Poštnina plačana v gotovini. % Maribor, Mriek oktobra 1939 rmi ... . rrfTMBBB——ggg~r„ 'Tr-.MrHTMffrnT-« g i im— ■• i in n umu m n mi ■ im ■———i i 11 Stov. 43. Lato H. Cena VSO din # Uredništvo in uprava: Maribor, Kopallika ul. ( - Tal. 25-47 ■ Izhaja vsak četrte1* Velja letno H din, polletno 18 din, četrtletno 9 din, za inozemstvo letno SO din Rokopisi so ne vračajo - . Poit. tek. raž. 11.717 Mariborske tiskarne d. d. Maribor Oglasi po ceniku Skoz krpe se kašo grehote majhne skoz kožuh nič. Opasaj z zlatom greh, pravice močna ost se zlomi precej, zavij ga v cunjo, z bilko jo predre pritlikavec. W. Shakespeare. Na ogled brezplačno pošiljamo do nadaljnjega SAMO POSA MEZNE ŠTEVILKE S POLOŽNICO po naročilu ali po predlogu naših zaupnikov. Vsem cenjenim naročnikom na znanje! številki od 5. oktobra smo priložili položnico. Obenem smo obvestili vsakogar, ki še kaj dolguje, koliko naročnine dolguje do konca tega leta. Kdor položnice ne rabi zdaj, ker je naročnino za letos že poravnal, naj jo shrani za prihodnje nakazilo, ali pa jo naj da komu drugemu, ki želi »Edinost« naročiti! Ne zavrzite nobene položnice, ki je za upravo razme roma draga tiskovina! Stari zamudniki bodo črtani in naj \’edo, da so list krivično prejemali in da jih ustavitev lista ne odveže od dolžnosti, ki so jo prevzeli ■/. naročbo. Naj vsi store svojo dolžnost, kakor smo jo storili mi z rodoljubno požrtvovalnostjo! Uprava »EDINOST I«, Maribor, Kopališka ulica 6. Boj za Balkan se znova pričenja Dvajset let Boj za ureditev Jugoslavije se bije že izza prevrata in še dalje. In ta boj je bil oster in odločen, kakor le more biti oster vn odločen boj v državi, kjer s; stojijo pripadniki dveh različnih kulturnih krogov nasproti Sirite in čitajte EDINOST! 7 naši notranji preureditvi je storjen sicer najvažnejši, a še dolgo ne zadnji korak. Pot, ki jo moramo prehoditi je še cela pred nami. In danes, ko stojimo na zgodovinski prelomnici v lepšo prihod-njoc4 (o tem smo trdno prepričani) je položaj silno zapleten. Nešteto jih je namreč med nami, ki v svojem prvem zanosu streljajo daleč preko cilja. Zaganjajo se v vse, kar obstoji, v vsem vidijo preostan ke stare miselnosti, vse se jim zdi vredno, da se do temeljev poruši. Ni je ustanove, ki je ne bi napadali, ni ga čustva, ki se jim ne bi zdelo že premagano. Trkajo se na svoja prsa in se bahajo z bog ve kakšnimi preganjanji, pri tem pa še niso pospravili iz svojih miznic vseh mogočih legitimacij sedržavnih in edino državotvornih strank. Ti ljudje se marsikedaj zaganjajo v povsem nedolžne ljudi in delajo po nepotrebnem mučenike. še nevarnejša pa je druga skupina ljudi. Sklicujejo se na te prve im zavirajo delo za ustalitev razmer. Pozornim čitate-Ijem dnevnega tiska bodo gotovo še v spominu izjave, ki so opravičevale zavlačevanje političnih zakonov in svoboščin, češ, nove, svobodne, tajne in sorazmerne volitve bi povzročile v Jugoslaviji pravo državljansko vojno. Imeli bi, tako so govorili in pisali, tu drugo španiio. Govorili so o političnih strasteh, ki jim ne velja popuščati vajeti, ker bi to moglo postali usodno za državo. Pod »država« so seveda po 20 letni praksi smatrali same sebe. In v strahu pred u^odo, ki iim io bodo pisale žuljave roke delavcev in kme Izmed vseh treh južno-evropskih polotokov, Pirenejskega, Apeninskega in Balkanskega, je bil slednji najdalj časa prizorišče najtežjih mednarodnih bojev, saj se že dve tisočletji na tem kosu zemlje bijejo neprestano divji boji med narodi Evrope in Azije. Bojevniki iz vseh krajev starega sveta so krvaveli na bojnih poljanah ozemlja, ki samo po sebi ni niti od daleč tako bogato in rodovitno kakor sosednje dežele. Dva tisoč let so grabili s severa in juga po tej zemlji, kakor da bi ta zemlja ne bila last nikogar, ne da bi se kdaj brigali za voljo tistih ljudi, ki so se jih ti boji pač najbolj tikali in ki so jim daleč od Balkana krojili usodo. Evropske in azijske velesile so imele tu na Balkanu svoje »interesne sfere«, za katere so pošiljali iz najbolj oddaljenih in tujih krajev ljudske množice v boj, vse v imenu raznih svetih neprekršljivih načel. Narod sam pa je krvavel tu na mrtvi straži evropske kul ture in civilizacije in je žel za svojo kri samo poniževanje in prezir. Ime »Balkan« je imelo skozi stoletja v Evropi slab prizvok, kakor da gre tu le za nekatera še poldivja plemena, ki se niti od daleč ne morejo merit z visokimi in gosposkimi na rodi Srednje in Zapadne Evrope. Evropa je poznala v. presojanju dejstev dve različni merili, eno za kulturno Evropo, drugo pa za Balkan. In isto dejanje, ki se je na Zapadu imenovalo viteško junaštvo, so na Balkanu^imenovali: »rop in pobijanje«. Kar so na zapadu, n. pr,, v Španiji ali v Benetkah proglašali za »pogumne podvige drznih in bojevitih pomorščakov«, so imenovali pri Neretljanih gusarstvo. (Še danes ločijo ponekod diplome za Evropo in »za Balkan«, za katerega je vse dobro.) Zdelo se je, da Evropa balkanskim narodom ne bo nikoli priznala polnoletnosti. Dala jim je, narodnostno in versko pomešanim, darilo dvomljive vrednosti: fanatičen in nestrpen nacionalizem, ki so ga znali zdaj ein zdaj drugi sijajno izkoristiti za sebe, ali vsaj kot dokaz o »balkanski zaostalosti« narodov na jugovzhodu Evrope. Povedali smo že, da Balkan ni niti od daleč tako rodoviten, kakor njegove sosednje dežele in njegovo prirodno bogastvo na surovinah je postalo šele v zadnjem času toliko znano, da tvori tudi ono vabo za grabežljive roke. Vzroki vseh teh zgodovinskih bojev, ki so jih vodile evropske velesile za Balkan in na Balkanu, niso v njegovem bogastvu, ampak v njegovi legi. Kajti Balkan je ključ, ki odpira vrata v Azijo, ali v Evropo — odvisno od tega, kako si stvar ogleduješ. In ta vrata bi se nekatere velesile rade zagotovile. Razen tega je Balkan nekako zaledje za vse Sredozemlje in že rimska osvajanja nam dokazujejo, da si mora tisti, ki hoče vladati na Sredozemlju, zagotoviti Balkan. V tem je opravičilo za potoke krvi, ki so tod tekli?! Danes se zopet glasi po Evropi krik: »Balkan!« Toda tokrat so dobila poroči- la o Balkanu drugo lice: danes, ko se brez sodelovanja Balkancev ne da več kar tako sklepati o usodi Balkana, se slišijo čisto drugačni glasovi. Balkan je postal nenadoma otok miru v morju konfliktov. In ta mir lahko Balkanu zagotovijo samo velesile, kajti Balkan sam zato pač vendar še ni sposoben. In velesile tekmujejo in se prepirajo, kateri se da priznati ta nad vse človekoljubna naloga, da obdrži Balkan v miru. Videti je, da si bodo te velesile glede svojih miroljubnih načel prišle tako v nasprotje, da... Toda ne! Ta čas je minil. Odikar je v preteklem stoletju zadonel klic: »Balkan balkanskim narodom!« se Balkanci ne dado več voditi za nos. Balkanci so spoznali, da so vsa »balkanska gesla« velesi laž, ki zakriva iste namene kakor jih je imela na Balkanu srednjeveška Nemčija ali Benetke. Balkan je dorastel. On ne potrebuje več jerobov in varstva. Kadar bo prišlo do resnične sloge med balkanskimi narodi, bodo ti sami dovolj močni, da se ubranijo pred vsakršnimi presenečenji. Sile, pa, ki že tisoč in tisoč let segajo na Balkan, se bodo morale spoprijazniti z dejan sktai stanjem, da se je tu njihovo gospodarstvo nehalo. Če bodo Balkanci res morali poiskati zaščitnikov, si jih bodo izbirali po svojem preudarku in prav gotovo ne med narcftli, ki jih predobro poznajo iz svoje dvatisočletne krvave zgodovine. jad. Ko morja ne bodo ločila dežel Nekdaj so ugibali ljudje, kako daleč segajo vodie, ki obkrožajo celino, in kaj je za temi vodami. Morja so zalivala zemljo in ločila celine s slano vodo, z nevarnostmi globin, viharjev in daljav. — Potem so se pričela morja odpirati. Pogumni mornarji so našli po njih pot do otokov, do novih dežel, do novih celin. Morja so pričela vezati celine, dežele in človeška plemena. Ko so nastala medsebojna gospodarska in politična trenja, sovražnosti in vojne, so morja spet ločila dežele in celine. Prav tako reke: nekdaj so bile vez med ljudmi. Vozili so se preko in vzdolž po rekah. Potem so pa ljudje zarisali črte in rekli: ta reka bo meja. In reka je ločila človeka od človeka, deželo od dežele. Zračne plasti so ločile ljudi, potem pa so se vzpeli ljudje kakor tiče v višave in premagovali vse razdalje in ovire,' dokler se niso spremenili ljudje v sovražnike in pričeli streljati z neba železne ptiče. Ali bo mar to zadnji rezultat naporov vsega človeštva, vsega znanja, cilj vseh tisočletij dela in napredka človeškega rodu? To bi bilo kaj žalostno spričevalo, človeštvo bi se izkazalo za nevredno bivati na zemlji, ne zaslužilo bi svojega imena in vsega, kar ima. Toda bilo bi krivično metati kar vse človeštvo v isti koš. Večji del človeštva je miroljuben, le majhen odstotek vidi v vojnah sredstvo svojih koristi. Zato bo spet prišel čas, ko bodo morja, reke in zračne razdalje vezale dežele in narodnosti v celoto, ki se bo med seboj do-polnievala in izpopolnjevala tesneje in uspešneje kakor kdaj koli preje. —r— Skl. Življenje dolenjske vasi Podgrad pri Novem mestu. Dolenjska je lepa, ali zapuščena! To vedo naši ljudje, ki so bili precej po svetu in so videli, kako so drugod pomagali gospodarsko zaostalim krajem do napredka in izboljšanja ljudskega položaja. Mnogi gredo od nas v svet. Morajo, kajti naše kmetije, ki so povečini majhne, ne morejo prerediti vseh. Pred vojno in še prva leta pp njej, so odhajali tukajšnji domačini v Ameriko. Po trije, štirje so šli od ene hiše, pa se večinoma niso več vrnili, kajti zemlja jih ni klicala, saj so ostali na njej še drugi. Bilo jih je namreč vedno dovolj, ki so čakali na prevzem gruntov. Naše družine so številne, pa je bila radi tega nujna odselitev. V letih krize, ko je Amerika zaprla meje in ko je bila radi denarnih težav onemogočena pot Čez veliko lužo, se je stvar pri nas preobrnila. Od takrat so začeli ostajati ljudje doma, zaslužek naokrog je bil redek. Malo sta v tem odpomogli bližnji lesni tovarni, ld sta pa tudi pravočasno zaščitili svoje- interese in ustvarili obratovanje. Zaposlitve vedno manj, ljudje so bolj in bolj ostajali doma, mali grunti so z vedno večjo težavo preživljali množeče se želodce. V tem času je nastal značilen prelom s tradicijo, s starimi navadami, kajti mladina se je začela »ženiti na prazno«, brez dot. brez dediščine. To je za marsikoga težko razumljivo, ali je čisto naravno: 2e itak malih gruntov ni bilo mogoče nič več deliti, denarja pa ni bilo od nikoder dobiti in prav tako ie bilo težavno tudi z zaposlitvijo, z delom. Majhna izprememba je nastopila lani, ko so odšli nekateri v Nemčijo. Tud! letos so nas zapustili, moški in ženske. Mnihno olaišnriie ie čutiti nri naših skledah. To- tov so politične strasti še bolj podpihovali ter vzbujali še večje nezadovoljstvo med ljudskimi množicami. Kajti vsa borba proti političnim strastem, kakor so menovali diktaturo radi lepšega je bila le krinka. Morda nikoli niso bile politične strasti v našem narodu tako razburje- ne, kakor prav v dobi diktature. Možje, ki so se odločili, da privedejo naše javno življenje zopet v pravi tir, stojijo pred težkimi nalogami. V narodu, bodo morali vzbuditi, novo vero v življenje in utrditi v njem vse tiste nazore, da ob tem nas vedno nadlegujejo sledeče misli in vprašanja: Zakaj morajo naši ljudje vedno v tujino, čeprav bi radi delali v domači zemlji? Kako je to, da nam z leta v leto vržejo vedno manj naše njive, da majo naši skromni pridelki vedno slabše cene? Zakaj nam propadajo naše hiše in naša gospodarska poslopja, pa nam ne preostaja nič drugega, kakor da to počasno uničevanje žalostno gledamo?! Kako jo, da ni mogoče ustvariti možnosti za višjo izobrazbo naših otrok, ki so prav tako sposobni kakor meščanski otroci? Kje naj dobimo sredstva za obleke, plašče in obutev, da bomo zavarovani pred dežjem in mrazom? Kaiko naj skrbimo za svo je zdravje, ko nam v poletnih-sušnih dneh primanjkuje vode za pijačo, ko si ne moremo privoščiti drage zdravniške oskrbe in, ko ne moremo kupiti zdravil?! Tako se vrstijo drug za drugim vprašanja, na katera ne najdemo odgovorov. } i; ■. ! ! . ' '• ' it H:H ;l.’ ' i i ' '■ 1 t:'ji/ in. M r; ;., i, 1 ;r i, s *i .ti (IVIii v ... i it . \ Zato verujemo danes samo še v to, da si bomo morali priboriti knietiškj ljudje svoje pravice sami in to v skupni borbi z ostalimi delovnimi ljudmi! Nova tekstilna tovarna V Horicah pri Brčkem gradijo novo tekstilno podjetje »Stolin d. d.«. Tovarna bo zgrajena za sprejem 3000 delavcev. Lastnik je Bata d. d. V Sloveniji počivajo tekstilni industrijski obrati, delavci so na c|gsti, drugod pa nastajajo nove tovarne. V* 1 -i (l(< ■ fin ,'!• - r VU !'T ■ 'fUV 'Mi ■ t !'H'1* < Ijl 1 . 1 i ? I ji iVtt! Vi M1 - • -; ki so jih proglašali veliki voditelji tega naroda. Temelje sožitja jugoslovanskih narodov, ki so na teig prostoru usodno povezani, bo treba marsikje nanovo postaviti ali vsaj popraviti, kajti v dvajsetih letih je marsikaj hudo trpelo. 7 dni domaiih vesti Nova trozveza: Za predsednico Rdečega križa kraljevine Jugoslavije so kraljevi namestniki imenovali kneginjo Olgo. ^Odlikovanje za borce za osvoboditev severnih krajev se ustanovi. Ločili bodo odlikovanja za aktivne borce in za tiste, ki so kot neborci sodelovali. General TartagHa je prevzel hrvaško _ orožniško brigado. Brigada šteje 5 tisoč mož, ki se na zunaj razlikujejo od drugih orožnikov po posebni čepici. Bri— gadni general je izjavil, da bo skrbel za ugled oblasti. * Dr. Lunaček je prvi zagrebški vse-učiliški profesor, ki ga je potrdil hrvat-skj ban. Volitve v senat niso nobenega posebnega pomena, ker novo izvoljeni senat prav tako ne bo mogel brez narodne skup Ščine delovati, kakor ne bi mogel delovati stari senat, če bi bila istočasno razpuščena narodna skupščina. Tako piše »Hrvatski dnevnik«, J i'|{| lin putj | mii. ,i } 0 ^belii kraljici med zamorci«, »Kje dekle najlaže sreča ženina« itd. Po pisanju lahko razdelimo tisk v dva dela. V naših časih in razmerah se ie nar mogeT razbohotiti predvsem tisti tisk, katerega novinarji so si vzeli k srcu besede: »Vsi ljudje so neumni kakor gosi in nevedni kakor krapi.« (Maupassant: »Lepi striček«.) Po tem načelu pišejo, to je njih odnos do »spoštovanih bralcev«. (Lep Poklon, kaj?) Njih pisanje išče in hoče razgibati v človeku to, kar je v njem neumnega, slabega, plitkega, nezrelega, zmedenega, nazadnjaškega. Hočejo obrniti vso bralčevo pozornost kakor slab film stran od vprašanj naše dobe, stran od premišljanja in spoznavanja, stran od resnice in koristne kulturne in politične delavnosti množic, stran od zdravega in pametnega razvedrila. Težka je pot tistih, ki vedo, da si ne bodo osvojili sveta z orožjem, ne z lažjo, temveč le z resnico in idejami. (Zola.) Dober in pošten list, dober in pošten novinar drami ?n išče v ljudeh tisto, kar je v njih dobrega, lepega, naprednega. Verjame v človekov razum, v njegovo zrelost, v njegovo dojemljivost za lepo in dobro, v njegovo dobro voljo, njegovim težnjam k napredku. To je edino pravi odnos tiska in novinarjev do bralcev. V tej smeri je potrebna reforma tiska in pisanja — vzporedno z mnogimi reformami in spremembami v gospodarskem, političnem in prosvetnem življenju. Kaj mislite, kako bi odgovorili današnji bralci na anketo enega ali drugega dnevnika na anketo, ki bi jim kar naravnost zastavila vprašanje Kako želite, da pišemo — ali naj bo preračunano naše pisanje na vašo brezmejno neumnost ali na človeško pamet? Cvetko Zagorski. Razstava »Neodvisnih" Oučinstvo že dolgo sem ni pokazalo tolikšnega zanimanja za razstave, kakor prav ob priliki nastopa Neodvisnih, ki so Svoja dela razstavili v Jakopičevem pasijonu. To zanimanje pa ni bilo enostran ‘^0, slučajno, ne, delo mladih slovenskih slikarjev in kiparjev ga je v polni meri in res zaslužilo. Svoja dela, slike in skulpture, so to pot razstavili: Kregar (predsednik Neodvisnih), Sedej, Sajovic, Didek, Mihelič, Musič, Omerza, brata Kalina in Putrih. Značilna in umetniško visoko kvalificirana so domala vsa dela, tako slikarska kakor tudi skulpture. Posebno pozornost pa vzbujajo umetnine Kregarja (Ojdip, Roganje, Zatišje), Miheliča (Mrtvi kurent ln‘ pokrajine), Dideka (Vrč iz Kerinovega hrama) in Omerze (Megle se pasejo). —■ Posebnost zase so tudi zgovorni Pirna-iovi črteži. Izmed skulptur naj omenim samo dovršeno delo Borisa Kalina: oprsje dr. R. Nahtigala, ki zavzema na razstavi eno izmed najvidnejših mest, dalje Zd. Kalina res lepo otroško glavico (Janov Jer-nejček) in znamenita Putriihova dela. Razstava del poedinih umetnikov je okusno prirejena, posebno važnost pa ji dajejo strokovna vodstva in ra*lage posameznih slovenskih umetnikov, izmed katerih naj omenim samo slikarja Ivana vavootiča. fš. SIRITE ..EDINOST »A KULTURNE VESTI * Razstavo bolgarske knjige so v nedeljo otvorili v Ljubljani. K svečanosti je prišla tudi močna skupina Bolgarsko-jugoslovanske lige iz Sofije pod vodstvom svojega predsednika bivšega ministra Zaharieva. Gostjeso napravili tudi telet na Gorenjsko. V Ljubljani je bilo njim na čast več prireditev. Draga knjiga. V Sarajevu imajo v muzeju shranjeno judovsko versko knjigo »Hagada«,ki obravnava verski obred pashe. Knjiga izvira iz 14,- stoletja in je pisana z roko na pergamentu in opremljena z lepimi slikami. Angleži ponujajo zanjo poldrugi milijon dinarjev, pa ni na prodaj, ker je stara, redka umetnina. Pevsko društvo »Maribor« ima med svojim članstvom že nad polovico odlikovancev. Za .zasluge, za dvig naše pesmi je sedaj odlikovala jugoslovenska pevska zveza 34 članov »Maribora«, in sicer jim je podelita 14.zlatih, 11 srebrnih in devet bronastih kolajn. * Vsa slovenska izobraževalna društva na Koroškem so dobila nova enotna pravita, ki jih je odobrila nemška državna policija. Odsiej se bodo imenovala: »Slovensko kulturno društvo«. KINO V MARIBORU Grajski kino: Od 28, okt. — 1. nov. »Zadnja zapoved« Erol Flyn v glavni vlogi. Film ie ameriške produkcije in se vrši med svetovno vo:-o na zapadni fronti,. Kino Esplanade: Od 25.—30. okt. »Trije tovariši« po znanem; romanu Ericha M. Re-niarque-a. GOSPODARSTVO ZA ZENO IN DOM Dr. V. Maček o pomenu zaščite kmečke posest! Predsednik dr. Vladko Maček je bil dne 15. januarja 1938. vprašan za mnenje o zaščiti kmečke posesti. Njegova takratna pomembna izjava o tem velikem vprašanju je bila objavljena med drugim v »Gospodarski Slogi«, nedavno pa tudi v »Se-ljačkem Domu«. Da seznanimo z njo — baš ob izdanju uredbe o zaščiti kmečke posesti v banovini Hrvatski:— tudi čitatelje »Edinosti«, jo v naslednjem prinašamo: Moje mnenje je, da je treba kmečko posest vseka ko zaščititi nasproti vsem. Treba jo je zaščititi ne samo nasproti vsem upnikom in nasproti državi, nego tudi nasproti trenutnemu, sedanjemu lastniku, kolikor bi lastnik nameraval, da jo raztepe. Lastništvo kmečke zemlje nima niti ne more imeti tistega pomena, ki ga ima na primer lastništvo trinadstropnice v Zagrebu ali lastništvo kake tovarne. Ako kdo — bilo iz kakršnih koli razlogov —■ izgubi lastništvo trinadstropnice ali tovar- ne, ostane še vedno možnost — če ne njemu, pa njegovi deci —, da vnovič pridobijo ne samo tisto, kar je imel oče, marveč še več, ne glede na to, da potomci nekmečkih ljudi redno menjavajo poklic. Zato njihov obstanek ni stalno odvisen od lastništva, ki jim ga je zapustil oče. Popolnoma drugače je s kmečko posestjo. Kmečka posest je pogoj za kmečki obstanek in se torej stvarno ne more imeti za lastništvo-tistega, ki je trenutno vpisan v gruntovnici, nego se mora imeti za lastništvo njegove družine, pa celo i bodočih potomcev. Točno eno in tri četrti leta po tej izjavi predsednika dr. Vladka Mačka je izšla uredba o zaščiti kmečke posesti v banovini Hrvatski. To je omogočil sporazum od 26. avgusta. Ali bi taka uredba ne bila koristna tudi slovenskemu kmetu, ko srbski kmet že itak odd a v naj ima podobno zaščito? Počkov. Zaščita kmečke posesti v banovini Hrvatski Nujnost ureditve kmečkega kreditnega gospodarstva Med prvimi uredbami z zakonito veljavo za. banovino Hrvatsko je uredba o zaščiti kmečke posesti pred izvršbo,- ki je stopila v veljavo dne 17. X. 1939. Dokaz, kako je bila ipotrebna. S to uredbo je hr-vatskemu kmetu zaščiten določeni »najmanjši del« ali minimum njegove posesti tako, da se ta minimum ne more prodati ali kako drugače razlastiti. Uredba ima prav za prav samo 5 členov o stvari sami.. Ker so ti paragrafi povrh kratki in nadvse preprosto sestavljeni, je uredba baš zato vsakomur prav lahko razumljiva in pri tem dovolj učinkovita. Najmanjši del aii minimum zaščitene kmečke posesti po tej uredbi tvorijo hiša s staviščem (seliščem, hišiščem) in z dvoriščem do 20 arov ali 2.000 m- površine, potem gospodarske zgradbe, ki so potrebne za redno gospodarstvo na zaščitenem zemljišču, in 'A ha ali 5.000 m* obdelo-vavne zemlje na vsakega družinca. V vsakem primeru in ne glede na število družin cev se mora kmetu pustiti najmanj 3 ha obdelovavne zemlje, torej tudi kmetu 7. manj ko s šestčlansko družino, za vsakega člana nad 6 glav kmečke družine pa 'A ha več, seveda če je toliko obdelovalnega sveta pri hiši. Isto velja za hišne zadruge po zakonu o zadrugah od 9. V. 1889. Vprašanje, kdo je »kmet«, je rešeno na način ko v znani uredbi o poravnavi ali likvidaciji kmečkih dolgov od 25. IX. 1936. Potrdila o tem izdaja župan, ove-ruje pa jih sodnik. Kmečki družinec — član kmečke družine — je vsaka oseba, -ki je s kmetom zaščitencem v sorodstvu, ki živi v skupnem gospodinjstvu z njim m nima dovolj lastnih dohodkov za svoj preživitek. Potrdila o tem, kateri del zemljišča ni zaščiten po tej uredbi, izdaja po zaslišbi izvršitelja prvostopna upravna oblast (okrajno načelstvo). Prisilna prodaja se pa lahko izvrši brez vsake ome- jitve za plačilo odškodnine iz kaznivega dejanja ubojstva in telesne poškodbe. Določbe uredbe o zaščiti kmečke posesti pred izvršbo veljajo samo za zasebne dolgove, ne pa tudi za davčne dolgove, javne dajatve in pristojbine po zakonu. Prav tako ne veljajo za pooblaščene terjatve Državne hipotekarne banke in Privilegirane agrarne banke. Zato zahteva dr. Tomo Jančikovič v »Sefjač-kem Domu« brezpogojno razširitev' teh dobrih odredb o zaščiti kmečke posesti pred izvršbo v Hrvatski na vse kmečke dolgove, ne glede na to, kdo jim je upnik. Po drugi strani ostanejo v veljavi vsi dosedanji predpisi z omejitvami o prisilni prodaji premičnin (pohištva, živine, orodja, inventarja sploh itd.). Splošni vzroki prevelike kmečke zadolžitve so znani. Lahkomiselnost in zapravljivost, ki jima navadno ni pomoči, pa gospodarska nes posobnost prezadolžen cev seveda niso edini ne največji vzroki obupnega zadolževanja kmetov. Stoletno zapostavljanje kmečkega stanu, tega glavnega rednika čfoveštva, in. na vseh koncih in krajih pomanjkljiva zadevna zakonodaja sta kmeta spravljala in tiščala v dolgove. Kmečko kreditno gospodarstvo je do^ temelja bolno. Obrestna politika je v službi brezvestne spekulacije, je v službi nenasitnega kapitalizma, namesto da bi bila v službi zdravega narodnega gospodarstva na pravih človečanskih in družabnih osnovah. Kmečko delo ni bilo nikdar ustrezno plačano in zaslužek zadolženega kmeta ne zmaguje kajpak niti obresti, ki so naravnost oderuške. »Kmečki prijatelji«, ki jih dobro poznamo, so prezadolženega kmeta z družino vred tem lažje spravili »z brega« (z domačije), ker so mu lahko pobrati in vzeli prav vse za razmeroma majhen dolg, ki so ga često umetno podvojili, potrojili... Javnemu in zasebnemu nameščencu, pa delavcu, koli- Komarji Komar je drobna živalca, za oko do-aJ simpatična. Dolgo, drobno trupelce Pokrivajo dolga krila: seveda kadar sedi. . e Pa leti, se ta krilca raztegnejo in prodajajo svojevrstno godbo, ki je za tistega. kdor pozna komarja, nad vse nepristna. Pri letu se približajo človeškemu ksesu in nekajkrat zaigrajo okoli glave, dokler ne obsedijo na licu, kjer si tehtajo krvno žilo ter se, ako. si nepazljiv, kasesajo in se poslovijo brezglasno. Ka-aar se nasitijo, je njihovo trupelce lepo rdtčc, bodisi svetlo, bodisi temnordeče, ^ ,no pač imaš kri. Najljubše njihovo domovanje so obšir-k’ jelševi, močvirni gozdovi. Prlčenši od Prvih dni junija jih je v takih gozdovih ^da!je yeč. Zlasti so nadležni, če čakaš rniaka. Seveda jih je tudi okolica Mure PrePolna. Kajti več močvirja ni potrebno,' ^akor ga nudi okolica Mure, kjer se skrinjo rokavi stare struge, porasli z bičjem .n ločjem. Tam so nadležni za kopalce 111 za romantične zaljubljence. Dokler niso bili med njimi prenašalci jkalarije, so iih ljudie še nekako trpeli, jplkar so se pa pritihotaoili z juga ti ne-arni cepljivci, se gosoodje branijo pred klimi 7. omreženimi okni. 'ako zamreženo okno imam tudi sam poletje, čeprav sem domačin. «c ko-kiarjev nisem mogel nikjer privaditi. — MIŠKO KRANJEC Nasprotno sem ji mposvečal vse življenje veliko borbo. Če se je kateri prikazal v bližini, že se je. moja roka iztegnila in ga v poletu zajela. Kajpada se je kateremu posrečilo, da se je izmuznil iz dlani in potem dokaj urno odjadral bog ve kam. V teh letih pa šem se zaprl pred njihovo godbo z mrežo na oknu. Kajti, ob prvih hladnejših večerih jih vidim na stotine zunaj pri trti, kjer se bodisi ženijo, ali pa se tako spreletavajo, kakor se gosposki ljudje ob večerih sprehajajo med njivami ali po drevoredih. Takrat se glasi moje povelje: »Okna zapreti!« Potem zopet: »Zapirajte duri!« Ljudje, zlasti ženske, in celo poročene ženske imajo čudovite navade. Duri in okna so jini tu samo v nekako nadlogo. Odpre jih še, a! nikdar jih ne zapre. — Zjutraj odprejo ženske vsa okna in potem jih tako pustijo, dokler ne pridejo spat. In ob nekoliko hladnejših večerih se nasuje v sobo komarjev, da so stene črne od njih. Dokler ne ležeš, se dostojno vedejo, komaj kateri se spreletava po sobi in te opozarja na neprijetnost, ki te čaka, kakor hitro boš ugasnil luč. In res, komaj ugasneš luč in se skušaš zasanjati, že se približujejo z vseh strani, nosamič in v skupinah in te prično na-IS^ovati. Vendar jim je treba priznati, J JI t | tVi, r Ulil5 .' ! liutfs i d ur.n,i ti uit i' i i i i l I! I 11 !’'i i; i r i ii 11 t I ! I i'. I j! . fi' ! |,il' 11>' I f>' ir ; ti Uti 'Oi.1 i l' in ■ 811 i r m i. . 1 11 iMinu ('uiv i i v; ■%' \ ••• | -■1 ' . 't; Ut- • i! III Mil' V < 1 1 ■ H*- • > > 'ti -1'1 ' ..-'V - F Današnje razmere nas silijo, da išeem j sigurnega kupca za naše proizvode, ke | sicer bomo trpeli gospodarska kolebanja* j krize in špekulacije, na drugi strani p| lahko pride do zastoja naše industrij I radi pomanjkanja nekaterih sirovin. Vojna je prinesla v gospodarsivo nO' J va vprašanja, ki jih bo treba urediti. Alojz Šavor* Pozor! Za jesen in zimo! Zavoljo preselitve trgovine prodajam z®'j logo po znižanih cenah, akoravno so ce' ne zavoljo pomanjkanja volne in baza poskočile, Vam po lanskih cena j nudim in sicer: PAKET SERIJA R 14—18 m, kakor obče znano dobro uporabnih ostanko barhentovTn- flanelov za obleke 1 spodnje perilo ... din 128.^ REKLAMNI PAKET SERIJA K, vsebina 18—22 m boljšega flanela v najleP' ši sestavi, paket ... din 130.-^ SPECIALNI PAKET ORIGINAL KOSMOS D, z vsebino 15—18 m Ia barhento in prvovrstnih flanelov za izjemi1 ceno ................din 150." PAKET SERIJA Z, 3—3.20 m dobrega sukna za moško obleko, damski kostum, damski ali moški plašč in sicer: Z-l 130.—, Z-2 160.—, Z-3 200.—, Z-4 250.—, Z-5 300.— din-Pri seriji Z-l_5 Vam dovolim celo 10% popusta. Vsak paket poštnine prosto, pri dveh a'1 več kapetih primeren popust. NEODGOVARJAJOČE ZAMENJAM! Izrabite ugodno priliko in pišite takoj! navedene cene veljajo samo tako dolgOt dokler zaloga traja. — Pričakujem cenjenega naročila in beležim s spoštovanjem Razpošiljalnica Kosmos Maribor, Kralja Petra trg nemščine, francoščine, angleščine ali ruščifl^ — Za tečaje vlada med tuk. trgovstvom Pre' cejšnje zanimanje. Banska uprava je soboški občini odobrila prodajo zemljišča na Aleksandrovi cesti po.“T jetju Bati, ki bo v doglednem času zgrad11" novo stavbo, tako da bo ta del ulice izp0*' njn z modernimi stavbami. V bližini so na1"' reč že Delavski in Trgovski dom. Grajski kino je pretekle dni predvajal risa' ni in barvasti film »Sneguljčica«, ki je vse^ obiskovplc^m izredno ugajal. Na Dtifbju jo umrl bivši lastnik soboš^' ga gradu, SzapSry Ladislav, ki je pred davnim zavzema! vidna mesta v tnadžaC** diplomaciji, pa je popolnoma obubožal. KUHINJA Telečji rajieljc v obari. Dobro osnažen raj-željc mehko skuhaj ter ohlajenega razreži na rezančke. Deni v kozico žlico masti in žlico presnega masla, spenjenemu prideni žlico moke in ko ta zarumeni, rajželjc, malo belega vina n juhe. Ko se dobro pokuha, dodaj še malo limonovega soka, muškatovega oreščka in, če treba, soli.. Fini krompirjevi cmoki. Zreži 4 žemlje ali 25 dkg kruha na kocke, jih z dvema žlicama masti, čebulo in zelenim peteršiljem zabeli, potem sežvrkljaj pičlo yx 1 mleka s 3 rumenjaki, pridaj 3 pesti skozi sito pretlačenega krompirja in malo soli; s tem polij žemlje. Ko so napojene, rahlo zmešaj vseh treh beljakov trd sneg in toliko moke, da se sprimo. Iz te zmesi napravi za jabolko velike cmoke ter jih zakuhaj v vreli slani vodi. Kuhane poberi v posodo, z drobtinami potresi in zabeli s presnim maslom. Omaka iz češpelj. Poberi koščice iz 15—20 češpelj, deni jih v lonček, zalij malo z vinom, prideni tudi stolčenega cimeta in limonove lupinice; ko so češplje kuhane, jih pretlači skozi sito. Razgrej za ppl jajca masti, deni noter malo sladkorja; ko se speni, še 2 žlici moke in žlico ribanega kruha. Ko je prežganje lepo rumeno, deni noter pretlačene češplje, zalij z vodo in vinom ter dodaj še malo soli in sladkorja, da bo sladka po okusu. Ko je kuhana, je daj posebej k mesu na mizo. Omaka iz grozdja. Razgrej za pol jajca masti ali masla, deni noter žličico sladkorja; ko se speni, dodaj 2 žlici moke, za žlico ribanega kruha ter naredi bledorumeno prežganje, zalij z vodo in vinom ali moštom, deni malo soli in še sladkorja, če ni dovolj sladko. Ko že nekaj časa vre in je primerno gosto, deni noter dve peščici grozdnih jagod; ko malo prevre, daj posebej k mesu na mizo. Jagode morajo ostati cele. V kisli smetani zakrknjena jajca. Razreži navadno, za prst debelo štručico na 2 prsta široke koščke; izdolbi sredico, skorjate lončke pa ocvri v maslu. Namaži potem skledo s presnim maslom, deni vanjo malo smetane, da lahko postaviš ocvrte skorjice noter — za vsako osebo eno; ubij v vsako skorjico eno drobno jajce, osoli, deni na vsakega malo kisle smetane in za koruzno zrno presnega masla, speci ter daj na mizo. Jajca z jezikom. Vreži 8 rezin belega kruha in jih ocvri v vroči masti, ko so ohlajene, položi na vsako rezino kruha eno rezino prekajenega ter kuhanega jezika, eno zakrknjeno jajce in polij z žlico goste majoneze ali kisle smetane, končno potresi še s seseklaniini poprovimi kumaricami, zloži jih na krožnik, okrasi z zelenim peteršiljem in daj na mizo pred juho ali po juhi. Navadne omlete z moko. Sežvrkljaj v loncu Va 1 mleka, 4 rumenjake, 2 žici kisle smetane, kavno žlico soli, žlico sladkorja in pičle 3 osmine I moke. Ko je testo gladko, primešaj od 4 beljakov trd sneg; nato daj v plitvo ponev majhno žlico masla ali masti ter vlij na vročo, majhno zajemalko tega testa, da je njim pokrito dno ponve, da se razleže P njej. Ko je testo po eni strani lepo runie^ pečeno, ga z lopatico obrni, da se speče » po drugi strani, medtem pa namaži zgora) stran v ponvi s kako marmelado. Nato jo S. v ponvi z lopatico lepo skupaj zavij, pol?z ,na krožnik in postavi na gorko. V ponev P deni zopet masla in na vročega vlij testo tako nadaljuj, da so vse omlete zgotovljen^ na kar jih potresi s sladkorjem in daj na n>' zo Češpljev nadev za omlete. Olupi kaKiJ; 20—30 svežih češpelj, odstrani jim koščic ter jih deni v dobro pološčeno ali prste^ kozico, pridaj košček sladkorja, cimeta, . klinčka in košček limonove lupine ter do&v pokrij, da *se zmehčajo. Potom jih pretla skozi sito, pridaj še žlico drobtin, pomešaj * namaži omlete. OGLAŠUJTE V »EDINOSTI«! Izdaja konzorcij »Edinosti« v Mariboru. Predstavnik Andrej Žmavc, ravnatelj Kmetijske šole v pokoju. — Odgovorni urednik Jaroslav Dolar, novinar. — Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik ravna teljtelj Stanko Detela, vsi v Mariboru.