršil po mestu sprevod: med napi?i. ki so tih v sprevodu nosili, se Je glasil eden: >Der HerTOfrsstuhl w;ir deatsr! und muss deutsoh ble;l>en!< Vse sle upa j jo bila velikanska manifestacija za priklopitev k NenvMji. Dru^i dan so Številni tujci, posebno Prusi. odrasli in mladine, preDiavUi celo plebiscitno cono A in a ogledali tudi Ljubelj, kj^r se naj v kratkem zafrreti pruska >Pi-rkelhaubc<, da bo svetila oez Slovenijo do Jadrana.
— Resnik. (Nemška kal tura.) Glavar Rainer je dal izcpiati Si crv en ca
Rutarfa, ki je prijel obiskat na dom smrtno nevarno bolnega brata. Ko te potem prišel na bratov pogreb, mu je glavar o polnoči po orožniku dal dostaviti uk&e, da mora drugo jutro zapustiti svoj dom. Nemiki orožnik je sam čutil brezmejno moralno pror»adloet in surovost, ki je bila izražena s tem ukazom, in je Slovencu pri izročitvi ukaza rekel, brisoft si z robcem solzo v očeh: >Obžalujem. toda ne morem nič narediti, če so oblasti o vas biko poučene.« Rainer je izvršil, kar je >IIei-matdienatc in nemskutar Hus, p. dom. Pavkar, ukazal.
Oianna slmjBSCfna fnpcslon, i^ilnl^rlsia In arblfelitĐO d Linbljanf.
Ob priliki otvoritve glavne skupki v veliki dvorani Narodnega doma v soboto 21. t. ro. je a*, inž. in ab*. jur. Vojko Koprivnik, inspektor v ministrstvu za gozde in rudnike kot predsednik skupščine pozdravil iz vse širne nam domovine pridoftle goste s sledečim govorom:
81avna skupima! Slovane gospodje, poštovani kolone sve naše zajedničke zemlje!
Primite od nas sviju, od sviju Vaših kolega iz ovih predela nase Kraljevine srdačan pozdrav, pozdrav iskren to iz otvorenih grudi, kao što treba, da bude medfu sinovima iete otadžbina.
Gospodo, ovde niste na zemlji&tu krvavih epopeja, i velike historije oslo-bodjenja nas^g naroda, kao tamo u našom Beogradu.
Ovde niste u blestećem sijaju ied-nog iivog europskog velegradu, u koji se mešaiu pestro boje naših narodnih nošnja, kao tamo u našom lepo me Zagrebu.
Ovde ste na tlu jedne strogodisnje ieške i otporne borbe za očuvanje svoje narodnosti i evocr narodnog anaoafa. Ta borbe nije bila toli krvava, ali je bila isto onako puna tihih i težkih tragedijo, kako tamo na istoka tulna historija našeg »raje«. —
Ne samo politička nadmočnost, nego i sila velikih kapitala, i sila lakih kultura od severa, od zapada i juga pretila je, da se ovaj mali broj našeg naroda ovde pretopi te izbrise iz krvnog srodstva sa velikim masama našeg naroda, kole stanuju tamo iaa Sutle pa delo do Djevdjelife.
Mali nos broj. neplodna zemlja, ra-đje nasilje — dovelo ie do toga, da je
tsj deo našeg naroda počeo sa ustrajnim radom, sa skromnom štedljivošću, sa krajuim ekonomi sanj em, vas pitati narodnu odpornost, stvarati sopatvene male kapitale i sopstvenu mladu kulturu — u odbranu protiv ogromne, imperijalističke germanske i italjan^ko nahvale. Nadam se. da će Vam moći izleti osim krajevnih lepota, pokazati i dokazati, kako daleko i do kolikog stepena može smo treni rad, i štedljiva solidnoat — sa najskromnijim poče t cima — jedan mali broj narodu u toku vremena dovesti. Nadam se, da će Vam moći ti Izleti dokazati, da u smotreuom radu, u skromnoj štedljivosti leži sav. onaj nalovni početak, koji je notreban za svaki profrres narodnog gospodarstvo.
Gospodo, pošto srao ml sada, posle sretnog ujedinjenja, isto onako u prvim pooetcima jednog zajedničkog ekonomskog života, i pošto je bas nas stalež, stalež in?.injera onaj, koji u glavnom stvara gospodarski napredak — uveren sam, da ee moći historija i ekonomska snaga baS ovih predela ovde, nama svima pružati o«novu za tvrdno uveren je u vem a nasu gospodarsku, kulturnu i politiFru — zajedničku budućnost. I taj nistoričkl dokaz, koji ee nam pruža u ovim predelima nase otaćbine. i koji nas ubedjuie. da je vera u veb'ku budućnost našeg naroda opravdana — parno smotreno i odporno pod jemo na rad — to je ona pozitivna činjenica, sa koiom bu n5li ovi inaie neplodni i eiro-maeni krajevi u naftu veliku zajednicu.
To. gospodo kolege, bi bio — doduše ne boa odviSe poetički — ali stvaran i izbiljan pozdrav, sa kojim Vas pozdravlja >Bola Ljubljana<l
ijrv»j;irj po vseh državah, mora sam *oba
onotnogočii!. Dvomimo, (n se bo obdr-2al. Produktivni sloji ao ie navadili na L>redne rajzrioie. Mn.j?o oovih Hlemen-lov je prialo v industriK) in trgovino v ugodnih (-ftsih. l'.nim kakor kragim bo prihodnios^ pokapala, da je treba v kun&jaa m iivljenju računati *udi z nentgodii.nii konjanktui aml in ae zadovoljiti s sicromnimi za^lniki. Za novi v ee b<-> prooriantirazi|e dokaj te2aivnejs\x, včasih tudi 0Hodi*ej6e. Med države, kt preaivcl]a4o težke gosi odar. eam, spada Sviee s bvojo dobro v^lut<>. Njon vi-Sokx)vredni deri*.r jo du-i in davi. V di>r žsIq sili ruja konkuroTica, ki so ok«)Ti-z~ \ z vi-- '. . rksp»ortno premijo. Lastna u}' i a inu t i pa i1«"1 more eksporti-r.Ui na ruje, ker so njeni izdelki pre~ drngi mled riaokih produkcijskih stro-ikov. Poročilo prihaja, da jo izdelan načr: no\*o carinske tarif a, katera ima rr.a^ni stiune earioake obrambe. Gro pa, povdarjamo, Be lo za račrt. ki mom ^o priti v r—pravo in sklepanje mero-da'nih most. KonsumoTitj^ so proti načrtu, ker zadeva mew, ki se> uvaža. Y nn»*rtu so sl^deo? posravkt?, ki nos zanimajo: teietnina aa ir») \ g r- lo frankov, doslej 15; KA'iniini 3r» (10V, živa porutrij.-'. SD, zaklana B0; vir.o 90 frankov, krompir in sveše pad;^ 4. ^oso-piafe tvari, da bi so ckšsporma država za^^rl a proti tu j omu uvozu.
— Za aTŠaTBO gofnoo^rsrvo) v Avstriji n-^ieravsio f prihodnjim letom uvoeti ropet prnvačun po koledarskem letu kakor je bilo avojea* običajno V stari Avstro - OprrUci. Ratađko leto Od »ulija do konca j^.nija naslednjega leta se ni obneslo. Vrniti 6e hočejo k staremu zist^nm. Kot preKvd bo služilo oru-gO polletje tajfueeaa leta^ za kaforo ae predloži polletni nrornfam. Dellell bc» xr:"»:,"il ,V> nili;arii \:n>v. ro -\-estoh, ki so paiHe že pedaj v Javnost.
— Xa*a kmJjovina fe za reT>ubTflro
Avstri.io velevaien trg. Po dunajeKin poročilih s<^ niirn Avstrijci DtodJuJ leta 1919. bi asa za 313-5 mililonov kron. J^ta 1020. jo znašal izvoz 3*13,r> milijard kron. Prve tri mosora leta lflSl. ^ do-' ^-l." Avstrija ekgportno svoto 942*fS milijonov krop. V nr^rentih znn.4a za lr*to 1920 njih uvoz k nam 80% oelotno-ga ^kiq><»rta. KuT.či«« ap so proti letu iOL9. zelo dvignile, pfvdla na Je seveda vrednost denarja.
Pokrajinski zbor Jugosloven-
ske ^.ntito v Ljubljani.
Jugoslovenska Matica ima danes v Slovoniji 50 prav marljivo delujočih podružnic, v pripravi za ustanovitev je pa 37 podružnic. Vodstvo teh podružnic je bilo dosedaj poverlerio frlavrri podružnici Jugo^lovenskc Miti ce v Ljubljani. Glasom pravil pa Stopi po ustanovitvi voč podružnic v eni
pokrajini no čeia tem podružnicam pokrajinski odbor. Zato likvidira v nedeljo, dne 29. t m. svoie rx)slovanje glavna podružnica kot voditeljica poslov po kraji nskejra odbora ter stopi na ni eno mesto pokrajinski odbor, sestavljen iz o d borni kov cele Slovenije.
Pokrajinski zbor JujroslovenSke Matice za Slovenijo se vrši v nedeljo, dne 29. t. m. in sestoji iz dveh delov r
I. Zaupno zborovanje delegatov ob 10. dopoldne v veliki dvorani Mest-nosra doma. Pristop imajo samo oni odposlanci, ki se izkažejo z izkaznico glavne podružnice. Obravnavalo' Se b6: Poročilo o potrebnem delovanju Ju-Koslovenike Matice in o nj oni organizaciji;
TI. Javno zborovanje Jiucostoven-! ske Matice se vrzi v velttci dvdrftni Mestnega doma ob 2. rx>poldne s sledečim dnevnim redom:
L Otvoritev zborovanja po predsedniku dr. Vlad. Ravnihariu,
Poročilo tajnika in poročilo blagajnika jrlavne podružnica o dosedanjem delovanju.
3. Volitev pokrajinskeira odbora za Slovenijo,
4. Predlogi In nasveti . Opozarjamo naše občinstvo, da se
udeleži tejra zborovan a. ki bo v nedeljo. 29. t. m. ob 2. popoldne v največjem Številu. Sni mendi nI potrebno poudarjati varnosti Jujroslovenske Matice posebno le v zadnilb dneh.
narodno gospodarstvo.
— ZaJMMtna eartea tn Švica. Vsepovsod po svetu so sl^be in težavne ax>-spodarske razmere. Naravno, da ee ieče aa poiivitev gospodarstva odpomočnlh ereaaiev. Med temi sredstvi je obrambna carina na iioportirano blago posebno aville v modo, y mamvaliftnejilii
vah se oposa stremljenje, da se zavaruje domaoe, notranje razpečeval išče lastni, nastanjeni industriji. Tendenca Je ostati doma obvaroTan tuje konkn-renee, na aunaf %a eksport pa do»eci pri prisadetih državah dim n&jufrodnef-#e vreme pogoja. Ta fliatem aapirania.
II Telili sener;' od 13. do M. avgusta 1921-
Zanimanja za to velevažno narodno - p:o8podar3ko prireditev je vsesplošno in seimskenm uradu dohaja dnevno večje število prijavnir* k udeležbi.
Onim kropom, ki se omahujejo, bt se li semnja s *vojind proisrodi ud©1 slili ali ne, odločno svetujemo, da to storo v lastnem interesu. Potom izpostavitve svojih izdelkov na semnju, ki bo brez-dvomno dobro obiskan, bodo naredili za svojo podjetje najizdatnejo reklamo. Prav posebno opozarjamo vse intereso-rano kro^e, da ta priredite\T ni enaka ftaki razstavi, na kateri so ne sme delati nikakih kupčij, ampak da bo mo^bi vsak, ki vzorce svojemu blaga razstavi, sklepati na licu mesta na podlagi teh vzorcev tudi kupčije. Vsak, ki ae semnja udeleži kot razstavi jal ec, bo naveden s polnim nazivom svojo tvrdko in s pripombo, kako blago ima na razpolago, v sejmskem katalogu, ki se bo v mrvo£oiLBoa eksmplarjih oddajal iz vse državo in inozemstva prihajajočim obiskovalcem. Na ta način se bo za vsakega raz8tavijalca napravila popolnoma brezplačna in nnjizborneja reklama, kajti setmskega kataloga ne bo nihče vrpci proč, ampak si ara bo hranil in vporabljal kadar bo hotel naročiti ta ali ono blago, katero je videl raaetant« ■Bi
Nekateri kroeri imajo radi udeležbe
Se pomisleke radi najemnih osn pro*
štorov, ki se jim zde visoke. Opozarjamo, da bo cene popolnoma v sorasmer-\u B 6ličnimi prireditvami inozemstva in so po natančnem promotri vanjo, določene tako. da se sejma vsakdo lahko udeleži. Koliko je že sama reklama vredna. Ker bo pa smel vsak rasstav* Ijalec delati tudi na podlagi razstavijo-ni h vzorcev kupčije, bo pao a lahkoto kril stroške za najemnino.
Koneeno se pripominjamo, da so neinformirani kropi mnenja, da bo semenj neke vrste zabavišče. To je popolnoma napačno. Semenj je vseskozi resna, strogo trgovska prireditev, na kar ieri bo ea razvedrilo preskrbljeno le v oni neobhodno potrebni izmeri, ki bo V
— Kako se časi spreminjajo ali stari in mladi Slovenci. Dan sv. Cirila in Metoda svoje dni ni bil praznik. Vkljub temu so ga narodno misleči Slovenci praznovali, dasi tega takratna avstrijska vlada ni nič kaj rada gledala. Če se ne motimo, je L 1889. prepovedala praznovati ta dan po Šolah. Svoje dni smo Slovenci na predvečer Ciril-Metodovega dne zažigali kresove, prirejali svečanosti, skrbeli za službe božje, razobešall zastave, skratka Ciril Metodov dan je bil za nas narodni praznik. Spominjamo se še, da je pred leti hotel papež Cirila i Metoda nekamo degradirati. Takrat je vse naše časopisje enodušno zaropotalo in pisalo ogorčene članke in notice preti tej nakani. To je bilo vse v časih našega robovanja in hlapčevanja. Sedaj so se razmere spremenile: imamo svojo narodno drŽavo, imamo svojo narodno vlado . Ta naša narodna vlada je določila dan 24. maja v spomin slovanskim prosvetiteljem Cirilu in Metodu in ga proglasila za državni praznik. Človek z normalnimi možgani bi mislil, da bo ves narod z navdušenjem pozdravil ta ukrep ter naravnost tekmoval, kako bi na najdostojnejši način oroslavil ta veliki dan. Toda kaj smo doživeli? Vlada je odredila da je Ciril in Metodov dan državni praznik. Praznovali so ga uradi, svetkovalo ga je vojaštvo, praznovale so ga Šole, kaj pa so storili naši ljudje? Rekli so enostavno: »Nak!« in so imeli odprte prodajalne in trgovine, po delavnicah in tovarnah pa so se vrteli stroji in delali so ljudje. Zakaj? Ali nedo-staja našim ljudem narodnega čuvstva, narodne zavednosti? O, ne! Ogorčeno zavrača vsakdo tako očitanje. Kaj pa potem? I, no. izšla samo ni natančna vladna odredba, ki bi točno in jasno povedala, da je praznik samo takrat, kadar počiva delo. Vaieni smo pač na ukaze, katerim se slepo pokorimo, ako pa ni ukazov, nimamo nobene inicijative. Robstvo, hlapčevstvo nam tiči še pošteno v kosteh!
— Praznik naših blagovestni* kov v Ljubljani. Na slovesen način je Ljubljana prvikrat praznovala državni praznik naših blagovestni* kov sv. Cirila in Metoda. V stolnici je bila ob 10. dopoldne pontifikalna masa, katero je ob številni asisten? ci duhovščine opravljal namesto odsotnega knezoškofa dr. A. B. Jegliča prost Andrej Kalan. Ponti* fikalni maši so prisostvovali de* želni predsednik g. dr. V. B a 11 i č, poverjenika A. Ribnikar in J a m n i k,, dalje poveljnik dravske divizije general Dokič in pred« sednik jugoslovenske razmejitvene komisije general Maister, dalje dr. M. Zamik kot zastopnik mestne občine ter številni zastopni* ki civilnih in vojaških oblasti. Med svečanostjo so z Grada streljali to» povi, oddanih je bilo 21 strelov. Pred Škofijo, po Stritarjevi, \Vol* lovi ulici in na Kongresnem trgu je v paradi stalo vojaštvo ljubijan* ske garnizije, 40, pešpolk, mitra* ijezko oddelenje, saniteta in drav* ski artiljerijski polk v svoji izbor* ni opremi. Po končani maši je vo* jaštvo pred generalom Doki čem in drugimi dostojanstveniki mimo Vodnikovega spomenika defiliralo. Defiliranje je napravilo na številne gledalce globok vtis. — Pravoslav* na služba božja je bila ob 9. Prisot* na sta bila dež. predsednik dr. Bal* t i č in okr. glavar dr. S e n e k o * vić. — Zvečer je bila lepa baklja* da z godbo dravske divizije.
— Povratek iz Lilla. V Ljub* Ijano so se v ponedeljek zvečer po* vrnili iz Lilla zastopniki Jugoslo* venskega Sokolskega Saveza dr. Vladimir Ravnihar, dr. Mur* n i k in Miroslav Ambroži č. Na 43. zletu francoske »Unije gimna* sto v« so zastopali Savez. Francoz je so naše zastopnike iskreno in pri* jateljsko sprejeli.
— Baron Gtessf   von Olessifnaen
naš državljan? »Arbeiter Zeitung« poroča, da je dobil baron Oiessl von Giesslingen, bivši avstro-ogrski poslanik V Beogradu, tisti, ki je leta 1914. izročil Srbiji avstro-ogrski ultimat Jugoslo vensko državljanstvo. NaS list le že lani zabeležil, da živi baron Vladimir Giesslhigen na svojem gradu blizu Radgone na Štajerskem in da prosi za naše državljanstvo. Že takrat smo omenili, da nastopa baron Giess-lmgen kot nadvse lojalen državljan. Zato ni izUiočega* ila i» ne $)» cp&-
polnem soglasju * resnostjo prireditve.
po*ivam© torej vse one, ki so prejeli sejmaks rede in priglasnioe, pa jih se niso odposlali izpolnjenih eejmskenm uradu, nadalje vse one, ki ie niso na jasnem, bi se li semnja udeležili ali ne, da kar možno takoj udeležbo prijavijo, ker sedaj razpolaga sejmaki urad se a prostorom, raaven tega pa poide rok za prijave dne 31. maja t 1. Vsi oni, ki ee pa za to prireditev interesiraj©, pa niso prejeli Še prijavnic ali sejmekega reda, naj se takoj obrnejo na sejmekl urad, ki jim bo vse zasoljeno takoj poslal. Vee načrte, kakor tudi vso informacije daje brezplačno urad »Ljubljanskega velikega semnja« v Ljubljani, Turjaški trg 6 II.
nična vest dunajske »Arbeiter-Zei-tung«.
— Triglavski kamen za spo« menik vojvodi Mišiću. Za to zbir* ko so nadalje prispevali: Kolo j ugoslo venskih sester zbir* ko 350 K, dr. Milan G o r i š e k, odvetnik pri Sv. Lenartu v Sloven* skih goricah, 200 K, Vekoslav Me* s a r v Rumi 100 K in Andrej Ose t, gostilničar v Slovenjem gradcu 20 K. Hvala!
— Volitve županov po deželi. Za župana v Vojniku pri Celju je bil izvoljen demokrat Julij Kova* čiČ. V Železnikih se je vršila volitev župana v nedeljo, dne 22. t. m. Za župana je bil izvoljen demokrat Josip Globočnik, za občinske sve* tovalce pa demokrati Gabrijel Thaler, Jakob Dermota in Karel Dolenc ter klerikalec Ivan Lotrič. Novi občinski odbor z županom na čelu uživa v vseh slojih prebival* stva največje simpatije, ker so prepričani, da bo storil vse za bla* gor in napredek lepega gorenjske* ga trga,
— Tudi znamenje Časa. Potnik, ki se je pripeljal včeraj na narodni praznik z Dolenjskega, nam poroča: Vsa kolodvorska in šolska poslopja so bila okrašena s trobojnicami, d oči m ni bilo na cerkvah, tudi na župnijskih ne. nikjer opaziti zastav. In vendar je naš narod prvikrat praznoval narodni praznik slovanskih blagovestnikov, dveh svetnikov, ki se sicer tudi v katoliški cerkvi slavita. Človek bi mislil, da se bo naša duhovščina zlasti na ta praznik požurila, dati dnevu posebno slovesen značaj. Kaj še! Sv. Ciril in Metod sta tudi pravoslavna svetnika! Dostaviti se pa mora, da je vihrala z ljubljanske stolnice narodna rroboj-nica.
— Odmev zborovanja štajerskih zdravnikov. Mariborski > Tabor« piše: Gotovo se naša javnost še so min j a zborovanja štajerskih zdravnikov, v katerem so se izrekli za ustanovitev posebne, od splošne slovenske ločene zdravniške organizacije. Ob tej priliki je omenil g. primarij dr. Černič, da je za našo upravo sramotno, da bo nahaja na važnem mestu v državni službi v Mariboru nemški zdravnik dr. Albert Leonhard, ki prvič ne zna slovenščine in ki je drugič 27. januarja 1919. leta pri zadnjih nemških izgredih s sovražnimi nameni nastopal proti Slovencem. To je omenil g. primarij na strogo slovenskem in narodnem stanovskem zborovanju, misleč, da ima pred seboj zanesljive tovariše. Na žalost pa temu ni bilo tako, med 20 zborovaloi je bil nekdo, ki je čutil do Nemca toliko ljubezni, da mu je to takoj sporočil. Ta nemški zdravnik v na£i državni službi se je zatekel, kar je jako značilno ln najboljši dokaz njegove >lojalnosti< k pro-noncirano nemški odvetniški pisarni dr. Orosel in Blanke, katera je poslala g. primariiu 17. t. m. dopis s priloženo izjavo, katero naj bi podpisal tekom treh dni v izogib sodnijskega poetopa-nanja. Izjava, katero naj bi podpisal, slove: »Izjava. Jaz podpisani dr. Černič, primarij v Mariboru iz javim s tem, da nimam in nisem imel nobenega povoda za trditev, da je dr. Albert Leonhard, zdravnik v Mariboru dne 27. januarja 1919 sovražnim namenom nastopal proti Slovencem in preklicem vse tozadevne trditve. Pooblaščam s tem ga. dr. Alberta Leonhsrda, da se sklicuje na to izjavo na onih mestih, kjer sem se v nasprotnem smislu izrazil. Obenem plačam tozadevne, v pisarni ga. drja Otona Blanke. odvetnika v Mariboru, nastale stroške v znesku po 100 1£, beri: sto kron. Maribor, dne 17. maja 1921c. G. dr. Cernič seveda te Izjave ni
£odpisal, ampak bo raje nastopil đo-az resnice, s čemer upamo, da bo končno podan vzrok za odpustitev dr. Leonhard a iz državne službe, posebej še, ko je te dni sklenil ministrski avet, da tu-jerodci, osobito nelojalni, ne smejo zavzemati državnih mest.
— Mestna hranilnica v Ptuju. Pišejo nam: Sparkasse der 1. ftt. Kammer-stadt Petau — Mestna hranilnica v Ptuju. Vsled preobrata potrebne pre-membe so se izvršile pri mestni hranilnici v Mariboru, v Celju, Ormožu itd. Le v Ptuju se ne premaknemo nikam. Hranilnica Ima se vedno staro tvrdko, se ve. nemško. Novi gerent, g. prof. Anton Kolarič je hotel stari nemški zavod nekoliko modemizlrati. To se je zgodilo na ta način, da se rabi poleg nepšjte tinne tudi 6t«pn41> *&*j&Bvm
>Meatna hranilnica v Ptuju«. Pravila zavoda so ostala nespremenjena; vsaj Uradni list ni naznanil nobene spremembe! To pomeni, da je hranilnioa se posest onih osemnajstarih Ptujčanov, ki se žive, katerim je med vojno mestni zastop po Ornigovi inicijativi izročil mestni denarni zavod, da bi se tako zabranit pristop do njega Slovencem, morebiti tudi socijalnim demokratom, ako bi se med temi pojavili tudi Slovenci l Jamstvo za mestno hranilnico   pa še vedno nosi mestna občina! To razmerje se mora vendar enkrat urediti! Mestna hranilnica je podpisala nad dvajset milijonov vojnega posojila. Take svote ni mogla podpisati iz svojega premoženja; pač pa se je to zgodilo na račun hranilnih vlog. Namesto, da se i e od strank naložen denar, tedaj tudi oni denar, ki se je izročil hranilnici vsled naročila okrajne sodnije — za ne loletne in ku-rande, izposodil, ali drugod varno naložil, tako dolgo,   dokler ga ni treba vlagatelju vrniti, se je kupovalo le voi-no posojilo? Kupovalo in podpisovalo se je po divje!    Skrajni čas je, da se vendar enkrat dožene, ali bode morala edino le mestna občina izgubo hranilnice pri vojnem posojilu nositi, bodo morali davkoplačevalci skoz celo generacijo trpeti in krvaveti za greh, katerega je zakrivil Orni g s tovariši, ki so sedeli v odboru mestne hranilnice? Ali se je podpisovalo vojno   posojilo na podlagi pravilnih in veljavnih od borovih sklepov, ali samo na ukaz Ornigov? Pri mestni hranilnioi je sedaj ta-le položaj: Noben vlagatelj ne dobi naloženega denarja nazaj. Tu ne pomaga terjanje, ne grožnja, ne odpoved, nič! Mod vlagatelji pa niso bogataši, veliki trgovci. Mali ljudje iz vseh stanov so najbolj prizadeti. Dosti obrtnikov stoji danes pred poginom ker ne morejo dobiti denarja, naloženega svojo dni v mestni hranilnici. Delavci, dekle, hlapel, vini-Carji bi potrebovali   svoje prihranke, tam naložene: ne dobijo jih! Taki. ki so si kaj nakupili, ki so začeli samostalno obratovati, nedoletni, ki so postali polnoletni, bo se poženili in pomnožili, nastopili lastno gospodarstvo, potrebujejo denar iz hranilnice, pa ga ne morejo dobiti. Hodijo in moledujejo od gerenta prof. Eolariča do okrajnega glavarja. Odpravlja se jih s tem da ni denarja v hranilnici! Potem ponujajo prizadeti hranilne   knjižice   mestne hranilnice banki, posojilnici, trgovcem v zastavo in v nakup, pa nihče jih ne sprejme! Pa nihče ne ve. ali ne pove. kdaj bodo temu konec, kdaj bodo vlagatelji dobili denar iz mestne hranilnice! Ob koncu koncev bo vendar potrpežljivost zapustila vlagatelje in ti bodo začeli tožiti, da se jim morajo hranilne vloge izplačati! Ali čaka mestna občina, da se to zgodi? Ali še potrebuje tega plačila? Sedaj pa še eno posebnost. Jasno je, da mestna hranilnica v Ptuju ne more izplačati vlagateljem vlog. Ne ve se, ali bodo kdaj in kdaj bodo dobili svoj denar nazaj stari vlagatelji! Okrnjna sodni ja v Ptuju pa še vedno baje — po naročilu deželne vlade v Ljubljani — izroča denar nedoletnih in kurandov isti hranilnici, da bo vsaj zabit za nekaj časa, ako ne bo tudi izgubljen! Zakaj se tako postopa? Kdo nosi odgovornost za tako postopanje? Zakaj se tu ne ukrene kaj bolj pometnega? Ali nihče no ve, da je v Ormožu, v Mariboru, v Celju zdrava hranilnica? Veliko denarja nedoletnih in kurandov se je po okrajni sodniji zabilo v vojna posojila — bivši okrajni sodnik Doležell ni poznal usmiljenja! Kar se ni izvrglo direktno za vojna posojila, leži pokopano v mestni hranilnici! Ali vse te izgubo ne zadostujejo? Je-li treba novih in večjih?
— Pomoč po toči prizadetim krajem. Predsednik deželne vlade g. dr. Baltič je obiskal včeraj popoldne nekatere po toči prizadete kraje v občini Vodice, pol. okraj Kamnik. V spremstvu občinskega odbornika Ivana Kosca iz 8karučne je obhodil od toče deloma popolnoma uničena polja vasi Skaručina, Vešča in Sinkovturn. Predsednik dr. dr. Baltič je obljubil, da bo priskočila deželna vlada prizadetim posestnikom po svojih močeh na pomoč.
— Državni stanovanjski urad se preseli dne 27. in 28. maja 1921 iz mestnega dekliškega liceja v no? ve poslovne prostore na Dunaiski cesti št. 40 (vogal Ceste na južno železnico); stranke se ta dva dneva ne sprejemajo. Poslovanje v novih prostorih prične 30. maja 1921. Stranke se sprejemajo v stanovanj* skih zadevah vsak ponedeljek, src* do in petek od 9. do 13.; dragi dne* vi so rezervirani za komisije, seje in reševanje.
— Dnevni red okrajne učiteljske konference za mesto Ljubljano, ki bo v četrtek, dne 16. junija 1921 ob 8. dopoldne v dvorani Mestnega doma. Otvoritev konference. Volitev dveh 0verovateljev. Nadzornikovo poročilo, a) Fr. Grum, Adr. Skulj, Fr. Belin: Učiteljevo prosvetno delo. b) Milka Umberger: Pomen in naloga pevskega pouka v ljudski in meščanski šoli. Poročilo knjižničnega odbora o stanju in računih okrajne učiteljske knjižnice in nasveti o nakupu novih knjig. Dotične nasvete najkasneje do 1. junija t. 1. naznaniti načelniku knjižničnega Odbora Fr. Maroltu. Volitev štirih članov in njih namestnikov v knjižnični odbor za prihodnjo upravno dobo. Volitev štirih članov in njih namestnikov V stalni odbor za prihodnjo upravno dobo. Samostalni predlogi, ki jih je najkasneje do 1. junija t. 1. naznaniti stalnemu odboru.
— Brzovlak Trst — Carigrad. S 1. junijem se uvedejo dnevno brzovlaki Trst — Carigrad preko PostAJĐA LiubiianA Zagreba.
grada in Sofije, ki bodo vozili na* mesto dosedanjih brzovlakov 706 in 709, ki vozita samo do Beo* grada.
— Osebne vesti ■ pošte. Ime*
no vani so: za višjega poštnega upravitelja višji postni oficijal i. razr. D. Pšeničnik v Zidanem mo* stu; za poštarja pa poštna ofici* anta Fran Brumec v Zrečah in Ant. Glogovšek v Meži. Trajno je vpo* kojena poštarica Leopoldina Štrli č.
— Pisma občinskih agrarnih odborov so prosta poštnine. Mini* strstvo za pošto in brzojav je pri=> znalo zakonito prostost poštnine tudi za pisma in dopise občinskih agrarnih odborov med seboj in v dopisovanju z vsemi oblastmi in uradi, kateri so našteti v zakonu o prostoti poštnine, ker so omenjeni odbori sestavni del ministrstva za agrarno reformo.
— Predilnice v Litiji in v Tr= žiču se nahajajo v zelo težavnem položaju, ker ne najdejo svojih odjemalcev za prejo in tkanine. Predilnica v Litiji je že ustavila obratovanje, a tudi predilnice v Tržiču nameravajo delo ustaviti ali pa vsaj znatno omejiti.
— Udeleženci inženerskega kongresa v Mariboru. Del udeležencev kongresa arhitektov in inženerjev Jugoslavije je dospel 23. t. m. popoldne v' Maribor in si ogledal tukaj razne tovarne in industrijska podjetja. Zvečer se je vršil v Narodnem domu družabni večer, ki so ga priredili gostom mariborski člani udruženo a arhitektov ln inženierjev. Dne 24. zjutraj so se gostje odpeljali v Ruše, da si tudi tam ogledajo številne tovarne, nato pa so odšli v Falo na ogled električne centrale. Popoldne se gostje odpeljejo zopet proti jugu.
— Javno cepljenje se je vršilo od 5. aprila do 14. majnika 1921. Cepljenih je bilo v tem času 42.371 civilnih oseb, od teh prvič 1883 in revakcini-ranih pa 40.488. Resnih komplikacij pri cepljcncih ni bilo, cepivo je bilo prav krepko učinkujoče.
— Obrtniki, trgovci in drugi delodajalci, ki imajo pravico voliti prised-niko in namestnike v obrtno in prizivno sodišče, se opozarjajo, da se dobe tiskovine za prijavo obrti in delavcev ter drugih delojemalcev, od srede 25. do vštetega 31. t. m. od 8. do 12. ure dopoldne v mestni posvetovalnici na magistratu. Tiskovina stane 1 krono. Kavnotam se oddajajo tudi izpolnjene prijave. Priporoča se, da prineso izpolnjene tiskovine delodajalci sami. ali pak kak drug sposoben namestnik, ker se bodo nepravilno izpolnjene prijave kratkim potom vrnile prineslieu v popravo z navodilom, kako je treba prijave izpolniti. Iz teh tiskovin je tudi razvidno, komu pristoja pravica volitve v obrtno sodišče in v katerem raaredu voli posamični obrat, kakor tudi katere spore med delodajalci in delojemalci razsoja obrtno sodišče itd. Koncčno se še opozarja, da niso delodajalci obvezani prijaviti le svoje obrate, temveč morajo v izogib kazni prijaviti tudi vse delavce in druge uslužbence, ki imajo pravico voliti v svoji skupini prisednike v obrtno sodišče. Rok za prijavo poteče 31. maja 1921.
— Zaprisega novih poverjenis kov. Včeraj sta bila zaprisežena poverjenika za kmetijstvo in jav* na dela Demšar in J a m n i k.
— Ciril-Mctodov dan v Mariborti. Praznik sv. Cirila in Metoda se je proslavil v Mariboru s ponrifikalno mašo v stolni cerkvi. Udeležili so se je zastopniki naših državnih, avtonomnih in vojaški li oblasti in zelo številno občinstvo. Po maši se je vršil na Slomškovem trgu pregled čet tukajšnje posadke, ki je defilirala pred poveljnikom mesta, polkovnikom Bogičevičem. Na javnih poslopjih so bile popoldne in danes razobešenc zastave v naših narodnih barvah.
— Podružnica »Splošne pro* metne banke« v Ljubljani, o kate* ri smo v našem listu že opetovano pisali, je prešla v roke »Prve hrvat* ske štedionice« v Zagrebu, ki je prevzela tudi podružnico Union-Banke v Celju.
— Vse stranke, katere nameravajo postaviti na prostoru > Ljubljanskega velikega semnja« lastne pavilijone, se prosijo, da se naj zglase takoj pri gospodu arhitektu Čostaperaria pri obratnem ravnateljstvu južne, železnice v belgijski vojašnici. II. nadstropje, kateri jim bo dal vse potrebno podatke.
— Gospodarsko in politično društvo za vodmatski okraj ima svoj občni zbor v soboto, dne 28. t m. ob 20. zvečer v gostilni Bizjak, Bohoričeva ulica. Prosi se zanesljive udeležbe.
— Srebrno poroko sta včeraj' praznovala g. Mirko in ga. Marija Fi-lipan. G. Filipan, fin. oficijal v pokoju, je bil vedno zaveden naprednjak, ki se ni bal izpovedati svojega mišljenja. V proslavo rodbinskega praznika je daroval Jugoslovenski Matici 50 K, za mestne reveže 50 K, za slepce-invalide 50 kron.
— oOlernica rezilne po«tnje Maribor. Dne 2. junija proslavlja rezilna postaja Maribor 501etnico svojega obstanka. Še danes se nahaja nekaj osebje, ki je bilo SVOJdsS d?le/,no ustanovitve. V nedeljo so so v li naUMn dali fotografirati.
—»- Na naslov policijske direki cije. »Pasjih dnW še ni, zato so pa nastopile /»pasje noči« k i. ko se \t nekoliko ustalilo vreme, in se je po^ javilo par gorkih dni. Te pasje i či so namreč   vzrok   nc vvitnim pritožbam, ki lete od VBeb strani v uredništvo, v ktiterih se jeze in pritožujejo razni ljudje obeh spo* lov in vseh stanov, ki ne morejo po cele noči zatisnitj očesa,   ker jim po   težkem   ilt.evnem   deiu ray,ni cucki s svojim 'ajanjem. tuljenjem in evilenj cm k  c občutno nočni mir in jih spravljajo do obupa. Brez* obzirni gospodarji psov zaklepajo svoje pse zopet na dvorišča, vrtove balkone in dru^e odprte prostore, kjer njihovi bolh a vi prijatelji o£ro* žajo na nečuven način mir. »Pija* nec,« nam piše neki obupanec, »para rat zakriči, se zadere, ali zavriska, končno pa odide naprej, toda ta^ ko ščenc ti nevzdržno bevska celo noč   do   belega   jutra   na enem ter istem mestu«. Te to/be so go* tovo opravičene, in v cestno*poli* cijskem redu je strogo prepovedan dano spreminiiti mesto v hribov* sko vas. Zato bi bilo gotovo ume^ stno, da ston" polici i a cvoio dolž* nost.   Pri   tej   priliki bi  bilo tudi omeniti, da se živa duša ne zmeni več za prepoved, jemnti vse v re» stavracije in kavarne. Za kontuniMC se nihče ne /meni,  in  psov brez torb se poja vedno dosti po ulicah, posebno v nočnem času. Kaj poreče zdravstveni oj^ek: k tem raz* meram? Sploh bi pa bil zadnji čas, da se pošteno zviša pnsji davek, ki bi   naj temeljitoj še   n^rravil red in nas rešil te vsem žc presedaj oa; pasje nadl(
— Porotno zaseda;:jc» v Ljubljani. Drugo porotno i-.cu-cdanio so prične 30. t. m. jkkI predeedatvom pred «_•«.;»ika deželnega sodišča dr. Otona Papeža, /-a, porotnike so izžrebani: kot glav al \ • )-rotniki; Kos Ivan, mesar« Vrhnika; Souvan Leor.. veletriec, Ljubljana; Volk Ivau, posestnik in trgovec, Frim-skovo. Kranj; Kran.ic Zdravko, trgovec in posestnik, Kranj; Taršič Andrej ]>o-sestnik in ndinar, Žerovnica; Okoru Ivan, gostilničar in trgovec. Visoko; Rojina Anton, mizir in po*e^t:iik. Ljul -ljana; Hafner Jo3ip, pose^trik in 1* sni trgovec. 6kofja Loka. Kar.telie Jožef, r>osestnik in losni trgovec, Cerknica; Končan Jok ah. posestnik. Polhov gradeč: Poc-k Fran, posestnik, Ljuidjanrv; Gnzelj Josip, lastni!: t''"amo za kis, Škofja Loka; Kersnik Uroš. trgovk in pos., Sp. £i§ka; Leskovec Ivan, po^., Dolenje jezero: Thalor i. J u !. \
nik in trgovec. Škoija lvoka; Ziberl Fran, oosestnik in trgovec. Zalog; Podgoršek Josip, posestnik, Vovoo; Rut-ner Rudolf, trgovec in posestnik« Vrbnika; Koprive Aloieij, posestnik in gostilničar. Grosuplje, šmon Simon, posestnik, Nad^orie*: Umnik Anton, posestnik, Šenčur: Ko^všek Fran posestnik in gostilničar. Dravlio: Gostincar Fnin, posestnik, Zjror. Kaiel); Jar;nik Josip, »posestnik, Pijejva tr»-i»'t. lfayr Jos posestnik. Ljubljana; Sveta Anton, posestnik, TconiJelj; AJičan Rudolf, trgovec, Zagorje: Firinpar Fran. posestnik. Breg:; Besr* Anton. ]K>.-ostnik in postil-ničar. Grahovo; Babnik Jožef, posest-nik in gostilničar. Fužine; lienk.ja L»v opold. trtfOVSc,       1 la Jakob, po-
sestnik. Polje; I . Fdnuud. trgo-
vec. Kranj: Sainej uiik in
trgovec. Kropa: Anžič Jožef, posestalk in mesar, Stepaaja ras; Ptr'11} Janez, posestnik in gosalnidar« Sp. Kapelj. — Kot nadomestnfld porotnikov: Jesenko
Alojzij, trgovec. Vodni!: Alojzij, kamnosek in posestnik, Krajec Ivan, trgovec, Trdina Fran. trgovec, Kregar Ivan. p.i-sar in posestnik^ T'rbaa Friderik, trgovec in posestnik, Oblak Jakob, posestnik, Stniner Ludovlk, posestnik, Mar-ehiotU Ivan. tfgOVCO in UOSeetulk, vpI iz Ljubliane.
— Slo-veči 8 Hi4 srn. zak. le vCari zelo potreben. Tako n. pr. pri Mariji Zadravec v Šcavnici. ki je nase orožnike vpričo liudi znsramovala s srbskimi kraparji ter drtneimi žaljivimi naslovi. Pri razpravi v Mariboru *e je zagovarjala, da ie mislila na — srbske vojake. A s tem zagovorom Je prišla \z dežja pod kap, kaiti tndi srbskih vojakov že vsako žeršče na meji ne sni;: zasraiuovati. Kazen: 1 teden itrocega zapora. — Neki ujrleden po *d a/alec za Scherbaumovo gostilniško koncesijo se je v prizivu na okrajno glavarstvo spozabil ter glavarju spričo napačnih informacij očitat da ne more verjeti v njesovo nepristranost, ker da K. glavar zahaja v Scherbaumovo h!5o
— kor pa ni res. Nič mu ni pomagalo« tisrlcd, neoporečnost, napačna informacija: 24 ur, tako zahteva zakon. Zanimivo je tudi, da j a proslteliica za to koncesijo odklonila dr. Skapina kot zastopnika pri deželni vladi, čes\ on kot komunist no bo nič dosejrel, lla je k odvetniku — narodnemu socijalistu
— pa tudi ni nič pomagalo. — Carinski uradnik P. G. ie v predobri volji napram straži rabil nedostojen izraz, ki ga stane 24 ur zapora. — Nepotreben pa je bil S l|Vf v ovadbi polic, agenta P. proti tovarnarja D, češ, da ira je ta ob nriliki S kolske veselice v Narodnestl domu nahntlfl r.a barona, ki ne k rad" 1 *; > v. Tožen D. pa je dokazal da se ovaditelj ni nahajal v slnfbi, ker ie plecal in ie bil civilno oblečen, d očim c;a ie on poznal v uniformi. Tožence — otiroscert,
— D-n^occno prijateljstvo. PreteklJ petel: Je v T.i' b::ani seznanil lesni trgovec Trobevšek i
Dneune uestl.
V LJubljani 24. maja I92t.
116, štev.
.SLOVENSKI NaROlt" dne 2d. maja 1921.
stran 6.
v'rhpolja pri Kamniku m mladim ključavničarskim pomočnikom Al* bertom Šleglom. Povabil ga je V Kamnik, kateremu povabilu se je mladenič radevolje odžVal. V Kamniku sta v gostilni »Pod ska* lo<r, ležeči ob glavni cesti v Tuhinj« skd dolino, mnogo popivala. Šlegl je ostal v Kamniku, Trebcvšek pa se je vrnil na svoj dom. Drugo ju* tro pa je Trebevšek z velikim za* čudenjem zapazil, da mu je izginila denarnica s prilično 90.000 K goto* vine. V nedeljo popoldne pa so Ljubljančan je v Lattermannovem drevoredu na zabavišču, kjer stoje strelišče, vrtiljak in gugalnica, 3 velikim zanimanjem opazovali, ka ko neki mlad 161eten dečko razsip Ije denar kakor kak Krez. Venomer je streljal. Dobival je za streljanje razne kotiljone in »odlikovanja*. Ko se je naveličal streljanja, pa je šel na gugalnico. Dečkovo početje je opazoval pekovski pomočnik Fi* šinger, ki je potem nartj opozoril stražnika Remšaka, ki je nato Sle* gla aretiral in odvedel na stražnico. Tam so mladega razsipneža pre* iskali in našli pri njem 77.000 K denarja. Cinično je mladi tat pri* stavil: »Kaj. Ali morda ne smem okrasti miljonarja?« Trebevšek je dal stražniku 8000 K nagrade.
— Koča na Uršuli ee otvori s 1. junijem 1921. Preskrbljena je z jedili in pijačo.
— Vsi v Bohinj! V lepi lesi tik jezera se nahaja hotel sv. Duh. kjer je na razpolago 40 sob s krasno de-pendanco. Krasna verandaz razgledom na jezero. Izvrstna kuhinja. Postrežba točna in solidna. Cene zmerne. Za mnogoštevilen obisk se priporoča Feliks Seljak, hotelir.
— Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. V eašti od S. do 14. maja t. L je bilo rojenih 27 otrok in sicer 1*2 moškega in 15 ženskega spola. Umrlo je 26 oseb in s'cer 11 moških in 15 žensk, med njimi 12 tujcev. Za jetiko je umrlo 9, vsled možganske kani 1, srčne hibe 5, raka 2. drugih naravnih smrtnih vzrokov 9 in nalezljivih bolezni 1 oseba Naznanjen je bil po en slučaj škr-latinke in griže.
— Laška Čitalnica v Idriji. Dne 1. t. m. so ustanovili v Idriji laško čitalnico. K ustanovnemu občnemu zboru so vabili kakih 160 oseb. prišlo jih ^e pa le 17. Predsednik društva je laški vicekomisar, tajnik pa davčni upravitelj Bezek. Člana sta tudi kontrolor OswaId in rudniški predstojnik §oto-la. Liublianskih dnevnikov društvo ne naroči, ker so preveč politični . . . Kdor zaničuje se sam, podloga je tujčevi peri.
— Ruski   kapetan pl. Rosenbenz
sedi še vedno v policijskem zaporu v Mariboru, ker mora čakati na rešitev akta. katerega so na zahtevo poslali v Beograd na vpogled z opisom romana vred. ki ga je »Slov. Narod« priobčil v binkoštni izdaji. Posenberg Je postal, ker se ne sme ganiti iz proslulih policijskih zaporov tako nervozen, da je že opetovano poskušal samomor.
— Najdene stvari. V narodnem gledališču (opera) so se med letošnjo sezono našli naslednji predmeti: 2 kukala, 2 de-narr""ci z manjšo vsoto. 1 ženski muf, 1 moški sa!. t zapestnica. 1 prstan. 1 dežnik ter več rokavic fn robcev. Najdeni predmeti se dobe vsak večer od 7. naprej pri nočnem Čuvaju v opernem gledališču.
— 5000 K za »čiče«. Na celi severni meji se v zadnjem času opaža pri nemško avstrijsko mislečem prebivalstvu sovraštvo ne samo proti vsemu, kar je srbsko, ampak zlasti napram vsem javnim organom doma iz Primorja ozir. sploh nedomačinom. To sovraštvo si daje duška v izrazu »čiči-, kar pomeni v mišljenju žaljivcev nekaj inferijornega, zaničljivega. Tako se je izrazil tudi znani nemški bogataš, tovarnar z usnjem Herman Bere napram orožništvu, ko je isto zasledovalo Bergovega uslužbenca radi puške. Ne da bi Berga kaj brigalo to uradno poslovanje dveh orožnikov, ju je na-hrulil: zaradi ene puške pa delate take komedije, v Mariboru pa so se 13. oktobra delale take svinjarije, pa je policija mirno gledala, mi Nemci smo brez varstva; preje smo se dobro razumeli, zdaj pa odkar imamo te čiče, pa nam povzročajo vedno take komedije. Na opozoritev orožnika, da njega nič ne briga, kaj je bilo v Mariboru, le Berg odgovoril zaničljivo: A kaj, vi ste jednaki. Senat je Bergu izpregledal 5 104 srb. zak.. zato pa ga obsodil po g 103 srb. zak. in 314 kaz. z. na 5000 K globe v korist revežev občine Limbuš. Takih radikalnih kazni treba, pa bodo kmalu zginili — *čiči>.
— Napad na orožnika. Ivan Mlakar iz Zlatoličja pri Št. Janžu na Dravskem polju je nevaren nasilnež, ki se tudi orožnikov ne boji. Ko ga je orožnik iskal radi nastopa neke kazni in ga zasačil v neki gostilni v Zlatoiičiu. se je Mlakar branil aretaciji, zagrabil za orožnikov bajonet in zbežal. Isto je ponovil še enkrat, ko se vrnil rtazai in je mislil, da Je orožnik že odšel iz gostilne. Se le z asistenco drugega orožnika so Mlakarja spravili v zapor. Ko bi bil Mlakar pameten, bi si bil prihranil hujšo lečo., kajti ona kazen, katere se :e tako braniL je bila amnestirana, tako pa bo radi napada na orožnika sedel tri mesece v strogem zaporu.
— Skrivnosten umor pr? Sv. Ja-•fcobu v Slov. Goricah.  Na večer 20. t. in. ge ie pri Sv. Jakobu v Slov. Goricah izvršil umor pod zeta stajfooofltn*-
mi okolnostmi. Posestnik Danko, ki je bil znan rudi kot spreten tesar, a drugače zelo nasilen človek, ie prišel zvečer domov in v svoji pijanosti razgrajal nad svojo družino. Žena in otroci so se mu umaknili v drugo sobo, on pa je odšel v svojo. Kar poči v njegovi sobi strel, da se je vsa hiša stresla. Domači so zbežali k sosedu in ondi prenočili. Ljudje so sicer hodili blizu hiše poslušat, toda notri se ni nihče upal. Se le drugo jutro, ko je bilo vse mirno, so šli previdno v sobo. a tam so našli Danka napol slečenega mrtvega. Strel je bil izstreljen skozi okno. Ko je strel padel, se je Danko ravno slačil. Pri raztelesenju so dobili 53 ši-ber (Šrotov) v okolici srca. Prvi sum je padel na ženo in starejšega sina, katera so aretirali. Po izpovedni va-ščanov ni izključeno, da ie Danka I ustrelil kdo drug; Danko je imel nam- { reč vsled svojega nasilnega obnašanja mnojro sovražnikov.
— Ia Loža — aahvala. Odbor podružnice > J ugoslo venske Maticec v Ložu izreka vsem udeležencem, zlasti darovateljem raznih dobitkov ter do
Kultura.
Ropertoir Narodnega gleda!itča v Ljubljani.
Drama:
Sreda, 25. maja,: Elga. V prid TJuružo-
nja gled. igralcev. Izven. Četrtek, 26. maja: Navaden človek. Izv. Petek, 27. maja: zaprto. Sobota, 29. maja: Klga. Red B. Nedelja, 29. maja: Kozarec vode. V prid
Udruženja gled. igralcev; Izven. Ponedeljek, 30. maja:   Kozarec vode.
Red E.
Opera:
Sreda, 15. maja: Zaprto.
četrtek, 26. maja. Carnion. Red E.
Petek, 37. maja. Zaprto.
Sobota, 28. maja. Vaška šola. Fierotin
pajeolr-n. Red O, Nedelja, 29. maja: Zlatorog. Po znižanih
cenah. Izven. Ponedeljek. SO. maja- Zaprto.
— Koncert * Listnatega« iz Zagreba v Ljubljani. Snoenii koncer koncert nega društva frlašlhskegac, ki se je nn
tičnim gospodičnam in gospodom, ki so j turneji preko VarBave in Prage ustaše iz naklonjenosti uspešno potrudili z ; vilo tudi v naseifl mestu, |e uspel sijnj-nabiranjem darov* tem potom iskreno ■ no. Oceno prinesemo v soboto. Za da-zahvalo za tako lep in naše razmere i nes omenjamo lfe> da je bilo občinstvo, naravnost sijajen uspeh, ki ga je imela ki je n&pdlnilo dvorano, e pe¥Ci ćele
jajen uspeh, ki ga j dne 3. t. m. po podružnici prirejena javna tombola, ki je prinesla Jugosloven-ski Matici čistega dobička 7000 kron. Živeli posnemalcil
— Najden otrok. Dne 16. t. m. so našli v Zadobrevi, občina Škofja vas, pod seneno utico razpoloženo okoli 7
zadovoljno ter jim ie prireialo najpri-srčnei-e ovacije. Dame So zbor obsule s cvetjem, ffrigenlu j i" bil poklonjen velik venec.
— Viljem Buruićsic-r, znani violinski virtuoz, katerega predvajanja se odlikujejo   posebno po globokočut-
• — Paul Verlaine-A. Debeljak: Jesen-{ ska pesem. — Ivan Zoreč:   Ni ena pot.
dni staro, še živo dete moškega snolas I H6§fl in melodioznosti, konccrtira v ki je bilo povito v dve beli in dve iz j Ljubljani dne 1. iuniia, v Zagrebu dne domačega platna plenici z belim p ovo- j 3. junija, v Celju dne tf* iuniia in v jem in je imelo tudi eno belo sraico, 1 j .Mariboru dne 6. unija. Od tu nadaliu-jopico in 1 kapico iz belega kosmatega je turnejo po celem Balkanu. Točnejši volnenega blaga. Izpoločenja sta nujno ■; vspored bomo pravočasno objavili, sumljiva moški okoli 40 let star. popol- \ — »Ljubljanski Zvon« št. 5» ima noma orno oblečen, srednje postave in j sledečo vsebino: I so Gruden: Na veje nosil črno potno torbico s seboj. Za i černi promenadi. — Ivo Šor 15: Zgodbe njim okoli 15 korakov je hodila ženska : o nekaterih krščanskih čednostih in srednje velikosti, razoglava, z dolgo j nečednostih. — Dr. Ivan Prijatelj: rdečo jopico in dolgim temnim krilom, j Duševni profili naših preporoditeljev. ter ie nosila na rokah zavitega otroka 3 seboj. Osumljenea sta se dne 15. t. m.
proti večeru v bližini osbmljene utice j _ stnn0 Kosove*:   Misli v samoti.
I Josip Vidmar: Tolsta i in njegov *Kr-j ščanski nauk*. — C. Gofer: Mati zem-; Ti a. — Milan Pugelj: Uboga deklica. — ! Alo'zii Gradnik: V temi. — Ivan AI-Bremc se je pozno ponoči vračal i breht: Tri Koroške. — Stano Kosovel: iz Ljubljane po glavni cesti proti ! Intonacija v somraku. — A. P.: Fata Poljanam pri Št. Vidu nad Ljub* j morgana. — Janko Glaser: Ob cesti. Mano. Na koncu Šiške se mu ie j — Književna poročila. — Kronika. — pridružil neznart človek in mu j Nove kni voril, da ga veseli njegova družba, ! ker ima mnogo denarja pri sebi. j Pozneje ga je zvabil, da sta krenila
na not ob železniškem tiru. Ko sta j V|C) _      Socijalna kriza i zaarogarstvo
se že približevala domači vasi,   je j (dr/Ljudevit Prohaska). —  O našem
zadrngafstvu (M. Vukmir). Irsko pitanje CMalcnlm Burr). — Irsko pitanje s gledišta šinfeinovca 'H. O. Nil). — EKonomski nre^led: Peforma izvozne carine (T. Belin)i — Kniiz'evni i pozo-rišni    nregleđ:    *rT"dožestvenici«, i
potikala ter sta potem brez vsakega sledu izginila.
— Roparski napad v Št. Vidu nad Ljubljano.   Posestnik Anton
— »Nova Evropa« br. 7. ima sledečo vsebino: Popravljanje rase (dr, L. Pnpovie). — Agrarna reforma i zemljoradnički pokret. (Mih. Avramo-
neznanec nenadoma skočil proti Bremcu, ga podrl na tla, ga začel tolči po glavi in mu je z naglico iz* maknil denarnico, v kateri je bilo 15.000 K gotovine. Neznani ropar je na to pobegnil v smeri proti Ljubljani.
— Za Gosposvetski Zvon se ie I nabralo v mesecu marcu med osob* : jem Poverjeništva za socijalno skrb. ! stvo invalidski oddelek v LJtibl}.tru j po gospodični Rudolfov! znesek i 222 K, srčna hvala!
— 1000 kron nagrade dobi, kdor izsledi moško dvokolo, ukradeno zadnjo nedeljo   proti   večeru blizo Zgor. Šiške.  Kolo je črno barvano, ima ime »Kinta« na zobčnem kolesu in spredaj, in številko 135.308. Imelo je na prvem obroču star, temnosiv in ob obeh straneh ^azpokan,   na drugem kolesu po- » polnoma nov,   beiosiv   gumijev plašč | znamke »Pirelli«.   Naznanilo  sprejme i policija ali upravništvo tega lista.
— Nasilen mož. Železniški dela- , vec Vračko jo prišel v soboto večer do- ' mov k svoji ženi Mariji, viničarki pri . Št. Iliu. Ker ni mogel takoj najti kiju- j čev, ga je to tako raztogotilo, da ko je j žena prišla domov, jo je z debelim kolom tako silno udaril po roki, da jo je prelomil. Revo £o prepeljali z žrlezni-
| posle (M. Blažekovič).
Drag. Inkiostri-AiCdenj^k, narodni slikar:
Još nskolif'o r2V o mom radu u „jadransko] banci".
Naša  buduća  dekorativna umetnost ! arhitektura  moraju biti    stvarna pojava naše narodne duše. Stari stilovi behu stvoreni cd arhitekta i dekoratera, koju su se : sami vaspitali. Na njihovim delima osnovale so se Škole, akademski zakoni i recepti, koje se još danas oponaša. Danas nema poverenja u osobnu inicijativu, ne veruje i se u zanatljisko iskustvo, ako nije potvr-: dieno taksenim markama   od ma kakvog ' politehnika i tako se ubija ako ne genijalnost, a ono sigurne dobra i poštena volja ! i spremni ljudi, koji rade i teže za napredak svoza naroda.
Današnia doba treba da se uputi pu-! tem praktičnosti i da napusti teoretično : suvKno razglabanje. Dan današnii posle j crnog rata gradit će se mnogo. Vidio sam . i nekoliko planova ve'ikih ogromnih gra-I dievina u čisto nemaekome duhu. a začelo eo v Maribo- od tu pa z rešilnim vo- | ?0 , Krndf0m nekih. O našem duhu u tim
zgradama nema niti najmanjeg znaka. Sramota I Zar ne mogu ti   nesretni arhitekti
zom v bolnico.
— Naročita za popravila starih In
pokvarjenih sodov In posode sprejema | uzeti Iz naših emografskih muzeja jednu Egidii Jeras. Hranilnična ulica St 10 v Ljubljani. ?ma na razpolago vse potrebno orodie in je prioravlien vsak čas izvrševati taka naročila pri naročnikih doma. Gostilničarji in vinotržci iz mesta in z dežele, nai naslovijo svoja naročila na gori imenovani naslov.
— Koncert v hotelu »Tivoli« v četrtek dne 26. maja donoldne od 10. do 13. Popoldne od 16. do 20. Vstopnina prosta.
— V kavarni »Central« vsaki dan
* vodjfcn (Frite), jedan cvet itd., te onde ' gde lm nemački recept dovobava, uneti i ; nešto svoga? Ako im ne bi bile dostatne j zbirke u našim domaćim muzejima, ima u . Bečn  o«?romnf iVnltalHiiHloiimieuiii«
Za Boga! Ovo je na?e doba. doha S!a-, vena. Moramo stvoriti na5 simholski spo-\ menik. tuša ^l^ku zgradu, kuću za na-! rod, radionicu, harem vihi Moramo goiitl ! r?a<u dušu. ujediniti, spoiitf našu istoriju I sa našim običajima. Moramo stvoriti našoj ! umetnosti jedan društveni stalež. Mladi S ljudi, napustite nauka, koja vas uči samo
koncert Salonskega orkestra. VstOp S datume, imena velikih starih samouka, za-
prOSt. Začetek Ob 0Ol 9. zvečer. ; starele receote nemareći za život. Ovaj
— Smrtna ko*a. Umrli eo v Ljublia- | veliki značajni pokret estetske 1 ekonom-
ni trgovčeva soproffa ga. Marija   Re- i ske Prirode mogu samo   pokrenuti ljudi,
m 1 c, roj. Obreza,   in   ga. Katertem | koji »u u stanju, da osećaiu estetsko uzbu-
N a s t r a n. pose«tnikova soprojga s Homca pri Kamniku. — V 8p. SiSki fe umrl g. Alojzij Pave, ključavničar, star 22 let Počivajte v miru!
— V Št. Petru pr! Zidanem mostu ie umrla dne 18. maja 1921 gospa Julija Petrinčič, soproga vpokoienega stražmojsrra, po daljSi, mučni bolezni.
— Opozarjamo p. n. trgovce
djenje. ako se s!o?e s onim ljudima, koji u tome poduzeću vide jedno novo živo vrelo rada, sreće f kulture.
Umetnost je intuicija, ko'a tmiia od pojedinaca sve ono, sto predstavlja kvasac narodnog života. Mi moramo prilagoditi estetskom redu narodni Istoričn! razlog f prava. Ako to ne polmfmo, nedostojna smo deca ovog našeg veka, nedostoinl smo po-
in tobakarne na današnii oglas na ' beda naSih "d 19T2 godine do danas, l ne-
zadnji strani Ciril in   Metodovih i dos<f>;n' nare" p^čnog jedinstva. MI mo-
vžigalic. ki jih priporočamo.   No* ! ramo hteti; da e,t,CT10 nar:e,° vIađa ?a na*
ben trgovec in nobena tobakarna J 5om Jugos avenjknrri umetnosti. Mi mnra-
«A___u:U-^rr -:;ut ir^r,____± ' ™ priznati p-cono^t svega onn-a, sto nam
ne sme biti brez niiM Konsument- dotari n(1 n3,n. ^čaos načela! je, zahtevajte edino le to vrsto!
Svaki pokušaj protiv ove ideie iest jedan zločin. NaSa omtnoai mora biti na-i -d*makrit^i:a a naivjše. slobodua
narodna umetnost, jednostavna u ^nn!-caina praktične koristi, iz nje nora da cvića jedna nova lepota, koja će biti dohvatljiva svim slojevima naroda. Za čitavog sveta danas jeste zadatak sv< .-de Sloboda u životu i sloboda u imcts
SfiEioistuu.
— II. pokrajinski saucoiski zlat v Osijeku.   Nedaleč madžarske granice
— v lepem trgovskem eretUšea 1 ijeku
— se zi3ere na Vidov - tiau jug sk) sko bokolstvo, da i>rogleda. svoje .
i a nianilestira za ideje svojega velikega učitelja Tyrća. Piipi.ive v Ofl so v polnem tiru in Sokbtstvo žUp, katero je ziot obvezen, &o živahno pripravlja za nastop. Vabimo pa ponovno v:,e Sokolstvo, da se slete v kar naj\ jom številu udeleži Zlt-t naj bode iij ljiuiiifestacija SekOlitva* poletimo ? kar največjem številu v južne kra-^ države, da spoznamo tamošnje navade in razmere. Ob ziotu se priredi v < Islje-ku tudi gospodarska razstava   t : priredi več manjših izletov v ok ; > Oeijeka. predvsem v DJakOvo, v liEeaa vladike Sti-o.-=.-mayerja. Bratje . D i delo! Ne odlašajte s prijavami d njega trenotka. Bratje in     tre, ki udeže zleta v Osijeku, se naj takoj javijo pri svojih društvih, i ro-i . ne javljajo udeležbe direktne S v temveč svojim župaio.   Vozna cena polovična, v?aka župa mi ^e informira }»ri ^voji postaji gled« voznih Btroš <>•' do Osijeka. Vaak udeležnii: i:.. U
predpisano legitimacijo.
— Iz Mkegt Bokolstva, Pred kratkim je umrl eden najstarejših Ln najboljših sokolskih delavcev br. dr. Pippich. — Petdesetletnico praznuje ke dni znani sokolski delave in i 1 □ predsedstva č'03 br. dr. Masak, ki je kot zdravnik znan sokolski pisatelj. — ČOS priredi v letošnjem poletju osem velikih zletov no Slovaškem. Vt ■
so razdeljene na onem delov Ln vsaki je določen kraj. kamor ide np zlet. Izbrani so i=emo n^iloliši telovadci. Sokolsko društvo v Piznju jo otvorilo prvo telovadnico za dijake in naraščaj. Mnogim je še v spominu, da so laaasko leto ob priliki stavbe telovadiscu začeli del&\ oi s stavko. Ker je bil s tem ogr zlet v Pragi, so Sokoli sami prijeli za delo in porabili vse proste me. da so uelo dokončali. Sokolsko društvo v Kladnu je poslalo čez 10O delavcev — Sokolov. Letos priredi župa Kladnc svoj zlet v Kladnu. Da povrne Praga Kladnu svoj dolsr, poletela je zadnjo nedelio župa Junermsnova v Kladno. kjer so vsi Sokoli zasrrabili za delo. da dovrše teloVadišoe za župni zlet. Od navadnega delavca pa do minisfrske^a svetnika, od najnsčaja pa do SOletnega starčka, vsi so kopali, odvažali zemlio itd. ter pri pomoči i k lepemu ur... i. Naj bi ti vzorni delavci — Sokoli našli pri nas mnogo posnemalcev.
— Nova sokolska knjiga. V založbi Saveza je izšla novu sokolska knjiga: Dušan Bosunović, Sokolska pro=;v i i u driišt\"ii i narodu. Cena 2 din., naroči se pri Sokolskom Savezu v Ljubljani. V kniiei so točna navodila za kutturno-prosvetno delo sokolskih druStoV. Pri-]>oročamo vsem bratskiai druStvoi
si knjiigo čimnrej narode.
— Telovadno društvo Sokol v LJubljani. Spored lavne telovadbe, ki sc vr-i v nedelio, dne 29. maja 1921. ob pol 4 popoldne na prostoru S. K. Ilirije. I. Ob 8. dopoldne: Skušnje* II. Popoldne: 1. Koncertni komadi godbe dravske divizije; 2. vaje s palicami za moško deco za leto 1921 in za vscsokolski z'et I. 1022 v Muhlimi; 3. vaje s cvetnimi 1 ->ki Za len-sko deco za 1. 1921 in za vsesokolski
1. 1922 v Ljubljani: 4. društvene proste vaie .za moško deco: 5. proste vale ž -skega naraščala za 1. 1^21 in za vsesok< I-ski zlet I. 1922 v I.jub'jan:: C. prc^t>- \ mo^krga nara'čala za 1. 1^21 in :a vsesokolski zlet I. 1922 v Ljubljani: 7. orc ! iq telovadba; 8. proste vale slanic za pokrajinski zlet v Osijeku v letu 1921; 9. proste vaje članov za vsesokolski zlet v Ljubljani 1. tp22; 10. proste vaje članic za vse-sokolski zlet v Ljubljani L P-'22: II. vj društvene vzorne vrste na visoki bradi'i: 12. ritmične proste vaje "Po jezeru < lava" jane» od skupine 16 članic, sestavil br. dr. V. Murnik po Miroslavu Vilbarievi pesmi: »Po jezeru - - biz Triglava <: Tli. ob 7. uri zvečer Prijateljski večer na vrtu in telovadnici Narodnega doma. Pri vseli točkah ■odefnle polnostevihta godba dravske di-vlzilske oblasti pod vodstvom kapelnika g. dr. Čerina. Vstopnina: k dopoldanskim sku?nlam 1 dinar, popoldne: sedež T. vrste 10 dinarjev. I. vrste 8 din., stojišča .1 din.. zveč*r pa 2 dinarja. Pređproda] vstopnic le v petek in soboto, 27. (ti 38. maja od 4. do 7. poooldne v odborov! sobi, Mar. dom in v nedeljo 29. t. m. na telnv.i-dlšču. Sprememba sporeda pridržana.
— Telovadno Anfe$vo ^okol v Lfab-lfaai. Da omocoči udeležbo na pokrajinskem sokolskom zWu v Osijeku našemu sokobkemu naraščaju, jo br. Eo-bumir ^laehtp. restevrater in kavamar v Na rodnem domu. prevzel kritie vseh stroškov za tri tolovndce iz moške/ra nara-čaja in tri tolovadko \y. ženskega naraščaja, zavedajoč se. da je v narav fcaiu bodočnost Sokolstva. Vrnntega T r i 3T>eva podnoro po 200 K enemu članu in eni čloniei. ki prevzameta vodstvo in nadzorstvo naraščaja. Bratsko požrtvovalnost brata Sladite 30 v eelot-Tiem crornjem obsejni prvi posnemal brat Krnpo5 Frane, kavarnar v Narodni kavarni, aa kar se iirna izreka naj-priar&nejsa zahvala z željo, da tudi drugi prijatelji in prijateljice Sokolstva iznova dokumentirajo na enak ali sli-
— Vrv. x* 11 /<» /';";«d'!•» doma šoke*-
li il. aia naklonila Kg. rV Kovai in II. GoenarJ snesek 2311 iC z-i vri Mraku v veseli arnlhl IziicitiraDo cikori}o. ] . ala vs'in dan»valeera! k
— 7.:\ agraniki Soket^ega doma v Kademiju: Ljubljanska kreditna baidta
; »..;. — V gostilni rri Jcnn^nu na-I in/. SmtrdOi Radomlja K Wk Hral t'
tkoldkc IraiCvo La9ka iolina«
i prvi javni nastop 12. iuniia t. 1,
Starem trgu ori Ložu na novem le** rem telovadišču. Drogi aoalep bo pa 7. • ••      • L l'olllco - redUoai pokol-rMcnkaie ?v> sadOfMga to prve |avn« korake na-«      ■••    1 mladf£ 1 *lntbti'a.
J.    ^lev:uiski> .'-ukoliko Ma-ra je daroval br. R. Sladrta^ reptavra-
. 1   t     ■ q ; ..■■ ,;l 2fr I K. Iskrena
' ■ I hirajte ob vsaki priliki
za Bokolsko llatiool
m In sport.
— S. K. Prfanorjc in Sparta v Ljubljani otvorita v nedelo, dna 29. t. i', novo nogometno LtrriKc na Dimai-
■ ;ndr 4"o ».rtilerijsko)
ico ob 17, popotdna s tekmo pr I : t ezentanci Slovcniie (S. K. lilrUa) Predprodaia vslopusa st* vrH od petica naprej ori tvrd!ci Bur. Can-karjevo nt reži« in pri blagajni kavarne »Zvezda«.
. Iliriji*, ft : 1 in
•t : :\ Ijj • <~:~ sh tekmak |e bU športni prestor izvrstne ob»sk«n. Tekmam «<a prieo I rovala aeeđ druginii predsednik
j] q » r, Balttč f* soprogo ln generalni konzul 0e4koalovaaiw repu-bllke ar, BeneS. - Oba tekmi F»ta nudil' BpOl • ►! 0 iitOfaid Ntrbe. prvi • aei 1 *^».TT.e it« brez dvoma nadkrllill rse dosedaale iekuai v Iijtd*-Ijanl. I • ■ i;i "i" ?■ lagal 1 a ssolim »*ift<e-matiei d It 1 Igre, v gib&aoeM in hitrosti so b ': nas! boljši. Odločilna »a i?Jd je bila oba t1 d razHka med notra-rijim napadalnim triom 6bn\\ moštev, ki ima pri Slaviji amo - bollAi strel aa
. 1 - JinstVo ie 1 rirejalo Cehoai Md igro in pri odhodu s s)jorinega prostora prisrčne o* icije. S. K. Ilirija jim je izbočila v :       a   dragoceno klubsko
c ivico. Blavija oblsoa v torek Bled, v sredo odpotuje naprej v Split.
— <>r»:-t ,i(> T,a .Tesrni^Hb priredi 5 junija dve tekmi r vztrainl lK>ji: 1. Jesenice - Stol - Golica - Planina. 2. Dovj? - Jesenice - Planina. Vabimo vse prijfiteJje fšrxjrt">, da fce priiavij«, do 31. maja osebno 1 i 1 isjnerao s prijavnico r» diiiariev pri n^čelstvu s 10 lanko Čeme ali Fj-an Vilroun fotografiftni atelje Sava pri feeonicah. Za vsako tekmo po tri častne diplom« s slikami a poti tekme. Zbirališče za prvo tekmo {e v »Delavskem dounK, Siva. ob 1. uri zjutraj, za drugo ob pol 11. uri pri
2elezniku« Dovje. Popoldne ob pol 4, uri koncert v restavraciji »Planina*, z objavo uspehov ln razdelitvijo častnih diplom. Turisti, za prvenstvo! Načelstvo SJO.
— Slovenski planinci v Mariboru so imeli zadnje dni v Narodnem domu r>< i predsedstvom predsedniku SPD, podružnica Maribor« dr. Rrenceta važ-
I no sejo, pri kateri je jr. Roiter poroda!
I o konfercjiei zastopnikov ji'cosloven-sklb i;i čeboslovašklh ilaninskih dru-v Ljubljani dne 15. t. m. slede Sklenjene usrai o.l-ve »^lovanskeKa planinskega svetac (čcSko: »Slovaoska turistična rada*). Kakor znano, m> bili v ta slovanski phninski savez izvoljeni: za SloArenljOJ dr. Tominšek, Badju-rn. dr. Sv; ,-ri: ;-u Hr/atsko: !^*varič, KrajaČ; za nstanavPajočo se srbsko planinsko društvo: dr. Žižek, Žujevič. Mariborski planinci so to poročilo vzeli z veseli eni na znanje. Nadalje se je ikl 1 usta eV klal a amater-fotografov, ki stopi talrol v akcijo. Nove Slane tega kluba >p"ci2tra blagajnik, trgovec Pinfar.
— Prvo aru v\ 11 hiSnili posestnikov 9 Lfabljaaj vrla aa oboni zbor, ki se vrai v naloljo dne 5. junija ir>12 ob pol 10. ur; ttpp. V veliki nvorn.ni hotela >Union<. D n e v n i rod: 1. Odobrenje ođborovega porodila v preteklem letu, °. Sedanji polo: -j 1.i-rili rosestnikov.
Računski zaključek za IMo 1920 ln pioracnn . • tekoče leto. 4. Volitev od-bornikov ' Vblitei I • ►gleUofaloav račun . 6. določitev člpn^rino za leto 102!. T. Slučajni pr« ' L Ako bi bil r.rr '      ; obcai   sbor no^klep-
čt». vri pol nro t oznefe dmeri. ki bo sklepni glede na Število navrocift . 1 tov, K prav polneStevifail udeležbi vabi najvljn^neje ottbor.
— Gasilna :"'•'»*" Llob^ans^a prigodi :,1 . r^-ilna drnStva St. Viri, Vidmarje* TacenJ! G hmeljne. Za;. RlSka. Dravlje, Preska. Pimiče. Jotica, Gub ' 4Pod-nHk - r:i;-- RaMea v okrožju §t. Vid-ViSm rje tri. Kaetop ob 5. pop. pri 1- ' Ivom Vižn r'^- Podrobni so-ana 1 Eobijo ffnri navedena društvi -i." ti\ p» v ,;i nagovor žup. Da-
čelnika tovariša   Iv. "Rnrl^ta,   na tof
vrtna \   ^     v goatlin. T»rostorih re>
stavi v j; ^ pri kolodvoru Vižmarje, l:ate-» re cisti d :,i*ck je namonjen za nabavo
novih cevi.
— Zreza   trs. In priv. namašc . c-v.
Zveza trg, In prhr. nameščencev priredi dne 5. junija izlet v Kamniško Bistrico, na katereca vabimo v^e trgovske sotrudnike in ^ trudnice in rrtv. uradnike. V svrho f *a se vrsi dne 25. t. m. ob pol 8. zvečer sest mek v društvenih prostorih, Stari trjr, "r. 2 Vsi udeleženci tega izleta bi se naf idl   sestanka   radi natanenera
0. stran
— Društvo organov finančne kontrole Kg Slovenijo ima občni zbor v nedeljo, dne Sir fnnUa 1921 v veliki dvoran* Mestnega doma v Ljubljani Začetek ob 10. Opoldne se zborovanje za eno uro prekine. Na dnevnem redu U poročilo društvenih fanfaeijoiiarjev, sprememba pravil in voli-poslovno leto 1921/1922,   — Pred-
,SLOV£NSK* NAROD*, dne 2G. maja 1921.
116
— tombola v škof]i Loki V nedeljo 29. majnika 1921 ob 2. pooldno se ^yiral javna tombola p o družni oo Jujroslo-TBaske Matice na Mestnem trgu v Skofji Loki pri pogmjenib mizah. Nad sto krasnih dobitkov v vrednosti nad 1&000 K. Pričakuje se obilne udeležbe.
"— Opomin.. Na podlagi sklepa občnega zbora poteče rok dne 30. lunifci 1921 za vse bivše člane društva lansorucker S ter«
beverein in Pogrebnega druitva v Ljubljani, ksrteri so s članarino zaostali. Odbor podpisanega društva ponovno še enkrat vse zamudnike vljudno opozarja, da članarino do zjoraj navedenega dne sigurno poravnajo, ker drugače prenehajo s tem dnem biti člani in izgube vse pravice. Podporno društvo žal uslužbencev v Ljubljani.
—   »Glasbena   Matica«   v Maribora
vljudno prosi, da vpošljejo njeni gospodje poverjeniki nabrano udnino z nabiralnimi polarni vred, ki so Jim bile svojočasno do-poslane, aH pa, ako ni bilo vspeha, prazne pole v par dneh na Glasbeno Matico, ker se v kratkem vrši občni zbor in bi bilo treba dati poročilo glede nabiranja članov in pole lzknjlžiti. Vrniti se naj blagovolijo pole eventnelno braz porto.
Iz nsfacc&arsfe skupščine.
— Beograd, 24. maja. Današnjo SOJO ustavotvorne skupščine je otvo-rjl predsednik dr. Ribar. Prečita! se je ssapisnik prejšnje seje in ukaz o prenosa kraljevske oblasti na ministrski svet. Imunitetnernu odseku se je izrodil^ Prošnja pravosodnega ministra, da se izroči sodišču g. Stojan Protić radi razžaljeni a časti g. Šlegla potom ci-fska in dr. Milan Korun radi kršitve volilnega reda« Dalje so se prečrtali spisi 6 kiavah več slovenskih društev in zadrug proti kancelparagrafu. Besedo dobi posl. Velij a S a d o v i ć (musliman), ki ven, da bodo nesoglasja, ki obstojajo danes, popolnoma poravnale samo Šole, Id bodo edine izvedle popolno duševno z edin j on je vsega naroda. V današnjema času, ko so politične -strasti do skrajnosti razširjene, smatra kancelparasraf za škodljiv in bo glasoval proti njemu. — Minister za kon-stituasto Trifkovič govori o državljanskem pravu in svobodi, za katere se je že v načelni debati sprejelo, da |e popolnoma zagotovljena. Ne ve-Ba nsovor opozicije, da je usfava reakcionarna m nedemokratična, ker oni. ki to trdijo, svoje trditve ne doka-rujejo. Član 9. se glasi: »Smrtna kazen se za Čisto politične prestopke ne more izreči.« Ugotovi, da v tem ni ničesar reakcionarnega. Vprašanje, aH Se bo za druge prestopke uvedla smrt-n kazen ati ne, se je pustilo zakonodaj stvu. Smatra za potrebno, da se tisk omeji, ker je vlada odgovorna za vse državne posle, popolna svoboda tiska pa se je v praksi često pokazala za Škodljivo. O kancelparagrafu ne želi govoriti m pripomni samo, da ni umestno trditi, da se v državi SHS preganja katolišTca vera. — Posl. dr. Trum bič govori o državljanstvu in pravi, da se nahaja tudi tukaj isti ne-dostatek kakor v prvem poglavju. Po rtfem fe državljanstvo brezimno, kakor je tudi v prvem poglavju država brostrima. Jugoslavensko ime je dobilo tudi v mednarodnem pravcu svcio vrednost in svojo pravo na življenje. V imenu »Srbija« so zavezniki razumevali samo del naSega   naroda,   ki je
srbskega imena, posebno kraljevino Srbijo, ki je kot zaveznik vodila to vojno. Citira odgovor regentov na adreso Narodnega večaš »Srx>stovam gospodje poslanci! Prosim vas, da mojo vladarsko besedo razglasite svojim bratom širom osvobojene in zedinjene Jugoslavije«. Smatra, da bi se vladarska beseda morala spoštovati najprej v skupščni. Predlaga, da se ukinejo redi in plemstvo. Glede člena o smrtni kazni zahteva, da se prestilizira. Z ozirom na verske odnošaje veli, da so konfesijske razmere v naši državi zelo važne. V kraljevini Srbiji je dejansko vladalo načelo državne pravoslavne vere in je ta princip v ustavi kraljevine Srbije izveden dosledno. V avstrO-ogrski monarhiji je imela pravoslavna cerkev samo režim cerkven o-Šolske avtonomije in se danes kljub zedinje-lrju Čuti razlika med enim in diugim delom pravoslavne cerkve. Pri Hrvatih je vladal režim konkordata m paritete. Država bi se morala čimbolj emancipirati od koniesij in obratno. Zato smatra, da ni prerano zahtevati, da se cerkev loči od države. O kancelparagrafu veli, da njegova stilizacija ni nič vredna, politično pa se ne more uporabljati, ker ni rečeno niti kdo toži, niti kako se toži. O členu 13. glede svobode tiska pravi: Ako ostane naredba, da se da političnim oblastveni možnost, da zaduše tisk, potem bi postal dvomljiv tudi sam obstoj načela o svobodi tiska. Zato priporoča, da se ta Člen izpusti. Pri Členu 16. predlaga, da se izpusti zadnji stavek, ki predvideva ljudske šole za prebivalce drugih narodnosti. Ta odredba ni umestna, ker bi mogel nastati sum, da se nameravajo kratiti pravice, ki jih imajo vse narodne manjšine, ki bi mislile, da uživajo samo one minimalne pravice, ki so navedene v ustavi. Poročevalec dr. Laza Marković se strinja s predlogom dr. Trumbiča in prosi, da bi se Člen 16. sprejel po njegovem predlogu. S tem se strinja tudi minls6ter prosvete Pribičevič. Skupščina ie sprejela predlog enoglasno.
mmmmEm soraEIl
ŽUPNIK ČERVAR HUDO PO* SKODOVAN.   STRAŠEN ZLO* * ČIN.
— Trst, 24. maja, Župnika Čer? vžrria iz Zrenja so bili fašisti na« padli, ko je šal na volišče. Ukleniii so ga in s silo odpeljali s seboj. Med potjo bo ga pretepali in mu iz* bili tri zobe. V uklenjenih rokah je moral nositi dve trikolori. Privlekli so ga na sodišče v Motovunu, £a tam slekli in zaprli v sodno temni« co. Prihajale so ljudske množice prosit, naj župnika izpuste, ali kraljevski sodnik prošnjam ni ho« tel ugoditi. Prišla je mati in hotela govoriti s srvojim sinom župnikom. Rekli so jej, da se mu blede in da je po glavi in životu ves pobiL Po« klieaH so zdravnika. Župnika si ne upajo odpeljati v bolnišnico, ker še boje, da bi jim na potu umrl. Smrt bi bila pa vendarle malo pre* neroden dogodek za fašiste in sod« nike. Župnik v Oprtlju je v cerkvi molil za svojega nesrečnega tova« riša Červarja. Zato so ga fašisti pred cerkvijo pretepli. Višja cer« k vena oblast je obveščena o vsem, kar se godi z jugoslovensko duhov« ščino po Istri, ali dasi je fašistov« sko barabstvo vedno večje po vsej Istri, 8e škofa v Trstu in Poreč u kratkomalo za to niti ne zmenita, kaj šele, da bi intervenirala v prN log jugoslov. duhovnikom 1 Tako cerkev krepko porasla fsžistozši v ostudnem boju proti Jugo9lovenom.
UČITELJ (?) USTRELIL UČITE* LJA.
— Trat, 24. maja. K Maruši če vi idružini   v Opatjemselu   je prišel
pred dnevi neki mlad človek, ki je vprašal po učitelju Dominiku Ma« rušiču. Povedali so mlu, da službuje pri Sežani. Šel je tja in ga dobil. V soboto sta bila pri bližnjem žup« niku na kosilu. Ko sta se vračala, je prijatelj ustreli Marušiča, potem izginil. Spustil je nanj sedem stre* lov. Zakaj se je to zgodilo, ugibajo zaman. Pa tudi Se ne vedo, kdo je pravzaprav oni MarušiČev prija« tel j, ali kak učitelj ari kdo drugi.
RADI VERSKIH BORB — PREKI SOD.
— Praga, 25. maja. Vsled ved« no večjih nemirov med pristaši Če* škoslovaake narodne in rimsko ka* toliške cerkve v Dubicku je vlada proglasila preki sod.
VEČNE MANIFESTACIJE V TRSTU.
— Trat. 24. maja. Obletnica pridet-ka vojne, 24. maj, ni mogel poteči brez običajnih >manifestacij<, ki pri nas niso nic drugega nego hujskanj© proti Jugoslavenom v Julijski Benečiji in vzdrževanje italijanskega ljudstva v prenapetosti, ki samo škoduje mestu in deželi. Na predvečer je bila godba, razsvetljava, v gledališču >Verdi< govor, danes velik obhod z godbami, fašisti na čelu, odkritje spominske plošče na poslopju gimnazije Dante Alighieri, zvečer po obhodu in govorih v gledališču Verdi slavnostna predstava. Tako se Trst giblje v večnih manifestacijah in lahkomiselnih proslavah >mnAg<, katerim utegnejo slediti dnevi bridkega keaanja. Trst potrebuje nujno resnega dela. večno poulično križanje prinaša propast.
ANGLEŠKO   SODELOVANJE Ž NEMCI V GOR. SLEZIJ1.
— Berlin, 24. maja. V okolico Rib-nikaso prišle 2S. t. m. številno poljske
čete z artiljeriio. Radi tesa so se au-tentni komisarji zediuili za akcijo skupno z nemško organizacijo v Gor. žlezi-ji. Vodstvo je prevzel ancle^ki m*jor Keantime. Tako pričeta, ofenziva je dala ugoden uspeh z osvojitvijo vrha Sv. Ane, 400 m visoko, važno etra ledično točko. Iz Poronja so poslali Angleži v Gor. Šlezijo 4 bataljone in del artiljerije.______
narodna obratna.
— Naši trgovci za Jugoslovansko Matico. Za akcijo »Narodne vezenine-so darovale sledeče tvrdke: Hedžet & Koritnik 1 kos surovine 56 m, 27 m tkanine »Kongres«, R. Miklavc 30 m surovine; L C. Maver zavoj suknenih vzorcev. 15 m 50 cm različnega blajra, 8 m sifona; Urbane zavoj suknenih vzorcev; Ciulia & Jesih 1.70 m bele tkanine ki 6 kosov Sifona po 20 cm; M. Ambrožič in dr. raznih vzorcev; Oro-slav Črtalič 1.50 platna; Peter Šterk 1.20 sifona in 10 štrene pavole; Josip Clup 2 m surovine; Amalija Krajec 8 Štrene: pavole; Šerbec 1 škatljo pavole za vezenine; Ig. Kessler 2.50 m bele tkanine; Fran Kraškovic 1 m beie tkanine; I. Malnar 1.20 m šifonar; Ana Janežič 6 Štrene pavole;   Ignac Zargi
1 škatli ico pavole; Lončar Marija 1 špulo belega sukanca; Fran Pimnt l m bele tkanine; BematoviČ za 1 m raznih odrezkov: Fran j a Kasti 3.50 šisona in 1.50 surovine; Lozar Gabrijela 1 zavojček pavole; Fraatfa Slovnik 1.60 surovine; Ranth 12 štrene pavole; I. Podkrajšek 24 špulc sukanca; I. Mer-Šol 21 klopčičev peri garna; Ivana Sax 6 m bele tkanine; Rozman & Tschurn 6 m finega platna; Snoj 6t Modic 9 m različnega blaga. Vsem darovalcem najcenejša hvala! Trgovci, posnemajte jih!
— Javna tombola J«5wlo venske Matice podružnica v Višnji gori, dno 16. maja v Stični, je sijajno uspela. Čisti donos znaša 7376 K. Za tombolo so je zanimalo vse obeinstvo in drag1* volje prispevalo z doneski. Hval^ mul sodelovali so pevci Sokola in Orla v Višnji £ori, pevci na Krki in godbeni klub v Visnfi gori.
— Ciril - Metodova pejhufciiea mo-čka. in ženskn, v Spodnji Si^ki skli^aie redni občni zbor na 28 maja v soboto 7ATe5er oH K v prostorih šišenske čitalnice. Gospode člane in članice vabimo, da se nfreaega zbora zanesljivo in točno udeleže.
— Za »Dražb« sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani se te nabralo na ženi-tovanju gosp. Fr. Khama z gdč. Zofijo &araijevo 500 K. — Novoporočencema cbilo sreče!
— Družbi sv. Cirila in Metod« v LJubljani je poklonila rodbina g. dež. predsednika V. Baltiča v pof^USoeTtfe spomina pokojne ge. Amalije ^erjavo-ve znesek 500 K. G. Anton Virant je daroval mesto everja na grob pokojnemu bratu nreč. g. dekanu Ivanu Virant CM. družbi 100 K. č>l*Tmtvo kamniškega učiteljskega druSrra je naklonilo vsoto 810 K, zavedajo* se varnosti fn zapušeenoati CM. družbe, katero je zbralo v počee^eura spomina blagopokojne gospe Tomauove v Moravčeh. —■ Darovalcem iskrena hvala!
-r- Za »DruSbe sv. CM.« Je nabrala jpfdfofi. Stanič pri slovesu g. Stajokota Staniča, prožnega mojstra, v družbi 277 K. Vsem dcrovaloem iskrena hvala! — Z enaka, CM. podružnica, v Kranju je nakazala glavni družbi 2200 K: od tega zneska odpade na dl&nsrino 1330 K, ostali znesek 880 K pa so je nabral s tem, da jo vsaka, članica darovala v znak žalovanja povodom italijanske aneksije nase zemlje 8 K. Želimo posnemaaja!
— Družba sv. Cirila In Me#ođa v 1J ubijani )e prejela meseca aprila 1921 sledeče prispevke:
I. Podražtifce: Leslto 115 K; ZelezniM 4500 K; Bočna 66 K; Grobebio 532 K; Kranj m. 1632 K 20 v; Kranj ž. 2200 K: Ljubljana, šentjakobsko-trnovska m. 835 K 20 v; Ljubljana, !. mestna ž. 110 K. 40 v: Ljubljana, Šentpeterska ž. 6 K; Gornji grad 1700 K; Trebnfe 200 K; Št Rupert 270 K; Limbug 68 K; Ptu| ž. 2000 K: Novo mesto ž. 5000 K; Llutomer m. 2943 K; Trbovlje ž. 3200 K; Trbovlje m 3006 K; Rajhenbarg 628 K; Maribor ž. 160 K; Metlika 262 K; Sevnica 303 K; Cerknica 2304 K: 2a!ec 500 kron; Ribnica na Pohorju 100 K; Sv, Lenart 174 K: sfcnpaj 33.014 K 80 v.
II. Nabiralniki: Ribnica na Pofiorju 116 K 49 v; m. podr. Kranj 409 K 85 v; gost pri Ančniku v Sp. Si*fi 56 K 20 v; gost. Pri Lipi, Ljubljana 29 K 72 v; nabiralniki v LJubljani: Jebačtn 42 K: prt Pibču 26 K 80 v: pri CeSnovarju 16 K 99 v: Kavčič 14 K 42 v; Batlel 21 K 18 v; Lozar 18 kron; Zupančfč-nia^aj S K 44 v; kavarna Zalaznik 36 K 72 v; kavarna Evropa 3 K 40 v; tr*. Ravtar 2 K 81 v; tral Klelnsteln
2 K 43 v; trs. Krapeš 24 K 52 v; trg. Pod-krajšek 20 K 22 v: trje. Drenik 19 K; hal. Plchlet 1 K; fc-»v PreSeren 2 K 47 v; *ost Štefan 40 v; traf. Blaž 2 K 10 v; tr»L S«-ver 3 K 90 v; traf. Dolenc 16 V* Oorttka Kal 7 K 17 v: tr*. Vidmar 30 K 08 v: gost. pri Sokolu 69 K 58 v: hx DorJrfc 1 K: trg.
Schwentner 8 K 94 v; gost. Križ 11 v; kav. Central 7 K 6 v; trg. Mencinger 34 K 19 v; kav. Stritar 8 K 53 v; trg. Jelačin 2 K 40 v; goat Mrak 57 K. 69 v; gos! kupur 10 K 53 v; Tenente 2 K 22 v; hotel Južni kolodvor 10 K 80 v; gost Mlkui 45 K 2h v; gost. Beli volk 9 K 1 v; skupaj 1170 K 79 v
I1L Obrambni sklad: Ob priliki godo-vanja ge. Ide Oorreiieve v Čakovcu zbra« no za 2 kamna 420 K; članstvo kamniškega učit. društva v počaščen je pok. ge. To-manove 200 K; skupaj 620 K.
IV. Razni prispevki: »Slov. Narod« 21^ K; Neimenovan ,tu 15 K; Val. Zabla-čan. Sv. Trojica 10 K; Hedžet če Koritnik, LJubljana 500 K: posojlmica Ribnica 200 K; šolsko vodstvo Dole 100 K; dr. V. Zelezni-ker. Siovenjgradec 300 K; učiteljsko društvo za ormoški okraj, mesto venca pok. Ivanu Kosi 100 K; A. Vodnik, LJubljana 100 K; volilo pok. Josip Lenčeta, Ljubljana 47 504 K 12 v; dr. I. Poček, Ljubljana kaz. poravnava 200 K; Ciril Sitar, Ljubljana 20 kron; pri slovesa g. Stanko StanJča, prol. mojstra nabrala gdč. Stanič 27 K; M. B., LJubljana 4 K; »Jutro«, Ljubljana 7 belg. frankov in 5 Švic. frankov: Ant Virant, Ljubi lana mesto venca pok- Iv. Virant 100 kron: dr. Vilko Battič, dež. predsednik, LJubljana v počaSčenje spomina ge. Amalije žerjav 500 K: članstvo kamniškega učit đrtiStva v počaScenJe spomma pok. ge. To-manove v Moravčah 610 K; skupaj 50 657 kron 12 v .
Oospoierske uesti.
BORZE.
— Zagreb, 24. mala. Devize: Berlin 195—210. Italija izplačilo 685—691, Italija ček 683—685, Londan izplačilo 48S—602. I^ondon ček 490—0, Newyork kabel 128.50—0, ček 132-^123. Pariz 1070—1085, Praga 185—186. 9vtca 2225 do 2230, Dunai 2L80—22.05, Budimpešte, 57—58. Valute: Dolarji 12L50 do 122."tO, avetrijske krone 22.25—22.60, rjblji 50^—57. nnpoleondbr 415—450, marke 213—216, lejii 218—^0, ItaMjarv^^e lire 670—«16, an^ieSki fanti 0—486.
—d Čarih, 34. maja. Devfra: Berlin 9.15, HoiandSa 109.50. H*wyork 558, London 22.19, Pariz 47.25. Milen 30.20, Bra»eli 47J5, Kodani 100.75, Stockhokn 1.30.50, Kristija-tuja 86. Madrid 74.50, Buenos Aires 175, Pratra 8.30, VarSava 0.60, Zajrreb 4.65. Bu-dimoežra 2.55, Bukarešta 9.70, Dunaj 1.375, avstrijske krone 1.03.
—d Dunaj. 24. maja. D«riae: Amsterdam 2asr>0—20.4;>0. Zagreb 450 do 464, Beograd 1798—1818. Berlin 940 do 946, Budimpešta 262—255, Bukarešta 9S0—990, London 2267.50—2287.00. Milan 3096—3115, NeiryoTk 569— 57S, Pariz 4810—4860. Prapa 847—868, SotUa. 695—705, Varšava 55—57, Curih 10.200 do 10.250. Valute: Ameriški dolarji 563 do 567, bolgarski levi 686—695. nemške marke 0, angleaki funti 2260—2270, francoski franki 4790—483Q, holandeki goldinarji 20.275—20.375, itaUianake lire 3085—3106, jusroslovenski din*r$i tisočaki 1785—1805, poljske marke f=9.50—61.50, romunski leji 956—965, evioarski franka 10.162.50, češkoslovaške krone 845.50—851.50.
—d Prasa. 34. maja. Devize: Amsterdam 2428.50. Barlin 111.75, Curih 1213.50, Milan 369, Pariz 57230, Lco-don 369. Newyork 66.87, Beosrad 311, Bukarešta 114, SoSJa 83. Dunaj 11.40, Varftava rl25, 21ajrrab 52.75. BudimDe-111.75, švicarski franki 130830. italijanske Ure 366. francoski franki 56930, angleški hmti 267, dolarji 6537, jngo-sloven^i dinarji 205.30, romunski leji 111.97, bolgarski levi 79.50, avstrijske krone 11.40, poljske marke 6.25.
—g Velecrejera v PomanliL Razstava vaoroev poljske induatrite se bo vršila v Poznanju od 28. maja do 5. junija, t L Na raastavi bodo zbrani v?x>r-ci vseh panonr. porjsko industrije. Raz-fitava bo s^loeen in prvi pregled go->rpodar. moči Poljake tar ibiraliaoevseh, ki žele stopiti v trg. odno&aje s Poljsko. Odbor velesejme v Pozuaniu bo vsakemu goetu nakazal stanovanja. Na razpolago so tolmači vseh jezikov. Po-di*obnejIe informacije daje poljski generalni konzulat v Zagrebu.
—g Generalna direkcija državnih dolgov jo odredila podaljšanje roka za prijavo v inozemstvu deponiranih obveznic predvojnih in vojnih poeojil do 31. meja t 1. Občinstvo se opozarja na dotični rsaglaa v Uradnem listu.
—2 Vinska dražba. Vlastelinstvo Opeka Josipa grofa Bombellesa na Vinici, Hrvatsko, bo prodajalo dne 4. in 5. junija 1921 drafbenim potom 1000 hl dobrega vina iz lastnih vinogradov letnika 1917 in 1920 sledečih vrst: ši-Dort, beli burgundec. rulandec. trami-nec. renska graševina, portu Ki zec fn kadarka. Dne 4. junija ob 10. zjutraj bo licitacija v vla«taunjkem vinogradu Litrrrerk, pol ure hoda od železniške postaje Ormož na Štajerskem hi dne 5. ianija ob 10. zjutraj t>a v vlastelinskih pivnicah v Zel en dvoru pri Vinici na Hrvatskem, želez, postaja Varaždin. Voaovi i* Varaždina v Zclendvor bodo na raapolajro. Kupec mora pobiti za kupljeno vino na dražbi polovico V5r>te takoj, ostanek pa pri prevzetni
vina, katero se mora izvršiti tekom treii tednov po licitaciji Za kuplje i'> vino ima poslati kupec svojo posou i ter pri iircA-iemanju v:.m biri navzoč aH aam ali nieffOV namestnik.
— g Češkoslovaško * italijan* ska trgovska zbornica v Trstu, koncem decembra lanskega leta je bila ustanovljena če lk osi o v alko« itaiijariaka t^-^ovska zbornica, ki ima nalogo, pospeševati v glavnem trgovske, industrijske in finančne odnošaje med cbema državama, s posebnim ozirom na Trst in Julijsko Benečijo. V soboto se je vršil prvi občni zbor, nn katerem si je zbornica izvobla svoj odbor osem* najstih članov, med njimi najbolj* ših zastopnikov obojestranskega trgovstva. Številna udeležba je po* kazala, kako polaga Trst vainost na dobre trgovske stike s češkoslo* vaako republiko.
— g Žigosanje avstroeogrskih poaojiL Finančni minister je odre* dil z odlokom od 26. aprila t L: 1. Da se prošnje za naknadno Žigosa* nje obveznic vojnih in predvojnih posojil bivše avstro^oi:rske monar* hije morejo obravnavati, ako so bile do vštetega 31. maja t. 1. v\o* ženo pri kakem dr/avnem uradu. Kasneje vložene prošnje se ne bo« do vpoštevale, ker se rok ne bo več podaljšal. 2. Prošnjam je treba priložiti tudi obvezniee, za katere se zahteva naknadno žigosanje, j. Prošnje je treba vložiti pri deleča* ciji ministrstva za finance v Za^re* bu, Ljubljani, Sarajevu in Snli*j, oblastni finančni direkciji v Nov^tn Sadu, v §rbiji in Crni gori na pri generalni direkciji državnih c>r i kov.
—g Pouk o ribarstvu. V Kofrtr^1 vici na Dolenjskem so vršd pri <>ii ot> nem gozdnem oskrbnictvu te^o j za fffm -ne in lovske euvajo In tokom te^m tu i pouk o ribarBtrvu in 6ioor v ea»n od 1. junija do 8. Junija t. L Sporaaiuuino z Gozdfa^kim oddelkom deželne vi■ ll se določa, da se tetra pouka lahko oda-leže tudi ribici čuvnfi in Ifkloh interesen tje, ki se mnimajo za r- >arsrvo i:i ribogojstvo. Za omejeno število udeležencev je poskrbljleno za stanov uoft \n hrano po režijskih stroakih. Pof<ai|e-ni s trp za kmetijstvo je namenilo 5 udeležencem podporo po 300 K (tri-to kron). Prijave, kakor tudi pronje za podporo, haterfcn je. prL'užiu ljuii-ko-šolsko izpir?tnirvj, nravstvr*no in ubož-no spričevalo ter morebitno issprie^^ilo gospodarja, pri katerem je prosiler uslužben. je vloiiti pri podpiattiMa poverieTiifet^-u ceikj*?n*"i'? do 21. t. m. Ta pouk ne daje nikakršno pravice do kakega ntiaiova a 14 kako napoto i noatt.
Seznam zadoltnic Sernem za-dotžnio 4?j kon v^rtirajkeeta poeojil a iz leta 1896, keteropa kuponi so bili izdani pri berolinskem trgovskem dru šrvu dne 1. julija 1914 in kateri se po mirovni pogodbi ne bodo izplačali je natiskan in se prodaja pri generalnem ravnateljstvu državnih dohdkov. En seznam stnjie 2?» dinarjev.
— g Znižana izvozna carina na slive. Da M se izvoz sliv, ki so lansko leto precej dobro uspele, olajšal, je poljedelsko ministrstvo zahtevalo, naj ^srx>darsko-iinftnČui komite itur.is -štev zniža izvozix>  carino na slive na
30
—g Dave^ na poslovno obet. Finančnemu s v rtu 3© predlo aen v razpravo zakonski predlog o davku na poslovni obrt. Teko bo ta davek, ki se je dc-sedaj pobiral uredUenim potem, uzakonjen.
■... * »i j     i — .....
Uprftvnitjrvu našega lista 90 poela-llt Fodbina Filipni povodom »rebrne poroko darovala: za Jngro?lovensko Matico K 50; Mestni ubožrici K 50; za o&lepelo vojake K 50; G. Gabrovšek, Kranj, K 40, daroval za Goaposvetski zvon in g. Andrej Oset v Slovenjem frradou K 20 kot prispevek aa spomenik vojvodi Mi žicu za iTriglavski kamene Srčna hvala I
PoSzussSfse.
v <v* Izgubila so \o včeraj orl 2. do pot. 3. popoldne na poti po Kesljevi cesti do Zmajevega mosta in po Sv. Petra mootn (jo Preeernovaga SDomenika srebrnn rao*ka žepna um ■ nikeliiaato verižico. Polten najditelj je napro&on, rla jo proti netrrarli vrne v ureoništvu <Slov. Narodac ali na policijakem ravnatelj at m.
Čilavnl urednik: Rasto PustoRlernše^
Odgovorni urednik: Božidir Vodeb.
Popolnoma   pod ob ni
kot brmt braf*. mho ItpSbrn mliki mero/o biti naši zohtt.   Upega OoiAa in aanif« c*ebniHtti sploh H n« moremo prtdeiavljati dingač*. k«t z zdrnpfnt in modnim zobovivrn. zohoMdravniihih avtoritet prtUkanm, prmkHćno prti^kušerim za s ,aj*o prtn««a /*
ELlDA~zobna krrma.
IMBI!»IWIIWiarHHMTO
^1». v
116. štev.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 26. maja 1931.
7. stran.
iagar, mladenič
•učen žaganja vsakovrstnega lesa, išče iužbe najrajši na polnojarmenik z od no ali parao silo. Naslov: Kovačlč
'., Grudnica št 50, p. Slap ob Idriji. Julijska Benečija. 3606
rboveljska premogokopna droi-
ja potrebuje za premogovnik v Raj-herrburgu
blaga inicaria.
Reflektira se samo na prvovrstno moč :i je že bila zaposlena na sllčnem nestu. Ponudbe na naslov: Trbovelf-
ika   premogokopna, Lfabl)
Blagajna št 4
te ceno proda. Nulov pove uprav. Slov. Naroda. 3689
TapeJottaa dclaveJca
Franc Jager
LJubljana, Komanakega vi. 13
prevzema vsa v to stroko spadajoča
dela po najnižjih cenah. Delo solidno in točno. V zalogi imam vedno divane, otomane, madrace, zimnice i.t.d.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Bogu Vsegamogočnemu dopadlo dne 25. t. m. ob 9. uri dopoldne poklicati k Sebi našo srčno.j ubijeno soprogo, predobro mater in sestro, gospo
Katarino Nastran
posostnlkovo soprogo
po dolgi in mučni bolezni, previđeno s tolažili sv. vere, v boljše življenje.
Truplo preblage pokojnice se prepelje iz Ljubljane, sanatorij »Elisabetinum", na Homec, kjer se bode vršil pogreb v petek, dne 27, t. m. ob 9. uri dop. iz hiše žalosti, Homec št. 29, na farno pokopališče.
Nepozabno priporočamo v molitev in blag spomin.
NA HOMCU, dne 25. maja 1921.
Ivan Nastran, soprog. — Vida, hčerka. — Frančiška Kotali,
roj. Berle, sestra.
Zahvala.
Vsem, ki so čutili z menoj in z mojimi sorodniki prerano, nenadomestljivo, prebridko izgubo moje preljubke, nepozabne ženke
TONCE
kakor tudi za prekrasne cvetke in zadnje spremstvo se tem potom najiskrenejše zahvaljujem.
MARIBOR, 20. maja 1921.
Karol Oolob,
dirigent „Jadranska banke'1 podružnica Maribor.
Zahvala.
Ksem, ki sočustvujejo z nami ob izgubi ljubljene soproge, mamice in tašče, gospe
Julije Petrinčič
v št. Petru pri Zidanem mostu, posebno in izrecno za ljubeznjivo skrb in tolažil ne obiske ob njeni bolezni rodbini majorja Puteani kakor tudi rodbinam Strniša in PunČuh, g. dr. Homanu za požrtvovalno lajšanje njenih bolečin, darovalcem vencev in cvetja, čč. duhovščini, uradništvu učiteljstvu ter vsem spremljevalcem na njeni poslednji poti izrekamo globoko čutečo zahvalo. _
Žalujoči.
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša iskrenoljubljena soproga, dobra mamica, sestra, teta, tašča, stara mati, gospa
trgovčeva soproga
včeraj, dne 23. t. m., ob 5. popoldne po težki, mučni bolezni, v 67. letu svoje starosti, previđena s sv, zakramenti za umirajoče, mirno zaspala v Gospodu.
Pogreb blaga pokojnice se vrši v sredo, dne 25. t. m., ob štirih popoldne iz mrtvašnice v deželni bolnici na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v cerkvi Marijinega Oznanjenja v ponedeljek, 30. t. m. ob 9. dopoldne.
Pokojnico priporočamo v blag spomin in pobožno molitev.
V LJUBUANl, dne 24. inaja 1921.
Frane Bezalo,
sinovi. — »——
mio, soprog. — Franjo, Igaaeil, Lado vik, Bemlo, sinovi. — Ivana Beftier, roj. Bemlo, Poloni ca Janko, raj. Basale, Mlel Dular, raj. Bemlo, hčere. Aatlee Basala« rtj Branlssll, Marina Basale, roj. Blaga, Mlat Basala, roj. Sekober, ainahe. — Oskar Belttor, AloJsl| Bnlar, Josf-
Janko, zet je.
Pnlaji«tiije jekleni zastori!
(Rollbalken) z vrati, pripravni za trgovine. Vpraša naj M v Sokolskem domu aa Viču. 3673
Želim
vstopiti ¥ kako trgovsko podjetja kot potnik. Imam tudi nekaj premoženja.
Govorim slovensko srbohrvatsko in nemško. Ponudba je poslati pod -P. C/4581- na uprav. Slov. Nar. 3581
Fonvdfce na vsftto količino nole-msntslskega    In ensentalskega
sira
išče agentura, F. Leas.ek, Kar-lovac. 35S9
Hitela moderna svetilka "jrt
petrolej, prav malo labljena, se ceno prodi. Istotam se prodajo malo rabljene gramofonsko plošča. Poizve se v uprav. Slov. Na i oda. 3566
t
85
Modni saBoti
Nina Pa-essl
Sv. Petra caata številka 20, potrebuje   takoj   ve 6 Izurjenih
BBT šivilj.
Izložbene rolete
za 4 okna se ceno prodajo. Vprašati v uprav. Slov. Naroda. 3584
Proda aa popolnoma opremljena
Tulnim srcem naznanjamo vsem prijateljem znancem in sorodnikom žalostno vest, da je nal ljubljeni sin oz. brat, gospod
Alojzij Pave
k!JucavnS?ar
danes 25. t. m. ob »/a 10 uri dopoldne v starosti 22 let, po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, Bogu vdano preminul.
Pogreb dragega ranfkegi se vrši v i 27. t. m. ob '/2 4 uri popoldne iz hiše žalosti Spodnja Siš - . na pokopališču k Sv. Križu.
LJubljana, 25. maja 1921.
SaitaSoša rozina Vrni
:
Zcnilna ponuabai
Radi družinskih namer, išče dobro situirana gospod Ena ugledne rodbine, lepe pose-ve, vsestransKo izobražena, katera razpolaga cres večje stanovanje znanje z dolro ii!ji;an;m gespodom najljubše vele trgovcem ali industri jai-c.m. Dopi. i na naslov: .Korntl* poštno iežeče Ljubljana. 3601
i        a ^ m
— \s ~ ■
Sšče se
acetvlenski aparat za približno 50 luči: Jadransko hotelsko i kupališno d. d., Crikvenica. 3607
vila
na Bledu blizu zdraviškega Naslov pove uprav. Slov. Nar.
doma.
3585
Iščem kompanjona z večjim kapitalom za večjo parno žago na Gorenjskem. Ponudbe pod .Parna žaga 105/35°0" na uprav. Slov. Naroda. 3590
Sprejme se takoj
strojepiska
s Meoulno prakso ki bi bila zmožna samostojne korespondence za večjo manufakturno trgovino. Naslov pri upravi lista. 3600
Gospodična
zmožna popolnoma slovenskega In nemikega jezika ter vseh pisarniških del, deloma pa srbohrvaščine in italijanščine, dobra korespondentinja z večletno prakso, iSče primerne službe, najraje pri kakem listu. — Ponudbe pod: Julij 1921/3595" na uprav. S!o-venskega Naroda. 3595
pisalni stroj „yiJ)!er"
z mizico, skoraj nov, se ceno prod*. Vprašati je v uprav. Slov. Nar. 3582
Radi odpotovanja se   ceno prodajo
krosne
citre "^fef
Naslov se Izve v uprav. Slov. Naroda.
ITIeblBuano sobo
s posebnim vhodom s hrano eventualno brez hrane išče mlad samostojen obrtnik takoj ali do 1. avgusta kje v bližini kolodvora ali vsaj v sredini mesta. Ponudbe na uprav. Slov. Mar. pod .Terraln/3568'. 3568
Pes ffrmac
10 mesecev star, 65 cm visok, izredno lepega eksterijerja, s prvimi pojmi dresure, se proda. Fotografija proti vro-slanim 8 K. Naslov pove uprav. Slov. Naroda._3605
Kupim
okrog 5—6 oralov prve in druge košnje s sladko krmo v okolici Viča. Ponudbe prevzame F. Vodušek v Božnj dolini 195.
3597
Prodajalka,
le dobra moč, ae tskof sprejme proti dobri plaCi, Ponudbe na upravo Slov. Naroda ako možno s fotografijo pod .Prodajalka 3578 * 3578
Klavirje
ug!ašu!e In popravila
solidno in toino ter gre tudi na deželo.
Fžliks Pavl2tLjo§!j?na, TržašBa l 41.
B3Ž
Sorelmeraa knjigovodjo, kores denta, stCDagiafisja talil.
Ljubljana.
Brata v oka 2
3593
HiiiiiNikiiaiin^.T
najem. Ponudb - pod V najem 3592* n:i upravništvo Slovenskega Narodi.   35 2
preda se lena upol kril
L.«;.    Jeranova ulica 5t 5. Trn KOClja. 3579
Kupim otroški voziček.z";
komu dela napotje ali mu gui c • streho. J. Lesar, Turjaški irg št. I, priti. 3574
Haprada! i liftu onMii!
Vttirt z vrtom, pripravna za vsako HiiU Josip Kaplan. Krško 89. 31575
Kupi se stara, dobro obranjena decinuln:
ternte':ca
za tefo 7C0 — 800 kg.   Ponudbe z vedbo cene pod .Tehtnica/3576" na upr Slovenskega Naroda. 3571
Valute in efekte
Strojni ključavničar
star 20 let, išče službe. Ponudbe na uprav. Slov. Naroda pod .Strojnik/3591
Deklica
stara 15 let, zdrava in močna, poštenih staiSev, s primerno Šolsko izobrazbo, vajena tudi vsakega dela. želi mesta uienSte v trgovini z mešanim blagom, kjer bi imela vso oskrbo v hlwT •** Ceni. ponudbe se prosijo pod 9UZtT\ka/358$* na uprav Slov. Naroda.
Prvovrstni, n8 Francoskem lxnr-fenl strokovnjak, sedaj ravnatelj
velike
tvornice šampanjca
bt rad proti dHežu na dobičku v Jn-goslavljl ustanovil in strokovnjaško vod 1 take tvornico. Iščejo ne kapitalisti za ustanovitev družbe z oni. z. aH delniške družbe. Cenjene ponudbe pod t|MnilonsnaewliiBe 6910 n? Ann. Izped. Jslins Dntks Wien i., aekmlerstrseee a. 358
knnnfo la prodala i
Buka lijnia&ilD L Ro&o i drng
Zagreb, Preradovtćova a Telefon: IS — aa Brsoiavl: Kobnbanka.
politirana spalr'ca, ogledalo z marmorjem, 2 mizi, ura, škornji £t. 44, kuhinjska oprava. Ogledati od 10. dop. nap? i v Prešernovi ul. 50. II. vrata levo. 3567
lite se šivilja na
Slovenskega Naroda
Kje, pove upravni
3^77
takli piidana njati
za kleparsko obrt. Lorro Pićmio, hlepar. Ljubljana, Kolodrorska nlica 3).
Mlad g@s$€'S
i§Če bolišo mesečno sobo eventualno s hrano. Ponudbe pod .D. E.,3572* aa uprav Slovenskega Naroda. 3572
z dobrim Šolskim spričevalom. se sprejme v trgovino mešanega blaga. Ivan Slavi nec, Šmartno pri Litiji. 3633
loterija
m
15.!sl6.Inl!jl!f.l.
5 premiji
dfDHl i;] državno
V kcSra   pet iceaeGev izžrebalo se bode
ober prvi
•I- 1
starejša prima moč, kakor tudi spretna prodajalka, se sprejme takoj -roti dobri plači pri tvrdki Ivan Ferdan, špecerijski veletrgovini v Ljubljani. Pvo-ds£:-lka Ima stnnovanlo v btst. 359
Majhno poses
naprodaj 15 minut od Poljčanske postaje tik glavne ceste. Obs:o.i z zidane hiše z dvema velikima sobama, kuhinje, kleti, dalje kravji in svinjski hlevi, velik sadonosmk blizu 200 velikih sadnih dreves, njive, travniki vse v najboljšem stanju. Zaradi bolezni se takoj proda. Pripravno je tudi za veliko mizarstvo ali sodarstvo. Pojasnila daje Ivan Eames&r, Spodnje Poljčane, pošta P©1?-čana« 3571
brez vsakega odbitka v gotovem denarju.
Z  eno  srečko  se  more dobiti
4 ffli!ij9W trn, 2 mUlioBa 400.000.
1 fflll 500.000. 805.930.600.000. mm,   320.G0O. 280.000. 240.003.   200.000. 160.00C 120.000.80.000 i. 1.1
P??::     i m 9 aa^MMtoi ie
nepre^l^re sretke na izbiro
I ^201 I
8001
12951
12977
j 14458 j I 14466
14495
15451
15457
18551
18504
24659
Elektrote
inženir ali drugi strokovnjak se iSče v novo električno podjetje. Prednost I ima tisti, ki ima daljSo prakso, je dober trgovec in zmožen siovenSčine ali hrvaščine in nemščine. Udeležba s kapitalom ni tzkljndtaa. — Ponudbe z navedbo starosti, dosedanjega delovanja, zahtevane plače ali materijalne zmožnosti pod Šifro: „Sigurna bodočnost 3488" na upravrtštvo 'Slovenskega Naroda.
21693   J 29321
29837
34710 J J 36486
44815
[ena srca za nato Izbiro:
Ui stiki
iHssrjtT 4S ill kron 192 —
Polovica mite
Dinarjev 24 — ali kron W -
■ PslBlBlBlSl
Vizitke, kniierte in pIse^niM papir s firmo kakor osako-:: vrstne drage tiskovine
izvrtale toCao
Narodna tiskarna
toasBtte
Dterjei 12 — ali kron 45*—
—
Osmina A
Diaarjet ie— ali kroa 24 —
63
99
Listo dobitkov brez odlašanja takoj po vsakem žrebanju 1 Hitra in točna postreiba.
Naročile iz cele države nasloviti na uradno Glavno kolekturo državne razredne loterije.
ftkns tti i 1
(0^i]e!o2i razredno loterije)
Zagreb,
filMcIirsva elita 7. Sajava ulita 8.
Telslen 11—18 in 88-88.
SB
9519
34
32
KSBE
JU
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoIL
Beograd,   Celje,   Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Sibeniik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v
tu- in inozemstvu.
3 -
al
ainaiimnmuiflmiinmniiniinir H!jir!iiinn:muu!ii^
mmii
or
zatepfce za šaljiva poŠto in srečo- | lov priporofa ceni. druftvom v vsa- | ki mno21*i. „ S
M. ličar, Wm\
G. F. Jsrissž
cglaievais: gtofirjn
v h-nhl■ --' v7^1!ova 42.
IzvrSnJem aglašeTaaja ter popravila ?la-sovkjer in harmonijev spechetao Ftrokor-no, točno in ceno.
HO   o godala, loke.
ftlaTO EfS Jft pmaia in poireb-□ lflES*l gane. Strune na II 1 II SlU bel°- SpecijaU-? tete: Reliance, Black Ends, Elite itd. Popravila iz prve roke, strokovno in ceno. A. ISnšIC, &elccL<urg va  ul« 6.
Trnje za strope !M io prodaja
na d*belo in drobno m2 po K 4"— pri večjih naročilih znaten popust. Steioer Anton. I.'obijana, Jeranova nI. 13, Trnoro.
26
K^bslišž okrepčajte
areeeivo za odrasle in otroke je
že/?znato vino lekarnarja S. Piscol?ja v LtsM'ajai. I 6v
'-{riftfti^i mifttiH/ za Jictnu sezonu AUl\lm\ VPIln naručite si odmah novo iza&ti knMga JIRASEK : FUosO-ftŠkm historik K 30. Najbolji histo-lifici roman Čeh. naroda, koja }e izašla ;cao prvo hrvatsko jubilejno izdank. Pouzećem K 30. Sai*e J. Serefls, središnjica CeSko-Jugoslovenske Knjižare Zagreb, Hatzova ul. 15. 33%
Jadransko morsko
otok Grade! (Orado) pri Trsta,
najlepše obrežje Italije.   Veliko kopališče fa 1400 obalnih šotorov. Prvovrstni hoteli, penzijone, privatne hiše, kavarne. Pojasniia:
MBftneM lini KilMgliia Mirnim Mi
Sesija apr il-otetober.
£epo majhno posestvo
ležeče med Kranjem in $kof?o Loko ob železniški Drogi, obstoječe iz dobro zidane kmehake hiše, zraven stoji 2>'dan tj&v, spredaj z velikim ssdcim vrtom, đver&'em. velikim travnik«n in gozdom, se takoj ceno prr>da. ftuslov pove uprav. Slov. Nar. pod" št .1000 K./M94".
po 100 kg Jepo posušena zdravilna zelišča. Rad poslužim s podukom. Earel Szerda&elv, veletrgovina i vegetabilijami, Beg^sretio^nmdj, Blxx t Jugoslavija. 3č34
MM mm in poceni:
dvokolesa, otroški vozički, šivalni In /aztri stroii, onevmatika in vstkovrstej c 'i. F. EA1JSL, Ljubljane, Stari Irg 23. Sprejemajo se dvokolesa, otroški vozički, šivalni ia razni stroji v popravo. Mshaalćna delavnloa, ^ar-lovsba cesta št. 4. 2573
IfCfSSlKa PodkraUek frizer za dame ia gospođe. Ljaoljana, Sv. Petra cesta 256;
Špealcifaka firma
Ludovlk Ševaur,
▼d« na Rakeku izvršuje točno in najhitreje vse v to stroko spadajoče posle, tudi oaartajeaje. 2535
Sezaasfei razMa ženskih $ia*oj-
ham nattteoin od 150 kron, cvetice, Ul obi.ikninc (gestekl) pri modistk Ivami Scb&ler« Koa#rosal trg 8,
Iftaom
Ponudbe z vzorci  na naslov PROR0P KR0UPA,   Praba, Krai  Vinohradv, !u*g-minnova tf. 31, Československi. 2977
Priporote se prvovrstni
ateliie
za trkosllkarstvo
Filip Pristou
LiuMjana, „Mote< Malic".
1930
nogavice
z znamko „ključ" in brez nje pri Tvornici čarapa, Sarajevo Samo na veliko! Cenik zastonj. Par nogavic znamke ,ključ* traja kakor 4 pare drugih.
Kljufovnifaje
išče za takojšnji nastop Kranjska tvornica Željezne i bravarske robe. Kamnik.
Klavir,
dobro chrp.HJen, se proda radi pomanjkanja rrostora za 5ff00 K. Tržaaaa ce»ta si &, Teliks Potse 3560
Klavir
znamka C7np4$a, s slonokoščenimi tipkami, se radi sel^re proda. Naslov d,--ve uprav. Slov. Naiod«. 3541
V Brđi^fi*! pr Lescah na Gorenjskem
Ipr'Sfno !§i£fl Ml
3 sob, kabineta :n »iijairr;*, ulirnl i i solidni Irtankl. Več je pol^vedcti na PoJjartskl cest rj , II. 3612
Patrebulam 2 delavca
za Izdelovanje navadnih stolov Iz prt-pravljetie^a okiopiepa lesa, Zaslužek po s^osčiinostl S—6CO0 K maserko, Ponudbe   na   Vuie VeffčVovlc",
NIŠ.
So^daa m\}il goapod fico
Mi mmfm A A
(event. 2 maajši) s posebnim vhodom, po motnosti z uporabo kopairrice in vrta ter električno razsvetljavo na pfrt-fefr}l mes:a. Ponndbe pod .L. M. 1000 —3588" na upravrr^rA'o Slovenske^ Naroda. 3525
Fozop, trgovci s lilc&uki!
Vsakovrstne ldotjuke od 160 K naprej Imam v vefikl zaloa*; tudi lepe vrlOl^tie klobuke. Frasilo O^rit-T. tovarnar' v SioCia, pošta Dozr&ftle. tovarna je oddaljena 7 minut od postaje Domžale Cene primerno nizke, postnrfcba točna
Na lir
se spre ji: dva gosp . Gos-posvetska cesta št. 12. I. 3563
S^ttdoi r^si-. 3 išče
me blirano
mesečno
sobo s prosttim vhodom eventualno s hrano v sredini mesr*. Ponudbe pod ,500 R 3540* na upravo Slov. Naroda.
3540
rasteta
v obsegu 2000 orajov se tal>:cj proda. Ponadbe pod »ABC 3532" na upravo Slov. N?rotki. 35S3
Radgozd^r se iie.
Ponudbe pod Stev. Naroda.
,ABC 3551'
na upravo 3551
Izvrstne ključavnica ike in kleparske pcwičnike išče
tvprmca pločevinastih .^tedilaiKOv in k^avničarskega blaga l^iiac JOlleso atarlovaCa 3635
ianišl trgovski!
z 2 tožbama na prometni cesti se zamenja za večjega ali večje skladišče v Ljnbljani.   Ponudbe pod »Primeren lo kal a£56« na   upravo Slov. Naroda,
EnonsSsiropno hiša
15 lei stara,   fr" s^^,  3 k«hift;<'.  kle . vrt i*d. se radi rcat>:r»s!':h rarmtr u^« itno proda prt Alolii.a Pkotei1, Slo Bistrio^. i66
Proda se t^ko5
vagon poljskih rracnfc, B :t1 Jg:l 70 mm visokih,   tfkoro aerabljaSil
A. Focjlar Pollcane, Slo?eoila. 3oU
o   ivsai ham^n «a milo) v
C^fefnataih s^dlh a W ki'0 in fcudj n drobno ceno proda lekarna  v Tf^f« na Gorenjskem. Šo6'
Stanovanje
obstoječe iz 2 sob, predsobe, kuhinje, kleti in podstrehe v sredlrfl mesta v I. nadstr. se leli zffrmrnjatl za sližno z vrtom na ptrHerifi mesta. Ponudbe pod »Centrum 3555* na upravo Slov. Nareata. --556
5 ve-'   a c-. tB — SO hl. drteetti
vinskih sod^v
ima  na pi*f>daj   veieUjg rvlna A.-" Soleče v Celiti. LUotam se dnbl vsaki množina rnodte galice ftVT9a po K W»— Kz v aodih ca      kg. M\n kot  en   origtfKtien   sdtl  se  ne ol^Li
Z'i atitvbo na'epa tvorn^kega podjerjr. tšiemo še neVai
doSsnli il^zrleo in iesarjjeu.
kmn Vevče pri
naprodaj vvssSti množini.
Cena po dogovoru. Slov. Marode.
Naslov  v uprav.
3548
Savez Drv©dial@?$kih Posl^d^vasa u Sarajevu, ftfe&sEridr&va        br. 51 freii
40 iworB3rrtnlh somostolnin m\mYto (mi-zobKIU PoraoinlkiL
Reflektanti neka izvole što prije ponude sa svjedoČhama na gornji Savez poslati. 3413
Izvozna družba BImpex* v Ljubljani je ustanovila svoje po' družiiice in sicer: 1.) Novi Sad za nakup žita in prašičev. 2.) Dunaj, Obere Donaustrasse 17, za prodajo zlasti žita, živine in mesnih izdelkov ter za nakup vseh industrijskih potrebščin v Avstriji in Nemčiji. 3.) ekspoziture v Berlinu, Trstu in Boznu za prodajo živine in mesa.
Za zastopstvo so na razpolago jugoslovanski trgovini in industriji za komisjonalno predejo in nakup proti mali proviziji. — Vse te posle bodo izvrševale te organizacije najvestneje in najso-litfrieje. _
(Srasna ns&et&lšha rep- cJnite-i * v več barvah l|
{ZNASKENITS GSOHAEJiVS S!,SSS|j
I USTANOVITELJA SLOVEMSKE K'.!JIŽEVN03T _        , ,     _ -
Vteeka M cm ia žlroka 55 cm je aaj lepši okrai vsake gloveasake hi&e. Ta re^rodauke^t |e ajaiofc najlepša izu iaaf-dovršeaei*a kar jfn imamo Slovenci.
Cena  ks°on iO,—
ffNV^^Đ^^ S LJUBLJANI, m-
illlilo i\n^^?4lfOH $m\m m. ST.7
najfineiših iz zaič>e dlake wiMarca Vittoria" naprodaj samo na debelo pri Miste s Oerin, f rsf (Tr^esf©) Via deta Fo: derSa 3, zastopnik tvornice klobukov C&aova A Co — B^lia (Italiia«) Velika zaloga. Nizke konkurenčne cene.
Sledlnjene tvornice hoooplft l ularske robo
Balko¥ic J Bač - Bodrog d. d.
Brzojavi: BftLKOVIĆ.    Zagi^b, Bacačeva Hl. 0.   Telefon: 8-37
Proizvajanje in veliko skladišče vseh vrst:
ker? c pije in predivo, vrvi za fiospodarsho« domačo in tebclško opombe; vrvi za pogon atrofav; poprogo pasovi o oevrs?sI *n za raMiie; motvoz (Snaga) vseh vrat in debelin ; vrvica vseh vrst; ta&a&i fn mrafte ter vat tfratji ri-bolovaSsi 6?ortni pra4neti; mret^oe (H&Mgem^ttoa) itd.
Zahtevajte cenike!
I
■
I
\ lillfl 1 is
u mjedenim bocama neto 20 kg za HLADI ONE, — PIVOVARE, — TVO3NZ0S LEĐA i. t. d. odmah dobavivo. — Tražite specialne ponude
i
(C
II
Vicn L, ficischnias-kt t
hi! mi Wš i i
Brzojavi »Drilitas
Nadim brezobvezno
Ciril-Metodove vžigalice1!
..DRAVA'« -VŽIGALICE^! ]
S
M
vc> /.odaja »tekla i poreutana
"S^V^ar. ffiffi*- J I Bo&covtteeo m!• br. 26-
..'i^js^fv ni; r^wr.e"Z"Te-
H    •• « prtu družbi_ «v. C]r]!a In IHterfa
Pri posameznih sabojiL Rkatljiea K 1*06 od skladišča LJnbljaaa. En prosiš ti imajo primaren popust.
J. Perdan, Ljubljana.
Tel. br. 6 70.
preporuča svoje bogato skladište staklene i porculanske robe.  Raspolaže u svako doba sa proizvodnjama iz prvorazrednih čeških tvornica kao i §to i sa svim vrstima stakla za urezivanje te gradjevne svrhe. —Preuzima narudžbe za takozvane »KOMBINIRANE VAGONE" f sa skladišta i izravno iz tvornica uz dnevne tvorničke cijene.  —  Izvolite zatražiti djenike 1 I i J r*
■
3)
•-. -'.v alfe
a
•5r
Split, Celovec9 Trst. Sarajevo, Gorica ■ Celje, Mariborf Bo-rovIja9 Ptuj. Brežece«
LJUBLJANA - STRITARJEVA ULICA 2. se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.
Prodaja srečke razredne loterije.
Telef. štev 261 in 413. Brzojavni naslov: „Banka". Ljubljana,
Delniška glavnica K 50,000.000.
Rezervni zakladi 45,000.000
Lasaalna M tuk »Narodne u^iutrnee
3a lam—eal del odaovoreo ValanUu Kopitar.
YJ
4