56. številka.
Ljubljana, v četrtek S. marca.
XXI. leto, 188K
Izhaja vsak dan zvečer« izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemati za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 glđ.. M četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za L j ub lj ano brez pošiljanja na tlom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr.,  za jeden mesec 1 gld. IO far.   Za pošiljanje na dom računa Be
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več,  kakor no&tiiina znaša Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkiat tiska, po 6 kr., ću se dvakrat, in po 4 kr.. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in D p r a v n i S t v o je v Rudolfa Kirbiša hiSi,   Gledališka stolba". Upravni&tvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. vse administrativne stvari.
Iz državnega zbora.
Na Duuaji, 6. marca. [Izv. dop. | —j—. Denašnji seji utisnen je bil pečat šolske debate. Prifietkom seje bavila se je zbornica sicer še z onim predmetom, kateri je v zadnjih dveh sejah prouzroči I tako obširno in raztegneno razpravo, namreč z legalizacijskim zakonom. Poro čevalee tir. Fucha zagovarjal je §. 1. po odseko-vem načrtu, ter pobijal predloga, mereča na to, da se stvar vrne Iegalizacijskemu odseku. Toda, Čudeža se gode tudi dandanes! Po desničarskih klo peh zevajoča praznina, dočim je levica, kakor po navadi, mnogobrojno zastopana bila. Vsled tega zmagal je predlog zagovornika prisilne legalizacije; levičarja grofa Khuenburga, in zakon — šel je nazaj k Iegalizacijskemu odseku. Siegl stavil je predlog, naj se odseku odmeri le Hdnevni obrok, po katerem mu je z nova poročati o stvari, tudi to je obveljalo.
Dr. Katbrein poroča o vladni predlogi, zadevajoči sredstva, s kojimi se uteši letošnja beda na Goriškem ter omeji razširjatev pogubne, na Italijanskem pod imenom pel a gre znano bolezni. V ta namen dovoli se brez debate za letos kredit 50.000 gld., in sicer 20.000 gld. za primerna sred stva proti pelagri, 30.000 gld. pa za podporo strn-dajočim Golicanom. Potem je d«* Sturm utemeljil svoj predlog o napravi posestvenih listin za zemlje-knjižna posestva; predlog se odstopi po njegovem nasvetu justičnemu odseku.
Na vrsto pride sedaj poročilo šolskega odseka o plačah katehetov, poročilo torej o vladni predlogi, katera se že dolga štiri leta vlači po državni zbornici. Šolski odsek se ni mogel zjediniti glede svojih nasvetov; večina in manjšina stopili sta vsaka za-se, s posebnim predlogom pred državni zbor. Toda če primerjamo dotična predloga, treba paziti natančno, da se bistveni razloček razvidi mej njima. Obe stranki strinjati se v tem, da je od praviti določbo §. 3. zakona z dne 20. junija 1872, po katerem naj katehet zastonj uči svoj predmet ter se nagrade dovole le izjemoma. Obe stranki sta zato, da se načeloma odloči primerna plača vsem katehetom, službujočim na tri- in večrazrednih ljudskih ter na meščanskih šolah.   Tudi o tem, da
je do tirno potrebščino uštevati v splošne šolske troške, ter pokriti jo na isti način in od istih faktorjev, kakor šolsko potrebščino sploh, tudi o tem sta si jedini bili obe stranki. Različno mnenje pokazalo se je zgolj pri onem sicer jako podrejenem vprašanji, kedaj naj določbe novega zakona zadobe svojo veljavnost. Podrejeno stransko vprašanje, toda baš v tem slučaji važno ta državnopravnih razlogov. Kajti z novim zakonom predrugači se §. 17 temeljne postave. Levica je sic* r pripravljena, privoliti v to premembo, zahteva pa, da nove določbe takoj postanejo pravokrepne, dočim desnica, ozirajoč se na zakonito kompetenco deželnih zborov, dejanjsko uresničenje teh določb zavisno stori od dotičnih deželnozborskih ukrepov in zakonov.
Poročovalstvo imenom večine prevzel je bil mesto odstopiviega dr. Jirečeka poljski poslanec dr. Czerkawski, priznana avtoriteta na šolskem polji. Kot poročevalec manjšine fungiral je danes prof Suess, v stvarnem in jasnem govoru ozna čujoć načelno stališče svojih somišljenikov. Koncem svojega govora poudarjal je, da po njegovem prepričanji § 5. tega zakona potrebuje večino dveh tretjin, kajti ž njim. predrugači se določba osnovnega zakona. Levica pravi govornik — se bode teinu udala, toda če večina ne odstopi od svoje namere glede pravokrepnosti, potem je levica primorana, navzlic temu, da priznava potrebnost tega zakona, vender v tretjem btattji glasovati proti njemu. Posledica bode, — da se zakon odkloni!
Za Suessom govori zastopnik Opavskega mesta, poslanec Fuss. Mož se je baje zbal, da pri govorniškem navalu, kojega se je nadejati o priliki prvega branja Lieehtensteinovega predloga, morda ne utegne priti do besede. Vsled tega anticipira! je že v današnji debati nekoliko tistih sočnatih »Sehlagerjev", s katerimi se bode levica o svojem času znosila nad versko šolo in knežjim njenim zagovornikom. Govoril je z bobneči m glasom, zavidamo ga za izredno moč njegovega organa. Za to pa, kar je povedal, za vse neslanosti in neokus-nosti, s kojimi se je pregre.Vd proti dobremu okusu, — za to mu nikakor nismo zavistni!
Ministra Ga u t sc h a danes nismo prav razumeli. Pazno smo ga poslušali, čuli smo vsako besedo iz ujegovih ust  toda stališče njegovo ostalo je
nam vender nejasno. Kontroverza mej desnico in levico je očividna v tem vprašanji, ona je utemeljena na državnopravni podstavi, voditelj učne uprave bi tofej vender jasno mora! objaviti , bode-li se za ta predlog ali za oni! Toda baš tii je radovedne poslušalce pustil na cedilu; videlo se mu je sicer, da mu levičarski predlog bolj ugaja, ali naposled je vender izjavil, da bode zadovoljen tudi v tem slučaji, če obvelja nasvet večine. Zanimivemu dr-žavnopravnemu vprašanju se je torej izogibal jako previdno.
Zadnji govornik v današnji debati bil je poslance Heinrich.   Smrtno ga sovražijo levičarji, njega, bivšega pristaš« nemške „napredne" stranke, kateremu sedaj očitajo narodno izdajstvo vsled tega, ker se poteza za spravo s češkimi sodeželani. Tru-nioma so zbežali iz dvorane, ko je pričel svoj govor; le „veliki" Knotz se je oblastno uprostoril na  izpraznjeni  nekoliko oddaljeni klopi ter s po* •dedom, na pol srditim na pol zaničljivim od temena do tal meril sovražnega „Fibel-Heinrieha B Toda čem dalje je govornik razpravljal svoje nazore, tem hol j narastlo  je število njegovih poslušalcev; tudi levičar|i premagali so naposled svoje osobno mrze-nje, poslanci raznih  strank obkolili  se govornika, in mej poslušalci  zapazili smo marsikaterega znamenitega levičarja, kateri je prav pazno sledil Heiu-richovim razpravam.   O predmetu samem sicer ni govoril, katehetsko plačo pustil je na strani, predmet njegovemu razmotri vanpi bila je tulitev, da se verouk sedaj   poučuje  po vsem nedostatno, kar je skušal dokazati in razlagati.   V drugi polovici svojega govora bavi! se je pa Judi <ui s problemom verske šole ter z v prašanjein, ali tr ba predrugačili sedanje  šolske postave ali neV   Jedro njegovemu umovanju  je   bilo,   da  sedanji   šolski zakon u Kaj a tudi z verskega stališča, da se naslanja   celo   na   versko  podlago, utemeljujoč versko šolo  pod državnim nadzorstvom, ter  da  jo protivje mej  Solo in cerkvijo prav za prav v nasprotji s prvotnimi intencijami državnega šolskega zakona zakrivila učna uprava in njena „Schul- und Unterricbtsordnung" z 20. avgusta 1870 Vidnega odobravanja sicer ni bilo mnogo, tudi desnica se težko angažira za politika Heinriehove baza, v marsičem odločno zametu jemo njegove šolske ua-
LISTEK.
0 slovenskem gledišču.
Piamo rodoljubki v Ljubljani. II.
Ko je pogorelo deželno gledišče v Ljubljani, v katerem se je slovenska Talija smela na mesec pokazati samo nekaterekrati, ker jo je iz njega preganjala in izpodrivala nemška tekmovalka, mislili so mnogi, da je s tem bilo razdrto zavetje slovenske Talije za dalje časa, a tudi nam se je krčilo srce radi nemale skrbi, nakopane nam od nemile usode, katera ni ravno prijazna in prizanesljiva bornim zavetiščem slovenskega jezika. Da bi tedaj našo Talijo obvarovali še večjega hiranja, mislili so mnogi rodoljubi postaviti ji z domoljubno pomočjo domoljubnega stoluega mesta vseh Slovencev areno izven Ljubljane, nekje pod Tivoli. Ideja pač ni bila napačna; izvesti jo ni toli teško, in vredna je tudi, da nam jo oživotvorijo najboljši domoljubi slovenski.
Će tudi v prvem trenotku nesreče nesmo imeli tolike narodne moči, da bi si pomagali iz zadrege,
vender je tej naši narodni omotici, v kateri se zdaj nahajamo, prišla naproti sama sreča, ki včasih ne zapusti brez cilja tavajočega človeka. Dramatskomu društvu se je posrečilo, da se je sporazumelo z ua-rodno čitalnico Ljubljansko, katera mu je dovolila z zelo ugodnimi pogoji, da si postavi v njeni dvorani oder. Čitalnično dvorano so ko j razširili, po-vt čali in olepšali, Dramatske društvo si je naročilo lep oder, ki nam ugaja za prvo potrebo. In vse to se je tako hitro zgodilo, da slovenske predstave ueso imele nobenega presledka. Ali jedva da smo premagali prvo težavo, pali smo v drugo še večjo; nakopali smo si namreč velike troške.
S slovenskim odrom v čitalnici pridobili smo le nekaj, a ne vsega. Pridobili smo s tem vsaj toliko, da se slovenske glediške predstave nadaljujejo in da je s tem za prvo potrebo zagotovljen obstoj igralnemu osobju Toda vedeti je treba, da Dramatske društvo žal nima glavnic in da je vzdrža-vanje igralnega osobja samo s tem zagotovljeno, ako občinstvo marljivo obiskuje društvene piedstave, nko torej zaseda vse sedeže in prostore v čitalnični dvorani. Rekel pr sem, da se tudi to ne dogaja v polui meri, ker SPrenci in Slovenke imamo premalo ognju
za idejalna podjetja in ker ne pojmimo velikega pomena, ki ga ima pri vsakem narodu gledišče kot izobraževališče   za   presveto in izobraženje naroda.
Čitalnične dvorane ni bilo moči tako pieustro-jiti, da bi povse ustrezala gledišču. Ne glede na to, da je jiremajhna in da v obče kot  plesna in koncertna dvorana ni podobna gledišču,  ampak glede na to, ker nima najpotrebnejših prostorov  za tiste sloje naroda našega, kateri so najbolj potrebni gledišča, katerim  je v prvi vrsti   namenjeno gledišče iti kateri imajo največ duševne koristi od gledišča. V čitalnici ni — galerije, i a tako ne morejo blagodati gledišča uživati  najširši  slojevi našega Ljubljanskega naroda. Kdor je hodil v pogorelo deželno gledišče, ta ve, katerega statui I j udi j je bilo videti na galeriji, ki je bila zvečine vselej tako polna in natlačena, da se je človde moral bati, da se ne bi zdaj in zdaj udrla s svojo preteško težo ua do nje občinstvo. Zdaj je tem  nižjim stanovom zaprt pot v naše gledišče. V Ljubljanski čitalnici so samo sedeži in parter, torej mesta za odlično in odličnejše občinstvo, ker bi res čudno bilo, ako bi kje v prvi, drugi ali tretji vrsti poleg kake-, deželnega dosto janstveniku, višjega uradnika, profesi loktorje
zore, katere se nam deloma vidijo zmedeni, nejasni, toda radi priznavamo navzlic vsemu temu, da je poslanec Heinrich danes govoril zanimivo, ter izustil marsikaj, kar je vsega uvaževanja vredno.
Koncem tega dopisa bodi naj omenjeno, tla se dr. Foregger s Celisko svojo gardo čuti pro-vociranega vsled bojazni, da bode visoko pravosodno miuisterstvo morda, ozirajoč se na nevažne potrebe slovenskega prebivalstva, izpraznjeno notar-jatsko mesto v Cel ji hotelo podeliti kompetentu, veščemu obeh deželnih jezikov. Skrajno svojo ne voljo nad tako gorostasno eveptualiteto blagovolil je zastopnik zatiranega spodnještajerskega neinštva izražati v gromonosni interpelaciji. Za gotovo pričakujemo, da bode g. minister Pražak odslej pred vsakim imenovanjem ponižno si izprosil dovoljenja dra. Foreggerja.
Prisilno zavarovanje.*)
(Dulje.)
Potrebno ni prisilno zavarovanje zato, ker imamo v Avstriji mnogo uzorno urejenih zavarovalnic, katere vsestransko ustrezajo svojemu namenu. Tega v Kranjskem deželnem zboru sicer tudi nikdo ni zanikava! ; pač pa se je v podkrepljenje potrebe za deželno prisilno zavarovalnico navajalo, da imajo privatne zavarovalnice predrago upravo in da so vsled tega primorane od svojih članov zahtevati neprimerno visoke doneske premij ter, da je na Kranjskem vsaj 60° 0 vseh poslopij še nezavarovanih. Da državna, odnosno deželna uprava ne bode cenejša, temveč po vsej verjetnosti in vseh dosedanjih skušnjah drugod celo dražja, dokazal sem že prej z za-varovalnotebuičnega stališča in pa z vzgledom nemških državnih zadrug.
O tem, da bi  deželna  prisilna zavarovalnica mogla zadovoljevati se z nižjimi premijami, ko privatne zavarovalnice, pač gledfl  Da upravne stroške ne more biti govora.   Jedina mogočnost bi bila le v tem, da bi ves oni   dobiček,   kateri se  je sedaj plačeval delničarjem privatnih zavarovalnic, prišel v korist članom samim. Ta dobiček pa je, kakor sem prej dokazal, vsaj na Kranjskem tako silno neznaten, da bi ga daleko nadkriljevalu večja nevarnost vsled prisilnega zavarovanja  vseh, tedaj tudi najslabših objektov. Prav pouči ji v izgled o tem imamo v Švici, kjer se je ljudstvo s početka nauduševalo za posilno zavarovanje in ga je  splošno glasovanje v mnogih kantonih spravilo tudi v veljavo, kjer pa je že po kratkem času vsled naraščanja premij nastal popolen prevrat v nazor.h. Tako se je na priliko v kantonu Graubiindenu zavarovalna premija za poslopja vsled prisilnega zavarovanja zvišala od 11   na 7 per mil le in narod sani vzdignil se je vsled tega  proti instituciji prisilnega zavarovanja ter jo odpravil po komaj sedemletnem obstoji, postavivši na njeno mesto zopet konkurencijo privatnih zavarovalnic. — Jednako opažamo  tudi   na Nemškem — kjer je po nekaterih krajih že od začetka tekočega stoletja upeljano prisilno zavarovanje po tako imenovanih združbah (So-cietaten) — da te združbe   pobirajo   višje premije, ko privatne zavarovalnice za jednake objekte in o
•) V včerajšnji čbnek minila m jo velika tiskovna pomota: Delniški kapital zavarovalnic izinisa namreč 30 in De, kakor je bilo tiskano, 800 milijonov. Uredništvo.
jednakih okolnostih po onih krajih, kjer ni prilego-vanih združeb.
Pa tudi prepičla udeležba pri zavarovanji ne govori za potrebo prisilne zavarovalnice. Po statističnih podatkih one zavarovalnice, na katero se je skliceval v deželnem zboru gospod profesor Šuklje, plačuje se na Kranjskem od vsake zavarovane hišne številke povprek po 4 gld 50 kr. premije na leto. Ker so torej zavarovalnice prejele leta 1886 na Kranjskem za premije 235.796 gld. in ker od tega zneska spada le pičlo odstotkov na zavarovanje premičnin , vidno je, da je na Kranjskem zavarovanih čez 5O00O hišnih številk, tedaj dve tretjini vseh. Vsaj pa že tudi res ni najti dobrega, previdnega gospodarja, ki bi ne bil skrbel za zavarovanje. —
Prisilno zavarovanje bilo bi konečno za o faca n s k o svobodonaravnostškodljivo. Vzvišen je nauk, da je Bog dal človeku takrat, ko ga je ustvaril, prosto voljo; lepa, k napredku izpod-bujajoča je tudi zares zavest, da more z onim, kar imenuje svoje lastno, razpolagati po svoje. Kako napolnuje pogorelcu, ki se je o pravem času zavaroval in prejel povrnjeno vsled požara mu nastalo škodo, srce zadovoljnost o storjenej dolžnosti do sebe samega; kako nasprotno razjeda kes onega, ki je to opustil vsled zanikrnosti ali brezbrižnosti. „Moje je bilo, a ni me bilo skrb za nje; o! o prihodnje bodem vedel vse drugače ceniti to, kar imam" — more se čuti mnogokrat na pogoriščih od takih nezavarovancev in marsikoga je ravno o taki priliki izpodbodel zgled skrbnega soseda, da ga je jel posnemati tudi v ostalem. Vzemite gospodarju pravico določevati, ali naj bodo poslopja njegova zavarovana ali ne in prisilite ga k zavarovanju, vzeli ste mu tem lep pripomoček po hrepenenji k večji popolnosti in pritisnili ga precej bliže k fatdizmu. Pač to ugaja onim nemškim socijalistom, ki za Bismarckom propovedujejo, da je človeštvo zaradi držav na svetu ; ne more pa si tacega stanja želeti nikdo, kateri priznava načelo, da so države zaradi človeštva in da ima v uravnavi teh držav priti k veljavi svobodna volja človeštva.
(Konec piih.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 8. marca.
Agrarni odsek drŽavim^a xbora rešil je načrt zakona o dednem pravu na kmetih. Vsprejel je skoro vso predlogo, kakor jo je nasvetoval pod-odsek, samo določbe o pristojbinah je nekoliko premeni 1 v prid kmetovalcem. Levica je posebno ugovarjala § 10., ki pripušča deželnemu zakonodajstvu, da sme omejiti razkosavanje posestev. Liberalcem ta predlog v dvojnem oziru ne ugaja. Načelno so proti kacemu predlogu, ker jim na blagostanji kmet skega stanu ni dosti ležeče, ker židovski kapitalisti sploh ne marajo za trden kmetski stan, ki je jedini jez proti njih nakanam, ne ugaja pa centralistom tudi ne, da bi se na ta način razširile pravice deželnim zborom.
Kakor je znano, je Južna železnica bila sklenila, da bode premog dobivala iz Ostrove, ker jej je severna železnica dovolila nenavadne nizke tarife. To bi pa bilo uničilo vse Štirske premogovnike in je torej vzbudilo veliko nevoljo. Več poslancev je interpelovalo v tej zadevi vlado, ki pa ni dala nič kaj povoljnega odgovora.   Vlada je pa
sedela šivilja ali kaka druga preprosta osoba, katera si to pravico lahko pridobi, ako le plača določeno ustopnino Saj je tudi naravno, da bi se v takem društvu ni jeden ni drugi ne čutil po domače ter bi drug bil drugemu v spodtiko. In zato po pravici pravimo, da sedanja prostoru st ne ustreza svojemu namenu, ker je omogočen pristop h gledališkim predstavam malone samo jednomu razredu prebivalstva Ljubljanskega.
Ta boljši razred Ljubljanskega prebivalstva bil bi torej dolžan, spoznavajoč, da je Dramatske društvo poskrbelo za zabave mu s tem, da mu prireja gledalske predstave; moral bi vestueje izvrševati svojo narodno dolžnost vsaj do onega časa, ko nam dežela sezida novo gledišče, v katerem se bode lahko udeleževalo predstav celokupno občinstvo ter to celokupn > občinstvo skrbeio s svojimi doneski za prospeh slovenske dramatske umetnosti.
Kaj pii, gospa, koli prijetne sanje so to o novem deželnem gedišču! V duhu že gledano (oda se ne bi varali) lep oder, krasne lože in sedeže in veliko, prostorno galerijo; da, veliko galerijo, ker imamo za njo največ in najbolj unetega občinstva; in VSi ti prostori polni ljudstva, glava do glave in
glavice, na odru pa dobri igralci in igralke. Vse to naj si živo predočuje tudi deželni odbor, kateremu je deželni zbor kranjski položil v roke usodo zgrade novega deželnega gledišča.
Kje je še to gledišče, ne vem; samo to vem, da ga je silno potreba, Zdanja slovenska Talija, ki je kot sirota v naši deže" „bez kuće i kućišta", vredna je večje ljubezni in podpore. Celokupno občinstvo naše, učeno in ueučeno, inteligentno in menj inteligentno potrebuje živo gledališča v svoje izobraževanje. Vsakdo, kdor dela proti slovenskemu gledišču, dela proti slovenski narodnosti, dela proti cvetu umetnosti, katera blaži človeku srce in mu unema dušo za vse lepo in plemenito, blago in vzvišeno. Vsak narod spoštuje dramatiko ter jo podpira, zakaj je ne bi tudi Slovenec bolj podpiral ? S tem ča-ti in povzdiguje sebe; s tem si blaži srce, da mu ne zgreši prave poti v zdanjih materijalnih časih. In vse to gojiti je naša dolžnost. Naj bi to spoznavali vsi ter širili te lepe, divne ideje od moža do moža kot sveto narodno tradicijo. Vam, gospa, je sveta ta tradicija, in zato se Vam udano poklanja Anton T r st e n j a k.
vender pri južnej železnici storila potrebne korake in slednja se je zavezala, da bode jemala mnogo premoga od Kottaške rudniške [družbe. Slednja ie nekoliko znižala cene za premog in se zavezala, da bode dala dela vsem delavcem, ki v južnoštajerskih premogovnikih zgube delo, ker se bode ustavilo. Iz Ostrovajuž. želez, ne bo dobila premoga na leto po 90000, temveč le po 51000. Severna železnica je sedaj tudi za premog, ki bi ga državne železnice dobivale iz Ostrova, znižala tarife na 26 gld. za vagon. Normalni tarif je pa 38 gld. 30 kr. za vagon. Južnoštirskim premogovnikom interpelacije neso nič pomagale, pač pa Kbflaškeruu in pa državnim Železnicam, ki bodo ceneje dohivale premog.
Viiunj«' države.
Kar se tiče položaja v Bolgari ji je pomenljiv sledeč telegram „N. Fr. Pr." . „Karavelova stranka zmatra kakor Radoslavova sedanji trenutek ugoden, da zopet začne svoje delovanje. Danes je izšla prva števdka „Trnovske Konstitucijo", organa Karavelova stranke. Novi list hudo kritikuje vladi Stambulova in Radoslavova, in zagotavlja, da bode v ozkih mejah tiskovnega zakona pošteno in odkritosrčno delal na interese domovine. To se godi tako le: „Trnovska Konstitucija" poklada Bolgarom na srce, da naj Rusijo, ki je s krvijo in velikimi žrtvami osvobodila Bulgare, zinatrajo za svet ideal, ter naj njene velikodušnosti nikar ne zamene z „nena-sitljivostjo" Avstro-ogerske, ki je „požrla nekaj bol-garsk.h pokrajin." (?) Nikar naj ne pozabijo osode Bosne in kuka osoda čaka Makedonije. Rusije ideal je Makedonija za Bolgare, Avstro-Ogerska si pa hoče skozi Makedonijo delati „pot k morju".
Nemci pri baltijskih pokrajinah se močno upirajo nekaterim naredbam ruske vlade. Zaprli so zaradi tega že nad 60 pastorjev. Nemški veleposestniki in protestantski duhovniki se potegujejo za svoje predpravice. Poprej so lahko zatirali druge narodnosti, sedaj je pa ne bodo mogli in to jih jezi.
Da je odstopilo riiminiNko ministerstvo, temu je dvojen uzrok. Veliko izneverjenja, katera so so godila pri vojski, so omajala ministerstva stališče, še bolj pa nekateri dogodki pri poslednjih volitvah. Kralj je bil izjavil ministersvu željo, da bi vlada nič ne uplivala na volitve. Minister notranjih zadev se pa za kraljevo Željo ni brigal ter je ukazal podrejenim oblastvom, da naj ves svoj upliv porabijo za vladne kandidate. Ko je opozicija vse nezakonitosti, ki so se godilo pri volitvah sporočila kralju, izrekel je vladi svojo nezadovoljnost in ministerstvo je vsled tega odstopilo.
Agitacije za Boulangerja se močno širijo na FraneoHltem in utegnejo vladi v kratkem postati nevarne. Sodi se, da hočejo generalovi pristaši v kratkem napraviti kak preobrat. Mnogi listi, ki so še nedavno pisali za vlado, pišejo sedaj za Boulangerja, vlado in predsednika republike pa napadajo, ker nemata dovolj odločnosti. Boulanger sam se pa na videz prav nič ne briga za te agitacije, faktično je pa gotovo odobrava ter je ž njimi v zvezi. Da bi bila poprej budgetna debata končana, predlagal je jeden poslanec, da bi noben poslanec ne smel dlje govoriti nego pol ure, drugi pa, da bi bili po dve seji na dan. Prvi predlog bil je odklonjen, drugi pa vsprejet.
Svobodomiselna stranka v Nemčiji pridobiva mej narodom vedno več simpatij. Narodni liberalci so pa se že naveličali zveze s konservativci in se bodo kmalu radi od njih odločili. Tako so pri dopolnilni volitvi v okraji Greifenberg-Kamin glasovali naroduoliberalni volilci za svobodomiselnega kandidata Kbhlija, ki je bil tudi voljen. Ta zmaga svobodomiselne stranke je tem pomenljivejša, ker je dosedaj v tem okraji vselej bil voljen konservativec. Rodbina konservativnega kandidata veleposestnika pl. Kbllerja ima v tem okraji 17 posestev, poleg tega je pa v tem kraji še več drugih veleposestev. Ni čuda torej, da so mislili konservativci, da gotovo zmagajo.
Kakor zatrjujejo poslednja poročila iz Maksaue je položaj italifaiMMlcili vojsk jako kritičen, ter se bode vojna z AltcNiavi za Italijane sramotno končala, ako ne pošljejo v Afriko podkrepljen j, Šo-anski kralj Melinik, ki se je poprej laskal Italijanom, se neče nič odločiti ni za Italijano ni za Abe-since, temveč čaka, kak bode izid prvih bojev ter se bode potem najbrž pridružil zmagovalcu. V njegovi državi pa grozno razsajajo osepnice in jih je že jako veliko umrlo. Če bi Šoanci prihiteli Italijanom na pomoč, zanesli bi to kužno bolezen v njihovo vojsko.
V Ameriki so jako hitro pale cene za pa-volo in mnogi trgovci imajo zategadel velike zgube. V Novem Jorku so tri velike firme zaradi tega že napovedale konkurs. Nakupile so bile veliko pavole. ker so se nadejale, da se bode podražila. Ker se je nasprotno prigodilo, so pa morala plačila ustaviti.
Dopisi.
i/. /;ig(»ric ua lSleuu G. marca. [Izv. dop.j Mej tem, ko bo po druzih krajih za predlog in proti predlogu kneza Liechteustein-a poganjajo, poprijeli so se v letošnjem postnem času tukajšnji kmetovalci koristnejši reči. Opisujejo se namreč kar truinoma v c. kr. kmet. družbo in v dokaz, da ne  pretiravam,  naj   bi  bo dovoljeno omeniti,
da je camo g. A Hudnvernik v par tednih 29 novih udov pridobil, koliko so jih drugi za to uneti možje upisali, mi ni natanko znano, a veliko pa na vsak način. —
Ta hvale in časti vredni korak gorenjskih poljedelcev, napredek vsekako, je prouzročil namero glavnega odbora, osnovati samostojno podružnico na Bledu, kajti dosedanje pičlo število udov Blejskih treh fant bilo je v Radovljiški podružnici, katera si je bila malo v svesti svojih dolžnostij. No slabega ni storila nič, pa tudi dobrega ne, in to je že naglavni greh v današnjem času splošnega napredka.
Vodje tukajšnjega gibanja stopili so v dogovor z gospodom Gust. Pirc-em, tajnikom c. kr. kmet. družbe, in ta je odločil se, da pride v nedeljo 11. dan marca na Bled, da bode v prostorih tukajšnje ljudske šole imel predavanje, katerega glavni smoter je konečno osuovitev zaželjene podružnice.
Ker se pa v naši okolici ne manka uplivnih mož, kateri imajo zasluge v poljedelstvu, živinoreji, sadjarstvu, čebelarstvu, z jedno besedo v vseh panogah narodnega gospodarstva, je nastalo jako težavno vprašanje, kateremu izmej tolikanj bi zavalili na ramena častno, pa tudi težavno in odgovornosti polno mesto načelnika. Vsak gospod ima svoje privržence in iz agitovauja, katero se že sedaj kaže, smemo soditi na jako živahno volilno borbo. —
Kdor koli bo vsprejel znamenje največjega zaupanja imovitih kmetov, čaka ga častna, a težavna naloga uresničiti upanje in želje podružničnih udov, katerih število bo 100 v kratkom presegalo. Ti zavedni člani bodoče podružnice neso zadovoljni, da le dobe „ Kmetovalca" s prilogo „Vrtnar" in da jim doma na steni visi krasna diploma, ampak zahtevajo skupno kakor jeden mož, da se podružnica Blejska tudi vidno pokaže na dan in sicer najprvo z drevesnico v tolikem obsegu, da bi zadostovala za celo okolico. Nadalje si žele omisliti tudi večjih poljedelskih strojev, kakeršnih posamezniki za svoje delo ne morejo napraviti, kateri bi pa celi skupini jako koristili. Vsi udje žele splošnega napredka in živahnega prijateljskega občevanja mej seboj.
Iz povedanega se razvid«, da bodoči načelnik ne bo smel rok križem držati, ako bode hotel ustrezati hvalevrednim in opravičenim željam svojih sosedov.
Kakor rečeno, stvar se bo odločila 11. dan t. m. in pa želimo, da bi podružnice ne zamoril v kali že kak brezuov mraz, temveč, da bi krepko pognala, rastla in cvetela in obilnega sadu rodila.
Ta €iroreii|«k:egti 6. marca. Že peto leto naznanja neki F. J. Dokoupil v Begunjah (na Gorenjskem), poprej v Radovljici, v mnogoterih čebelarskih časopisih, da ima raznega plemena čebel na prodaj. Vsled nesoliduosti proti naročnikom čebel iz Nemčije (sprejemal je namreč predplačila, a mnogokrati ni poslal zato niti čebel, niti denarjev ni povrnil) so opeharjeni naročniki stvar naznanili Čebelarskim časopisom, in tako zaprečila se mu je javna ponudba čebel na prodaj s tem, da dotični časopisi njegovih cenilnikov ali inseratov neso hoteli sprejeti in so tako omejili nadaljno njegovo delovanje.
V novejšem Času pa naznanja tudi neki Franc Novotni v Lescah na Gorenjskem v raznih nemških časopisih, da prodaja „originalne kranjske čebele", a do daneB živ krst omenjenega čebelnega prodajalca Novotnega v Lescah in tudi drugej na Gorenjskem ni videl niti čul o njem, tudi ni sledu o njegovem, v njegovem cenilniku omenjenemu čebelj-naku!
Pri c. kr. poštnem uradu v Lescah pa ima zgoraj omenjeni Fr. J. Dokoupil, (doma je neki na Moravskem) od nekega Novotnega, menda v Gradci legalizovano pooblastilo uloženo, da sme vse po c. kr. pošti, pod naslovom „Fr. Novotni v Lescah" odšle reči vsprejemati. Čudna kombinacija ?!
Tako početje je gotovo na škodo in v nečast vsem gorenjskem čebelarjem, ki so sicer po svetu na najboljšem glasu. Oderača nam kupce iz Nemčije, kakor je to razvidno iz raznih dopisov v čebelarskih strokovnih listih. Zatorej bil bi skrajni čas da bi se tej nesolidnosti napravil konec, sicer bodo naša čebelarija in naši čebelarji na Škodi.
Domače stvari.
— (Pisateljsko društvo) zboruje jutri zvečer ob 8. uri v čitaluiški restavraciji. Po zborovanji zabavni večer.
— (Bralno društvo Šmarijsko pri Ljubljani)  izročilo  je  danes   gospodu baronu
Andr. W in kler-j u in gospodu okrajnemu glavarju Mah ko t-u diplomi, s kojima jih imenuje častnima članoma svojima.
— (Umrli je včeraj zjutraj v Trnovskem predmestji gosp. Luka Sušnik, umirovljeni učitelj Trnovski, porojen 1802 1. v Železnikih na Gorenjskem. Pokojnik poučeval je 45 let v Trnovem, užival 18 kt dobro zasluženo mirovnino, bil najstarejši učitelj na Kranjskem. Lahka mu zemljica!
— (Premeščen) je c. kr. notar g. Viktor Ros i na iz Žužemberka v Kostanjevico.
— (Vabilo k L XXIX. od borovi seji „Matice Slovenske") v sredo 14. marca 1888 ob 5. uri popoludne v Matičini hiši na Kongresnem trgu št. 7. Dnevni red: 1. Potrjenje zapisnika o LXXVIII. odborovi seji. 2. Naznanila predsedništva. 3. Poročilo odseka: a) gospodarskega, b) književnega, 4. Poročilo tajnikovo. 5. Razgovor o občnem zboru in posamezni nasveti. V Ljubljani 3. marca 1888.  Josip M ar ri, predsednik.
— (Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) imelo je dne 7 marca svojo XVII. sejo. — Navzočni: Prvomestnik Tomo Zupan. Odborniki: Dr. vitez Bleiweis - Trsteniški, Gregor Einšpieler, Ivan Hribar, Matej Močnik, Ivan Mur nik, Luka Svetec, dr. J. Vošnjak. Anton Žlogar. — Blagajnik in tajnik poročata o tekočih stvareh. — Vodstvo sklene poslati peticijo državnemu zboru za versko šolo z materinim učnim jezikom. V kratkem se bo objavila. Jednako prošnjo razpošlje vsem na-čelništvom podružnic. — Nekaj podpor se podeli in nekoliko  drugih zadev se reši v zmislu prosilcev.
— (Slovenska predstava) bode v soboto dne 10. marca t. I. Igralo se bode: „Gospa, ki je bila v Parizu". Veseloigra v treh dej a-njih. Po G. pl. Moser ji poslovenil Josip Gecelj. V začetku večera pa: „Sam ne ve, kaj hoče". Gluma v jednem dejanji. Poslovenil Andrejčkov Jože. Obe igri sta že pozabljeni pri našem občinstvu, ker je minulo že štirinajst let, odkar sta se igrali v deželnem gledališči. Ropertoir za nedeljo 18. in ponedeljek (sv. Jožefa dan) 19. t. m. priob čili bodemo prihodnji teden. Sezona gre h koncu, nadejati se smemo, da naše občinstvo teh malo predstav, kar jih ima še biti, ne bode preziralo.
— (Narodna Čitalnica Ljubljanska) priredi društveno besedo v nedeljo 11. marca 1888 v društvenih zgornjih prostorih. Vspored: 1. Fr. Gerbić: „Solzice", andante lamentuoso; igra orkester. 2. Dr. G. Ipavic: „Lahko moč"; poje mešan zbor. 3. Fr. Gerbić: „Mojemu rodu"; poje moški zbor. 4. a) J. Svendsen: „Romanca"; b) M. Hauser: „Ogerska" ; za gosli s spremljevalnem na glasoviru; igrata gg. Wagner in pl. Ohm-Janušowsky. 5. Že-lenski: „Lovska", moški zbor s spieinijevunjem rogov in glasovira. G. J. Ilavdn: „Milostljivo bodi nebo"; mešan zbor s samospevi. 7. Beriot: „Scene de Ballet", za gosli s spremljevanjem glasovira; igrata gg. Wagner in pl. Ohm-Janušowsky. 8. Iv. pl. Zaje: „Dolazak Hrvata"; velika glasbena slika za moški zbor s samospevi in orkestrom. Pristop k tej besedi je dovoljen izključljivo le čč. p. n. dru štvenikom.   Začetek ob Va8. Uri zvečer. Odbor.
— (Osepnice.) V zadnjih 24 urah za osep-nicami zbolel: 1 otrok. Ozdraveli: 1 ženska, 0 otrok. Umrl nobeden.
— (Iz Celovca) se nam piše 7. marca: Poročati Vam imam vest lo vest, katera priča, da se tudi Slovenci Celovškega okraja zavedajo in gibljejo. V nedeljo 4. marca se je ustanovila podružnica sv. Cirila in Metoda v Kotmari vasi, torej v kraji, katerega so Nemci že imeli za svojo domeno. Po inicijativi posestnika Prosekarja, po domače Razaja, zbralo se je nad 200 ljudi j v gostilni v Kotmari vasi in po naudušenih govorih je pristopilo 106 kmetskih posestnikov podružnici. Gotovo lep uspeh, ki hudo v oči zbada naše nasprotnike. Na belo nedeljo pa je sklican shod v Šentjanž v Rožni dolini, kjer bodo tudi ustanovili podružnico sv. Cirila in Metoda. — Imeniki družbenikov Mohorjevih že prihajajo. Povsod se je oglasilo mnogo novih družbenikov in število hode zopet znatno poskočilo. Družbene knjige se tiskajo v 4 0.0 0 0 izvodih.
— (Gosp. Pogačnik — Naval.) Piše nam prijatelj z Dunaja: Pred kratkim sem poročal, da je šel naš rojak, operni pevec, gosp. Pogačnik de-butovat v Frankfurt na M. Pel je v tamošnji krasni in veleprostrani operi dvakrat, in sicer 21. febru-varja v operi „Mnrtha" — „Lyonela" in 1. marca v operi „Teli" — „Aruo'da". Že prvi večer doletelo ga
je nenavadno slavljenje.  Prepevši par taktov, pridobil si je takoj vse simpatije tamošnjega, kakor naglasa j o Frankfurtski časniki sami — tujcem navadno nikakor ne prijaznega občinstva.   Časniki so polni hvale in pišo o nenavadni sreči, katero je užd g. Naval (Pogačnik) koj pri prvem svojem nastopu. Gosp Pogačnik je seveda še mlad in glas njegov razvil bode, kakor trdi kritika, v nekih letih popolno svojo silo, katera mu je lastna. Prehvaliti ne mogo krasote, milobe njegovega glasu in  to zlasti v višini, katero ima najkrasnejšo v svoji moči. Pišejo o vlastni, nenavadni ljubkosti, o čaru in dobro-dejni čistosti,  v kateri se  razodeva neko mehko devištvo. Kritika soglaša v tem, da je gosp. Na\al pravi, karakteristični, lirični tenor. Posebno se poudarja krasna njegova modulacija, izvenredna šola, obilna  zmožnost  in  pravi   temperament.   Po ariji „ach, vie so tromm" (Martha), katero je, kakor se čita, divno pel, aklamovalo ga je občinstvo posebno burnim ploškom, in to zlasti dame Frankobrodske. Intendanca opere je g. Pogačnika seveda takoj an* gažovala z jako dobrimi pogoji. Napravila se je pogodba za tri leta in avgusta meseca letos odpotuje naš rojak v Frankfurt.  Želimo, da sreča,  ki mu cvete, rodi naj mu tudi krasen sad!
— (V Rim) pojde iz Ljubljane sredi meseca maju posebni vlak slovenskih romarjev iz Kranjske, katerim se lahko pridružijo tudi Slovenci s Štajerskega, Goriškega, Primorskega in Koroškega, a to le, ako se oglasi vsaj 300 osob. Vlak pojde direktno iz Ljubljane čez Kormin, Mestre, Bologno, Florenco, Terentobo in Chiusi v Rim,  nazaj pa če/. Foligno Assisi, Florenco, Bologna, Benetke, Mestre, Kormin v Ljubljano.   Vožnja v Rim bode  skupna, vožnja nazaj pa, kakor   bode komu drago v teku 45 dni j s kurirjem, brzovlakom ali poštnim vlakom. Cena za  vožnjo iz Ljubljane v Rim je  postavljena po znižani ceni južne železnice in italijanskih železnic tako:   Za I. razred GG gld.; za II. razred 48 gld. za III. razred 31 gld.   Romarjem, ki se pridružijo od Zidanega mosta ali pa od Borovnice do Kormina, se bode cena za dovožnjo v Ljubljano ali za krajšo vožnjo še primerno znižala. Oglasila se vsprejemajo na Valvazorjevem trgu  štev. 4 v I. nadstropji, na stolnem  trgu   štev. 13  v  prodajalnici in v Kravji dolini štev. 7 v tabačni trafiki. Natančneja določila objavila se bodo v kratkem po inseratih.   Rok za prijavo je do 15. aprila.
- (V Mostah pod Ljubljano) je bil županom izvoljen Janez Slapničar iz Sela, sveto* valci pa Janez Zidar iz Sela, Fran Tobjašič iz Vodmata in Janez Marolt iz Šmartina.
— (Podružnica sv. Cirila in Metoda v Krškem) ima v nedeljo 11 t. m. oh 4. uri popoludne v sobi bralnega društva občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Račun preteklega leta. 2. Volitev odbora. 3. Nasveti. Vse p. n. ude uljudno vabi odbor.
—(Tržaško podporno in bralno društvo) poslalo nam je račun in imenik udov za leto 1887,, katerima po vzamemo, da je društvo v preteklem letu imelo 2G08 gld. 11 kr. dohodkov in ravno toliko troškov. Društveno premoženje je na-rastlo na 3133 gld. 45 kr., od katere vsote je 10O0 gld. naloženih v kranjski hranilnici, 450 gld. v „Cassa di Risparmio Triestina", ostali znesek pa v raznih srečkah, v gotovini in v pohištvu. Moški oddelek štel je 03 članov, ženski pa 75. Obolelim udom plačalo se je podpore in za zdravila 50G gld. 50 kr., društvenemu zdravniku 200 gld., za društveno stanovanje 315 gld. itd. Društvo za kratko dobo (G let) svojega obstanka prav vrlo napreduje, kakor se vidi prav pregledno v posebnem statističnem stanji.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Dunaj 7. marca. Po poročilih iz Stolca, Mostara, Nevesinja in Bileka bil predvčeraj dopoludne ob 11. uri v južni Hercegovini močen potres, z gromu podobnim bobnenjem,
Ćemovci 7. marca. Vse lokalne železnice, kakor tudi proga Čei novci-Sučava ustavile so promet zaradi snega.
London 7. marca. Časniki mislijo, da bode Koburžan Bolgarsko ostavil in da bode Rusija vojvodo Leuchtenbergskcga imenovala svojim kandidatom.
Berolin 7. marca. Pred cesarsko palačo zbiralo se je danes dopoludne veliko ljudstva. Množica bila je vidno žalostna in po-I trta. „Reichsanzeiger" tiskal je poročilo o ce-
sarjevem stanji kot posebno izdajo, ki se je močno kupovala. Stanje cesarjevo shujšalo se je po noči. Ubrizgali so mu mortiuma, na kar je cesar do 3. ure popoludne apatičen ostal. Da se je tako na zlo obrnilo, krivi so nekda žalostni dogodki v obitelji. — V drž. zboru, kjer je vojni minister govoril o strategičnih železnicah v vzhodni Prusiji, ni bilo za sejo nikakega zanimanja. Tudi vojni minister odšel je hitro v cesarsko palačo.
Dunaj 8. marca. Po uradnih poizvedbah pri včerajšnjem požaru v notranjem mestu vseh osemdeset stanovalcev rešenih. Sedem osoh poškodovanih.
Berolin 8. marca. Govori se, da bode cesarjevič v kratkem iz San llema domov odpotoval. — Zadnji „bulJetiii" javlja: Cesar imel je jako nemirno noč, je jako slab. „Reichs-gesetzblatt" iu „Gesetzsammlung" priobčujeta odredbo cesarjevo z dne 17. novembra 1887, s katero se naroča princu Viljemu, naj nado-mestuje cesarja kralja v vseh vladnih poslovili.
„LJUBLJANSKI ZVON" i
Mtoji (192—247) j
za vse leto gld. 4.60; za pol leta | []
&
gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
-r^ i-v.
29
Tržne cene v EJiil>lj«uU
dne 7. marca t. 1.
			d.	kr.			kr.
Plenica,	hktl.		. 5	r>	Speh povojen, kgr.	,—	64
Rež,	n		. 4	06	Surovo maslo, „	—	90
Jt-ČUlCI),			. 3	71	Jajce, jedno :   .   , .	—	-j
Oves,			2	1 1	Mleko, liter ....	—	H
Ajda,	n		'. 4	39	Goveje        meso, kgr.		5^
P. ono,	n		. 3	T !	telečje        „ „	—	50
Koruza,	ji		• ' 5		Svinjsko        „ „	1—	t>0
Krompir Leča,	i»		. 2	67	Koštrnnovo    „ „	—	3b1
			. 12		Pišanec......	—	46
Grah,			. 13	—			80
Fižol,			. 11	—	Seno,   100 kilo .   . .	2	61
Maslo,		kgr.	1	—	Slama,   „      „   .   . .	>	69
Mast,		|	• i—	06	Drva    trda, 4 Qmetr.		60
Speh t'rišen				60	„    mehka, 4 „	■1	T>''
Meteorologično poročilo.
Dan	Las opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Mo-Nebo  krina v j mm.
B ■— it 1	7. zjutraj 2. popol. It. zvečer	74 rf> mm. 7-1017 mm. 741 5 mm.	—11-2° C 4*6° C — 1'8° C	bresv. si. jz. si. z:th.	megla j;is. 0'OOam, O bi.
	Srednja	temperatura — 1*6°,		za 4'2' pol normalen.	
^)-CLr^.a.jsls:a- "borza,
dne 8 marca t. i. (Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj — danes
Papirna renta.....gld.  77*26 — gld. 7700
Srebrna renta.....„     78-">5 —   „ 7H-30
Zlata renta....... 107*66 —   „ 107:5
5 , marčna renta ....     „     B2'26 —   „ 92-10
Akcije narodne banke...     „   85;V— —   „   85G'—
Kreditne akcije......266*10 —   „ 964*76
London........„   1271;") —   „ 1272.'
Srebro........,,     —*— —   „    — •—
Napol......... „     10*06 —   „ 10-067,
C. kr cekini   ....       .     „       fi'99 —   „      G-—
NemSke marke.....„     62-40 —   „    02 45
4/   državne srečke iz 1. 1864     250 gld. 130 gld. 2 kr
Državne srečke iz 1. lb'64 100   „ 163   „   50 „
Ogerska zlata renta 4°/0 • • ... 96 Ogerska papirna renta 6°/,   .       ... "2
5*/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. 105
Dunava reg. srečke 5°/0   .   .     100 gld. 117
Zernlj. obe. avstr. 41/-..0.',, zlati zast. listi . 127 Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnico 90
Kreditne srečke.....100 gld. 178
Radolfove srečke.....10   „ 20
Akcije ang'o-avstr. banke  .   .   120   „ 97
Trainmway-dru5t. velj. 170 gld. a v.   . 209
25 50
25 25
25 50 75
110 9)
GLAVNO SKLADIŠTE
-n rr iO< m X-l Ev E______•—""""n"
KISELINE
^ ! poznate kas naj-olje okrepljujuće p?oe, (
jjsg j 1 kaa likušan Ituk proti trajnom kaF.'Ju pluoevlai I j «2   i |eMcj bolesU grkljana 1 proti nehurnta katar"
1 I IIIVKK MATT0 M.J I.
Karlovi vari i VViun
xx±±±x±±±x±±±*x±±x
Visokočastito p. n. občinstvo!
Imam čast objaviti, da bodem ortlinirul «»<! no* imif O. t. m.
v hotelu „Stadt Wien" št. 23, II. nadstr.,
od ''.jIo. ure do 1 ,1. ure ilopoludm* in od       2. ure do     •"». ure p»polu<liie.
Dunaj, dne 3. marca 1888. 171—3)
Z odličnim priklonom
AVGUST SCH"WEIGER,
rzoToorzd.rs.v-ri.r Is:.
Prodaja mnogo vrstnih
požlahtnenih drevesc.
Pri graščini visoko rodnega gospoda grofa Lantliieri-ja na Slapu pri Vipavi
proda se več tisoč
mnogovrstnih Minili drevesc,
kakor: jabelk, hrušk, češenj t niarelc itd.
Cena komadu je po starosti in visokosti drevesca od 30 - 45 kr.
Za izvrstno blago se garantuje in p, n. kupci se v zakup uljudno vabijo.
Oskrbnistvo graščine Slap pri Vipavi,
dne 6. marca 1888. (1-2—n
T7~ sakdo
moie si s prodajo vsakovrstnih zakonito dovoljenih
srečk na obroke "ms
vsako leto najmanj (161—3i
1200 goldinarjev prislužiti.
Vprašanja naj se pošiljajo na: Wcchselhaus H. FTJGHS, Budapest, Dorotheeagasse Nr. 9.
A. Einspieler jeva sta
v veliki obliki, na karton  krasno izdelana,
dobiva se po m* kr., p<> poŠti p.> H Kr., pri upravni-
(l 70—)        MtVH  ..S I m \ ni ,U « l-.i   \.i n-
Prodajalnica,
že dolgo  let obstoječa In  na lepem   kraji  v I.jiil»ljf*ni
se takoj v najem odda.
Ki« — pove i/, prijaznosti npravnintvo „Sio\eiiskejfa Narodu". l"6 - O
ČOKOLADA
CT
ScHMIDT & So
HNE
ki jta pri prvej Dunajnkej razstavi k n bi niske'! umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim diplomom, sta pristni samo, će imata našo Uradno registroVSOO varstveno znamko in firmo. (800—84) I)4>f»ivil hc pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih de-U kater*, v ■ Jut* ljami |>ri -„.• ratfll I^a^Hiiik-n. Iia/.pošiija so v provincije prj.i poStliemil povzetju.
VICTOR SCHMID. <k SOHNE,
c. kr. dež. opr. tovarnarji.   Tovarna in oentr. razpošilialnioH
Dunaj, IV., AUe^asse Nr. 48 (pole*^ juž. kolodvora).
Zahvala.
Slavna (»osnjilirca v Čr-noinlji podarila jo pri občnem /bom dne \i. februvarja t. I. < "i nonnd jski podružnici dni/hi1 sv. Cirila in Metoda deset goldinarjev, zn koji dar se naj-topleje zahvaljuje
podružnično vodstvo.
J. & S. KESSLER v BRNU,
B <t c3 i .<iimIi,-.c ulice št. "7 »n..
pošiljata proti poštnemu povzetju:
(130—2)
Zahvala.
Slavni posojilnica, v IV-■iiitu Iji podarila je pri svojem letošnjem občnem zboru Cr-noineljski jiožiMiii lnanibi znesek petnajst goldinarjev a. v.
Za ta blagoduiril  dur \>. reka tem potom najtoplejšo zalivalo
odbor
črnoraeljske požarne bramte.
Xnj<'i:
7. marca: Pri Klonu   Maver iz Mo-aakovega. — Gassner i/. Ma-libora.   —   Wruss i/. Cubra.
— Horwat i/. Spodnje Idrije.
— Garzarolli i/. Senožeč.
Pri Mrallei: Pollaok, En-jrel,  Krant,   Weiss,   Kulka S
Dunaja.
Umrli so:
V deieloej bolnici:
1. marca: Janez Dežman, gOStafi, 51 let, za otrpnenjem.
— Lisa GrUUI, strežnica, 57 let, za vročiti-ko boleznijo.
2. marca: Kranja liakar, gostija, 44 let, za plnčnico.
1 marci: l,«'nka Mri'vije, gostija, 68 let, za oslabljetijeni.
— Miha Eržen, delavec, 68 let, za otrpnenjem plnč. — Andrej   Gostiš-,   gostač,   72 l't.
vsled po naklnobi prisadetega poškodovanja.
ViZITN 1CE
priporoča
„NARODNA TISKARNA"
v I. i II h 11 u m i.
Izdajatelj iu odgovorni urednik   Dr, Josip VoSnjak.
Lastnina in tisk .Narodne Ti k.rne