POŠTNINA PLAČANA V GOTOVIM Leto II. N»- V5tev. 37 Celoletna naročnina . 175 Lir Polletna „ 90 * Posamezna številka • 4 „ Za Jugoslavijo . 2 Din Gorica, sobota It. septembra IMG IZ JUGOSLOVANSKE SPOMENICE O MEJI 60RIGA S SLOVENSKO GORIŠKO JE NELOČLJIVA ENOTA VSE TO PODROČJE DO NARODNOSTNE MEJE MORA RITI PRIKLJUČENO JUGOSLAVIJI OKROG FRANCOSKE ČRTE Številke, statistike, dokazi, ki jih črpa jugoslovanska delegacija na mirovni konferenci iz naše zgodovine, življenja in dela, iz naše volje in zahtev, neusmiljeno podirajo vso trdnjavo laži, klevet, diplomatskih fraz in govorniških cvetk, s katerimi skušajo razni Bonomiji in njihovi skrbni pokrovitelji prepričati svet, da ni prav, kar je pošteno, temveč da je prav to, kar je za njih koristno. Da ni važno, dati slovenskemu narodu zadoščenje za vse krivice, ki jih je prestal od italijanskega napadalca in okupatorja ter za njegov doprinos v svetovni vojni proti fašizmu; da ni vazno dati italijanskemu narodu realne in materialne možnosti, da si opomore gospodarsko in moralno od dediščine, ki jo je sprejel po fašizmu, temveč je važno to, ds ostane na svetu, zlasti v Italiji in naši pokrajini še prav toliko fašizma, kolikor je potrebno, da bi bile demokratične sile vezane v borbi z njim; toliko, kolikor je potrebno, da bi se lahko imperialistične sile v vsakem trenutku poslužile obmejnih izzivanj in in-sceniranih incidentov za to, da bi lahko opravičile nove napade in nove vojne. In idealna rešitev, ki bi zadostila vsem tem pogojem je — francoska črta. Ker pa je ta tako absurdna. da jo je težko zagovarjati pioti dokazom o dejanskem položaju na zemlji, katero reže, si je diplomacija, ki jo je postavila in ki jo brani, izbrala drugo taktiko: prišla je z novimi dodatnimi predlogi, ki »popravljajo« francoko črto v škodo Jugoslavije. 7 i popravki so seveda še bolj neverjetni od francoske črte in so postavljeni zato, da bi seveda Jugoslavija, izmed obeh nezaslišanih krivic izbrala manjše zlo. Toda tudi ta manever ni prenesel spopada z resnico. Popravni se umikajo. Pojavljajo pa se novi poizkusi, da bi se vendar našel način, kako opravičiti krivico, ki se jo hoče po vsej sili vsiliti Jugoslaviji. Pa je gospodu Bonomi-ju šinilo v glavo: plebiscit! 1 oda ta zadnja rešilna bilka, katere se poslužuje svetovni imperializem, da bi svet prepričal o svoji dobronamernosti, je še šibkejša od dosedanjdi. Vedno bolj blizu je trenotek, ko se bo morala mirovna konferenca definitivno odločiti: ali se umakne s položajev krivice in zlonamernega oškodovanja svojega zaveznika, ah pa Bega sprejeti odgovornost pred svetovno javnostjo in pred zgodovino ter vsiliti s tanki in grožnjami krivični mir. Jugoslavija je že dokazala višek dobre volje v svoji borbi za lastno svobodo in za svetovni mir. Mi pa, ki zasledujemo vse to kot najbolj živo zainteresirani, se niti najmanj ne igramo z bese dami, če kličemo v Pariz: Krivic ne sprejemamo in pred silo ne klonemo! VIŠINSKI: Vsa zgodovina uči, da diha Trst slovenski zrak, odnosno, da izpolnjuje njegovo življenje slovenskih duh. Jugoslovanska delegacija je preteklo sredo v zvezi s 3. členom načrta mirovne pogodbe z Italijo-, ki predlaga tako zvano francosko črto za mejo, predložila mirovni konferenci posebno spomenico, v kateri obravnava vse krivice, ki jih ta črta povzroča, in postavlja svoje konkretne zahteve, pri čemer pristaja zavoljo miru na tež- Na področju pri Gorici zahteva Jugoslavija 75 kv. km ozemlja z okrog 40.000 prebivalci, in sicer: mesto Gorico, Mernik, Škriljevo, Kojsko, Podgoo-o, Šent Maver, Podsabotin, Štandrež, Sovodnje, Rupo, Japnišče, Dol, Šmihel, Doberdob, Devetaki in Jamlje. Na tem ozemlju živi po podatkih ;z 1. 1910. 19 tisoč 445 Jugoslovanov in 14.312 Italijanov. Jugoslovanska črta se povsod ujema z narodnostno mejo. Tudi v zadnjih desetletjih se narodnostna meja, kakor je ugotovila medza-vezniška komisija, tod ni spremenila. Gorica je narodnostno me '-an otok sredi slovenskega narodnostnega ozemlja, s katerim je obdana celo na zapadu, kakor priznavajo tudi italijanski popisi iz 1. 1921. Na ozemlju razširjene go-riške občine pa tvorijo Jugoslovani absolutno večino, 24.405 od 47.990 prebivalcev v 1. 1910. V ožjem goriškem mestu jih je bilo ke žrtve. Spomenica ima štiri po glavja poleg uvoda, ki se nanašajo na Kanalsko dolino, Beneško Slovenijo, Gorico in Tržič. Jugoslavija zahteva, pravi spomenica, da se ji priključi Goriška pokrajina do narodnostne meje, vzhodni del Kanalske doline in Beneške Slovenije ter področje okrog Tržiča do Soče 1910. leta 14.812 od skupnih 30 tisoč 995, fbda od mestnih prebivalcev je imelo domovinsko pravico 32°/o ljudi v slovenskih, 9 5° n v italijanskih in furlanskih krajih na Goriškem, vsi ostali pa v Italiji ali pa v nemških in drugih deželah Avstrije. Še danes je v go-riški občini najmanj po’ovica prebivalcev slovenske narodnosti V zgodovinskem pogledu je bila Gorica zmeraj središče slovenskih političnih, gospodarskih in kulturnih organizac.j. Gorica je dala toliko slovenskih knjig n revij ter časopisov, da Italijani Slovencev v tem pogledu niti zda-leka niso dosegli. Gorica ni nikoli pripadala Beneški republiki in do leta 1918. tudi nikoli ne Italiji. V zemljepisnem in prometnem pogledu se vse vode na Goriškem in z njimi vse doline stekajo proti Gorici. Francoska črta seka 6 od 9 večjih cest, ki so speljane glede razmejitve z Italijo. Po dosedanjem poteku splošne razprave o tem vprašanju je potrebno povedati tole: Gorice, ki šteje kakih 10 do 15 tisoč duš. Zakaj? Odgovarjajo nam: Zato, ker je Gorica italijansko mesto. To je predvsem neresnica. Go" rica je pretežno slovensko mesto. Celo po statistiki iz leta llM.) je živelo v središču mesta samo /000 Italijanov več kakor Slovence'*, v resnici pa so imeli Slovenci večino tudi v mestu samem, toda poleg tega so tudi predmestja popolnoma slovenska. Tako živ. na Tujega nočemo, svojega ne damo ! ozemlju, ki se zaradi nekakega italijanstva Gorice izroča Italiji, ogromna večina Slovencev. Ali se lahko da upravičiti tako teptanje etničnega načela? Toda tukaj se vztrajno gre molče preko vseh teh dejstev in se starokopitno ponavlja, da j” resnična trditev, da je Gorica ital; jansko mesto. (Gorica ni iralijan-sko mesto niti v tem smislu, v kakršnem je n. pr. Trst ali katero izmed istrskih mestec). Jasno moram izjaviti, da ni Jugoslovanov, ki bi se kdaj odrekli Gorici. iz Gorice. Črta je izpeljana po bližnjih gričih, tako da na jugoslovanskem ozemlju ni mogoče zgraditi novega mestnega središča za vse jugoslovansko goriško ozemlje. Ozemlje, ki po tej črti pripada Italiji, ne gravitira r.a Gorico, marveč na Videm ali Trst. Gorica je za to' ozemlje le prehodna točka proti severu in vzhodu. Goriški bi ne ostalo nobeno mesto z več kakor 3000 Končno bi slovenska Goriška izgubila svoje stoletno upravno središče. Ostalo področje, ki bi pripadlo Italiji, je bilo do 19. stoletja pod nemško oblastjo in del gradiščanske grofije. Celo fašistični režim je oddelil od nekdanje Goriške dve tretjini italijanske ravnine jugovzhodno od Conce in ju priključil videmski odnosno tržaški pokrajini. Gorica je tradicionalno upravno, cerkveno in kulturno središče slovenske Goriške. Na jugoslovanski strani goriške dežele bi po francoski črti ostalo le 1071 Italijanov po štetju iz 1. 1910. odnosno 4205 Italijanov in Furlanov po štetju iz 1. 192i. medtem ko bi ostalo na italijanski strani 900 kv. km slovenskega ozemlja s skoraj 60.000 Slovenci. Končno zahteva Jugoslavija področje okrog Tržiča do bregov Leta 1714. so na glavnem trgu v Gorici nemški fevdalci obglavili in razčetverili 11 voditeljev slovenskih kmečkih puntarjev. Od takrat sta pokrajina in mesto prizorišče najbolj krvavih oorb slovenskega naroda za svobodo. V teh borbah je tukaj zrasel naj-odpornejši in najbolj zavedeti del slovenskega naroda. In ko so v Sloveniji počile prve partizanske puške proti italijanskim osvajalcem, sta bila vse področje Gorice in mesto Gorica takoj na nogah. Tukaj je bilo središče partizanskega odpora v Julijski krajini. Danes okrog Gorice in v dolini Soče in Vipave ni družine, ki ne bi imela sina ali hčere v partizanih in v Narodno osvobodilni vojski Jugoslavije. To prav tako velja za velik del družin v Gorici sami. Ali si kdo more misliti, da se bo to ljudstvo sprijaznilo z usodo, ki mu jo namenja francoska črta? Ali more kdo pomisliti, da bi se Jugoslavija mogla izneveriti tem svojim bratom ob Soči, ki so toliko žrtvovali v borbi za o- prebivalci. Poleg cele vrste takih mest na področju, ki bi pripadlo Italiji, bi Gorica propadla, ker bi njena industrija in obrt ne mogli več služiti jugoslovanskemu zaledju mesta, odkoder bi tudi ne prejemala potrebnih surovin. Izgubila bi hkratu svojo glavno trgovinsko funkcijo za tujino (les in sadje), ker bi bila ločena od Brd in Vipavske doline ter njunih agrarnih monokultur. spodnje Soče s 109 kv. km ozemlja in približno 40.000 prebivalci. O njih narodnostni sestavi ni točnih podatkov. Toda spričo industrializacije ozemlja se je tja priselilo mnogo Slovencev, ki tvorijo nedvomno pomemben del prebivalstva, hkratu pa prihaja v tr-žiške tovarne iz različnih občin na Krasu in celo iz Vipavske doline in z Brd dnevno na delo premnogo slovenskih ljudi. Industrija tega ozemlja bi našla v Jugoslaviji ugodno tržišče medtem ko bi pod Italijo pod sedanjimi pogoji nujno morala propasti. Prebivalstvo tržiškega področja je v času vojne aktivno sodelovalo v borbi proti nacizmu in fašizmu ter je tedaj in tudi še do zadnjih dni nenehno zahtevalo priključitev k Jugoslaviji. svoboditev vseh narodov Jugoslavije, da bi se jim izneverila, kakor so se ji izneverili oni zavezniki, ki so jih v letih vojne preko londonskih in newyorških radijskih postaj pozivali, naj se dvignejo v borbo proti Mussoliniju za svojo osvoboditev? Jugoslovanska delegacija prejema dan za dnem resolucije, pisma in brzojavke ljudstva zapadno od francoske črte, ki zapada obupu. Ta pisma govore o tem, da bodo kmetje požgali svoje hiše, svoje vasi, da bodo posekali vinograde in ponovno odšli s puško v roki v gozdove, da se borijo za svojo svobodo. To so besede obupa in strašnega razočaranja, toda istočasno opozarjajo na vso odgovor nost one, ki se pri določanju meje bavijo z aritmetično ekvilibristi-ko, ki ne vidijo živih ljudi, katere je ta njihova aritmetika privedla do obupa, do odločitve, da rajši umrejo na pogorišču svoje rodne vasi, kakor da bi sprejeli usodo, ki jim jo pripravljajo delegacije na mirovni konferenci v Parizu«. Jugoslavija ne bo podpisala miru z Italijo, če se sporazumno z Jugoslavijo ne popravijo krivice francoske črte Tukai ie bilo središče partizanskega odpora u Julifski krajini Na seji politično - teritorialne komisije za Italijo je šef jugoslovanske delegacije Edvard Kardelj obrazložil jugoslovansko stališče mesto Gorica ne bo nikoli odtrgano od slooenskega zaledja »Čas je, da vse delegacije v celoti prično obravnavati stvarna dejstva, potrebno pa je vedeti, kakšna stvarna dejstva, kakšni etnični, geografski, prometni, e-konomski in drugi razlogi opravičujejo to črto, ta ali oni predlog. Zaveznica Jugoslavija, ki se ni dne 27. marca in 6. aprila 1941. leta in v vsem času svoje herojske borbe z nikomer pogajala, pod kakšnimi pogoji bo stopila v vojno proti Hitlerju, ker je bila prepričana, (la se noben zaveznik ne bo izneveril pravičnim zahtevam narodov Jugoslavije, ima pravico izvedeti, zakaj se ji odvzema Kanalska dolina, zakaj se molči o Beneški Sloveniji, zakaj se nenaravno trga mesto Gorica od njegovega zaledja, zakaj se ji ne priznava Tržič, zakaj se Trst popolnoma oddvaja od Jugoslavije, zakaj se ustvarja koridor med Italijo in svobodnim ozemljem Trsta ter odvzema'slovenskemu narodu tako na severu kakor na jugu od Trsta vsa njegova morska obala? Francoska črta n. pr. konkretno zahteva, naj Jugoslavija žrtvuje več kot 20.000 do 25.000 strnjeno naseljenih Slovencev v okolici mesta Gorice in v tem mestu samo zaradi tega, da bi se lahko prepustil Italiji italijanski jezikovni otočič v središču mesta POLlTIČm PREGLED 11 Parizn - obča razpraoa o naši meji V politično-teritorialnem odboru za Italijo ni nihče ugovarjal priključitvi Gorice k Jugoslaviji Sredi tega tedna so razpravlja- z Italijo so govorili o Gorici deli v Parizu v glavnem o Gorici, legati Jugoslavije, Češkoslovaške V odboru za politične in terito- in Poljske. Aleš Bebler je pri tem rialne določbe mirovne pogodbe še enkrat odločno pozval odbor,. Goripa ni nikoli pripadala Beneški republiki in do leta 1918 tudi nikoli ne Italiji mesto je tradicionalno upraono, kulturno in cerkveno središče slovenske Goriške naj spremeni francosko črto v smislu jugoslovanskih predlogov Gorico in mnogo jugoslovanskih krajev na srednjem Posočju pušča francoska črta Italiji. Seveda ni tega zaslužil slovenski narod, ki je doprinesel toliko vojn'h naporov. Bebler je obširno očrtal pomen Gorice za vso g »riško deželo ter obeležil njeno centralno kulturno vlogo za Slovence. Razen tega je enako objektivno in z neovržnimi podatki prikazal mesto Gorico kot trgovsko središče za vse kmetijske pridelke goriških dolin in gora. Dokazal je tudi, da industrija in obrt v Gorici življenjsko zavisita od goriške dežele, ki daja vse surovine mestu. In tudi po narodnosti je Gorica v vsem svojem zgodovinskem razvoju slovensko mesto. Šele v zadnjih desetletjih so se pričeli vanjo doseljevati Italijani in če je sedaj v Gorici znatno število Italijanov, je treba to pripisati ravno fašističnemu sistematičnemu naseljevanju italijanskega elementa v Gorici. Kljub temu pa je še zmeraj polovica goriškega mesta slovenska. Bolgarija Preteklo nedeljo (8. septembra) je bilo na Bolgarskem glasovanje za referendum o republiki ali monarhiji. Volitve so pokazale, da je bolgarsko ljudstvo proti osovraženi monarhiji. Za republiko je glasovalo 92.70/o vseh glasovalcev, kajti od skupnega števila 4,478.283 volivcev je glasovalo 4,100.003 volilcev; za ljudsko republiko je glasovalo 3,801.660 vo- Češkoslovaški delegat je dejal, da je sam živel v Gorici in se prepričal, da sta mesto in pokrajina v popolni medsebojni odvisnosti V nobenem primeru ni mogoče ločiti pokrajine od njenega naravnega središča* brez kate.-ega ne more živeti. Tudi poljski delegat je z vso odločnostjo nastopil proti ločitvi Gorice od ostale goriške pokrajine. Bistvenih ugovorov proti vsem tem izvajanjam slovanskih delegatov ni bilo Že prej je ameriški delegat razglasil, da so Zedinjene države opustile svoje posebne predloge glede jugoslovansko italijanske meje, ki so bile vključene v načrt štirih o mirovni pogodbi z Italijo. Šlo je namreč za ameriške dodatne predloge, v kolikor so predvidevali korekturo francoske črte v škodo Jugoslaviji zlasti na področju pri Gorici in pri Devinu, korekturo francoske črte med Tržaškim svobodnim ozemljem in Jugoslavijo in dela razmejitvene komisije. republika livcev, kar predstavlja 92.7u/o vseh oddanih glasov; za monarhijo je glasovalo 179.175 volivcev ali 4.4°/c oddanih glasov, neveljavnih pa je bilo 119.168 glasov ali 2.9°/ leta 1944. Svobodoljubno bolgarsko ljudstvo se je namreč pred dvemi leti dvignilo k vstaji ter odvrglo s svojih ramen fašistično suženjstvo. Na častni tribuni na Trgu pred Narodnim sobranjem v Sofiji so stali, ustanovitelj Domovinske fronte Bolgarije Georgij Dimitrov in drugi bolgarski predstavniki. Na veliki paradi so prisostvovali med drugimi tudi člani diplomatskega zbora in med njimi člani jugoslovanskega poslaništva. Na čelu jugoslovanske sindikalne organizacije je bila tov. Pepca Kardelj. Največ gesel je bilo na paradi posvečenih ljudski in slovanski enotnosti, Sovjetski zvezi, gene ralisimu Stalinu, jugoslovanskim narodom, maršalu Titu, ustanovi telju domovinske fronte Dimitrovu, kakor tudi enotnosti delavcev in kmetov. JU Lil J B KUT KAM: 8. september 1943 - fleliki dan primorskega ljudstvo »Samo pustite nas, da gremo čez Sočo in Taljament, mi se bomo tam borili proti Nemcem«, ta ko so odgovarjali oficirji in vojaki premagane vojske, ki se je valila preko naših dolin razbita -n osramočena, ko so jih pozivali partizani, naj ostanejo ter se uvrstijo v njihove vrste za nadaljevanje borbe proti Nemcem. Odlagali so orožje po vaseh goriške o-kolice in drugod širom Primorske pod pritiskom partizanskih enot, ki so takoj zasedle vse prehode in razorožile cele divizije vojakov. Oficirji in vojaki so iskali civilne obleke, da bi se tako lažje izognili Nemcem in borbi sploh. Očivi-dno niso mislili na nadaljevanje borbe proti Nemcem. Še tisto noč po kapitulaciji so izginili vsi podeštati in tajniki, vsi učitelji in poštarji, vsi brigadirji in financarji, vsi železničarji in cestarji. Ostalo je samo ljudstvo, pošteno ljudstvo na svojih tleh -svobodno. Izginili so in nihče od njih ni nikdar sanjal, da bo zopet zavzel mesto cestarja ali vaškega brigadirja, tajnika ali podeštata. Nihče od njih ni sanjal o italijan-stvu Gorice ali o Morganovih ali Wilsonovih črtah. Zavedali so se, da so na tujih tleh, zato so silili na zapad, od koder se je začelo njihovo prodiranje in osvajanje tujih ozemelj. 8. september ni imel v vsem svetu lepših in veličastne j ših ter zmagoslavja polnih prizorov, kot jih je imel na Primorskem. Izgon krutega okupatorja, nasilnika n zatiralca prebivalstva Julijske krajine, je navdihnila stotisoče, ki so z neomajno vero v svoje lastne sile grabili za orožje, in se postavljali v bran nemškemu na cizmu kot zadnjemu sovražniku in okupatorju. Tiste dni so se dogodki tako naglo vrstili, Ijetudi po svojem zgodovinskem pomenu o-snovne važnosti za nadaljni raz voj borbe primorskega ljudstva, da bi jih težko vešče pero spravilo na papir. Prvi dan — pogajanja z italijanskim divizijskim in armadnim zborom za skupno nadaljevanje borbe. Rezultat negativen, kajti vojaški poveljstvi v Gorici in Vidmu sta od da niso mogli okoličani despeti v mesto. Zdelo se je, da se nahajam » v oblegani trdnjavi. Toda naši zavezniki so tokrat najbržc pozabi- li, da je september leta 194» na novo vžgal srca prim »rskega ljudstva, da so partizani ■- strnjenih vrstah podvojili svojo borbenost in se z odločnim odp »r >m postavili v bran okupatorju. In kdo je pripomogel skupni zavezniški stvari bolj kot jugoslovanski partizani, da se je vezalo na desetine najboljših oboroženih nemških divizij? Kdo drugi kot slavna jugoslovanska vojska in ne najzadnje naše primorske edi-nicc, ki so se neustrašeno borile proti nasilnemu okupatorju, podirale in rušile ter tako zadrževale vojaške pohode hitlerjevih armad. Kljub velikemu policijskemu aparatu, ki je bil razmeščen po vsem mestu je bila Gorica zelo živahna in na Travniku se je o-krog 11. ure dopoldne začelo zbirati ljudstvo, ki je prepevalo partizanske pesmi. Toda že so bili na mestu jeepi in civilni policisti so začeli razganjati ljudstvo. Goriške ulice so bile polne slovenskih zastav z rdečo zvezdo in posebno severni del mesta je bil bogato o. krasen. Množice, ki niso mogle priti v mesto so manifestirale po različnih krajih. V Šempetru je prišlo do incideiitov s policijo in ra- njen je bil tov. Businelli Walter. Ljudstvo je spontano priredilo veliko protestno zborovanje. Poslalo je ZVU protestno pismo, civilna policija pa je »skrbela, da se mir ni kalil«. Surovo je nastopala ter razganjala in lovila antifašiste. Zborovanja so se vrš’la v Mirnu, Sovodnjem, Opatjem-selu, Števerjanu, Bovcu in drugod. V Brdih so bile na predvečer veličastne manifestacije. Povorke so šle po vaseh, kresovi so goreli, cela Goriška je bila v zastavah. Srbiji, Hrvatski, Makedoniji, Sloveniji ter Bosni in Hercegovini Sedaj so najeli v Bosni in Her cegovini za obnovo dežele in dvig živinoreje dvoje posojil v znesiu 342 milijonov din. Iz te vsote je bilo nabavljenih v času od 21. junija 1946. leta pa do danes 3.800 konjev, 4.500 mul, 40 tisoč ovc, kakih 5.000 svinj in 1.500 telet. Ovce so kupili v Makedoniji, svinje v Vojvodini, krave pa v vseh petih republikah. Konje so kupili v Sloveniji, deloma pa od UNRRA-e. Z odkupom nadilju-jejo v Srbiji, Makedoniji in Hrvatski. Sedaj izvajajo načelo, da je treba pomagati predvsem naiboij opustošenim krajem. Pri tem upoštevajo, da razdeljujejo živino po področjih, ki najbolj odgovarjajo tej vrsti živine tako glede terenskih, kakor klimatskih pogojev. Zbrano živino razdeljujejo samo kmetom. GLAS IZ MESTA EV Z DEŽELE KMETIJSKE NOVICE Preteklo nedeljo si je prebivalstvo Čepovana ustanovilo na občnem zboru živinorejsko zadrugo, v katero je takoj vstopilo 62 članov, ki so se obvezali, da bodo plačali 50 lir vpisnine in 300 lir članarine na vsako glavo goveje živine, nad 2 leti stare, in to na petkratno jamstvm. Zanimanje za zadrugo je vedno večje in vanjo se vpisujejo še vedno novi člani. Mala vas Drvenica je med prvimi v tetovskem okraju, ki je organizirala kmečko delovno za drugo in ki je dala uspešne rezultate. S pomočjo traktorjev, mlatilnic in drugih strojev strojno-traktorske postaje je kmetom u-spelo hitreje in lažje izvršiti poletno žetev in mlalev. Komisija, ki je izvedla popis ži ta v vasi Drenici, ni naletela na nobene težave, ker so kmetje toč no prijavili količino žita. Poleg določenih količin so kmetje izročili še viške. Kmetje iz zadruge so izročili 18.000 kg žita. Vas Bogo-vinje je že izročila vse svoje viške. Siromašnejši, srednji hi premožni kmetje so izročili v-e žito, s katerim razpolagajo za prodajo. Vasi Drvenica in Bogo-vinje sta izročili skupno 45.000 kg Žita. Karlovaški živinski sejem je zadnji čas zelo oživel. Prav tako je živahen promet z živino in senom. Vzporedno z oživljeno trgovino se je razvila tudi dejavnost posrednikov in sicer tako, da že skoraj ničesar več ni bilo mogoče kupiti brez posredovalca. Organizirani posredovalci so izsilili od kmetov gotovo provizijo, da so jim pomagali najti kupce, ki so jim sistematično ovirali nakupovanje. Ti goljufi so zaslužili mnogo denarja pri tem svojem sramotnem opravilu. Na pobudo o-'krožnega ljudskega odbora so sestavili komisijo aktivistov Ljudske fronte, ki je zalotila pri delu okoli 40 posredovalcev in prekupčevalcev. Ljudstvo samo- je pomagalo komisiji najti ljudi, ki so že vrsto let goljufali na sejmu Na veliko zadovoljstvo so te prekup čevalce odvedli na zaslišanje, nekatere so obdržali v zaporu. V kmetijskem oddelku okrož- nega ljudskega odbora v Slav. Brodu se je vršila konferenca, ki so ji poleg predstavnikov ljudske oblasti prisostvovali tudi piedstavniki tovarne za olje iz Zagreba, tovarne za sladkor iz Županje, kakor tudi delegati ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo L.R. Hrvatskc. Na konh; renči so razpravljali o u organiza ciji načrta za setev industrijskih rastlin. Ustanovljena je bi! t okrožna komisija, katere člani so dobi i nalogo, da do začetka septemb.u formirajo okrajne k >misije. Namesto dosedanjih k’ajevnih poverjenikov se bed i dirmirale krajevne komisije. Za člane komisije bodo imenovani aktivisti, ki imajo največ izkušenj pri setvi industrijskih rastlin. Komisija bo skupno s krajevnimi ljudskimi odbori prirejala množične sestanke z ljudstvom in izvedla načrt, koliko industrijskih rastlin se bo posejalo na posameznih posestvih. Industrijska podjetja bodo sklenila z okrožnim ljudskim odborom v Slav. Brodu kolektivno pogodbo o pogojih proizvodnje m prevzemanja. Na konferenci je bild poleg tega odločeno, da se bo setev ozimnega lanu in oljne repice izvršila najkasneje do 20. septembra tega leta. Okrajnim komisijam je postavljena naloga, da izvršijo porazdelitev mlatilnic za mlačev sončnic ter porazdelitev ostalih del, za kar naj dajo potrebna navodila proizvajalcem olja. Tovarna olja »Rdeča zvezda« v Zagrebu bo vršila ustanove, ki skrbijo za odkupovanje žitaric. Vojna opustošenja in okupatorjevo ropanje so precej uničila živinorejo v Bosni in Hercegovini. To dokazujejo podatki, po katerih znaša gospodarska škoda 2.201) milijonov dinarjev po tečaju iz leta 1940. Ljudska vlada Bosne in Hercegovine pravilno ceni pomen živinoreje in ji je zato posvetila vso pozornost. Tako je bila ustanovljena v juniju leta 1946 pri ministrstvu za kmetijstvo LR Bosne in Hercegovine glavna komisija za odkup živine s petimi komisijami in sicer: v Gorica Suečana proslava Bazoviških žrtev V torek zvečer se je vršda v dvorani Ljudskega doma proslava obletnice bazoviških fn-.:v. Udeležba je bila nepričakovane velika in vsi navzoči so sledili posameznim točkam tega korue-moracijskega sporeda z občutenim razumevanjem, kakor ga je svečanost zahtevala. Za uvod je zapel mirenski mešani pevski zbor »žrtvam«, nakar je nastopil tov. Vojo, ki je v daljšem, jedrnatem in živo podanem govoru orisal našo borbo proti fašizmu ter mučeniško smrt tovarišev Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča, štirih junakov, predhodnikov našega osvobodilnega gibanja na Primorskem. Kakor so bili ti svetli liki zvezda vodnica za vso našo poznejšo dobo, tako jc danes na nas, da izbojujemo šc ta zadnji boj, da bo vsa naša primorska zemlja osvobojena :n to proti vsem zlonamernim nakanam neofašizma in reakcije. Sledil je tov. Pino Stacul, ki je v italijankem jeziku počastil bazoviške žrtve, nakar so se vrstile razne deklamacije, ki so jih podale tovarišice in tovariši dramskega društva in dramske šole. Med deklamacijami je nastopil mirenski oktet ter izpopolnil dobro uspelo svečanost. v Sieverjan Bolj močni od njih Slišali smo, da je »Slovenski Primorec« pisal, da so »zavedni« fantje in dekleta iz Steverjana darovali zanj sledeče: dekleta hr 330, fantje pa lir 250. Ker nismo »Čerini« da bi vtikali nos v stvari, ki nas ne brigajo, lahko toliko izpovemo, da je nekaj reakcionarnih elementov res nekaj nabralo; a odgovor jim damo takoj. Zbrali smo za naše priljubljeno in res ljudsko časopisje čez dva-tisoč lir in sicer smo fantje nakazali »Primorskemu dnevniku« lir 1433, dekleta pa »Soškemu tedniku« lir 830. Ni od danes, da zna briška mladina in v zgornjem slučaju šte-verjanska mladina razločevati ljulko od pšenice, tisk, ki nosi na naslovni strani očeta Triglava z rdečo zvezdo. Znak, ki nas je vodil v času osvobodilne borbe od zmage do zmage, tako nas bo tudi sedaj pripeljal v naročje Ti tove Jugoslavije, tiste Jugoslavije, ki je gospodom okrog »Slovenskega Primorca« trn v peti, nam pa edina želja, edino hrepenenje, da bomo enotno uničili šc zadnje ostanke fašizma ter se priključili k ljudski republiki Jugoslaviji, ki je na zmagovitem pohodu. Komen Usi bi radi na mladinsko progo Ko je bila ustanovljena delovna brigada, ki je imela oditi na Mladinsko progo, se je javilo toliko požrtvovalnih tovarišev in tovarišic, da se jih pri najboljši volji ni moglo vseh sprejeti. Vsi kraji našega okraja so bili zastopani. Mladina čuti v sebi ponos, da tudi ona pripomore k izgradnji skupne domovine. Dan za dnem dobivamo pisma in pozdravi, ki govore o veliki ljubezni do dela, po drugi strani pa nas bodrijo, naj ostanemo še nadalje odločni v boju proti fašizmu. Kakor bi to radevolje storili, nam vsled pomanjkanja prostora ni mogoče priobčiti imena vseh tovarišev in tovarišic, ki so se javili prostovoljno na delo; naša mladina bo to razumela in upoštevala. Gabrovica Pozdrav domačinu na Mladinski progi Na pismo, ki ga je poslal naš tovariš iz Brčkega, smo se zahvalili ter mu zatrdili našo neomajno zvestobo do matere Jugoslavije. Veselimo se z njim, ki skupno z ostalimi tovariši pomaga pri obnovi mladic Jugoslavije, ter gojimo trdno upanje, da se bodo naše srčne želje kaj kmalu uresničile, ko bodo vsi Slovenci pod eno streho, pod junaškim vodstvom našega ljubega maršala Tita. Deskle Žalostna posledica nemških taborišč Za časa nemške okupacije so Nemci aretirali in odgnali v zloglasna nemška taborišča tri člane družine Kodelja i/ Deskel. Ob zlomu Nemčije so se vsi trije vr- ......................................—'J'........................................ "El 'I 'imk. ................................... ■Hi' , Nekaj mesecev pred razsulom Italije se je posrečilo moji ženi, da me je spravila iz otoka Usti-ke v Castcllarquato pri Piacenzi. Tu sem že dobil majhiy>, a prav prijetno družbo Slovencev in Hrvatov, ki so me prav prisrčno sprejeli. Čeravno smo se morali dvakrat dnevno javiti na občinskem uradu ter nas je karabiner-ski marešjalo ob vsaki priliki nadlegoval so vendar minevali dnevi prav lepo. Časa je bilo na pretek; pogovori so se sukali o prijateljih, domu in dnevnih novicah. Trdno smo verovali, da bo že za Velikonoč konec vsemu, a zopet smo bili razočarani. Toda vseli stvari je enkrat konec. Poleg raznih odredb, ki nam jih je določal policijski red je bila tudi ta, da smo morali biti ob deveti uri zvečer že v postelji. In ravno okrog devete ure nas zbudi glasno govorjenje nekaterih leto-vičark. Vsem se je to zdelo nenavadno, a zaenkrat nismo dali temu večjega pomena, ker smo ANDREJ ČERN1ŠEV: Spomini iz moje italijanske internacije se že večkrat ušteli na ta račun. Krog šeste ure zjutraj nas zdramijo tovariški glasovi našega domačega pismonoše in še drugih tovarišev, ki so stanovali v drugih lokalih. »Italija je kapitulirala«, »konec je fašizma«, »vojne je konec«; tako so nam javili, ko smo se prikazali na oknih. Hitro smo se praznično oblekli ter sto pili na cesto. Gospodar hotela je bil prepričan fašist — do zadnjega je nosil črno srajco — a to jutro je zgleda! ves zdelan in beseda se mu jc zaustavljala. Ne da bi ga za to vprašali, smo nastavljali radio, dobili London in Moskvo ter zvedeli zgodovinske novice. Fašizem je odigral svojo vlogo, rešeni so vsi interniranci, prosti vsi oni, ki so umirali po zaporih Italije. Deveti september 1943. Sprehajali smo se v gručah po cestah, kadili cigarete, ki smo si jih prihranili za »posebne prilike«, ljudje so bili do nas nenavadno prijazni. Najprvo sem v imenu vseh internirancev pristopil do sodnika Napolitanca ter zahteval, da nam takoj izpusti dva tovariša, ki so ju pred tedni karabinerji zaprli, ker so ju dobili po deveti u-ri zvečer v parku v družbi deklet. Sodnik me je sprejel nenavadno prijazno, skoro hlapčevsko priliznjeno in se je čudil, da fanta nista še na svobodi. Listal je po aktih, prebiral uradne spise kvesture ter se začel jeziti na karabinerje in paznike zapora, ker niso fantov izpustili. Nato me je pozval: »Andiamo alla Torre!« (Pojdimo k stolpu! - tam je namreč bil za- por.) Poklical je paznika, ga » zmerjal in pri tej priči sta bila naša fanta že v naši sredi. Med prepevanjem naših partizanskih pesmi smo se podali v občinsko hišo, kjer smo od tipičnega italijanskega uradnika zahtevali nazaj naše osebne izkaznice in druge dokumente, ki so bili tam shranjeni. Star uradnik, ki je vedno vestno služil najprej liberalni in demokratični Italiji, nato fašistični, se od začetka kar ni mogel znajti. Pa smo ga takoj poučili in prepričali, da se začenja nova doba in da je sedaj konec več kot dvajsetletne tiranije. Ko smo imeli naše papirje v žepu smo nadaljevali našo pot. Zvedeli smo, da ni več podeštata, ne tajnika in ne karabinerjev. Zginili so kar čez noč. Italijanska de- nili domov s posledicami hudih bolezni. Kmalu po vrnitvi je podlegel za jetiko dvajsetletni sin. Pred par dnevi je z isto boleznijo umrla triindvajsetletna hčerka; doma pa boleha še tretja žrtev nacifašizma. 9. septembra proti večeru je številna množica iz vasi in okolice spremila k zadnjemu počitku pokojno dekle, Jožefo Kodelja. Vaški pevski zbor se je od pokojnice poslovil v cerkvi in na pokopališču z ganljivo žalostin-ko. Ob odprtem grobu sta spregovorili tov. Berlot Antonija in njena sotovarišica iz internacije. Hudo prizadeti družini, sta krajevni NOO in Zveza Primorskih Partizanov priskočila na pomoč z denarno, podporo. Morsko Pridno na delu Nič kaj pogosto se ne oglašamo. Krivo bo to, da smo preblizu trga, kjer je politično in kulturno življenje vse bolj živahno. Organizacijske sestanke pridno pose-čamo in nadejamo se, da bomo sedaj, ko smo opravili poglavitna dela na polju vsestransko aktivnejši. Na zadnji seji KNOO se je sklenilo, da se popravi drog za zastavo. Krasno bo videti kako bo plapolala v vetru naši lepa slovenska zastava z zvezdo Od bor ZMS je določil, da je treba spraviti določeno količino drvi k cesti, no, mladina je šla veselo in radevolje na delo ter pripeljala drva na določen prostor, nakar so jih starejši tovariši peljali dalje. Nabirali smo tudi prostovoljne prispevke za tovariše, ki so šli na gradnjo proge v Jugoslavio in tudi na antifašiste v zaporu nismo pozabili. Nabrali smo jim sadja, da bodo vedeli, da mislimo nanje. Saj vemo, da so največkrat po nedolžnem za zamreženimi okni. (Pridni mladini v Morskem priporočamo, da preberejo pismo vzglednega tov. Zlatana iz Kanala, ki nam ga je poslal te dni z Mladinske proge. 'Čitajte to pismo in videli boste, kako prisrčno gleda vsa napredna mladina na našo Primorsko in na našo borbo za svobodo). Kanal Kulturno življenje v okraju V soboto zvečer, 7. septembra, je mladina iz Nekovega priredila kulturni večer za proslavitev tretje obletnice vstajt primorskega ljudstva. Skupina igralcev je nastopila z igro »Kje so naše meje* V nadaljnem sporedu so nastopili z raznimi pevskimi točka ni in deklamacijami. Pri nastopih je bilo opaziti še razne pomanjkljivosti, upanje pa je, da bo mladina iz Nekovega z dobro voljo, ki jo ima do kulturnega napredka, kmalu odpravila take napake. V Melinkih pri Ligu je mladi- T—— I kleta, ki so simpatizirala z nami in našim gibanjem, so nam prišla naproti. Prinesla so nam polno dobrot, a še več prijetnih novic, ki so povzročile veliko smeha in veselja. Mesto je bilo v naših rokah. Občinski urad je bil zaprt, samo anagrafičen urad je še Jelova!.... Trgovci in nekateri italijanski tovariši so se obračali do nas v vseh mogočih zade v ih. ! o smo jim svetovali, naj oddajo takoj v mline na tisoče stotov žita, da bodo tako delovne množice vsaj enkrat site kruha in naj začnejo klati živino, niso kar mogli razumeti, da bi bilo kaj kakega sploh mogoče. Tako jim je že prišel v meso in kri strah fašističnih nasilnikov. Prihajale so novice, da so Nemci ob reki Pad (Po), kjer da bodo držali znani obrambni četverokot. Okrog poldneva smo srečali na stotine vojakov, ki so prihajali iz vojašnic Piacenze, kjer so se pustili celi ital. bataljoni razorožiti od peščice Nemcev. Gologlavi ma v nedeljo, 8. septembra, nastopila z dvema narodnima igrama. Nastopili so tudi vaški pionirji z igro »Zaplenjena puška«. Mešan pevski zbor je zapel par pesmi, nato je tov. Avgust Markič zapel solo »Stalingrajsko«. Množica je bila silno navdušena in jo je moral na zahtevo ponoviti. Markič Avgust se je pred kratkim vrnil domov iz zbora Srečka Kosovela J.A. Idrsko pri Kobaridu Odkritje spomenika V nedeljo 15. t. m. se bo vršila ▼ Idrskem pri Kobaridu velika slovesnost ob priliki odkritja spomenika 17 padlim borcem s sledečim sporedom: ob 9. uri: sprejem bivših borcev iz okraja, ob 10. uri: sv. maša za padle borce, ob 11. uri: odkritje in blagoslovitev spomenika. Okrajni pevski zbor zapoje in vaška godba zaigra par žalostink. Sledi podaritev zastave in podelitev odlikovanj. Govori, ob 15. uri: igra in nastopi raznih pevskih zborov. Borjana Počastili smo spomin bazovišhih žrtev Tudi pri nas smo svečano proslavili bazoviške žrtve. Že na predvečer vstaje primorskega ljudstva so zagoreli kresovi v znak veselja zloma italijanskega militarižma, ki je čez četrt stoletja tlačil slovensko ljudstvo. Isti dan popoldan je bila vas izpisana z lepimi narodnimi gesli, zvečer pa je bila manifestacija po vasi; prepevalo se je in vzklikalo Jugoslaviji. Ljudstvo je naslovilo tudi protestno pismo polkovniku Bowmanu in pozdravno pismo PNOO-ju v Trst. Komemoracija se je začela s kratkim nagovorom ter z recitacijami bazoviškim žrtvam. Pevski zbor je zapel »Mi smo ubežniki«... in »Tam na Bazovici«. Proslava se je zaključila s himno »Hej Slovani«. Na koncu je ljudstvo v posebni resoluciji zahtevalo takojšnji preklic zapornega povelja proti voditeljem stavkovnega odbora. Bovec «Volga, Volga" 6. t. m. zvečer je potujoči o-krožni kino predvajal v Bovcu ruski film »Volga, Volga«, ki je navdušil številne gledalce iz trga m okolice. ZELENI KRIŽ SE ZAHVALJUJE gospodu Adrianu Fonzariju za darilo lir 200, ki jih je poklonil v počastitev spomina notarja Ro-dolfa Seculina. brez orožja — največ jih je že obleklo civilno obleko kar med potjo — so prihajali bivši italijanski vojaki na vseh mogočih vozilih, a večina peš ter se razpršili po vseh mogočih poteh. »E finita, finita per sempre« (Končala je, končala za vedno — namreč vojna). Pripovedovali so nam vse mogoče stvari. Slikali so nam Nemce kot pošastne orjake, ki samo ukazuzjejo in ki ne poznajo milosti. Nemci so zasegli vsa prevozna sredstva, vojaške objekte in urade. Začeli so tudi že z rekvizicijami. Tu so odpeljali osebni avto, tam zopet porcelan in zlato. Žene in dekleta so se zbale. Begale so kakor ovce po mestecu. Bilo je veliko šušljanja; novice so se podesetorile in tako prihajale na naša ušesa. Tovariš Ciril je izvedel pred nosom oholih Nemcev sijajno akcijo. Več avtomobilov in gumijastih plaščev za kolesa je dal odpeljati v hribe, drugo pa je prodal trgovcem. Od izkupička smo par dni po grofovsko živeli ter odpirali ducate steklenic žlahtnega Lambrusca. Nazdravljali smo ter ostali rohodelci! Roko na srce! Če greš po deželi boš videl, da se pri obnovi naših porušenih vasi nič kaj enotno ne postopa. Nekateri vojni oškodovanci so prav zadovoljni z obnovo, zopet drugi so nezadovoljni. Poglejmo nekoliko bližje to stanje. Opaža sc da nekatera podjetja in nekateri rokodelci, ki so zaposleni pri teh podjetjih ne posvečajo zadostne pažnje in skrbi solidnemu in poštenemu delu. Zakonite določbe in stavbeni predpisi se ne upošteva jo. Zakaj to? Podjetnik bo to delal iz špekulativnih namenov, rokodelec pa bolj iz malomarnosti, znabiti tudi ker ni na dovolj strokovnega znanja. ObojQ pa je na škodo prizadetega vojnega oškodovanca ter obnove sploh. Ona gradbena podjetja katerih se ta očitek tiče, nai se zavedajo, da so minuli časi šušnur stva itd. na škodo drugega ter je mogoče, da bodo nekega lepega dne klicana na odgovor in da bodo morala prej ali slej poravnati vso nastalo škodo in krivico. Vi pa tovariši rokodelci, zidarji, mizarji in podajači, ostanite zvesti svoji pošteni obrti Prapor poštenega in res strokovnega dela naj bo vaš vodnik. Vaše delo opravljajte strokovn« , brez zavlačevanja. Izgovori, da morate delati z materialom, lei Vam ga stavi na razpolago poJj. tnik ne drži in ne odgovarja. Vaša dolžnost je, da pazite na podjetnika, ki bi hotel samo iz dooičkaželj nosti obnavljati stavbe. Neodgo-varjajoča navodila in dei.-i odklanjajte. Vsi tozadevni izgovori ni majo nobene podlaga- naš človek ne sme več biti izkoriščan in o-škodovan. Mladina! Tebi ni bilo moaoče, da bi se strokovno izšolala; okupator ti je branil tvoj podvig. Zato pa je danes potrebno, da se mladinci izpopolnjujejo. Zato je važno, da bo sleherna vas imela svojo strokovno šolo :n da se bo do večkrat vršila predavanja, e tako bomo izpolnili ono vrzel, ki nas še danes tlači. Nuša obrt se mora kvalitetno dvigniti, kakor jo današnja doba zanteva. Raj sem gide'a v Sloveniji? (Ali pa: Laž ima kratke noge -resnica pa v oči bode). Tovarišica iz Pevme nam piše: V Škofjiloki je bil od starih časov samostan očetov kapucinov. Tudi uršolinski samostan je hil tam. Kakor hitro pa je nemški okupator v 1. 1941. zasedel Gorenjsko so poleg drugega prebivalstva odgnali tudi vse duhovnike, redovnike in redovnice. Cerkve so ostale, toda samostana so Nemci uporabili v vojaške svrhe. . _ . svobodi in lepši bodočnosti. Imeli smo stalne stike s tovariši drugih krajev ki so prihajali k nam na posvet in delali smo nešteto načrtov. Par dni za tem se jih je nekaj odločilo, da gredo čez hribe proti Parmi, kjer so se baje vršili boji proti Nemcem. Jaz pa sem se z drugimi tovariši odpeljal proti Trstu, da sestavim na razpolago našim oblastem. Tu sem zvedel, da so partizani pognali v zrak južno progo, ki pelje proti Gorici. Odhajal sem po Krasu. V Prvačini smo že pozdravili partizane; cela vas je bila v zastavah. Slišalo se je grmenje topov. Okrog poldneva sem se pripeljal v Gorico na državni kolodvor, ki je bil že razbit in zapuščen. Odložil sem prtljago ter se odpravil proti mestu. Z doljnega Korza se je slišalo ostro streljanje. Južno postajo je še vedno branil junaški tov. Bobo s svojimi zvestimi tovariši. Šele ko so nas izdale italijanske čete in prešle k Nemcem, so se naši umaknili v okolico proti Lijaku in Renčam, kjer so se vršili veliki boji. Kapucinsko cerkev so zaprli in napravili iz nje skladišče. Šele za Božič leta 1941. so poslali nemškega duhovnika, ki je upravljal ves škofjeloški okraj. Ta duhovnik ni znal, niti ni smel spregovoriti slovensko in tako nevzdržno stanje je ostalo prav do konca vojne. Po osvoboditvi so se vrnili slovenski duhovniki, vrnili so se redovniki in redovnice. Očetje kapucini so zavzeli zopet svoje prostore, njih cerkev služi zopet svojemu namenu. Redovnice na poučujejo na tamkajšnjih šolali. Klevetniki nove Jugoslavije in ljudje Rupnikovega kova pa pravijo, da se tam cerkev preganja. Če ne bi na lastne oči videla in na lastna ušesa slišala, bi mogoče t '-di jaz še danes živela v dvomu, tako pa sem se prepričala, da nihče ne ovira cerkve in tudi duhovnikov ne! Sindikalne nesti Za pomožne delavce Podgorske predilnice Že del j časa je trajala pravda med pomožnimi delavci Tržaške predilnice v Podgori im ravnateljstvom tekstilne tovarne, ki ni hotelo priznati tej kategoriji delavcev pravice do povišanje plače. Pomožni delavci so se pri svojih zahtevah po povišanju plače sklicevali na to, da jim je zabra-njeno pogodbeno delo (na kon-trakt), zato da nimajo' druge možnosti, da bi si zvišali mezdo. Slednjič je vendar enkrat ravnateljstvo predilnice sprejelo predloge, ki so jih stavili sindikati ter priznalo specializiranim in kvalificiranim delavcem pravico do desetodstotnega poviška o-snovne plače začenši s prvo periodo plače meseca avgusta. Nove dnine in mezde za uslužbence v trgovinah z mešanim blagom S 4. septembrom t. L je prišlo do podpisa nove mezdne pogodbe za uslužbence v trgovinah z mešanim blagom. Do sedaj so sindikalne organizacije večkrat obravnavale to vprašanje. V zadnjem času pa je tukajšnji okrožni urad za delo pretresal to zadevo in 26. avgusta so potom razsodišča sklenili novo pogodbo za to vrsto uslužbencev. Novo pogodbo so podpisali zastopniki gospodarjev in uslužbencev. Uslužbenci, ki se zanimajo za ta nov dogovor, se lahko obrnejo na Enotne sindikate. Tam jim bodo dali vse potrebne informacije, kako se uveljavlja nova pogodba. Kmalu bomo prinesli celotno besedilo pogodbe. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ »PLiimnsKi ZBORiriK" Slov. planinsko društvo v Gorici rabi za izdajo »Planinskega zbornika« članke iz partizapske borbe v gorah. Borce-planince, ki so doživeli pomembne dogodke v planinah, prosimo, da nam pošljejo gradivo, čeprav neobdelano, tudi prav na grobo napisano, na naslov Slov. planinskega društva, Gorica, Ljudski dom. Uspehi nabiralne akcije za delovno brigado «Mario Blason" V kanalskem okraju je bilo nabranega v denarju lir 2878, od teh je samo mladina iz Anhovega nabrala 1452, mladina iz Gorenje vasi lir 602. V okraju Kobarid so nabrali v denarju in s prodajo raznih živil lir 6448. V Gorici 32.052 lir, s katerimi so tovariši kupili 9 parov čevljev (lir 27.000) Po dosedanjih poročilih je torej v okrožju nabranega skupaj lir 48.938, ker so nekaj dali: tudi posamezniki. (Okraj Gradiška lir 6000). Poleg prispevkov v denarju je | ALEŠ GROZD : JiRAŠKA BALADA Rodila sem sina pa je umrl za to trdo zemljo. Imel sem hčer pa je padla za to trdo zemljo. Moj vnuk črnolas pa je zgorel za to trdo zemljo. Brinovk črnih več smukal ne bo nad to trdo zemljo. Srca ji več slavček motil ne bo nad to trdo zemljo. Fresai ne bo več terana nad to trdo zemljo. Skale le sive vedo src mrtvih bolest pod to trdo zemljo, da z nami ne morejo v borbo poslednjo za to trdo zemljo. bilo nabranega v dveh okrajih, Gorica in Kobarid kg 107.50 bele, koruzne moke in kruha, 101 jajc, 2 hleba sira, 9 kg krompirja in 260 kg raznega živeža. Nekatere vasi, kakor Šempeter pri Gorici, so same pripravile mladincem iz svojih vasi vso opremo, obutev in potrebno hrano. Akcija se še nadaljuje. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ OBVESTILO Ustavljen promet po ulici Morelli Naznanjamo, da je ulica Morelli, ki je posebno ozka, sedaj proglašena za ulico s prometom v eni sami smeri, in sicer od juga proti severu. Zato je prepovedano vsem au-tom, motorjem in vozovom voziti od nasprotne strani. V ta namen so postavili tudi predpisana cestna znamenja. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ TJobra suca Okrajnemu socialnemu skrbstvu v Gorici so darovali za revne družine sledeči: Černigoj Mila lir 500, Zimic Frančiška lir 4000, Černič Maks lir 5000, družina Černigoj lir 500, Rusjan Kristina lir 300. Vsi darovalci so iz Gorice. Namesto cvetja na grob male Brešan Katarince iz Podgore, daruje tov. Rusjan Kristina iz Gorice lir 300. Ob 10 obletnici poroke daruje družina Černigoj iz Gorice za sirote padlih partizanov lir 1000. — Odsek se darovalcem najiskreneje zahvaljuje. Drobne novice * Oktobra bo poteklo 250 let. odkar je z dekretom carja Petra I. bila ustanovljena ruska mornarica. * Zveza češkoslovaških prosto-voljev iz španske osvobodilne vojne je poslala vladi: brzojavko, v kateri zahteva, da prizna Češkoslovaška špansko republikansko vlado. * V mestu Kromerižu SO' postavili temelje pravoslavne cerkve sv. Cirila in Metoda, ki jo bodo zgradili kot spomenik padlim slovanskim borcem za svobodo tega kraja. * Italijanska policija, ki preiskuje afero kraje Mussolinijevega trupla, je aretirala v Turinu poročnika Alda Lechisia ter ostale člane tajnega fašističnega gibanja. * Na iniciativo levičarsko -usmerjenih republikancev je bil v Atenah miting, ki se ga je udeležilo HM).000 oseb. Ljudstvo je zahtevalo evakuacijo britanskih čet in proglasitev republike. * V Bavarski so našli okoli 15.000 slikarskih del, ki so jih nacisti pokradli v okupiranih deželah. Med slikarskimi deli se nahajajo slike El Greca, Rafaela in Rubensa. * Ameriška vojaška policija v Passau-u je aretirala uslužbence agencije jugoslovanske rečne plovbe ter blokirala v Linzu zimski bazen pristanišča, v katerem so jugoslovanski plovni objekti, ki jih ameriške oblasti nezakonito zadržujejo. * V Bruslju vzbuja veliko pozornost beg Degrella, šefa reksi-stov, iz Španije, kjer se je delj časa skrival. Zvedelo se je, da se Degrelle po vsej priliki nahaja na španski ladji, ki je odplula ?2. avgusta iz Bilbaoa v smeri proti Argentiniji. * Prosvetni delavci Sarajeva so podarili graditeljem Mladinske proge 1000 knjig. Knjige so poslali delovnim brigadam s pogojem da jih po končanih delih vrnejo Federalnemu odboru ljudske m'a-dine Bosne in Hercegovine. Iz teh knjig bo sestavil Federalni odbor Ljudske mladine 14 vaških knjižnic za 14 vasi Bosne in Hercegovine. * Sindikat čeških književrrkov v Pragi bo izdal koncem meseca septembra posebno knjigo o prvem kongresu čeških pisateljev in pesnikov. Na častnem mestu te publikacije bo objavljen zgodovinski govor predsednika republike dr. Edvarda Beneša, ki ga je imel na kongresu, * V štirih mesecih so monarho-fašisti v Busiji (Grčija) ubili 5791 oseb, 4001 pa ustrelili. Na osnovi zakona o izrednih ukrepih je prc povedano izhajanje šestim EAM-ovim dnevnikom in 6 tednikom. * Na Kitajskem v bližini Ta-tunga, kjer imajo komunNdčne sile še vedno več kot 100 tisoč mož se boji nadaljujejo na cestah in vaseh. * Na tekmah v Sansburgu je sovjetska prvakinja Nina Dum-badze vrgla disk v daljavo 50,5! m. V zvezi s tradicionalnim shodom v nedeljo 15. sept. na Marijinem Celju nad Kanalom, vabi KHNHLSKH lYILHDINH vse prijatelje in znance na javni ples, ki se bo vršil na prostem. Poskrbljeno bo za pijačo in za prigrizek. Pridite,nebo vam žal! IŠČEM dobrega in vestnega hlapca z mesečno plačo 3000.— lir SAVNIK - Vrtojba V nedeljo, vsi v Steverjan! V nedeljo 15. septembra se bo vršila v Števerjanu okrajna kulturna prireditev za Brda. Pričetek točno ob 16. uri popoldne. Nastopili bodo razni pevski zbori in dramske skupine Vabljeni vsi ljubitelji prosvete I IZHAJA ENKRAT NA TEDEN - Urednik: J. KRISTIJAN BAVDAŽ - Za list odgovarja: ALOJZ BUDIN — Uredništvo in uprava: Q0RICA, „Ljudski dom" pritličje — Izdaja lista je odobrena od A. I. S. Tisk KATOLIŠKE TISKARNE v Oprici — Najemnik: .Primorski dnevnik*