LETO XVIII., STEV, 21 LJUBLJANA, NEDELJI, 27. TlimII Tl 1957 CM 10 il SLOVENSKI Izdaja ln tiska Casopisno-zaloinlSko podjetje Slovenski poročevalec. — Direktor: Rudi Janhuba — Glavni ln odgovorni urednik; Sergel Vošnjak. — Za tisk odgovarja Prane Plevel. — Uredništvo: Ljubljana. Tomšičeva ulica štev. 1 ln 3, telefon štev. »3-822 do »3-828. — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva ulica štev. l/n, telefon štev. 23-523 do 23-526. — Oglasni oddelek: Ljubljana, Titova oesta št. 7, telefon št. 21-698, ra ljubljanske naročnike 20-463. za zunanje 21-632. — Poštni predal štev. 29. — Tekoči rač 60-KB 6 2-367. — Mesečna naročnina 238 din. Diplomatska kronika Pnom Pen, 26. jan. (Tanjug). Pooblaščeni minister on izredni poslanik FLRJ v Kambodži Zdenko Stambuk je te dni napravil protcikoiaibrti obisk predsedniku vlade Kambodže San Junu. Predsednik San Jun je hkrati tudi minister za zunanje Omsk predstavnika japc-jisks vieds Beograd, 26. jan. Jugopres je zvedel, da bo Ul- t. m. .prispel v Jugoslavijo Masanomu Čud;:, predstavnik 'japonske viadg in poslanec li bera! no-dem okra tske stranke. Masanomu bo obiskal nekatere azijske države. od evropskih držav pa samo Jugoslavijo, kjer bo ostal do 4. februarja. V času bivanja pri nas bo imel razgovore z odgovornimi jugoslovanskimi funkcionar- ZASKRBLJENOST V OZN Nammarskjoeldovo poročilo Generalni sekretar je obvestil Generalno skup ščino, da izraelska vlada ne namerava ravnati v skladu z resolucijo OZN o brezpogojnem um iku izraelskih čet — Zavrnil je izraelski načrt * civilni upravi na področju Gaze New York. 28. jan. (Reuter). — Na sedežu ZN so se danes sestaii predstavniki azijskih in afriških držav, da bi prediskutirali poročilo Daga Hammarskjolda. Generalna skupščina bo namreč v ponedeljek začela razpravo o tem poročilu, v katerem je gen. sekretar OZN navedel uspehe svojega prizadevanja glede umika izraelskih čet z egiptovskega ozemlja. Na sestanku az.ijsko-afriške skupine so sklenili, da bo predstavnik Sudana podal razlago in stališče te skupine o poročilu generalnega sekretarja. Zvedelo se je. da bedo azijske in afriške države za- htevale obsodbo Izraela, zato ker noče spoštovati sklepov OZN. Z druge strani se je zvedelo, da pripravljajo ZDA skupaj z nekaterimi drugimi državami resolucijo, ki naj bi mm m ITALIJANSKI NAPREDNI KE0G1 0 ZAKONU ZA SLOVENSKO ŠOLSTVO venci niso sami (Od našega stalnega dopisnika) Trst, 2S. jan. (Po ielef.) Draš kovice v odgovor glede osnutka zakona za slovensko šolstvo v Italiji ja naletel na ugoden odmev med tukajšnjim slovenskim prebivalstvom. Znano je, da dosedanjemu osnutke ne nasprotuje samo slovenska javnost v Italiji, marveč tudi dobršen del tukajšnjih političnih organizacij in oblasti, kakor je pred dnevi dejal socialistični poslanec Marangcni, ko je- vložil interpelacijo, s katei-o zahteva pojasnilo v zvezi z navedenim osnutkom. Včeraj so predstavniki tržaške socialno demokratske stranke poudarili zastopnikom sindikata slovenskih šolnikov, da utegne biti osnutek dejansko protiustaven ter da se bodo zavzeli pri socialno demokratskih poslancih v Rimu, da b. bil osnutek pripravljen. Tajnik stranke L-cnza je tudi obljubil, da co šel osebno v Rim na razgovor z ministrom za šoit tvo. Obenem pa je tajnik komunistične parlamentarne skupine v Rimu Cavallari dostavil federaciji KPI na Goriškem pismo, v katerem obvešča tamkajšnjo vedstvo, ki se je prav tako potegnilo za pravično ureditev slovenskega šolskega vprašanja, n interpr*« taci ji J. Gostiča.) m Kaznovana pozabljivost Italijanski komunistični poslanec Pirastu je imel pred dnevi v parlamentu ognjevit govor o vprašanju agrarnih pogodb, o katerem razpravljajo sedaj že dobro leto in že nekajkrat je grozila nevarnost. da se bo na tem vprašanju razbila vladna koalicija. Gre namreč za. vprašanje kdaj in kako lahko veleposestnik odpove pogodbo, ki jo je sklenil z najemniki zemlje odnosno polovinarji. Levico, se tolče za takoimenovane »stalne upravičene vzroke« (to je precej zapleten kodeks, ki preprečuje lastniku zemlje, da bi najemnika, kadar se mu zdi pognal z zemlje, ki jo je leta in leta obdeloval), sedanji vladrv' predlog, ki je bil izdelan ped pritiskom desnice pa se skoro popolnoma, odpoveduje tem »stalnim upravičenim vzrokom«. Ko je govoril komunistični poslanec Pirastu, so ga s krščansko demokratskih po-slanskili klopi neprestano prekinjali z žolčnimi pripombami in ogorčenimi medklici. Pirastu je končal svoj govor potem pa se je obrnil h krščanskim demokratom in jih povprašal zakaj se vendar tako grozno razburjajo, saj to kar je on pravkar govoril ni bil njegov govor, temveč le članek. ki ga js pred dvema letoma napisal sedanji predsednik vlade Segni. ko je bil še minister za kmetijstvo. Zakonski vredlcg. za katerega se danes tolčejo komunisti in socialisti je pravzaprav osnutek zakona, ki ga je pripravil I tedanji kmetijski minister in i sedanji predsednik vlade Seff- j ■ni, ki je kot kmetijski mini-.?rer branil interese kmečkega | prebivalstva proti desnici v I, svoj? stranki in izven nje, kot j predsednik vlade pa mora kakor kaže predvsem, braniti vlado, to je: držati skupaj razmajano štiristrankarsko ko-ahriio. Pri tako težavnem po- ; siv. pa ni čudno, da je pozabil na članek, k-: ga je napisa' pred dvema letoma... MOLLET POJASNJUJE DIPLOMATOM FRANCOSKO STAL186E V OZN debata - v Alžirn stavba Francoski zunanji minister je odpotoval v New York na alžirsko debato v Generalni skupščini — Predsednik vlade je v zadnjih desetih dneh sprejel 38 tujih predstavnikov — Drastični ukrepi francoskih oblasti v Hlžiru — Podvojena dejavnost na vseh alžirskih bojiščih PARIZ, 26. jan. Predsednik francoske vlade Guy Mollet je danes nadaljeval posvetovanja z voditelji diplomatskih - predstavništev v Parizu. Sprejel je veleposlanike štirih južnoameriških držav. V zadnjih desetih dnevih je sprejel 38 zastopnikov raznih evropskih, ameriških in azijskih držav, da bi jim osebno pojasnil stališče Francije o Alžiru glede na bližnjo debato v OZN. Minister za zunanje zadeve Christian Pineau je že sinoči odpotoval jz Pariza v New 1 o-rk. kjer bo vodil francosko delegacijo v političnem odboru, ki bo prihodnji teden razpravljal o pred.ogu skupine azijskih m afriških držav, da bi se nehali ,-ojaški spopadi v Alžiru. Pred )dhcdcm je Pineau izjavil, da bo Francija vztrajala pri tem, da Združeni narodi niso poklicani razpravljati o Alžiru, m pa povedal, če se bo francoska delegacija umaknila z zasedanja, če bi politični cdbor zavr-_ nil to francosko stališče. Alžirska fronta narodne osvo- boditve je pozvala dane Dulles se je zameril VVashhigton, 26. jan. (Reuter). Zastopnik ameriškega ministrstva za zunanje zadeve Lincoln tvight je izjavil, da minister Dulles v senatnem odboru za zunanje zadeve in oborožene sile ni imel namena ničesar očitati britanskim in francoskim silam. V svoji izjavi je bil Dulles izrazil mnenje, da bi se ameriški vojaki, če bi se morali boriti na Bližnjem vzhodu, počutili holj varne, če poleg sebe ne bi imeli britanskih in francoskih pnot. W.ight je dejal, da je ta misel ministra Dullesa cikala edino na naelektrena čustva Egipčanov do Britancev in Francozov, ki so posledica anglofrancoske-ga napada na Egipt. V diplomatskih krogih v Parizu so izjavili, da so bile včerajšnje pripombe ameriškega ministra za zunanje zadeve Dullesa v kongresu »ponesrečene*. Uradni francoski krogi pa Dullesove izjave niso komentirali. Alžirce, da začno v ponedeljek 28. januarja 8-dnevno sp.ošno stavko. Fronta je pozvala k stavki tudi 350 tisoč Alžircev, zaposlenih v Franciji. V vseh alžirskih krajih so se danes pojavili letaki- v tem smislu. Popolna stavka esem milijonov Alžircev naj bi se začela prav v trenutku, ko bo politični odbor Generalne skupščine OZN začel' obravnavati problem triletne vojne v tej državi. Takoj po pozivu na. stavko je bilo v vsem A.žiru .razglašeno izredno obsedno stanje. Francoske oblasti se že pred dvema tednoma uvedle drastične ukrepe, da lisi onemogočile to stavko. Danes so te ukrepa poostrile s tem, da .so uvedle 12-urno policijsko uro, od 8 zvečer do 6 zjutraj. Po ulicah in cestah je v tem času prepovedano gibanje. Po musliman-: skih četrtih, zlasti mestu Al- Svelovng rezerve živil NEW VORK, 26. jan. (AFP) Ekonomski odbor Generalne skupščine OZN je naročil generalnemu sekretarju svetovne organizacije, naj z zastopniki raznih vlad prouči možnosti za izvedbo predloga o izbiranju svetovnih rezerv živii. Odbor je s 33 glasovi proti 9 (18 delegacij se je glasovanja vzdržalo) sprejel resolucijo, ki predlaga, da generalni sekretar OZN imenuje delovno skupino, ki bi o tem poročala ekonomsko-socialnemu svetu na njegovem prihodnjem zasedanju. Na sinočnji seji je ekonomski odber s 63 glasovi sprejel tndi predlog resolucije, ki poziva članice OZN in nerazvite države, naj prouče poročilo Združenih narodov o problemu industrializaciji in storilnosti ter pošljejo svoje mnenje o njihovih možnostih. žiru, pospešeno delajo preiskave. Vojaški poveljnik mesta je opozoril na predpise o gibanju na ulicah, prepovedi zbiranja in o zapiranju vežnih vrat. Vsi delavci in uslužbenci prometnih s.užb so bili z izrednim ukazom mobilizirani, trgovci pa morajo imet? obrate odprte, sicer jim jih bedo odprli s silo, vojska pa ne bo prevzela odgovornosti za premoženje odsotnih lastnikov. Po pisanju francoskih dopisnikov je ozračje po alžirskih mestih zelo napeto in eksplozivno. Alžirski nacionalisti so danes na v-seh bojiščih Alžira podvojili svojo dejavnost. V napadih minule noči in danes dopo.dne je padlo 63 francoskih vojakov, policajev in civilistov. Na fran- coski strani je bilo 45 ranjenih. Sedaj so v teku ostri boji na vsem ozemlju Alžira. Alžirski diverzanti in komandosi so napadali francoska oporišča v Alžiru, Oranu. Tlemčenu, Medeji, pri 'Sud Arasu pa je eksplozija mine vrgla v zrak en vlak. Studijski dopust za delavce PARIZ, 26. jan. (Tanjug) Francoska narodna skupščina je z večino glasov sprejela načrt zakona o uvedbi študijskih dopustov za delavce. Vsi francoski dela\'ci. ki so člani sindikatov, bodo imeli v prihodnje pravico do 12 — dnevnega neplačanega dopusta za študij in obiskovanje tečajev. Prvotno Je minister za socialno zavarovanje predlaga!, naj bi bili takšni dopusti plačani, vlada pa Je morala predlog umakniti in ga popraviti spričo močnega nasprotovanja poslancev sredine in desnice. —... In naše najimenitnejše orožje: dirigirani izstrelki! - $T£Of>KOV 0b0 RAž£yA''N jP* (JUm - AVSTRIJSKO GOSPODARSTVO PRED KRITIČNIMI MESECI „VAK in „delikatna konjunktura" (Od našega stalnega dopisnika) DUNAJ, 26- jan. (Po telefonu.) V ponedeljek se bo pred okencem neke pošte, banke ali hranilnice pojavil navaden Avstrijec, kupil kos papirja za nekaj več kot je navedena vrednost na njem in postal zgodovinska osebnost — ljudski delničar »Kreditans-talta« ali »Lan-ierbanke«. Ttko si malce vzneseno predstavlja uvodničar uglednega avstrijskega dnevnika razprodajo »VA« — »Volksakzien« ali ljudskih delnic. »Država se odpoveduje delu svoje moči« je rekel finančni minister Kamitz, k j ga avstrijska desnica rada proglaša skup-n-o z Raabom za voditelja boja za gospodarsko obnov0 in blaginjo Avstrije. Ljudske delnice naj bj bile — tako je izjavil zastopnikom tiska v petek — začetek razvoja k skromnemu bogastvu najširših sk>jev. obenem pa naj bi dobilo gospodarstvo na ta način potrebna sredstva za uresničenje svojih ve- Nerealna Neuspehi francoske politike v zadnjih mesecih pod vodstvom Guy Molleta so povzročili, da so se ponovno oglasili kritiki —- sicer še vedno maloštevilni — v francoski socialistični stranki ter izrazili nezadovoljstvo z dosedanjo vladno politiko. Vodja teh upornikov Andre Philip je med drugim opozoril, da bo francoski socializem doživel polom, če se socialistična stranka ne bo uprla »pseudo-nacionalizmu in fašizmu«. Po njegovem mnenju socialistična stranka ne bi smela še na- j dalje slepo podpirati sedanjo • vladno politiko, ker s tem vedno bolj izgublja ugled in pristaše. Obtožbe proti Guy Molletu pa je bilo slišati tudi iz drugih strani in zlasti iz , vrst radikalov, ki mu očitajo, . da vodi nerealno politiko ter gradi svojo politiko bolj na tem, kakršna naj bi Francija bila in ne kakšne so v resnice njene možnosti. Vodstvo socialistične stranke pa doslej ni vzelo resno teh kritik ter skuša nasprotno z disciplinskimi ukrepi zadušiti kritiko ter zastrašiti še ostale, ki doslej še molčijo. četudi se ne strinjajo z dosedanjo vladno politiko. Čim dalje časa bodo uspeli dušiti kritiko, tem večjo škodo bgdo imeli socialisti, ker se bodo s podpiranjem desničarske politike, ki jo vodijo takozvani levičarji, vedno bolj kompromitirali. Jasno je. da ko bo desnica videla, da ji Guy Mollet ne bo mogel več koristiti, ga bo skušala zamenjati s kakšno drugo garnituro. Kakor nima Guy Molletova vlada posluha za konstruktivno kritiko v lastnih vrstah, tako nima ttidi razumevanja za razDoloženje v OZN pred ponovno diskusijo o alžirskem vprašanju. Pineau je ponovil, da ne bo »priznal pristojnosti OZN« za reševanja alžirskega vprašanja ter ponovno napovedal, da se bo Francija uprla odločitvam OZN, če ne bi bile p skladu z njeno dosedanjo alžirsko politiko. Tragedija je zato tudi v tem, ker Guy Molletova vlada ni sposobna po vseh težkih izkušnjah zadnjih mesecev razumeti, da bo morala slej ali prej urediti kolonialno vprašanje v skladu s pogoji XX. stoletja. S. L. Neoslalinisfiane rehabilitacije Budimpešta, 26. jan. Radijska postaja Budimpešta poroča, da jo začasni izvršni odbor madžarske socialistične delavske stranke za županijo Solnok sklenil poklicati nazaj partijske in državne voditelje, ki so bili razrešeni novembra lani. V sporočilu pravi, »da so bili omenjeni funkcionarji razrešeni brez upravičenih razlogov«, da so bde obtožbe v glavnem neutemeljene« in so bili omenjeni odstranjeni pod kotrarevolucionar-nčm geslom borbe proti stalinizmu in rakoši-zmu. Začasni izvršni odbor meni, da so bili odstrani eni liudi e po krivici žigosani in je sklenil poklicati jih nazaj na položaje v gospodarstvu in partijskem aparatu. amo izgovor1 Stališče nemških socialnih demokratov do razorožitve in Jldenauerjevih izjav o prepovedi strateškega atomskega orožja BONN, 26. jan. (Tanjug) V intervjuju, bi ga je dal danes časopisu »Neue Rhein Zeitung« vojaški izvedenec zahod-nonemške socialno demokratske stranke in član parlamentarnega odbora za obrambna vprašanja Fritz Ehrler, je le-ta izjavil, da je stališče za hodno nemške socialno demokratske stranke do razorožitve v marsičem podobno pojmovanju ameriške vlade. To velja predvsem za zahte- coni, za katere bi jamčile ZDA Magistrata bagdadskega pakta tVashington, 26. jan. (AFP). Pakistanski minister za finance Sajed Ali je izjavil v Washing-tenu, da so muslimanske države članice bagdadskega pakta za to, da bi del ameriške gospodarske pomoči za Srednji vzhod v višini 200 milijonov dolarjev namenili za zgraditev skupne ceste, ki bi povezovala Pakistan, Iran, Irak in Turčijo. Ta magistrala bi bila dolga 4.800 kiolmetrov in bi imela velikanski pomen za gospodarski razvoj teh držav. vo, naj bi mednarodno nadzorstvo nad razorožitvijo obsegalo tako atomsko kot konvencionalno orožje. Zahtevo kanclerja Adenauerja o prepovedi strateškega atomskega orožja je Ehrler ocenil kot izgovor bonske vlade, da bi čim-več nemških vojaških kontingentov opremili s konvencionalnim orožjem. Ko je izrazil mnenje, da bi morali predloge o določitvi demilitariziranega pasu v osrednji Evropi zelo pozorno proučevati, je Ehrler dejal, da bi morale k sporazumu o taki- AMAN. Jordanski senat je danes soglasno potrdil sporazum med arabskimi državapii, ki so g a 19. januarja podpisali v Kairu in po katerem bodo Egipt, Sirija in Saudska Arabija v desetih letih dali Jordanu 12,5 milijonov funtov šterlingov vsako leto. in Sovjetska zveza, pristopiti združena Nemčija- in njeni sosedi na Vzhodu- in Zahodu... Soc-ialno demokratska stranka odklanja zahtevo ministra obrambe Straussa, ki je na nedavnem zasedanju atl-anske-ga pakta v Parizu predlagal, naj bi tudi manjše države članice, med njimi tudi zvezna republika, dobile taktično atomsko orožje. Ehrler je izjavil, da atomska oborožitev ni le vojaško, pač pa predvsem politično vprašanje. Po prepričanju socialinih demokratov bi moral biti krog lastnikov atomskega orožja čim ožji- Tako bi se zmanjšala nevarnost, da bi kdorkoli začel atomsko vojno, povečalo pa bi se upanje za sporazum o končni prepovedi tega uničevalnega orožja. likih -nalog. In nazadnje še en blagoslov, ki naj bi ga prinesel ta razvoj: »Koncentracija lastnine pomeni nevarnost, kajt; vsaka taka koncentracija moči vodi končno k temu, da bi nosilec te moči (beri: država) svojo moč lahko izrabil.. .« Ta predelava socialistične postavke se morda zdi avstrijski desnici zel0 spretna in taktična poteza v boju proti socialistom z njihovih lastnim orožjem.- Toda to ni bistveno. Prvič zaradi tega. ker v tej vrsti koncentracija moči nikakor ni gla-vna nevarnost za svoboščine navadnega Avstrijca, drugič pa za to, ker se Kamitz-Raabovemu go-Epodarsko političnemu kurzu celo socialisti sami upirajo bolj z besedami, kot pa z dejanji. Po vsem videzu jih najbrž bolj skrbi, da jih ne bi kdo obtožil želje po »totalnem socializmu« in demokraciji, kot pa meščanski manevri proti družbeni lastnin; v Avstriji. Njihov idejni umik pred meščanstvom jih sili k popuščanju v gospodarstvu. Značilno ' je, da socialistični tisk danes niti ne omenja začetka prodaje ljudskih delnic, čeprav prinaša cele strani reklame za. njih nakup. S tem se nejevoljen- a vendarle udaja geslu delnice, da je delnica dovolj važna, da jo je treba dvigniti nad strankarske spore. Teda- ali je ideal mladega delničarja. ki užb^a ob čisto teoretični zavesti, da je delničar velike banke in da zopet čisto teoretično lahko vpliva na njeno delovanje na občnem zboru delničarjev. lehko ideal delavske stranke? Navadna delnica brez pravice glasovanja — teh je največ in te bod0 najprej prinesle dividende — je v resnici le slepilo, ki naj žanre povprečnemu .d el mm emu človeku širši razgled na upravo družbene lastnine. Del tiska sicer meni. da je zanimanje za nakup ljudskih delnic precejšnje. toda stvarno morda ni čisto tako. Bližnji dnev; bodo pokazali, če ima Avstrijec res ambicijo postati delničar, ali pa bo svoj denar, kolikor mu ga pač preostaja, raje porabil za kaj bolj otipljivega. kot je kos papirja in prijetna zavest. Govora je tu seveda o tistem državljanu, ki prodaja svoje dei0 — in tj so v večini. Pravkar je bilo objavljeno poročilo avstrijskega zavoda za ra-ziskovanje gosoodarstva ((.;= er-reichische Institut fiir Wirt-schaftforschung) 0 stanju gospodarstva v preteklem letu. Za leto 1957 — tako pravi poročilo — ima avstrijsko gospodarstvo pred seboj težke naloge. Pravočasno mora sprostiti kreditno in finančno politiko, ne da bi pri tem dalo novega zaleta majavemu stanju cen in plač. Z drugimi besedami: denarja za investicije primanjkuje^ pilače in cene pa kažejo nezadržno, čeprav sora-zmerno počasno, a zmerno hitrejšo težnj,0 po dvigu. Ali še drugače: avstrijska kon-njunktura sicer še ni v neposredni nevarnosti, kaže pa jasne znake zadajanja. Edino svetlo točko v celotnem pregledu pomeni zunanja trgovina, ki izkazuje devet odstotni prirastek. Plačilna bilanca' je aktivna ln ima iz lanskega leta aktive za 831 milijonov šihnsov. ralo?* deviz pa so se dvignile za 49 milijonov. Trgovinska bilanca je sicer še zmeraj deficitna, toda zared’ mdčneea oevečanja izvoza, ki se je dvignil lani za rekordnih 29 odstotkov ift je glavni steber avstrijske gospodarske konjunkture, se je primajkljaj lani skrčil na 699 milijonov šilingov. Odnos med investicijami in potrošnjo se je v preteklem letu v nasprotju s prejšnjimi izrazito spremenil v korist potrošnje. Ce so bile investicije v razdobju 1954 55 za 21 odstotkov višje kot 1. 1954. potrošnja pa le za 6 odstotkov. je bilo stanje lani takš-nole: potrošnja je bila za 7 odstotkov večja kot 1. 1955, inve- sticije pa samo za 6 odstotkov. Pri tem izjavlja samo ena tretjina podjetij, da mislijo letos povečati investicije, ena tretjina jih misli znižati in ena tretjina ostati nri starem. V gradbeništvu je zalet močno popustil, čeprav je tu še zmeraj občutno pomanjkanje delovne sile. Dohodek iz kmetijstva in gozdarstva je bil lani zopet menjši in strah pred sproščenim mednarodnim trgom za te izdelke Je velik, (primer: kar s leon tonami neprodanega masla?) Ob- seg prometa se je zvišal samo za 1 odstotek v primerjavi s 16 odstotki predlanskim. Plače nesamostojnih so se v tem času — tako pravi poročilo — dvignile bolj kot celotni narodni dohodek ln sicer za 9 do lu odstotkov, s čimer dokazujejo vzrok povečanja potrošnje. Pri tem pa je bilo opaziti vznemirljive znake na borzi dela. Medtem, ko je bilo vpisanih pri socialnem zavarovanju v prvem četrtletju 70.100 novih zavarovancev, jih je bilo v zadnji četrtini lanskega leta le 54.300 več. kot pa v obstoječem razdobju predlanskim. Realna mezda delojemalca se Je sicer dvignila za približno 1 odstotek (indeks cen je za 2.9 odstotkov višji kot leta 1955, indeks plač pa za 4 odstotke višji brez doklad), toda vzporedno z naraščajajočo potrošnjo kažejo tudi plače in cene nezadržno težnjo po zvišanju. Zanimiva je ugotovitev v poročilu, da je od lanske pomladi naprej potrošnja izkazala prenos izdatkov trajnih dobrin na hrano in obleko. Od marca do oktobra so porabili Avstrijci 5 odstotkov več denarja za hrano in obleko in le 3 odstotke več za opremo stanovanja in za gospodinjsko opremo kot predlanskim. Nakup motornih koles in avtomobilov je nazadoval za 24 odstotkov. Prijav novih vozil je bilo od lani januarja do novembra le za 11 odstotkov več kot 1. 1955. medtem ko je bilo takrat v primerjavi z letom 1954 115 odstotkov' novih vozil več. Uradno mnenje, je, da je uspeh za naprej odvisen od sodelovanja obeh partnerjev: delojemalca in delodajalca. Od prvega pričakujejo »visoko mero discipline pri plačah in cenah«, od drugega pa žrtvovanje dela lastnega zaslužka na račun zvišanja cen nekaterih ključnih surovin, da bi cene izdelkom ostale iste. Samo, če bodo kapacitete in delovna sila v investicijski industriji bolj izravnane, če se bo produktivnost dvignila kot se v preteklem letu bistveno ni, se lahko dvignejo zaslužki enih in drugih in bo mogoče dvigniti sredstva za investicije. V takem ozračju prihaja minister Kamitz s svojimi Uudskimi akcijami in upa na živahno zanimanje Z druge strani pa njegov strankarski kolega, trgovinski minister Bock, ki mu je nemara bolj pred očmi ugodna trgovinska bilanca, trdi, da delovni človek moralno ni upravičen kupovati mopedov, dokler plačuje za svoje stanovanje samo 2 do 3 odstotka dohodka in zahteva postopno zvišanje najemnin, ki bi prizadelo predvsem nižje kategorije. Tovarna »Steyer«, ki izdeluje največ mopedov pa mora odpuščati delavce, ker ne more prodati svojih zalog . . . Vsekakor je najbolj bistveno vprašanje, kako se bo država Izvila začaranemu krogu c«n in plač, investicij in potrošnje, veliko važnejše kot pa strah pred koncentracijo moči in reklama za ljudske delnice. J. Stular Tragedlfa treh odstotkov Novembrski dogodki na Madžarskem so zasekali deželi rano, ki ne samo, da se še ni začela celiti, marveč še vedno krvavi in slabi že tako slabokrvni organizem devet in pol milijonskega naroda: povprečno zapusti na dan domovino okoli 890 Madžarov, ki večajo armado tistih, ki so se umaknili v dneh najbolj krvavega obračunavanja. Težavno je reči, kaj je večja tragedija, napol porušena Budimpešta in tuji vojaki v lastni hiši, ali dejstvo, da je skoraj 3% vsega prebivalstva v emigraciji in da kaže ta procent težnjo k naraščanju . .. Ne glede na to, kdo je kriv za madžarsko tragedijo, ima problem beguncev dva aspekta. nacionalnega in mednarodnega. Če smemo v celoti verjeti poročilom iz Avstrije, se je domala vsa univerza iz Szepronvja »preselila« v Avstrijo. Števiine šole sd ostale »opustošene«, ker so se šolniki umaknili v tujino, madžarska telegrafska agencija pa je celo poročala, da so morali starši intervenirati pri avstrijskih oblasteh, da so vrnile nazaj ctrcke. ki so skupno z učitelji zapustili nacionalno ozemlje. Po poročilu, ki ga je objavil podpredsednik ZDA Nixm. ko se je ymil iz Avstrije je socialna struktura beguncev-zcio visoka, kar pomeni, da prevladujejo med begunci intelektualci, visokokvalificirani :n kvalifeirani delavci in obrtniki. bilo zgubljati besede o moralni in materialni »Kodi, ki jo pomeni taka izgu- ba za politično in gospodarsko konsolidacijo države, do temeljev pretresene cb n-o-vember-skih dokodkih. Začudenje in možnost za vsakovrstna ugibanja pa vzbuja tudi madžarsko uradno poročilo, da bodo vladne komisije za repatriacija »temeljito proučile slehernega, ki bo izrazil željo, da se vrne na Madžarsko«. Poročilo ustvarja vtis, da se današnje madžarsko vodstvo ne bo upehalo ob naporih, prepričati čim več beguncev, naj se vrnejo; nasprotno. občutek, da Madžarom sploh ni do tega, da bi se morebitni potencialni nasprotniki današnjega režima vrnili v domovino, postaja morda celo nekje utemeljen, pa tudi razumljiv ob uradnih sporočilih iz Budimpešte, ki govore o aretacijah vrste uglednih književnikov in novinarjev. osumljenih kontrare-volucionarnosti... Ob takem stanju stvari pa si je seve težavno zamišljati vsestransko ustalitev razmer; ob najbolj nasprotujočih si sodbah o Madžarski namreč le obstaja ena, ki je skupna vsem: Madžarska potrebuje mir, konstruktivno materialno pomoč in ljudi, pripravljene delati ! Za nemadžare je važnejši mednarodni aspekt begunskega vprašanja. Ne bi se -spuščali v ocenjevanje, koliko Madžarov je zapustilo domovino, ker so se čutili ogroženi in koliko se jih je odločilo za beg zaradi 'tuje propagande. Dejstvo pa vsekakor je, da v tisku in v radijskih oddajah nekaterih držav lahko zasledimo ton, ki po eni strani izraža občutek zmagoslavja in zadovoljstva ob masovnem bežanju iz Madžarske, po drugi stra-ni pa z idealiziranjem razmer v svojih deželah direktno vzpodbuja k »begu v svobodo«, kot imenuje ta tragični pojav modeme dobe zahodna propaganda. Več kot dvesto ti?oč madžarskih beguncev je danes stvarnost, s katero je treba računati. Predvsem je važno, kako bo Evropa in vsa skupnost narodov, zbrana v Organizaciji združenih narodov, računala: po blokovski aritmetiki, prilagojeni kratkoročnim potrebam diplomacije v obdobju. ki spet vse bolj in bolj dobiva značilnosti mednarod- nega zaastrevanja in hladne vojne, ali po akciomih vsesplošne, in za vse bloke veljavne humanosti, kjer se človek piše z veliko začetnico? Nix-cn navaja v svojem poročilu, da se je večina beguncev, ki je z njimi govoril v Avstriji,, izrekla za takojšen povratek domov, kakor hitro »se spremeni vlada«. Ta ugotovitev, obrazložena v uradnem aktu tako visoke osebnosti, kot je podpredsednik ZDA, utegne biti dokaj dvorezna. Govoriti danes o spremembi vlade na Madžarskem, ko je v emigraciji ali v zaporu veliko tistih, ki bi lahko mimo in konstruktivno prispevali k postopnemu razvoju v pozitivni smeri lahko vzpodbudi nekatere k razmišljanju kako spremeniti »madžarske stvari« od zunaj. Da bi to pomenilo vojno — gledano izključno s stališča miru. — pa menda danes ni nikomur več nezna-nka. Nič boljšemu namenu ne morejo služiti različni »revolucionarni o-dbori« v tujini, ki se udobno, vzdrževani s tujim denarjem, bore »za svobodno Madžarsko«, pa naj gre potem že za odbor v Strasbourgu, ki ima na listi svojih članov danes še ugledna imena kot n. pr. Ann-a Kethly (socialni demokrat, minister v zadnji Na-gyjevi vladi) ali za že propadle politik« tipa Ferenc N-agy, ki so že zgubili sleherni stik z madžarsko stvarnostjo! Avstrija je majhna dežela z zapletenim gospodarstvom, ki ima tudi svoje težave. Zadovoljstvo, ki so ga v sosedni republiki pokazali, ko so gostoljubno odprli vrata poplavi beguncev, je bilo deloma pod vplivom odobravanja in zadovoljstva pri večjih sosedih in prijateljih; toda prekipevajoča gostoljubnost se je kmalu umirila ob spoznanju, da 67 tisoč beguncev, kolikor jih je ostalo v Avstriji od skupnega števila 155-000. (podatki vključno d-o 1. januarja) pomeni za Avstrijo breme, ki presega nacionalne zmogljivosti, posebno še, ker je imel Nixon za avstrijsko gostoljubje sicer koš pohvalnih besed, manj pa materialne podpore... Ob takem stanju stvari je več kot razumljivo, da postanejo begunci le samo blago na prenasičenem tržišču blokovske mrzlice. Epizoda pri Metzu, kjer je skupina madžarskih emigrantov pobegnila nazaj v Nemčijo, ker so jo hoteli Francozi vključiti v enote Tujske legije, to ugotovitev le nozomo potrjuje ... Zanimivo bi bilo n. pr. tudi vedeti, kakšna je razlika med begunci, ki so si izbrali za azil Avstrijo in tistimi, ki so prišli v Jugoslavijo. In vendar so nekatere države namignile, da ne bodo sprejele nobenega izmed enajst tisoč beguncev, ki so doslej pribežali v Jugoslavijo, čeravno sta i naša vlada in predstavnik Visokega komisarja OZN za begunce g. Amirall Hoveida, ki se je nedavno mudil v Jugoslaviji, opozorila Združene narode in vso svetovno javnost, da je problem madžarskih beguncev ki so zaprosili za azil v Jugoslaviji, postal tako pereč, da mu Jugoslavija sama ni več kos. Današnje stanje na Madžarskem je stvarnost; tudi rek* beguncev kot rezultat prvega, je stvarnost, in obe se med seboj prepletata. Ni moč odobravati, da madžarski voditelji z vrsto ukrepov povečujejo »begunski veletok«, ki utegne biti tudi eden izmed načinov’, kako se znebiti ljudi, ki »so ali bi ute-gnili postati nasprotni sedanjemu režimu«. Se teže pa je ne kritizirati prizadevanj nekaterih zahodnih krogov, ki s svojo propagando ta begunski tok še povečujejo v prepričanju, da si bodo ob njem ustvarili »taktično politično rezervo« v osrčju Srednje Evrope, na občutljivi ločnici, ki se na njej srečujejo elementi obeh blokov, ki so doslej vzdrževali ravnotežje sil. Na kakršen koli način rušiti to ravnotežje pomeni še p o večava ti medsebojno nezaupanje, zavestno vračanje v hladno vojno, in tvegati vročo. Rušiti ob pomoči žrtev določenega družbenopolitičnega dogajanja v neki deželi pa pomeni, cinično izigravati humanistično misel, ki more in sme biti ob begunskem vprašanju edino vodilo. M. 9» AFGANISTAN Dežela brez železnic Afganistan je redko naseljena azijska dežela, stisnjena med Sovjetsko zvezo, Indijo, Pakist anom in Iranom. Za nerazvaje-nega turista - raziskovalca je to privlačna in zanimiva dežela, kjer bo našel ostanke stoletja stare kulture ter srečal na oddaljenih planotah in v dolinah plemena, katerih jezike še do danes niso učenjaki proučili- Potovanje pn tej deželi pa je skrajno naporno, železnic nima jo. Voziti se je treba po .slabih afganistanskih cestah, ki se vi jugajo čez planinske vence, ob globokih predalih, da človeku zastane dih; ponekod pa je ostala edina prometna zveza že stoletja stara, karavanska pot čez rrelaze in visoke planine. V tej deželi, .ki je po površin; dva in poi krat večja od Jugoslavije in lima približno 12 milijonov prebivalcev, živino plemena, k; govorijo .različne jezike, med katerimi je najvažnejši perzijski in puštu jezik. Po izvoru so ta plemena indo-iranska, turško-uzbeška in mongolska. C e hi se napotili v centralni Afganistan, bi tam srečali nomadsko pleme Haearos, potomce Mongolov, k; govorijo neke vrste perzijski dialekt z mešanico mongolskih, besed. Trdo je življenje tega plemena, k; preživi tudi ostre zime na visokih planotah. Na podeželju Erečuješ zelo primntivne hiše, zgrajene iz blata in kamenja, mnoge vas; pa imajo na bližnjem griču opazovalne stolpe. Medtem 'ko se je v zadnjem desetletju v večjih mestih začel kazati napredek, pa je v samotnih dolinah gorskega orjaka Hindukuša in drugih oddaljenih področjih ostalo vse pri starem ter bj lahko rekli, da Be je prav malo spremenil še iz tistih časov-, ko je tam potoval pred eedmlimč stoletju Marco Polo in med drugimi opisal Wahkan dolino. Zanimivo je, da je že Marco Polo opisoval, kako je v teh rekah, ki niso plovne, mnogo rib. Eni vrsti pravijo domačini »shir - mahi« in menijo. da so tiste ribe. ki jih verjetno iopisuje že Marco Polo kot postrvi. Velik .del Afganistana je hribovit, v severnem področju je visoko pogorje Hindukuša. na jugozahodu pa so puščave. V alpskem področju so gozdovi, sjer rastejo leske, pinije, cedre, tam' živijo še leopardi, medvedje. opice, divji psi in mačke, volkovi in divji prašiči. V glavnem pa je Afganistan poljedelsko - živinorejska dežela. Bolj pa je razvita živinoreja kot poljedelstvo. Kar se pa tiče prehrane pridelajo dovolj za potrebe prebivalstva. Sadje s kruhom je na splošno glavna hrana vse leto. Za nadaljnji razvoj kmetijstva je naiivečj; problem voda. Padavin je namreč zelo maio, imajo pa številne reke- in tudi mnogo dolii-n, kjer b; z ume-t- rekah na severu in v bližini Kandaharja so našli tudi zlato. V Afganistanu imajo dinastija. veleposestniki, plemenski in verski poglavarji še vedno velik vpliv, četudi &o v zadnjih letih omejili fevdalne pravice. Sedanji predsednik vlade Daud se s skupino intelektualcev trudi, da b; dvignil deželo iz stoletne zaostalosti, toda v deželi, kjer je 'le 5 odstotkov pismenih, je to zelo težko. Rudna in vodna bogastva so še vedno neizkoriščena. ker jim primanjkuje tud j strokovnjakov. Sedaj imajo v državi ameriške, nemške in sovjetske strokovnjake. SAMARKAND S R j* faisabad /< » V rS'---« v;; • j KHyBER. - 'jN 5 Gi PRELAZ /K i v cdarSke namene, pozneje pa je odobrila 2 mili- d° 30. oktobra lani je jona dolarjev za nakup stro- bil na obisku v Sovjetski zve-jev. Tudi druge vzhodnoevrop- zi afganistanski ministrski ske države so navezale stike predsednik Mohamed Daud. z Afganistanom, posebno Ce- G*3 tej priložnosti je izjavil, ki so bili v začetku predvsem gospodarske narave in so precej spodrinili ameriški vpliv. mm namakanjem lahko prideloval.; raznovrstno zelenjavo, žito in druge kmetijske pridelke. Doslej tmaj-o šele petima zemlje kultivirane. Predvsem pa je Afganistan znan Po svojih ovcah z dolgo voln-o in’ konjih »Yabu«, ki jih uporabljajo tudi v armadi. Podnebje je v Afganistanu zelo različno. Na severu od Kabula je zelo ostra zima, v mestu leži sneg 2 do 3 mesece, v okolici Kandaharja pa je poleti velika vročina, zime pa so milejše. Kaj vse skriva afganistanska zemlja, so doslej še zelo slabo raziskali. Naši; so že premog, železno rudo, krom, svinec, srebro, soli, baker, nike-l in kot .sedaj kaže. so morda na jugu tudi ležišča nafte. V nekaterih z7,poi*edniK» # 1)$T1 v Afganistan je ustavna monarhija in meri približno €50.003 kvadratnih kilometrov. Razdeljen je na 10 provinc. Šteje od 12 do 14 milijonov prebivalcev, med njimi je približno 2 milijona nomadov. Večina (60 odstotkov) so Afgani. ki govorijo jezik p3Šlu, Batanci živijo ob pakistanski meji. Nato so še plemena Hazari (10’/i), Tagichl (15 %), Uzbeki (S •/•) itd. Glavno mesto je Kabul (206.000 prebivalcev). Važna mesta so 5e Herat <75.000 preb.). Kandahar (77.200 preb.), Mazar-i-Sliarif (42 tisoč prebivalcev). Avtomobilskih cest imajo približno 3 tisoč km. Važnejše reke: Argandab, Kabul; Arnu Darja loči Afganistan od Sovjetske zveze itd. . Važnejše jezero je Ab-i-stada na visokem področju Ghilzai. Gorski grebeni Hindukuša dosezajo 6 tisoč metrov višine. __ Gojijo ovce, koze, konje, govedo, mule in kamele. Veliko pozorno-st so začeii posvečati predvsem kmetijstvu ter gradijo velike namakalne naprave. ki bodo dale na tisoče hektarov plodne zemlje. 2e -od leta 1946 gradij.o ameriški inženirji v dolin; Helmand veliko h‘drocentralo. Računajo, da bodo ta načrt uresničili v 20 leitih in tedaj bodo dobil; približno 80(1 juter obdelovalne zemlje, kjer bodo naselil; približno 700 tisoč lijudii, ki živijo sedaj še primitivno nomadsko življenje. Drugo hidrogeniralo pa gradijo na rek; Argandab. O afganistanski industriji lahko govorimo šele v zadnjih letih in kar je tovarn so večinoma tekstilne in za predelavo sladkorne pese. Tekstilno industrijo mislijo še nadalje razvijat; in ker je bil glavni problem električna energija, so začel.; graditi elektrarne. Začeli so rušiti tudi staro mesto Kabul ter graditi nove moderne betonske hiše s širokimi asfaltiranimi ulicami. Vsa pro-vincijska mesta &o povezana z glavnim mestom samo s cestami. Ker so prometne zveze zelo slabe, so v zadnjem času posvetil; veliko pozornost tudi gradnji novih cest. V načrtu imajo gradnjo ceste Pakistan — Kabul in ceste, k; bo vodila na sever do Mazar - i - Sharifa v bližini sovjetske meje. Obe cesti sta predvsem važni za nadaljnji razvoj trgovine, kajti po prvi bodo lahko vozili: blago iz zahodnih držav, po drug; pa iz Sovjetske zveze. Gradnja ceste na sever bo zelo težka, ker bo vodila čez z večnim snegom po- škoslovaška, ki je obljubila kredit v znesku 5 milijonov dolarjev za gradnjo steklarn in tovarn za predelavo premoga. Važen mejnik pri utrjevanju gospodarskih vojaških stikov da politika Afganistana temelji na ustanovni listini Združenih narodov, katerih član je od 19. septembra 1946, in na načelih bandunške konference. Pomembni svetovni dogodki in zdaj že niso spremenili te tradicional-s Sovjetsko ne politike. zvezo pomeni obisk Hruščeva Američanom tak razvoj do-in Bulganina v Kabulu, glav- godkov ni -po volji. Trdijo, da pa je v raznih oblikah, nem mestu Afganistana, konec bodo Rusi naravnost zadušili vštevši pomoč v pšenici, bilo pričakovati, so se ti opre- je j-,;; pQ drugi svetovni voj-aelili za Pakistan — vsaj tako ni najmočnejši. Kmalu po voj-so uradno zagotavljali. Da bi n: je namreč uvozna in izvoz-to preprečila, sta takrat Indi- na banka odobrila Afganista-ja in Afganistan zahtevala u- nu posojilo v znesku 40 mili-stanovitev samostojne državi- ;0nov dolarjev, ameriška vlače Paktunistana. Spor zaradi — Paktunistana je vse odtlej za- vštevši pomoč v pšenici, po- 1955. Takrat sta oba sovjetska Afganistan z darovi. Sovjetski strupljal odnosaje med ga magala Afganistanu s 7 mi- voditelja ponudila Afganista- strokovnjaki so zgradili več ms anom Ul Pakistanom m je Rjo-nj dolarji. Z letom 1954 pa nu tridesetletno posojilo v ogromnih žitnih elevatorjei*, bil odločilen za oblikovanje je začela energično konkurira- znesku 100 milijonov dolar- mlin, avtomatično pekarno v afganistanske zunanje politi- * ke. Se bolj so se odnošaji zaostrili. ko je Pakistan postal član Bagdadskega pakta in začel dobivati orožje od ZDA. Najhujše je bilo to, da je Pakistan dobil od članov pakta podporo glede Paktunistana. Da se ne bi zamerili Pakistancem, Američani niso hoteli pošiljati orožja Afganistanu. Tako so se vedno bolj začeli množiti in krepiti stiki med S SEVERA ti tej gospodarski in tehnični pomoči iz Washingtona. Ze spomladi istega leta je Sovjetska zveza 'odobrila posojilo Pokrajina v okolici Kabula jev z 2 odstotnimi obrestmi. Višina kredita in pogoji so bili izredno ugodni, če upoštevamo, da znaša letni proračun Afganistana 25 milijonov dolarjev. Vrhu tega je prišla ta ponudba v trenutku, ko je trgovina s Pakistanom skoraj usahnila, ko so bili odnošaji z Iranom napeti (zaradi pristopa k Bagdadskemu paktu) in ko je bila država tako rekoč v pripravnem stanju zaradi Paktunistana. Petega maja 1955 so namreč v Kabulu razglasili splošno mobilizacijo. Mobilizacijo so utemeljili s tem, da je afganistansko ozemlje ogroženo zaradi o‘. oroženih vuorov iz Pakistana. Stiki med Sovjetsko zvezo In Afganistanom pa so se vedno bolj krepili. Lani je bil sklenjen sporazum o uporabi četrtine kredita za Kabulu, ki zadostuje za vse potrebe prestolnice in še marsikaj drugega. Ves bencin baje .priteka s severa in cena zanj je smešno ntzka. Trgovina s Pakistanom je skoraj popolnoma prenehala, zato pa se ja usmerila na sever: krzno, sadje, preproge. Toda če je Afganistan res na poti, da opusti svojo strogo nevtralnost, je to posledica ustanavljanja blokov in ne samo spora s Pakistanom zaradi Paktunistana. Manjši spor je prerasel v širši spor. In če je Afganistan prosil za orožje, ga je najprej skušal dobiti na Zahodu oziroma pri Američanih. nakup ZGODOVINSKI KLOBČIČ NA »KRIŽIŠČU AZIJE« Mohamed Daud Kan Sedanji afganistanski ministrski presednik Mohamed Daud K?n. ki je svak afganistanskega kralja šaha Mohameda Zahirja, je prevzel vodstvo afganistanske vlado v letu 1953. Izhaja iz vojaških krogov, šolal pa se je delno v Kabulu, delno pa v Franciji. Leta 1932 je bil governer Kandaharja, dve leti kasneje pa guverner in vojaški poveljnik Vzhodnih pokrajin. Tri leta ka-sneie je postal vrhovni poveljnik osrednjih oboroženih sil in vojaške akademije. Leta 1945 je za-duiil vojaško vstajo. Znan je kot človek železne roke. V zadnjih letih pod Daudovo vlado je Afganistan precej napredoval. Njegovi vladi pripisujejo zaslugo za vršno naprednih ukrepov, ki so utrdili ustavnost in zakonitost ter vsaj nekoliko okrnili oblast fevdalnih veleposestnikov. Med njegovim vladanjem so vnr-Mrt* tudi * brezplačno šolanje in vrsto socialnih reform Deželo so preplavili najrazličnejši tehnični strokovnjaki, ki so prišli v Afganistan v okviru teh_ nične pomoči OZN. Daud se resno trudi, da bi dvignil gospodarsko in kulturno raven dežele. Nekateri — čeprav le skopi nlstaua, nam bodo pompgall te države. Afganistan — »domo šokih gora, ki so bile v pretek nanjim svetom. Afganistan pa že od davna so ga imenovali trgovske poti iz Srednje Azije v jih uporabljali. V davnih časih je bila ta dežela sedež velikih imperijev, ki jim pa niso vladali domačini, temveč tujci. Najprej je bil Afganistan del Perzije (500 let pred n. št.), potem je afganistansko ozemlje zavojeval Aleksander Veliki; Grke pa so iz teh krajev pregnali Skiti in Parti. Potem je to ozemlje prišlo pod budistično dinastijo Kušar, ki jo je v 9. stoletju zamenjala hindujska dinastija. Ze v 7. stoletju se je začelo arabsko za-vojevanje. Ob koncu tega stoletja je postal Afganistan središče kra_ tkotrajnega imperija, ki je imelo svojo prestolnico v Gazni (997 — 1030). Potem je bli Afganistan del muslimanskega cesarstva, h kateremu je spadal tudi Punjab. Za kratek čas je afganistansko ozemlje prišlo celo pod oblast šaha iz Kive. V 13. stoletju so v Afganistan vdrli Mongoli in dolgo gospodovali nad tem ozemljem. V 16. stoletju je večji del Afganistana postal provinca mogulskega imperija v Indiji. Pozneje Je per- • zijski šah Nadir razširil svojo oblast na Kandahar in Kabul. Po smrti šaha Nadirja (1747) so se .afganistanski poglavarji iz Kandaharja uprli Perzijcem in jih pod vodstvom kana Ahmeda tudi pregnali. Ahmed je prevzel naslov šaha in ustanovil domačo — afganistansko dinastijo. To je tudi začetek domače zgodovine Afganistana. Sah Ahmed je razširil svoje kraljestvo na zahodu do Kaspiškega morja, na vzhodu pa čez ves Punjab in Kašmir. Reka Arnu Darja je bila severna meja afganistanskega kraljestva V evropsko zgodovino stopi Afganistan leta 1809. Britanska vzhodnoindijska družba se je namreč zbala Napoleonovih načrtov v Perziji in Angleži so poslali odposlanca v Pešavar, da bi vzpostavil stike z afganistanskimi poglavarji. Po kongresu na Dunaju (1815) pa je postala An- —podatki i* preteklosti Afga-laže razumeti sedanji položaj vina Afgancev« — leži sredi vi-losti huda ovira za stike z zu-ima strateško važen položaj in »križišče Azije«: tod so vodile Indijo in številni osvajalci so gležem v Indiji zelo nevarna carska Rusija in njena ekspanzioni_ stična politika v Osrednji Aziji. Rusi so se bližali Afganistanu s severa, Britanci pa so prodirali v »križišče Azije« iz Indije in to proti izredno važnemu Khyber-jevemu prelazu. Tako Rusi kot Angleži so se začeli vmešavati v notranje zadeve Afganistana, okoriščajoč se pri tem z dinastičnimi spori. Leta 1836 so Angleži pomagali emirju Dostu Mohamedu v vojni proti Perzijcem, niso mu pa hoteli pozneje priskočiti na pomoč proti Ranjitu Singhu, ki je zavojeval Punjab in Kašmir ter odvzel Afganistancem ozemlje pri Pešavaru Tedaj je afganistanski emir zaprosil za pomoč — Ruse. To prošnjo pa Je britanski generalni guverner v Indiji imel za povod za vojno. Tako je izbruhnila prva afgansko - britanska vojna. Leta 1839 so britanske in indijske čete zasedle Kandahar, Gazni in Kabul: Angleži so odstranili Dosta Mohameda in na prestol postavili prejšnjega vladarja šaha Shuja. Novembra 1841 je izbruhnil upor proti nepriljubljenemu vladarju. Uporniki so ubili dva visoka britanska uradnika — ša-hova svetovalca. 'Aprila 1842 pa so ubili tudi šaha Shuja, zaradi česar so Angleži poslali v Afganistan kazensko ekspedicijo, ki je spet ustoličila Dosta Mohameda. Ker pa je afganistanski emir leta 1849 podpiral Sikhe v boju zoper Angleže, so Angleži »za ka_ zen« pozneje Afganistancem vzeli obmejno pokrajino Pešavar in jo priključili Britanski Indiji. Dost Mohamed je živel v miru z Britanci; za svetnika je imel njihovega odposlanca, od Angležev pa je dobival finančno podporo. Njegov sin kan Sher Ali pa je pregnal britanske svetovalce in poklical na dvor ruske odposlance. To je bil povod za drugo afganistansko vojno (1878—1881). Angleži so spet vdrli v Afganistan in pregnali vladarja. Njegov naslednik kan Jakim je sklenil z Angleži mir in jim odstopil nekatera obmejna področja, ležeča vzhodno od tako imenovane »Du-randove črte«. Afganistan je med drugim izgubil tudi Khvberiev prelaz, v Kabul pa je prišel britanski rezident. Afganistan je postal »odvisno ozemlje« »pod britansko nadvlado in Rusi so — radi ali neradi — priznali, da sodi Afganistan v britansko interesno Karavanske poti so še vedno slavna vez s tujino sfero. Angleži so tedaj prevzeli nadzorstvo nad afganistansko zunanjo politiko. Toda čez nekaj mesecev je v Kabulu izbruhnil upor: britanski rezident je bil ubit. Spet je kazenska ekspedicija okupirala Kabul. Angleži so postavili na prestol kana Abdura Rahmana, ki se je izkazal kot spreten vladar. Svojo oblast je utrdil ne samo v Kabulu, temveč tudi v Kandaharju in Heratu, pozneje pa tudi v afganistanskemu Turkestanu. Dobival je letno podporo od Angležev, ki so nadzorovali vse stike Afganistana z zunanjim svetom. ' Njegov sin kan Habib Ullah je prišel na prestol leta 1901. Moderniziral je Kabul, kjer je napeljal elektriko, uvedel telefon in osnoval prvi časopis. V prvi svetovni vojni je bil Afganistan nevtralen, čeprav naklonjen Turčiji (Afganistanci so ortodoksni suniti!). Leta 1919 pa je postal vladar kan Aman Ullah, ki je brž razglasil popolno neodvisnost Afganistana in Veliki Britaniji napovedal vojno, ki se je končaia z mirom 22. novembra 1921. S tem mirom je Afganistan privolil v obstoječo afganistansko - indijsko meio, v zameno pa je Velika Britanija priznala neodvisnost Afganistana. Obe državi sta izmenjali diplomatske predstavnike in sklenili tudi trgovinski SDora-zum (1923). Ze prej (1919) je Afganistan navezal diplomatske od-nošaje z ZSSR, leta 1926 pa sta Sovjetska zveza in Afganistan sklenili pogodbo o nenapadanju. Pod vplivom dogodkov v sovjetskem Turkestanu in novih razmer v Turčiji, kjer je prišel na oblast Kemal! Atatiirk je • afganski kralj izdal vrsto verskih in upravnih zakonov: odpravo feredže in plemiških naslovov, uvedel je evropsko obleko za moške, uredil j-' šolski sistem in začel izvajati modema načela v upravljanju. V zunanji polliitiiki je Afganistan vzdrževal najtesnejše zveze s Turčijo, ZSSR in Iranom. Leta 1929 je izbruhnil upor. Uprl; so se' versk; voditelji in plemenski poglavarji. Baje so ta upor podkurili Britanci. Kralj se je moral odpovedati prestolu in odit; v pregnanstvo. Država se je pomirila šele čez dobro leto, ko je prišel na prestol šah Mohamed Nadir, ki pa so ga leta 1933 ubili. Njegov naslednik je bil šah Mohamed Zadir. - Pred izbruhom druge svetovne vojne so Nemčija, Italija in Japonska pokazale veliko zanimanje za »križišče Azije«: te države so hotele ; gospodarsko i strateško izkoristiti; Afganistan. V letih 1937-38 so bili zlasti aktivni nemški trgovci, »Lufthansa« pa je dobila v izkoriščanje letališče v Kabuiu. Se bolj podjetn; so bili Japonci; v Kabul so prisl; japonski inženirj; in inštruktorji, več tisoč Afganistancev pa je odšlo na študij na Japonsko. Leta 1941 je posebna afganistanska misija obiskala Tokio. Za druge svetovne vojne je hiJl Afganistan nevtrallen- ••••< j ELEKTKO j Ljubljana-okolica i »išče f INKflSfiNTfl • j za mali odjem električne j energije za območje j Tuhinjske doline. : Pogoj: nižja srednja šola. : Interesenti se naj prija-: vijo na naslov: * Elektro Ljubljana-okolica, * obrat Domžale, Domžale, ? Kolodvorska cesta 9 ? tel. št. Domžale — 256. ? 388-R *••*••••• »•■•••••• ••••••*•» (§..( Obmejnj stražarski stolp v Afganistanu Od časov Aleksandra Velikega je pot zavojevalcev indijskega podkontinenta držala čez Khvberjev prelaz. Da si ne bi zrli z Rusi v oči, so Britanci ustanovili tampon državo — Afganistan. Danes Britancev ni več. Namesto njih naj bi bil Bagdadski pakt. Pravijo, da včasih ni bilo večje more za britanske državnike, kot so bile sanje o zavojevalcih, ki se gnetejo čez Khvberjev prelaz. Danes se je 1a mora preselila v Washington. Stari, skrbno izdelani britanski sistem, ki je držal dolga desetletja, se je zrušil in bagdadski pakt najbrž ni bil najbolj uspešen nadomestek zanj. • OGLASE za »Slovenski poročevalec« sprejemajo na podeželja tudi poštni uradi in pismonoše aktualno vprašanje Ljubljane in drugih večjih mest Ko smo pred leti uvedli družbeno upravljanje s stanovanjskimi hibami, smo izvolili razen hišnih svetov tud-i svete stanovanjski! h .skupnosti!. Hišni sveti to bili določno ome.ieni v svojem poslovanju, medlem ko so so stanovanjske skupnosti raztegnile na zelo široko področje. V Ljubljani imamo danes dve stanovanjski skupnosti, v Kranju je ena in tudi v drugih mestih jih ni mnogo. Družbeno upravljanje s stanovanjskimi hišami se je izkazalo v tem sorazmerno kratkem času gospodarsko in v političnem pogledu za zelo koristno stvar. Premnogi hišni sveti so opravili v dveh ali treh Letih več, koč pa je bilo poprej narejenega v celem desetletju. Tudi sveti stanovanjskih skupnosti so kazali neko voljo za živahnejše delo, toda kaj več od tega ni bilo napravljenega. H trati pa se .ie mimo stanovanjskih skupnosti pojavljala na manjših področjih čedalje bolj težnja za manjše ljudske skupnosti, ki b: urejale določene obče težave. Podoben pojav se je in se še tem bolj izraža v novonastalih naseljih, kjer še riso povsem ali vsaj delno urejene razne uslužno-slne službe od prodaje živil do raznih po-pravljalnje. Te obče zadeve so povezovale ljudi z enakimi ali podobnimi interesi v neko celo-lo, ki je kot pojav objektivno kritizirala preobširnost sedanjih stanovanjskih skupnosti, pa tudi poslovanje le-teli. Nastale so pobude o mnogo manjših stanovanjskih skupno-srih in sicer v Ljubljani ter v Kranju, čeprav gre pri zadnjem za mnogo manjše mesto. Svet stanovanjske skupnosti v Kranju je o tem že razpravljal in v redvidel. da bi se nove manjše stanovanjske skupnosti naslonile na nova nastajajoča mestna naselja (Zlato polje, Pianina. Stra-i šče) in na samo središče. Podobno bi tudi. v Ljubljani ustanov1:; več manjših stanovanjskih s kupnosti. Ne le stanovanjska, temveč tudi komunalna skupnost Omenili smo, da s.e že čutijo 'nt.eresne povezanosti prebivalcev določenega območja. Ta nekakšna »cen.tr: petalna« privlačnost ljud; v interesne skupnosti izhaja iz prav tako že omenjenih občih težav prebivalcev do- ločenih naselij. Po uveljavljenju družbenega upravljanja s stanovanjskimi hišami se je to spiva kazalo le kot skrb za hišna popravila, pozneje pa se je razširila na prizadevanje za ureditev skupnih komunalnih pr-oblemov ene ali več ulic. T.i skupni problemi so biM urejanje okolice, nasadov, igrišč ali pa trgovskih lokalov in uslužnostnih delavnic. Toda tega niso mogli urediti. kajti posamezni hišni sveti so bili nemočni za te probleme, stanovanjska skupnost pa zastran preobširnosti in nepristojnosti nesposobna jih urediti. In od tod so objektivne zahteve po manjših stanovanjsko-komunalnih skupnostih. Kako daleč smo pri urejanju tega vprašanja? Morda je nekoliko prezgodno vprašanje, ki pa ga lahko brez škode že -smemo obravnavati n.a raznih zborovanjih državljanov. Zlasti velja to za organizacije Socialistične zveze, ki je dolžna podpreti in pomagati razvijat! vse demokratične oblike. V Ljubljani je o tej zadevi doslej že razpravljala posebna komisija za družbeno upravljanje pri okrajnem odboru SZDL. v Kranju pa svet za stanovanjske zadeve. Vendar se zdi, da so v Ljubljani šli mnogo dlje k-ot v Kranju, kajti v tem mestu menijo. da so sedanje stanovanjske skupnosti samo preobsežne. V Ljubljani pa so zadevo mnogo podrobnejše obravnavali in pripravili tudi primeren predlog za rešitev tega vprašanja. Predlog, kakršnega so po skrbni razpravi pripravili, bo dan vsem osnovnim organizacijam SZDL, da povedo svoje pripombe k predloženi rešitvi. Po tem predlogu naj bi občine določile število stanovanjskih komunalnih skupnosti in njihovo pristojno področje. Kajpada, da bo to storil občinski ljudski odbor šele potem, ko se bodo o tem pomenili volivci. Ko bi ljudski odbor to naredil, bi se izvolili svetli novih s*amovanjsk.o-komunalnih skupnosti, ki bi bili naj višji organi teh demokratičnih ustanov. Kolikšno število članov naj bi bilo v teh svetih, fci določil statut, vendar jih ne bi smelo biti več kot 30 niti manj kot 20. Svet bi imel tudi šest komisij s 4 do 6 člani, in sicer: za finančna vprašanja, za gospodarske investicije, za servisno službo, za pomoč hišnim svetom, za ureditev zabavnih prostorov in naprav, za izboljševanje stanovanjske kulture in za olepšave zunanje podobe hiš in naselij. Torej komisije bi imele nedvomno dovolj hvaležnih nalog, ki bi jih zaradi lastnih -koristi pomagali urejati tudi ostali prebivalci. Po omenjenem predlogu oi volili svete novih stanovanjsko-komunalnih skupnoatii delegati hiš, kot to določa dosedanja uredba o stanovanjskem upravljanju. Razilika je le v volitvah h.snih delegatov', katere so doslej v-clili samo uživalci stanovanj in sostanovalci, poslej bi jih pa volili vsi volilni upravičenci v hiši. Lahko bi tudi sprejeli sistem neposrednih volitev v' svete stanovanjsko—komuna 1-r.ch skupnosti, in sicer s tajnim gl asov-an j em. 2e v začetku start z gmotnimi sredstvi Iz izkušenj , o družbenem upravljanju na ostalih področjih vemo, da je neika demokratična ustanova brez določene gmotne osnove že v začetku obsojena na neuspeh. V predlogu za nove stanovanjsko-komunalne skup- nosti v Ljubljani pa je upoštevana ta izkušnja s tem* da predvidevajo razen izrednih tudi redne dohodke. Po tem predlogu (ki ga lahko volja ljudi še spremeni) bi obdržala skupnost 2 odstotka najemnin, vendar bi bili poglavitni dohodki ustvarjeni v servisnih delavnicah. Razumljivo, da se te servisne delavnice ne bi smele pojavljati kot podjetja, temveč le kot ope-iativni organi teh skupnosti, ki Jim bodo določale tudi ustvarjanje dohodkov. Vrhu tega pa so v predlogu predvideli tudi dotacije občinskih ljudskih odborov, ki se bodo zaradi komunalnih dajavnosti skupnosti sami precej razbremenila. Razen svojih proračunsikih sredstev bi imele stanovanjsko-komunalne skupnosti tudi investicijski in amortizacijski sklad. V prvega bi zbirati dohodke od dela najemnin bodisi iz hiš zasebnikov ali iz splošnega ljudskega premoženja, dalje sredstva iz krajevnih samoprispevkov,' dotacij, daril in podobno. S sredstvi iz investicijskega sklada bi urejali okolico, česar bi fc.ili deležni vsi prebivalci. Zato bi bilo prav, da bi se v ta sklad stekal tudi del najemnin od zasebnih hiš, ki niso pod družbenim upravljanjem. Rudi V. Letošnje investicije V BEOGRADU Razen stanovanj bodo gradili nove šole, zdravstvene objekte, razširiJU električno omrežje, zboljšali promet, kanalizacijo in snago v mestu Letos bo beograjski ljudski odbor posvetil večjo pozornost omiljen ju stanovanjske stiske, gradnji komunalnih objektov in zboljšanju mestnega prometa. Z.i vse to bo dobil Beograd primerno podporo republike in zveze. Lansko leto je pomenilo ob pomoči države napredek v gradnj.i stanovanj, komunalnih in prosvetno-zdravstvenih objektov. Za gradnjo teh objektov so Investirali 9 milijard 414milijonov dinarjev. Iz okrajnih sredstev so investira.i o milijard 423 milijonov dinarjev, Iz sredstev države in .republike pa okoli 4 milijarde dinarjev. Za gradnjo stanovanj i«n poslovnih prostorov so porabili 6 milijard 321 milijonov dinarjev, za komunalno gradnjo 1 ’ milijardo 740 milijonov dinarjev, za prosvetne in zdravstvene objekte pa 1 milijardo 353 milijonov dinarjev. Z vsemi temi sredstvi so lani dogradili 1600 stanovanj in začeli graditi okoli 1SOO stanovanj. Zgradili so 4 šole s 60 učiLnjcami, 5 objektov pa Se grade in bodo dograjeni še letos. Z njimi bo dobil Beograd še 40 novih učilnic. Za. zbolj- ZANIMIVOSTI IZ POMORSTVA Požar na ameriški ladji — »Ex-brook« v reški luki. Pred dnevi je na ameriški oceanski ladji »Exbrcck<-, .ki vozi na redni progi ZDA—Jadran, nastal požar v skladišču, kjer so bili darilni paketi, namenjeni v Avstrijo, in večja količna sira za Italijo. Požar je nastaL ob 22. uri, ko ni bilo v skladišču delavcev, in domnevajo, da je bil vzrok nepazljivost delavcev ali pa odvržena goreča cigareta. Poveljništvo ladje je pozvalo gasilce, medtem pa je samo odredilo, naj spuste v skladi- Hvalevredna zamisel Problem družbene prehrane, ki je pri nas dokaj pereč, so po nekaterih mestih v Sloveniji pričeli reševati tako, da so posamezni gostinski ' obrati pričeli kuhati cenene enolončnice. Ljudje, ki nimajo časa ali pnilik, da bi si sami kuhali, so to novost pozdravili. Doslej v Ljubljani še -nismo imeli po gostilnah takih kuhinj. Gostinsko podjetje »Be-lokranjc« na Gornjem trgu se je prvo odločilo, da bo pričelo kuhati enolončnice. Kuhinja bo pričela obratovati 1. februarja v obratu »Pri Amerikancu«. Zmogljivost kuhinje bo okoli 100 kosil dnevno. Ce bo povpraševanje večje bodo prav tako kuhinjo uvedli tudi v matičnem obratu »Be-lokranjc«. Posebnost kuhinje bo tudii ta. da bodo ta kosila prodajali »čez cesto«. Gostilna bo pripravljala kosila po receptih Zavoda za napredek gospodinjstva ter bo obrok stal le 50 dinarjev. Gostinsko podjetje bo skušalo zajeti v svoj delokrog ves stari del Ljubljane in tako prispevati svoj delež družbeni prehrani. šče 20 steklenic ogljikovega dioksida, pa tudi močen curek vode, nakr sp skladišče zaprli. Poveljni-štvo ladje ni dopustilo, da bi gasilci takoj po prihodu nastopili, ker je računalo, da bo z lastnimi sredstvi preprečilo razSlr.5en.1e požara. Sele po erri uri čakanja so bili gasilci pozvani k posredovanji!, ker se je požar čedalje bolj širil. V skromnih petih minutah so gasilci požar omejili, v eni uri pa ogenj popolnoma zatrli. Skoda, ki jo je povzročil požar, je precejšnja. bila pa bi malenkostna. ako bi dovolili našim gasilcem, da bi takoj po prihodu zaceli gasiti. Komisija, ki je naslednjega dne ugotavljala vzroke požara, je ugotovila, da je bil vzrok nepazljivost, zaradi česar bo ladji oziroma lastniku tovora povrnila škodo zavarovalna družba iz r^fw Yorka. V bakarski luki bodo pristajali tudi največji tankerji. Povečan dovoz surove nafte v reško petrolejsko luko je vplival na pospe-šen.ie gradnje petrolejskih naprav, kt jih grade nad Bakrom. V zvezi s tem grade v Bakarskem zalivu- tudi petrolejsko luko, ki bo oskrbljena s posebnimi črpalkami za raztovarjanje ladij-lankerjev, in naftovode, po katerih bo teklo gorivo velike cisterne na kopnem. Ker naftovod Se ni dograjen, bodo prve količine nafte ocipremili te dni po kopnem z ‘Reke v novozgrajene rezervoarje v Roičih pri Bakru. Ko bodo spomladi naftovodi dograjeni, bodo lahko ladje-tankerii prihajate naravnost v ba-karsko luko. V začetku bosta lahko obenem iztovarjala sama dva tankerja, ko pa bo dograjena obala, bo petrolejska luka v Bakru prevzela naenkrat po štiri tankerje. Pristanišče v Bakru Je zelo primerno tudi 7,a pristajanje največjih tankerjev, ker je morje ne- posrpdno ob -obali globoko 12 m kakih pet metrov dalje pa celo St) m. Zato bo bakarsko pristanišče moglo sprejemati Pidi največje tankerje, katerih nosilnost preše- £Ta RO.OOO ton. Tako se bo uvrstilo med redke petrolej, luke v Evropi, ki so soosbne za obsežne operacije s tekočim gorivom. Prva ladja za »Oceansko nlovhos v Kotorju. Ce z nekoliko dni bo- do na istem navozu, s katerega so prejšnji teden splovili tramper »General Guisan«, položili kobilico za prvo ladjo »Jugoslovanske oceanske plovbe® iz Kotorja. Ladjedelnica »3. maj« bo gradila za to podjetje tri ladje po 10.500 ton. Letos bodo začeli v tej ladjedelnici graditi tudi tri ladje velike to_ naže ■••.« tuje lastnike, tri za domače investitorje, dve pa za vojno mornarico. Obenem bodo dogradili ni izročili investitorjem 12 ladij. -a Zagrebška kronika Sest sto petdeset nesreč. Statistiki pravijo, da je Zagreb med prvimi mesti na svetit, kar se tiče porabe vode in prometnih nesreč. Lani je bilo vseh pro- metnih nesreč «50, med njimi 37 s smrtnim izidom, 156 je bilo hudo ranjenih, .383 pa laže, Vse to se je pripetilo kljub mnogo večji pozornosti, opozorilom, predavanjem, predvajanjem filmov in okoli 500 predavanj za šolsko mladino. BOLNIKE DOMA BODO OBISKOVALI SPECIALISTI. Čeprav imajo v zagrebških bolnišnicah prostora za okoli 6.500 bolnikov, je to še vedno premalo, kajti bolniki prihajajo iz vse Hrvatske. Da bi pomanjkanje bolniških postelj nadomestili, bodo uvedli originalno in dobro zamišljeno službo, bolnike v Zagrebu bodo doma obiskovali zdravniki specialisti in bodo pod stalnim nadzorstvom. Najprej bodo uvedli tako službo za revmatike, ki leže po bolnišnicah. TJ bodo sedaj ostali doma, vsaJc dan pa jih bodo obiskali zdravniki — specialisti. Ta način zdravljenja bodo najprej uvedli za nekatere bolezni, kakor so revmatizem in podobne, kasneje pa tudi za druge. Tako bodo pridobili precej postelj v bolnišnicah za bolnike, ki potrebujejo boljšo nego in večje zdravniško nadzorstvo. MESTNA ŽELEZNICA. Zagreb Je edino mesto v državi, ki ima svojo železnico. To je ozkotirna proga Zagreb — Samobor — Bre-gana. Po tej železnici so lani prepeljali okoli 2 milijona potnikov, čeprav je dolga samo 30 km. ša-nje zdravstvene službe so zgradili dve ambulanti, otroški dispanzer in 'otroške jasli, postaja za nujno pomoč pa je dobila 6 sanitetnih vozil z radijsko zvezo. Za izpopolnitev vodovodnega omrežja so lani zgradili 21 km -vodovoda. Za zboljšanje oskrbovanja mesta z elektriko so zgradili 20 transformatorskih postaj in 35 km kab.ovskih in prostih elektro-vodov. Lani so uvedli tudi tro-lejbusno zvezo med Beogradom in Zemunom ter med Avtoko-mando in Dedinjem. Z okrajnimi sredstvi in dotacijami so kupili 40 trolejbusov, 40 avtobusov in 10 tramvajev, ki jih je večina že dobavljenih, 135 kamionov za oskrbovanje mesta in dogradili hotel »Palače« s 134 ležišči. Tudi investicijska sredstva letos so pomembna za rešitev velikih problemov na področju gospodarstva, gradnje stanovanj in poslovnih prostorov, prosvetnih in zdravstvenih ustanov ter komunalne službe. Računajo, da bodo imeli družben; in investicijski skladi mesta na raz-po.ago 3 milijarde 182 milijonov dinar j e v po pokritju obveznosti d-o splošnega investicijskega sklada. Sklad za kreditiranje stanovanjske gradnje v letu 1957 bo s sredstvi, prenesenimi iz lanskega leta. znašal 5 milijard 464 milijonov dinarjev. Iz teh sredstev bodo izločili 20 odstotkov za gradnjo šolskega prostora in komunalnih objektov, povezanih s stanovanjsko gradnjo. S sredstvi iz tega sklada in dotacijo države bodo letos zgradili 120 novih učilnic in na ta način precej ublažili čedalje hujše pomanjkanje šolskih prostorov. Sklad za kreditiranje gradnje poslovnih prostorov bo imel na razpolago 550 milijonov dinarjev, tako da po pokritju obveznosti iz lanskega leta ne bo razipola-gal s kakim* velikimi sredstvi. Tudi letos bo federacija dala pomoč mestu za reševanje komunalnih, prosvetnih in zdralestve mih problemov v višini 1 milijarde £00 milijonov dinarjev. Vsoto 560 milijonov bodo porabili za gradnjo osnovnih j-n Lipicanci zq Kraljevske kočije Konji-lipieanci iz državne žrebčarne v Djakovu niso znani samo v naši državi, temveč tudi drugod po svetu. Osem takih lepih lipicancev so kupili za vprego cesarja Haila Selassia. Ko je žrebčarma proslavila te dni svojo 10-Ietnico, so napravili tudi majhno razstavo, ki je pokazala mnogo uspehov. Iz te žrebčarne je prišlo v desetih letih 7597 mladih lipicancev, vrednih nad 250 milijonov dinarjev, ob strokovnem posredovanju pa so ustanovili nad 40 selekcijskih gojitvenih konjskih zadrug, kjer je registriranih nad 2000 matičnih kobil. —mb. ?| »KAJ VES — KAJ ZNAŠ« a zii la zimske večere osemletnih šol. 150 milijonov za zdravstvene objekte. 290 milijonov za električno omrežje, 400 milijonov za mestni promet, 300 milijonov za kanalizacijo in 100 milijonov dinarjev za snago v mestu. Med važnejšimi mestnimi investicijami bo letos dograditev 1800 stanovanj, ki so jih začeli graditi lani. Začeli bodo gradti 3500 novih stanovanj, dogradili 5 osem.etnih šol, zgradili zdrav-s+veni dom, začeli graditi novi pančevački most, ki ga bodo gradili 3 leta in bo veljal okoli 4 milijarde dinarjev, zgradil* 17 novih transformatorskih postaj, dobil; 60 novih vozil za mestni promet, zgradili 2 konzumni mlekarni in dogradili hotel »Metropol« s 350 posteljami. V zvezi s tem investicijskim načrtom se bodo povečala gradbena dela in precej mehanizirala gradbena podjetja. Računajo, da se bo obseg gradbenih del povečal letos za 9 odstotkov v primerjavi z lanskim letom. Prav tako se bo letos v skladu s celotno našo gospodarsko politiko izpremenila struktura gradbene delavnosti v smeri povečanja obsega visokih gradenj na 89 odstotkov vseh gradbenih objektov v Beogradu. Izprememba ekonomskih instrumentov, povečanje plač, zmanjšanje obrest* na osnovna sredstva, plačevanje anuitet iz dobička itd. bo imelo za posledico večje zanimanje za mehanizacijo gradbenih 'podjetij *n zmanjšanje fizične s'le. Pričakujejo, da bodo letos gradbena podjetja v Beogradu zboljšala svojo opremljenost za celih 20 odstotkov, ker so mnoga podjetja že lan; sklenila številne investicijske kredite pri banki za nabavo opreme. I. StoJIlkoviČ OtroSk" blanovnlcr v Beogradu Da bi v Beogradu olajšal! staršem nakup otroških po-trebšdin, je direkcija za gradnjo stanovanjskih poslopij pri beograjskem ljudskem odboru sklenila zgraditi otroško blagovnico. Po predlogu direkcije bi v središču mesta zgradili poslovno stanovanjsko poslopje. v katerem-;bi jo name-«. stili: Koordinacijska komisija trgovinske, gostinske in obrtne zbornice je razpravljala o tem predlogu direkcije za stanovanjsko gradnjo in ga odobrila z naročilom, naj se namesti otroška blagovnica v pritličju in mezaninu projkti-rane nove zgradbe. Koordinacijska komisija zbornic je tudi predlagala, naj se v sklopu otroške blagovnice zgradi tudi otroška restavracija, v kateri bi otroci dobivali mleko, sadie, sadne sokove in druga živila. Računajo, da bodo začeli gradita poslopje za otroško blagovnico že letos. Stalo bi v samem središču mesta poleg Narodnega gledališča, v neposredni bližini Kalemegdana, kar bo staršem mnogo olajšalo nakupovanje. IS Ali nisla srečna? Da bi tako tudi ostalo! Steeanic ekaj dn; je poteklo, odkar iz Bele krajine poslali tako-»po roči lot iegne Ana iz okolice Vinice rodila lani v juliju otroka, je nedonošen. Da b; ga obala pri življenju, je šla z v ljubljansko bolnišnico. :i je ostala v enem oddelku, ika so dalj v drugega. Po h dneh je mati zvedela, da >trok umrl. Vrnila se je do-7. Potem je dcbi’a še pisme->poročil o o otrokovi smrti, cd za socialno zavarovanje zplaeal staršem tudi pogreb-r>. oncem decembra pa sta star-prc.iela od bolnišnice sporo-, naj prideta po otroka. Od-oriia sta, da je njun ctrok ev. Prišlo je ponovno cbve-o iste vsebine. Zopet sta na karti sporočila kot prvikrat. Tretjemu vabilu sta se odzvala jn odšla v Ljubljano. Poizvedite in napišite kaj več o tem. V Bel- krajini je dogodek vzbudil veliko govoric. In še tole: tudi zavod za socialno zavarovanje je prejel račun za vzdrževalnino za mladega Stegneta, čeprav je izplačal pogrebnino. Tudi to poglej-' te, so pripisali v Črnomlju. Obisk na otroški kliniki Povprašal; smo upravno vodstvo 'kliničnih bolnišnic, če se je pri njih v juliju zdravila Ana Stegne iz Bele kraj Inc. Pritrdili so. Uro pozneje so pa ž° sporočili, da iahko zvemo, kar nas zanima, na otroški kliniki. Odšel sem tja. Priznam, z malce dvoma. Upravičeno? Na- sprotno. Odgovorili so vse, po čemer sem vprašal . . . Lahko je ob takem razumevanju opravljati novinarsko delo, sem si mislil, ko sem zapuščal lepo urejeno in skrbno vodeno zdravstveno ustanovo. Povedal sem najprej, kaj so pisali iz Bele krajine. Ljubeznivi upravnik je prikimal in dodal: »Pojasnil bom, kar želite. Tud; z materjo bo"ste lahko govorili. Sedaj je že drug; dan pri nas. Da jo poučimo, kako naj naprej neguje svojega sina. In če želite, lahko pozdravite tudi otroka.« Potem sem pa začel zapisovati. Na naš; kliniki smo sprejeli lani 30. julija umirajočega nedonošenčka matere Ane Stegne. Tehtal je kilogram in sto dvajset gramov. Takoj smo ga dali v inkubator. In ga zdravili in vzrejali. Pet mesecev nj nihče vprašal, kaj je z otrokom. To seveda n; nič posebnega. Saj niso redki primeri, da starši sploh ne pridejo Po otroke, ko ozdravijo, četudi jih kličemo. Sami moramo skrbeti, da jih odvažamo na domove. Tako smo 22. 'decembra klical; tudi Ste-gnetove starše. Dobili smo odgovor. da je njihov otrok mrtev. Pisali smo ponovno. Zopet isti odgovor. Potem smo jim pa 11. januarja poslali takole pismo: »Sporočamo Vam, da je popolnoma zmotno Vaše mišljenje, da jc Vaš ctrok Siegnc-deček, rejen 27. VII. 1956 kot nedonošenček mrtev. Otrok je že pet in pol meseca na otrošk-j kliniki v Ljubljani, Vrazov trg štev. 2. kamor je bil premeščen dne 30. julija 1956 iz ginekološke klinike v Ljubljani. Otrok se je ves čas zdravil v tej ustanovi in je sedaj sposoben za odpust domov. Predvsem je zaželjeno, da pride po otroka mati, ki bo ostala nekaj dn; na kliniki, da se privadj negi otroka.« No, in 16. januarja sta res prišla mati in oče. Pripovedovala sta, da jima je zavod za socialno zavarovanje izplačal pogrebnino. Ne vemo sicer, na temelju česa je bilo to izplačilo izvrženo. Podrobno smo pri nas in na ginekološki kliniki pregledali vse okoliščine. Po sred; je mali telefonski nesporazum. Toda glavno je, da je otrok zdrav. Danes tehta že štiri kilograme in osem sto gramov'. Starši so seveda tud; srečni. Vse drugo naj pove mati, če želite.« Bi! je prvorojenec V prijetno zakurjeno sprejemnico je vstopila kmečko oblečena žena. Na glavi je imela zavezan robec; kot je to v Beli krajini navada. Ce me njeni pogled; niso varali, je iz njih sijalo malce nezaupanja. Morda tudi presenečenja. Bi bilo to čudno, ko pa je v dveh dneh toliko doživela? Z nekaj domačih vprašanj sem si skušal nakloniti delček zaupanja in neposrednosti. Potem sva prešla na razgovor o njej in otroku. Doma sem iz Učakovec pri Vinic; je dejala. Moji starš; so kmetje. Pred letom in poi, ko m; je bilo '22 let. sem se priženila v vas Golek; deset minut je od Vinice. Mož je zaposlen v Črnomlju. V ' devetem mesecu zakona. 27. julija lani. sem doma rodila sina. in to dva in pol meseca prezgodaj. Veste, da je bil slab. Da b; mu rešili življenje, sem se tretji dan po porodu odpeljala v Ljubljano. Tu so dobri zdravniki in bolnišnice tudi, smo *i mislili. Popoldne 30. julija so me pripeljali na gine- kološko kliniko. Rekli *o mi, da. bom jaz ostala tam, otročka bodo pa odpeljali takoj na otroško kliniko, če se ga bo še dalo rešiti. Naslednjega dne sem vprašala medicinsko sestro, kako je z otrokom. Odšla je. In ko še je vrnila, mi je povedala, da so dobili iz otroške klinike telefonski odgovor, da je umrl. To so potem zkpisal; tud; na List, na katerega so vpisovali mojo temperaturo. Dan pozneje sem zapustila 'bolnišnico in se vrnila domov, seveda brez otroka. Dobila sem list, na katerem je pisalo, kako naj se zdravim, da ne bi prišlo do vnetja prs. Na njem je bilo tudi pripisano, da je otrok umrl. To pismo je mož odnesel na zavod za socialno zavarovanje v Crnopielj. Tam so nam pozneje izplačali pogrebnino. Seveda so otroka črtal; iz spiska živih tudi na domačem matičnem uradu. Minilo je skoraj pet mesecev. Popolnoma smo se že vživeli v otrokovo smrt. Pred koncem decembra pa je prišlo iz Ljubljane pismo, naj pridemo po otroka. Prosila sem poštarico, naj odgovori, da to ni naš otrok, saj je v Ljubljani umrl. Pa so zopet pisali. Mi pa odgovorili kot prvikrat. In potem je prišlo še tretje pismo. Tedaj sva se z možem odločila in odšla v Ljubljano. Čeprav sva bila prepričana, da je pomota. No, v Črnomlju sva se spotoma oglasila na zavodu za socialno zavarovanje. Bili so hud; na naju. Reki; so. če mislimo, da bodo oni plačevali vse: najprej pogrebnino, sedaj pa za pet mesečev še oskrbnino za otroka na kliniki! Odgovorila sva. da bova to uredila v Ljubljani, da pa sama nisva kriva zaradi težav, k; jih imajo. In tako sva prišla sem, na kliniko. Ljubeznivo so naju sprejeli. Govorili slno o otroku. Z možem nisva verjela. Ko so pa prinesi; otroka in sem ga zagledala, sem takoj spoznala, da je to moj. In mož tudi. Dobro sem si ga zapomnila. Veste, mati nikoli ne pozabi svoje krvi. Cisto očetu je podoben. Pa tako lep je in lušten. Ja, naš je, moj je. Jožek je. Jutri ga odpeljem domov. Samo da je živ! Kaj tisto, če so ga črtali v matičnih knjigah. Ga bomo že dal; zopet zapisati. Da bi bil le zdrav. In da bi še naprej rastel tako kot je tu. Al; bi ga radi videli?« »Prosim. Pa slikali bi vas s sinom, če dovolite.« »Slikali? Ja, če ne bo predrago, b; že rada. -Za spomin, kajne?« Odšli smo v prvo nadstropje. Zaprosili smo skrbno medicinsko sestro, ki je pet in pol mesecev bdela nad malim Jožekom, naj ga prinese iz bolniške sobe. N; vedela, da bomo prišli obiskat »izgubljenega sina«. Zato je bila v majhni zadregi. Še vedno je odgovorna za svojega »bolnika«. Toda materino in našo željo je takoj izpolnila. Prinesla je lepega in lepo oblečenega fantička. Mati je privila k sebi svojega prvorojenca ^ in ga poljubljala s črnimi očmi. Otrok, k! je bil vajen le belih halj, pa ni premaknil pogleda od rute na materin; glavi. Potem smo se poslovili. Ana Stegne je odpeljala svojega Jožeka naslednjega dne domov, tja ob Kolpo. Kdo jima ne b; želel srečne poti? D0 Vinice in naprej na življenjski poti! • Z več znanci sem se raztovarjal, ali naj zapišemo radostno srečanje staršev a otrokom ali ne? Mnenja so bila deljena. Enj so prigovarjali, da Je ta dogodek treba zapisati. Pa bj se zvedelo, kako so na kliniki vrnili življenju slabotnega nedonošenčka. To v medicini niso vsakodnevni pojavi. Drugi so dejalj, da bi mogel kateri bralcev' drugače razumeti prvotno nesrečo staršev, čeprav se jim je zdrav deček najbolje oddolžil za njo. Odločitev Je padla prvim. Predsem zato, da bi delu zdravnikov in njihovim sodelavcem, ki rešujejo človeška življenja v nelahkih okoliščinah, dali priznanje. Obenem Pa zato, da bi ob robu dogodka s tako srečnim zaključkom pripisali nekaj številk. In te pravijo, da na ljubljanskih kliničnih bolnišnicah primanjkuje 240 medicinskih sester. In dalje: da bi jih morali imetj na primer samo na ginekološki kliniki šestdeset, je jih pa le osem! In naprej: da v bolnišnicah primanjkuje dobrih upravnih in pomožnih uslužbencev, strežnega osebja. Je potem čudno, če se prj tako nezadostnem številu uslužbencev med deset tisoči telefonskih vprašanj pripeti pomota? In to najbrž pomota med dvema podobnima imenoma kot sta Sotler in Stegne? Tu je problem in na njega hočemo opozoriti. Niso redki primeri, da srednji medecinski in. upravni uslužbenci zapuščajo delo v bolnišnicah. Odhajajo v podjetja, in ustanove, kjer jim nudijo boljše materialne in delovne pogoje. Mnogokaj bo treba storiti is. priliv tega osebja v bolnišnice. Ce bo primer matere in očeta, kj se sedaj v Deli krajini veselita zdravemu otroku, vzpodbudil k razmišljanju in dejavnim posledicam, potem je bil ta zapisek utemeljen. Ce se pa ne bo nič premaknilo*, kdo more jamčiti, da se bomo še vračali v bolnišnice na obi«ke take vrste? fd c M U ■.TUR M R O O B Cene ¥iisoliiik: DSEVO-M S&MEM V zadnjih letih pri nas prav gotovo ni 'oilo pesniške zbirke, k; bi bila sprejeta s tolikšnim odobravanjem, kot je bila sprejeta knjiga Ceneta Vipotnika z naslovom Drevo na samem. Za zbirko, ki vsebuje le maio čez petdeset pesmi, je posebej presenetljivo to, da je pesnik zbral vanjo večji del svojih liričnih stvaritev in da predstavlja Drevo na samem njegovo prvo samostojno knjigo. Cene Vipotnik je namreč pesnik, ki ga že dolgo poznamo. Njegove prve pesmi so začele izhajati že pred več kot dvajsetimi let; in že tistikrat je bilo zelo jasno, da imamo pred seboj pesniško osebnost izrednih 'kvalitet. Te zgodnje napo-vedi so se naglo uresničevale. Zato je bilo tembolj nenavadno, da mladi pesnik že takrat ni poskusil sreče z zbirko, ki bi njegovim pesniškim vrednotam nedvomno dodelila v slovenski poeziji pomembno mesto. Tako se je potem. zlast; pa po vojni zgodilo, da je pesnikovo ime zatonilo skoraj v nekakšno pozabo, čeprav so posamezne in redke pesmi po revijah pričale, da se je Vipotnikova pesem razrasla tako po svoji motiviki kot po svojem nenavadno bogatem pesniškem izrazu. Rečemo lahko, da je pesnik ustvarjal nekje v zatišju, brez naglice in tiho, v nasprotju z večino, ki je ustvarjala hrupno jn se n arsikdaj po-javljala z zbirkami, ki so imele s poezijo le malo ali nič opravka. Zategadelj je Vipotnikova .pesniška žetev, ki predstavlja delo več kot dvajsetih let, marsikoga močno presenetila. Za marsikoga, ki se doslej še ni seznanil z njegovimi tihimi in skromnimi nastopi Po revijah. pomeni pričujoča knjiga nekakšen pesniški čudež, nenaden in nepričakovan pojav zrele in očarljive pesniške osebno-nosti. k; jo smemo primerjati z vsem najboljšim, kar imamo. In kar smo že podčrtali: Vipotnik je sprejel v zbirko večji del svojih doslej objavljenih pesmi. !mm slik J. M. KRI SCHMIDTU k' r n L /i>.- V Sloveniji je deloma po cerkvah, deloma pa v zasebni lasti znaino število oljnih slik znamenitega avstrijskega baročnega slikarja Johanna Martina Schmidta (1718—1801), ki je bil doma iz Stcina pri Kremsu ob Donavi in se ga je zato prijelo ime »Kremser Schmidt«. Ta slavni mojster, ki spada med največje juž.nonemške slikarje svoje dobe, je ustvaril dolgo vrsto nabožnih slik, poleg njih pa tudi mnogo portretov, mitoloških in žanrskih motivov. V Sloveniji so njegova najboljša dela v Velesovem in v Gornjem gradu. V obeh teh dveh cerkvah je več njegovih velikih oltarnih podob, ki spadajo nedvomno med mojstrska dela tega umetnika. Ko je bila pred leti v Kremsu na Nižjem Avstrijskem ob 159-letnici njegove smrti velika spominska razstava, se je pokazalo, da bi biie prav podobe, ki so v Sloveniji, bistveno dopolnile umetnikov lik. če bi bile t*im razstavljene. ?7arodna galerija v Ljubljani bo v okviru Ljubljanskega festivala lotos priredila razstavo vsega Krcmser Schmidtovega deir. kolikor se nahaja na slovenskih tleh. V ta namen so bile pcdobe iz mnogih cerkva že prenesene v galerijo, da se za razstavo (kolikor bo v tem kratkem času mogoče) očistijo oz. tudi restavrirajo, da se fotografirajo in preuee. So to podobe iz Ve-lesovcga. Gornjega grada, iz Kranja (Pungrt)), iz Dola pri Ljubljani. iz Slovenske Bistrice in Vojnika. Seveda bodo na razstavi prikazane tudi slike, ki so v lasti Narodne galerije same. Enako bodo naprošeni vsi zasebni lastniki, naj posodijo za ta čas svoje slike. Ker je mogoče, da se kje v Sloveniji nahajajo dos]ej še neugotovljena dela Janeza Martina Kremser Schmidta, se s tem Narodna galerija obrača do vseh ljubiteljev umetnosti z nujno prošnjo, naj ji sporoče podatke, ki bi utegnili odkriti še doslej neznane umetnine tega mojstra. To velja tudi za bakroreze in risbe tega mojstra, izmed katerih jih je prav tako nekaj ostalo pri nas. Poleg že znanih se morda nahajajo pri posameznih zasebnikih še drugi grafični listi, ki bi lepo zaokrožili celotno podobo Kremser Schmidtovega ustvarjanja v naši domovini. Seveda velja tudi lastnikom takih, doslej še ncevidentiranih del prošnja, da jih resodijo za razstavo, ki bo prirejena konec junija t. 1. in bo predstavljala eno izmed najpomembnejših kulturnih privlačnosti letošnjega Ljubljanskega festivala. Prijave In podatki naj se čimprej pošljejo Narodni galeriji v Ljubljani, Prežihova ulica 1. pesniške zbirke vsekakor opus, k; je po svojem številu za tako dolgo ustvarjalno razdobje razmeroma zelo majhen, a zato po svoji pomembnosti nadvse dragocen. T0 pa pomeni, da spada pesnik Drevesa na samem med tiste redke ustvarjalce, ki jim je pisanje pesmi najv.išja zahteva, dolžnost človeško pomembne osebnosti in je zato kot tak mogel objaviti v svoji prvi pesniški zbirki domala vse, kar je napisal predvsem v letih med vojno in po njej. Obračun torej, ki je vreden vsega občudovanja. Svojo zbirko Drevo na samem je pesnik razdelil na tri dele. V .prvem, ki mu je dal naslov Pusta zemlja, je zbral pesmi iz mladih let, pesmi, ki govore o življenju in čustvovanju mladega človeka ‘— to so trpke, žalostne pesmi, ki pa že izpovedujejo pesnika, resnično pesniško osebnost, močno komplicirano in ne vedno lahko razumljivo, a vendar tako pomembno in po svoji nenavadni iskrenosti in oblikovni dovršenosti že skoraj dozorelega in izoblikovanega pesnika. V tem njegovem prvem mladostnem ciklu je tudi pesem Drevo na samem, ki je dala naslov celotni zbirki. Naslov, ki ne označuje najbolje celote. Nemara še najbolj ta del, v katerem je pesem objavljena. Oba naslednja cikla — Zvezda ubogih in Svitanice — ga nedvomno zanikujeta, zakaj oba zelo jasno govorita o dejstvu, da je pesnikova povezava z življenjem. z življenjem med vojno In po njej, nadvse živa, da je njegova pesem ne samo izraz pesnikovih intimnih doživetij, njega samega, temveč resnični in najgloblji izraz družbe, v kateri je pesnik živel, z njo med vojno trpel in po vojni z njo doživljal vse tiste tegobe in vsa tista veselja, ki jih je ta čas prinašal. Zvezda ubogih je, dejal bi, vojni ciklus, pretresljiv in enkraten po svoji izpovedni in oblikovni moči. To ni krik osamljenega človeka. To je bil krik iin protest vseh. kj so vojno s pesnikom vred doživljali. Ciklus pesmi, ki mu je težko dobiti primere. 2e samo teh nekaj pesmi bi bilo dovolj, da bi pesnikovo ime ostalo za vselej v naši pesniški zakladnici. Se bolj prepričuje o tem tretji del, ciklus Svitanice, pesmi, ki so nastale po vojni in ki jih označu-je izredna zrelost, prečiščen in umetniško dognan izraz in toliko najbolj, dragocene človeške topline, k; daje vsem tem pesmim, a najbolj pesmi Jesen: vfrednost neprecenljive pomembnosti. Vsekakor drži: Drevo na samem je prvi pesniški obračun velike pesniške osebnosti. Obračun, k: ga odlikujeta najbolj žlahtna vsebina in nenavadna oblikovna sposobnost, dve lastnosti, ki dajeta pesmim Ceneta Vipotnika eno izmed najvidnejših mest v naš; liriki. Kajetan Kovic: PREZGODNJI DAN Med mlado pesniško generacijo, ki se je pojavila v letih po vojni, zavzema Kajetan Kovič nedvomno najbolj vidno mesto. 2e iz zbirke Pesmi štirih (skupaj s Cirilom Zlobcem, Janezom Menartc.m in Tonetom Pavčkom) je bilo dovolj jasno razvidno, da smo dobili v mladem Koviču pesnika, ki je že takrat pokazal vse značilnosti resnične pesniške narave ia zelo prepričljiv obet za nadaljnji razvoj. Njegova prva samostojna pesniška zbirka Prezgodnji dan nas je o tem še bolj potrdila. Naslov sam je za mladega pesnika in za večino njegove pesniške generacije kaj značilen. Dokazuje oziroma želi dokazati nekakšno prezgodnjo zrelost teh mladih ljudi, ki so preživljali svojo rano mladost v bridkih vojnih let, mladost, ki je bila resnično- dovolj težka in nelepa, da je mogla zapustiti v doraščujoeem človeku neizbrisne posledice. Te so v Kovičevi zbirki dovolj očitne. Čutiti jih je skoraj iz vsake pesmi. Vendar je glavna značilnost Prezgodnjega dne drugod. Ta je v nek: čisti in neskaljeni zavzetosti, v nekakšni bojazni pred svetom in njegovimi tegobami, ki se jih ni mogoče ogniti. To je značilnost preproste, v svojem bistvu še vedno malce preplašene narave, k: se izpoveduje sramežljivo, a iskreno in s tolikšno mero prepričljivosti, da ji moramo verjeti. Kovičev jezik ni bogat in njegove metafore. niso posebno nove. Res pa je tudi, da v vsej zbirki ni niti ene slabe pesmi in da so najboljše med njimi že dokaz, da je Kajetan Kovič pesnik, zelo nadarjen pesnik, od katerega smemo še mnogo pričakovati. Branko žužek: PADAJO ROŽNATI LISTI Branka Žužka naša javnost kot pesnika skoraj ne pozna. Kar je objavil doslej pesmi, so takšne vrste, da jih je bilo težko zapaziti in si o njihovem avtorju uptvariti določnejše mnenje. Z-bi.rka, ki jo je pred kratkim izdal, daje sicer o pesnikovi tvornosti dovolj jasno podobo, vendar spet ne takšne, da bi mogli iz petindvajsetih pesmi, kar jih je v knjižici, povedati kaj več kot to, da je avtor pesniške zbirke Padajo rožnati listi zanimiv in spreten pesniški oblikovalec, a da je med temi pesmim; le malo takih, ki presegajo povprečje. Te redke morebiti nakazujejo, da se bo Žužek še razvil in se dokopal do izraza, ki bo res izviren in umetniško prepričljiv. M. S. Radoslav Arsovski: Bled (z razstave v Jakopičevem paviljonu) Zvezdne ladje Stvari, ki jih je v svojih imenitnih knjigah napovedal Jules Verne, so že zdavnaj zgubile nimbvs nemogočega in fantastičnega. Toda njegov osnovni literarni izum — znanstveno utopična povest — je bolj živ in aktualen kot kdajkoli. Po Buetu produči-rajo neverjetne količine tega literarnega, blaga in »Science fiction« je prava pravcata moda. Pravzaprav je čudno, da v času intenzivnega znan-stveneca. in tehničnega napredka, ki ga preživljamo in ki tako rekoč sproti demantira. in devlje v nič najbujnej-šo domišljijo, lahko uspevajo takšne izmišljotine, ki jih s svojim r.eksaktnim« in »pozitivnim* znanjem lahko razkrinka vsak šolarček. In pravzaprav in vendarle je to sijajno dejstvo, ki na svoj način dokazuje, da človeštvo nikakor še ni izgubilo otroškega smisla za fantastiko, otroške potrebe po nedosegljivih sanjah. Kajti kakor je gotovo, da je Vernovo letalo danes samo še kupček starega železa, in kakor tudi natančno vemo, da na Severnem tečaju ni prav PISATELJ ALOJZIJ REBULA MED SVOJIMI BRALCI. — Pred dnevi je obiskal Tržaško knjigarno v Trstu tržaški književnik prof. Alojzij Rebula in podpisoval bralcem svojo najnovejšo knjigo »Vinograd, rimske cesarice«. 2e pred napovedano uro so se v ‘knjigarni pričeli zbirati ljubitelji slovenske knjige. Med njimi je — kar je posebno važno in zanimivo — prevladovala mladina. Vse. dokler niso knjigarne zaprli, so se vr-’ stili bralci ob pisatelju in avtor je podpisoval, knjigo za knjigo. Ta obisk književnika v Tržaški knjigarni je izzvenel v nekako svečanost za slovensko knjigo v Trstu in je pridobil knjigarni in slovenski knjigi novih prijateljev in bralcev. Kulturno politični pomen Tržaške knjigarne, ki je sprožila to posrečeno zamisel, postaja za slovenski živelj v Trstu čedalje večji. * PREMIERA V TRŽAŠKEM GLEDALIŠČU. — Ansambel Slovenskega narodnega gledališča v Trstu je izvedel kot šesto noviteto svoje letošnje sezone premiero Patrickove komedije »Vroča kri«. To znano ameriško komedijo je režijsko pripravila Nada Gabrijelčičeva. medtem ko je v glavni vlogi narednika Lachlena nastopil Stane Starešinič. Predstava je bila v dvorani Avditorija in jo je občinstvo toplo pozdravilo. * e TRIJE SLOVENCI V SARAJEVSKI OPERI. — V sarajevskem narodnem gledališču je bila te dni premiera opere Petra Čajkovskega »Pikova dama«. Delo je zrežiral absolvent akademije za igralsko umetnost iz Ljubljane Drago Fišer. Razen njega sta sodelovala kot gosta pri tej uprizoritvi tudi še dva druga Slovenca — akademski slikar Maks Kavčič iz Maribora kot inscenator ter Alenka Bartl-Seršova iz Ljubljane, ki ,ic izdelala načrte za kostume. nikakršnega vulkana, je hkrati vendarle res, da tega staromodnega pisatelja še vedno lahko z užitkom prebiramo. Nič koliko stvari so iznašli po negovi smrti in nič kako so tudi izpopolnili samo tehniko pisanja utopičnih romanov, toda njegove knjige so ostale. In to si lahko razlagamo edinole s tem, da tako pisanje streže nekim elementarnim in trajnim potrebam), [človeškega duha. Zato ne gre, da bi na tako literaturo gledali kot na zgolj' zabavno čtivo, marveč moramo iskati v njej globljih vrednot in jo ocenjevati z resnejšimi, posebnimi merili — seveda če nam knjiga nudi kaj opore za to in če ni samo konjunkturen pojav, kakršne poznamo pač iz vseh literarnih zvrsti. Zal so take knjige na 'slovenskem knjižnem trgu zelo, zelo redke. Originalne literature te vrste doslej sploh ne poznamo, a tudi prevajamo malo in premalo. Edino Mladinska knjiga, ki se sicer pravilno zaveda vzgojnega pomena takih knjig za otroke, skuša tu in tam zapolniti to vrzel. Samo še mariborska Obzorja so lani izdala v cenenih snopičih neko ameriško delo. Mislim pa, da bi lahko tudi druge naše založbe »za odrasle« lahko tvegale tak ali podoben poskus. Prepričan sem, da ne bi manjkalo hvaležnih bralcev. V takem položaju je tembolj razveseljiva sleherna knjiga, ki se pojavi: gre za Zvezdne ladje I. A. Efremova, ki so pred kratkim izšle kot 37. zvezek knjižnice Sinjega galeba. Knjiga je še posebej zanimiva, ker je delo sovjetskega avtorja. Kolikor nam- reč pomnim, ml je doslej prišla v roke samo še ena taka sovjetska knjiga v slovenskem prevodu (izdala jo je Mladinska knjiga kmalu po vojni), čeprav je znano, da tamkaj posvečajo tej vrsti književnosti veliko pozornost in jo celo »načrtno« gojijo. O pisatelju Efremovu in njegovem delu ne vemo nobenih podatkov, vendar pa se nam zde njegove Zvezdne ladje dokaj značilne. Problem oziroma terna knjige jei dovolj »aktualna«: problem življenja v vesoljstvu. Avtor seveda zatrjuje, da. Zemljani nismo osamljeni in nam to dokazuje z zgodbo, ki temelji na dovolj spretno prirejenih znanstvenih hipotezah. Osnovni literarni domislek je dovolj čist. čeprav izzveni v nekam preveč patetično, naivno prispodobo o zmagoviti moči človeškega razuma. Nasploh je kazmo, da avtorju ne manjka prave domišljije in znanja in da bi mu tudi spretno teklo pero, če ga ne bi hromile šablone, ki nasploh vklepajo sodobno sotzjetsko literaturo. In v fantastični povesti, ki suvereno razpolaga s prostorom in časom, se toge in krčevite literarne parole in obvezni literarni prijemi dojme-jo bralca še posebno čudno in anahronistično. Sicer pa je knjiga namenjena predvsem mladim bralcem, ki bodo pač sami najbolje odločili, ali je v njej dovolj hrane za njihove razvnete glave. In če smo skromni knjižici posvetili razmeroma dosti prostora, naj bo to v prvi vrsti izraz želje in potrebe; da bi nam naše založbe pogosteje postregle s takim berilom. Vir. M JI L A GALERIJA »KLAS« »Klas«, to je kratica, ki pa ima kajpak tudi svoj simbolni pomen: to je Klub amaterskih slikarjev, kiparjev in grafikov, ki v tesni povezav; in plodnem sodelovanju skušajo čim uspešneje izraziti svojo iskreno ljubezen do likovne umetnosti in smotrn-o razvijat;' svoje talente. Ustanovitelji tega kluba so Rudi Babnik. Rudolf Simčič, dr. Vladimir Skerlak, Boris Tavzelj in Jana Zanoškar. V Mal; galeriji je te dni odprta njihova prva skupna razstava. In ta razstava je lepa manifestacija, ki vseskozi priča o resnosti njihovega prizadevanja. Obsega okrog dvajset olj in večje število akvarelov ter listov v različnih grafičnih tehnikah. Celoten vtis razstave je zelo pozitiven in kaže te slikarske amaterje v najboljšem pomenu tega naziva: poudarja njihovo privrženost umetnosti, ne da b; hkratj opozarjal na njihov diletantizem. Čutit; je, da slikajo iz resnične notranje potrebe. Morda je med sedanjim; razstavljal ci javnost; najbolj znan Rudolf Simčič, ki je že večkrat postavil svoje podobe na ogled. Slike, k; jih vidimo tokrat, dokazujejo, da je znova napredoval. Značilna je njegova težnja k dekorativnosti. Upravičeno pozornost zbujajo olja Borisa Tavžlja. Odlikujeta ga smisel za slikovito motiviko in živahna svetla paleta. Jana Zanoškar izkazuje dovolj solidno tehnično znanje ;n trden slikarski okus. Nekoliko manj izrazita sta morda Rudi Babnik in Vladimir Skerlak, toda slednji kaže lepo spretnost zlast; v akvarelu. Seveda, težko b; bilo govoriti o teh amaterjih kot o originalnih in zrelih slikarskih osebnostih. Pri vsakterem od njih lahko najdemo bolj ali manj očitne vplive in pobude. Toda mnogo važneje je, da lahko iz njihovih del razbiramo resen trud in željo Po iskrenem izrazu. Važna je njihova ukaželjnost, s katero so s; pridobili že kar lepo mero znanja. In nazadnje je važen zgled, ki ga dajejo s svojim individualnim in skupnim delom: njihovo navdušenje za slikarsko umetnost je v svojih uspehih dovolj prepričljivo, da lahko vlije poguma in volje tudi drugim. Kratko DRUGA LETOŠNJA ŠTEVILKA »NAŠE SODOBNOSTI«. — l'rvega februarja bodo naročniki »Naše sodobnosti« prejeli že drugo letošnjo številko revije, ki med našim revialnim tiskom najbolj redno izhaja. Za drugo številko Naše sodobnosti so prispevali pesmi Jože Udovič, Anton Vodnik in Dane Zajc. Med proznimi prispevki opozarjamo predvsem na Kosmačevo Balado o trobent; in oblaku, ki jo avtor Po daljšem presledku nadaljuje in jo bo v tretji številki zaključil. Josip Vidmar je napisal za to številko Meditacijo, razmišljanje o psihologiji ustvarjanja ob Zupančičevih pesmih. Posebne pozornosti bo gotovo deležen tudi prispevek HenrVia iLcfebvra z naslovom Ali imamo marksistično estetiko. To je izpopolnjeno predavanje, ki ga je ugledni francoski gost imel v Ljubljani lani v novembru. V stalnih rubrikah revije so natisnjene ocene literarnih n ovij'tet, gledališke recenzije in ocena filma Dolina miru. Prijetno bo presenetila tudi likovna priloga, doslej nepoznan Prešernov portret, ki ga je po spominu naslikal Matija Koželj in ga poznavalci ocenjujejo kot eno najbolj vernih pesnikovih upodobitev. « OBČNI ZBOR SLOVENSKIH FILMSKIH DELAVCEV. — V prostorih Društva slovenskih Rimskih delavcev v Ljubljani je bil v petek redni letni občni zoor Društva slovenskih filmskih delavcev. Iz poročila dosedanjega predsednika upravnega odbora Franceta Štiglica in razprave je bila razvidna predvsem težnja filmskih delavcev, da zainteresirajo široko skupnost za nujne gmotne potrebe domače filmske proizvodnje kot enega izmed pomembnih čini-teljev naše kulture. Ko so opozorili na težave, v katerih je naša filmska proizvodnja, so izrazili željo, da b; se sredstva, k; si jih pridobijo sama podjetja, uporabljala Te kot dopolnilo k rednemu vzdrževanju. Ta vprašanja bodo tudi del širše filmske problematike, ki jo bodo obravnaval; na kongresu filmskih delavcev Jugoslavije prihodnji mesec v Ljubljani. Občni zbor je še posebej opozoril tudi na nujnost snemanja in študij_\kega vzdrževanja filmskega arhiva ter dal predlog, da b; se ustanovil poseben filmski klub, v katerem 'bi združili svoja prizadevanja ne samo filmski delavci v ožjem smislu, ampak tud; drug; kultu m; delavci, kot sceneristi, likovni umetniki, gledališki igralci itd., ki . jih zanima razvoj našega filma. Za predsednika je bil znova izvoljen režiser Štiglic, za tajnika pa Mirko Grobler. « NAČRTI MARIBORSKE UMETNOSTNE GALERIJE. — Umetnostna galerija v Mariboru, ki je priredila v lanskem letu 17 razstav in jo je obiskalo čez 17.000 ljudi, ima namen, da tudi v letošnjem letu poskrbi za bogat repertoar umetnostnih razstav. Poleg tega, da bodo znova kolektivno razstavljali člani moriborskega pododbora društva likovnih umetnikov, pričakujejo, da bodo gostovali tud; umetniki iz Varaždina in grafiki Iz Beograda. Nekaj upanja je tudi za neposredno gostovanje Holandcev. Izmed ljubljanskih umetnikov so že obljubili svoje sodelovanje z individualnimi razstavami Maksim Gaspari, Gojmir Anton Kos, France Mihelič in Lojze Perko. Na zaključeni razstavi bodo med drugim prikazali tudi doslej nekaj neznanih Pirnatovih risb ter Po možnosti pripravili širšj retrospektivni razstavi dveh naših starejših znanih slikarjev, Franja Tratnika in Ante Trstenjaka. »SVET OB MURI«. — S četrto številko je zaključila svoj prv; letnik nova slovenska revija za književnost in ‘kulturo »Svet ob Muri«. Na uvodnem mestu je v tej številki natisnjeno predavanje Franja Baša na prvem posvetovanju slovenskih konservatorjev v Murski Soboti, k; je bilo lan; v septembru. Prozo za to številko sta prispevala Franc Srimpf (odlomek iz romana Iluzije v črnem) in Miško Kranjec (Nepotrebna smrt), ki je v revij; objavil tudi zanimiv članek o prekmurskem se-zonstvu. Pesmi so napisali Slavko Jug, Dušan Mevlja in Branko Semen. Franc Zadravec je zaključil svoj prispevek k študiji o Mišku Kranjcu Nekateri prekmursk; problem; tridesetih let med obema vojnama. V posebnem članku pa je pripisal nekaj polemičnih opomb k recenziji Kranjčevega romana Zemlja se z nami premika, ki je izšla lan; v Naš; sodobnosti. MLADINSKA KNJIGA ZA NAJMLAJSE. — Te dni je Mladinska knjiga v Ljubljani poslala na knjižni trg vrsto novih del, ki jih močno pogrešamo, mladinskih knjig za najmlajše. Od preproste slikanice, ki predšolskega otroka seznanja s prometnimi sredstvi nreko bogato in živahno Ilustriranih zbirk otroških pesmi do najnovejšega zvezka Čebelice sega ta izbor. Med novimi knjigami moramo omeniti prikupno ilustrirano priljubljeno Grimmovo pravljico Sneguljčico, za katero je ilustracije izdelala Marlenka Stupica. Druga knjiga Mladinske knjige, ki bo gotovo deležna velike pozornosti, je Pastirček, zapis istrske narodne pravljice z bogatim; in kvalitetnimi barvnimi ilustracijami Maksima Sedeja. V »Mehurčkih« se bodo mladi bralci seznanili z novim izborom otroških pesmi Otona Zupančiča, ki jih je ilustrirala Marlenka Stupica. Ljubko presenečenje pa pomeni izbor belokranjskih pastirskih in narodnih pesmic z ilustracijami Rože Piščanec. Zlasti zadnje tri novitete bodo kvalitetno izpolnile vrzel v naši mladinski literaturi, ki je najmanj številna prav za prehodno dobo med četrtim in sedmim letom. Od ogledovanja živahnih ilustracij bo otrok čez leto, dve z lahkoto prešel k prvemu samostojnemu prebiranju teksta. SHAKESPEARE IN ZUPANČIČ V »KONDORJU«. — Kot peti zvezek knjižnice »Kondor« je izšlo delo, ki smo ga v naši prevodni literatur; že dolgo pogrešali, Shakespearov Hamlet. Tako bo po dolgih letih spet dostopen edinstven 2upančičev prevod velike tragedije, k; se je že nekajkrat zvrstila na programu našega osrednjega gledališča. Spremno besedo in opombe je napisal Dušan Tomše. Vinjete med tekstom so povzete po risbah Gordona Craiga. KNJIGA O MORJU. V knjižnic; Priroda in ljudje je mladinska knjiga izdala delo znanega strokovnjaka Miroslava Zeia o morskem svetu. Avtor je v delu zbral vrsto poljudno pisanih slik iz fizikalno kemijskega in biološkega dogajanja v morju. Največ pozornosti je posvetil Jadranu in tako na zanimiv način približal bralcem živahno in zanimivo vrvenje in življenje pod morsko gladino. K boljšemu razumevanju gradiva bodo mnogo pripomogle nazorne ilustracije V. Cotiča in dr. J. Zdančla. ZNOVA JULES VERNE. — Brez statistik bi lahko ugotovili, da spada Jules Verne tud; pri nas med najbolj priljubljene mladinske pisatelje. Zato je tudi povpraševanje po njegovih delih vedno večje. Mladinska knjiga je prav gotovo ustregla številnim mladim bralcem z drugo izdajo njegovega avanturističnega romana Skrivnostni otok. Robinzonska romantika, iznajdljivost v zapletanju zgodbe, nevsiljiva poučnost in trdno zaupanje v človekovo nadmoč v narav; so odlike, k; »Skrivnostni otok« prav tako kot ostala pisateljeva dela bližajo odraslim in odraščajočim bralcem no vsem svetu. Nič čudnega torej, če bo tudi drugi natis Gradišnikovega prevoda prav tako kmalu razprodan, kakor je bil prvi v letu 1948. DIRIGENT ZVONIMIR CIGLlC se bo predstavil našemu koncertnemu občinstvu na ponedeljkovem simfoničnem koncertu. — Solist bo pianist Hans Lejgraf iz Stockholma. TRILOGIJA JANEZA JALNA. — Mladinska knjiga je z natisom tretjega dela Jalnovih Bobrov (Vrh) zaključila ponatis tega dela, kakršnih je malo * naši književnosti. Jalen, ki je * prvih dveh knjigah nazorna prikazal in z zanimivo zgodbo oživil življenje nekdanjih mostiščarjev na Barju, je v tretjem delu popeljal svoje junake na panonsko ravnino k višji stopnji razvoja, k poljedelstvu. Z ilustracijami Milana Bizovičarja je Mladinska knjiva Jalnovo delo izdala v Knjižnici Sinjega galeba. »NENAVADNI D02IVLJAJI NAVADNEGA ČLOVEKA«. — V prevodu in priredb; Severina Salija je Mladinska knjiga izdala živahno in domiselno pisan literarni prvenec Jaroslava Sio-vičeka Nenavadni doživljaji navadnega človeka. Delo je nekakšna mešanica potopisnega in pustolovskega avtobiografskega pripovedovanja, ki je tem bolj neposredno, čim manj je »literarno«. Svež humor in prav tako. svež stilni prijem sta odliki te preproste in zanimive knjig«. Ilustriral jo je Mladen Veža. 27. januar 1957 / Pu&tol&vščine PIKCA in / M *** *iy 7 s? 1. — Pikec In Pokec sta bila prav ljubezniva fantička. Kot dobra otroka sta spoštovala in ljubila svojo mamico in očka. čez vso mero pa sta imela rada svojo babico. Ta jima je pripovedovala čudovite zgodbice o morskih konjičkih, prašičkih, ribicah in celo o kralju morja, ki da je prijazen, dobrosrčen in radodaren. Zlasti pa ima v časteh majhne otroke, kakršna sta Pikec in Pokec. Ce ga kateri mladih junakov obišče, dobi mošnjo zlatnikov in Še kaj povrhu. mo.' 2. — Fokec je v postelji pošepnil Pikcu: »Pikec, ali ne bi bilo imenitno, če bi midva pogledala v globino morja in raziskala prekrasno morsko deželo?« Xn že sta modrovala, kako bosta razdelila mošnjo cekinov, s katero se bosta vrnila: »En del dobi babica, drugega mamica in očka, tretjega prijatelji, ostalo bo pa za naju.« Ob takih mislih sta zaspala in začela svoje potovanje v brezmejno morsko globino. 3. — Prideta Pikec in Pokec na morsko obalo. Dobro sta pripravljena za dolgo pot. Pikec drži v rokah babičino palico, Pokec pa svoj pisani dežnik. Prepričana sta, da je to najboljše orožje zoper morske pošasti. Nenadoma se prikaže na valovih velika riba. Prijazno pomiga s škrgami in povabi dečka na svoj hrbet. Ne pustita si dvakrat reči, sedeta na njen hrbet in ena, dva, tri, že so na morskem dnu. Toda riba velikanka zahteva za plačilo Pikčevo palico. Ali Pikec se ne da: junaško zavihti svoje orožje in Pokec razpne svoj dežnik. Riba se od strahu prekucne, fantiča pa jo jadrno odkurita dalje v podmorski svet. — - . s f-’ '^4/- 1 4. — Kdo bi si mislil, da je podmorska dežela tako lepa. Dečka sta bila prav Židane volje. Ozirala sta se na levo in desno in se veselila prekrasnih morskih cvetlic in pisanih živalic. Srečala sta ljubeznivega rakca, ki jima je razložil, kod gre pot do morskega kralja. Komaj pa sta se poslovila od njega, jima zastavi pot velika morska podgana, napravljena v policaja. Opasana je z bridkim mečem in gotovo bi ju požrla, če ju ne bi v zadnjem trenutku rešil mali rakec: vščipne podgano v rep, da se zvije v strašnih bolečinah. Pikec in Pokec pa nabrusita pete, željna novih pustolovščin. ■ - • • • -cSr _......... 'j.:- BOJ S PETELINOM Bilo je poleti. Šla sem na bližnji travnik nabirat cvetice. Naenkrat se prikaže pred menoj sosedov petelin. Nekaj časa me je gledal postrani, potem pa se je z vso silo zakadil vame. Hotela sem ga pregnati, on pa je junaško zakikirikal in me potegnil za krilo. Začela sem teči proti domu. Toda joj! Spotaknila sem se ob kamen in padla v koprive ob plotu. Petelin pa mi je skočil na hrbet in spet na vse grlo zakikirikal. Na moje vpitje je pritekla mama in me rešila hudega napadalca. Vsa objokana in opečena od kopriv sem jo urno popihala domov. Ta boj s petelinom mi bo še dolgo ostal v spo- minu. Napisala Glzels Polanc učenka 4. razr. osn. šole v Polzeli Doživlfaj na lovu m Bilo je nekako v sredini meseca marca. S stricem sva se dogovorila, da bova šla naslednje jutro zarana na lov. in res sva navsezgodaj tudi odšla. Bila je še megla in narava se je. komaj prebujala. Tu in tam se je zadrla šoja, najina psa, Dora in Volk, sta nemirno tekala po gozdu. 2e se je sonce prikazalo izza gora in vsenaokrog je 'oživelo, ko sva zavila s steze na kolovoz. Tedaj pa sta psa našla sled srnjaka. In začel se je lov. Prišla sva do brega, ki se je strmo spuščal k tolmunu. Nenadoma sva zaslišala lajež najinih psov. Ker je bil breg gosto zaraščen z bukovjem, nisva mogla videti, kaj je. Ko sva prišla do vode, sva zagledala čuden prizor. Srnjak je psoma ušei na skalo sredi tolmuna. Psa sta jezno lajala, srnjak pa se je pripravljal. da bi se pognal na nasprotni breg. ki bi zanj pomenil rešitev. Skočil je im ko je bil še v zraku, je počila stričeva puška. Mislil sem, da je stric zgrešil, saj se je srnjak takoj pobral, Ravno tedaj ga je obsijalo zgodnje sonce in videti je bil tako lep, da sem vroče zaželel, da bi ušel. Toda še isti trenutek je srnjak zatu- lil zamolklo in globoko, da me je ganilo do srca. Potem j© počasi sklonil glavo in se zavalil na bok. To je bil moj prvi lovski doživljaj. Napisal Marjan Jeranko učenec 2. razreda gimn. v Zg. Šiški. Izpolni ena želja Dragi stric urednik! Oglašam se Ti danes prvič. Upam, da moje pismo ne bo romalo< v Tvoj globoki in požrešni koš. Opisati Ti hočem, kako je prišlo do tega, da smo postali naročniki Slovenskega poročevalca. Torej poslušaj! Predlanskim, preden smo dobili .šolska spričevala mi je atek obljubil, da mi bo kupil, kar si bom najbolj želel — če bom imel vsaj prav dobro spričevalo. Prinesel sem res spričevalo o prav dobrem uspehu ter prosil ateka, naj mi naroči Slovenskega poročevalca. Ze prej sem namreč hodil z mamo v pisarno kmetijske zadruge, kjer mama čisti in pospravlja, jaz pa sem med delom čital slikanico »Za očetom«. ki je takrat izhajala. Zato sem s- vedno želel, da bi imeli časopis tudi doma. Moja vroča želja se mt na prvo prošnjo uresničila. Atek ie bil nadvse vesel moje želje. Prilagam Ti tudi rešitev križanke. Upam, da je pravilno rešena. Lepo Te pozdravlja Stanko Bukovnik iz Loč pri Poljčanah • KRIŽANKA Vodoravno: 3. Poljedelsko orodje, 7. nekega dne, nekdaj, 8. žensko ime, 9. osebni zaimek, krajša oblika za mene, 10. kratica za tovariš, 11. država v Afriki ob Sueškem prekopu, 14. mesto v Bosni; okno (srbohrvaški), 15. odmor, počivanje, 17. jemljem v roke, prije-mljen, 18. mati. Navpično: 1. Točka, 2. nasprotno od sit, 4. preprečim izvršitev, nasprotno od omogočim, 5. brezžični prenos slik na daljavo, 6. kadar, 10. strahovlada, strahovanje, 12. nato, 13. strah pred javnim nastopom, 14. trije enaki soglasniki, 16. KA. REŠITEV VODORAVNO: 1. Smučar, 2. to-rero, 8. oreh, 9. edin, 11. bi, 12. op., 11. ltačan, IB. tiger, 17. ti. 18. am., 20. ok., 22. kis. NAVPIČNO: 1. Sto, 2. morebiti, 3. urediti, 4. Cehi, 5. ar, S. RO, 10. nočemo. 13. par, 15. aga. 17. tik, 19. vsi, 21. ko. (R. G.) NAGRADE Med reševalci križanke »Smučar« sta bila za knjižni nagradi izžrebana Justin Sribar iz Sel (Raka pri Krškem) in Marija Oyorek iz Beltincev. Naj sporočita, katero knjigo bi rada! ' r i / * Pa nekateri pravijo, da je sneg težko narisati, ker je bel! Marjanca Potočar se snega ni ustrašila In je takole narisala svojo domačo vas v snegu. |OOPrtfV7rirvsr^(^»^yyv,ir«rtrinr«riPin<*>nnnnnQOOQC>QOOOOOOOOC)OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCXJOOOO^ SREČANJE Naletaval je sneg. S prijatelj’em Jožetom sva bila pred hišo. Nenadoma se je pripodil od nekod majhen psiček. Videlo se je, da je sestradan. Potrepljal sem se po kolenu in že je pritekel k meni. Pes se mi je smilil, toda ker nisem imel nobene hrane, mu nisem mogel pomagati. Zato sem ga samo božal. Kmalu je odšel. Ko sva čez nekaj časa šla s prijateljem po zasneženi cesti, sva za nekim vogalom zagledala istega psička. Nekje je iztaknil počrnelo kost. Ker je imel prijatelj s seboj košček potice, mu je vrgel grižljaj. Ko ga je pes pojedel, naju je pogledal hvaležno kakor človek. Potem je odšel. Napisal Oto Kranjc učenec 3. razr. gimn. v Hrastniku (>>,yv^vvy»vv^Girirvv,yTnr)nrr)r)Cx-riOQOOQOOOQOOCiCOOOOOOOOOOC)OOOCX Marko skrbi za očeta Zoran Hudales: P R A V L J 1 C A Iti Mariko že od jutra žaga. Muca gleda ga, pomaga mu tako, da pridno prede, klopke tri naprede. IV0E IN IVKH Vsi strmimo vanj brez diha, gledamo, kako sopiha. Kaj bi moglo le nastati gleda sestra, oče, mati. Malo mar mu je družina, ki se čudi, gleda sina. Bo K avto, bo kočija? V molk se sinek naš zavija. Končno stvar je le končana, drugi dan šele zarana! Mojstrovina? Reč presneta! Zobotrebec za očeta! Napisal Manko Golar 1 5. __ Nadaljevala, sta pot in prišla k žabji kraljici. Svoj pre- stol je imela v starem čevlju, ki pa je bil ves okrašen z žametom in biseri. Zaba je bila prava kraljica in I’ikec in Pokec sta se ji morala dolgo klanjati, preden se ji je zljubilo spregovoriti. Nato jima je dala tečna navodila in dva morska konjička, da se jima ne bi bilo treba mučiti peš. Zdajci pa zagledata pred sabo odprto žrelo strašnega kita. In nespametna konjička drvita naravnost vanj! Pikec in Pokec v zadnjem trenutku skočita s sedla in se tako za las rešita. 6. Po dolgem potovanju navsezadnje le prideta do kralja. Toda preden ju puste predenj, ju služabniki temeljito preiščejo. Potem stojita pred mogočnim prestolom. Trikrat se poklonita pred veličanstvom in povesta, po kaj sta prišla. Kralj ju prijazno posluša In nato obdari 7. mošnjo cekinov. Po vrhu pa jima da morskega prašička, da bi ju ponesel domov. Toda prašiček je kmalu omagal in morala sta naprej sama, kakor sta vedela In znala. K sreči sta kmalu naletela na potapljača, ki je bil pravzaprav njun stric Jurij. Ta ju je odnesel domov, toda ker j« bila noč in ni mogel v hišo, ju je odložil v pisemski nabiralnik. Tu ju je zjutraj našla mamica. — In ko sta se prebudila, ata videla, da so bile to samo prelepe sanje. Zal jima Je bilo *a mošnjo, iz katere bi bila lahko obdarila vse svojce in prijatelje. Napisala MARIJA KOZIN Iz Ljubljane Ta pripor je Zavrstnika vznemirili, da je pričel hiteti, se pri-liizmjeno nasmihati da z veliko nestrpnostjo mešati barve, ki jih je imel v lončkih krog sebe. Ivče j-e izrabil priložnost. Izza suknjiča je potegnil čairobni kamen in pogledal skozenj na kraljevo družino. Potem je z vidnim zadovoljstvom zarisal nekaj črt v očeh vseh Ijudii, Itd jih je imel pred seboj. popravil zavoje okrog njihovih ust, osenčil nekatere dele, odložil čopič in rekel: . »Hvala! Končal sem.« »To ni mogoče, to ni mogoče!« je zastokal Zavistnih. »Vaša veličanstva prosim samo še za trenutek. Bolje hočem naredite« Kralj se j« namrgodil in zagodel: »Vedita, kdor bo naslikal najlepše. dobi plemiški naslov in mojo naj mlajšo hčer za ženo, drugi dobi nagrado v zlatu ali pa v palicah, ki bodo padale po njegovi zadnjici, če bo sramotil moje obličje! Hm. hm, govoril sem!« Dragi stric uredniki Danes se prvič oglašam. Obiskujem prvi razred gimnazije na Jesenicah. Pošiljam ti rešitev križanke »Zajček na saneh.« Ne vem, ali sem, jo prav rešil. Sedaj ti bom pa še napisal, kako mi gre v šoli. Najlažji predmet je zame angleščina. Kadar je odmor, se nekateri tudi stepejo. Nekaj dni se nisem mogel ne smučati ne sankati in ne drsati. ker ni bilo snega in ne ledu. Sedaj bom pa to pismo končal tn se prihodnjič spet oglasil. Drugič ti bom napisal daljše pismo. Zato ne bodt danes žalosten, ker je to tako kratko. Prav lepo te pozdravlja Joief Jalen z Jesenic Najmlajša hči je zardela tn se proseče ozrla v Ivčka, ki je ujel njen pogled tn mirno pospravljal slikarske potrebščine. Veliki duhoven je stopil k Ivčko-vemu stojalu, zadovoljno prikimal, pogrnil sliko s črnim prtom, 3" & pozdrav. Ivče se ji je po gosposko priklonil. Pogled mu je ušel znova k oknu. Videl je samo to. kako se je Ivka obrnila in odšla. Zbegano je pohitel okrog ribnika in malone treščil v Zavrstnika. - f, ki mu ga je prinesla strežnica ln odnesel umetnino v dvor. Med potjo je glasno poudarjal: »Veliki duhovni bodo pokazali slike bogovom. Bogovi bodo odločili, kaj je lepo in kaj ni vredno kraljeve milosti.« Kralj je nestrpno prelagal nogo čez nogo, krivil usta in prhal predse kot sit pujsek. Zavistnik je risal, črtal, hitel. Duhovniki, dvorjani in dvorjanke so postajali nemimi. Ivče je šel k vodometu. Kradoma se je oziral zdaj na Zavistnika, zdaj na najmlajšo kraljično. Veliki duhovnik, ki je odnesel Ivčkovo sliko, se je vrnil in s kretnjo ukazal Zavistniku, nj pohiti. Vneti slikar je znova prosil za odlog: »Vaše veiiičanstvol Ne bi vas hotel utrujati. Samo še nekaj potez. Sliko bom skončal v svoji sobi. Kmal upotem se je jel nemo priklanjati Ln odlagati čopiče. Veličanstva so zazehala, vstala in se odzibada v dvor. Ivče je gledal za njimi. Tedaj je videl, kako je priišla k oknu Ivka in ga opazovala, prav tedaj pa *«. je najmlajiša kraljeva hči ozrla to mu prijazno pomahala v Mož se je proti pričakovanju vljudno nasmehnil in vprašal: »Od’ kod jemlješ svojo visoko umetniško sposobnost?« »Iz sebe, iz svoje duše,« ja odgovoril Ivče in se nehote prijel za prsi. kjer je pod suknjičem čutil čarobni kamen. »Upam, da si ne bova huda nasprotnika.« »To je plemenito, to Je vredno umetnika, pravega umetnika! Da, tako je potreba govoriti ln delati. V mofjeim srcu ni prostora za zavist- Ce bodo ocenili tvoje delo bolje od mojega, tl bom samo čestital.« »Vaše besede me vesele,« j« odvrnil Ivče in mu gledal v oči, kjer se je zabliskalo nekaj, kar mu ni bilo všeč in ga je spominjalo na nekaj znanega. »Moje ime je Nabogoj,« je dejal Zavistnik in mu sprožil roko. »Prijatelj sem ti. fant!« »Ivče mi pravijo,« Je odvrnil deček, ne da bi bij odtrgal pogled od sumljivega ognja v Sevih očeh. »H kosilu pojdiva!« Odšla sta z dvorjani DELAJO y hladilnici v Dekanih Hladilna moč hladilnice v De- 1i pa je tudi pod nas že tak, da Ikanih, ki jo upravlja podjeitje si dobrobiti zmrznjene in zato »Fructus« iz Kopira, znaša 450.000 pri uporabi v kritičnih mesecih frigorlj n.a uro. To se pravi, v glede okusa in vrednosti čisto strojnici so trije kompresorji po sveže zelenjave naša družba že 100.000 frigorij in trije po 50.000 lahko privošči vsaj v bolnicah frigorij. Zmogljivost vseh 18 ce- in podobnih ustanovah. (Sicer oens te zelenjave za sedaj Se Ijetne, že zaklane ovce sproti PRIPOMBA UREDNIŠTVA a Prosimo bralce in naročnike Odgovor: Ce 5e niste btli obsojeni, bo v Vašem primeru v smislu 3. tč. 2. odst. 83. čl. kazen- ovira za kjrSt uveljavljanje! gnile; (ali pa bi jih morali pni- n8(j k vprašaniem pril&zajo ku- »kega zakonika nastopila rehabi- Hladiilnica dela tudi usluge striči pri življenju, jim napravit1 ' utseti*. to te tzhri« ohsorihe s lic znaša 1.200 ton. V pritličju so še bazen za led z zmogljivostjo 11 ton ledu v 20 urnah, skladišče za led in celice, v katerih shladijo na *-i-6<>C sadje lin zelen.iavo, k: se na trg ne prevaža dlje kot 2 uri. To so predhladllme celice. Vanje pridejo tudi pridelki (sadje. zelenjava, gozdni sadeži in podobno) ter živila, kii jih zmrzujejo, nakar počakajo do časa optimalne prodaje v skladiščih globoko zmrznjene zelenjave. V ta skladišča gre 20 vagonov pridelkov. ' Letos gre hladilnica v tretje lečo svojega obratovanja. Pni poskusi zmrzovanja — čebule — so se začeli pozno jeseni 1954. Dobro so uspeli.. V sezoni 1955 do 1956 so se čebuli pridružili jabolka, robidnice, borovnice in razna zelenjava. Danes so v hladilnici že velike količine globoko zmrznjenih kumaric, fižola v stročju, paradižnika (za poskus) in drugo. Če udarite emrznjene kumare drugo ob drugo, se sliši, kot bi udarili ob les. Robidnica ali malina se vam v ustih kmalu stopi. Okus je čisto naraven, samo da ga precej oslabi nizka temperatura. Seveda se vse to pred uporabo samo po sebi segreje na normalno temperaturo. Lani je dala hladilnica v let-rem času. ko zmanjka sveže zelenjave, na domači trg 70 ton zmrznjene zelenjave, letos pa bo treba 100 ton. Zmrznjenih robidnic izvozijo letno 50 ton, prvič pa so za letos pripravili tudi 15 ton bGrovnic. Če vemo, da je cena zmrznjenega sočivja a!: sadežev v povprečju za 60 odstotkov višja od pulpe. stroški zmrzovanja pa za 30 odstotkov višji od stroškov pulpdranja, ostane še ve dr.o 30 odstotkov plusa; da ne govorimo o boljši kvaliteti sadežev, ki se zmrzujejo; za to pridejo namreč v poštev le prvovrstni sadeži. Letos se bodo v hladilnici lotili poskusov za zmrzovanje, morda bolje rečeno hlajenje jajc, vse obmorska turistične kraje pa bodo v sezoni redno preskrbovali z ledom. Plus hladilnice je tudi v tem, da je pri prodaji predhlajenih sadežev manj reklamacij na kvaliteto, da sta manjša riziko in kalo in da je zato izkupiček za kakšnih 20 odstotkov boljši. Ne glede na te gospoda mostne ozire pa je treba poudariti, da človek sodobnosti pravzaprav ne more več brez globokega hlajenja. Gotovo, obseg, v katerem se tega že poslužuje, zavisi od njegovega splošnega standarda, pa, kdo pri nas je pred vojno o frigorififkacijii kaj več sploh vedel!); če so že nekoliko višje drugim podjetjem, in fo po določeni tarifi. Podjetje »Tranšped* (Reka) izvaža na primer v čezmorske dežele večje količine ovčetine. V kratkem času na more dobiti dovolj ovac. Ce ne fci bilo' hladilnice, bi jim odkup- MAJNA SEVNIKOVA NA NOVINARSKEM PLESU - ||n p vsaj zasilne staj« in 'k/nmiti, pa še ne bi šlo!). V hladilnici v Dekanih iz kože dejane in očiščene ovce počakajo, dokler niso zbrane takšne količine, da se prevoz z ladjo izplača in da količine ustreizaj,o kupou. Podobnih uslug so setposlužila tudi že podjetja »Judoprodukt« iz Zrenjanina, »Intercomerce« iz Umaga, »Arrigoni« iz Izole, »Vi- no-Koper« ir celo živinozdrav-ntška služba. V tej hladilnici je ta služba ohlajevala vaccino proti stinovki, in proučevala viruse. Znano je, da gradimo v državi več podobnih in celo večjih hladilnic; zlasti v izrazito kmetijskih področjih. Meseca maja letos bo začela na primer obratovati velika hladilnica v Zalogu pri Ljubljana. Hladilnica v Dekanih je pionirsko utrla pot. Njene pozi.tirvine zknšnja so izredno pomembne za ven razvoj frigorifikaoije pri nas in za napredek tudi na tem področju: da se kar najbolj zmanjšajo količine pridelkov, ki zdaj že propadajo ali se zanje-sploh nihče še ne zmeni. Primer za odlično ceno izvoženih, globoko zmrznjenih robidnic in črnic zgovorno priča o tem. F. M. Sestanek elektrogospodarskih strokovnjakov v Ljubljani Po obvestilih iz Skupnosti P ne deset dinarjev (v znamkah ali denarju) ter navedejo točne in polne naslove. Na vprašanja brez naslovov in ki jim nave-ciGno ;i liriloženo n < mo. Naslovi naj bodo pisani čitljivo. H. C. LJUTOMER. Na Vaše vprašanje smo Vam v celoti od- govorilj 8. I. '1957. V Vašem dopisu ni bilo vprašanja o »Stanovanjski upravi«. P. M,- Polje Vprašanje: AU je pri zasebnem deiodajaicu zapcsiena oseba upra. viCena do ugoanosu zmzane voznine za izkoriščanje letnega odmora? Ali je upravičen ao te ugodnosti tudi 14-letru nečak take osebe? Odgovor: Po zadevni odločbi od 22. 7. 1453 (Ur. 1. FLRJ, St. 24/53) so tudi nameščenci pri zaseoinh delodajalcih, ki imajo najmanj 11-mesečno. neprekinjeno deiovno dobo, kakor tudi člani njihove ožje družine, upravičeni do 75 odstotnega znižanja vozarine v navedeno svrho. Potrdilo o pravici na koriščanje te ugodnosti overi delodajalec, potrdi pa ga pristojni zavod za socialno zavarovanje. Za nečaka naj bi oskrbel znižano vožnjo njegov oče. ki Je v stalnem delovnem razmerju. Ce tega ne bi hotel, se obrnite naravnost na njegovega delodajalca. A. M. Domžale l. Vprašanje: Kolikšna plača pripada pol kvalificirani delavki v zavodu s samostojnim finansiranjem od 1. I. 1957 dalje; Ali ji pripada tudi še poseben dodatek po 1.000 din, ki ga ji je priznal Na novinarskem plesu bodo nastopili v parodiji »Trio 1927« solistka baletnega ansambla ljubljanske Opere Majna Sevnikov* ter člana ansambla Janez Mejač in Rala Benedik. Prodija je pripravljena po zamisli Majne Sevnikove in prikazuje kako bi bilo pred 30 leti, če bi prišla na ples mlada dama s kavalirjem. Takratne originalne popevke za ta nastop Je priredil Bojan Adamač. jugoslovanskega elektrogospo- S"1 LO? Ali prip3da tudl do‘ darstva se bodo 20. februarja sečno? sestali v Ljubljani zastopniki Odgovor: elektrogospodarskih organizacij Zah. Nemčije, Italije, Avstrije in Jugoslavije, ki bodo razpravljali o realizaciji projekta »Jugeleksport«. Na sestanku bodo podpisali pogodbo o ustanovitvi skupne študijske družbe, ki bo proučevala konkretne ukrepe za izvedbo tega načrta, zlasti pa o možnosti finansiranja gradnje ........ ....... ..... objektov v Jugoslaviji, iz ka- defavka’'n'e prejemala' ter ih bi izvažali električno energijo v Italijo in Zah. Nemčijo. Na sestanku bodo tudi izdelali poslovnik in delovni program ter odobrili proračun. (Jugopres) na plačo po 600 din me- Polkvaldf1c«rani delavki na taki ustanovi pripada od 1. I. t. 1. začetna plača 7.000 din, po šestih letih delovne dobe v isti strokovnosti ji pripadata dva dodatka, skupno 660 din, ne pripada pa povišek plače 500 din. priznan po uredbi od 1. 7. 3955, ker je v novi plači Se upoštevan, kakor so tudi dodatki na vsaka tri leta na novo urejeni (po 300 din mesečno). Poseben dodatek 1.000 din. ki ga je delavki priznal O L/O poleg plače po Zvezni uredbi. bi moral biti po našem mnenju izrecno ukinjen, če naj bi ga Vesti iz Kranja Nedograjeni sindikalni dom v Kranju bodo letos končali. Tako so vsaj sklenili na zadnji seji zastopniki okrajnega in občinskega sindkalnega sveta. Osnovali so tudi poseben gradbeni odbor in finančno komisijo. Strokovnjaki predvidevajo. da bodo veljala dela okrog 80 milijonov dinarjev. Gradnjo bodo nadaljevali aprila. XXX Dramska sekcija »Svobode« v Stražišču je letos bolj aktivna kakor lani, saj je pripravila že tri premiere, in sicer »Zupanovo Micko«, s katero sp počastili 200-letnico rojstva Antona Tomaža Linharta, »Behto« in »Metež«. Z nekaterimi izmed naštetih del so gostovali že tudi po sesednjih krajih. XXX Seminar v Celju Okrajna obrtna zbornica v Celju prireja seminar za učne mojstre1, in poslovodje mestnih socialističnih obrtnih obratov. Vod; ga vodja poklicne svetovalnice. Na seminarju, ki bo trajal osem tednov, bo predavatelj seznanil mojstre s problemi vzgoje, osnovami pedagogike, odnosi mojstra do vajenca v vzgojnem procesu, osnovnimi pojm; o psihologiji, puberteti, morali in drugim. Predavanja o vzgoji in psihologiji so bila na sporedu tudi na tečaju za mojstrske kandidate. kjer se je pokazalo, da So bila res potrebna. F. V. Imenoval! so novo tarifno komisijo Na zadnjem zasedanju delavskega sveta v cementarni Anhovo, so v prvi vrsti razpravljali o tarifnem pravilniku v zvezi s povišanjem plačnih skladov za 5 ozir. 10 %>. 2. VpraSanje: Ali Je dolžan zavod plačati takso za overo svojih računovodstvenih knjig? Odgovor: Po tarifni številki 34 Zakona o taksah se mora plačati za overitev vseh poslovnih knjig od vsakega lista taksa 5 din, oproščene pa so te takse knjige, ki se morajo voditi izključno za potrebe državnih upravnih organov zaradi izvajanja kontrole, kakor: knjige prometa, prometnega davka itd. Poslovne knjige pa morajo voditi po posebnem pravilniku (Ur. 1. FLRJ št. 32/48) V3a podjetja, ustanove in obrati. Ustanove s samostojnim finansiranjem potemtakem ne bi bile oproščene te takse, tem manj še zato. ker gredo te takse v korist države, ne pa v njihovo korist. 3. Vprašanje: Ali je dolžan zavod plačevati zemfjarino na l ha povedovalca toplo in prisrčno ne prostore, pošta, zdravstvena zemlje, ki jo obdeluje za svoje Od blizu Te dni je gostoval v Tolmi- Ustanovili so tudi lastno pro-nu slovenski kvintet, ki je pri- svetno društvo, ki se je že pravil Tolmincem nad sto mi- predstavilo gledalcem, nut smeha in zabave. Občin- Ljudje se zavzemajo, da bi stvo je vesele in zelo ra2polo- zgradili primerno poslopje, v žene godbenike, pevca in na- katerem naj bi dobili primer- Lrtacija, to je izbris obsodbe s prenehanjem vseh njenih pravnih posledic, po samem zakonu. In sicer če v petih letih, odkar ste kazen prestalj, niste oziroma ne boste storili nove,ca kaznivega dejanja. Sklep o taki rehabilitaciji izda po uradni dolžnosti pcnb'a-Sčeni organ za notranje zadeve okrajnega ljudskega odbora, na kater.ega območju ima obsojenec Stalno prebivališče ter obvesti o tem organe, ki so pristojni za kazensko evidenco, da izbrišejo obsodbo. Ce pa pristojni organ za notranje zadeve sklepa o rehabilitaciji ne izda. sme obsoienec zahtevati, da se ugotovi, da je nastopila rehabilitacija po zakonu in v kolikor ta organ tel zahtevi ne ugodi, šme obsojenec zahtevati pri sodišču, kj je izreklo sodbo na prvi stopnji, da to Izda sklep o rehabilitaciji po zakonu. K. J. Kamnik Vprašanje: Kakšni šolski izo- brazbi ustreza obrtna nadaljevalna šela, ki ste jo končali leta 1924. Izpita za kvalificiranega delavca niste opravili, ker ga takrat ni bilo treba polagati in tudi niste ostali v stroki. Odgovor: 2e zato. ker niste opravili izpita za kvalificiranega delavca, oz. pomočniškega izpita, pri čemer je razlog, zakaj ga niste. nemerodajen, ustreza obrtna nadaljevalna šola, ki ste jo dokončali leta 1924. v smislu toza-Vievnega izrecnega predpisa tč. 4 pod I / A Odločbe o stoonii šol in tečajev (Ur. 1. FLRJ. št. 18 52), le izobrazbi dveh razredov srednje splošne izobraževalne šole. A. S. Sevnica •Vprašanje: Z nakupom ste postali solastnik hiše. Za delež ste plačali 250.000.— din. Zanima Vas. koliko znaša prometni davek, kakor tudi druge pristojbine na kupljeni del hiše? Odgovor: Po Uredbi o prometnem davku od nepremičnin in pravic se plača od davčne osnove od 200.000.— do 300.000.— din davek po stopnji 7°/c. Zavezan k plačilu tega davka je prodajalec. Ker se bo vzela za davčno osnovo cena iz pogodbe, se všteje vanjo tudi vrednost vseh obevzno-sti (davkov, dolgov, storitev itd.), ki jih kupec prevzame nase, kakor tudi vrednost vseh bremen, s katerimi je prodana nepremičnina obremenjena. Prenos idealnega dela solastnine se obdavči povsem zase. Ta davek se plača v gotovini. Kot kupec jamčite skupno s prodaialcem za nerazdelno plačilo tega davka. Nadalje je pri nakupu treba plačati še občinski prometni davek po stopnji 10% od prvonave-denega državnega davka (po V. delu Zvezne tarife prometnega davka). Za sestavo pogodbe pri sodišču znaša taksa v Vnsem primeru 1.500.— din (tar. post. 41 taksnega zakona). Za predlog na vknjižbo lastnine v zemljiški knjigi se plača taksa 150.— din za prvo polo (t. post. 42 Zakona o sodnih taksah), za vsako nadaljnjo polo pa po 37.40 din (tar. post. 17 istega zakona). Taksa za prenos lastnine se v Vašem primeru ne plača, ker w plača prometni davek. »Zdenka« — Ljubljana Vprašanje: V službi podjetja ste dobrih 11 let. Zaradi reorganizacije naj bi se vozili v službo tri četrt ure daleč z viakorn, odločili pa ste se raje za odpoved službe. Vprašujete: katerega dne se sme službo odpovedati in na kakšen odpovedni rok, nadal.ie, ali morate kljub odpovedi nastopiti službeno inesto izven Li ubijajte, ali lahko zapustite službeno mesto pred potekom odpovednega roka, in ali imate v primeru odpovedi pravico do raznih dodatkov, neizplačanih premij in do dobička, končno ali Vam pripada tudi povišek plač« na dosedanje tarifne postavke, kakor drugim uslužbencem? Odgovor: Vaš odpovedni rok znaša glede na ll-Jetno službovanje pri sedanjem podjetju 3 mesece. Odpoved se mora dati prveaa v mesecu. Tega dne mora vodstvo podjetja Vašo odpoved tudi prejeti. Delodajalec pa lahko fazrešl uslužbenca, ki je odpovedal službo, še pred potekom odpovednega roka. če Je to v interesu delodajalca, izplačali pa mu mora tudi v tem primeru plačo do konca odpovedna*« roka. Ce ne bi bili prej razrešeni, boste po našem mnenju morali Iti na novo službeno mesto, ki Vam bo odrejeno, ker morate službo po pravilu tudi skozi vso dobo odpovednega roka opravljati. Ce boste odpovedali, ne boste imeli pravice participacije na dobičku, ker je poeo.i temu vsaj 6-mesečno službovanje v dotičnem letu. Druga bi bila stvar glede premij. Odločitev o tem, komu se dovoli povišek na plačo nad postavko t.*rifneaa pravilnika. Je po našem mnenju prepuščena podjetju: upoštevati morate, da st* v ostavki. O. B. Vprašanje: Ali Vam za Va«o hčerko, ki Je letos dopolnila 15 let starosti in ki obiskuje 4. razred gimnazije — torej srednie šole. res ne pripada otroški dodatek? Odgovor: V 17. členu Uredbe o otroškem dodatku je sicer določeno. da za otroice. ki se šolajo v srednjih in srednjih strokovnih šolah, pripada dodatek do konca predpisanega rednega šolanja. toda najdalj uu konca leta, v katerem dopolni otrok 19 let starosti. Iz samega tega predpisa bi se dalo sklepati na to. da velja tudi za dijake nižje gimnazije. Toda ker je šteti za obvezno R-Ietno šolanje tudi šolanje v nižji gimnaziji, je uporabiti za dijake nižje gimnazije predpis 16. čl. uredbe; po katerem pripada za otroke, ki so na rednem obveznem 8-!«tnem šolanju. ot**oškl dodatek najdalj do konca koledarskega leta, v katerem otrok dopolni 15 let starosti. Tako sta-lišč^ ie v- sličnem primeru kot je Vaš, zavzelo Zvezno vrhovno sodišče. KUPON Za PRAVNO POSVETOVALNICO SP. »ODGOVORI NA VPRAŠANJA«. NEDELJSKA KRIŽANKA pozdravilo. XXX postaja ter prosvetno društvo. Upajo, da jih bodo v njihovih težnjah odgovorn; organi pod-Okrajni center za pospeše- prli, saj so sami že začel; s prostovoljnim zbiranjem lesa. Doslej so ga zbrali že nad 70 m’. B. K. Ugotovili so, da sedanja tarifna komisija ne bi bila kos svoji nalogi, zato so imenovali novo centralno tarifno komisijo iz 11 članov in 4 podkomisije, po eno iz vsakega obrata. Centralna komisija naj bi dajala podkomisijam smernice. ki jih je nakapala razpra- Kranjski akademski klub je va v zvezni skupščini in ana- priredil pred kratkim v Pre- 1:*‘I * vanje gospodinjstva je priredil v Tclminu seminar o prebrani, na katerem naj bi u-gotovili, kakšna je prehrana ljudi v občini in kako bi jo lahko izboljšali. Poleg zdravstvenih delavcev, učiteljev, žena zadružnic, zastopnikov menz in dijaških domov sta prisostvovali seminarju tudi predsednica in upravnica okrajnega centra iz Gorice. Zelo zanimiva predavanja so imeli zdravnica dr. Zakrajško-va o prehrani prebivaistva, učiteljica za gospodinjstvo Ema Štihova o družbeni prehrani, inž. Rihar o razvoju kmetijstva v občini itd. Seminar je bil zelo uspešen. potrebe? Ali le dolžan plačati ze-mljarino za leto 1955, če Je prejel odločbo za plačilo šele janu-arla t. 1.? Odgovor: Uredba o zemliarini določa, da plačaio zemljarino poleg gospodarskih. zadružnih in družbenih organizacij tudi finančno samostojni zavodi, ki uporabljajo zemljišče v gospodarske ali druge namene in sicer tudi tedaj. če so vzeli zemljišče v najem ali ga dobili v brezplačno uporabo. Tudi bo treba neporavnano zemllarino za 1. 1955 ola- Mozirje šernovem gledališču večer mladih literatov iz Ljubljane. Na tem večeru so srečali in spoznali najmlajšo generacijo pesnikov in pisateljev. XXX V Prešernovi hiši je te dni odprta razstava utemeljitelja sloga visoke renesanse Italijana Raffaela Santia. Razstavljenih je precej repruducira-nih del tega velikega umetnika. XXX Lutkovna sekcija »Svobode« v Primskovem se bori s precejšnjimi težavami, saj prireja lutkovne predstave kar v kletni dvorani zadružnega doma. ki je vlažna jn za take prireditve premajhna. Zaradi lega so sklenili, da se bodo preselili v zgornjo stransko dvorano, v kateri so bili doslej strelci. J—k Poleg Kmetijsko gospodarske šole in tečaja rdečega križa za žensko mladino imajo v Mozirju letos tudi krojni tečaj. Za organizacijo tega tečaja imajo največ zaslug žene zadružnic e, aktiv mladih za-litično ugptovila delovna me- družnikov in kmetijska za- sta. Podkomisije pa bi po svo- druga. Krojni tečaj obiskuje Lep jubilej Pred kratkim je obhajal Janez Žilavec iz Rankovec 98-letnico rojstva. Jubilant je še 5atl- ker tozadevna zahteva še ni vedno dokaj krepak. Tovariš Žilavec je najstarejši človek v tamkajšnjem okolišu. Vsi znanci mu želijo da bi zdrav in zadovoljen preživel jesen svojega življenja. ■ J. G. Skrb za ribji zarod Ribiško društvo v Kočevju ima večje število članov, 'ki skrbijo za vzgojo ribjega zaroda. Precej je imelo društvo težav zaradi nedokončanega jezu na reki Rinži, zdaj je ta v glavnem urejen. Ko bodo vsa dela dokončana bodo ri- zastarala. P. J. L.1. Vprašanje: Kot bivši samostojni obrtnik ste novembra lani stopili kot vratar v delovna razmerje. Ali boste res upravičeni do otroškega dodatka za Vaša dva nertoletna otroka šele potem, ko boste eno leto zaposleni? Odgovor: Po izrecnem predpisu 2. odst. 27. čl. Uredbe o otroškem dodatku, ki velja tudi v Vašem primeru, pridobijo delavci in uslužbenci praviloma pravico do otroškega dodatka, ko so zaposleni s polnim rednim delovnim ča_ som nepretrgano najmanj 12 mesecev ali pa so zaposleni skupaj 20 mesecev v zadnjhi dveh letih. C. F. Lj. Vprašanje: Pred 4 leti ste pre- h 2 3 it 5 6 7 P 3 10 11 i? 13 119 15 j16 17 B 1B 19 :20 21 ?2 B 23 KS 25 26 B 27 K* I23 30 52 31 m 32 31 3 k M 35 36 i) 3B r ■M 39 kO M SSŽ 93 99 1,6 1.7 ■<8 *t9 S* 50 51 ■r? RS 5? 53 ■ a 55 IS 56 b/ M it 59 M 60 bi U ■ 1 65 I b3 J 66 biči Rinžo temeljito očistili in stali kazen 8 mesecev zapora, vložili vanjo več tisoč mladih fn ^m1ebP0’tzr^lns^adIav°^ ribic. (or) namen vložite kako prošnjo? jih obratih ocenile delovna mesta in s tem v zvezi primeren razpon plač. Za tem bi centralna komisija skupno s člani podkomisij vskladila morebitna nesorazmerja. Tako izdelan oziroma izpopolnjen tarifni pravilnik bi nato tarifna komisija predložila na enem prihodnjih zasedanj delavskemu svetu v odobritev. -JP Tolmin Tolminsko gledališče se je v letošnji sezoni predstavilo že z drugo premiero, in sicer z veseloigro s petjem »Pri Belem konjičku« v režiji tovariša Klavore. Doslej so delo že štirikrat ponovili na domačem odru. Gledališka družina pripravlja trenutno že iretjo premiero, in sicer dramo »Molčeča usta«. več kot 20 pretežno kmečkih deklet. Na tečaju se dekleta učijo krojenja in raznovrstnih ročnih del. R. Z. Koprivnica V Koprivnic; se že dalj časa potegujejo za boljše poštne prostore, kajti sedanj; prostor je res premajhen. Prav tako b; v tem kraiu močno potrebovali manjšo ambulanto, kajt; Senovo je v nujnih primerih res precej oddaljeno. Se najbolj pa si prebivale; Koprivnice in Velikega Kamna želijo dvorano za prosvetno dejavnost. Na prosvetnem področju so bil; zlasti v zadnjem času precej agilni. Vodoravno: 1. najboljš; filmski komik starejše generacije (Charlie), 8. gorski prelaz med Francijo in Italijo in predor pod njim, po katerem se imenuje evropsk; ekspres, 15. svet- rooooooocooc«DcooC)oooooooooo(X»oocooooocpoooaoc X)COOOOOC)OOOOOOCpOOCOOptaOOOOO VELE2ELEZN1NA »MERKUR« K R R N J sprejme takoj v službo administrativno moč z znanjem strojepisja korespondentko - stenodaktilografa POGOJI: zaželena ekonomska srednja šola ali praksa v komercialnem sektorju gospodarskih podjetij. Plača po tarifnem pravilniku.. — Ponudbe pošljite upravi VELEZELEZNINE »MERKUR«, KRANJ. 412-R Umrla nam je naša predobra mama MARIJA POTOČNIK roj. ČEPON Na zadnjo pot jo bomo spremili v nedeljo, 28. jan. ob 15. uri izpred Marijine mrliške vežice na pokopališče Zale. Ljubljana, Piran, 26. januarja 1957. -lujoči: sin Črtomir in Mara z družino ter ostalo sorodstvo. t RAZPIS NAGRADE f • • : : • V noči od 2. na 3. november je bilo vlomljeno v našo T • blagajno. Vlomilec Je od pripravljenih mesečnih plač * ? odnesel cca 6,000.008 din skupno s plačilnimi vreči- f ? cami in listki (trakovi). Z vlomom so oškodovani f ? delavci in uslužbenci. t T Prosimo vse delovne ljudi, da nam pomagajo izslediti * T vlomilca. * : Za izsleditev, ali pomoč pri izsleditvi vlomilca izpla : čarno skupno denarno nagrado 200.000 din. ? f Tajnost zajamčena. • • Javiti podjetju ali Tajništvu za Notranje zadeve • • Ljubljana ? ? - • i »OBNOVA« i j gradbeno podjetje • i Ljubljana, Smartinska c. 21 • f DELAVSKI SVET ? ? ? «*••••• ►••«•«••• •(,••••§• «••••««•■ ••••#«••• «g,agMg, Vole blagovnica »NA-MA« - Ljubljana, Wolfova i PROPA KONJA IN VOZ (avtodiro) na ustmeni licitaciji dne 30. I. 1957 ob 10. uri na upravi podjetja. Če tega dne ne bo zaključena prodaja z državnim sektorjem, bo ponovna licitacija 31. I. 1957 na istem mestu ob isti uri in imajo pravico sodelovati tudi privatni kupci. m:šk; naslov, 5. pritok reke Lo-nje na Hrvatskem, 7. nezrel, neizkušen. 8. žgem, da porjavi, 9 rusko žensko ime, 10. jopica, 11. egipčansko božanstvo. 12. vpra-šalnica. 13. oropan. 14. krama. niški sij na podobah (množ.), ropotija, 19. grška boginja pre- 16. koledar s podobami, 17. kem. znak za radij, 18. trgovina s kozmetičnim; proizvodi, 20. dva soglasnika, 21. veznik, 23. prostor za prireditve, sobana, 24. izorana zemlja. 25. vozički na dveh kolesih, 27. reka v severni Italiji, k; se izliva v Jadransko morje, 28. znanost, 29. najmanjši delci snovi. 31. znižane glasbene note. 32. umazanec, ne-snažnež, 33. spravljen v silos, 35. prvo mleko krave po telitvi, 37. grič pri Innsbrucku, kjer so 1. 1809 Tirolci premagal; Francoze in Bavarce. ,38. državni proračun, 39. kar se odrine, 42. jugozahodna holandska provinca. 45. tatvina, 46 grobo srbsko domače sukno. 48. govornik, 49. telesna poškodba. 50. strahopetec, mevža. 52. nerabljene, .sveže, 53. jme filmske igralke Bartok, 54. prevleči s tenko plastjo bakra. 56. predlog, 57. osebni zaimek. 58. priča pri dvoboju, 60 začetnici priimka in imena živečega slovenskega slikarja. 81. naslovljenec, 63. romunska luka ob ustju Dnjestra v Besa- pira, 22. osamljena, 24. kdor umetniško bere kako književni! delo, 26. radijska oddaja, 2*. podložen vladarju v fevdalni dobi, 30. naša oblika imena pod 9. navpično. 32. moško ime, 34. aneleškn »vetlo pivo, 36. vojskovodja južnih držav v ameriški secesijski vojni (Robert). 39. ;ms za drugo vratno vretence, na katerem se vrti lobanja, 40. prvotni prebivale; Indije, 41. indijsko . mesto v delti Gangesa (fon.), 42. nevoščljiv sem. 43. slovenski pripovednik in dramatik (»Herman Celjski«), 44. železniško vozilo za službeno uporabo, 47. glavno mesto Švice, 50. psu podobna zver, 51. napad, 54. roman Dostojevskega. 55. špansko žensko ime. 58. živa meja, 59. vinska rastlina, 62. kratica za »račun«, 64. osebn; zaimek. REŠITEV NEDELJSKE KRI2ANKE OD 20. I. 1957 Vodoravno: 1. odviti, 7. volčin, 12. pregled, 14. pogan, -u, 15. Tesla, 16. Apolon, 18. rt, 9. avla. 20. klokan, 21. ker, 22. Tao, 23! oaamoaaaaoBa rabij; (Cetatea Alba) 65. južno- Saigon 24; na , £ Jk 26-jar_ amerisk; godalec z dragocen,nF 5oa> 27 ma]pj< 28 kfm lrr7nnrn lih Mnnrtlonnftf? m n ven 1 ,.n .. _ „ * 29. pečina, 30. kondor, 31. lateks, 32. ponton, 33. merilo, -ž, 35. invar, 36. padalo. 37. Ca, 38. štor. 39. marenj, 40. tet, 41. tuj, 42. Bojana. 43. Karl, 44. OM, 45. čitati, 46. barka, 47. lazurec, 4§. klinček. 51. aceton, 52. oktav*. Navpično: 48. Z(ola) E(mile). krznom. 66. Napoleonov maršal ki se je proslavil pr; Rivoliju (1797) in Zurichu (1799). Navpično: 1. glavno mesto Venezuele, 2. izražati zadovoljstvo s čim, 3. površinska mera, 4. dolžina med iztegnjenim palcem in mezincem, 5. angleški ple- L Ki ZDRAVNIŠKE POMOČNICE (bolničarke) za železniško obratno ambulanto v Gorici; ZDRAVNIKA - SPECIALISTA za zobne ln ustne bolezni ozir. stomatologa ozir. dentlsta z dovršeno višjo dentlstične šolo za žel. zobno ambulanto v Ljubljani. Osnovna plača po uredbi, do-polnilna plača po pravilniku o plačah ZZD Ljubljana, vozne ugodnosti po veljavnih predpisih. Prošnji na naslov »Železniški zdravstveni dom Ljubljana, Celovška cesta 4« priložite kratek življenjepis. — Rok razpisa poteče 15. februarja 1957. 2elezniški zdravstveni dom R Ljubljana. IN RISE Miki MUST£R 19. Kaj se Je zgodilo? Ko je Belka videla, da je Snežek izginil v valovih, je brez razburjenja zajela sapo in se spustila v vodo. Takoj je opazila mladiča, kako otepa pod vodo. Zaplavala je pod njega. Ko je začutila, da se je oklenil njenega kožuha, se je dvignila na površje. 20. Snezek je bil na smrt preplašen. Ubožec sploh ni ve- 21. Tako so se pričeli Snežkovl doživljaji, ki Jih bo še del, kaj se je zgodilo. Oči, ušesa, nos, usta, vse je bilo za polno knjigo. Kaj se je zgodilo z njim prej, tega ne polno mrzle tekočine. Prhal je in kašljal, pljuval in stresal bomo nikoli izvedeli, ker v votlini, kjer sta prebivala z glavo, potem pa je opazil, da čepi na hrbtu svoje matere a svojo materjo Belko, ni smel pokukati prav nihče, še medvedke. Ta je s Snežkom nekajkrat preplavala bazen, Utuk ne. nato pa stopila na suho. No, zato mu bomo pa odslej tem verneje sledili in ga opazovali. KOLEDAtt Nedelja, 27. januarja: Janez * Na današnji dan leta 1756 je bil rojen skladatelj Mozart. * Dne 27. januarja 1901 je umrl v Milanu skladatelj Giuseppe Verdi. * Doktorju vsega zdravilstva Na-niju Košu čestitajo k promociji -PAJKI. Tng. Cilki Čebularjev! čestitamo k diplomi na Agronomski fakulteti — kolegi! Novemu zdravniku dr. Janezu Košu žele mnogo uspehov — prijatelji. Na Univerzi v Ljubljani je diplomiral za inženirja elektrotehnike Rudi Murn. - Čestitamo prijatelji. Na elektro oddelku Tehniške fakultete so diplomirali za elektro-inženirje Boris Rešetič, Igor Senčar in Pavle Šegula. Kolegi čestitamo. Za inženirja elektrotehnike — šibki tok. je diplomiral Viljem Kralj. Čestitamo prijatelji. Na Univerzi so diplomirali za elektro-inženirie Kolbezen Peter, Navlnšek Boris in Vodovnik Lojze. Kolegi čestitamo! Ing. Branku Robavsu iskreno Čestita k njegovi diplomi družba BIDL« _ LOBR. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE PRIMERE od 26. I. — 1. II. 1957. — nočna od 20.— 7. ure, ob nedeljah in praznikih ves dan. ZDRAVSTVENI DOM CENTER: Dr. Josip Luzar, tel. 39-151, Miklošičeva e. 20. Dr. Sonja Kotnik, . tel. 21-962 -Resljeva cesta 4b. ZDRAVSTVENI DOM BEŽIGRAD: Dr. Lojze Tičar, tel. 21-966, Erjavčeva cesta 28. ZDRAVSTVENI DOM ŠIŠKA: Dr. Jenkole Rozalija, tel. 21-131 — Crnetova 31. ZDRAVSTVENI DOM VIC: tel. 21-797. Dr. Stanc Grapar, tel. 23-372. Kogej eva ul. 5. ZDRAVSTVENI DOM RUDNIK: Dr. Anton Sirca, tel. 20-157 — v nrimeru odsotnosti zdravnika klicati LM 20-500. ZDRAVSTVENI DOM MOSTE: Dr. Alenka Racšelj, tel. 31-359, Krekova ul. 5. ZDRAVSTVENI DOM ŠENTVID: tel. 731 ali 741. Maturanti ljubljanskega učiteljišča 4G-47 pridite k Cinkoiam 2. februarja ob 19. — Jelka. Zdravstveni dom Ljubljana -Vič obvešča vse prebivalce občine Vič. da je od 17. jan. 2.957 dalje redna ordinacija za otroke vsak četrtek in soboto od 15. do 17. ure. Občni zbor Prirodoslovnega društva bo v ponedeljek, 23. januarja. ob 17. uri v balkonski dvorani na Univerzi. Vabljeni vsi člani. Kot taki se štejejo naročniki Proteusa, razen dijakov srednjih šol. Dijaki 8. razr. II. drž. gimnazije v Ljubljani, leta 1950 51. se dobimo dne 5. februarja ob 20 pri »Cinkole«. Prijavite se do 31. I. pri’Zorku Stanetu, Prijateljeva 3. študentom Univerze in Visokih Šol javljamo, da je akcija fluorografiranja in besežiranja v Parmovi 35 podaljšana do vključno 29. januarja 1957. Brez potrdila o fluorografiranju in beseži-ranju vpis v letni semester 1956-1957 ne bo dovoljen. - Zdravstveni fond Univerze. Ljudska univerza v Ljubljani, šola za tuje jezike, obvešča svoje slušatelje, da se bo začel pouk 11. februarja 193*r. — Vpišejo se lahko tudi začetniki v intenzivne tečaje in sice» iz angleščine, nemščine in francoščine. — Vpisovanje za vse tečaje je v prostorih Ljudske univerze v Ljubljani, Cankarjeva o-IIl, soba štev. 136. Občni zbor Internistične sekcije SZD bo v sredo, 6. februarja 1957, ob 19. uri v predavalnici Interne klinike v Ljubljani. UTdelež-ba za člane sekcije je obvezna. Klub amater, slikarjev »Klas« prireja trimesečni tečaj slikarstva z oljem. Pojasnila in prijave v ponedeljek, 28. m v četrtek, 31. januarja od 16. do 19. ure na VI. gimnaziji (Šubičeva ulica), I. nadstr., soba št. 10. Trgovinska zbornica za LRS prireja posvetovanja o zaključnih računih za leto 1956 v sredo, dne 30. I. 1957 za notranjo trgovino, v četrtek, dne 31. I. 1957 pa za proizvodna podjetja in zunanjo trgovino. Posvetovanje bo obakrat ob 9. uri v dvorani kina »Komune^. OBVESTILO. Vse gospodinjske pomočnice — članice sind. podružnice gospodinjskih pomočnic v Ljubljani, vabimo na redni občni zbor podružnice, ki bo v četrtek, 31. januarja 1957, ob 17. uri v dvorani na Resljevi cesti 9. Gospodinje naj omogočijo svojim pomočnicam, da se udeležijo tega občnega zbora. Vljudno vabljeni! — Odbor. Občinski ljudski odbor Ljubljana - šiška poziva vse zamudnike. ki niso pripeljali pse na cepljenje, da jih pripeljejo v ponedeljek. dne 28. I. 1957 ob 15. uri v gostilno »Majolka«, Celovška c. na obvezno cepljenje proti pasji steklini. . . Dobravc Marica »Pobiranje zank« Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 13 obvešča, da se je preselila iz Starega trga 17 za vodo pri »Tromostovju« na Cankarjevo nabrežje 13. Odprto ves dan, delamo hitro in dobro. V NOVI ZAČETNIŠKI DRUŽABNI KLESNI TEČAJ, ki bo jutri v ponedeljek ob 18. uri v CENTRALNI PLESNI ŠOLI — Petkorškovo nabrežje 35. se sprejme predvsem še začetnice in nekaj začetnikov. Večerni za- četniški družabni tečaj tudi za starejše osebe in zakonce se bo zopet pričel v četrtek, 7. februarja, ob 29.30. Poučuje mojster Jenko. Vpisovanje vsak dan od 17. do 21. ure. Informacije: telefon 21-881. Ginekološka sekcija SZD bo imela občni zbor in 24. strokovni sestanek v sredo, dne 30. I. 1957, ob 19. uri v predavalnici Porodniške klinike v Liubljani. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika in tajnika, volitve novega odbora. 2. Doc. dr. Božena Ravnihar: Zdravljenje malignomov z beta-tronom. 3. As. dr. Rado Poljanšek: Primarni karcinom vagine. 4. Razno. G. Schveiger prej M. Drenik: Fredtisk ročnih del. vezenje, izdelava okrasnih blazin, gobelini itd. Ljubljana. Stari trg 9. Za nego rok MELODERM GE-LEE KREMA v Crogerijah. Resnična senzacija za gospodinje je »HINKO« oknočistilec. ki je pravi rešitelj dosedaj tako zamudnega dela! Vsaka drogerija, špecerija, zadruga, vsaka trgovina, ki prodaja milo za gospodinjstvo, prodaja tudi »FLEX«. Za čiščenje madežev samo »FLEX«! UPORABLJAJTE TIJDT VI PUTNIK SLOVENIJA obvešča: VERONA: tridnevni avtobusni izlet na mednarodni kmetijski velesejem. — Istočasni ogled Benetk in Padove. Cena. 9.800 din. DUNAJ: tridnevni avtobusni izlet na spomladanski v e 1 e g e ,j e m meseca marca. Ogled mesta z avtcibu-som. V tein času je na DUNA- JU tudi razstava Izumov in obrtna razstava. Cena 11.900 din. MILANO: štiridnevni avtobusni izlet na spomladanski velesejem, ki je poznan širom Evrope. Ogled Benetk, Padove. Verone, Brescie in Trsta. Cena 14.600 din. TRST: stalni dvodnevni avtobusni izleti, . ki jih prirejamo vsak mesec. Ogled mesta in izict v Benetke. Prijave do 5. v mesecu. Cena 5.900 din. * Prijave za izlete sprejemajo vse poslovalnice »Futnika-Sloveni-ja«. Brezobvezno zahtevajte program izletov. Seznanil Vas bo z ostalimi izleti, ki jih bomo priredili po Jugoslaviji in v inozemstvo. KLINIČNO PREIZKUŠENO KREMO! GUBE NA OBRAZU ODPRAVITE IN PREPREČITE s pomlajevalno masko »EVELINE«. Dobi. te jo v drogerijah! Svež ln mladosten obraz dobiš po uporabi kozmetične maske »TEINT BELL«. Način uporabe zelo enostaven, pa vendar čudovit učinek. MARIBOR Nedelja, 27. januarja. Dežurna lekarna: »Pri gradu*,. Partizanska c. 1. NARODNO GLEDAI.ISCE . Ob 15: Fabbri: »Zapeljivec«. - Izven. Ob 19.30: Jerzi . Lutovski: »De- ' žurna služba«. Izven. Gostovanje celjskega gledališka. RADIO 6.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana — 8.00—8.10 Oddaja v madžarščini — 8.10—11.15 Prenos sporeda Radia 1. i u*) i ] a n -‘i — 11.15 do 11.33 Mariborski feljton — 11.35—14.no Prenos sporeda Radia Ljubljana — I4.ro—15.00 Želeli ste. poslušajte! — 15.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana. KINO Ptuj: jugosl. film »Obleganie«. Murska Sobota: ob 10, 15. 17.30 ln 20: amer. barvni film »Dvigni zaveso«. DRAMA — LJUBLJANA Nedelja, 27. jan. o D 15: Moder- Ajdič: Janko In Metka. Izven ln za podeželje. — Ob 20: Mo* ličre: Sola za može. Izsiljena ženitev Izven ln za podeželje. Ponedeljek. 28. jan.: zaprto. Torek, 29. jan. ob 20: Shakespeare: Henrik IV. (drugi del). Zaključena predstava za Z š J. (Falstaff Pavie Kovič.) Sreda, 30. jan. ob 20: Moličre: Šola za može. Izsiljena ženitev. Abonma red A. Četrtek. 31. jan. ob 20: Shakespeare: Henrik IV. (drugi del). Abonma red U. Petek, 1. iebr. ob 15.30: Kreft: Krajnski komedijanti. Abonma Petek I. popoldanski. — Ob 20: Moliere: Sola za može. Izsiljena ženitev. Abonma red K. Sobota, 2. febr. ob 20: Moličre: Šola za može. Izsiljena ženitev. Abonma red H. Nedelja, 3. febr. ob 15: P. Golia: Jurček. Predstava za mladino in otroke. Izven in za podeželje. — Ob 20: Kreft: Krajnski komedijanti. Izven in za podeželje. * Drama Ljubljana kupi več izvodov knjige Sophokles: Kralj Oidipus, prevod Ant. Sovrč, druga Izdaja, leto 1944. OPERA — LJUBLJANA Nedelja, 27. jan. ob 19.30: Puccini: Madame Butterfly. Izven in za podeželje. - (Gerlovičeva, Brajnik. Janko.) Ponedeljek. 28. jan.: zaprto. Torek. 29. jan.: zaprto: Sreda, 30. jan. ob 19.30: Verdi: Othello. Gostovanje Jožeta Go-stiča. Izven in za podeželje. Četrtek. 31. jan. ob 19.30: Offen- bach: Hoffmannove pripovedke. Abonma red D. MESTNO GLEDALIŠČE Ljubljana Gledališka pasaža Nedelja, 27. jan., ob 15: P. Golia: Srce Igračk. Izven. Mladinska predstava. Zadnjič. Ob 20: Večer v čitalnici — Vilharjeve šaloigre. Izven. Ponedeljek, 28. jan.: zaprto! Torek, 29. jan., ob 15.30: M. Gorki: Malomeščani. Red Torek popoldanski. Vstopnice so tudi v prodaji. Sreda, 30. jan.: zaprto. Četrtek. 31. jan. ob 20: M. Gorki: Malomeščani. Zaključena predstava. Petek. 1. febr. ob 20: M. Gorki: Malomeščani. Abonma red Petek. Cenjene obiskovalce opozarjamo na zadnjo uprizoritev mladinske igre »Srce igračk«. MESTNO GLEDALIŠČE Ljubljana .razpisuje 3 mesta za igralce (moške). Pogoj: že sistematizirani igralci ali absolventi Akademije za igralsko umetnost. Ponudbe pošljite do 28. t. m. Šentjakobsko gledališče Ljubljana — Mestni dom Nedelja, 27. jan. ob 16: Grimm: Škufca: »Janko in Metka«, pravljična igra 2 godbo, petjem in plesom. Fopold. predstava. Izven. - Ob 20: J. Ogrinc: »Kje je meja«, veseloigra. A. T. Linhart: »Zupanova Micka«, komedija. Izven. Večer, predstava. Sreda, 30. jan. ob 20: J. Ogrinc: »Kje je meja«, veseloigra. A. T. Linhart: »Zupanova Micka«, komedija. Red A. - Vstopnice .so tudi v prodaji. Četrtek. 31. jan. ob 16: Grimm-Skufca: »Janko in Metka«, pravljična igra z godbo, petjem in plesom. Popoldanska predstava. Izven. Sobota. 2. febr. ob 20: O. Stuart: »Čudovite pustolovščine«, več. predstava. Izven. Nedelja, 3. febr. ob 16: O.-Stuart: "Čudovite pustolovščine«. komedija. Popoldanska predstava. Izven. — Ob 2(1: J. Ogrinc: »Kje je meja«, veseloigra. A. T. Linhart: "Županova Micka«, komedija. Večerna predstava . Izven. Prodaja vstopnic v Mestnem domu. rezerviranje tel. 32-860. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE Ljubljana Nedelja, 27. jan., ob 16: Golia: »Sneguljčica«. Sreda, 30. jan., ob 16: Golia: »Sneguljčica«. Predprodaja vstopnic 2 uri pred pričetkom predstave in v nedeljo od 10. do 12. ure. Rezervacije na telefon 22-633. DPD »SVOBODA« VIC Nedelja, 27. jan., ob 17: »Na pla- nincah naših«. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (šentjakobski) trg št. 2 Nedelja, 27. jan. ob 11: J. Malik: »Žogica Marogica«. Ob 15: F. Milčinski: »Zvezdica Zasoanka« Torek, 29. jan. ob 17. Fr. Bevk: »Lenuh Poležuh«. R O C N E LUTKE Resljeva cesta 26 Nedelja, 27. jan. ob 17: Slmončič-Pengov: »Medveda lovimo^. - Prodaja vstopnic za vse predstave v obeh gledališčih vsak dan od 10 do 12 na 'upravi, Resljeva cesta 28, tel. 32-020 in pol ure pred vsako predstavo pri gledališki blagajni. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Nedelja, 27. jan., ob 19.30: O. E. Lessing: »Emilia Galotti«. Re- žija in scena Bojan Čebulj. — Zveza z vlaki ugodna. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Nedelja, 27. jan. ob 20: Jerzy Lu-towski: Dežurna služba. - Gostovanje v Mariboru. OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Nedelja, 27. Jan., ob 15: Moliere: »Tartuffe«. ,Za podeželje. »LITOSTROJ«: ob 10 in 16 amer. ■ barv. risanka »REVIJA«. Zadnjič. — Ob 18 in 20 amer. barv. film »MOGAMBO«. Zadnjič. -Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. ŠENTVID: ameriški film »KAPETAN KERY«, ob 15, 17 in 19. ZADOBROVA: angl. ' film »RAZDVOJENO SRCE« (Pirečnik). VEVČE: italijanski barvni film »ATTILA«. CRNUCE: amer. film »DAMA S KAMELIJAMI«, ob 16 in 19.30. DOMŽALE: amer. barvni film »RDEČI LABOD«, ob 15, 17, 19. KAMNIK »DOM«: amer. film »KRALJICA KRISTINA«. BLED: sovjet, barvni film »MATI«, ob 14, 16, 18 in 30. Novo mesto »KRKA«: amer. barv. film »VELIKA NOC CASANOVE«. Kranj »STORŽIČ«: amer. barvni film »UJEMITE TATU«, ob 16, 18 in 20. Po sistemu vištavision. Jesenice »RADIO«: amer. barvni film »PEKEL IZPOD NIČLE«, ob 16, 18 in 20. - Ob 10 matineja ameriške barvne risanke »DUMBO«. Jesenice »PLAVŽ«: avstrij. film »STRUP V ŽIVALSKEM VRTU«, Ob 16, 18 in 20. — Ob 10.30 je matineja amer. barvne risanke »DUMBO«. Jesenice-Zirovnica: ruski barvni film »PEDAGOŠKA POEMA«, ob 16 in 19.60. Jesenice-Dovje: ameriški barvni film »NA RAZPOTJU, ob 19. Jesenice-Kor. Bela. ameri. barv. film »PEKEL IZPOD NIČLE«, Ob 17 in 19. Jutri koncert za rdeči abonma. Solist Hans Leygraf iz Stockholma. dirigent Zvonimir Ciglič. Spored — Osterc, Klasična uvertura; Beethoven, 5. koncert za klavir in orkester; Franck, Simfonija. K Prirodoslovno društvo v Ljubljani vabi na poljudno-znanstveno predavanje asist. Ing. Janeza Do-beica: Barvna, fotografija. Pre- davanje, spremljano z barvnimi diapozitivi, bo v torek. 29. januarja ob 20. uri v prirodoslovni predavalnici na Univerzi, vhod z Gosposke ulice. P POSEBNO OBVESTILO. PUT-NIK-SLO VENI J A sporoča, da bo zaradi velikega zanimanja predavanja IZLET V ITALIJO ponovljeno v februarju. To bo že tretja ponovitev predavanja v Ljubljani. — Dan predavanja bomo pravočasno objavili v dnevnem časopisju. -P Slovenska akademija znanosti in umetnosti vabi na javno znanstveno predavanje, ki -bo dne 31. januarja 1957 ob 18. uri v dvorani SAZU, Novi trg 3-1. Predaval bo akademik univ. prof. dr. Ivan Rakovec. Tema: Pomen črnokalske pleistocenske favne. -P EKSPERIMENT. GLEDALIŠČE LJUBLJANA Križanke — Viteška dvorana Petek, _ 1. febr. ob 20: Flaton- Sovre: »Poslednji dnevi Sokrata«. Premiera. Platon-Sovre: »Poslednji dnevi Sokrata« Je druga premiera Eksperimentalnega gledališča v tej sezoni. Vrhunsko delo atiške proze bo tokrat prvie postavljeno na oder. Sokrata upodobi Lojze Potokar. Nastopajo še: Jože Zupan, Lelja Reharieva, Janez Rohaček, Lojze Drenovec, stane Cesnik, Maks Furijan, Albert Raner. Danilo Benedičič, Alja Tkačeva, Marija Semetova. Režija: Balbina Battelino - Baranovičeva; glasba: Marjan Vodopivec; inscenacija: ing. arch. Niko Matul. Vstopnice so v prodaji pri gledališki blagajni od srede dalje dnevno od 10 do 12 in 18 do 20. SKUD TINE ROŽANC — dramski odsek Dom Železničarjev poleg glavnega kolodvora Nedelja. 27. jan., ob 16: Dragutin Dobričanin: »Skupno stanova- nje« - veseloigra. Režija: Janez Albreht, član mg. — Prodaja vstopnic dve url pred predstavo. SPORED ZA NEDELJO »UNION*: amer. cinemascop. film »DO PEKLA IN NAZAJ«. Predstavi samo ob 15 in 17. V glav. vlogi Andie Murphy. — Ob 19 in 21 it. barv. film »TEODORA«. V gl. vlogi Gianna Maria Can- nale. — Ob 10 matineja filma »TEODORA«. •KOMUNA«: amer. clnemascopsk) film »DO PEKLA IN NAZAJ« Predstave ob 16, 18 in 20. - V glavni vlogi Audie Murphy. -Ob 10 matineja istega filma. »SLOGA«: ameriški barvni tilm »TUJEC V SEDLU«. Predstave ob 15. 17, 19 ln 21. V glavni vlogi Joel McCrea. — Ob 10 je matineja istega filma. VIC: angl- barvni film »SVEU- GALI«. Predstave ob 15, t?, 19 in 21. V glavnih vlogah Hildegarde Neff in Donald Wolfit. •SOCAc amer. film »CIMERON -SKA ROZA«. Predstave ob 16, 13 in 20. Danes zadnjikrat. Prodaja vstopnic je v vseh kinematografih od 9 do 11 in od 14 dalje. MLADINSKI KINO »LM«, Kotnikova ul. •: predvaja amer. film »FESTIVAL CHARLIJA CHAPLINA. Predstave danes ob 10, 15 in 17. Zadnjič. SISKA: amer. barvni film »ONA JE VEDELA, tCAJ HOČE«. - V glavni vlogi: Debbie Raynolds in Dick Poivell. Predstave ob IG, 18 in 20. Danes zadnjikrat. »TRIGLAV«: češki barvni film ».TAN HUS«. Tednik. V glavni vlogi: Zdenek Stepanek in Marija Tomašova. Predstave ob 16, 18. in 20. Prodaja vstopnic od 10 do 11 ln od 15 dalje. -Ob 10 mladinska predstava. DOM »JLA«: češki barvni film »POT V PRAZGODOVINO«, ob 17 in 20. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. PODALJŠEVANJE OSEBNIH IZKAZNIC • Na podlagi 4. člena Uredbe o osebnih izkaznicah (Ur. list FLRJ 38/50) opozarjamo stalne prebivalce okraja Ljubljana, da se podaljšuje veljavnost osebnih izkaznic za prebivalce mesta Ljubljane v Kotnikovi ulici 6 (soba 23, pritličje, levo) vsak dan od 7. do 19. ure, ostali prebivalci pa podaljšujejo veljavnost osebne izkaznice pri pristojnem državnem matičarju, — Podaljševanje osebnih izkaznic bo zaključeno dne 31. marca 1957. Iz pisarne tajništva za notranje zadeve OLO Ljubljana. OPOZORILO! Od 30. januarja 1957 dalje bo omrežje za električno vleko na postaji Jesenice in na žel. progi Jesenice—Karavanški predor drž. meja pod visoko napestojo 15.000 V. Vsako dotikanje kovinskih delov in naprav za električno vleko je smrtno nevarno. Posebno na potnih prehodih in nadvozih pazite na višino naklada in ne sme priti do posrednega dotika elektrifikacij skih napeljav z raznimi predmeti. Direkcija jugoslovanskih železnic Ljubljana. JUGOSLOVANSKA LOTERIJA objavlja IZID KONK UR Z A za izdelavo idej. načrta srečke in lepaka za Prvomajsko loterijo Komisija, ki so jo sestavljali profesorja upodabljajoče umetnosti Mihajlo Petrov in Mate Zmalika ter predstavnik Jugoslovanske loterije, je podelila nagrade takole: ZA SREČKO: prvo nagrado grafiku Janezu Trpinu iz Ljubljane; drugo nagrado Goluboviču Milanu iz Beograda in tretjo nagrado Orlovu Mirku iz Zagreba. — Odkupljeno Je delo Janeza Trpina iz Ljubljane. ZA LEPAK: prvo nagrado Beriču Vladeti, drugo Goluboviču Milanu in tretjo Dobovlču Petru (vsi iz Beograda). Odkupljena so dela avtorjev: Ercegoviča Borisa iz Beograda, Hajdina Bogdana, Vugrinčiča Jaroslava in Pešuna Boška (vsi iz Osijeka), Mišoliča Veselinka iz Zagreba in Rajkoviča Save iz Beograda. - Avtorje, katerih dela niso nagrajena ali odkupljena, prosi Jugoslov. loterija, da ji pošljejo svoje naslove, če želijo, da jim dela vrne. mmmm RAZPIS Na osnovi 35. člena Uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih (Uradni list FLRJ, št. 6/54) razpisuje komisija za razpis mest direktorjev in poslovodij obč. LO Grosuplje delovno mesto POSLOVODJE »GOSTILNE PRI LOVCU« — SPOD. SLIVNICA Pogoj: kvalificiran gostinski delavec z najmanj 5-letno prakso v vodenju gostinskih obratov. Kolkovane prošnje pošljite Odseku za gospodarstvo Občinskega ljudskega odbora Grosuplje do 2. februarja 1957. R RAZPIS Komisija za volitve ln Imenovanja pri Občinskem ljudskem odboru Mur. Sobota razpisuje naslednja delovna mesta in sicer: 1. ŠEFA SANITAK. INŠPEKTORJA pri Občinskem ljudskem odboru. Pogoji: zdravnik splošne prakse. 2. ŠEFA OTROŠKEGA DISPANZERJA za delo v otroškem di_ spanzerju pri Zdravstvenem domu Murska Sobota. Pogoji: pediater. 3. MEDICINSKO SESTRO za delo v posvetovalnicah pri ZD Murska Sobota. Osnovne plače po uredbi, dopolnilne po dogovoru. - Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prijave sprejema občinski ljudski odbor Murska Sobota do 15. februarja 1957. R RAZPIS Zdravstveni dom Bled razpisuje službeno mesto ZOBOZDRAVNIKA ali DENTISTA v Zobni ambulanti na Bledu, in LABORANTA - LABORANTKE. Plača: osnovna plača po Uredbi, dopolnilna plača po Pravilniku o plačah. — Reflektanti naj vložijo prošnje na Upravi Zdravstvenega doma Bled (kolkovina 180 din in 90 din v gotovini) najkasneje do 10. februarja 1957. V prošnji naj navedejo njihovo dosedanje službovanje. R RAZPIS Komisija za volitve in imenovanja Občinskega ljudskega odbora Kočevje razpisuje naslednja delovna mesta v upravi Občinskega ljudskega odbora Koče vj e : 1. Sefa odseka za splošne zadeve, ki naj bi vodil še en referat v odseku (referat za prosveto ali sodnika za prekrške). Pogoj: višja strokovna izobrazba ali srednja s prakso v upravni službi. 2. Referenta za prosveto. Pogoj: srednja strokovna izobrazba (po možnosti učitelj). 3. Sefa odseka za gospodarstvo in referenta za gospodarstvo. Pogoj: višja strokovna izobrazba (ekonomist ali pravnik) ali sred-nja_ izobrazba s prakso v upravni službi in v gospodarstvu. 4. Tržnega inšpektorja. Pogoj: srednja strokovna izobrazba ali nižja z daljšo prakso v trgovski stroki in upravni službi. Delovni mesti pod točko 1. in 8. imata položajni dodatek in dopol-nilno plačo. Delovni mesti pod točko 2. in 4. pa imata dopolnilno plačo. Pravilno taksirane vloge z življenjepisom pošljite tajništvu Občinskega ljudskega odbora Kočevje. R RAZPIS Uprava za ceste LRS — Tehnična sekcija Novo mesto — bo dne 30. januarja 1957 ob 10. uri potom licitacije odprodala razne dele tovornih avtomobilov in strojev ter drugega materiala in sicer: 1. Tovorni avtomobil Skoda — model 706. 2. Tovorni avtomobil Skoda — tipa »A« (kiper). 3. Motorno kolo Guzzl 500 ccm. 4. Moško kolo znam. »Partizan«. 5. Premični bencinski kompresor znamke »Distto«. 6. Premični dizel kompresor znamke FMA. 7. Dizel motor, stabilni, znamke »Lamottemecanica«. 8. Bencin, motor znamke »Benz«. 9. Mlin za pasek na valjke z železnim transportnim trakom 10. Ročno škropilnico za škropljenje sadnega drevja. 11. 4 vagonete — prekucnike. 12. 16 kompresor, vrtalnih kladiv. Interesenti si lahko ogledajo predmete v skladišču sekcije v Novem mestu vsak dan od 7. do 12. ure. r RAZPIS Bolnica Novo mesto razpisuje mesto ZDRAVNIKA specijalizanta za interno. Nastop službe s l. marcem 19.57 ali čimprej. Pogoj opravljen strokovni izpit. Prednost imajo zdravniki s terensko prakso. Zagotovljeno družinsko stanovanje. Prošnje pošljite upravi bolnice. -R • RAZPIS Upravni odbor Zdravstvenega doma Ljubljana - Center razpisuje naslednja delovna mesta za 1. računovodjo, 2. bolničarki, 3. 2 zobni asistentki. Pogoji: Ad 1. srednja ekonomska ali odgovarjajoča lola z večletno prakso v računovodstvu. Plača po uredbi, dopolnilna plača in položajni dodatek. Ad 2. in 3. šola za bolničarke oz. odgovarjajoča izobrazba. Pravilno kolkovane prošnje vlagajte do 1. III. t. 1. pri Upravi Zdravstvenega doma Centčr — Ljubljana, Miklošičeva c. -R RAZPIS Svet za industrijo, trgovino in gostinstvo ObLO Ljubljana-Vič razpisuje po 34. členu Uredbe o gostinskih podjetjih in gostiščih 3 delovna mesta (kolektiv) gostišča na pravile »Gostilne pod Rožnikom«, Ljubljana, Cesta na Rožnik 34. Pogoji: potrebna gostinska kvalifikacija in praksa. Prošnje vložite do 3. 2. 1957 na naslov: Občina Ljubljana - Vič, Ljubljana, Tržaška cesta 3. _R RAZPIS Železniški zdravstveni dom Ljubljana razpisuje naslednja delovna mesta: ZDRAVNIKA SPLOŠNE PRAKSE za vodjo železniške obratne ambulante v Sevnici* ZDRAVNIŠKE POMOČNICE (bolničarke) za isto ambulanto: SPORED ZA NEDELJO Poročila: 6.05 , 7.00, 13.00, 15.00, 19.00, 22.00, 22.55. 6.00 — 7.00 Vesele in poskočne za prijetno nedeljsko Jutro — vmes ob 7.15 Reklame, 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva, 7.35 Za prijetno nedeljsko jutro vam predvajamo spored zabavnih melodij, 8.30 Otroška predstava — Frane Milčinski: Vesela povest o žalostni princesi, 9.02 Slovenske narodne pesmi, 9.45 Se pomnite, tovariši . . . Andrej Pa-gon-Ogarev: Iz cerkljanskih bojev, 10.15 Nedeljski simfonični koncert — Felix Mendelssohn: 3. simfonija, »Škotska«, Camille Saint Saens: Koncert za violino in orkester št. 3 v h-molu, 11.15 Oddaja za Beneške Slovence, 11.35 Zabavna glasba, 12.00 Pogovor s poslušalci, 12.10 Opoldanski glasbeni spored, 13.10 Promenadni koncert, 14.00 Ljubljanska kronika in obvestila, 14.15 Od melodije do melodije, 15.15 — 16.00 Pester operni spored, 16.00 Zvone Kržišnik: Naftina polja (reportaža), 16.30 Glasbeni mozaik, 17.30 Radijska igra — Cronin: Štiri zdravniške zgodbe, 18.20 Melodije za dobro voljo. 19.00 Radijski dnevnik, 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame, 20.00 Radio - variete (Javna oddaja Radia Zagreb). 2i.no Kulturni razgledi, 21.15 Nočni koncert — Marijan Lipovšek: I. suita za godala, Zvonimir Ciglič: Obrežje plesalk. koreografsko -simfonična slika. 22.15 Zaplešimo. 22.15—23.00 UKV program: Jazz-coctail, 23.00 — 24.00 Oddaja za tujino na valu 327.1 m (prenos iz Zagreba). II. program za nedeljo 13.10 Promenad, koncert *— 14.00 Ljubljanska kronika in obvestda — 14.15 Od melodije do melodiie 15.15—16.00 Pester operni spored — 22.15—23.00 Jazz-cocktail. Ze imate slikanico »Gozdni priiatelii«? MHVB8- Vsem, moža ZAHVALA ki ste počastili mojega J U L E T A mu darovali vence, ga spremili do preranega groba, se iskreno zahvaljujem. Posebna hvala tov. Gabrovšku za ganljivi govor. Sindikalni organizaciji kurilnice, duhovščini in stanovalcem Železnikar j eve ulice. Mihaela Nahtigal ZAHVALA Vsem, ki so sočustvovali z nami ob izgubi naše mame MARIJE FERLINC roj. Zupančič jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, najlepša hvala. Posebno zahvalo pa izrekamo tov. govornikom, godbenikom in pevcem celjske »Svobode«. Se posebej pa se zahvaljujemo za požrtvovalno nego in skrb zdravniku dr. Lorgerju in osebju celjske bolnice ter zdravniku dr. Lahu. Šmarje pri Jelšah, dne 25. januarja 1957. Rodbine: Ferlinc, Peterlin, Do. bovišek, Colarič. Vsem sorodnikom in znancem, sporočamo, da je v 78. letu starosti umrla naša JOHANA RUS Na zadnji pott jo bomo spremili v nedeljo, dne 27. t. m. ob 14. uri iz Janezove mrliške veže na 2alah. Zalujča sestra Marjanca in družina Cadova. OLO Ljubljana, Tajništvo za socialno varstvo sporoča žalostno vest. da je umrl honorarni uslužbenec FMNC ŠTRUKELJ Izredno vestnega in požrtvovalnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. Pogreb bo v nedeljo, 27. januarja 1957, ob 16. uri z Zal. Tajništvo za socialno varstvo OLO Ljubljana Vsem sorodnikom in znancem sporočam žalostno vest, da je danes v 87. letu starosti umrl moj ljubljeni, nadvse dobri mož ANDREJ 2U2EK bivši pekovski mojster v Vodmatu K zadnjemu počitku bomo spremili nepozabnega pokojnika v nedeljo, 27. t. m. ob 15.30 ir Nikolajeve mrliške vežice. Ljubljana, 25. jan. 1957. 2alujoča žena Marija in ostalo sorodstvo. 3 CENA MALIH OGLASOV: do 10 besed stane beseda 20 din, vsaka nadaljnja beseda 15 din. Za oglase, ki so pod Šifro, oziroma za oglase, ki je naslov v oglasnem oddelku, -f 30 din. Cena za ženitbene oglase je 30 din beseda. Za nedeljske + 20 %. OPOZORILO! Stranke, ki zahtevajo pismeno naslove oglasov alt kakršno koli informacijo, naj priložijo za odgovor znamko za 15 din. V nasprotnem primeru ne bomo odgovarjali. Naslovov oglasov, ki so pod šifro, ne izdajamo. Za poslani cenar v navadnih pisanih ne odgovarjamo. ZOPOSUTEV KNJIGOVODJO - IN JO potrebuje Uvozno-Azvozno podjetje Lovec-Lovska ?adruga v Ljubljani. T41-1 KVALIFICIRAN MLINAR iščem zaposlitev. Naslov* v podružnici »Slovenskega poročevalca« Novo mesto. 1060-1 GRADBENEGA DELOVODJO — sprejmemo takoj ali kasneje. L>eia so v Ljubljani. Pismene ponudbe pod »Visokogradnja«. 1077-1 IZUČENO VRTNARICO ALI CVETLIČARKO sprejme v stalno zaposlitev* Vrtnarstvo mariborskega pogrebnega zavoda. V poštev pride tudi absolventka vrtnarske šole. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Mariborski pogrebni zavod, Maribor, Linhartova 6, ali pa se osebno zglasite. Plača po internem tarifnem pravilniku. R148-1 TRGOVSKI POTNIK z lastnim avtom, v Srbiji, dobro vpeljan, išče zastopstvo od 1. februarja t. 1. Ponudbe na Horvat Miloš, Osijek III. Frankopanska 174. 1084-1 Iščemo za takoj GRADBENEGA TEHNIKA lahko tudi brez prakse. Samsko stanovanje zagotovljeno. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe upravi »Piranskih solin« Portorož. 376-R INDUSTRIJSKO podjetje v LJUBLJANI — MOSTE sprejme finančnega knjigovodjo in uslužbenca za obračun prejemkov. Pogoj: srednja strokovna izo- brazba ter vsaj 3-let na praksa. Plača po dogovoru. Ponudbe pod »Industrijsko« v ogL odd. R 170-1 HONORARNEGA PRODAJALCA- KO sprejmemo v meš. trgovino. Ponudbe pod »Začasno« v ogl. odd. 1152-1 ŽELIM STALNO ZAPOSLITEV kot pomočnik računovodje, imam dovršeno srednjo šolo in nekaj prakse. Ponudbe pod 54—1 SPREJMEMO PISARNIŠKO MOC stroiepisko. Ponudbe pod »Sno-sobna* v osi. odd. 12S9-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — snreimem takoi. Turšič, Poljanski nasip 8. Liubliana. 1278-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — samostojno, dobro kuharico, takoi sprejmem. Ponudbe. Uršič, Ljubljana, poštni predal 413. 3332-1 INVENTARISTA-STKO, ki bi istočasno pomagal-a pri knjigovodstvu iščemo. Nastop možen v februarju. Pismene ponudbe pod »Vesten« v ogl. odd. 1210-1 ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA za šivana dela išče Bizjak, Lepo-dvorska 1. Proda motor, 500 »Blanki«. 1208-1 GOSPODINJO — najraje upokojenko, sprejmem k 3-članski družini. Pogoji zelo ugodni. Lepa soba na razpolago. Naslov v ogl. odd. 1242-1 30 KVALIFICIRANIH NATAKARJEV IN NATAKARIC išče Restavracija Gospodarsko razstavišče, Ljubljana, 7a elitni Planinski ples. Reflektanti naj se osebno javijo pri upravi podjetia. 1245-1 GOSTINSKA ZBORNICA ZA OKRAJ KOPER razpisuje mesto strokovnega referenta za gostinstvo in referenta za turizem Pogoji: srednja šolska izobrazba z znanjem vsaj enega tujega jezika in najmanj 5 let prakse v gostinstvu. Prednost imajo samski tovariši. Plača po dogovoru. Nastop službe takoj. Pismene ponudbe dostavite do 10. marca 1957 Gostinski zbornici za okraj Koper, ulica Pino Tomažič 2. 382-R BOLNIŠKO STREŽNICO k starejšemu bolniku takoj sprejmemo pod ugodnimi pogoji. Naslov: Belantič Bruno, Ljubljana, Milana Majcna 29/a, Šiška. 1351-1 1 \ ECERNIH URAH ob odsotnosti staršev pridem čuvati male lepo vzgojene otroke. — Ponudbe pod »Brez skrbi« v oelasni oddelek. 1346-1 ISCEM GOSPODINJSKO POMOČNICO z vso oskrbo. Ponudbe na naslov: Milisavljevič Olga, Ljubljana, Krekov trg 4. 126S-1 RAZPIS SLUŽBENEGA MESTA. Uprava za ceste LRS — Tehnična sekcija Celje, razpisuje mesto gradbenega inženirja ali tehnika za vodjo tehnične službe. Pogoj: šestletna praksa v nizkih gradnjah (zaželena je praksa v gradnji cest in mostov) in državni strokovni izpit (glej Ur. list FLRJ 5-54!). Prosilci morajo izpolnjevati pogoje po Pravilniku o strokovni izobrazbi inženirjev in tehnikov kot odgovornih vodij gradbenih objektov in del. Ur. 1. 36-54 in 15-55. Plača po uredbi z dopolnilno plačo in položajnim dodatkom. Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. Stanovanje za samca ELEGANTEN FRAK, skoraj nov, za srednjo postavo, naprodaj. — Ogled pri krojaču, Florjanska ulica 22. 1305-4 2 NOVA TRICIKLA, Mehanična del. Ilirija, prodamo. Celovška 50. dvorišče, Ljubljana. 1181-4 SPALNICO, hrastovo poceni prodam. Štolfa, mizar, Krašnja pri Domžalah. i052-4 KLAVIR STAREJŠE DUNAJSKE ZNAMKE, odlično ohranjen, prodam. Naslov v oglasnem odd. 1178-4 BAKRENO ZlCO (vrvico) za mo-torskl priključek 150 m prodam. Naslov v ogl. oddelku. 1176-4 PRIKOLICE ZA ROLERJE IN MOTORNA KOLESA, moderne glušnike, blatobrane. dvojne se. deže, prtljažnike, krivo ogledala, prednje in zadnje teleskop federacije, izdeluje Kaplja, Radomlje. 1156-4 STROJ ZA CEMENTNE STREŠNIKE BMW 6 cil.. ugodno prodam. Kaplja, Radomlje. 7 »»upijo, nduujmic. 1155-4 ne»a z družino v1; Ja Poroce' OTROŠKI GLOBOK VOZIČEK in cev Prednisann v iv mess- posteljico. dobro ohranjeno, nie'naslovite n=, ?m°Vane Pr°!’' ugodno prodam. Slomškova ul. nje naslovite na Upravo za ce- 17/Tv , Celju V mihe5aied?teSevCiJ a V OMARA- mehka, emajlirana, na-ueiju v njih navedite vsa do- nrodai. »n,,, him-i sedanj a službovanja. R 207-1 UPRAVNI ODBOR ZDRAVSTVENEGA DOMA V KRANJU sprejme v tajništvo doma administratorko z večletno prakso v pisarniški službi in perfektnim znanjem strojepisja. Plača po uredbi, dopolnilna plača po pravilniku. Pravilno kolkovane prošnje z osebnim in strokovnim življenjepisom pošljite upravi doma na Poljski poti št. 8. brivsko - frizersko pomočnico, prav dobro, sprejme Dolar. Dolenji Logatec. R-230-1 kmetijska zadruga zalec, sprejme verzi ranega trgovskega prodaj. Krapež, Novi bloki 2/c. 1139-4 ŠTEDILNIK — prenosni, v zelo dobrem stanju naprodaj. Cena ugodna. Naslov: Celjska ulica št. 14. 1133-4 GASPERČEK prodam. Naslov v ogl. odd. 1130-4 OTROŠKO POSTELJICO ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 108-5-4 PLETILNI STROJ št. 8, dobro ohranjen, zelo poceni prodam. Ogled pri Vidmar, Verovškova 56/11. 1073-4 RADIO z magičnim očesom prodam. Ogled od 15.—16. Kenk. Tabor 12 a/I. 1069-4 pomočnika. Nastop službe 'takoj TRLICA, stara 17 mesecev, nsnro- ali po dogovoru. Plača po do- " ..... govoru. Ponudbe pošljite upravnemu odboru KZ 2alec. PIANINO, prvovrsten, prodam resnemu kupcu. Flere, Beethovnova 15-11., desno. 1256-4 HARMONIKO, klavirsko, 4 registre, bas register, znamke Scan-dali, in 2 harmoniki, 80 basov, nemški, ena z registrom, ena brez, prodam. Ogled od ponedeljka dalj'e od 8. do 16. ure. Trubarjeva 44. 1255-4 10 NOVIH USNJENIH FOTELJEV rdeče in zelene barve, uporabnih za vsak kabinet, po 14.000 dinarjev prodam. Rozman Filip, Ul. heroja Grajzarja 7, Tržič. R 210-4 KOMPLETNO OGRODJE ZA ŽAGO venecianko prodam. Robek Karl, Blanca. K 208-4 KMETIJSKA ZADRUGA PRESERJE razpisuje licitacijo za odprodajo raznih kmetijskih strojev, ki bo v nedeljo, dne 3. februarja 1957, na zadružni ekonomiji v Kamniku 81, pod Krimom. ob 8. uri. Prednost pri nakupu imajo državne in zadružne organizacije. R 205-4 »OPEL BLITZ«, 3 tone. s kabino, karoserijo, šasijo, hladilnik, pomožni menjalnik, srednji diferencial in vzmeti prodamo. — Avtoprevozništvo, Kranjska go-„ ra- R 204-4 STIKI AVTO KOLESA, kompletna. 20 col. prodamo. Avtoprevozništvo. Kranjska gora. R 203-4 KUPUJEMO IN PRODAJAMO vsakovrstne kmetijske in druge stroje, kosilnice, mlatilnice, po-snemalnike, polnojarmenike, lo-komobile, avtomobile, traktorje, radijske aparate, motorna kolesa itd. Podjetja in privatniki! V vsakem oziru se obrnite na Agencijo Ptuj. r 211-5 RADIO »BLAUPUNKT«, 8-cevni, magično oko, dober, starejšega tipa, prodam. Ogled od 15 dalje. Lenassi, Resljeva 15-11., d. 1315-4 MOŠKO SUKNJO, temnosivo, cromby, in dve obleki za večgo postavo ugodno prodam. Pogačnik. Njegoševa 15-1. 1310-4 MOTORČEK 50 ccm zu Tux., z masivnim kolesom in federacijo, v odličnem stanju, proda Šebenik. Črnuče 147. 1309-4 KOZUHOVINAST PLASC, fin, dobro ohranjen, prodam. Ježek, Beethovnova 9. 1302-4 ASTRAHAN — NOGICE, plašč prodam po zelo ugodni ceni, predvsem za majhno postavo. Stingl, Kranj, Klanc 59.1. 1330-4 TRIDELNO OMARO in divan prodam. Naslov v ogl. odd. 1378-4 mum KROJAŠKI MOJSTER želi primerne zaposlitve. Naslov v ogl. oddelku. 1233-1 KMETIJSKA ZADRUGA DOVJE- 3IO J STR ANA razpisuje mesto poslovodje v trgovini. (Prednost imajo moški samski.) Pogoji: ustrezna kvalifikacija in letna praksa. Plača po tarifnem pravilniku. Kmetijska zadruga Dov-je-Mojstrana. R 206-1 TRGOVSKO PODJETJE s sadjem in zelenjavo »Breskev«,* Ljubljana, Gosposvetska 6, sprejme s 1. III. 1957 verziranega knjigo-vodjo-kinjo v službo. Ponudbe s kratkim življenjepisom . in navedbo dosedanje prakse upravi podjetja. Gosposvetska 6. 1314-1 HONORARNO ZAPOSLITEV kot prevajalka, korespondentka poljskega jezika, iščem. Naslov v ogl. odd. 1303-1 RAČUNOVODJO in blagovnega knjigovodjo sprejmemo. Ponud-. be pod »Obrt« v ogl. odd. 1339-1 VEČ ČEVLJARSKIH POMOČNIKOV za fina šivana dela in rez-karja (freser) za obdelavo čevljev sprejme Modno čevljarstvo Rožnik, c. V. št. 2. 1338-1 MATERIALNO KNJIGOVODKI-NJO z znanjem strojepisja sprejme takoj Zdravstveni dom Drž. sekretariata za notranje zadeve v Ljubljani. Vodnikova 62. Plača po uredbi, dopolnilna plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe pošljite na gornji naslox*. 1316-1 S Zunanjetrgovinsko pod- 8 | jetje nujno išče 4—6 § S pisarniških prostorov g 8 v centru. 0 Ponudbe pošljite pod § 8 šifro »03109« v ogl. odd. § R 229-1 KONTROLOR J A-FINOMEHANIK A sprejmemo takoj ali po dogovoru. »TOSt, Ljubljana, Metelkova 15. R 224-1 TURISTIČNO PODJETJE »PUT-NIK -.SLOVENIJA«,. Ljubljana, Titova c. 12, razpisuje službena mesta: 1. Samostojnega referenta v oddelku za inozemski turizem z obveznim znanjem dveh tujih jezikov in po možnosti z vsaj triletno prakso v zunanji trgovini. 2. Administrativnega uslužbenca z znanjem stojepisja in dveh tujih jezikov. V poštev pridejo samo mlajši interesenti oz. prosilci Plača po tarifnem pravilniku, interesenti oziroma prosilci naj se javijo direkciji podjetja v Ljubljani, Titova c. 12, vsak dan med 10. in 12. uro. »IZOLIRKA« LJUBLJANA-MOSTE sprejme takoj: komercialista — prodajnega referenta, korespon-dentko — strojepisko, 2 kemika — tehnika, samostojnega avtomehanika in nekvalificirane delavce za obrate v Ljubljani. Pismene ponudbe pošljite sekretariatu. R 220-1 SAMOSTOJNO USLUŽBENKO z znanjem strojepisja iščemo. Nastop službe 1. februarja. Predstavite se na naslov v oglasnem oddelku. it 219-1 SKLADIŠČNIKA, verziranega v kovinski stroki, sprejmemo. Nastop službe takoj. Društvo za varilno tehniko, Ljubljana, Erjavčeva c. 11. R 217-1 MIZARJA IN PLESKARJA sprejmemo. Nastop službe takoj. Ljubljanske mlekarne. Vodovodna 94. R 216-1 dobro strojepisko, več honorarnih strojepisk za popoldansko delo in honorarnega vodjo ekspedlta (lahko je upokojenec) sprejmemo v službo takoj. Kan-didati-ke naj* se javijo v pisarni Dopisnega tečaja FSŠ v Ljub- daj. Vi žm a rje 14. 1116-4 CROMBY PLAŠČ, moder, moški. prodam. Naslov v ogl. odd ____ 1113-4 TOPOLINO prodam ali zamenjam » _ za L>KW ali Volkswagen. Naslov SP Celje. 1300-4 NOVE KOMPLETNE SANI v obliki zapravljivčka in izdelan les za sani- prodam ali zamenjam za les. Medic, kolar, Irča vas 7, pošta Šmihel pri Novem mestu. 1296-4 ČISTOKRVNEGA OVČARJA z rodovnikom prodam. Vprašajte: Vodovodna 5. 1343-4 SPALNICO, zakonsko ali samsko, v dobrem stanju, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 1340-4 BALILLA MOTOR, prva vrtina, menjalnik tribrzinski in diferencial prodam. Ličen, Šolska j>« 1337-4 MIKROFON, visokokvalitetni, prodam. Naslov v ogl. odd. 1330-4 RAfijJ O, 4-cevni, Super, ugodno prodam. Einspilerjeva ulica 15. 1323-4 SAMSKO SPALNICO in 2 para škornjev, moške št. 43, ženske št. 38, prodam. Naslov v ogl. odfciku. 1321-4 STOMALO ZA PETROLEJ, 200 1, s črp«lko, in 6 okenskih mrež, 183 X90, prodam. Sumer, Šoštanj, KdrSška 6. r iss-4 MOTORNO KOLO PUCH Boller 125, novo, prodam. Naslov v ogl. oddelku. r 197-4 MLADO PSICO, »bokser«, z rodovnikom, prodam. Koper, Istrska obala 4. 1294-4 VSE NAPRAVE ZA ŽGANJEKUHO, kotel, prešo, deset sodov, tri pletene steklenice, pisalno mizo in. _nove gojzerice št. 37 1283-4 JO prodam. — Cedilnik, Kolodvorska 28, Ljubljana. 1277-4 »DELIKATESA«, Kranj, proda naslednja osnovna sredstva: 250 vrtnih stolov, 40 vrtnih miz, ex-pres aparat za kuhanje kave, naprave za točenje piva. R178-4 PRODAMO: traktor »Ford« s plugom, 2 kosilnici -konjski, 2 izruvača za krompir, sadilec za krompir in kmečke vozove in sani. Interesenti naj se oglasijo na Kmetijskem posestvu Hrastje št. 21 pri Kranju, pošta Šenčur pri Kranju. KRAVO, ki bo četrtič telila v februarju in psa ovčarja, 7 mesecev starega, prodam. Belič Ivan. e s: ve a 13, Brezovica pri Ljubljani. mo-4 »FIAT TOPOLINO« z novim mo- nrorlpm P„H. naprodaj** OTROŠKO KOSTEL, v ogl. odd. itoi-4 RADIO MINERVA 4+1 m zlato zapestno uro, štoparico prodam Gornji trg 22/1. J’23-4 DOBRO MOŠKO KOLO za 17.000 dinarjev prodam. Thuma, Verov- RADH? „ 1217-4 DKVV-350-NZ, civilnega tipa.'uiod- inozemski, dobro ohra- do prodam. Naslov v ogl. od- njen. prodam. Repe Kati. Sp. delku. 1179-4 , vnviflpr>,r., , 1203-4 PI.ETILN-I STROJ »ROKLITZF.R« 2 /J PECTCI za kuhanje in st. 3. širina 80. prodam. Ponud- ogrevanje prodam. Naslov v ogl. ocid- 1199-4 RAZPIS Veletrgovsko podjetje »Potrošnik«, Celje razpisuje naslednja delovna mesta: Administrativnega referenta s popolnim znanjem strojepisja. odgovorno prakso ali popolno srednjo šolo. Nastop službe 1. III. t. 1. Faktu rista odgovarjajoča praksa z znanjem strojepisja. Nastop službe takoj ali . 1. III. t. 1. Blagajnika — financ. likvidatorja odgovarjajoča praksa ali popolna srednja šola. Nastop službe takoj ali s 1. III. t. 1. Kemisionarja za skladišče v Žalcu ICvalificiran delavec v živilski stroki z najmanj 5 let prakse. Nastop službe takoj ali do 1. III. t. 1 Prošnje vložiti na gornji naslov. 411-R Železniški upokojenec — strokovnjak za železniške tarife in transport, poznavalec ekonomike FNRJ, specialno NRH, nudi usluge. Prevzema zastopstvo. Ponudbe pod »Zagreb« v ogl. odd. R 200-1 BLAGAJNIČARKA — trgovska pomočnica, išče mesto. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zmožna«. 1276-1 NAMESTNIKA POSLOVODJE za non-stop trgovino s tekstilnim blagom sprejme takoj ali s 1. marcem trgovsko podjetje v Ljubljani. Sprejmemo tudi trgovske pomočnike. Ponudbe pod »Trgovina s tekstilom« v ogl. oddelek. R 189-1 USTANOVA V LJUBLJANI sprejme perfektno daktilografinjo z znanjem slovenske stenografije. Nastop a. ali 15. marca t. 1. Ponudbe v ogl. odd. pod »Perfektna daktilografka«. R 188-1 VEČJE TRGOVSKO PODJETJE V Ljubljani išče za takojšen nastop ali s 1. II. 18S7 kalku-lanta. Ponudbe pošljite v ogl. odd. pod »Kalkulant«. R 184-1 ZAPOSLITEV DOBI: 1. tehnični vodja. 2. obratovodja, 3. lesni tehmk, 4. strojepiska. Pogoji: 1. lesni tehnik z najmanj 8-letno prakso. Obvladati mora tehnološki proces in organizacijo dela v pohištveni industriji: 2. lesni tehnik ali mizarski mojster z delovodsko šolo. Potrebna najmanj 3-letna praksa v vodenju pohištvenega obrata. Zaželen mlajši kandidat: 3. lesni tehnik-normirec. Sposobnost samostojnega normiranja in zasledovanje delovnega učinka: 4. strojepiska, absolventka administrativne šole, z nekaj leti prakse v administraciji. Plača po tarifnem pravilniku, oziroma dogovoru. Nastop službe po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite upravi podjetja: »Hrast«, podjetje za izdelavo finega pohištva, Ljubljana, Linhartova ulica 4S a. R 190-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO, zanesljivo, ki zna kuhati, »p-ejmrm k dvema osebama. Ljubljana. Titova 31/11., levo. 1375-1 »SATURNUS« tovarna kovin, embalaže Ljubljana, Ob železnici 16 razpisuje naslednja delovna mesta: INŽENIRJA KEMIJE za delo v tovarniškem iaboratoriju STROJNEGA INŽENIRJA za delo v konstrukcijskem oddelku. Plača po tarif, pravilniku. Nastop takoj ali po dogovoru. Interesenti naj pošljejo prošnje s kratkim življenjepisom in popisom dosedanjega strokovnega udejstvovanja upravi podjetja do 10. II. 1957. 410-R ljani, Cankarjeva 5/III., so-ba 143. R 212-1 S2 m GUMI KABLA 4X2 'h, pro KNJIGOVODKINJA z daljšo prak- dam. Cena po dogovoru. Dobru- nje 57. 1213-4 SPALNICO, rabljeno, trd les. prodam. Nasloviv ogL cdd. 1216-4 NOV ELEKTRIČNI RADIATOR za polnjenje z vodo ali oljem, prodam. Sojerjeva 23, Dravlje. 1226-4 be pod »Gotovina« v ogl. odde- lek. 1249-4 so želi zamenjati službo v mariborskem ali celjskem okraju s 15. februarjem. Naslov v od. oddelku. 1382-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO srednjih let. samostojno, dobro kuharico, k trem odraslim išče- mo za takoi ali pozneje. Plača OGRODJE ZA DIVAN in vzmeti 5.000. Ponudbe pod »Prvovrstna ---------------J gospodinja«, v ogl. odd. R 236-1 UTA podvodno črpalko, 380 V, 6 atm., 801-min., dobro ohranie-no, prodam pod garancijo. Na-slov v ogl. odd. 1224-4 SASijA DK v Mai Puhnricva 3. »Slovanski poročevalec« naivečji in najbolj razširjen slovenski dnevniki A prodam. Lavrič Zaloška 56, Moste. • 5-TONSKI AVTO i • Mercedes, generalno • • popravljen in ■ j l-TONSKI AVTO j j znamke BMW, v dobrem j j staniu prodamo pod ugod- j j nimi pogoji. Avtomobile j j si lahko interesenti ogle- j • dajo vsak dan v našem j j podjetju. . : Trg. podjetje »Preskrba« T : Tržič. 383-R : • • dam. Djakovičeva 14/1, levo. * ™ 1361-4 LEPO COCTAIL OBLEKO prodam. Ogled od torka dalje. Naslov v ogl. odd. 1357-4 ČEŠNJEVO SPALNICO in dve novi žimnici poceni prodam. Naslov v oglasnem odd. 1356-4 VRTNO SENO prodam. Naslov v o?1* ^odd- 1355-4 VPREŽNE SANI in konjsko seno prodam. Klopčič, C. v Mestni . log 41, Ljubljana. 1354-4 OTROŠKO POSTELJICO in športni voziček ugodno prodam. Lampetova 13 (Trnovo). 1353-4 GUMI VOZ — 3 t — brez gum, proda Kmetijsko posestvo Smlednik. Prednost socialistični sektor, od l. 2. 57. dalje naprodaj privatnikom, R 214-4 SREBRO v vseh oblikah kupuje rafinerija dragih kovin, Ljubljana, Ilirska 6. R 2-5 SVINEC, star, rabljen, v vsaki količini kupujemo po dnevnih cenah. Cementarna Anhovo, zastopstvo v Lj ubijam. Krojaška Št. 4. u 1-5 MOTORNO KOLO, 350—500 ccm, lahko tudi neuporabno kupim. Ponudbe na naslov: Ferkovič — pošta Opatija. 1105-5 NEUPORABNE NYLON NOGAVICE, kupujem vsak petek dopoldan. Beden Marija, Resljeva 20. pritličje. 1218-5 MENJALNIK (Getriebe) za NSU-250 ccm kupim. Bezek, Frankopanska 8. 1200-5 POLTOVORNI AVTOMOBIL. do 1000 kg nosilnosti, kupimo. Elektromehanska, Ljubljana, Knezova ul. 28. 1250-3 KMETIJSKA ZADRUGA LENDAVA kupi po ugodni ceni kompletno jermenico za traktor Steyr tipa 130. R 192-5 ČEŠNJEVE DESKE, suhe, lepe. 2.5r 3 in 5 cm, kupim takoj. Ker-njak, Ljubljana, Tržaška 92. 1341-5 ENO STANOVA N J S K O VSELJIVO KISICO z vrtom v Kopru, Izoli ali predmestju Ljubljane kupim. Cena do 650.000. Plačam takoj. Naslov v ogl. odd. R 198-3 MOTORNO KOLO novejšega tipa kupim. Ponudbe s ceno in opisom pošljite na naslov: Makuc Peter, mizarnica Cerkno. K 232-5 ŠTIRI GUME v dobrem stanju, dimenzija 1200 krat 22. kupim z gotovino. Slavko Kuleš. Prevoznik, Zagreb. Stosova 24. R 231-5 MLATILNICO, večje kapacitete kupimo. V p-oštev pridejo samo dobro ohranjene ali nove. Ponudbe z navedbo znamke in ceno pošljite KZ Naklo. R 227-5 STOJALO KROJAŠKEGA ŠIVALNEGA STROJA, enofazni elektromotor 1/2 KS, 1400 obratov, škarje za rezanje lepenke (Dec-kelschere), najraje 60 cm, kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dober«. 1371-5 OPARAT ZA RAZMNOŽEVANJE dober, rabljen, kupimo. Ponudbe na »Kartonažno tovarno«, Ljubljana, predal 14. R 218-5 MOTORNO KOLO zamenjam za stružnico ali dve kolesi. Naslov V Ogl. Odd. 129S-S TRGOVSKO PODJETJE IZ ZAGREBA išče za svoje predstavništvo v Ljubljani poslovni prostor, po možnosti s telefonom. V zameno odstopi ulični lokal v centru Zagreba s telefonom. Po. nudbe v ogl. odd. pod »Lokal«. R 137-7 ZA TRAVNIK NA BARJU prodam ali zamenjam lepo stavbeno parcelo. Naslov v ogl. odd. 1175-7 ENODRUŽINSKO HlSO v Ljubljani ali okoLici kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Do milijona«. 1153-7 PRAZNO VELIKO SOBO vzamem v najem. Ponudbe pod »Napla-čilo« v ogl. odd. 937-7 HlSO. enostanovanjsko do 800.000 kupim, Vič ali St. Vid. Naslov v oglasnem oddelku. 1072-7 ENONADSTROPNA HlS.A naprodaj. Vižmarje 14. 1117-7 NEDOGRAJENO ALI DOGRAJENO ENOSTANOVANJSKO HlSl-CO kupim. Ponudbe pod »Dom'* v ogl. odd. 1115-7 PARCELO 7a enodružinsko hišico kupim. Ponudbe pod »Odločba« v ogl. odd. 1114-7 ZAZIDLJIVO PARCELO za Lampičem prodam. Ponudbe pod »Lepa lega« v ogl. odd. 1107-7 HlSlCO v Ljubljani ali okolici z vrtom do 500.000 din kupjm. Ponudbe pod »Hišica« v ogl. odd. 1220-7 HISO IN 4.500 kv. m VRTA idto-dam za 1,708.000. Dudek. Glinška 6. 1236-7 KOMISIJSKA TRGOVINA »POSREDNIK«, LJUBLJANA, reaii-tetna pisarna. Tavčarjeva 6, proda naslednje nepremičnine: 3. Enouružinsko hišo, vseiji-vo trosobno stanovanje, vrt. podkleteno, v Mostah Ljubljana. za 2.500.000 din. 4. Enodružinsko hišo, vseljivo, gospodarsko poslopje, vrt, vinograd, travnik v Murski Soboti za 1,750.090 din. 5. Enodružinsko hišo, vseljivo, z vrtom, cela podkletena, nova, v mansardi se lahko napravi še eno trisobno stanovanje, Vižmarje, Šentvid, Ljubljana, za 1,950.000 dinarjev. 4. Enodružinsko hišo, vseljive, v Piranu za 450.000 din. 1614. Dvosobno stanovanje. v Gregorčičevi ulici, Ljubljana za 500.000 din. Garaža za osebni avto isto tam za 590.000 din, enosobno stanovanje istotam za 300.090 din. 1623. Enodružinsko hišo, leseno ometano, z vrtom, dve sobi vseljivi, pri Dolenjskem kolodvoru, Ljubljana za 560.000 din — ugoden nakup. 1659. Dvosobno stanovanje s kabinetom, komfortno v ilirskem bloku Ljubljana, novejša hiša, za 600.900 din. 1671. Trisobno stanovanje s kopalnico. v bližini Figovca, Ljubljana za 700.000 din. 1695. Njiva na Brinju, Ljubljana 5350 kv. m. 40 din za meter. 1699. 'U hiše novejše, cela etaža I. nad. petsobn-o fomfortno stanovanje v Centru, Ljubljana za 1,500.000 din. Zraven gornjih nepremičnin imamo v prodaji -še druge hiše. stanovanja, parcele, posestva v Ljubljani in drugih krajih Slovenije. Vsako nepremičnino Vam bomo proti takojšnjemu plačilu dobro prodali. Prodajalci, in kupci nepremičnin vsi k Posredniku«. R 222-7 KRASNO PARCELO z zidano ograjo, sadni vrt stoji med vrbami z vodovodom in uto prodani v Rožni dolini. Ponudbe pod »Resni kupec« v oel. odd. 1221-7 DELOVNI KOLEKTIVI! Naprodaj je lepa zračna hiša v Piranu s tlorisom skoraj 170 kv. m, na|-pripravnejša za počitniški dom. Informacije v »Steklenini«. Ljubljana. Titova 10. 1234-7 PVODRUŽINSKO HlSO, 8 prostorov, skoraj novo, s posestvom 4.5 ha travnika in njiv, 0.5 ha vinograda v bližini Nove Gorice, na lepem kraju, prodam za 2 milijona 690.000. Naslov v ogl. odd. R 195-7 DVOSTANOVANJSKO HlSO z lokalom v središču Kamnika prodam. Spomladi prazno trisobno komfortno stanovanje s pralni- . co. Naslov v ogl. odd. 1275-7 ZAZIDLJIVO PARCELO, 600 m?, v Sp. Šiški, prodam. Naslov v ogl. oddelku. 1264-7 PLETILJSKO DELAVNICO, kompletno (stroji, inventar), strogi center, prodam takoj. Ponudbe v ogl. odd. pod »Lokal«. 1262-7 LOKAL V CENTRU ali v bližini iščem za lepo obrt. Cen lene ponudbe pod »Lasi« v ogl. odde-iek. 1269-7 GOSTTLNISKT LOKAL s pritiklinami v centru 2aIca. primeren za slaščičarno ali delikateso, oddam. Lorber Rudolf, posestnik. Zalec 85. R 291-7 ENOSTANOVANJSKO HfSTCO s 25 a zemlje prodam. Poizvedbe: Lesjak Anton, Čatež pri Vel. Loki. vn?-7 kompletno opremljen ST. V-SCICARSKI OBRAT, prodajalno, v centru Brežic, prodam. Strn-šek Karl. Brežice. 1301-7 HISO V GRADNJI, vodovod pri hiši. 900 mi zemlje, nekaj gradbenega materiala v Lipcah. Blejski Dobravi, prodam. Ogled Od 15.—77. ure od 27. jan. do 3. februarja. Naslov v ogl. od-delku. 1297-7 HISO z dvema stanovanjema prodam. celo ali polovico. Vseljiva takoj. Piran, Sv. Jakoba 7. 1295-7 LEPA ZAZIDLJIVA PARCELA v Koleziii (ob ee^fil naorodaj. — Ponudbe pod »Tisoč m?« v ogl. bdd. 1335-7 ENOSOBNO STANOVANJE, sobo ali garsonjero kupim takoi. Ponudbe pod »Vseljivo« v ogl. oddelek. 1328-7 KUPIVA DOSMRTNO. brez V*i-menjave. vseljivo enosobno cta-novanje v centru ali bližini. Ponudbe v ogl. odd. pod »oba stara«. l2en-7 ZAZIDLJIVO PARCELO, !*>!> m?, v Novih Jaršah, in suhe deske, 3 in 5 cm. prodam. Naslov v ogl. oddelku. 1286-7 PARCELO za Bežigradom prodam. Naslov v ogl. odd. 1347-7 »Rudnik želfezne rude Ljubija« I v LJUBIJI pri PRUEDORU X 3 razpisuje 5 ra: radenskega inženirja s prakso za delovno mesto šefa biroja za napredek proizvodnje ekonomista z ekonomsko fakulteto ali SES in daljšo prakso za delo v biroju za napredek proizvodnje rudarskega merilca s prakso 5 rudarskih tehnikov 10 strojnih tehnikov elektrotehnika 4 gradbene tehnike gradbenega normirca Za delovno mesto rudarskega inženirja, to je Sefa biroja za napredek proizvodnje, plača po sporazumu, za ostalz po tarifnem pravilniku podjetja. Stanovanje za samce zagotovljeno, za družine po sporazumu. Prošnje s kratkim opisom kvalifikacije, dosedanjega službovanja in z življenjepisom, pošljite do 10. II. 1.957 sekretariatu rudnika. 358-H DVOSTANOVANJSKO VILO z vseljivim dvosobnim stanovanjem v šiški prodani. Ponudbe pod /»Takoj« v ogl. odd. 1319-7 2 novim gospodarskim poslopjem in približno petnajst tisoč metrov zemlje prodam. Kraj je oddaljen l&oo m ud železniške ter avtobusne postaje. Prodala oziroma licitacija bo i. 5. 1957. Interesenti si že lahko ogledajo pred rokom prodaje pri Abram Jožefi, Hruševica 8. p. Štanjel, Koper. r 196-7 NAROČNIKOM »SLOV. POROČEVALCA« 0 Prosimo vse nase naročnike, posebno še podjetja in ustanove, ki sami nakazujejo naročnino po pošti ali banki, da vedno označijo na virmanu ali na položnici na kaj se nanaša nakazani znesek in za katero dobo. A Vsako spremembo naslova ali firme podjetja nam takoj sporočite, da vam bomo pošiljali časopis vedno na pravi naslov, vendar javite v teh primerih stari naslov. i 8 BRIVSKI S At.ON vzamem v najem, ali prevzamem mesto poslovodje. Ponudbe pod »Brivski salon v egi. odd. 1118-3 DELAVNICO za privatno obrt. vzamem v najem ali zamenjam 7.a Reko. Ponudbe pod »Lokal« v osi. odd. 1168-8 ODDAM KOVAČNICO z orotiiem v najem. Vprašajte: gostilna Tlaker. Teharje. 1205-8 KLAVIR za rezbarije iščem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Center«. 1313-8 LOKAL ZA ČEVLJARSKO OBRT iščem. Plačam dobro. Naslov v osi. odd. 1288-8 LOKAL, primeren za mimo obrt. v centru, oddamo. Ponudbe pod »Februar« v ogl. odd. 1237-8 4-1 ON^rvi A\ I I> proci;;:ji ali dam v najem. Ponudbe pod »Družabnik. - RAČUNSKI IN SESTE VALNI STRO-J vzamemo v najem. Najemnino plačamo po dogovoru. Naslov v osi. odd. R 215-8 POSLOVNE PROSTORE za slaščičarno in kavarno v Dolenjem Losutcu oddamo. Interesenti naj se javijo osebno ali pismeno pri Svetu za gospodarstvo OLO Logatec, do 31. I. 1937. R 213-8 V CENTRU LJUBLJANE zamenjam dve enosobni stanovanji za eno dvo in pol sobno v mestu. F.smene ponudbe pod »Obrazložitev« v ogl. odd. 1198-9 KDOR 311 ODDA PRAZNO SOBO s pritiklinami, mu nudim posojilo. Lipovž Zo-ra, Zupančičeva 7, II. Lj. 1174-9 L E 1*0 SOBO z vsem komfortom v centru Pirana zamenjam za enako v Ljubljani, po možnosti v centru. Ponudbe pod »Center« v ogl. odd. 11(19-8 prilika! Štirisobno stanovanje v vili zamenjam za dvoinpolsobno v centru. Ponudbe v ogl. odd. pod »Komfortno«. IlfiR-9 -oi.idna Šivilja 15če prazno ali opremljeno sobo. Za uslugo d ru £-0 po dogovoru. I^a- slov: Rožič, Cegaletova 1. Lj. 1164-9 SORICO ODDAM upokojenki, ki hi pomagala pri gospodinjstvu ? oseb. Ponudbe v oglasni odd. ned *Leps okolic?'. 1140-9 STANOVANJE DOBITA dve kmečki dekleti. Naslov v ogl. odd. 1138-9 NrniM 120.000 brezobrestnega POSOJILA tistemu, ki mi odda sobo in kuhinjo, eventuel-no pomagam pri dograditvi. F: ~m ene nonudbe pod »Dosov-or* v osi. odd. 1064-9 I.cf » .M SOBO, grem tudi ra so-stanovalko in ola-čam 2 leti vna-prci. Kavčič. Japljeva. Infekcij, ska bolnišnica. 1062-9 MLAD MIREN FANT s fakultetno izobrazbo in s službo v Ljubil sni. :šče družino, ki bi ga vzela na hrano ,in stanovanje. Ponudbe pod »Gorenjska« v ogL. odd. 1076-9 LEPO, DVOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE v centru mesta Plran.ia zamenjam • za enako v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. lioo-9 TFRVTK, večmoma odsoten, išče sobo s 15. II. 1957. tudi kot sostanovalec. Dobro plača, nudi drva. Ponudbe pod »Tehnik« v osi. odd. 1096-9 STANOVANJE IN DELOMA HRANO nudim za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v ogl. odd. 3201-9 SOBO. opremljeno ali prazno, želi skromno dekle. Eventualno pomaga v gosnodinjstvu ali gre kot sostanovalka. Da nagrado. F" n udbe pod »'Nujno* v ogl. °dd. 1253-9 LEPO SOBO z vso oskrbo nudim za pomoč v gospodinjstvu pri 3-članski družini v dopoldanskem č--u. Polajnar, Ljubljana-Vič. Bičevje 51. 1247-9 El EKTROI.VŽENIR, poročen, brez otrok, išče prazno* ali opremljeno sobo. center ali okolica. Da tudi posojilo Ponudbe- pod »Možnost inštrukcij« v ogl. odd. 1227-9 MLADA IZOBRAŽENKA išče sobo s -posebnim vhodom ali garsonjero — po možnosti v centru. Plača dobro in vnaprej. — Ponudbe pod »Mimi kotiček« v ogl. odd. 1271-9 VSELJIVO DVOINPOLSOBNO ali TRISOBNO STANOVANJE ali vilo z vrtom v Ljubljani kupim. Pismene ponudbe v ogl cdd. pod »Gotovina*. 1270-9 SOBO. lepo, sončno, v centru, z dosmrtno oskrbo, oddam osebi, ki mi denarno pomaga za dograditev hiše. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ljubljana«. 1311-9 Sporočamo vsem znancem in sorodnikom, da je v 83. letu starosti umrla naša mama, teta, sestra, babica in prababica MARIJA VOGRIČ roj. PETAC Na zadnji poti jo bomo spremili v nedeljo, 27. januarja ob IG. uri izpred hiše žalosti. Kopališka 21, na škofjeloško pokopališče. 2alujoče rodbine: Knific, Oblak, Petač, Stular, Ma-tika in Vogrič. Škofja Loka, Medvode, Reka. Kranj, Tržič. Litija, dne 25. jan. 1957. Sporočamo vsem sorodnikom in znancem, da je umrla v 78. letu starosti naša sestra in teta IVANKA RUS Cadova .Tohanca Pogrc-b- pokojnice bo v nedeljo, 27. I. 1957, ob 14. uri iz Janezove mrliške vežice na Zalah. Ljubljana. 25. I. 1957. Žalujoči sorodniki. SOHO oddam starejši osebi za pomoč v gospodinjstvu. Nasi o v v ogi. odd. 1269-9 PRAZNO ALI OPREMLJENO SOBO iščem. Ponudbe pod »Nu1-no« v ogl. odd. 1268-9 ENOSOBNO SUHO SONČNO STANOVANJE zamenjam za večje. Naslov v ogl. odd. 1307-9 4-SOBNO STANOVANJE kupim. Možnost zamenjave. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zamenjava«. 1304-9 MLAJŠA USLUŽBENKA išče SO-bo v centru mesta. Ponudbe v ogl. odd. pod »Visoka najemnina«. 1336-9 ŠIVILJA išče sobo; za uslugo pomaga šivati. Gre tudi kot sosta-novaika. Ponudbe pod »Šivilja« v ogl. odd. 1333-9 VELIKO SOBO v centru in nagrado dam za sobo in kuhinjo. Ponudbe pod »Takoj« v ogi. oddelku. 1327-9 FANT, starejši, išče sobo, tudi z vso oskrbo. Plača vnaprej. Ponudbe pod »Cimprej« v ogl. oddelek. ~ 1325-9 SOBO, solidno opremljeno, za februar. iščem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Usluga«. 1320-9 ENOSOBNO STANOVANJE, par-ketirano. s- pritiklinami, zamenjam za enako. Kolizejska 34, desno. . 1281-9 ŠIVILJA išče skromno sobico pri dobri družini. Plača dobro. Za uslugo šiva. Cenjene ponudbe v ogl. odd. pod »Poštena«. 1282-9 ŠTUDENTU oddam opremljeno sobo s posebnim vhodom. Ponudbe v ogl. odd. pod »Miren«. 1312-9 OPREMLJENO SOBO v centru oddam takoj. Ponudbe v ogl. odd. pod »Center«. 1358-9 MLADA ZAKONCA BREZ OTROK iščeta skromno sobico, kjerkoli v Ljubljani. Zn uslugo zelo dobro plačala. Mož opravi tudi vsa hišna dela. Naslov v ogl. odd. 1359-9 ZAMENJAM enosobno komfortno stanovanje, katerega tudi kupim. Garaža zaželena. Ponudbe v ogl. odd. pod »Komfort«. 1348-9 IZGUBLJEN CEVEL.J od Šiške do Uniona naj, prosim, pošten najditelj vrne Stančiču, Celovška 42. 1331-10 LEPO PROSIM NAJDITELJA SMUČARSKIH PALIC, ki so bile pozabljene 16. t. m. pred kolodvorom. da jih vrne proti nagradi. Poljanska 15-11. stop., hišnik. 1324-10 BRILJANTEN UHAN. viseč v obliki trikotnika, mali briljanti, je bil izgubljen. Prosim poštenega najditelja, da ga vrne proti na&radi v ogl. odd. 1281-10 LOVSKA RJAVA PSICA je bila najdena. Grubar Ignac. Titova 31. Ljubljana. 12S8-18 POZOR! Izgubil se je mlad črn ovčar, okrog vratu ima verigo. Sliši na' ime Dorat. Najditelj dobi visoko nagrado. Eipnrova Ul. 5. Trnovo. 1364-10 RES — ovCar. mladič, z jekleno ovratnico brez znamke se je izgubil. Vrnite ga ' proti nagradi na naslov Dvoržak, Ljubljana, Medvedova 6. 1379-10 SLIKE ZA LEGITIMACIJE Vam v dveh urah izdela Foto Grad, Miklošičeva 36. 244-11 30-LETNI OBRTNIK želi spoznati gospodično zaradi ženitve. Slika zaželena. Ponudbe pod »Srce želi bračno življenje« v ogl. odd. 1184-11 OBRTNIK SREDNJIH LET želi spoznati žensko do 35 tet. zaradi ženitve. Slika zaželena proti vrnitvi. Samo resne ponudbe pod »Dom Vas čaka« v ogl. odd. 1183-11 osebi, ki mi posodi 200.noa din nudim sobo. Ponudbe pod »Dogovor« v ogl. odd. 1377-11 40-LETNI OBRTNO IZOBRAŽEN NAMEŠČENEC se želi spoznati s srčno dobrim dekletom ali vdovo od 35—45 let. Ponudbe v oglasni odd. pod »S stanovanjem«. 1215-11 V ZAKONU NESREČEN star 47 let. delavec, želi spoznati sebi primerno. Ponudbe pod »Tajno« v ogl. odd. 12P9-11 SAMSKI, DOBRO SITUIRAN OBRTNIK z hišo želi, spoznati samo resno dekle do 35 let starosti, radi ženitve. Slika zaželena Pismene ponudbe naslovite pod »Resen« na podružnico Poročevalca Ptuj. 1288-11 VDOVA STARA 46 LET. čedne zunanjosti, želi spoznati zakonskega tovariša, treznega, starega do 60 let. Ponudbe pod »Sreča« v ogl. odd. 1204-11 VDOVEC BREZ OTROK išče žensko z nekaj gotovine da skupno dogradimo lastni dom. Ponudbe s polnim naslovom v oglasni oddelek pod »Mirna jesen« R 191-11 BUČAR RUDI. LJUBLJANA. Tržaška 163, obžalujem, da sem na Brezovici z lažnimi izjavami žalil obrtnika Benko Jožeta in se mu zahvaljujem, da jp odstotni ort tožbe. 1189-u P O SO.TIT,O 308.00(1 DIN iščem proti visokim Obrestim in garancijo za kratko dobo. Ponudbe nod »Garanciia« v ogl. ortrt. 1273-11 VISOK 25-T.ETNT MLADENIČ, situiran. simpatičen, želi družico. Ponudbe v ogl. odd. Dort »Rana pomlad«. 1257-11 VDOVA S STANOVANJEM NA DEŽELI želi spoznati poštenega in treznega tovariša od 40—50 let zaradi skupnega gospodinjstva. Ločenci izvzeti. Ponudbe v ogl. odd. pod »Obrtnik ali uslužbenec«. R 209-11 AKADEMSKO IZOBRAŽENA / i„-t n im tinnovanjcni i ~ č r> pozna ii-tvo 7 intrliffrntnim ?o«snor]r>m eca 30 let. Pomidhp pod »Di*k ret nost« v otrl. ndrlrlrk. 1306-11 FANT Z MALIM POSESTVOM se želi «ezn«niti v kmečkim dekletom od 2H do 32 let. PonudSe « «liko eod •''rečito. v oel. odd. TEHNIK, star 27 let, osamljen, dobro situiran, želi spoznati tovarišico prijetne zunanjosti, ki ima veselje do naravnih lepot. Slika, ki se diskretno vrne zaželena. Ločenke in vdove izključene. Ponudbe pod »»Osamljen Gorenje« v ogl. odd. R 234-11 SIMPATIČNA, ZELO PRIJETNE ZUNANJOSTI, izobražena, stara 34 let. želi prijatelja do 4.5 let. izobraženega, prijetne zunanjosti, elegantnega, srednje ali nizke postave. Ponudbe v ogl. odd. pod »Prijatelj*. 1373-11 47-LETNI SAMSKI INTELEKTUALEC želi spoznati zdravo, odkritosrčno dekle zaradi ženitve. Resne ponudbe pod »Novi dom* v ogl. odd. 1363-11 ABONENTE sprejmemo na dobro domačo hrano, samo ob' delavnikih. Naslov v ogl. oddelku. 1360-11 USLUŽBENEC želi spoznati 18-25 letno gospodično. Ponudbe v ogl. odd. pod »Vesna*. 1378-11 Na osnovi 24. člena, 2. odstavka, Osnovnega zakona o štipendijah, razpisuje Komisija za štipendije Upravnega odbora Zajednice elektroprivrednih preduzeča NR BiH v Sarajevu NATEČAJ za štipendiranje študentov. Natečaj obsega: 6 Štipendij za študente elektrotehnike 4 štipendije za študente strojnike 2 Štipendiji za študente ekonomske fakultete Višina štipendije je 6000 din mesečno. Prednost pri dodeljevanju štipendij bodo imeli otroci članov kolektivov podjetij združenih v Zajednici elektroprivrednih preduzeča NR BiH, otroci padlih borcev v NOV, žrtev fašističnega -terorja in tisti, ki so slabo situirani in ki imajo več položenih izpitov. Rok natečaja je 30 dni od dneva objave. Kandidati, ki žele sodelovati pri natečaju, naj predložijo prošnjo s kratkim življenjepisom. Prošnji morajo priložiti potrdilo o dosedanjih izpitih, eventualno tudi potrdilo o imovinskem stanju, študenti prvega letnika pa prepis maturitetnega spričevala in potrdilo o vpisu na fakulteto. Zajednica elektroprivrednih preduzeča NR BiH Sarajevo, Kr. Tomislava ulica 3 383-R Za 30.G00 din uenarnih nagrad je razpisanih v 1.-2. Številki ugankarskega lista »KAJ VES - KAJ ZNAS« Januarja je namesto dveh številk po 25 din izšla ena na 24 straneh za «0 din. Rok za dostavo nagradnih ugank iz 1.-2. številke je 5. iebruar. - Pohitite! RAZPIS LESNO PREDELOVALNA, GRADBENA IN OSTALA PODJETJA oiiveščamo, da sušimo les vseh vrst in dimenzij tako. da je takoj uporaben za obdelavo in po zmernih cenah. S sušenjem lesa si prihranite stroške in pocenite Vašo proizvodnjo. LESNA GALANTERIJA LJUBLJANA, Šmartinska 10 415-R ZAHVALA Ob prerani tragični smrti mojega moža MIROSLAVA SKALARJA se zahvaljujem predvsem upravi EC2, sindikalni podružnici, delavskemu svetu in celotnemu kolektivu za izkazano pomoč in sočustvovanje. Istočasno se zahvaljujem stanovalcem Galjevice, darovalcem cvetja in vencev, pevcem in godbi ter vsem sorodnikom in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Cilka, sinova Andrej in Tomaž. ZAHVALA Ob težki izgubi. mojega dragega moža IVANA ROZMANA se najprisrčneje zahvalim vsem. k,i so ga spremili na. njegovi poslednji poti, duhovščini, dr. Fefaherju za lepe poslovilne besede pri odprtem grobu. Iskrena hvala sestram s klinike za njihov trud. Enako arh. Marjanu in Francu De Reggi. posebno Francu De Reggi za velikodušno pomoč ob smrti mojega moža, kakor tudi Zivičema, ki so mi nudili vso svojo pomoč v- teh najtežjih urah mojega življenja. Lepa hvala tudi sorodnikom in znancem, ki so mi izrazili sožalje na kakršen koli način ustmeno ali pismeno. Ljubljana, Los Angeles, Raka. Žalujoča žena Marija Rozman Vsem, ki so nam ob smrti naše LIDIJE KAVČIČEVE učiteljice izr=”-ili sožalje, darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. se lepo zahvaljujemo. Iskrena hvala tudi primariju dr. Brandšteteriu, dr. Berniku in ostalemu osebju jeseniške bolnišnice, ki so ji lajšali trpljenje vse do prezgodnje smrti. Žalujoča družina Kavčič. Žiri, dne 26. januarja 1957. 2ELEZN1&K0 TRANSPORTNO PODJETJE LJUBLJANA ^ razpisuje pri Podjetju za impregnacijo lesa v HOČAH 1. mesto KONTROLNEGA ORGANU 2. mesto TEHNIKA (pomot kontrolnega organa) Kandidati morajo imeti naslednjo izobrazbo: 1. gozdarski inženir ali inženir kemije s 5-letno prakso ali tehnik lesne stroke — absolvent srednje tehnične šole z 10-letno prakso. 2. tehnik lesne stroke — absolvent srednje tehnične šole s 5-letno prakso. Plača po tarifnem pravilniku. Interesenti naj vložijo prošnje do 1. marca 1957 na Železniško transportno podjetje, ljubljana nabavni oddelek. 409-R UPRAVNI ODBOR LESNO INDUSTRIJSKEGA PODJETJA LJUBLJANA, PARMOVA 37 razpisuje naslednja delovna mesta za: KNJIGOVODJO — saldakontista — srednja ekonomska šola z nekaj prakse. ADMINISTRATIVNO MOC za tehnični oddelek — pogoj: srednja ekonomska šola, po možnosti s prakso pri izračunavanju norm. ADMINISTRATORKO za tajništvo — pogoj: srednja ekonomska šola sli administrativna šola s prakso. ELEKTRIČARJA za obrat v Borovnici —pogoj: elektromojster ali izučen električar z 10-letno prakso v pogonih I S C E M O RAČUNOVODJO POSESTVA Nastop 1. marca 1957. Kandidat mora imeti pogoje za vodenje samostojnih računovodskih del. 3 ŽIVINOREJCE - moške ali ženske 2 KONJARJA 2 POLJSKA DELAVCA Kandidati za živinorejce In poljske delavce morajo biti vojaščine prosti, plača po tarifnem pravilniku, stanovanje preskrbljeno, ostalo po dogovoru. — Nastop službe takoj. Ponudbe pošljite Kmetijskemu posestvu Hrastje št. 21, pošta Šenčur pri Kranju 413-R 3co«k«oooooooormooccoo^ooo&«cDoaMOo«)0 Tovarna upognjenega pohištva »STOL« — KAMNIK-DUPLICA sprejme: LESNEGA TEHNIKA za industrijskega načrtovalca; zaželena šola za umetno obrt RAZPIS Komisija za razpis mest direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Gornja Radgona razpisuje na podlagi 10. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Ur. list FLRJ št. 34-55) mesto DIREKTORJA 2 LESNA TEHNIKA ali absolventa mojstrcke šole pri TSS — lesni odsek, za delo v tehnični pripravi dela LESNEGA TEHNIKA | z zaželeno daljšo prakso za delo pri tipizaciji in g standarizaciji izdelkov in polizdelkov SAMOSTOJNO K0RESP0NDENTK0 z znanjem strojepisja, stenografije in enega svetovnih jezikov, po možnosti nemščine. Nastop službe takoj. — Plača po dogovoru. — Pismene ponudbe, s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih zapolitev, pošljite na gornji naslov. 383-R Tovarna pisalnih strojev »TOPS Ljubljana, Savlje 18a, telefon 382 255 sprejme takoj v novem obratu: TEHNOLOGA za proizvodnjo TERMINCA NORMIRCA REFERENTA za pripravo dela VEC KONSTRUKTERJEV IN RISARJEV - STENODAKTILOGRAFINJO in dobre strojepiske za preizkuse vanj e pisalnih strojev KONTROLORJE KALKULANTA KVALIFICIRANE STRUGARJE REZKALCE IN BRUSILCE ter KURIRJA za prvo navedena mesta pridejo v poštev inženirji ali tehniki po možnosti s prakso v fini mehaniki. 417-R gospodarske organizacije »Vinogradniško gospodarstvo« Gornja Radgona POGOJ: kandidati morajo biti inženirji agronomije z najmanj 5 let prakse ali kmetijski strokovnjaki s priznano srednjo strokovno izobrazbo in najmanj 10 let prakse na gospodarstvu. Pravilno kolkovane prošnje z navedbo šolske in strokovne izobrazbe, opisom dosedanjih službenih mest in življenjepisom, dostavite Občinskemu ljudskemu odboru Gornja Radgona do 28. februarja 1957. 307-R Uprava za izgradnjo kanala Dunav - Tisa - Dunav Novi Sad poziva vse lastnike strojev za kopanje in transport, ki bi bili pripravljeni vključiti jih v delo za kopanje kanala s tem, da bi jih dali v najem, v kooperacijo, da bi jih prodali ali bi se vključili v delo kot posebno podjetje ali na kakšen drug način, prijavijo Upravi do 15. februarja 1957 vrsto, število in način kako želijo vključiti svoje stroje. Dela se bodo vršila s polno mehanizacijo izkopa in transporta in se bodo pričela spomladi. Prijave in pojasnila pri Upravi, Bulevar Maršala Tita št. 23, telefon 41-06, lokal 263. 416-R Neizprosna usoda nam je nepričakovano iztrgala iz naše srede nadvse ljubljenega moža, očeta, brata, strica, zeta in svaka FRANCA ŠTRUKLJA višjega finančnega referenta v pokoju Pogreb nepozabnega bo v nedeljo, 27. januarja, ob 16. uri iz Frančiškove mrliške vežice na pokopališče Žale. 2alujoči: žena Milka, sin Franci, brata Albert in Stanko z družinama ter ostalo sorodstvo. > Ljubljana, 26. januarja 1937. Na osnovi člena 1 Zakona o oddajanju in izvajanju gradbenih del (Uradni list LRS št. 17-77-55) in v zvezi s členom 3 Pravilnika o postopku pri javni pismeni licitaciji za oddajo gradbenih del (Ur. list LRS št. 17—81-55) razpisuj e Ortopedsko podjetje »SOCA« v Ljubljani javno pismeno LICITACIJO za oddajo gradbenih in obrtniških del adaptacije obstoječega objekta v Ljubljani ob Linhartovi cesti štev. 47a. Licitacija bo dne 25. februarja ob 10. uri v prostorih podjetja v Ljubljani na Vrazovem trgu št. 4. Predračunska vsota za vsa gradbena, obrtniška in instalacijska dela znaša 45,490.678 din. Rok dovršitve 30. avgust 1957. Varščina v znesku 0.2% od proračunske vsote mora biti položena z garancijskim pismom ali na drug način, najpozneje do začetka licitacije. Ponudbe, opremljene v skladu s predpisi, predložite investitorju najkasneje do pričetka licitacije. Projektni elaborati in splošni pogoji so interesentom na razpolago vsak dan od 10. do 12. ure v pisarni Ortopedskega podjetja »Soča«, Vrazov trg št. 4. Investitor: ORTOPEDSKO F0DJSTJE »SOCA« lir ^" »T»T»77rr«4~^?7r4 :cc^'r^r Drugi dan namiznoteniškega prvenstva Jugoslavije ili & c i boji za vsako žogico V?eraj se je v Trnovem nadaljevalo državno prvenstvo moških ekip. Xa sporedu je bito IV. in v. kolo, v katerem pravzaprav ni bilo presenečenj. Po precej neuspelem startu so se igralci odreda nekoliko popravili in zabeležili lepo zmago proti zagrebški Industrogradnji 5 : 2. Vsi trije Odredovi igralci se premagali Hudeiza, Kocjan in Podobnik pa še Stojiča. Obe točki za Industrogradnjo pa je pridobil Franjič z zmago nad Podobnikom in Tigermanom. Dvoboj Ljubljane in Grafičarja se je končal z visoko zmago Zagrebčanov 5:0. z enakim rezultatom pa je tudi Mladost odpravila Odred. Slednji si je v igri z Mladostjo zelo prizadeval, njegovi igralci so bili skoraj v vseh dvobojih v vodstvu, pred koncem pa so stalno omagali. Posebno Kocjan je imel lepo priložnost za zmago nad Hrbudom, vendar je v tretjem n izd po vodstvu 9:3 nepotrebno napadal in tako izgubil. Ljubljana je medtem gladko odpravila Vojvodino, ki ,1e nastopila oslabljena brez Grujiča in Takačija. S tem so si Ljubljančani zelo popravili količnik in imajo veliko upanja za boljšo uvrstitev od Odreda. DOPOLDANSKI VfSEK V središču pozornosti dopoldanskega dela tekmovanja je bil spopad obeh zasledovalcev vodečega Partizana med Spartakont in Gre ličarjem. Graiičar je kma-lu prišel v vodstvo in ga po ne-uspehu Harangoza v igri z Uzo-rincem še povečal. Vendar se je zadeva zapletla po zaslugi Barlo-viča, ki je po nepazljivosti izgubil z Gabričem, nakar je Spartak znižal na -5:2. Temu je sledila še zelo lepa igra med 1-larangozom in Vogrincem, v kateri je drž. prvak zmagal 2:1 in rezultat ie bil ponovno zniran na 4:3. Peturno igranje še ni dalo končnega rezultata, ker so se Spartakovi igralci borbeno in zagrizeno upirali. Posebno dramatična je bila borba med Uzorincem in Gabričem Slednjič je izenačil za Spartak na 4-4, v odločilni igri pa sta se spoprijela Barlovič in Kovač, med katerima je sicer Kovač že krepko vodil, vendar ga je Barlovič pri 20:20 ujel in nato zrna-gal. Dvoboj med Orafičarjem in Spartakom je bil «eio razburljiv in napet, tako da je bil v dvorani več ur popoln mir, v katerem je bilo slišati samo udar VI. kolo: Odreti : Tesla 5:0 In-dustrogradnja : Vojvodina 5:4 Gratljevinar : Mladost 0:5. Srečanji ostalih štirih nasprotnikov še nista zaključeni; ob uri, ko to pišemo, je stanje v trdem spopadu Grafičar: Partizan ne- odločeno 1:1, medtem ko v dvoboju Spartak — Ljubljana vodijo Subotičanci 3:0). Tekmovanje bo končano danes; VII. kolo bo na vrsti že ob 3. janje žogice, vmes pa razburljive uri m bo VIII. vred trajalo do krike igralcev. IV. kolo: Ljubljana : Grafičar 0:5. Spartak : Tesla 5:0. Partizan : Mladost 5:2. Grad.ievinar : Vojvodina 0:5. Odred : Industrogradnja 5:2. V. kolo: Vojvodina : Ljubljana 0:5. Industrograd. : Gradjevinar 5:0. Tesla : Partizan 0:5. Mladost : Odred 5:0. Spartak : Grafičar 4:5. poldneva, zadnje kolo pa bodo odigrali od 15. ure dalje. V skupni oceni vodi slej ko prej Partizan pred Grafičarjem in Spartakom. (N. D.) PRVENSTVO II. ZVEZNE LIGE Opatija že prvak Kranj, 26. jan. Danes so nada-ljevali s prvenstvenim tekmovanjem za moške ekipe. Odigrani so bili dvoboji, razen med Opatijo in Triglavom, ki je bil pozno zvečer. Ne glede na izid tega srečanja, je naslov prvaka osvojila Opatija, ki je premagala vse svoje nasprotnike. - Triglavu je uspelo premagati drugoplasirano Slogo, vendar bo vzlic temu tretji, 'ker je poprej nepričakovano izgubil z zagrebškim Tekstilcem. Edino v primeru zmade nad Opatijo — kar pa je malo verjetno — bi bili Kranjčani drugi z enakim številom točk kakor Sloga. Rezultati: Opatija - Bosna 5:0, Opatija - Senta 5 : 1, Opatija -Sloga 5 : 4. Triglav - Senta 5 : 2, Triglav - Sloga 5:2, Sloga - Bosna 5:2, Sloga - Senta 5:3, Sloga -Tekstilac 5 : 3, Tekstilac - Senta 5:3, Tekstilac - Bosna 5:2. Vodi Opatija s 30 točkami pred Slogo 26, Triglavom 24 itd. J. -K Državno prvenstvo brez Hrvatov? SE NEKAJ V zvezi z državnim hokej- Kaže, da je naša hokejska se-skim prvenstvom so se pojavi- zona res prekratka — predvsem le spet nove nevšečnosti. Tekmovanje v Beogradu bi se moralo začeti v sredo. Nenadoma pa so Hrvati sporočili, da se njihova udeleženca — republiški in‘lanski državni prvak Zagreb ter Drvodelac iz Varaždina prvenstva ne bosta udeležila. Stališče hrvatskih klubov na prvi premislek ni razumljivo. Stroške bivanja v Beogradu plača organizator. Potemtakem gre le za prevozne stroške, ki jih bodo morali kriti udeleženci sami. Kaj je tu za plotom? Zanimivo bi bilo izvedeti, zakaj se hrvatskim ekipam ne zdi vredno obiskati Tašmajda- Beograd, 26. jan. — Na konferenc: Olimpijskega odbora Jugoslavije so cenili delo v štiriiet-nem obdobju in udeležbo naših športnikov na zimskih in letnih olimpijskih igrah v Cortinl in Melbournu. Ugotovili so, da je bil uspeh na letnih igrah zadovoljiv. medtem ko start tekmovalcev v Cortini ni povsem za- la zapletene poteke pri uverturi ali epilogu — skoraj vsakega turnirja s palicami na ledu. Hudi pod Mežukljo Hokejski klub Jesenice nam je poslal prepis odprtega pisma, ki ga je pred dnevi naslovil Zvezi za drsanje in hokej Jugoslavije. Za vsebino tega pisma so se Jeseničani dogovorili na izrednem sestanku 21. t. m., ki se ga je udeležilo tudi 5 članov uprave SD Jesenice. Kakor pravijo predlagatelji, je namen tega pisma seznaniti športno javnost o podrobnostih v zvezi z odigran jem letošnjega državnega prvenstva v hokeju na ledu. Odprtega pisma HK Jesenice ne bomo objavili v celoti, ker je v njem mnogo podatkov, o katerih smo že pisali v našem listu. Zato objavljamo ie nekaj izvlečkov. Jeseničani navajajo najprej vso zgodovina v zvezi 7 organizacijo _______________________________ . letošnjega državnega prvenstva. poudarili, da je bilo na obeh pri- predvsem pravijo, da je imela reditvah nekaj pogrešk, posebno hokejska zveza Srbije dovolj ča S KONFERENCE OLIMPIJSKEGA ODBORA Priprave sa Bim in Squew Volley - takoj dovoljil. Pri tem so zborovalci v* k'UP^( II A’ Mariboru se je začelo moštveno boksarsko prvenstvo Slo jlede fizičnih In duševnih priprav udeležencev. Delegati so zahtevali, naj olimpijski odbor v prihodnje ojači delavnost in poveča skrb ter nadzor nad olimpijskimi pripravami posameznih športnih zvez. Pri tem so naglasili potrebo po tesnejšem sodelovanju s športnimi zvezami in njihovimi organizacijami ter kritizirali, da je bila dosedanja aktivnost odbora preveč usmerjena na razdeljevanje finančnih sredstev in organiziranje potovanj na olimpijske igre. Soglasno je bilo sklenjeno, da je treba s pripravami za prihodnje olimpijske igre za leto 1969 v Rimu in Squav Valleyu začeti takoj. Perspektivne plane za to bodo izdelali najbolj znani strokovnjaki. Glede finančnih in materialnih sa za pripravo finančnega predračuna, nato pa priznavajo, da se je po odpovedi srbske zveze znašla osrednja zveza v težavnem položaju. Po daljšem prepričevanju je bil HK Jesenice pripravljen prevzeti organizacijo tega prvenstva. V nadaljnjem Jeseničani naštevajo niz organizacijskih prijemov, s katerimi so se takoj lotili dela, nato pa pišejo takole: »Sredi tega dela, t. j. 7 dni po tem. ko smo prevzeli organizacijo, smo zvedeli iz beograjske »Politike«, da je HZJ svoj sklep spremenila in ponovno dodelila organizacijo državnega prvenstva HZ Srbije, pri čemer pa nas kot organizatorje sploh ni obvestila o tem.* Jeseničani nato poudarjajo, da so se organizacije prvenstva oprijeli samo zato, da bi rešili čast HZJ. »Mi se nismo borili in se ne borilno zato, da bi bilo prvenstvo spričo vsega tega pri nas. Ne, mi smo zahtevali sklicanje skupščine zato, da se enkrat za vselej preneha s takim načinom dela, konkretno do našega kluba.« V zadnjem delu pisma Jeseničani pogrevajo lansko afero z 0’Ne-illom ter poudarjajo še posebej, da se sodniški zbor hokejske zveze ni sestal že pet let. Slednjič opozarjajo tudi na to. da uživajo nekateri klubi z vednostjo ali brez vednosti Zveze razne privilegije — predvsem Partizan. PROTEST HK JESENICE ZAVRNJEN Tekmovalna komisija pri hokejski zvezi Slovenije je včeraj obravnavala protest IIK Jesenic, v katerem navaja, kakor je znano. da je bil gol Ljubljane dosežen nepravilno. Člani komisije so se no listinah prepričali, da je pritožba neutemeljena, zaradi česar je tekmo verificirala z doseženim izidom 1 :1. Razen tega je tekmovalna komisija dala hokejski zvezi predlog, naj se trener jeseniških hokejistov g. Blaha izroči disciplinskemu sodišču, in sicer glede na poročila sodnika Lombarja. * V zvezi s prvenstveno tekmo Jesenice - Ljubljana je dal madžarski sodnik HK Ferenvarosa g. Hoitheler HZS pismeno Izjavo, da je bil za jeseniškim golom, od koder je natanko videl, kako je igralec Ljubljane Volkar dosegel zadetek s palico in ne z drsalko. DIRKA PO EGIPTU ROMA veni j e z udeležbo Odreda, Mari- sredstev je razprava privedla do bora in Branika. To je pravza- zaključka, da je treba najti nove prav lansko prvenstvo. Sistem tekmovanja, ki ga je izbrala BZS, je turnirski. To bo tore^j nekakšen troboj treh boksarjev v vsaki kategoriji, tako da bodo rezultati moštvenih srečanj znani šele prav ob koncu tekmovanja. Na jasnem smo si, da je boljše imeti zamujeno in neustrezno prvenstvo, kakor pa ostati sploh brez prvaka republike. - Toda likrati menimo, da bi se kaj podobnega ne smelo ponoviti. Boksarska zveza bi 7,c iahko poskrbela. tla bi vsako leto v redu spravili poti streho ekipno in posamezno prvenstvo republike, pri ter.i pa ne bi smela pozabiti, da je turnirski narin tekmovanja primeren za prvenstva posamez--nikov, tie pa za moštvena. Posebno ne tedaj, če ni na startu parnega števila ekip, da bi tako lahko tekmovanje res izvedli po ekipah kot celotah, ne pa razdrobljeno po kategorijah, kar je bistveno za nastope med posamezniki. Sploh pa bi slovenskim boksarjem bolje ustrezala liga, saj je razdalja med Mariborom in Ljubljano (in tp bi bila bržkone najdaljša relacija) r*;alenkostna in imajo boksarji povsod toliko občinstva, da bi tako tekmovanje lahko finančno vzdržali. Prihodnjič — torej — rajši drugače ... KAIRO, 26. jan. — V včerajšnji XII. in zadnji etapi kolesarske „_______7____________________ ___ dirke po Egiptu je zmagal Nemec vire dohodkov. Udeleženci so se Tiller, ki je 135 km dolgo progo sporazumeli, naj se tudi v pri- ” hodnje pobirajo 3