Poštnina plačana v gotovini.
%
Maribor, Mriek	oktobra 1939
rmi ... . rrfTMBBB——ggg~r„ 'Tr-.MrHTMffrnT-« g i im—    ■• i in n umu m n mi ■ im ■———i i 11
Stov. 43. Lato H.
Cena VSO din
#
Uredništvo in uprava: Maribor, Kopallika ul. ( - Tal. 25-47 ■ Izhaja vsak četrte1* Velja letno H din, polletno 18 din, četrtletno 9 din, za inozemstvo letno SO din Rokopisi so ne vračajo - . Poit. tek. raž. 11.717 Mariborske tiskarne d. d. Maribor Oglasi po ceniku
Skoz krpe se kašo grehote majhne
skoz kožuh nič. Opasaj z zlatom greh, pravice močna ost se zlomi precej,
zavij ga v cunjo, z bilko jo predre pritlikavec. W. Shakespeare.
Na ogled brezplačno
pošiljamo do nadaljnjega SAMO POSA MEZNE ŠTEVILKE S POLOŽNICO po naročilu ali po predlogu naših zaupnikov.
Vsem cenjenim naročnikom na znanje!
številki od 5. oktobra smo priložili položnico. Obenem smo obvestili vsakogar, ki še kaj dolguje, koliko naročnine dolguje do konca tega leta. Kdor položnice ne rabi zdaj, ker je naročnino za letos že poravnal, naj jo shrani za prihodnje nakazilo, ali pa jo naj da komu drugemu, ki želi »Edinost« naročiti! Ne zavrzite nobene položnice, ki je za upravo razme roma draga tiskovina! Stari zamudniki bodo črtani in naj \’edo, da so list krivično prejemali in da jih ustavitev lista ne odveže od dolžnosti, ki so jo prevzeli ■/. naročbo. Naj vsi store svojo dolžnost, kakor smo jo storili mi z rodoljubno požrtvovalnostjo!
Uprava »EDINOST I«,
Maribor, Kopališka ulica 6.
Boj za Balkan se znova pričenja
Dvajset let
Boj za ureditev Jugoslavije se bije že izza prevrata in še dalje. In ta boj je bil oster in odločen, kakor le more biti oster vn odločen boj v državi, kjer s; stojijo pripadniki dveh različnih kulturnih krogov nasproti
Sirite in čitajte
EDINOST!
7 naši notranji preureditvi je storjen sicer najvažnejši, a še dolgo ne zadnji korak. Pot, ki jo moramo prehoditi je še cela pred nami. In danes, ko stojimo na zgodovinski prelomnici v lepšo prihod-njoc4 (o tem smo trdno prepričani) je položaj silno zapleten. Nešteto jih je namreč med nami, ki v svojem prvem zanosu streljajo daleč preko cilja. Zaganjajo se v vse, kar obstoji, v vsem vidijo preostan ke stare miselnosti, vse se jim zdi vredno, da se do temeljev poruši. Ni je ustanove, ki je ne bi napadali, ni ga čustva, ki se jim ne bi zdelo že premagano. Trkajo se na svoja prsa in se bahajo z bog ve kakšnimi preganjanji, pri tem pa še niso pospravili iz svojih miznic vseh mogočih legitimacij sedržavnih in edino državotvornih strank. Ti ljudje se marsikedaj zaganjajo v povsem nedolžne ljudi in delajo po nepotrebnem mučenike.
še nevarnejša pa je druga skupina ljudi. Sklicujejo se na te prve im zavirajo delo za ustalitev razmer. Pozornim čitate-Ijem dnevnega tiska bodo gotovo še v spominu izjave, ki so opravičevale zavlačevanje političnih zakonov in svoboščin, češ, nove, svobodne, tajne in sorazmerne volitve bi povzročile v Jugoslaviji pravo državljansko vojno. Imeli bi, tako so govorili in pisali, tu drugo španiio. Govorili so o političnih strasteh, ki jim ne velja popuščati vajeti, ker bi to moglo postali usodno za državo. Pod »država« so seveda po 20 letni praksi smatrali same sebe. In v strahu pred u^odo, ki iim io bodo pisale žuljave roke delavcev in kme
Izmed vseh treh južno-evropskih polotokov, Pirenejskega, Apeninskega in Balkanskega, je bil slednji najdalj časa prizorišče najtežjih mednarodnih bojev, saj se že dve tisočletji na tem kosu zemlje bijejo neprestano divji boji med narodi Evrope in Azije. Bojevniki iz vseh krajev starega sveta so krvaveli na bojnih poljanah ozemlja, ki samo po sebi ni niti od daleč tako bogato in rodovitno kakor sosednje dežele.
Dva tisoč let so grabili s severa in juga po tej zemlji, kakor da bi ta zemlja ne bila last nikogar, ne da bi se kdaj brigali za voljo tistih ljudi, ki so se jih ti boji pač najbolj tikali in ki so jim daleč od Balkana krojili usodo. Evropske in azijske velesile so imele tu na Balkanu svoje »interesne sfere«, za katere so pošiljali iz najbolj oddaljenih in tujih krajev ljudske množice v boj, vse v imenu raznih svetih neprekršljivih načel. Narod sam pa je krvavel tu na mrtvi straži evropske kul ture in civilizacije in je žel za svojo kri samo poniževanje in prezir. Ime »Balkan« je imelo skozi stoletja v Evropi slab prizvok, kakor da gre tu le za nekatera še poldivja plemena, ki se niti od daleč ne morejo merit z visokimi in gosposkimi na rodi Srednje in Zapadne Evrope.
Evropa je poznala v. presojanju dejstev dve različni merili, eno za kulturno Evropo, drugo pa za Balkan. In isto dejanje, ki se je na Zapadu imenovalo viteško junaštvo, so na Balkanu^imenovali: »rop in pobijanje«. Kar so na zapadu, n. pr,, v
Španiji ali v Benetkah proglašali za »pogumne podvige drznih in bojevitih pomorščakov«, so imenovali pri Neretljanih gusarstvo. (Še danes ločijo ponekod diplome za Evropo in »za Balkan«, za katerega je vse dobro.)
Zdelo se je, da Evropa balkanskim narodom ne bo nikoli priznala polnoletnosti. Dala jim je, narodnostno in versko pomešanim, darilo dvomljive vrednosti: fanatičen in nestrpen nacionalizem, ki so ga znali zdaj ein zdaj drugi sijajno izkoristiti za sebe, ali vsaj kot dokaz o »balkanski zaostalosti« narodov na jugovzhodu Evrope.
Povedali smo že, da Balkan ni niti od daleč tako rodoviten, kakor njegove sosednje dežele in njegovo prirodno bogastvo na surovinah je postalo šele v zadnjem času toliko znano, da tvori tudi ono vabo za grabežljive roke. Vzroki vseh teh zgodovinskih bojev, ki so jih vodile evropske velesile za Balkan in na Balkanu, niso v njegovem bogastvu, ampak v njegovi legi. Kajti Balkan je ključ, ki odpira vrata v Azijo, ali v Evropo — odvisno od tega, kako si stvar ogleduješ. In ta vrata bi se nekatere velesile rade zagotovile. Razen tega je Balkan nekako zaledje za vse Sredozemlje in že rimska osvajanja nam dokazujejo, da si mora tisti, ki hoče vladati na Sredozemlju, zagotoviti Balkan. V tem je opravičilo za potoke krvi, ki so tod tekli?!
Danes se zopet glasi po Evropi krik: »Balkan!« Toda tokrat so dobila poroči-
la o Balkanu drugo lice: danes, ko se brez sodelovanja Balkancev ne da več kar tako sklepati o usodi Balkana, se slišijo čisto drugačni glasovi. Balkan je postal nenadoma otok miru v morju konfliktov. In ta mir lahko Balkanu zagotovijo samo velesile, kajti Balkan sam zato pač vendar še ni sposoben. In velesile tekmujejo in se prepirajo, kateri se da priznati ta nad vse človekoljubna naloga, da obdrži Balkan v miru. Videti je, da si bodo te velesile glede svojih miroljubnih načel prišle tako v nasprotje, da... Toda ne! Ta čas je minil. Odikar je v preteklem stoletju zadonel klic: »Balkan balkanskim narodom!« se Balkanci ne dado več voditi za nos. Balkanci so spoznali, da so vsa »balkanska gesla« velesi laž, ki zakriva iste namene kakor jih je imela na Balkanu srednjeveška Nemčija ali Benetke.
Balkan je dorastel. On ne potrebuje več jerobov in varstva. Kadar bo prišlo do resnične sloge med balkanskimi narodi, bodo ti sami dovolj močni, da se ubranijo pred vsakršnimi presenečenji. Sile, pa, ki že tisoč in tisoč let segajo na Balkan, se bodo morale spoprijazniti z dejan sktai stanjem, da se je tu njihovo gospodarstvo nehalo. Če bodo Balkanci res morali poiskati zaščitnikov, si jih bodo izbirali po svojem preudarku in prav gotovo ne med narcftli, ki jih predobro poznajo iz svoje dvatisočletne krvave zgodovine.	jad.
Ko morja ne bodo ločila dežel
Nekdaj so ugibali ljudje, kako daleč segajo vodie, ki obkrožajo celino, in kaj je za temi vodami. Morja so zalivala zemljo in ločila celine s slano vodo, z nevarnostmi globin, viharjev in daljav. — Potem so se pričela morja odpirati. Pogumni mornarji so našli po njih pot do otokov, do novih dežel, do novih celin. Morja so pričela vezati celine, dežele in človeška plemena. Ko so nastala medsebojna gospodarska in politična trenja, sovražnosti in vojne, so morja spet ločila dežele in celine.
Prav tako reke: nekdaj so bile vez med ljudmi. Vozili so se preko in vzdolž po rekah. Potem so pa ljudje zarisali črte in rekli: ta reka bo meja. In reka je ločila človeka od človeka, deželo od dežele.
Zračne plasti so ločile ljudi, potem pa so se vzpeli ljudje kakor tiče v višave in premagovali vse razdalje in ovire,' dokler se niso spremenili ljudje v sovražnike in pričeli streljati z neba železne ptiče.
Ali bo mar to zadnji rezultat naporov vsega človeštva, vsega znanja, cilj vseh tisočletij dela in napredka človeškega rodu? To bi bilo kaj žalostno spričevalo, človeštvo bi se izkazalo za nevredno bivati na zemlji, ne zaslužilo bi svojega imena in vsega, kar ima.
Toda bilo bi krivično metati kar vse človeštvo v isti koš. Večji del človeštva je miroljuben, le majhen odstotek vidi v vojnah sredstvo svojih koristi. Zato bo spet prišel čas, ko bodo morja, reke in zračne razdalje vezale dežele in narodnosti v celoto, ki se bo med seboj do-polnievala in izpopolnjevala tesneje in uspešneje kakor kdaj koli preje.
—r— Skl.
Življenje dolenjske vasi
Podgrad pri Novem mestu.
Dolenjska je lepa, ali zapuščena! To vedo naši ljudje, ki so bili precej po svetu in so videli, kako so drugod pomagali gospodarsko zaostalim krajem do napredka in izboljšanja ljudskega položaja.
Mnogi gredo od nas v svet. Morajo, kajti naše kmetije, ki so povečini majhne, ne morejo prerediti vseh. Pred vojno in še prva leta pp njej, so odhajali tukajšnji domačini v Ameriko. Po trije, štirje so šli od ene hiše, pa se večinoma niso več vrnili, kajti zemlja jih ni klicala, saj so ostali na njej še drugi.
Bilo jih je namreč vedno dovolj, ki so čakali na prevzem gruntov. Naše družine so številne, pa je bila radi tega nujna odselitev.
V	letih krize, ko je Amerika zaprla meje in ko je bila radi denarnih težav onemogočena pot Čez veliko lužo, se je stvar pri nas preobrnila. Od takrat so začeli ostajati ljudje doma, zaslužek naokrog je bil redek. Malo sta v tem odpomogli bližnji lesni tovarni, ld sta pa tudi pravočasno zaščitili svoje- interese in ustvarili obratovanje.
Zaposlitve vedno manj, ljudje so bolj in bolj ostajali doma, mali grunti so z vedno večjo težavo preživljali množeče se želodce. V tem času je nastal značilen prelom s tradicijo, s starimi navadami, kajti mladina se je začela »ženiti na prazno«, brez dot. brez dediščine. To je za marsikoga težko razumljivo, ali je čisto naravno: 2e itak malih gruntov ni bilo mogoče nič več deliti, denarja pa ni bilo od nikoder dobiti in prav tako ie bilo težavno tudi z zaposlitvijo, z delom.
Majhna izprememba je nastopila lani, ko so odšli nekateri v Nemčijo. Tud! letos so nas zapustili, moški in ženske. Mnihno olaišnriie ie čutiti nri naših skledah. To-
tov so politične strasti še bolj podpihovali ter vzbujali še večje nezadovoljstvo med ljudskimi množicami. Kajti vsa borba proti političnim strastem, kakor so menovali diktaturo radi lepšega je bila le krinka. Morda nikoli niso bile politične strasti v našem narodu tako razburje-
ne, kakor prav v dobi diktature.
Možje, ki so se odločili, da privedejo naše javno življenje zopet v pravi tir, stojijo pred težkimi nalogami. V narodu,
bodo morali vzbuditi, novo vero v življenje in utrditi v njem vse tiste nazore,
da ob tem nas vedno nadlegujejo sledeče misli in vprašanja:
Zakaj morajo naši ljudje vedno v tujino, čeprav bi radi delali v domači zemlji? Kako je to, da nam z leta v leto vržejo vedno manj naše njive, da majo naši skromni pridelki vedno slabše cene? Zakaj nam propadajo naše hiše in naša gospodarska poslopja, pa nam ne preostaja nič drugega, kakor da to počasno uničevanje žalostno gledamo?! Kako jo, da ni mogoče ustvariti možnosti za višjo izobrazbo naših otrok, ki so prav tako sposobni kakor meščanski otroci? Kje naj dobimo sredstva za obleke, plašče in obutev, da bomo zavarovani pred dežjem in mrazom? Kaiko naj skrbimo za svo je zdravje, ko nam v poletnih-sušnih dneh primanjkuje vode za pijačo, ko si ne moremo privoščiti drage zdravniške oskrbe in, ko ne moremo kupiti zdravil?!
Tako se vrstijo drug za drugim vprašanja, na katera ne najdemo odgovorov.
} i; ■. ! !	.	'	'• '	it
H:H ;l.’	' i i '	'■	1 t:'ji/ in. M
r; ;., i, 1 ;r i, s *i .ti (IVIii v ... i it . \ Zato verujemo danes samo še v to, da si bomo morali priboriti knietiškj ljudje svoje pravice sami in to v skupni borbi z ostalimi delovnimi ljudmi!
Nova tekstilna tovarna
V Horicah pri Brčkem gradijo novo tekstilno podjetje »Stolin d. d.«. Tovarna bo zgrajena za sprejem 3000 delavcev. Lastnik je Bata d. d.
V Sloveniji počivajo tekstilni industrijski obrati, delavci so na c|gsti, drugod pa nastajajo nove	tovarne.	V*	1 -i	(l(<
■ fin ,'!• - r	VU !'T
■ 'fUV 'Mi ■ t	!'H'1* < Ijl	1	. 1	i ?
I ji iVtt! Vi M1	-	•	-;
ki so jih proglašali veliki voditelji tega
naroda.
Temelje sožitja jugoslovanskih narodov, ki so na teig prostoru usodno povezani, bo treba marsikje nanovo postaviti ali vsaj popraviti, kajti v dvajsetih letih je marsikaj hudo trpelo.
7 dni
domaiih vesti
Nova trozveza:
Za predsednico Rdečega križa kraljevine Jugoslavije so kraljevi namestniki imenovali kneginjo Olgo.
^Odlikovanje za borce za osvoboditev severnih krajev se ustanovi. Ločili bodo odlikovanja za aktivne borce in za tiste, ki so kot neborci sodelovali.
General TartagHa je prevzel hrvaško _ orožniško brigado. Brigada šteje 5 tisoč mož, ki se na zunaj razlikujejo od drugih orožnikov po posebni čepici. Bri— gadni general je izjavil, da bo skrbel za ugled oblasti.
* Dr. Lunaček je prvi zagrebški vse-učiliški profesor, ki ga je potrdil hrvat-skj ban.
Volitve v senat niso nobenega posebnega pomena, ker novo izvoljeni senat prav tako ne bo mogel brez narodne skup Ščine delovati, kakor ne bi mogel delovati stari senat, če bi bila istočasno razpuščena narodna skupščina. Tako piše »Hrvatski dnevnik«, J i'|{| lin putj | mii.
,i }<!■' v m H'i t ("it iii! ir. ,hnih i i, m i.
Utiilti H; jUiiU: 'fJilijtusJ ii ju-
ulili. iditkil iitlu. ihilUi, i iiiuliini Vt r flllOji;.' it.( 'llii illbnii.Htrlh (■ • ,, v Lil i \ v i l i "VI i liti. lil (dl i|iln
#• Senatorski kandidati za Slovenijo.
Glavni odbor J. R. Z. je že določil kandidate za volitve senatorjev Frana Smodeja, bivšega senatorja; dr. Frana Schaubacha, bivšega velikega župana in senatorja; Janeza Brodarja, bivšega poslanca, in Alojzija Mihelčiča, bivšega poslanca in celjskega župana. Namestniki so Bogumil Remec, gimnazijski ravnatelj v pokoju; dir. Juto Adfešič, župan Ljubljanski; Ivan Majeršič, župan v Tržiču, in Ignacij Hren župan na Vrhniki.
* Vse skupine, ki so zastopane v vladi: JRZ, HSS, SDS, Srbski radikali (L. Markovičevo krilo) in srbski zemljorad-niki bodo postavili enotne liste za senat-ske volitve, ki se vršijo 12. nov.
* Stranko delovnega ljudstva Hrvat-ske ustanavljajo. Najvidnejši predstavnik te stranke bi bil urednik »Naših novin« dr. Božidar Adžija. »Hrvatska straža« sodi, da se bodo v tej stranki zbirali samo komunisti. »Hrvatska straža« pravi, da tu ne gre za kako socialistično gibanje, marveč za pravo komunistično akcijo, katero imenujejo s pravim imenom zaradi tega, ker je notranji režim na Hrvat-skem tako liberalen, da dr. Aždiji in njegovemu odboru zaradi tega prav gotovo ne bo padel niti las z glave (citiramo po »Slovencu«). Sploh sodijo imenovani listi »Hrvatska straža« in »Slovenec«, da je podtalna akcija komunistov na Hrvat-sikem že stopila na svetlo in da se tam komunisti izredno živahno gibljejo.
* Med frankovcl in levičarji je prišlo na zagrebški univerzi do pretepov, v katere je morala poseči zagrebška policija, ojačena z meščansko zaščito.
V Zagrebu se vrši konferenca jugoslovanskih katoliških škofov. Predseduje ji nadškof dr. Alojz Stepinac, prisoten je tudi papeški nuncij Ettore Felice.
* V bivšem češkoslovaškem poslaništvu v Beogradu je pričelo poslovati slovaško poslaništvo pod vodstvom slova-«&eg» odpravnika poslov Josefa Fiekerja.
V istem poslopju bodo tudi prostori nemškega konzulata.
V Splitu so stavkali pristaniški delavci in uspeli. Delodajalci so pristali na kolektivno pogodbo. Delavci dobe na uro po 10 din.
Nov trgovinski sporazum z Italijo.
V torek popoldan je bil v Beogradu podpisan sporazum. Po novem sporazumu nam bo Italija dobavljala čim več bombaža in volnene preje, in to v kliringu (v zamenjavi), ne v devizah (denarju). Pogodbena stranka, ki dolguje v kliringu, mora napeti vse sile, da poveča svoj izvoz in s tem izravna pasivum.
Mnogo živil namerava prihodnje dni nakupiti novoustanovljena direkcija za prehrano. Kupila bo 15 tisoč vagonov pšenice, 20 tisoč vagonov stare koruze, 3000 vagonov sulrih sliv in 500 vagonov marmelade. Težave so s skladišči, ki jih ne bo dovolj na razpolago. Denar za nakup bo dala Narodna banka.
Nova planinska postojanka. Na Pohorju so mariborski Sokoli zgradili planin ski dom, ki je urejen popolnoma moderno in ima toplo in mrzlo vodo. Stavba je solidno zidana im spravi mnogo ljudi pod streho. Otvoritev je določena za 12. novembra. Novi planinski dom bo imel svojo elektrarno.
Sezonski delavci, ki jih je bilo letos neč kot 10 tisoč v Nemčiji od zgodnje pomladi, večinoma iz Prekmurja, so se jeli v manjših skupinah vračati domov. Večinoma se povrnejo šele v novembru.
Anglija, Fra ciia in Turčiia
Med Anglijo, Francijo in Turčijo je prišlo do vojaške zveze. Pogodba vsebuje štiri točke: 1. Angleška in francoska vlada priskočita Turčiji takoj na pomoč, čim bi se ta zapletla v kako vojno. 2. Turčija nudi Franciji in Angliji vso pomoč, če bi bili ti dve državi napadeni tako, da bi se vojna razširila na Sredozemlje. 3. O postopku te pomoči se bodo vlade še posvetovale. 4. Pogodba velja za 15 let. Poseben protokol pri pogodbi pa Turčijo odvezuje vseh njenih obvez, če bi se morala radi njih zaplesti v vojno z Rusijo.
Pogodba je vzbudila v svetu najrazličnejše komentarje in razlage. Naiostrejše so jo obsodili v Berlinu. DNB pravi, da se je Turčija s to pogodbo popolnoma predala angleškemu vplivu. Nemški odločilni krogi izražajo svoje prepričanje, da bo radi te pogodbe prišlo do razrah-
ljanja med članicami balkanskega sporazuma, katerega glavni cilj je vendar nevtralnost. članice balkanskega sporazumna pa doslej radi te pogodbe še niso vložile nikakega protesta. — Najtopleje pa so pozdravili ta sporazum seveda angleški in francoski listi, ki poudarjajo pomen razširitve demokratskega bloka. Italijanski listi so bili v svojih razlagah zelo skromni. Upajo pa, da se ta pogodba ne nanaša na Italijo. Rusi pa so se pokazali kljub temu, da so se pogajanja med njimi in Turčijo prekinila, na vsej zadevi brez vsakršnega zanimanja. Pristavek o tem, da je Rusija izrecno izvzeta iz turških jamstev jih očitno pomirja. Tudi v A m e r i k i podpis te pogodbe odobravajo in vidijo v njej velik uspeh zapadnih demokracij.
Izvzetje Rusije iz jamstvene pogodbe dokazuje, da Turčija nikakor ne mara
prekiniti svojih prijateljskih odnošajev s svojo veliko sosedo, čeprav Nemci vso po godbo razlagajo kot nasprotno Rusiji in Italiji, ki sicer ni naravnost imenovana, a se vendar z ozirom na vedno večje zbli-žanje z zapadnima demokracijama ne čuti prizadeto. Po temtakem bi bila vsa pogodba obrnjena izključno proti Nemčiji, ki pa ni v stanu razširiti vojno v Sredozemlje, o katerem je v pogodbi govor. — Kakšen praktični smisel ima torej pogodba, ki veže tri države za primer, ki prav za prav ne more nastopiti? Edina razlaga, ki je možna, bi bila, da ali Rusija ali Italija, ki prideta edini v poštev za bojevanje v Sredozemlju, iz teh jamstev nista izvzeti. Edini primer, ki bi se pri tej pogodbi predvideval, je nemški napad na Romunijo, ali na katero drugo državo na Balkanu. Tedaj bi bila Turčija prisiljena napadeni državi priskočiti na pomoč.
Zanimiv razgovor o usodi sveta
Sven Hedin, znani svetovni potnik je bil pred nedavnim pri Hitlerju, s katerim se je pogovarjal o svetovnem položaju. O teh razgovorih je prinesel angleški list »New Chronicle« obširno poročilo. Sven Hedin je dejal, da bo današnja vojna, če se bo res začela v vsej svoji strahoti, povzročila konec zapadne civilizacije in zmago boljševizma. Edino angleško-nem-ško sodelovanje more rešiti Evropo pred to usodo. Hitler ne sovraži niti Anglije ali Francije, anipak le vojno. Glede usode Poljske in češkoslovaške je baje rekel Hitler, da bo ostala češka še nadalje v okviru Velike Nemčije kot protektorat.
Poljska pa bo kot samostojna država pod nemškim protektoratom in v novih mejah obnovljena. Za mir bi posredoval sam Sven Hedin, ki je prepričan, da bi bilo neumno boriti se za Češkoslovaško, ki ni vredna, da se radi nje žrtvuje vsa civilizacija. Te izjave so v svetu izzvale ogromno pozornost. Že naslednji dan je izšel v Berlinu o tem razgovoru dementi, ki trdi, da je vse izmišljeno. Tudi Sven Hedin je poročilo angleškega novinarja popravil, češ, da je bilo izkrivljeno in da je zmešano to, kar je povedal Hitler in kar je Sven Hedinovo osebno mnenje.
7 dni
po svetu
□ Bivši romunski zunanji minister Ti-tulescu, ki živi izven mej Romunije, je poslal kralju Karolu pismo, v katerem mu ponuja v današnjem pomembnem času svoje moči. Pravijo, da njegove pomoči niso sprejeli.
□ Madrid je postal zopet prestolnica Španije. General Franco sc je po dolgem oklevanju vendarle odločil, da se z vlado preseli v mesto, ki se mu je dve leti tako odločno upiralo.
□ Med Kitajsko in sovjetsko Rusijo se pripravlja baje sovjetsko-kitajska vojaška zveza. V čunkrng je že prispelo sovjetsko odposlanstvo. Uradno pa se vse te govorice odločno zanikajo.
□ Preselitev Nemcev v Nemčijo je še vedno v središču evropskega zanimanja. Sedaj gre za Nemce v Sovjetski zvezi. — Njih usoda še ni znana, vendar sodijo, da povolški in krimski Nemci gotovo ostanejo v Rusiji, za druge pa še ni gotovo.
□ Turčija dobi 15 milijard din kreditov od Anglije. Uradno se to sicer še zanika, vendar trdijo listi, da so te vesti samo preuranjene, da pa niso doleč od resnice.
□ O položaju Bolgarije na Balkanu je v zadnjem času v delu evropskega tiska precej ugibanj. Dočim nekateri sodijo in želijo, da se s turškim posredovanjem vključi v balkanski sporazum, meniju drugi, da se bo Bolgarija nagnila na sovjetsko stran, »ker v bolgarski javnosti kažejo vedno več simpatije za komunizem«. (»Slovenec«.)
O »Japonska želi pomirjenja s sovjetsko Rusijo«, tako je izjavil japonski zunanji minister Namura.
□ Sovjetska Rusija je ponudila Združenim državam ameriškim 160.000 ton mangana. Kakor znano, razpolaga sovjetska Rusija z največjimi množinami te rudnine, ki je nujno potrebna za izdelavo jekla. Poseduje je namreč 3 milijone ton. (Za njo na prvem mestu je Indija z 830 tisoč tonami.)
□ Apostolski nuncij v Berlinu, msgr. Cesare Orsenigo, bo vložil v imenu sv. stolice protest radi zapostavljanja poljskih katoličanov.
□ Sovjetske oblasti so izpustile 300 Nemcev, ki so bili obsojeni radi vohunstva. Odpravlieni bodo v Nemčijo.
□ Strupenih plinov v poljsko-nemški vojni Poljska ni uporabljala, izjavlja poljska vlada v Parizu.
El Filmsko igralko Leni Riefens*ahl so v Berlinu radi deviznih prestopkov zapri i.
□ židovsko državo nameravalo ustanoviti v okolic' T ublina. Tz Dunaja (e odpotovalo že 2090 ž;dov. Tako poroča agencija »United Press«.
□ Poljska vlada ne prizna plebiscita v Zapadni Ukrajini in Belorusiji.
□ Indijski voditelj Mahatma Gandi se je izjavil za to, da Indija Veliko Britanijo v sedanji vojni z vsemi sredstvi podpre. Državni podtajnik je za to izjavo izrekel Gandiju na seji angleške spodnje zbornice toplo zahvalo.
□ Filmski igralec L. Diehl, o katerem so poročali, da je padel, živi. Nahaja se na zapadni fronti.
□ Države azijskega pakta Turčija, Iran, Afganistan in Iran se bodo sestale na konferenci, kjer se bo razpravljalo o nastalem položaju.
□ V volitvah, ki so se vršile v Zapadni Ukrajini in Belorusiji je imelo okoli 9 milijonov Ukrajincev, Belorusov, Židov in Poljakov volilno pravico. Moskovski radio poroča, da se jih je izrazilo 70 odst. za sovjetske kandidate.
□ Slovaška bo dobila nekaj drobcev bivše Poljske. Slovaki so za to priredili Hitlerju velike manifestacije. S temi novimi pridobitvami bodo, kakor vse kaže dobili Slovaki tudi skupno mejo s Sovjetsko Rusijo, kar jim morda ne bo tako zelo prijetno.
■ □ V Bolgariji so dobili novo vlado, ki jo je sestavil zopet bivši ministrski predsednik. Pritegnjeni šo bili štirje novi ministri, drugače pa ni nobenih izprememb. Sodijo, da se bo Bolgarija še tesneje naslonila na Sovjetsko Rusijo, od katere pričakuje podporo pri težnjah po Dobrud-ži in gospodarsko pomoč zoper nemško premoč.
□ Južnotirolski Nemci se morajo izseliti do I. 1942. Tak je sklep dogovora med ital. zun. ministrom Cianom in nemškim veleposlanikom Mackenzenom.
□ Pogajanja med Rusijo in Finsko so se po kratki prekinitvi zopet obnovila. Poleg ministra Paaskivija se udeležuje teh razgovorov tudi finski finančni minister Tanner, ki je star Stalinov znanec. Finsko poslanstvo pa je kmalu zopet zapustilo Moskvo in odpotovalo na Finsko po nova navodila.
□ Italija na vso moč podpira Balkansko zvezo in stremi za tem, da bi se vpliv Sovjetske Rusije na tem ozemlju, ki pripada le Italiji kot interesna sfera, izključil. V italijanskih listih se pojavljajo načrti, da se Balkanska zveza močno okrepi in postavi pod zaščito in varstvo Italiie. Na ta način bi bil pod italijanskim protek-torstvom zagotovljen mir na Balkanu.
□ Zunanji min. Nemčije von Ribbentrop je imel v Gdansku govor, v katerem ie znova podčrtal osnovne smernice nemške zunanje politike ter ostro obračunal z Anglijo.
□ Med Turčbo in ItalHo se bodo na angleška prizadevanja začeli direktni diplomatski razgovori. Tudi Francija je "krnila že vse trgovske omejitve nasproti Italiji.
□ Radi potopitve angleškega potniškega parnika »Athenia« je nastal med Angleži in Nemci časopisen spor. Angleži trdijo, da so »Athenijo« potopili torpedi nemške podmornice, Nemci pa pravijo, da so Angleži »Athenijo« sami potopili.
□ Sovjetska republika Armenija je po poročilih angleškega lista »Daily Mail« poslala turški vladi v Ankari zahtevo po vsem ozemlju, ki sp ga turške čete leta 1920. od Armenije odtrgale. Angleži vidijo, v tem že prvi odgovor Rusov na an-gleško-francosko-turško pogodbo.
□ Bolgarski parlament je razpuščen in za december so sklicane nove skupščinske volitve.
□ Hitler je na konferenci okrožnih vodij nac. soc. stranke izjavil, da bo tudi Anglija v najkrajšem času premagana. Tako poroča »Exchange Telegraph«.
□ 1 milijon ton krme bodo po novem dogovoru dobavili Rusi Nemčiji.
□ Na Kitajsko prihajajo ogromne množine sovjetskega orožja. Po japonskih poročilih vozijo avtomobili noč in dan preko kitajskega Turkestana v Sečuan bojni material, število ruskih častnikov in strategov v čungkingu je preseglo že 1000.
□ Romunska agencija Rador poroča o napadu bolgarskih komitov na romunsko Dobrudžo. Vršijo se stroge preiskave o krivdi.
□ Po daljšem premoru, radi slabega vremena so se sovražnosti na zapadni fronti, posebno v okolici Warndtwalda zopet obnovile. Prišlo je do prask med izvidnicami, pri katerih so Francozi zajeli nekaj nemških vojakov in eno nemško strojnico popolnoma nove konstrukcije, ki jo sedaj francoski inženjerji raziskujejo.
□ Vojna na morju divja z nezmanjšano odločnostjo dalje. Nemci so potopili dve angleški in eno švedsko ladjo. Ameriško ladjo »City of Flint« pa so nemške ladje (križarka Emden) zajele in jo radi prevažanja kontrebande (predmeti, ki spa dajo pod zaporo) zajele in odpeljale v rusko luko Murmansk, kjer so jo sovjetske oblasti pridržale, kakor tudi vse njene mornarje.
□ Posvet severnih vladarjev v Stockholmu se je zaključil ž izjavami'finskega predsednika Kallia, švedskega kralja Gustava, norveškega kralja Hakona in danskega kralja Kristijana. Vsi so si edini v poudarjanju skupne usode severnih držav in v želji po nevtralnosti.
□ V zasedeni Poljski so Nentci že postavili svojega guvernerja in podguver-nerja. Prvi je minister Franck, drugi pa Seys-Inquart. Denarno se bo morala Poljska vzdrževati sama.
□ Angleška letala so letela nad nemškimi mesti, celo nad Berlinom, škode niso povzročila nikake.
□ Romunski prestolonaslednik Mihael je postal polnoleten.
□ Nemčija bo baje vrnila Klajpedo Litvi. Luko bi uporabljali Rusi kot oporišče.
□ V Nemčiji so Židom zvišali izredne davke od 20% na 25% njih premoženja.
□ Romanopisec Zane Grey je v svojem 64. letu umrl.
□ Vaclav Klofač, prvi čsl. vojni minister in soustanovitelj nar. soc. stranke, je umrl v koncentracijskem taborišču.
Viničarska šola v Pekrah pri Limbušu, ki poslednja leta ni več sprejemala kmečkih mladeničev v enoletni vin;čarski tečaj, bo v sredo, dne 1. novembra izročena svojemu prvotnemu namenu.
KULTURNA obzorja in filmski trak
O tisku, novinarjih in brakih
Da se danes toliko piše in razpravlja o tisku — v »Edinosti« so se oglasili o tej stvari že mnogi delavci, kmetje in intelektualci —, ni samo slučaj. Ta pojav v tem, da izgublja trdna ideološka — svetovno nazorska tla. Nasprotje je v tem, da je namenjen tisk širokim množicam, v opreki s tem namenom pa stojijo koristi ozkega kroga okoli lista, ki je običajno sredstvo neke gospodarske skupine, Politične stranke, osebne prpagande.
Dopisi, ki jih je objavljala »Edinost«, kažejo, da si ljudje počasi vendar le Ustvarjajo sodbo o dnevnem in tedenskem ‘lsku, da gledajo kritično (ocenjujoče), da ne sprejemajo vsega pasivno — neod P°rno, da zahtevajo od tiskane besede mnogo več kakor neurejen kup poročil iz v^eh delov sveta, kup polomljenih udov Pomeni duhovno krizo tiska, ki se kaže v dnevni kroniki, stolpce ubojev in tatvin, malo' filmskih zvezd in nekaj »zanimivosti« — n_ pr> 0 ^belii kraljici med zamorci«, »Kje dekle najlaže sreča ženina« itd.
Po pisanju lahko razdelimo tisk v dva dela. V naših časih in razmerah se ie nar mogeT razbohotiti predvsem tisti tisk, katerega novinarji so si vzeli k srcu besede: »Vsi ljudje so neumni kakor gosi in nevedni kakor krapi.« (Maupassant: »Lepi striček«.) Po tem načelu pišejo, to je njih odnos do »spoštovanih bralcev«. (Lep Poklon, kaj?) Njih pisanje išče in hoče
razgibati v človeku to, kar je v njem neumnega, slabega, plitkega, nezrelega, zmedenega, nazadnjaškega. Hočejo obrniti vso bralčevo pozornost kakor slab film stran od vprašanj naše dobe, stran od premišljanja in spoznavanja, stran od resnice in koristne kulturne in politične delavnosti množic, stran od zdravega in pametnega razvedrila.
Težka je pot tistih, ki vedo, da si ne bodo osvojili sveta z orožjem, ne z lažjo, temveč le z resnico in idejami. (Zola.) Dober in pošten list, dober in pošten novinar drami ?n išče v ljudeh tisto, kar je v njih dobrega, lepega, naprednega. Verjame v človekov razum, v njegovo zrelost, v njegovo dojemljivost za lepo in dobro, v njegovo dobro voljo, njegovim težnjam k napredku. To je edino pravi odnos tiska in novinarjev do bralcev. V tej smeri je potrebna reforma tiska in pisanja — vzporedno z mnogimi reformami in spremembami v gospodarskem, političnem in prosvetnem življenju.
Kaj mislite, kako bi odgovorili današnji bralci na anketo enega ali drugega dnevnika na anketo, ki bi jim kar naravnost zastavila vprašanje Kako želite, da pišemo — ali naj bo preračunano naše pisanje na vašo brezmejno neumnost ali na človeško pamet?
Cvetko Zagorski.
Razstava »Neodvisnih"
Oučinstvo že dolgo sem ni pokazalo tolikšnega zanimanja za razstave, kakor prav ob priliki nastopa Neodvisnih, ki so Svoja dela razstavili v Jakopičevem pasijonu. To zanimanje pa ni bilo enostran ‘^0, slučajno, ne, delo mladih slovenskih slikarjev in kiparjev ga je v polni meri in res zaslužilo.
Svoja dela, slike in skulpture, so to pot razstavili: Kregar (predsednik Neodvisnih), Sedej, Sajovic, Didek, Mihelič, Musič, Omerza, brata Kalina in Putrih. Značilna in umetniško visoko kvalificirana so domala vsa dela, tako slikarska kakor tudi skulpture. Posebno pozornost pa vzbujajo umetnine Kregarja (Ojdip, Roganje, Zatišje), Miheliča (Mrtvi kurent ln‘ pokrajine), Dideka (Vrč iz Kerinovega hrama) in Omerze (Megle se pasejo). —■ Posebnost zase so tudi zgovorni Pirna-iovi črteži.
Izmed skulptur naj omenim samo dovršeno delo Borisa Kalina: oprsje dr. R. Nahtigala, ki zavzema na razstavi eno izmed najvidnejših mest, dalje Zd. Kalina res lepo otroško glavico (Janov Jer-nejček) in znamenita Putriihova dela.
Razstava del poedinih umetnikov je okusno prirejena, posebno važnost pa ji dajejo strokovna vodstva in ra*lage posameznih slovenskih umetnikov, izmed katerih naj omenim samo slikarja Ivana
vavootiča.	fš.
SIRITE ..EDINOST
»A
KULTURNE VESTI
* Razstavo bolgarske knjige so v nedeljo otvorili v Ljubljani. K svečanosti je prišla tudi močna skupina Bolgarsko-jugoslovanske lige iz Sofije pod vodstvom svojega predsednika bivšega ministra Zaharieva. Gostjeso napravili tudi telet na Gorenjsko. V Ljubljani je bilo njim na čast več prireditev.
Draga knjiga. V Sarajevu imajo v muzeju shranjeno judovsko versko knjigo »Hagada«,ki obravnava verski obred pashe. Knjiga izvira iz 14,- stoletja in je pisana z roko na pergamentu in opremljena z lepimi slikami. Angleži ponujajo zanjo poldrugi milijon dinarjev, pa ni na prodaj, ker je stara, redka umetnina.
Pevsko društvo »Maribor« ima med svojim članstvom že nad polovico odlikovancev. Za .zasluge, za dvig naše pesmi je sedaj odlikovala jugoslovenska pevska zveza 34 članov »Maribora«, in sicer jim je podelita 14.zlatih, 11 srebrnih in devet bronastih kolajn.
* Vsa slovenska izobraževalna društva na Koroškem so dobila nova enotna pravita, ki jih je odobrila nemška državna policija. Odsiej se bodo imenovala: »Slovensko kulturno društvo«.
KINO V MARIBORU
Grajski kino: Od 28, okt. — 1. nov. »Zadnja zapoved« Erol Flyn v glavni vlogi. Film ie ameriške produkcije in se vrši med svetovno vo:-o na zapadni fronti,.
Kino Esplanade: Od 25.—30. okt. »Trije tovariši« po znanem; romanu Ericha M. Re-niarque-a.
GOSPODARSTVO
ZA ZENO IN DOM
Dr. V. Maček o pomenu zaščite kmečke posest!
Predsednik dr. Vladko Maček je bil dne 15. januarja 1938. vprašan za mnenje o zaščiti kmečke posesti. Njegova takratna pomembna izjava o tem velikem vprašanju je bila objavljena med drugim v »Gospodarski Slogi«, nedavno pa tudi v »Se-ljačkem Domu«. Da seznanimo z njo — baš ob izdanju uredbe o zaščiti kmečke posesti v banovini Hrvatski:— tudi čitatelje »Edinosti«, jo v naslednjem prinašamo:
Moje mnenje je, da je treba kmečko posest vseka ko zaščititi nasproti vsem. Treba jo je zaščititi ne samo nasproti vsem upnikom in nasproti državi, nego tudi nasproti trenutnemu, sedanjemu lastniku, kolikor bi lastnik nameraval, da jo raztepe.
Lastništvo kmečke zemlje nima niti ne more imeti tistega pomena, ki ga ima na primer lastništvo trinadstropnice v Zagrebu ali lastništvo kake tovarne. Ako kdo — bilo iz kakršnih koli razlogov —■ izgubi lastništvo trinadstropnice ali tovar-
ne, ostane še vedno možnost — če ne njemu, pa njegovi deci —, da vnovič pridobijo ne samo tisto, kar je imel oče, marveč še več, ne glede na to, da potomci nekmečkih ljudi redno menjavajo poklic. Zato njihov obstanek ni stalno odvisen od lastništva, ki jim ga je zapustil oče.
Popolnoma drugače je s kmečko posestjo. Kmečka posest je pogoj za kmečki obstanek in se torej stvarno ne more imeti za lastništvo-tistega, ki je trenutno vpisan v gruntovnici, nego se mora imeti za lastništvo njegove družine, pa celo i bodočih potomcev.
Točno eno in tri četrti leta po tej izjavi predsednika dr. Vladka Mačka je izšla uredba o zaščiti kmečke posesti v banovini Hrvatski. To je omogočil sporazum od 26. avgusta. Ali bi taka uredba ne bila koristna tudi slovenskemu kmetu, ko srbski kmet že itak odd a v naj ima podobno zaščito?
Počkov.
Zaščita kmečke posesti v banovini Hrvatski
Nujnost ureditve kmečkega kreditnega gospodarstva
Med prvimi uredbami z zakonito veljavo za. banovino Hrvatsko je uredba o zaščiti kmečke posesti pred izvršbo,- ki je
stopila v veljavo dne 17. X. 1939. Dokaz, kako je bila ipotrebna. S to uredbo je hr-vatskemu kmetu zaščiten določeni »najmanjši del« ali minimum njegove posesti tako, da se ta minimum ne more prodati ali kako drugače razlastiti. Uredba ima prav za prav samo 5 členov o stvari sami.. Ker so ti paragrafi povrh kratki in nadvse preprosto sestavljeni, je uredba baš zato vsakomur prav lahko razumljiva in pri tem dovolj učinkovita.
Najmanjši del aii minimum zaščitene kmečke posesti po tej uredbi tvorijo hiša s staviščem (seliščem, hišiščem) in z dvoriščem do 20 arov ali 2.000 m- površine, potem gospodarske zgradbe, ki so potrebne za redno gospodarstvo na zaščitenem zemljišču, in 'A ha ali 5.000 m* obdelo-vavne zemlje na vsakega družinca. V vsakem primeru in ne glede na število družin cev se mora kmetu pustiti najmanj 3 ha obdelovavne zemlje, torej tudi kmetu 7. manj ko s šestčlansko družino, za vsakega člana nad 6 glav kmečke družine pa 'A ha več, seveda če je toliko obdelovalnega sveta pri hiši. Isto velja za hišne zadruge po zakonu o zadrugah od 9. V. 1889.
Vprašanje, kdo je »kmet«, je rešeno na način ko v znani uredbi o poravnavi ali likvidaciji kmečkih dolgov od 25. IX. 1936. Potrdila o tem izdaja župan, ove-ruje pa jih sodnik. Kmečki družinec — član kmečke družine — je vsaka oseba, -ki je s kmetom zaščitencem v sorodstvu, ki živi v skupnem gospodinjstvu z njim m nima dovolj lastnih dohodkov za svoj preživitek. Potrdila o tem, kateri del zemljišča ni zaščiten po tej uredbi, izdaja po zaslišbi izvršitelja prvostopna upravna oblast (okrajno načelstvo). Prisilna prodaja se pa lahko izvrši brez vsake ome-
jitve za plačilo odškodnine iz kaznivega dejanja ubojstva in telesne poškodbe.
Določbe uredbe o zaščiti kmečke posesti pred izvršbo veljajo samo za zasebne dolgove, ne pa tudi za davčne dolgove, javne dajatve in pristojbine po zakonu. Prav tako ne veljajo za pooblaščene terjatve Državne hipotekarne banke in Privilegirane agrarne banke. Zato zahteva dr. Tomo Jančikovič v »Sefjač-kem Domu« brezpogojno razširitev' teh dobrih odredb o zaščiti kmečke posesti pred izvršbo v Hrvatski na vse kmečke dolgove, ne glede na to, kdo jim je upnik. Po drugi strani ostanejo v veljavi vsi dosedanji predpisi z omejitvami o prisilni prodaji premičnin (pohištva, živine, orodja, inventarja sploh itd.).
Splošni vzroki prevelike kmečke zadolžitve so znani. Lahkomiselnost in zapravljivost, ki jima navadno ni pomoči, pa gospodarska nes posobnost prezadolžen cev seveda niso edini ne največji vzroki obupnega zadolževanja kmetov. Stoletno zapostavljanje kmečkega stanu, tega glavnega rednika čfoveštva, in. na vseh koncih in krajih pomanjkljiva zadevna zakonodaja sta kmeta spravljala in tiščala v dolgove. Kmečko kreditno gospodarstvo je do^ temelja bolno. Obrestna politika je v službi brezvestne spekulacije, je v službi nenasitnega kapitalizma, namesto da bi bila v službi zdravega narodnega gospodarstva na pravih človečanskih in družabnih osnovah. Kmečko delo ni bilo nikdar ustrezno plačano in zaslužek zadolženega kmeta ne zmaguje kajpak niti obresti, ki so naravnost oderuške. »Kmečki prijatelji«, ki jih dobro poznamo, so prezadolženega kmeta z družino vred tem lažje spravili »z brega« (z domačije), ker so mu lahko pobrati in vzeli prav vse za razmeroma majhen dolg, ki so ga često umetno podvojili, potrojili... Javnemu in zasebnemu nameščencu, pa delavcu, koli-
Komarji
Komar je drobna živalca, za oko do-aJ simpatična. Dolgo, drobno trupelce Pokrivajo dolga krila: seveda kadar sedi. . e Pa leti, se ta krilca raztegnejo in prodajajo svojevrstno godbo, ki je za tistega. kdor pozna komarja, nad vse nepristna. Pri letu se približajo človeškemu ksesu in nekajkrat zaigrajo okoli glave, dokler ne obsedijo na licu, kjer si tehtajo krvno žilo ter se, ako. si nepazljiv, kasesajo in se poslovijo brezglasno. Ka-aar se nasitijo, je njihovo trupelce lepo rdtčc, bodisi svetlo, bodisi temnordeče, ^ ,no pač imaš kri.
Najljubše njihovo domovanje so obšir-k’ jelševi, močvirni gozdovi. Prlčenši od Prvih dni junija jih je v takih gozdovih ^da!je yeč. Zlasti so nadležni, če čakaš rniaka. Seveda jih je tudi okolica Mure PrePolna. Kajti več močvirja ni potrebno,' ^akor ga nudi okolica Mure, kjer se skrinjo rokavi stare struge, porasli z bičjem .n ločjem. Tam so nadležni za kopalce 111 za romantične zaljubljence.
Dokler niso bili med njimi prenašalci jkalarije, so iih ljudie še nekako trpeli, jplkar so se pa pritihotaoili z juga ti ne-arni cepljivci, se gosoodje branijo pred klimi 7. omreženimi okni.
'ako zamreženo okno imam tudi sam poletje, čeprav sem domačin. «c ko-kiarjev nisem mogel nikjer privaditi. —
MIŠKO KRANJEC
Nasprotno sem ji mposvečal vse življenje veliko borbo. Če se je kateri prikazal v bližini, že se je. moja roka iztegnila in ga v poletu zajela. Kajpada se je kateremu posrečilo, da se je izmuznil iz dlani in potem dokaj urno odjadral bog ve kam.
V	teh letih pa šem se zaprl pred njihovo godbo z mrežo na oknu. Kajti, ob prvih hladnejših večerih jih vidim na stotine zunaj pri trti, kjer se bodisi ženijo, ali pa se tako spreletavajo, kakor se gosposki ljudje ob večerih sprehajajo med njivami ali po drevoredih.
Takrat se glasi moje povelje: »Okna zapreti!« Potem zopet: »Zapirajte duri!« Ljudje, zlasti ženske, in celo poročene ženske imajo čudovite navade. Duri in okna so jini tu samo v nekako nadlogo. Odpre jih še, a! nikdar jih ne zapre. — Zjutraj odprejo ženske vsa okna in potem jih tako pustijo, dokler ne pridejo spat. In ob nekoliko hladnejših večerih se nasuje v sobo komarjev, da so stene črne od njih. Dokler ne ležeš, se dostojno vedejo, komaj kateri se spreletava po sobi in te opozarja na neprijetnost, ki te čaka, kakor hitro boš ugasnil luč. In res, komaj ugasneš luč in se skušaš zasanjati, že se približujejo z vseh strani, nosamič in v skupinah in te prično na-IS^ovati. Vendar jim je treba priznati, <Ja so toliko prebrisani, da se nekateri
žrtvujejo in čakajo na kasnejši čas. Misliš si: saj bodo odleteli. Toda motiš se. Ko prvi odletijo, se že pripravljajo drugi — in to traja vso noč. če si količkaj občutljiv, ne boš imel nikakega pokoja.
Že davno sem se oborožil proti njim. Ko smo bili majhni, smo si napravili po-kanice, predvsem za muhe, kajti takrat so se nam komarji zdeli nedolžne živalice. Ta pokanica je enostavna: meter dolga palica, v katero je na enem koncu vcepljen kos usnja. Imenitna stvar, ki pa ima svoje neprijetnosti, kakor vsaka imenitna stvar na svetu: z njo sicer ubiješ bodisi muho, bodisi komarja, toda ga prilepiš na steno in če je živalca že sita, je toliko večji madež na tej steni.
Seveda to privede često do sporov v domači hiši, dokler ne zabrusiš ženi: Saj bi lahko pravočasno zapirala okna in lahko bi zapirala duri za seboj. In tega ne more tajiti; vse, kar se da na svetu odpreti in pustiti odprto, to ženska pusti tako.
Preden zvečer ležem, se z lučjo v eni roki in s pokalico v drugi odpravim na lov. Novince je kaj lahko ujeti. Sedi na steni in miga z zadnjimi nogami, kakor bi slutil, da se mu nekaj usodnega bliža. Teže pa je s starimi grešniki, ki krmarijo po sobi ves čas^ dokler traja lov, se ti pri bližajo in jadrajo dalje ter zlokobno prepevajo, a nikdar ne sedejo, dokler gori luč. In ko že ležeš, se ti samo zaoeljejo prek glave, kakor bi ti hoteli reči: Saj ti nočemo nič hudega.
Leta in leta že imam to borbo s ko-
marji. Od pozne pomladi pa do prve slane jeseni, ko se njih vrste začno redčiti. A še tudi takrat ni vseh konec. Konec jrh je, ko že enkrat nastanejo na oknih prve zimske rože.
Toda komarji konec koncev gredo človeku tako do živega, da se mi že včasih sanja o njih. A ne samo to; sanjalo se mi je zadnjič celo že o tem, da niso bili samo komarji Še komarji, temveč so sp v komarje spremenili celo nekateri ljudje, zlasti moji sovražniki. Imeli so velika krila, oblečene zadke v dolge čme halje. Mesto koničastih rilcev so imeli navadne obraze, a zelo svete, celo hinavske in ostre zobe. Stali so zunaj pod mojim oknom in gledali v sobo. Med njimi sem videl same častitljive ljudi, takorekoč »odličnike«, kakor pravijo naši gasilci. Stali
V	pod oknom in se posmehovali', poleg teh odličnih človeških komarjev so brli med njimi tudi začetniški komarji, kakor neki Matija Balažič, Skraban, Brunec, Ke-rec, Berden, Pečnik, Peternel, Pioko, Vr-banjšek in še mnogi drugi različnih stanov in različne veličine. Stali so tam in sc nagovarjali, kdo naj gre prvi v sobo, da me pikne. Z grozo v očeh sem zrl toliko fn take komarje; segel sem po poka-nico za omaro in ko sem zamahnil, so se umaknili' in se režali dalje in kakor da bi čakali, da ugasim, da planejo po meni in me bodo zbadali'.
Dobro, da sem se takrat prebudil in se nasmehnil. Saj niso bili komarji, saj so bili sami naši vrli ljudje, ki jih visoko cenim.
kor totiko tudi obrtniku so upniki morali pustiti vsaj del dohodkov in imetja, samo kmeta so lahko oskubili do kraja in obrali do kosti.vr & t.	.
a® ^	'^3R£?=a«j».	—	na	boben,	na
beraško palico. Tudi uredba o poravnavi (likvidaciji) kmečkih dolgov ni zla dokončno odpravila, •« s*= š —r *
Zato je banovina Hrvatska z najnovejšo uredbo vsaj najhujšo nesrečo od hrvatskega kmeta odvrnila, da ne postane — drugače lahko čez noč — s svojci izropan brezdomec. Imel bo sicer manj zaupa aili kredita, toda prav za prav
brez stvarne škode. Saj mu je bil dostikrat itak samo v nesrečo! Kajti vprav »veliki kredit«, ki ga kmet more imeti v svoji zemlji, v tem na svetu edino pravem zlatu, mu je lahko največji sovražnik, ki ga preganja in resnično premnogokrat tudi prežene z domače grude ...
Splošna ureditev in ozdravitev kmečkega kreditnega gospodarstva je zdaj tudi v banovini Hrvatski nujno potrebna, da se oderuštvu, ki zopet bolj in bolj dviga svojo glavo, zastavi pot v kolikor toliko zaščitene kmečke domove.
Andrej Žmavc.
Kako je s finansiranjem
banovine Hrvatske
To vprašanje se ne more rešiti pred potekam sedanjega budžeta, kar bo šele 31. marca 1940. Do takrat pa bo šlo iz sedanjega državnega budžeta 29 odstotkov za potrebe banovine Hrvatske; s tem denarjem razpolaga hrvaški ban kot na-redbodajalec.
Vsekakor bo z ureditvijo finančnega vprašanja še precej dela. Na Hrvatskem bo pobiran le en davek, od tega pa bo šel določen procent za skupno državno blagajno. Pač pa je zaenkrat sigurno, da davki na Hrvaškem ne bodo zvišani.
Novi karteli!
Za kartele ste že slišali. To so družbe industrij cev, ki hočejo svoje produkte čim boljše prodajati, seveda na škodo kupcev. Med združenimi industrijskimi podjetji preneha konkurenca, kajti razdeljena so interesna področja, določene so cene, se vrši borba proti industrijcem, ki so izven kartela. In pri vsem tem ostajajo kmetje, delavci in nižji uradniki še vedno reveži, kajti ni jim mogoče radi nizkih dohodkov kupovati dragih industrijskih izdelkov.
Kartelov je vedno več, kajti kapital se bolj in bolj osredotočuje. Tako se je pridružilo 96 jugoslovanskim kartelom še 10 novih in sicer: za podkovioe na čevljih, jedilno olje, klorzink, papirnate tkanine, alkaloide in opium, nafto itd.
Kakor kaže, pa bo že v kratkem prizna nih zopet nekaj novih kartelov, za katere so prošnje vložene. Na vsak način karteli dobro uspevajo, ker bi sicer njihovo število ne naraščalo.
Letošnji dobiček Trboveljske premogokopne družbe
Občni zbor te družbe je letos izkazal čisti dobiček 26,589.502 din (preteklo leto 21,879.057 din). Ta dobiček je višji za 4,710.445 din.
Od tega dobička je bilo določenih 350 tisoč din za pokojninski fond uslužbencev, 150.000 din za pokojninski fond nadzornega in pisarniškega osobja, 10,000.000 din za izplačilo 5% delniške glavnice, 2 milijona din za rezervni fond, 10,000.000 din za superdividende, 2,124.761 din za neki § 35 pravil in 1,964.740 din za novi račun.
številke dovolj govore. Postavite primerjavo vsot za pokojninske fonde uslužbencev in vsot za dividende!
GOSPODARSKE VESTI
$ Prijavo za odmero točilne takse za
triletje 1940-42 bi bilo treba vložiti do konca oktobra. Sedaj je bil rok podaljšan do 15. novembra.
Nadzorstvo nad karteli se bo poostrilo. Trgovinski minister je predpisal pravilnik o reviziji kartelnih sporazumov. Po novih določbah se bodo vsi kartelni dogovori proučili. Novi predpisi bodo veliko bolj strogi in bo država strogo pazila, kako se bodo izvajali.
Kostanji, kostanji . . .
Rjavi in debeli se nam smejejo naproti, če hodimo skozi jesenski gozd. Kar kličejo in vabijo nas. Kdo se jim ne bi odzval? Saj so kakor brezplačna mana, ki je padala v puščavi in nasitila tisoče lačnih.
Sedaj so gozdovi polni tega okusnega sadu. Kdor živi na deželi, si jih sedaj brezplačno nabere in si pripravi okusno jed. Dobri in tečni so kostanji, posebno še, če jih zalivamo s sladkim jabolčnikom. Najpriprostejša pa je njih priprava, bodisi, da jih skupamO ali spečemo. Niti soli jim ni treba dodati, kaj šele masti ali siičnih dražjih dodatkov. Premnogi družini na deželi prihranimo torej sleherni izdatek za večerjo. Le nekoliko težki so za prebavo. Pa nič ne de, ;a pač treba večerjati malo bolj rano. Tudi pri dru gih jedeh ni dobro, če gremo s poinim želodcem spat.
Pa tudi marsikateri dinar nam vržejo kostanji. Tudi meščani vedo ceniti okusen in sJadki plod in ga prav radi kupu-jej°.	v	,
Ne samo za sedaj, tudi za poznejši cas si lahko naberemo kostanjev. Treba jih je le pravilno shraniti. Najbolje jili spravimo na podstrešju ali v kleti. Na podstrešju jih razgrnemo na prostoru, ki je izpostavljen prepihu, kjer zrak donaša vedno dovolj vlage, da se preveč le posu-še. V kleti pa jih zagrebemo na suhem prostoru v čist pesek, vendar v tem slučaju moremo shranjevati le popolnoma zrele in na zraku posušene kostanje. Dobro shranjeni kostanji ostanejo sveži in zdravi do pomladi.
Založimo se z zelenjavo
za zimski čas
Bliža se november in z njim mrzli, na slani bogati dnevi. Treba bo prehiteti slano in odstraniti z vrra občutljivejše vrste zekMja/s. I"c:ia nikakor ne prezgodaj; treba Je pač ineti dot^cr no? čim dalje časa osrane ze.enjava na vrtu, tem bolje za njo.
V prvi vrsti moramo spraviti na varno korenje, kolerabo in rdečo peso. Seveda, to shranjevanje pa ima smisel le tedaj, če je klet odgovarjajoča. V vlažni in brezzračni kleti zelenjava gnije. Pred shranjevanjem moramo zelenjavo dobro pregledati. Vse, kar je nagnito, je treba odstraniti, a tudi pozneje je vršiti redne preglede.
Boljše shranjevališče za zelenjavo nego klet, je pa vrtna jama ali jarek, ki naj bo četrt metra globok in 1 meter širok. Jarek je treba obdati z gosto mrežo, da ne pridejo zraven vrtni škodljivci, dno pa pokriti z dračjem. Ta jarek potem oddelimo v več oddelkov in shranimo vanje posamezne vrste zelenjave. Tako narejeno zelenjadno shrambo pokrijemo s koruznico, slamo ali drugo podobno navlako. Pred hudim mrazom pa jo zavarujemo še s tanko plastjo prsiu Le v skrajno ostri zimi nasujemo še na vrh 'listja. Ne smemo pa pozabiti na primeren ventilator, v. katerega vtaknemo na rahlo šop slame, da se ne zasuje, ob času dežja pa poveznimo nanj lonec.___________
Gospodarske posledice vo^ne
kan, kar je posledica blokade. Tako mo'i rajo nevtralne države vzdržati pritisk * | obeh strani. Radi blokade je Nemčija usta vila trgovino z Ameriko in zato pritisK j da pojača trgovino z Rusijo in Balka*
Vojna med Nemčijo in zapadnima silama je zaustavila menjavo dobrin tudi v nevtralnih državah. To pa radi blokade in nesigurne vožnje po morju ter radi nerednih zvez po železnicah.
Naš promet v Anglijo je zastal, kgr je zaenkrat zaposlena z vojnimi brigami. Toda upati je, da bo naša trgovina z Anglijo. poživela, ker bo Anglija nakupovala živežne rezerve za vojsko. Anglija bo kupovala živila tudi zato, da prepreči prodajanje blaga nevtralnih držav Nemčiji. Po drugi strani naj bi Anglija oskrbovala Jugoslavijo s potrebnimi proizvodi. —
Tudi z Nemčijo, ki pokupi 50 odstotkov našega izvoza, so se začeli gospodarski odnošaji slabšati, če primerjamo izvoz prvih osmih mesecev z istim razdobjem lanskega leta, vidimo padec od 1242 milijonov na 1008 milijonov, ali za 18,79 odstotkov. Naš uvoz iz. Nemčije kaže po vrednosti 'porast, po količini pa padec. To pomeni, da od nje vedno dražje kupujemo. Pri tem imamo letos 512,4 milijona pasive.
Radi vojne in prekinitve trgovinskih od nošajev Nemčije ,z Anglijo in Francijo pa Nemčija pritiska na nas in na ves Bal-
Uživanje sadja
Uživanje sadja je silno koristno, o tem ni nikakega dvoma. Toda tudi pri vseh dobrih stvareh moramo poznati neko mejo in previdnost, če ne lahko dosežemo baš nasprotno, nego smo želeli.
Sadje mora biti v prvi vrsti zrelo. Posebno nežnim otroškim želodčkom lahko nezrelo sadje silno škoduje. Ako je le mogoče, uživajmo sadje z lupinami vred, toda nikakor ne neumito s!i vsaj temeljito obrisano. Kdo ve kakšna žival je obplazila sad ali kdo vse ga je imel pred nami v rokah, čista lupina pa je za zdravje velike koristi, ker se neposredno pod njo nahajajo vitamini, če pa že lupimo sad, ga olupimo čim tanjše, da ne odstranimo teh vitaminov.
Pri vsem koščičastem sadju je treba koščice odstraniti. Nekateri radi pogoltnejo sad s koščico vred, toda zapomnijo si naj, da to, kar 99 krat ne škodi, lahko stotič povzroči kaj neprijetne posledice.
Predvsem pa je treba pri uživanju sadja poznati zmernost. Kar je v majhni meri koristno, je lahko v preveliki zelo škodljivo. Posebno otroci se radi najedo sadja do sitega, po vrhu pa se še napijejo vode. Posledice so lahko obupne, posebno če ne nastopi bruhanje. Stvar lahko postane smrtnonevarna, če se ustavi delovanje črevesja. Ne pjščajmo, da se otroci sedaj najedo sadja do nezavesti. Raje ga posušimo in shranimo za zimo.
Iz zdravstvenih ozirov pa bi bilo dobro pripomniti še to: ne mečite olupkov, koščic in objedkov okoli sebe po tleh. Pr-viič je to silno grdo, drugič se po teh odmečkih pasejo muhe in na ta način množijo, tretjič pa lahko na sklizki olupek ali objedek stopi človek in obleži s strto roko, nogo ali lobanjo.
DOPISI
Murska Sobota
Naraščajske tekme. Pred nedavnim so se vršile pod vodstvom staroste Velnarja in okrožnega načelnika Brečka naraščajske tekme tukajšnjega Sokola. Tekmovali sta dve skupini, nižja in višja. V višji skupini je postal zmagovalec sedmošolec Šumak, v nižji pa Urek. — Tekme so dobro izpadle, pokazala pa se je potreba še bolj sistematčne telovadne vzgoje.
V kratkem se bo ustanovilo izobraževalno društvo trgovskih nameščencev, ki bo že takoj pričelo z delom. V tem smislu bodo prirejeni tečaji iz komercialne stroke in jezikov:
nom.
•Mil !
|.t i I . ‘ I iii. t
]' > J JI t |
tVi, r Ulil5 .' ! liutfs i
d ur.n,i
ti uit i'
i
i i i
l I!
I 11
!’'i i; i r i ii 11
t I !
I i'. I j! . fi' !
|,il'
11>' I f>'
ir
; ti
Uti
'Oi.1
i l'
in
■ 811 i
r m
i. . 1 11 iMinu
('uiv i i v; ■%' \ •••	|
-■1	'	.	't; Ut- • i! III Mil'	V	<	1	1
■ H*- • > > 'ti	-1'1	'	..-'V	- F
Današnje razmere nas silijo, da išeem j sigurnega kupca za naše proizvode, ke | sicer bomo trpeli gospodarska kolebanja* j krize in špekulacije, na drugi strani p| lahko pride do zastoja naše industrij I radi pomanjkanja nekaterih sirovin.
Vojna je prinesla v gospodarsivo nO' J va vprašanja, ki jih bo treba urediti.
Alojz Šavor*
Pozor!
Za jesen in zimo!
Zavoljo preselitve trgovine prodajam z®'j logo po znižanih cenah, akoravno so ce' ne zavoljo pomanjkanja volne in baza poskočile, Vam po lanskih cena j nudim in sicer:
PAKET SERIJA R 14—18 m, kakor obče znano dobro uporabnih ostanko barhentovTn- flanelov za obleke 1 spodnje perilo ... din 128.^ REKLAMNI PAKET SERIJA K, vsebina 18—22 m boljšega flanela v najleP' ši sestavi, paket ... din 130.-^ SPECIALNI PAKET ORIGINAL KOSMOS D, z vsebino 15—18 m Ia barhento in prvovrstnih flanelov za izjemi1
ceno ................din	150."
PAKET SERIJA Z, 3—3.20 m dobrega sukna za moško obleko, damski kostum, damski ali moški plašč in sicer:	Z-l 130.—,	Z-2	160.—,	Z-3
200.—, Z-4 250.—, Z-5 300.— din-Pri seriji Z-l_5 Vam dovolim celo 10% popusta.
Vsak paket poštnine prosto, pri dveh a'1 več kapetih primeren popust.
NEODGOVARJAJOČE ZAMENJAM!
Izrabite ugodno priliko in pišite takoj! navedene cene veljajo samo tako dolgOt dokler zaloga traja. — Pričakujem cenjenega naročila in beležim s spoštovanjem
Razpošiljalnica Kosmos
Maribor, Kralja Petra trg
nemščine, francoščine, angleščine ali ruščifl^ — Za tečaje vlada med tuk. trgovstvom Pre' cejšnje zanimanje.
Banska uprava je soboški občini odobrila prodajo zemljišča na Aleksandrovi cesti po.“T jetju Bati, ki bo v doglednem času zgrad11" novo stavbo, tako da bo ta del ulice izp0*' njn z modernimi stavbami. V bližini so na1"' reč že Delavski in Trgovski dom.
Grajski kino je pretekle dni predvajal risa' ni in barvasti film »Sneguljčica«, ki je vse^ obiskovplc^m izredno ugajal.
Na Dtifbju jo umrl bivši lastnik soboš^' ga gradu, SzapSry Ladislav, ki je pred davnim zavzema! vidna mesta v tnadžaC** diplomaciji, pa je popolnoma obubožal.
KUHINJA
Telečji rajieljc v obari. Dobro osnažen raj-željc mehko skuhaj ter ohlajenega razreži na rezančke. Deni v kozico žlico masti in žlico presnega masla, spenjenemu prideni žlico moke in ko ta zarumeni, rajželjc, malo belega vina n juhe. Ko se dobro pokuha, dodaj še malo limonovega soka, muškatovega oreščka in, če treba, soli..
Fini krompirjevi cmoki. Zreži 4 žemlje ali 25 dkg kruha na kocke, jih z dvema žlicama masti, čebulo in zelenim peteršiljem zabeli, potem sežvrkljaj pičlo yx 1 mleka s 3 rumenjaki, pridaj 3 pesti skozi sito pretlačenega krompirja in malo soli; s tem polij žemlje. Ko so napojene, rahlo zmešaj vseh treh beljakov trd sneg in toliko moke, da se sprimo. Iz te zmesi napravi za jabolko velike cmoke ter jih zakuhaj v vreli slani vodi. Kuhane poberi v posodo, z drobtinami potresi in zabeli s presnim maslom.
Omaka iz češpelj. Poberi koščice iz 15—20 češpelj, deni jih v lonček, zalij malo z vinom, prideni tudi stolčenega cimeta in limonove lupinice; ko so češplje kuhane, jih pretlači skozi sito. Razgrej za ppl jajca masti, deni noter malo sladkorja; ko se speni, še 2 žlici moke in žlico ribanega kruha. Ko je prežganje lepo rumeno, deni noter pretlačene češplje, zalij z vodo in vinom ter dodaj še malo soli in sladkorja, da bo sladka po okusu. Ko je kuhana, je daj posebej k mesu na mizo.
Omaka iz grozdja. Razgrej za pol jajca masti ali masla, deni noter žličico sladkorja; ko se speni, dodaj 2 žlici moke, za žlico ribanega kruha ter naredi bledorumeno prežganje, zalij z vodo in vinom ali moštom, deni malo soli in še sladkorja, če ni dovolj sladko. Ko že nekaj časa vre in je primerno gosto, deni noter dve peščici grozdnih jagod; ko malo prevre, daj posebej k mesu na mizo. Jagode morajo ostati cele.
V	kisli smetani zakrknjena jajca. Razreži navadno, za prst debelo štručico na 2 prsta
široke koščke; izdolbi sredico, skorjate lončke pa ocvri v maslu. Namaži potem skledo s presnim maslom, deni vanjo malo smetane, da lahko postaviš ocvrte skorjice noter — za vsako osebo eno; ubij v vsako skorjico eno drobno jajce, osoli, deni na vsakega malo kisle smetane in za koruzno zrno presnega masla, speci ter daj na mizo.
Jajca z jezikom. Vreži 8 rezin belega kruha in jih ocvri v vroči masti, ko so ohlajene, položi na vsako rezino kruha eno rezino prekajenega ter kuhanega jezika, eno zakrknjeno jajce in polij z žlico goste majoneze ali kisle smetane, končno potresi še s seseklaniini poprovimi kumaricami, zloži jih na krožnik, okrasi z zelenim peteršiljem in daj na mizo pred juho ali po juhi.
Navadne omlete z moko. Sežvrkljaj v loncu Va 1 mleka, 4 rumenjake, 2 žici kisle smetane, kavno žlico soli, žlico sladkorja in pičle 3 osmine I moke. Ko je testo gladko, primešaj od 4 beljakov trd sneg; nato daj v plitvo ponev majhno žlico masla ali masti ter vlij na
vročo, majhno zajemalko tega testa, da je njim pokrito dno ponve, da se razleže P njej. Ko je testo po eni strani lepo runie^ pečeno, ga z lopatico obrni, da se speče »
po drugi strani, medtem pa namaži zgora) stran v ponvi s kako marmelado. Nato jo S. v ponvi z lopatico lepo skupaj zavij, pol?z
,na krožnik in postavi na gorko. V ponev P deni zopet masla in na vročega vlij testo tako nadaljuj, da so vse omlete zgotovljen^ na kar jih potresi s sladkorjem in daj na n>'
zo
Češpljev nadev za omlete. Olupi kaKiJ; 20—30 svežih češpelj, odstrani jim koščic ter jih deni v dobro pološčeno ali prste^ kozico, pridaj košček sladkorja, cimeta, . klinčka in košček limonove lupine ter do&v pokrij, da *se zmehčajo. Potom jih pretla skozi sito, pridaj še žlico drobtin, pomešaj * namaži omlete.
OGLAŠUJTE V »EDINOSTI«!
Izdaja konzorcij »Edinosti« v Mariboru. Predstavnik Andrej Žmavc, ravnatelj Kmetijske šole v pokoju. — Odgovorni urednik Jaroslav Dolar, novinar. — Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik ravna teljtelj Stanko Detela, vsi v Mariboru.