152 številka.
(Vcćei no I^ditnjo.)
V Trstu, v četrtek dne 20. decembra L891
Tečaj XIX,
„EDINOST"
Uliaj* po trikrar na led »n t *«Rtiii \?. danjih ob torkih, četrtkih
in (ohotah. Zjtitmnj« iz Unjo ii-beje oh (i. uri zjutraj, vet'crno pa ob 7. eri fe.'cr. — Obojno izdftriie staiif : j#<!«i niwi . r. -.to), izven A^niiij- f. t tri me.rt. . „ a.no .	, '
pol leta , . . 5._	* * a' —
U V»« |«to . , . ID. — *	, "|A —
Na naročbs brsz prilolene naročnine se ne jemlje ozlr.
Po«ami«pe Storilke se ilobirnjo t pro-dnjftlnicah tolmua v 1 rstu po a nr^., V Gorici p,) a nil. Sobotno vjerno tadanje v Jrttu a n*.. v (Joriri 4 nt
Otrl«. rs.'uiic j»i» mriTu » petit.); *» nnsloT 7. d b.Miim irkftnl »o p'»i'fi]»
|r-i't>r. k'i'ikoc ohtc.'i > *T«dnill »r*lt«, i'o.lana «>«mrrn in j»rn<MiihT*ld, <1 •nfi o^l.tai itd. a« 't-.inajo po-* t>gei!l»i.
V »i iinpi«i nuj ».t poAiliiijo uroduiiUu : ulb'ii t »- ' tu >. it. 1.1, Vuk« p:»Ti> inn:» l iri (VmikoT irv», k >r a.'frank ir *.\a le u* •pr-i imajo. Rokopi*i »e i- T.a<**jo.
N;<ro'nin<>. reii!iiinik>'ij^ in .>cls«<i npre-jom* Uftrnrtiiif ro ulica M iline pi. -*ole hit. 3, II. nadut. Odprt* rokimnucje
Gla&ilo slovenskega političnega druitva za Primorsko.
io pro-ifo poštnine.
,r *<fiiotH jt mm/1
Shod zaupnih mož v Ljubljani.
(Konec.)
Sedaj so nam je povrniti k utodu resolucije II.
V večernem izdanju od rninole sobote ■ono bili priobčili to resolucijo, kakor je bila v<<prejeta na ahodu in pa tudi celoten tekst uvoda k tej resoluciji, kakor so si g« želeli naši saupni možje. Ako primerjamo vsprejeti tekst uvoda s tekstom, kakor smo ga nasvo-tovali mi, vidimo, da je shod vsprejel prvi del natega nasveta glede teženja po narodni avtonomiji, da paje odklonil drugi del g 1 e d d poštovanja zgodovinskih prav avstro-ogors k i h Slovanov, po. ■ ebnopa i g o d o v ins keg a držav* nega prava hrvatskega.
Kakor smo se veselili, da se jo v tem uvodu vsprejel prvi del našega nasveta, tako urno obžalovali iskreno, da se jo odklonil drugi del,
Teženje po narodni avtonomiji jo bilo od prvega začetka narodnega gibanja — lahko rečemo od 1848. leta tem — prva in kardinalna točka naiega programa. Kajti: kaj dru* gega je „združena Slovenija", zahte-vana od natega naroda po vseh taborih in volikih shodih, nego oblika zn popolno n a-rodno avtonomijo?! In tako avtono-mije nam treba neizogibno, ako hočemo narodno svojo individuvaloo«t postaviti na trdno in nerasruiljivo podlago. Še le potem, ko bo-demo sami odločevali o svojih narodnih potrebah, ko ai bodemo n. pr. sami in jednotno
—	ne gledd na sedanje zemljepisne meje, ki nas ločujejo v rasne po-krajine — urejevali svoje Šolstvo in skrbeli za svoje kulturne potrebe, te le tedaj, pravimo, mogli ae bodemo oddahniti od moreče skrbi za svojo narodno ekzietoncijo, kateri preti aedaj v jednomer nevarnost od vseli strani, tak6, da niti ne vemo, na katero stran bi vrgli najprvo vse avoje sile v obrambo naše narodne lasti.
In uprav okolnost, da se je ta kardinalua točka natega programa v poslednjih dobah nekoliko potisnila v ozadje in da se cel6 o-glatajo mnogi slovenski .praktični" politiki
—	kakor nasivljajo goepflda sami sebe v svoji poznani skromnosti — z nasvetom, naj bi pozabili na to svojo „sanjarijo*, je najbolji dokaz naii nebrojnokrati opetovani trditvi, da smo Slovenci v radnji čas zgrešili pravo pot, izneverti se svojemu lastnemu programu in sedti na limanice vplivom s takih eiranij, kjer so ne bojć nobene stvari bolj, nego tega, da bi avstrijsko slovanstvo došlo do primerne organizacije iu po takem tudi do primerno veljave.
PODLISTEK. *
Bardyjeva obitelj.
Prigodba iz letu 1848—49.
Poslovenil lv. K ure t.
—	Tega ne tajim. Jaz sem colti te misli da bode sedanji rod težko užival sad tega gibanja; mislim tudi, da od vseb onih, kojih imena zdaj svet begajo, ne bodo niti eden več živel, in da bodo skoraj vt>i neslavno in neobžalovani končali tok življenja. Pride pa tudi čas, v kojem se boda postavilo veličastno poslopje na podlagi, katero mi pripravljamo, in onemu, kateri se žrtvuje v blagur prihodnjih zarodov, ekazovala dolžna hvaležnost, Lepo jo umreti za domovino ; ali za domovino moriti in od tisočerih proklot v grobu trohneti, za blagor bodočih milijonov zaničevan in zavržen umreti, toje vzvišeno, to je Bogil enako I
—	Moj sin, moj edini ain! — zavpije ganjeni oče, pisne k mladeniču, tor se mu
„Sanjsrija je to", pravijo nn^i »praktični" j^itiki. Hi pa pravimo, d« to ni sanjarija, smpak i dejal je, katerega bi morali nu-glaJati fia prvem mestu in ob vsaki priliki. Tudi mi smo toliko „praktični", dn vrmo, da vprašanje združeno Slovtr'jp czir< n>a narodno avtonomij« ni so aktuvelno dano«, ali zgodovina nam pravi, da so v«i narodi visoko držhli kvišku svojo idojale tudi v tnkili 1 dobah, ko ni bilo niti sence k h V o nade do uresničenja teh idejalov. Zuto pa je bil prav primeren vsklik gosp. dra. On p o r i n a na »kodu v Ljubljani: Nare d br< z idojulo* jo — mrtev. In mladina? Kaj je D.ladina brez idejah)* ? Zadušito mladini vse idejnle in vzgojili sto si m a t e r i j a 1 i s t o brez srca in brez plomenitega mišljenja. Le hval.žni moramo biti torej, da so je na shodu v Ljubljani osvežil spomin na naš id<>jul --narodno avtonomijo.
P.i vsem tem pa bi bilo le dosledno, ako bi bili izrekli na shodu, da hočemo poštovati tudi idejalo drugih slovanskih plemen
—	njih zgodovinska in državna prava,
Čestiti naš starina Luka Svctec nam je naglašal v svojem govoru, da jo zveza h slovanskimi brati bistvene važnosti; da so je zahvaliti lo tej zvozi na tem, da so jo naš jezik krasno razvil v kratkem času ter da so nam jo I o tedaj nadojati boljSe bodočnohti, če smo živa veja na slovanskem deblu.
Kr« sne, zlato besedo no to ! Ali kaj s un pomagajo, ako so nočemo ravnati po njih v praksi f Kako naj ostanemo živa veja na deblu avstrijskih Slovanov, kuko naj privabimo slovansko brate v tisto zvezo, ki je za nas bistveno važnosti, nko no izjavimo slovefno, da hočemo HpoStovati v«o ono, kar je njim sveto, kor jim jo izišlo iz slavno prošlosti, zapisane globok') v srce teh slovnn-skih bratov P !
Toda ne le čututvovanje do drugih slovanskih plemen nas sili, da poštovamo zgodovinska prava istih, ampak tudi naša lastnn korist, oprta na dejstvo, da mi sami spadamo pod jedno teh zgodovinski hpr&v.
—	pod državno pravo hrvatsko. Zopet sanjarija, porečete. Mi pa pravimo: Zopet
—	važno načelo! Toda uii so nočemo prepirati o tem : kjer govorš noovržni zgodovinski dokumenti, tam jo odveč vsaka polemika.
Državno pravo jo Čeh nrn, Hrvatom in Ualorusom istoiaka „sanjarija", kakoršna je nam narodna avtonomija. Ou žo torej ni bilo novarnosti, da so je vsprejela jodna „sanjarija" v program, zakaj no tudi dtuga?!	(Konec II. čl, prib.).
jokaje oklene krog vratu. — Sin moj, vidih to solze ? —
—	Vidim je, očo moj! Prvikrat v življenji svojem vidim Vas jokati in srce moje so krči pod težo vaših gronkih so:z I In vendar grem ! Vem, dobro vom, da som sam jaz kriv vnšib drngih solz, kajti nikdar več vam no bom veselja delal — — in vendar grom ! Navdaja me misel močnejša od slavoželja, močnejša od Ijtibavi do domovino, in ker jo ta misel posedla vso mojo dušo, vidi se, da znam ceniti vašo solze in — — vsnjodno grom I
—	Pojdi tedaj I —jeclje. užaljeni in potlačeni oče. — Mogoče, da padeš in dn te ne vidim nikdarveč ; mogooo tudi, da so vrneš, pa no najdeš več ni rodne hiše ni mojega groba, — vedi toraj lo Se to, da to jaz v svoje j cmrtni uri no bodem proklinjal. Zh-pusti ma! — S tem besedami se obrne in namigne sinu naj se oddalj .
Tiho zapusti mladenič sobo, iu ko so vrata za njim zapro, zalijejo mu a vitlu solzo oči. Zjoka so na skrivnem ko mali otrok in
(O p o m h n. Obljubili smo bili sicor, da prinesemo že danea konec temu člflnku: toda gradivo nam je toli narasti.), da amo konec morali odložiti na prihodnjič),
Politiške vesti.
Državni zbor. (poslanska zbornica.) V svoji včerajšnji seji sklenila je posl. zbornica preiti v podrohno razpravo zakona o nedelj-njem počitku. V rs?piavi je minister aa trgovin.. zagovarjal to predlogo, pozvavši zbornico, i)«j poslednja podpira vlado v nje socijalno političkih prizadevanjih, na stran pustivši prnpirna vprašanja. Minister se spominja tridesetletnega vnanjega miru, dn naplaoi, da treba miru tudi na zjutraj, ker jo v tem del človeiko sreče.
Posl. Treuinfele jn priporoča', naj bi no-deljni počitek veljal tu«li za državne u-radnike, kajti za državo jn veliko bolje, ako bodo imoln uradnike, ki bodo vestno spolnjevali svoje verske dolžnosti. Bolj ko kedaj jo sedaj potrebno, da pridejo dobri vzgledi od zgora j doli. Posl. \V< bru »o je pripetila mala nezgoda, da mu jo predsednik odvzei besedo. Izjavivši se namreč za zakon jo rekel ta posl sne c: „A k o so čuje, kako stari upornik in izdelovalec bomb, C r i s p i, kličo Boge, kako naj mu pomaga B< ir v aferi rimsko banke f*
Tu je predsednik posegel govorniku v
bosedo : „Prosim g. govornika, da ostano pti
stvari. Zbornica no smo kritikovati vnanjih
državnikov. Prosim torej govornika, dn ostane
pri utvari in da ne govori daljo o tom prod-metu !" —
Posl. Weber: „Stnešno so nam mora zdeti v sedanjih časih, oko vidimo, kako Bismarck, Crispi . . .*
Predsednik : „Prositi moram go«poda govorniku v driigie, da ostane pri stvari. Sicer bi mu moral odtegniti besedo."
Posl. \Vebor: Nikako čudo bi no bilo, ako no mi odvzame beseda. J,iz hočem utemeljiti svoja nadaljnja izvajanja in v to smem vendar spregovorti nekoliko besedi. Ali naj prosim za besedo lo v tu namen, da prosim, da smem zopet sesti ? To bi bilo preveč zahtevano od meno, Hotel at rn le reči, da ta t r o n o ž n a mirovna zveza znači veliko nevarnost in du kličejo sedaj Boga . . ."
Predsednik: „Govorniku je odvzeta beseda".
Po*l. Webur: „J:iz npelujeni do visoko zbornice, da li ne smem daljo govoriti," — Zbornica no j« izrekla t. 79 proti 58 glasom, da posl. NVeber no sme dalje govoriti.
Poslanci Spinoić in tovariši interpc-Iti je jo ministra za nauk o šolskih odnošajih v Lovranu.
ćuti si olajšano bolest svoj<"gii srca, P>» dolgom, bolestnem joku so zopet ohrabri in ko pri prvem koraku začuje brenkot svojo sab-Ijo, je z ipet prejšnji F. nnrik lMrdy, tia lo-jega obrazu se bore prejšnja arćim.'t, odloč-nost in predrznost.
Poda se k bratu uvojegu očeta.
Najdo ga v vosoIdui krogu svoje družine, zabavljajoeega so s svojim najmlajšim detetom mod tem, ko dvojčka veselo skačeia krog njegovih nog. Ko ao za-liši rožljanje Euierik ovc sabljo, stoči'ti oba dvojčoka proti njemu in so ne moreta nagledati blišćečoga orožja in pozlačenega čopa, visečega ob nub-Ijinem ročaji ; med tem pa začne deček na očetovem kolenu jokati, ker ni poznal mladeniča v vojaški oprav1.
— Tiho, tiho, mali — pravi mu mati in g:» vznrufj v svoje naročje — stričnik Emc-rik gre mt vojsko in ko so povrne, ti prinese zlatega konjička !
Josip poda mludeniču roko v slovo in reče prisrčno: „Bog to spremljaj!"
Tiho pa še pristavi: „Ti si najvredniši sin našo družino I Prav si storil!"
Različne vosti.
Volitve v Pazinu. Danoj voli eiocr io L razred in nam izid še ni znan v tem trs-notku, ko pišemo te le vrstiee. Toda naj bo izid volitve v prvem razredu tak ali tak, to je gotovo, da smo priborili sijajno zuiago tnr temeljito porušili v#liko laž o iialijanslvu na« «<ga Puzina, srca Intro, kojo laž širijo naii naiprotniki v jednomer širem v svet in v najrazličnejših varijucijah.
Nič jim ni pomagalo našim ntaprot-nikom: ni grtinje, ni sladko besed«, ni kupi denarja ni — denuncijacije. Pazin ottano tudi v bodoče pod hrvatsko upravu.
Pregovor pravi sicer, dA gad« ni dol ro loviti z golo roko, toda nuni narodnjaki Palic-sko občine bili so taki junaki, du ho no le lovili z golo roko, ampak pobili gada — sika-joČega okolo sebe stiup in derar. Prašna jim jo bi Iu roka in ni mogla sipati denarja; ali vodila jo jo vendar nepremagljiva sila — pravice. Prazno roko, ali kipečim »trcem Sel jo v boj naš istrnki siromak — i n z m h g a II Slava mu na tem, neveuljiva slava I
Srce Istre jo nušo ! Iu kakor srce daje življenje vsemu človeškemu trup u, tako naj nau dični Pazin ogrova se svojim sijajnim vzgledom vso druge občino ialrake, dokler no posijo zlato solnco narodne svobodo na vse to mučenitko pokrajino,
Slednjič nam je dolžnost izreči prisrčno zalivalo vsem onim možem, ki so živo besedo — ne pltišo se so nikakegu truda in nikako nevšečnosti — poučovali ubogo ljudstvo, da je ohranijo na poti pravico in narodnega poštenja. Čast in hvala vstm, posebno pa narodu in njegn voditeljem.
V varstvo slovanskih poslancov. V soji
poslansko zborni dne 14. decembra so po-sluuoi dr. Laginja in tovariši stavili ■«• slednjo interpelacijo :
PreČastni šk< f Tržauki jo moral pred krotki m odpovedati raisijon v corkvi sv, Antona, ker mu jo namostnik pismeno sporočil, da županovoga nazora, da bi se moglo pri tej priliki zgoditi moteujo miru, ne zmatra neutemeljenim, in da ondotno c. kr. redarstveno oblostvo no more jamčiti za propro-čenju izgredov,
Resničnost to trditve ne moro nobeno poročilo namestuikuvo, bodi kakeršnokoli, utajiti, ker jo prvopodpisaneo ram videl črno na beletu to izjavo.
Uvažujtf, da jo najvišjo političuo deželno obltttivo zgoraj c tiranu izjavo dalo ali dati murulo, diisi jo v Trstu na tisočo vornikov slovonuka narodnosti, ki tam stalno bivajo, dasi so so v istem mestu v corkvi sv. Jakoba v zadnjih letih vočkmt vršili slovenski misi-
Na to so izljubijo eden z drugim. Med veselim kramljanjem odido mlndonič ter s« poda naravnost k babici. Na potu do nje, naluti na druzega strici, miog.i orjaškega moža, koji ga nouno objamo in gorečo poljubi. Molee se ločita in mladenič odido daljo.
Stara gospa Bodola je ravno v mehkotu iiailonjači, ko vstopi Etnerik v sobo. Vzdram-Ijena po brenkotu sabljo, vprAsu, kdo d« jo stopil v sobo ?
Zirudola, zraven starko sodeča plavolasa deklica odgovori a trepetajočim glasom : — Emerik ! —
9 kakim žarom, s kakim čustvom je izgovorila to ime ! Čutila je mlada deklica, da jo ta mladi muž njenemu srcu bližo, nego vsak drugi sorodnik in tla jo oni čut, s kojim ona vodno nanj misli, več kot bratovska
I j ubežen.
Zraven starko in JoiAnko bila jo v sobi mlada vdova v žalnoj obleki in m»li nesrečni pohabljenec, sed č na malem stolČeku pri babičinih nogah.
(Daljo prih.)
joni, dasi se U jeaik ▼ cerkvi ar. Anton« vedno rabi;
uva#uje, d«, tko n&oostnik ne nore jamčiti sa vidrševanje reda in mira v Trsta, kjer ima na raapolaganje rojake, in, kakor jo domaerati, dobro orgaaiiovano redarstvo, nore Se monj jamčiti ta red in mir ▼ me-atu, kjer teh ponoćko? nima na raapola-i
uvažuje nadalje, da ae * kratkem skli-ćeta deželna sbora Tržaški in istrski, v ka-tcrih sodi tudi aloranski poslanci, ki so pri vseatranaki obraabi pravic svojega naroda gotoro rsaj opravičeni atarljati predlogo tn interpelacije ter govoriti r svojem narodnem joaiku, kar pa po najnovejši verziji gotovih krogor že samo na aebi „provokatorićno" upliva — vprašajo podpisanoi ministerskega predsednika in miniateratro:
»Ali hoće rlada, če treba a porabo cele državne avtoritete, breapogojno zavarovati po* polno parlamentarno delovanje slovanskih deželnih poslancev v Trstu in v Poroču, pred, mej in po bližajoči ae aeaiji P"
Na Dunaji. 13. decembra 1894. Dr. L a g i n j a , Pfeifer, K I u n , dr. Briortd, dr. Kaisl, dr. S1 a v i k, {dr. Blaže k, dr. Pa« A k, dr. Lan g, dr. Slama, S p i n i i <5, P e r i Ć, dr. G r e g o r-čič, Dapnr, Nabergoj, Kušar, P o v š o , Đ i a n k i n i, R a Ž i n. Laika rogoviljtnja. Te dni zopet mogočno pluje ralorje iatrako-laškega Šovinittaa. Nedavno amo bili že priobčili, da je mini* ateratro odredilo, da je v aapiske porotnikov viprejomati najprvo take osobo, ki ao vešfle deželnim jeaikom, poaebno pa italijanščini in alorcničini, oiiroma brvaičini; če pa ne bi dobili potrebno število takih porotnikov, vzpre-jomati je tudi take, ki ao amožni le alovou-ičino in hrralčine, kakor ao vaprejemajo taki, ki so zmožni le italijanščine.
Ta naredba je gotovo opravičena, kakoi je bita opravičena ona o dvojezičnih napisih, ▲li italijansko gospddo briga bore malo, kaj je pravično in opravičeno v zakonu, kakor ae tudi ne imeni ta določila — avstrijske ustavo. Ta goap6da ae drži načela .Bnati posaidentea" — kar ata uprav neverojetno odkritosrčnostjo pripoznala v državnem zboru tudi poslanca Bartoli in Rizti — in a tega atalitča bore je proti vsemu, kar je nevarno njihovi .narodni posesti*.
Uprli ao ao nedavno naredbi o dvoje* žičnih napisih in acdaj ao se uprli topet naredbi radi aestavljenja zapiakov porotnikov. Bog zna, ako tudi t jednakim vapehom ! Narodne strasti pač ni mogoče tirati dalje nego do tam, kjer gre aa imetje, čast, in Često tudi — življenje!! To pa je ravno pred porotniki. Ne zahtevamo od goapdde narodne ali politiške dobrohotnosti — na tako „poboljšanje" niti ne mislimo več — ali da imajo le količkaj čutečega človeškega a r e a v avojih prsih, no bi se upirali temu najprimitivnijemu pravu : d a a o d n i k — v tem alučaju porotnik — mora raaumati obtoženca.
To jo vendar toli jasno aamo ob sebi, da pač ne more vzburjati duhov nikjor drugod po širokem svetu, nego v nali Istri. Ali uaj le rogovilijo gospoda, naj le pošiljajo avoje proteste : nam ao vso zdi, da so bliža trenotek, ko bodo mora teh krivic polna in tedaj no bodo več odločevali v Istri »rednje-veiki natori gospoda dra, Riziia, Svaka sila do vremena ! Za podružnico sv. Cirila In Metoda nabral je Ivan Troven v krčmi g. Kr&vosa 1 krono 14 stot.
Za „Boiičnico", oziroma za podružnico sv. Cirila In Metoda na Greti ao darovali daljo alodeči gg.: Tonoriat 1 kr., Kramar Antonija 1 kr. 20 stot., č. g. Čurne Ivan 4 kr., Martelanc Ana 80 st., Pcrtot Jakob 1 kr., Klampfer Josip 1 kr., Marija pl. Kova* vič 8 kron, Martelanc TorczA 2 kr. 40 stot, Pertot Andrej 4 kr., Ščuka Anton 1 kr,, Po-gorolcc A. 4 kr., Frluga Tereza 60 stot., N. N. 4 kr., MftC&k Frnnja 2 kr., Marn Ana 1 kr., Čokelj Marija 2 kr., Marn Franjn 1 kr., Vulikanja Peter 1 kr., J. R. 1 kr. 20 stot. Vkupe 41 kron 20 stot. Hvala arčna do-brodolcom in nabirateljici g.eni Mariji Pod-krajšekovi !
»Dopo Pirano Cftpodistria", po naše : Za-Piranom, — Koper. Tako vaklika veselo vrli današnji „II Piocolo', ko beloži, da niao le kanoniki v Piranu odrekli svoj podpis zaupnici, namenjeni Škofu tržaškemu, ampak tudi dva
duhovna v Kopru. Prvi je predsednik i z p r a-ievalnekomisije v Kopru, don Oiovanni vitez R e v etl a n t e, glede drugega duhovna pa .Piccolov" poročevalec ni mogel poiave-deti natančnejše. — To veat zabeležimo brez dodatkor, odgovornost o nje resničnosti pa seveda prepuščamo viru, iz kojega smo jo tajeli.
Nedeljnl počitek pred Svetim veCerom
Ministerstvo izdalo je naredbo, katera dovoljuje, da ostanejo prihodnjo nedeljo, t. j. 23. t. m., ki padn letos na dan pred božičnim večerom, prodajalnice odprte do 4. ure po-poludne, ali pa naj ae zaprd opoludne in zopet odpr6 popoludne ob treh. V poslednjem slučaju pa se morajo zapreti ob šesti uri.
Za ieleznliko zvezo Treta z notranjimi
deželami. Dne 19. t. m. predstavil« se je ministru za trgovino deputacija pod vodstvom grofa F. Coroninija s prošnjo, da bi bo skoro začela zidati železnica čet Ture ter podaljšala na jug. Minister je zatrdil, da stoji vedno na tem stališči, da je še jedna železniška zveza a Tratom neizogibno potrebna, toda priprarljavna dela še niao dovršena. — Čudna se nam pa vidi opomba gospoda ministra, da treba popred rešiti vprašanje podržavljenja južno žoleznioe, kajti to vprašanje bi ae ravno potem rešili veliko laglje, ako bi trda in aebična južna železnica videla, da jej je navatal tekmec. 'IVko nam vsaj pravi naš priprosti razum.
Za Zdravnike. Razpisan je natečaj ra službo okrajtiega zeravnika XI. okraja Prošek - Sr. Križ, se aedežom na Prošeku. Letna plača je 1200 gld., poleg tega f. 150 na leto odškodnine ta vožnje. Prošnje do 5. janu-varja t. I. meatnemu magistratu.
Statistika tržaška. Od 9. do 15. t. m. rodilo ae je v tržaški občini 100 otrok (58 uožkih in 42 žunakib): poleg teb je bilo 12 mrtvorojenih. Umrlo je 84 oaeb (42 možkih in ravno toliko ženskih). V razmerju na število prebivalatva pride 27.01 mrlijev na vsakih 1000 duš. Zdravniški izkar. navaja med vzroki smrti 1 slučaj škrlatice, 8 slučajev davice, 1 al. vročinske bolezni, 1 si. porodniške mrzlice, 3 al, jetike, 6 al. vnetja aopilnih organov in 5 al. k&pi.
Proinja do dobrosrčnih Ijudij. V ulici Commeroiale hšt. 18, živi ubožna obitelj v najveći tudi. Glava rodbine, bivši alužnik na železniški postaji, Ivan Res ni k, rodom it Malega Kamna pri Brežicah, zblaznel je že pred tromi meseci in ao tdravi v bolnišnici. Njegova žena Ana, rojena v Čatežu poleg Turna na Dulenjsknm mora preživljati sebe in šestero o t r o A i č o v, od katerih je najstarejšemu 14 let in najmlajšemu, ki je na vso nearečo še bolan, 9 Še-le mesecev Uboga žena dobiva na dan to 60 nč. podpore ! Luhlco ai je torej predočiti atraŠno bSJo, v kateri živi nesrečna ta obitelj. Priporočamo jo tatorej usmiljenju dobroarčnih rodoljubov, tembolj, ker ji brani boleten najmlajšega otroka, da ai ne more preakrbeti niti najmanjšega po-stranskega zaslužka.
Nenadna amrt. Včeraj zjutraj umrl je nenadoma Barkovljanaki gostilničar Josip Scheiner, še-le 44 let star. Pokojnega hvali-saj« tukajšnji italijanski liati, da je bil on med prvimi, ki so prosili za italilijanske šole V Barkovljah in vso svoju 4 (.trnke pošiljal je v laške, Istotako douledno glasoval jo o volitvah vedno in dosledno t Lahi. Bodi mu lalika — slovenska Barkovljan»ka zemlja!
Poskus somomora. Natakar pivarne „Alla boisa vcecliU", Anton Schubert, pognal b! je včeraj ob 5. uri popoldne v svojem lastnem stanovanju kroglo iz revolverja v prsa. Bil jo nekoliko vinjen. Krogla je sicer prodrla obleko, toda ranila ga jo lo neznatno, Odveli so trga numomorilskegit kandidata najprej na policijo, kjer so ga zaslišali na zapisnik. Pri-hitevši zdravnik dr, S t r a s a e r jo sicer odrodi), da odvedejo Schuberta v bolnico, toda sile mu menda ni bilo, kjer je bil pri najbolji volji. Vzrok ? Žensko krilo I
Nezgoda. Predvčerajšnjem pnpoludne jo na parniku „Jonia*, zasidranem v novem pristanišču, po naključju brizgnila vrela voda i z kotla v mornarja Atanazija in Demetrija Ka-lamacisa. Oba sta strašno opečena na ubrazu in prsih. Odpeljali so ju v bolnišnico.
Zblaznel. Prodvčorajšnjein zjutraj naleteli so stražarji v ulici Belvodere na 40 lotnega Čevljarja Franja Pahorja, atanujočega na Škorklji hšt. 126, ki je bil nonadoma zblaznel, Siromak je kričal in so obnašal ka-
kor besen. Stražarji odpeljali ao ga v bolnišnico.
Nova kopelj. Višji inženir g. Pavel Rikli
prevzel je kopališče v ulici Giulia hšt. 8. Novi lastnik je preosnoval in obnovil vse kopališče po najmodernejših zahtevah in u-redbah. Z dnem I. januvarja 1895. bodo oene kopel j i v temu zarodu sniiane za 20*/,.
Obsojeni štrejkovcl. Naši čitateljTTe izvestno še apominjajo naših poročil o velikanskem štrajku, ki je bil julij« meseca t. I. v severni Ameriki in katerega ao ae udeležili poaebno železniški s<užabniki. Dne 15, t. m. proglasil je savezni sodnik v Čikagu obsodbo proti voditeljem tega velikanskega štrajka. Obsojeni bili so Deba In še drugi trije kolovodje vsak na 3 mesece tapora, ker „ao prezirali sodnijaki ukaz, da ae ne ime ovirati železniškega prometa."
Nova ceeta v Bosni. Iz BUiača poročajo, da je dogotovljenih že 14 kilometrov ceste Petrovac-Knip, katero je priČol graditi pred dvema letoma okrajni inženir Jedlifika Kraj, po katerem bodo peljala ta ceata, jo jeden najlepših v Bosni. Cesta bi ae morala izročiti prometu že prihodnje jeseni.
Odbor „Del. podp. društva* proai uljudno, vse one udo, ki ao zaostali a tednino, da iato poravnajo. Opozarja aajedno, da je 2u potekel 51 teden, zatorej je treba aklepati račune. Podpora bolnikom isplačevala ae bode tudi v nedeljo dopoludne, ker jo uradnik obolel.
Policijsko. Polic'jsko nadzorništvo v ulici Belvedere prijavilo ja komisarijatu v ulici Scuasa, da ao atrešarji po no&i na včeraj našli na Greti na ceati v blatu ležečega pijanca, ki ni mogel aprrgovoriti niti besedioe. Stražarji bo pozvali adravnika s zdravniške poataje, kateri jo konatatoval, de ae je dotični pijanee o padu pobil aa čel«, Odpeljali ao ga v bolnišnico, toda pijanee ni mogel objaviti niti avojega imena. — Predvčerajšnjem tasačili ao policijski organi 30-letnega hlevarja Petra G. it Vidma na Laškem, kateri je bil pobegnil leta 1802. is Trata, zapuativši gostilničarki Mariji Petelin 58 gld. dolga v „spomin*. Spravili ao ga v varnost, da ae poravoa a svojo upnico.
Loterijske itevllke, izžrebane dne 19. t. m. »"o	26, 49, 47, 29, t«
Najnovejše vesti.
Pazin 20. Tudi v prvem razredu smo zmagali 122 proti 100 glasom. Veselje na tej skoro nepričakovani zmagi je neopisno. Slava, slava!
Dunaj 20. Cesar je podulil tajniku pomorsko oblasti, Pavlu B a II a r i n i j u, na-alov in značaj ministerijalnega tajnika.
Dunaj 20. Ministra Wekerle in Lukae došla ata danes aemkaj. Wekerla vsprejme cesar najbrže jutri predpoludne, Lukacsa popoludne. (To bi katalo, da ae bližamo rešitvi krite. Ur.)
Budimpeita. Posvetovanja Škofovske konferencije so proglaaili zaupnimi. Konferencija an je aaključila danea popoludne.
Rim. 20. .Agenzia Štefani" javlja: Govori ae, da hočeti Rusija in Italija uveati pre-iakavo radi turških grozodejstvi proti Armencem, katera preiakava bode povsem netavi-sna od preiskave, kujo bo uvedle turške oblasti
T»|ovtaske braojavk«.
Budimpešta. Plenici ta spomlad 0 74-075 Komi* ta je«en 1895 7.04 do 7.08 Oves ia »pe-mlad 5 99-5 95. iti nova » 25-585. Koraia stara 5-50 io 5-70.
PAoniea «o*a od 78 kil. f. 6-00—6 «5, od 71 kit. f. 6 65-6 70, od 80 kil. f. « 70—« 75. od SI kil, f. « 75—8 80, od M9 kil. for « 80—8.85. Ie£raen «'2i>— 8i0 ; proso 6 00—6-60. Plenica: Zmerne ponvdbe. Poprašcvanja omajet« trg miren ali enn« nespremenjene. Prodalo saj« 2000 > roetr. itot. Vreme: nneg.
Praga. Nerafinirani nMdkor ta december f. 11-82, januar f. 11.67. Ma'o bolje, mrtlo
Praga. Centrifuga! novi, postavljen v Trst in s carino vred, odpoliljatev precej f,28'35 -28.50 Hov. maro f. 28.60 — 28.75 Concaflnrf ia november-marc 89'95 —•—. Četvorni za november IO1—, V glavah (soJih) ca konec decembra 30 —
Ham. Kava Santo* good average sa decembar •0. za april 85.—.
Hamburg. Santo« good averafa sa decembei TI.—. mare C8.—, maj 67-—.
Dunajahii bom fld. leoembva IBM
danas vieraj
Držami dolg v papirju .... 99.05 100-10 „ „ v srebru .... 100 10 100 20 Avstrijska renta v zlatu . . .124-93 194.30 , » V kronah . . . 03-90 98 80 Kreditna akcija ....... 99760 108*—
London 10 Lat........124.15 19415
Napoleoni.........9-8«'/, »'88
100 mark......... 60 87'/. «0.00
100 italj. Ur........ 46 95 46 40
pivovarne bratov
Rolfilnghaug v Stolnfeldu — Gradeo
ia
166
zaloia kisle rodo lattoDi's Hir
pri
A. DEJAKO, junior,
v Trstu, via degli Artisti it. 8. ZMtopnlk za Primorako, Dalmacijo In Levant
not.: Momaoh
Snetega Jakoba želodečne kapljice.
|| HV Skot veš let skušano domače zdravilo, fl 1)1 ki pospeiuje prebavk in tek povetnje ■■-lil- itd. Steklenica 60 »a. in 1 gld. 20 n6.
Kakor dosiaie iivceokrep čujofe ired-Istvo prve vrste, čiazal se jo skozi |ve(ietno rabo dra Uebara žlvoa okrap-iujoil elikalr (Tinct. ehinae nervotioa iiomp.) — Vaistvena znamka f In aidro steklenice po gld. 1, 9 in 3 50. Po lietaiiklh in uradnih predpisih pripravljenih v lekarni M. Fanta v Pragu (glavna zaloga): Lekarna Sera-vallo v Trata; dalje: lekarna I. Zanettl v Trate -, stara e. kr. vojaška lekarna na Daaaja, Stefans-
FRIDERIK 0 SIEMENS
Dunaj«
Tovarna c. t priv. aparatov za razsvetljavo ia kurjavo.
1X 2. Alšerstrasse 20.
Najnovejša plinova svetiljka za zunanjo razsvetljavo:
5? Regenerativni plinov soInlSnl gorilec 3
75 odiitotkov cencji, kakor eloktriške bočne »vetlljke,
k dajo njim jednako svetlobo. Nadalje za dvorane, delavnico, prodajalnice i. t. d ataroiihnšene ventilujoče re-generativne plinove avetlljk« tur plinove avetlljke v steklu, katere se inorojo rabiti povsodi in so primerno za vho slufiajo. Uvedene so po vsem »vetu. Cenilci ln proračuni MatonJ.	•
za Trst: HENRIK VAHNER, Via Carintia 4
Uaorol anatOMj ln frnnko!
asgpejcDanjc stanooanj,
kakor tudi oerkvA, šol, dvoran, prostorov itd.
je mogoče le po
Siffliieus-ovim za gas (pliu) prirejenim pečini
ki •« lahko »i/rrjrjo brez ogljn brez pepela, brez saj, brez smradu, so ni^Jprl-kladneje i najzđrnveje
vslcđ razppoatujoče ae tforkot«!
Najboljše pc£ kar bo dostaje moči razgrajevanja ali trpežnosti. Mnogo najboljiih priznanj.
FRIDERIK SIEMENS, Dunaj, 1X2
C. kr. priv. tovarna aparatov za razsvetljavo ln kurjavo.
IALOOA V TROTU PH1 TVRDRI
Carl Greinitz Neffen.
Lastaik politično društvo ,Edinost' — Izdavatelj tu odgovorni urednik : Julij MiUotft. — Tiskarna Dolouc v Tratu.