Izliaj» : 10., 20. in 30. dan vsakega meseca ; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat. & V elj a : za celo leto 2 goldinarja. Denar naj se pošilja pod napisom: Upravništvu ..Mira** v Celovcu. Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. & Leto XVIII. V Celovcu, 10. septembra 1899. Štev. 25. Njegovemu Veličanstvu og blagoslovi Tvoj prihod, Ti Oče naš, Ti naš Gospod, Ti milostni, preblagi car, Zaščitnik naš in naš Vladar! — Navdušeno gromijo glasi, pozdravlja Te slovenski rod: Bog blagoslovi Tvoj prihod! ... Glej z mesta, z trga, z gorske vasi prihitel verni naš je kmet navdušenja za Te razvnet, da Gospodarja Te pozdravi, junaka, viteza proslavi s solzami radosti v očeh na rodnih tleh, slovenskih tleh .... Preblagi car, glej te junake, krepke kot naših gor pečine, poglej to rast, te ude jake — a tudi v srca jim pogledi! V njih videl boš mogočen žar: Ljubàv do svete domovine, ljubav do krone Tvoje dedne, ljubav do Tvoje rodovine, ljubav do Tebe, svetli car... Poglej na gore te kremene, poglej te tisočletne stene — ko zreš orjake večne, vedi : Poprej teh gor se ktera zruši, kot vgasne plamen v naši duši, ki za-Te v njih Žan, gon, ki navdušuje nas, krepi! .. . In Drave vale glej deroče — nemara vsahne kdaj, skopni, ne omrzi pa čustvo vroče, ki rod ga naš za Te goji! — V dneh, ko nam sreča bila mila, v dneh, ko nesreča nas težila, z zaupanjem naš rod je gledal na Tebe, ker se je zavedal, da v prsih bije Ti srce ljubeče ljudstva, rode vse, da vsem si ljubeznivi Oče, ki vse osrečiti nas hoče .... Zato Te ljubi rod naš verni! Z veseljem srčno kri je lil za krono dedno, prestol Tvoj, saj z njim je branil dom si svoj! — Veselje je s Teboj delil in plakal v boli neizmerni, za cvetom je s Teboj solzil, ki vsem je v blagor, srečo cvel, prezgodaj v bol nam vsem zvenel... In danes, ko naš rod Te spet, navdušen za-Te, za-Te vnet, s solzami radosti v očeh pozdravlja na slovenskih tleh, zvestobo zopet Ti prisega, po dolih, gorah se razlega: Bog blagoslovi Tvoj prihod, Ti Oče naš, Ti naš Gospod, Ti milostni, preblagi car, Zaščitnik naš in naš Vladar! Migljaj od Tebe — in tisoči se dvignemo v ljubezni vroči za Te, Tvoj préstol in Tvoj rod! V veselja dneh in dneh nezgode naš narod vedno zvest Ti bode — Bog blagoslovi Tvoj prihod!... cesarju Francu Jožefu I. ob Njega prihodu na Koroško. Fr. Ks. Meško. H ^ Dobro došel! Slikovita Koroška bo se prihodnje dni odela v praznično obleko. Doživela bode namreč redko čast, da pride naš presvitli vladar, Njega Veličanstvo cesar Franc Jožef I., v Celovec, v katerega okolici se bode udeleževal velikih vojaških vaj! Naš cesar pride med nas! — Kakor se veselijo dobri otroci prihoda ljubljenega očeta, ki se vrača iz tujine, tako se vesele koroški Slovenci prihoda svojega vitežkega cesarja. In ne samo v mestih, ne samo v trgih — ne, v vsaki slovenski vasi, v slednji tudi najbolj zapuščeni gorski koči se veseli narod prihoda svojega vladarja. In stotera in tisočera in stotisočera srca prosijo in molijo: „Bog blagoslovi Tvoj prihod, milostni, plemeniti naš cesar !“ „Naš cesar!“ Koliko spominov se nam budi ob teh kratkih besedicah! In kako tudi ne! Vse naše sedanje javno življenje, ves napredek, vse pridobitve slovenskega ljudstva so v tako tesni zvezi s temi besedicami! Naš cesar — Franc Jožef I. — je slovanskim narodom, in med njimi tudi Slovencem, navzlic največjim zaprekam pripomogel do enakopravnosti z drugimi avstrijskimi narodi — vsaj v načelu, čeprav se posebno naš mali narod v resnici mora s težavo boriti z večjimi narodi za zajamčene mu pravice . . . A naš narod ne obupava! V srcu ponesrečenega mornarja se budi novo upanje, ko sredi morja zagleda na nebu med temnimi oblaki zvezdo vodnico. Isto se godi nam! Naše oči, naša srca, duše naše se z zaupanjem, z neomahljivim, otroško-udanim zaupanjem obračajo k našemu vitežkemu cesarju, k Francu Jožefu I., našemu zaščitniku, Očetu našemu. V Njega naš narod za Bogom najbolj zaupa, k Njemu se zateka in se bode zatekal v vseh stiskah in težavah . . . Oče ne zavrže svojega otroka, in naš vladar ne bode pahnil od sebe nas! Krog in krog visoko pluskajo razburkani valovi političnih strasti. Sovražna nam stranka nas hoče zatreti, nas hoče iztrebiti iz dežele, kjer so že pred tisočletjem prosti slovenski kmeti na knežjem kamenu umeščali koroške vladarje! A v ustavi nam je zajamčena pravica do obstanka — in vitežki naš vladar bode nam branil naše pravice, ker ljubi pravico in resnico. On bode nas varoval proti podivjanemu pritisku stranske laži-omike, ki vodi le do razbrzdanosti in revolucije! To so jasno pokazali žalostni dogodki zadnjih časov. Naš cesar je osivel v skrbi in delu za avstrijska ljudstva. Nesreče in nezgode so ga potrle, a ne ^—- strle. Nad petdeset let že dela in se trudi brez odpočitka za blagor in srečo Avstrije. A med vsemi trpini širne države je ta najblažji mož največji — trpin! Na delavnega in trudapolnega življenja večer mu dela del avstrijskega prebivalstva težke skrbi. V trmasti, puntarski slepoti dviga glas in roko proti maziljencu Gospodovemu! A nad hišo habsburško, nad vzvišeno osebo našega hudo skušanega, plemenitega, vitežkega vladarja čuje Oče nebeški. Dal Mu je namreč narode, ki so Mu zvesti do smrti, ki stojijo Zanj kakor neomahljive skale, ki so vsak hip pripravljeni svojo srčno kri preliti Zanj ! In eden prvih in n aj z v e s t ej ših v vrsti teh narodov je slovenski narod — narod, ki je s svojo krvjo branil Avstrijo pred krvoločnim T n r č i n o m ; narod, katerega sinovi so se kakor hrabri levi borili za drago Avstrijo, za slavno habsburško h i š o , z a ljubljenega c e s a r j a F r a n c a Jožefa I. ! In del tega junaškega naroda-trpina —-koroški Slovenci — navdušeno kličejo ob prihodu slavnega svojega vladarja in ljubljenega Očeta v gorati Korotan: Bog blagoslovi prihod našega milega cesarja Franca Jožefa I. v koroško zemljo! Bog nam ohrani plemenitega našega vladarja do skrajnih mej človeškega življenja in Njegova dela blagoslovi z n e 1) e s Vsemogočni! Skrbimo za dijaški naraščaj. Mnogokrat smo že pisali v našem listu o tem, da nam koroškim Slovencem primanjkuje posvetnega razumništva, da nam nedostaje uradnikov, veščih slovenskemu jeziku, po vseh strokah javnega službovanja. Kamor se ozremo, po vseh pisarnah in uradih, deželnih in cesarskih, vidimo Nemce, ki uživajo mastne službe, ne da bi znali slovenščine v toliki meri, kakor jo zahteva javna državna služba. Slovenski uradniki so pravcate bele vrane in lahko jih naštejemo na prstih jedne roke. Dočim pa Nemci z vso skrbjo delajo na to, da se izpraznjene službe nadomeščajo z novodošlimi mladimi visokošolci (pravijo jim jako značilno in izpodbudljivo „nationale Jungmannschaft“), ki so ravnokar dovršili visoke šole in prebili zahtevane izpite, je pri nas nova moč v državni službi pravi čudež. Leta in leta minejo, predno ga človek doživi. Ker naši budilni klici prejšnih let niso imeli zaželjenega vspeha, prisiljeni smo zopet in zopet povdarjati dolžnost vseh koroških rodoljubov, posebno duhovskega stanu, skrbeti za nàrodnega posvetnega razumništva povoljen naraščaj, ki naj bi zasedel v poznejših letih uradna mesta, katera so mu odprta po dejanskih narodnostnih razmerah koroških. Oglejmo si te bolj natanko. Jedini stan, katerega smo dozdaj koroški Slovenci za silo oskrbljevali s svojimi lastnimi močmi in v katerem smo še Nemcem oddajali odlične možč, bil je in je še dandanes duhovski stan. Mi nimamo samo po slovenskih župnijah večinoma duhovnike, o katerih se sme reči, da je vsak naše gore list, ampak tudi med Nemci je služilo in služi še mnogo slovenskih duhovnikov. Gledati in paziti mora torej duhovščina, da bode vedno štela v svoji sredini može vredne, da bi bili nasledniki vrlih naših starejših duhovnih dostojanstvenikov, kakor so bili ali so še naši Einspielerji, Miillerji, Alijančič, Nemec, Serajnik, Wieser, Šervicelj in mnogo drugih. Tem žalostnejše pa so razmere po vseh drugih strokah. Niti sodnikov, niti političnih uradnikov nimamo v zadostnem številu; zdravnikov pa sploh ni. Vlada je že večkrat pripoznala potrebo slovenskih uradnikov, ob enem pa tudi spri-čala pomanjkanje in ranjki grof Taaffe sam je slovenskim poslancem, terjajočim slovenskih uradnikov, porogljivo odgovoril: „Dajte mi jih, pa jih hočem nastaviti." Tudi naša deželna vlada ne prikriva tega nedostatka in je volje, podpirati slovenske dijake na visokih šolah s štipendiji, ako se hočejo potem poprijeti političnega službovanja na Koroškem. Prav ugodne za mlade uradnike, ki so zmožni slovenščine, kažejo se razmere pri sodnijah. Ker morajo po dosedanji uravnavi srednješolskega pouka slovenski dijaki se popolnoma naučiti nemškega jezika, odprt jim je ves Korotan, dočim Nemci, ki ne znajo drugega deželnega jezika, nimajo pravice do slovenskih in ndrodno mešanih okrajnih sodnij, katerih je skupaj 12. Dvojezičniki imajo torej vsekakor prednost pred onimi, ki so vešči sami nemščini. Nadalje potrebujemo slovenskih odvetnikov kakor riba vode. Le-ti morejo starokopitneže, ki mislijo, da slovenščini ne gre nobena pravica pri sodniji, prisiliti do slovenskega uradovanja. V tem oziru smo vsaj v Celovcu za zdaj na dobrem, ker imamo izvrstnega odvetnika v osebi g. dr. Kraut-a, koroškega rojaka, ki je ob enem tudi vrl branitelj naših nàrodnih pravic, kjer je treba postaviti se nasprotnikom po koncu. Ni pa slovenskega odvetnika po vsem Podjunskem. Tam prebiva slovenski rod v združeni množini in reči se mora Pod-j uncem v čast in slavo, da so v nàrodnem oziru še najbolj prebujeni in zavedni. Torej bi si lahko dva slovenska odvetnika, jeden v Pliberku, drugi v Velikovcu, služila kruh, katerega jedo zdaj Nemci, ali suhoparniki in odpadniki. Isto tako nima cela gornja Koroška, kar je je slovenske, nobenega zastopnika tega stami. Beljak bi bil primeren sedež vsaj za jednega. Tudi naraščaja za srednješolske profesorje pogrešamo; posebno zanemarjeno pa je zdravništvo. Samo enega zdravnika poznamo, ki si je ohranil ljubezen do milega roda svojega, drugi pa so vsi ali mlačneži ali, kar je še hujše, pravi uskoki. Ako še pristavimo, da tudi razmere pri ljudskih učiteljih in davkarskih uradih niso nič dosti boljše, odkrili smo vse rane, ki nas skelé na nàrodnem životu. *f*f*f*f Po slovenskih letoviščih! Našega kmeta slišimo hvaliti samo življenje v mestih. Dopadejo se mu lepe hiše, ugajajo mu lepo oblečeni ljudje, in ugaja mu tudi boljša mestna hrana, kot njegova kmetska. Naravno je, da si človek, ki živi vedno v prosti naravi, želi mestnega življenja; narobe pa meščan, ki ga duševno mori njegova služba po zaprašenih sobah, čuti v sebi nepremagljivo potrebo, da se vsaj za nekaj tednov v vsakem letu iznebi mestnega ozidja in pohiti v božjo naravo zajemat novih močij za nadaljno službovanje. Od tod prihaja vedno naraščajoče število letovišč, ki so pa po veliki večini tudi zdravilišča. Ta letovišča so neprecenljivega pomena ne samo za one, ki tam iščejo in najdejo novega zdravja, ampak tudi za celo deželo, posebno pa za ljudi v okolici, ki tujcem svoje pridelke lahko drago prodajo in dobivajo tudi še drugega zaslužka od njih.*) Tudi naša koroška dežela šteje, dosti letovišč in zdravilišč, ki so skoraj vsa prav dobro obiskana. A žalibog so celo ona, ki se nahajajo v slovenskem delu Koroške, zgolj v nemških rokah. Slovencem je manjkalo kapitala in tudi mož, ki bi jih bili učili izkoriščati zaklade svojih prirodnih lepot in tako se je polastil vseh takih lepih mest tujec- *) Zamolčati pa tudi ne smemo, da so letovišča v marsikaterem, zlasti v nravnostnem, in pri nas Slovencih tudi v narodnem oziru kvarljiva! Uredništvo. Nemec, ki že zna skrbeti za to, da postanejo ti kraji tudi nemški otoki v slovenski zemlji. Večja družba celovških rodoljubov in rodo-Ijubkinj je sklenila, ogledati si vsako leto potovaje večje število na slovenski zemlji ležečih letovišč. Opisati dragim čitateljem „Mira“ te kraje in druge prirodne lepote v njih bližini, je namen teh skromnih vrstic. Dobrlaves -Miklavčevo - Kapla - Bela. Izstopivše na kolodvoru v Sinčivasi, pozdravljala sta nas že od daleč stolpa tamošnjega nekdaj slovečega, a sedaj precej zapuščenega benediktinskega samostana. V prostorih, koder so bivali že skoraj pred tisoč leti sosebno za izobrazbo nàroda pre-zaslužni oo. benediktinci, so se naselili sedaj državni uradi, in čudna usoda je, da se sedaj deli kmetom pravica ravno v istih prostorih, koder se mu je narekovala nekdaj kot podložniku tlaka. Vse to je minulo, kot sploh mine vse na svetu. Le en duhovnik še vodi ondotno gospodarstvo. Ko bi ne bilo v Doberlivasi toliko nemčurstva, bi bilo ondi čisto prijetno. A temu se ni čuditi, saj so že samostani sami na sebi vplivali na okolico po-nemčevalno. Dobrlovas smo kmalu zapustili. Zasedli smo ondi vozove ter se odpeljali po lepi, pod gozdom vodeči senčnati cesti proti Miklavčevu. Miklavčevo je velika vas za se, četudi ima enega samega posestnika. Tam se dobi na enem kraju vse, kar se mora v mestu iskati v različnih kotih. Prirejeno je vse uzorno in ljudje v celi okolici hvalijo pivo in žganje, ki se ondi kuha in žge. Četudi je prešlo posestvo iz slovenskih v nemške roke, se vendar tam tudi Slovence ravno tako uslužno in dobro postreže, kot Nemce, in kar je morda glavna stvar, — za nizko ceno. Pokrepčali smo se ondi prav izvrstno ter se najboljše volje kot neskrbni potovalci, potem ko sta se nam pridružila še dva dobra znanca iz Rebrce, odpeljali proti, v naši slovenski zgodovini tako imeniti Železni Kapli. Pot od Miklavčevega do Železne Kaple je naravnost divna. Ob robu peneče Bele, na obeh straneh košati gozdovi, se vije naprej proti prijazni Kapli. Še skoraj tik pred Kaplo se vidi nazaj po dolini se vijoča cesta dotlej da zapre v daljavi nadaljni razgled na višini stoječa starodavna Rebrška komenda, v kateri ima naš vrli rodoljub, g. komendator Mat. Šervicelj, vsaj tisočkrat boljše srce za naš nàrod in ljudstvo, kot so ga imeli njegovi predniki, vitezi sv. Jurija. Slava mu ! Na desni strani ceste, visoko v skalovju, se vidijo še razvaline kapelškega grada, ki je služil za stražo proti Turkom, ki so baš pri Železni Kapli večkrat vdrli na Koroško. Različna imena ondotnih skal, hiš, gostiln, kakor ,Turška glava", »Turška kapa", svedočijo, v kako živem spominu so ondot-nemu ljudstvu še časi turških bojev. Sedaj je seveda razpadel stražni grad, a pomena še ni izgubil, samo spremenil gaje. Sedaj je muzej za kapelške „frank-furterice", ki jih zračijo baš takrat, kadar imajo Slovenci kako zborovanje v Kapli, menda zato, da razvidijo Slovenci, da ima omenjena razvalina sedaj veliko lepšo nalogo, kot nekdaj. (Dalje sledi.) Smešničar. * (Med dijaki.) Prvi dijak: „Oj, na moji uri je jednajst, povej mi tovariš, koliko je na tvoji uri?" Drugi dijak: »Pet goldinarjev pri Izaku Goldenkranz.“ Skrajni čas je torej, da tem nedostatkom kolikor toliko odpomoremo. Kako pa? Posnemajmo nasprotnike, ki v tem oziru zaslužijo, da jih posnemamo. Res je sicer, da podpirajo tudi pri nas posamezni rodoljubi po svojih močeh srednješolske dijake. Ali to se godi bolj slučajno in prilično. Manjka pa pred vsem potrebne uredbe ali organizacije. Podpiranje dijakov se mora vršiti sistematično. Osnovati se mora osrednja podpiralna zaloga, ki naj bi nabirala in tudi razdeljevala podpore. Na pomoč prihiteti morajo posojilnice, izmed katerih je že marsikatera tako urejena, da more od čistega dobička odločiti manjše podpore, na primer 100—150 gld., vsaka za dijake iz svojega okraja, kakor Slovenci na Štajerskem delajo. Isto tako se mora po nekem načelu postopati, da dobimo obilno število bistrih fantov, ki imajo veselja do uka. V ta namen so v prvi vrsti poklicani duhovniki. Oni stanujejo po kmetih, spoznavajo otroke v šoli in se tako prepričajo, kateri sodi za višjo izobrazbo, kateri ne. Po koroški Sloveniji imamo kakih 120 župnij, deloma manjših, deloma večjih, pa tudi zelo obširnih. Recimo, vsak župnik smatra za jedno svojih najsvetejših dolžnostij, da spravi vsako leto samo jednega nadarjenega fanta v srednje šole v Celovec ali Beljak. To bi dalo 120 novih slovenskih dijakov na leto. Kjer to ni mogoče, kjer je župnija premajhna, zadostovalo bi, če pride vsako drugo ali tretje leto dijak z nje v šolo. V nadomestilo pa lahko velike župnije po dva ali tri fante pošiljajo. In če bi vsaka župnija le vsako drugo leto poslala samo jednega fanta, imeli bi letni naraščaj 60 dijakov. Seveda se jih veliko med potjo od prvega razreda do zrelostnega izpita pogubi, bodisi da prej izstopijo, bodisi da propadejo pri skušnjah. Računa se navadno, da samo tretjina vseh dijakov, vstopivših v prvi razred kake gimnazije, doseže svoj namen, to je, prebije maturo. Vendar še ta bora tretjina izdala bi za naše razmere. Ali kakšnega naraščaja se imamo nadejati, ako jih vstopi v prvi razred samo kakih šest ali sedem, kakor se je baje letos v Celovcu meseca julija zgodilo? Ker je za vsprejemne izpite odločen še drug obrok meseca septembra, ponuja se priložnost vsem tistim starišem, ki se prej niso mogli odločiti. Nujno jih torej pozivljemo in prosimo, naj ne zamudijo postavnega časa; pozivljemo pa še enkrat prav posebno vse naše gospode duhovnike in druge rodoljube na kmetih, naj pomagajo kmetu-trpinu kolikor mogoče z svetovanjem in dejanjem v ti velevažni zadevi. Hvala celega ndroda jim je gotova! I Filip Kandut t Dné 7. t. m., ravno pred sklepom lista, prejeli smo brzojavnim potom prežalostno vest, da je umrl vrl ndrodnjak in rodoljub g. Filip Kandut, posestnik v Štebnu in občinski tajnik globasniški ter bistriški. Mož je bil neupogljiv v svojem prepričanju, je mnogo deloval tudi na nàrodnem polju ter je svoj čas z uspehom nastopal kot ljudski govornik na raznih shodih našega slovenskega kat.-pol. in gosp. društva. V poslednjem času je na priporočilo zdravnikov z ozirom na svojo srčno hibo nekoliko bolj miroval, ker se je moral varovati razburjenosti, a toliko bolj je deloval s svojim razumnim in odločnim postopanjem osobito kot tajnik slovenskih občin, ki je imel kot tak prenašati obilo neprilik in sitnostij od raznih uradnij, posebno pa še od c. kr. okrajnega glavarstva in c. kr. okr. šolskega sveta velikovškega. Obširnejši životopis prinesemo v jedni prihodnjih številk. Bodi vrlemu narodnemu možu blag spomin in Bog bodi milostljiv njegovi duši! ]>opisi prijateljev. Iz Beljaka. (Beljaško pravosodje.) Pri sodišču v Beljaku vložila se je slovenska tožba. Sodišče jo je sprejelo ter o nji razpisalo razpravo na 29. dan avgusta t. 1. Toženi je tožbo brez ugovora sprejel, tako da je ljubljanski odvetnik, ki je zastopal tožitelja, bil mnenja, da se bode zelo pri-prosta zadeva dné 29. avgusta brez težave dala dognati. Da bi se stroški zmanjšali, najel si je namestnika v Celovcu, ker ga v Beljaku dobiti ni mogel. Do sedaj se je zadeva vršila v redu, ker se pred c. kr. beljaškim sodiščem, ki je skoraj do cela slovensko, drugače vršiti ni mogla. Sedaj pa čujte, kako se je dné 29. p. m. razpravljalo, in sicer razpravljalo pred c. kr. sodnikom, ki ima zakone vestno in točno izpolnovati! Za toženega oglasil se je k razpravi neki dr. Mayer, in dasi pred razpravo v tem oziru niti mazinca zganil ni, je zahteval, da naj se razprava preloži, tožitelju pana-loži, da ima tekom 14. dnij vložiti tožbo v nemškem jeziku. Čemu se ta zahteva, o ka- teri je vsako otroče vedelo, da se ji bode pri be-Ijaškem sodišču, kjer se sodniki rekrutujejo z nemško-nacijonalnega tabora, brez dvojbe ustreglo, ni poprej pismeno vložila, to je vprašanje, s kojim bi se moral dr. Mayer, oziroma dr. Kranjec v Celovcu, katerega je dr. Mayer nadomestoval, če je resen in spodoben odvetnik, prav resno baviti. Postopal pa je samo zategadelj tako, da je ljubljanskega tovariša na led spravil ter mu provzročil cel koš stroškov ! In res, sodnik v Beljaku je zahtevi dr. Mayerja, stavljeni pri razpravi, v celem obsegu ustregel ter proglasil sklep, da se razprava preloži, tožitelju pa naloži, da ima tekom dveh tednov vložiti nemško tožbo. To je nekaj ! Najlepše pa še pride ! Beljaški sodnik je dalje razsodil, da ima tožitelj dr. Mayer-ju plačati stroške razprave, ker je ravno on — tožitelj — zakrivil, da se je morala razprava preložiti. Sodnik — tako modruje v svojem sklepu — opazi namreč krivdo tožitelja v tem, da je v nemškem Beljaku predrznil se vložiti tožbo v slovenskem jeziku! Isti sodnik je ob enem razglasil gorostasni sklep, da se sme samo v nemščini obravnavati, ker dr. Mayer slovenski ne zna. Veljava našega jezika pri sodniji bodi toraj odvisna od jezikovnega znanja naših protivnikov, ki našo materinščino nad vse sovražijo. Tak sklep bi bil utemeljen po bin-koštnem programu naših Prusov. Postavam in mi-nisterskim odredbam, ki zagotavljajo enakopravnost našemu jeziku v uradih, pa bije v obraz. Tdko je torej beljaško pravosodje! Za danes ne pišemo ničesar več! Samo predstojništvo c. kr. višjega deželnega sodišča v Gradcu si usojamo vprašati, ali ni morda tudi mnenja, da je skrajni čas, da že vendar enkrat ponehajo šale, koje neprestano uganjajo negodni sodniki z našim jezikom pred sodišči, ter tako lahkomišljeno dražijo javno mnenje in najnežnejše občutke našega naroda? Ko bode zadeva inštan-čnim potom dognana, bomo o nji z nova pisali. Iz Velikovca. (Tatvina.) Tukajšnji stekle-ničar g. Fortunat de Candido najel si je za svojo prodajalnico pred kratkem iz Celovca nekega pomočnika. V nedeljo dné 13. avg. popoludne, ko se je g. Candido s svojo soprogo podal proti Dravi na sprehod, vdrl je ovi pomočnik v zaprto prodajalnico, s silo odprl denarni predalček in ukradel vso gotovino, hranilnične bukvice pa je pustil. Tudi nekaj blaga je vzel, vse skupaj v denarji in blagu je ukradel 100 gld. Najel si je potem nekega tukajšnjega izvoščeka, s katerim se je peljal v Grebinj, kjer sta skupaj po gostilnah popivala. Ali njuno veselje je le kratko trpelo. Orožniki, katerim je g. Candido tatvino precej naznanil, so ju hitro zasledili in oba tička djali pod ključ. Sedeča zdaj v ječi, imata priložnost premišljevati minljivost posvetnega veselja! Iz Velikovca. (Pobegnil) je iz tukajšnje ječe pisač Schneberger, kateri je, kakor sem svo-ječasno poročal, voznika Grabičnika zavratno napadel in močno ranil. Začasa njegovega 'preiskovalnega zapora porabili so ga kot spretnega pisača v pisarni tukajšnje sodnije za pisarjenje. To izkazano mu zaupanje pa je zlorabil in se je vtihotapil v podstrešje, se pri podstrešnih linicah po neki vrvi spustil na tla in pobegnil. Dozdaj ga še niso zasačili. Iz Djekš. (Shod.) Dné 27. avg. smo imeli na Djekšah nekaj izvenrednega: sestanek naših kmetov, ki so se zbrali pri Kramarju, da poizvedo kaj o zadružnih skladiščih, osobito o zadrugi v Sinči-vesi. Napravil se je shod po § 2. in g. Podgorc je razlagal, zakaj in kako se je ustanovila zadruga v Sinčivesi. Kmetje tukaj shodov še niso vajeni, menda tudi še nikoli kakega shoda tu bilo ni, zato jih je bilo skoraj težko vkup spraviti. Nekateri se pa zavoljo tega niso upali priti, ker so jih že Nemci dobili za svoje društvo in so tam že deleže vplačali. Govor je kmetom pojasnil njihovi položaj in razliko med liberalno protizadrugo v Velikovcu in drugo zadrugo v Sinčivesi. Ni dvojbe, da bodo naši pridni ljudje s časoma vsi pristopili tja, kamor jih kliče dolžnost. Oe je kateri pri liberalcih kaj vplačal, naj gleda, da dobi svoj delež nazaj. Iz Djekš. (Nesreča.) Dné 27. avgusta smo tukaj slovesno pokopali ponesrečeno kmetico Peč-nico iz Hudega kraja. Obirala je črešnje in ni pazila dosti ; padla je raz drevesa in ostala na mestu mrtva. Nesreča se je zgodila v petek, danes pa so jo zanesli k zadnjemu počitku. Nagle in neprevidne smrti reši nas Gospod! Iz Tolstega Vrha. (Nesreča.) Pred kratkem seje tukaj na Urkovi paši odtrgal precej velik kamen ter je zadel dva fanta, ki sta tam blizu pasla. Stariši so si bili v skrbi, da bo smrt; jeden je močno ranjen na čelu, drugi na ustih. Hitro so poklicali duhovnika in drugi dan tudi zdravnika. Domači g. provizor č. g. Kramar prišel je še isti večer, zdravnik pa še le čez eden dan. Nekateri ljudje so že govorili in zlovoljno popraševali, ali zdravnik morda zato ne pride, ker stariši niso dovolj premožni, in nekaterim se je vsiljevalo vprašanje, ali delujejo zdravniki morda le samo zavoljo de- narja, ne oziraje se na nevarnost, v kateri se nahaja bolnik? Iz Spod. Dravberga. (Prihod novega gospoda prošta) obnesel se je jako sijajno in prebivalci trga so se res zelo potrudili, da svojega novega dušnega pastirja dostojno sprejmejo. C. g. prošt Cvetko Izop so prišli popoludne okoli štirih in bili sprejeti na kolodvoru od dekanijske duhovščine, g. župana Bernardija in drugih zastopnikov trga. Počasi se je pomikala precejšna vrsta vòz proti Dravbergu, kjer je bil napravljen slavolok. Tu je čakala č. g. prošta šolska mladina s svojimi učitelji, občinski odborniki in gasilno društvo pod poveljništvom svojega novega načelnika g. Smeričnika. Še enkrat je tukaj pozdravil g. prošta župan in mu predstavil pričujoče tržane. Nato je hčerka gostilničarja g. Rudolfa v imenu šolske mladine jako nežno pozdravila g. prošta in mu podala krasen šopek cvetlic. Sprevod se je potem pomikal po trgu, okrašenim z zastavami in cvetlicami naprej proti cerkvi, kjer so č. g. prošt opravili pred glavnim oltarjem kratko molitev in potem stopili na prižnico. Najprej v nemškem in potem v slovenskem jeziku so pozdravili pričujoče, se zahvalili za tako imeniten sprejem in nato v kratkem, a krepkem govoru povdarjali in razkladali medsebojne dolžnosti dušnega pastirja in far-manov. Po blagoslovu so podarili č. g. prošt precejšnjo svoto za reveže in požarno brambo in se podali v župnišče, pred katerim je stal drug slavolok. Zvečer so priredili g. proštu na čast bakljado in podoknico, in konečno so se zbrali vsi v gostilni g. Rudolfa k skupni zabavi. Nadejamo se, da bodo novi g. prošt, katerega spoštujemo kot neutrudljivega dušnega pastirja že od časa, ko so v Dravbergu kaplanovali, nam obmejnim Slovencem, ki stražimo svoje najdražje svetinje in pravice proti liberalnim in nemškutarskim navalom, v vseh javnih zadevah nas tako odločno in srečno branili in nam vsegdar tako radi svetovali in pomagali, kakor so to storili nam nepozabljivi njih prednik, preblagi prošt g. Ant. Wakonig. V tej nadi kličemo njegovemu nasledniku: „Dobro došli!“ C. Iz Spod. Dravberga. (Nemški stekliš.) O priliki prihoda novega č. g. prošta se je razobesila na župnišču tudi slovenska zastava. Nobenemu človeku ni na misel prišlo, da bi ona mogla bosti komu v oči in tudi ni hotel nikdo koga ž njo žaliti. Mislili smo le, saj so č. g. prošt Slovenec in, če že ne trg Dravberg sam, je vendar ostala fara čisto slovenska. A glej ! Ko smo bili še v cerkvi, prirohni v župnišče neki dohtar iz Dunaja in leti mimo kuharice naprej v zgornje nadstropje. Ko ga kuharica vpraša, kam hoče in pristavi, da zgoraj ni nobenega človeka, zakriči nad njo, naj potegnejo ta „fecen“ noter! Seveda se srčni želji tega Velikonemca, ki je prav po novi nemški omiki priletel v tujo hišo, ni ustreglo, in slovenska zastava je ostala na svojem mestu ; prepričani pa smo, da Dravberški prebivalci sami tako počenjanje obsojajo, ki nima drugega namena, kakor kaliti mir in slogo ! C. Iz Št.Jakoba v Rožu. (Cesarjev dan. — Letina in drugo.) Tudi pri nas smo dné 18. avgusta rojstni dan našega presv. cesarja prav slovesno obhajali. Ob osmih zjutraj so brali č. g. župnik Mat. Raž un sveto mašo v farnej cerkvi za šolarje, katere se je tudi mnogo faranov udeležilo. Otroci z učiteljstvom so prav lepo peli pri maši pod vodstvom šolskega vodje nadučitelja gosp. K o-vačiča, izven cerkve pa so oznanovali možnarji glavne dele svete maše, da se je daleč po dolini razlegalo. Po „Te Deum laudamus“ so zapeli cesarsko pesem z milo ubranimi glasovi in velikim navdušenjem, da je vsem navzočim globoko v srce seglo. Drugo sveto mašo za zdravje in blagor pre-svitlega cesarja pa je bral gospod kaplan v kapelici v Podroščici po naročilu svitlega kneza Esterhazy-a, ki si tam v čistem gorskem vzduhu svoje zdravje utrjuje, kjer ima v najemu lov od sviti, kneza Liechtensteina. — Z letošnjo letino so ljudje sploh zadovoljni. Rž je dala skoro povsod več kakor lani, pšenica, ječmen in oves so prav dobro obrodili, turšica ali koruza pa stoji tako lepo, kakor že dolgo let ne tako. Na steblu je visoka v krajih do 11j2 sežnja, da ljudje tako visoke ne pomnijo. Ajda je zelo kratka, redka in vidno trpi od velike suše, ki nas tare; začenja že cveteti. Pa ljudje se spominjajo, da je včasih že tudi od setve do žetve brez dežja ostalo, pa je vsejedno dobro obrodila. Sadja, ki se v Rožu sicer mnogo pridela, dobimo le malo. V višjih legah se še zagleda marsikatero jabelko in hruško, ki se pod obilnim sadom všibava; bolje obrodili bodo češplji in orehi, breskev pa skoro nikoder ni bilo. Nekateri posestniki bodo pa tudi letos nekaj mošta naprošali. Tudi se je v tem letu v naših krajih več sto novih sadnih drevesec vsadilo ; vidi se, da dobivajo ljudje čedalje več veselja do sadjereje. — Tudi pri nas se toži, da se je sladkor podražil in ljudje povprašujejo: ali je kilo sladkorja zares za osem krajcarjev poskočil? Na taka povpraševanja se glasi odgovor, da je za kilo sladkorja samo šest krajcarjev več davka, kakor prej. Ako kjerbodi kaki kramar zahteva za kilo sladkorja osem krajcarjev več, kakor poprej, in pravi zato, ker je povišan davek, tedaj se on nesramno laže, kajti davek je povišan samo za 6 krajcarjev kila, vse drugo je ostalo pri starem, torej tudi cena sladkorja! Takemu kramarju pa pokažite hrbet za vselej ter kupujte sladkor tam, kjer ni take odrtije in ne-krščanske dobičkarije, ali pa naročite si ga sami po več vkup od drugod. Taki nekrščanski kramarji bodo kupčevalce zares primorali, da si pomagajo sami in si napravijo gospodarske in konsumne zadruge, da se izognejo takih znanih požrešnežev, ki nikdar dosti nimajo. oviear. Na Koroškem. (Cesarjev prihod.) Kakor smo že v zadnji številki našega lista naznanili, pride naš presvitli cesar v soboto dné 16. septembra točno ob 3. uri popoludne v Celovec, da se udeleži vojaških vaj. Kakor vsikdar, bomo mu mi koroški Slovenci tudi pri tej priliki skazovali svojo ljubezen, spoštovanje in popolno udanost vsepovsod, koder se bode prikazal na slovenski zemlji. Opozarjamo torej naše rojake, posebno one iz okolice, da ne zamudijo te prilike, ki se jim sedaj ponuja, in pridejo omenjeni dan v mnogobrojnem številu v Celovec, pozdravljat svojega dobrega in milega vladarja. Dolžnost naša pa je, da to priložnost tudi v to porabimo, da ga povsod drugod po deželi pozdravljamo v svojem domačem jeziku z „Živio“- in „Slava“-klici, da se bode na svoja lastna ušesa prepričal, da na Koroškem slovenski živelj ni še izumrl, marveč da še krepko diha in da hoče tudi še nadalje živeti. Tega nam zabraniti nikdo ne more in ne sme. Vsak naj izraža svoja čutila tako, kakor mu srce veleva. Te besede naj pa veljajo tudi za številno slovensko delavstvo v Celovcu, kateremu to še prav posebno na srce polagamo in mu priporočamo, da naj bi bilo bolj ponosno na svojo narodnost in svoj jezik, nego je v resnici, in naj bi se ne dalo izkoriščati od nasprotnikov v njihove grde namene. Zavedno slovensko delavstvo bodi opora ndrodu, iz katerega je izšlo, in naj ne hodi v ogenj za druge, ki mu naklonjeni nikdar ne bodo. (Vzpored za cesarjev prihod.) V soboto dné 16. t. m. pripelje se naš presvitli cesar na Koroško in pride v Breže ob 3/42. uri popoludne, kjer ga sprejme gosp. deželni predsednik. — Ob 3. uri popoludne pride v Celovec. Na južni železnici ga sprejme deželni glavar z deželnimi odborniki, g. župan z občinskimi svetniki, mil. g. knezo-škof s kapiteljnom, razni civilni in vojaški dostojanstveniki in predstojniki uradov. Iz železnice se podd cesar z vozom po kolodvorskih ulicah v svoje Najvišje glavno stanovanje. — V nedeljo 17. t. m. se udeleži ob 7. uri zjutraj sv. maše v mestni farni cerkvi, ob 10. uri zjutraj bode v dvorcu milostljivo vzprejemal razne dostojanstvenike in de-putacije. — Ob 3. uri popoludne se podà z vozom iz Celovca po deželni in novi cesar Franjo-Jožefovi cesti ob južnem bregu jezera mimo Majernika, Sekire in Ribnice na Otok, kamor pride ob 4. uri popoludne. Ko si bode tu v spremstvu mil. gosp. knezoškofa ogledal starodavno cerkev in nje poprave, podal se bode peš do jezera, kjer ga bode pričakoval parobrod, s katerim se prepelje v Poreče. Po pozdravu okoliških županstev si ogleda presvitli cesar nasade Werzerjevega in Wahlisevega zavoda in se potem odpelje po železnici zopet nazaj v Celovec, kamor pride ob 1IÌ8. uri zvečer. Pred dvorcem bo potem podoknica in bakljada, pri kateri bodo sodelovala vsa pevska in razna druga društva. Mesto bode razsvetljeno. — V ponedeljek dné 18. in v torek dné 19. septembra udeleževal se bode presv. cesar izključljivo le velikih vojaških vaj. V sredo dné 20. t. m. pa zapusti Celovec ter se odpelje ob 6. uri 50 minut z železnico v Meran. Rojaki! Še enkrat Vas pozivljemo z uljudno prošnjo, da presvitlega našega cesarja povsod, kjer se bode pokazal in kjer se bode vozil, tako ob potih kakor ob železnicah, pozdravljate navdušeno in spoštljivo — a izključljivo le v slovenskem jeziku. (Udanostna izjava.) Krški stolni kapitelj se je te dni polnoštevilno poklonil milostljivemu g. knezoškofu ter jim izjavil prespoštljivo svoje pomilovanje nad obžalovanja vrednimi pouličnimi izgredi, ki so se nedavno vršili pred knezoškofovo palačo in drugimi knezoškofovimi zavodi ter izrekel nado, da se taki puntarski izgredi ne bodo več ponavljali v taki meri, ker je vendar upati, da bode v prihodnje javna varnost vse potrebno poskrbela, da se takim nasilstvom pravočasno naredi konec. (Naši razgrajači) se že sramujejo svojih „junaških“ činov, katere so izvršili povodom zadnjih izgredov. „Freie Stimmen“ trdijo, da se tega razgrajanja in razbijanja niso udeležili niti nemški nacijonalci in tudi ne socijalno-demokratični delavci, marveč so te izgrede pouzročili in vodili le — čujte in strmite — laški in slovenski delavci. Mi, ki smo bili priča vsem izgredom, smo se pa ravno o nasprotnem uverili, ker smo videli na lastne oči gospode po največ iz nemško-nacijonal-nega tabora, ki so se neizmerno trudili, ulivati olje v ogenj ter so v raznih stranskih ulicah, dobro zavarovani, vodili in komandirali vse gibanje. Tudi ne bo nikdo verjel, da so laški in slovenski delavci prepevali nemško-nacijonalne pesmi, kakor „Die Wacht am Rhein“, jjBismarcklied^ itd. Taka trditev je za norce, ne pa za pametne ljudi. Torej nič ne zakrivajte in le ponosni bodite na te grozovitosti, ki ste jih učinili. Tega madeža si nikoli več ne izbrišete iz' svojih predrznih čel, če se sedaj še tako izgovarjate ter krivdo na druge zvra-čate. Mi pa še enkrat pravimo: Sram vas bodi takih dejanj ! (Zlobni nemški jeziki) podtikajo sedaj vso krivdo zadnjih žalostnih izgredov v Celovcu našemu blagemu slovenskemu državnemu poslancu, preč. g. Lambertu Einspielerju. On je kriv, daje državni zbor nesposoben za delo; on je kriv, da vlada sedaj § 14., to je tisti paragraf, ki so si ga svoj čas Nemci sami ustvarili, da bi davili ž njim avstrijske Slovane, pa niso mislili na to, da se njega ost enkrat tudi lahko proti njim samim obrne ; on je kriv, da se je naložil davek na sladkor; on je menda tudi kriv, da nemški kričači ne morejo priti do mini. Človek bi se kar smejal takim norčavostim, ako bi ne vedel, kak namen da imajo naši nasprotniki. Oni hote naše ljudstvo po deželi nahujskati proti svojemu poslancu in se torej trudijo z lažmi in obrekovanjem gojiti sovraštvo do njega. Naše slovensko ljudstvo pa je gotovo samo toliko pametno, da bode vedelo prav razsoditi. Takim nesramnim lažnjivcem in obrekovalcem je treba z vso odločnostjo pokazati vrata. Naš g. poslanec je čist značaj in resnica je, da se z vsemi močmi trudi, svojemu ndrodu le koristiti. Kdo bi se čutil bolj pomirjenega, nego ravno on, ako bi ga videl srečnega in zadovoljnega? (Duhovske zadeve.) Preč. g. prošt Florijan Isop imenovan je knezošk. duhovnim svetovalcem in dekanom za dekanijo Spod. Dravograd; č. gosp. Ri e dl Jožef je dobil faro Motnico; č. g. Vaclav Ceh, župnik na Gozdanjah, pride za kanonika v Velikovec, oziroma za župnika na kapiteljsko faro v Štebnu; č. g. Ra s sl er Oskar, kaplan pri Fari, je imenovan za veroučitelja petrazredne ljudske šole za fante v Celovcu; č. g. Moser Ferd. gre za farnega oskrbnika v Št. Donat in č. g. Karol H rab a, farni oskrbnik na Jezeru, pride v ravno tej lastnosti v Št. Lipš. Vč. g. Hasslacher Franc, župnik glavne fare v Millstattu, je stopil v stalni pokoj ; glavno faro bode oskrboval kot provizor dosedanji kaplan č. g. Hoc hi Benedikt. Č. g. kaplan Singer Št. je precej hudo zbolel; dokler ne okreva, ostane v Železni Kapli. — Jesenski farni izpit se bode vršil od 10. do 12. okt. ; oglašenih je 18 gospodov. (Umrl) je na svojem posestvu „Sipperhof“ pri Žihpolji cesarski svetnik in bankir Anton vitez Ehrfeld v 81. letu svoje starosti. (Zaradi znanega razgrajanja) v dnéh od 21. do 25. avgusta v Celovcu vršile so se pretekle dni pri tukajšnjem c. kr. deželnem sodišču obravnave proti 13 zatožencem. Jeden je bil za-tožbe oproščen, 12 jih je bilo obsojenih v zapor od pet dnij do 8 mesecev. Največjo kazen, 8 mesecev težke ječe, dobil je črkostavec Leon-ove tiskarne, po imenu Ulbrich, nemški brat iz Pruskega, ki je bil koj prvi dan ujet, a je bil na prošnjo svojega delodajalca izpuščen. Prihodnji dan je bil zopet na čelu razgrajačev zasačen in pograbljen ter sodišču izročen. Po prestani kazni se bode iz avstrijskega ozemlja iztiral. Iz tega slučaja se jasno razvidi, kaki ljudje da so se udeleževali teh razgrajanj in od kod da so prihajale komande. „Freie Stimmen“ naj torej nikari ne iščejo razgrajačev med laškimi in slovenskimi delavci, ko ima iste tako blizo, kakor gorenji slučaj le prejasno kaže. (Utopljenec.) V Vrbskem jezeru pri Porečah je utonil 74 letni zdravnik dr. Franc Heller iz Dunaja. Zadel ga je mrtvoud, ko se je kopal. Mrtveca so prepeljali na Dunaj. (Samomorilec.) V Dravo je skočil Della Schiava ml. iz Beljaka, katerega truplo so našli pod gradom in ga pokopali na mirodvoru v Beljaku. Bil je šele 19 let star ter je kot lahko-živec zapravil mnogo denarja. Dolgovi so ga tirali v smrt. Taka je naša današnja mladina. (Shod c. kr. kmetijske družbe) bode v nedeljo dné 24. t. m. pri Hafner-ju v St. Štefanu na Zilji, na katerem bode govoril g. potovalni učitelj V. Šumi o mlekarstvu. (Osebne vesti.) Sodnim pristavom za Pliberk je imenovan g. dr. Lederer. Radovedni smo, li zna toliko slovenski, da bode mogel v povsem slovenskem kraju občevati z ljudstvom. — G. dr. A. Petak s celovške gimnazije je premeščen na Dunaj, g. E. Bruno z Dunaja pa na gimnazijo v Beljak. Po drugih slovenskih deželah. (Otvoritev „Mestnega doma44) v Ljubljani in blagoslovljenje taistega se je vršilo v dnéh od 7. do 9. t. m. na prav slovesen način. Te slavnosti se je udeležilo veliko število ognjegascev iz vseh krajev slovenske domovine in nekaj zastopnikov bratskih društev iz Hrvatske in Češke. V tem domu je tudi ljubljanska požarna bramba dobila lepe prostore za shranjevanje svojega orodja in za druge potrebščine. (Neodpusten čin ljubljanskega kukavnega Slovenca!) Kake uboge pare smo mi obmejni Slovenci v ndrodnem oziru, o tem različni ljubljanski veljaki nobenega pojma nimajo, ker bi sicer ne bilo mogoče, da se najde med njimi človek, ki je iz zgolj osobnih in strankarskih nagibov zmožen takega nàrodnega greha, kot ga je učinil ljubljanski dopisnik nemškega „Vaterlanda“ s člankom, v katerem zvrača vso krivdo za nemška tolovajstva v Celju na Slovence, sosebno na nedolžni govor dr. Ferjančiča na Bledu, ter kratkomalo trdi, da je Celje nemška posest (fremdes Gebiet), v katere področje bi po njegovem mnenju mi Šlovenci ne smeli posegati. Štajerski Slovenci, ki so neumorni pri nàrodnem delu in ki se imajo s pouličnim capinstvom boriti dan na dan, so vsled tega tem bolj ogorčeni, ker jim je ravno ta članek izpodkopal vse uspešno delovanje in vse nade za zboljšanje neznosnih celjskih razmer. Mi to ogorčenost popolnoma umevamo ter se zabranjujemo proti temu. da bi nas ljubljansko strankarstvo oropalo sadu v boju z našimi najhujšimi nasprotniki. Ogorčenost postaja vsled tega povsod po širni Sloveniji silna, in resnica je, da mora ob takih žalostnih pojavih vzkipeti tudi najmirnejša kri. To je grdo izdajstvo, in tak nesramen izdajalec zasluži najhujšo kazen. Ako bomo tako delali, bomo si sami izkopali prezgodnji grob. (Kmetijska šola na Gorenjskem.) Deželni zbor kranjski je sklenil, da ustanovi na Gorenjskem nekako kmetijsko šolo v zvezi z uzorno kmetijo ter je naročil deželnemu odboru, da izbere za to primerno posestvo. Na prošnjo deželnega odbora je poljedelsko ministerstvo poslalo posebnega ve-ščaka, ki si je 29. avgusta in naslednje dni ogledal v označeni namen ponudena posestva. (Nesreča.) Dné 26. avg. ponesrečila je učiteljica Stein iz Dunaja na potu od Belopeških je-zerov na Planico. Napotila se je ta dan sama brez vodnika še pred 6. uro zjutraj na Pončo, na katere vrh je srečno dospela. Od tod je hotela iti k belopeškim jezerom. Z vrha se je napotila po strmem skalovju doli proti ravninici in je padla ob navpični steni navzdol iz višine 200 metrov na kup kamenja ter se ubila. Gotovo je bila takoj mrtva, ker je bilo truplo zelo poškodovano. Pokojnica je bila 57 let stara, krepka, jako izobražena ženska in dobrega srca, ki je reveže rada obdarjala. Bila je poštena Nemka in tudi Slovencem vrlo naklonjena ter je rada zahajala vsako leto med nje. Ker se dlje časa ni vrnila, se je poskrbelo, da je šlo več izkušenih mož jo iskat, katerim se je tudi posrečilo, jo po trudapolnem naporu najti. Z velikim trudom in v vedni nevarnosti za svoje življenje so jo možje potem spravili v pondeljek dné 28. avg. ob 9. uri zvečer v rateško mrtvašnico in so jo prihodnji dan izročili materi zemlji k večnemu počitku. Nagrobni spomenik ji postavi iz posebnega spoštovanja radovljiška podružnica slovenskega planinskega društva na pokopališču v Ratečah. (Umrl) je v Mokronogu na Dolenjskem notar g. Stanko Pirnat. Pokojnik bil je zaveden narodnjak in nadarjen glasbenik. Bodi pokoj njegovi duši ! (Raznoterosti.) Umrl je na svojem gradu v Otočcu graščak Albin grof Margheri, 72 let star. — Zlato mašo je daroval dné 20. avgusta č. g. Blaž Petrič, župnik v Velesovem. — Drugi shod krščansko-mislečega dijaštva bode dné 13. sept. v prostorih katoliškega doma v Ljubljani. — Bučelar M. Ambrožič iz Mojstrane je na bučelar-skem shodu v Koloniji dné 29. avgusta t. 1. dobil srebrno svetinjo in darilo 30 mark. — Oblak se je utrgal dné 28. avg. v Crmošnjicah. Na travnikih in polju, kakor tudi po vinogradih je precej škode. Naliv je bil tako silen, kakor ga že dolgo ne pomnijo. — Na Dunaju je umrl revident severno-zapadne železnice g. Iv. Lercher, rodom Ljubljančan, ki je za časa potresa se veliko trudil k sijajnemu vspehu dunajskega pomožnega gibanja. (Shod v Braslovčah pri Celju), ki se je vršil 27. avgusta, je bil dobro okiskan. G. Ivan Kač je govoril o zadružništvu, kako naj se zadruge ustanovljajo, vodijo itd. G. dr. Ivan Dečko je govoril o deželnem zboru in sploh o političnem položaju. Vsi govori in tudi štiri resolucije bile so z navdušenjem sprejete. Prva, v kateri se prosi, da bi se podržavila policija v Celju, se je odposlala v Gradec. V drugi se izraža misel, da naj bi se podpirali samo slovenski trgovci v Celju, tretja se obrača zoper nemško opozicijo in § 14., četrta izraža obžalovanje, da se je obdačil sladkor ter na- roča ljudskim zastopnikom, naj delujejo na to, da se obdači razkošje, razni nepotrebni športi in sploh kapital. — To bi bilo prav! Do sedaj je gospoda največ gledala na to, da je sama dobro izhajala — na stroške delavca in kmetovalca. Skrajni čas je, da postane drugače in da se davki primerno raz-delé. Kdor ima več in denar ložeje zasluži, naj se tudi v davčnem oziru primerno pritegne k plačilom. Vse kar je prav je tudi Bogu ljubo! (Ljudska hranilnica in posojilnica) se je osnovala v Kečici na Štajerskem ter je pričela poslovati dné 31. avg. t. 1. (Mrlič ogorči.) V deželni bolnici v Celju je umrl neki protestanški železniški uradnik. Celjsko pogrebno društvo, ki je v nemških rokah, pa je pustilo mrliča na odru pri gorečih svečah brez vsacega čuvaja. Od sveč pa se je unel ogenj in drugi dan so našli mrliča pol ožganega. (Brzojav) dobe v Cerknem na Goriškem. 2 njim bo zvezan tudi Tolmin in Idrija na Kranjskem. (800 gld. za bakljado.) Neko tržaško italijansko društvo je baje dobivalo vsako leto iz državnega dispozicijskega fonda 800 gld. v ta namen, da prireja 17. avgusta, kot na predvečer cesarjevega rojstnega dneva, po mestu bakljado. Letos pa je bil podpredsednik omenjenega društva, Alborin po imenu, tudi pri namestniku, da dvigne onih 800 gld. Toda to pot je podpora splavala po vodi, ker ga je namestnik kratkomalo pognal. Društveni obhod in bakljada je vsled tega izostala ter so ti laški neodrešenci pokazali, da so patrijotje le za denar in ne iz prepričanja. (Drobne novice.) Presvitli cesar je daroval za kapelo v zavodu šolskih sester v Tomaju 1000 gld. — Hrvatska gimnazija v Pazinu se otvori dné 15. sept. t. 1. Profesorji so že imenovani. Kav-natelj postane prof. Matejčič. Dolgo je trajalo, predno se je vresničila vroča želja istrskih Hrvatov. Mi jim k tej pridobitvi iz vsega srca čestitamo. — Tržaški namestnik grof Goéss je prišel na Koroško na dopust, da se odpočije od trudapolnega preganjanja tržaških Slovencev in istrskih Hrvatov. — Šolskim nadzornikom za slovenske šole v Gorici in okolici je imenovan glavni učitelj na učiteljišču v Kopru, g. okrajni šolski nadzornik Fran Finžger. — Za vodjo slovensko-nemških vzporednic na celjski gimnaziji je imenovan profesor tega zavoda g. F. Liskovnigg. — V katoliško vero prestopil je protestant, znani ljubljanski tovarnar g. Avg. Drelse z vsemi svojimi otroci. — Otvoritev slovenske planinske koče na Planici se je vršila v nedeljo dné 4. t. m. pri obili udeležbi prav slovesno. Da se je postavila ta za planince prepotrebna koča na tem lepem in primernem kraju, je v prvi vrsti zasluga marljive radovljiške podružnice slovenskega planinskega društva. — Pri porotni obravnavi v Novemmestu dné 1. t. m. je bil na smrt obsojen 26 letni Jožef Zevnik, ki je umoril Jožefo Grubar iz Suhodola pri Brusnicah. Zevnik je svoj čin obstal. — V Boljunu v Istri je pri občinskih volitvah v vseh treh razredih zmagala hrvatska stranka. Križem sveta. (Cesar) se je podàl dné 30. avgusta na Češko k vajam in je bil povsod, kamor je prišel in kjer se je vozil dvorni vlak, navdušeno vsprejet in pozdravljam Posebno lepo sprejet je bil v Pragi, kjer ga je na kolodvoru Fran-Josipove železnice župan dr. Podlipny z navdušenimi besedami pozdravil ter željo izrekel, naj bi Njega Veličanstvo večkrat prihajalo v kraljevino Češko in blagovolilo črez leto tudi dlje časa bivati v zlati Pragi v ponos in veselje udanega mu češkega nàroda. Cesar se je zahvalil dr. Podlipny-u za udanostne izjave najprej v češkem in potem v nemškem jeziku, na kar se je odpeljal v Zakope (Reichstadt) na severno Češko, odkoder se je udeleževal vojaških vaj. Dné 3. t. m. povrnil se je zopet nazaj na Dunaj. (Državni zbor) se snide po novejših poročilih v drugi polovici meseca oktobra. Nekateri listi določajo dan 20. oktobra kot dan otvoritve. Nemci, posebno A\ olfovci in Schonererijanci, se že pripravljajo na obstrukcijo ter grozijo, z najhujšimi sredstvi zaprečiti vsako delovanje taistega. Taki so zastopniki nemškega nàroda! Po eni strani se jezijo proti § 14., s katerim si sedaj vlada pomaga uveljavljati najpotrebnejše zakone, po drugi strani pa nasprotujejo vsakemu delu poštenejših poslancev v državnem zboru. Ako bi se ti nemško-nacijo-nalni rogovileži poprijeli resnega dela, bi vladi ne bilo treba posegati po § 14., ker bi se v državnem zboru potem lahko vse postavno izvršilo in izpeljalo — po od avstrijskih nàrodov samih pravilno izvoljenih zastopnikih. Ker bi pa potem Wolf in Scho-nerer ne mogla več nositi velikega zvonca tako, kakor ga nosita sedaj, ne pustita, da bi prišlo do miru in dela v državni zbornici. Mi smo le radovedni, koliko časa da bode naša slavna vlada še trpela tako rogoviljenje teh predrznežev. Ali res nima več toliko moči, da hi ugnala te in druge take razposajence in izdajalce? (Položaj.) Kakor vsa znamenja kažejo, dela zdaj vladi največ skrbi volitev delegacij. Nemci obetajo, da to volitev z nasilno obstrukcijo preprečijo, veljaj karkoli. Z ozirom na to se bavi vlada z mislijo, da pomiri Nemce na stroške Slovanov. Finančni minister dr. Kaizl ima baje iti te dni v Prago, da bi Čehom predlagal, naj pod gotovimi pogoji in proti dovolitvi drugih koncesij privolijo v preklic jezikovnih naredb. Radi tega je med Čehi nastalo veliko razburjenje. Češki listi javljajo, da njihovi poslanci od svojih pravic ne odjenjajo niti za las, in da naj se vlada s takimi mislimi nikar ne ukvarja. Z ozirom na to je vsaj verjetno, kar poročajo nekateri listi in kar opozicija želi in upa, da namreč vlada odstopi, ker sicer ni upanja, da bi kaj opravila. (Punti) v raznih krajih na Češkem, ki so imeli očitno protiavstrijski značaj, kakor tudi izgredi v Celovcu, so obudili v odločilnih krogih velike skrbi. Na Češkem je bila nastala že prava pravcata revolucija. Ako bi se bilo kaj tacega zgodilo v kakem slovanskem kraju, bi bila vlada že davno razglasila obsedno stanje in napravila mir kar hitro s silo. Nemcem, seveda, se pa ne sme zakriviti las, in naj počenjajo kar hočejo. (Chlumecky t Ischlu.) Bivši predsednik poslanske zbornice, baron Chlumecky, je bil te dni poklican na cesarski dvor v Ischlu, kjer ga je cesar sprejel v dolgi avdijenci. Nekateri listi sklepajo iz tega, da je omajano stališče Thunovega mini-sterstva in upajo, da pride na krmilo novo mini-sterstvo s Chlumeckym na čelu. Od druge strani se zagotovlja, da temu ni tako in da se je cesar s Chlumeckym posvetoval samo glede volitve delegacij. Ako bi prišel ta stari nemško-liberalni lisjak res sedaj na vladno krmilo, bi postale v Avstriji še hujše zmedenosti, nego jih že imamo pod sedanjo vlado. (Prvo nagrado) pri dirki v Berolinu dné 27. avg. t. 1. je dobil Slovenec Franc Počkaj, član slovenskih kolesarjev „Ljubljana“. (Španska kraljica) Marija Kristina biva sedaj v Avstriji v Opatiji. Dné 29. avgusta se je sešla na Reki s svojim bratom nadvojvodom Karol Štefanom. Potem se je vrnila zopet nazaj v Opatijo in je med potjo obiskala tudi Lovrano. (Vročina na Angleškem.) V Londonu je bila dné 25. avg. nenavadna vročina. V senci je imela 35 stopinj, na solncu pa 55. To je bil najtoplejši dan tega poletja. 200 oseb je zbolelo in 10 umrlo za solnčarico. (Banka Slavija.) Iz poročila banke „Sla-vije“ za L poluletje 1899 smo povzeli, da je bilo od 1. januarja do konca junija v življenskem oddelku banke „Slavije“ predloženo 2423 zavarovalnih oglasil na kapital 3,333.780 gld. — Premija je znašala v tej dobi 645.674 gld. 31 kr. Zavarovanih kapitalov za slučaj smrti in doživetja se je izplačalo 247.722 gld. 93 kr. Reserve in fondi znašajo koncem 1898. 1. 9,585.636 gld. 17 kr. V celem bilo je izplačano kapitalov za 28,910.069 gld. 98 kr. 10°/o dividende izplačalo se je členom za 305.942 gld. 15 kr. Banka „Slavija“, ustanovljena na temelju vzajemnosti, sklepa pod najugodnejšimi zavarovalnimi pogoji zavarovanja za slučaj smrti in doživetja, dote otrokom, penzije ter mnogovrstna druga zavarovanja. Pojasnila in tarife pošilja brezplačno generalni zastop banke „Slavije“ v Ljubljani, Gosposke ulice št. 12. Podružnica sv. Cirila in Medoda za Apače in okolico bo imela v nedeljo dné 17. septembra t 1. ob 3. uri popoludne svoj letni shod po običajnem vsporedu v gostilni pri Ibovčniku na Brovnici, kamor uljudno povablja vse člane in prijatelje podružnice odbor. Hranilnica in posojilnica v Velikovcu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, vabi svoje družnike k izvenrednemu občnemu zboru dné 21. septembra 1.1. (kvaterno sredo), ob 1. uri popoludne, s sledečim vzpore-dom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Sprememba pravil. 3. Volitev novega odbornika. 4. Sprememba obrestne mere. 5. Slučajni nasveti in predlogi. Ako bi občni zbor ob 1. uri ne bil sklepčen, vrši se isti ob 2. uri popoludne ob vsaki vdeležbi. odbor. Ustnica uredništva. Baznim gospodom dopisnikom naznanjamo, da je družbeni tajnik, č. g. Jož. Rozman, že od 29. avgusta iz Celovca odsoten in na potovanju ter prosimo, da blagovolijo vse dopise, ki so namenjeni za „Mir“, naslovljati naravnost na uredništvo našega lista, da nam pridejo pravočasno v roke. — Tudi se priporočamo rodoljubom po deželi iz krajev, kjer bode hodil naš presvitli cesar, za kratka poročila. Zaradi pomanjkanja prostora smo morali za prihodnjo številko našega lista odložiti dopise iz Črneč pri Spod. Dravogradu (poročilo o shodu kat.-pol. in gosp. društva), iz Št. Vida v podjunski dolini, iz Smerč, iz Črešenj na Zilji, iz Št. Štefana pri Velikovcu, iz Spodnje rožne doline, iz Guštanja, iz Gorenč in iz Hodiš (poročilo o zborovanju kotmirske podružnice sv. Cirila in Metoda), ter razne druge novice, kakor tudi poročilo družbe za vedno češčenje najsvetejšega zakramenta v krški škofiji. Gg. dopisniki naj nam zaradi tega ne zamerijo. Vse pride na vrsto. Današnja številka obsega šest stranij. Vabilo. Vzgojiš« za dekli« (Internat) čč. šolskih sester v .Narodni šoli' družbe sv. Cirila in Metoda v Velikovcu se priporoča p. n. slovenskim starišem. V hiši je trirazredua ljudska šola; poseben ozir se jemlje na pouk v ženskih ročnih delih. Šolsko leto se začne dné 16. oktobra 1.1. Plačila 8 gld. mesečno. Oglasila naj se blagovolijo poslati čč. šolskim sestram v Velikovcu na Koroškem. Franc Sadnikar, trgovec z železjem v Celovcu (Burggasse št. 7.) 1 priporoča po naj nižjih cenah grobne kidže, trpežno pozlačene, v raznih velikostih. Raznovrstno železo, kovane sinje za kola, podvozi, puše za kola, žlajfe, coklje, sploh železo razne debelosti in širokosti za vsako po trebo. Lopate, krampe, motike, sekire, capine. Žage z najboljšega jekla. Pile za žage, razna orodja za hišo in rokodelce. Kovanja za okna in vrata. Kovane in cevcžnaste žeblje. Raznovrstna kuhinjska posoda z vlitega in kovanega železa. Strelovode (Rlitzableiter) v ognju pozlačene. — Dalje priporočam vlite, kakor tudi bakrene (kufraste) kotlje, v raznih velikostih, železne peči in šte-tlilna ognjišča (Sparberde), decimalne vage itd. Na željo razpošiljam od križev tudi cenike in obrise poštnine prosto vsakemu, kdor se zanje oglasi. Jakob Petschounig, usnjarski trgovec v Celovcu, na novem trgu št. 4., med gostilno „pri Kleeblatt-u“ in Kopper-jevo prodajalnieo. Kdor hoče dobro, trdno in zoper mokroto stanovitno usnje, naj se obrne k meni, kjer mu bodem povsem s svojo jjpiF" veliko zalogo vsakovrstnega najboljšega usnja, kakor tudi pravo rusko irhovino po najnižji ceni postregel. — Prodajam tudi vsakovrstno čevljarsko orodje. — Izdelujem in prodajam najizvrstoejšo mast za čevlje. — Kupujem vsakovrstne živinske kože za stroj po najvišji ceni. Slavno občinstvo uljudno vabim na vsakojaki poskus, da se prepriča o kakovosti robe. ^ Dr. Alojzij Kraal, | w odvetnik v Celovcu, ^ na benediktinskem trgu št.4., I. nadstropje. ^ Uradne ure so od ll$. do 12. ure zjutraj A in od 3. do 6. ure popoludne. ^ W TssfG~ Ob nedeljah je pisarna zaprta. Ucenec se sprejme v trgovini za tržaško (špecerijsko) blago D. Pichler v Celovcu, šolske ulice. Malo posestvo, v lepem kraju, na spodnjem Koroškem, blizu kolodvora, v dobrem stanu, lep vrt in polje okoli hiše, se proda za 1800 gld. Naslov se izve pri uprav-ništvu „Mira“ v Celovcu. Malo posestvo, ki obsega okrog 6 oralov njiv, 1023 □ sežnjev travnika, 180 □ sežnjev sadnega vrta, okoli 6 oralov gozda, se proda. Hiša je v dobrem stanu in stoji poleg glavne ceste. Več pove Janez Ramuš (Šuster) v Št. Štefanu pri Pliberku. vseh nadomestkov za kavo ima zajamčeno pristna Oelz-ova kava odlično mesto. Zato se po svojih izjemno izvrstnih lastnostih hitro vpeljuje kot prijateljica res dobre kuhinje. Samo pristna: MTv rudečih zavojih z belimi trakovi.-^®® \ Za i>oi*ji1>o sadja. Za pridelovanje vina. Stiskalnice za sadni mošt za grozdno vino ^ s stalno delujočim dvojnim tiskalom in uravnavo stiskanja „Herkules“. Jamčimo za naj-^ višjo zmožnost, do 20 odstotkov višjo, kakor pri vseh drugih stiskalnicah. | Sadni in grozdni mlini. Stroji za obiranje sadja. ž i Popolne naprave za pridelovanje mošta, stalne in za prevažanje. Stiskal-^ niče in mlini za pridelovanje sadnih sokov. Sušilnice za sadje in ze-i lenjad, lupilce in rezalnice, najnovejše samodejne patent-brizgalnice za grozdje ^ in rastline „Sypllonia“, izdelujejo in prodajajo z garancijo kot posebnost v naj-^ novejši, najbolj izvrstni in priznano najboljši sestavi PH. MAYFARTH & Comp. c. kr. izključlj. privilegirana ^ tovarna poljedelskih strojev, livarna in plavž na par. Dunaj, II. Taborstrasse št. 71. Obdarovani z nad 390 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami. _ ^ Obširni ceniki in mnoga prisnalna pisma se delijo zastonj. — Zastopniki in prekupci strojev se iščejo. | Dobiva se najceneje v podpisani lekarni, od koder se tudi jeden kos z obratno pošto razpošilja, ako se naroča po pošti. Pogled mestnega trga in lekarne Trnkóczy-ja v Ljubljani. Lekarna Trnkóczy, v Ljubljani, priporoča naslednja, že mnogo let z dobrim uspehom preskušana zdravila: Dr. pl. Trnkóczy-ja želodečne kapljice. Dobro sredstvo za želodec. — 1 steklenica 20 kr., 12 steklenic 2 gld. Dr. pl. Trnkóczy-ja krogljice odvajalne (čistilne), čistijo želodec. — Škatlja 21 kr., 6 škatljic 1 gld. 5 kr. Pocukrane krogljice, 1 škatlja 40 kr., 3 škatlje 1 gld. Doktor pl. Trnkóczy-ja Varstv. znamka. prsni, pljučni in kašljev sok ali zeliščni sirup, sestavljen z lahko raztvarlji-_ vim vapnenim železom, utiša kašelj, raztvarja sliz, ublažuje bol in kašelj, vzbuja slast do jedi in tvori kri. — 1 steklenica 56 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr. Doktor pl. Trnkóczy-ja i ali drgnilni cvet (udov cvet, Gichtgeist) je kot bol utešu- protinski kurja očesa, joče, ublažujoče drgnenje za križ, roke varstvena in noge, kot novo poživljajoče drgnenje znamka, po dolgi hoji in težkem delu itd. priporočljiv. — 1 steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 25 kr. Doktor pl. Trnkóczy-ja tinktura za izkušeno sredstvo zoper boleča kurja očesa, bradavice, otrpnjenje kože, kraste, roženico, žulje in ozebline. Ima to veliko prednost, da se samo le s priloženim čopičem bolni del namaže. — Steklenica po 40 kr., 6 steklenic 1 gld. 75 kr. Varstvena znamka. Za varčne gospodinje, dojenčke, otroke, nervozne, ozdravljenee, malokrvne, bledične, za vsakega bolnika, sploh za vsakega se priporoča namesto brezmočne, dražljive kave in ruskega čaja doktor pl. Trnkócy-ja kakao sladiti čaj kot tečno, krepilno, zdravo, najboljše in najcenejše redilno sredstvo. Zametek (Vi kile vsebine) 20 kr., 14 zametkov samo 2 gld. 25 kr. gj^“ Ker je vedna skrb p. n. ekonomov, kmetovalcev, živinorejcev itd. obrnjena na ohranitev zdrave in krepke živine, opozarjamo iste posebno na naše doktor Trnkóczy-jeve redilne preparate za živino. Doktor pl. Trnkóczy-ja živinski redilni prašek za notranjo rabo pri kravah, voleh in konjih. Že skoro 50 let z najboljšim uspehom v rabi, kedar živina noče žreti in da se zboljša mleko. — Zametek z rabilnim navodom 50 kr., pet zametkov samo 2 gld. Varstvena znamka. Prašičji krmilni in redilni prašek. Varstvena znamka Varstveno m dijeteticno sredstvo za prašiče Za notranjo rabo, za tvorbo mesa in masti. — Zamotek 25 kr., pet zametkov samo 1 gld. Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Teršelič. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.