VESTNIK CELOVEC ČETRTEK 8. OKT. 1998 Letnik 53 Štev. 40 (2982) Cena 10 šil. Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt ^9020 Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec P. b. b. IX. KONGRES NARODNIH SKUPNOSTI Perspektive dvojezičnega izobraževanja od 15. do 17. oktobra 1998 v Špitalu ob Dravi Otvoritev v četrtek, 15. 10., ob 17. uri v Spittl - Arkadenhof Predavanja v gradu Porcia - Ahnensaal Glavni prireditelj: Dežela Koroška, Biro za slovensko narodno skupnost Pokroviteljstvo: Evropska komisija Kongres je odprt za vse interesirane! or&anizac Slovenija lahko že leta 2003 članica unije MM AKOR smo zvedeli prejšnji Im teden, so v Sloveniji sklenili ponovno skrčiti letno dotacijo, ki je že nekaj let izredno znižana, na tako raven, da je z njo vsakršno profesionalno delo in izdajanje Slovenskega vestnika onemogočeno. Odborniki in uslužbenci ZSO in SV so na dvodnevnem posvetu morali ugotoviti, da bo treba s koncem leta prenehati z delovanjem, saj bi sicer organizacija povzročila izdatke, ki jih ne bi mogla več pokriti, saj je v zadnjih letih že morala najeti kre-dit. da je kljub bolečim varčeval-nim ukrepom lahko delovala. Narodni svet koroških Slovencev je za krajšanje subvencij zvedel že nekoliko prej in šel v javnost. To akcijo pa odborniki ZSO vidijo predvsem kot nepotrebno dramatiziranje, saj se bo pri NSKS spremenilo le malo, politično delo in izhajanje »našega tednika« nista ogrožena, vsaj ne v taki meri kot je izhajanje Slovenskega vestnika. Manjšinska politika Republike Slovenije očitno namerava z brahialno silo pripraviti organizacije na Koroškem do tega. da bi se organizirale po njenih predstavah. Sklicuje se na resolucijo slovenskega parlamenta, češ da je tam zapisano, da bodo podpirali »skupno zastopstvo«. Ne glede na to, da se o tekstu da razpravljati, pa je dejstvo, da je obravnavanje njenih manjšin za Slovenijo prepuščeno desnemu spektru strank. Te pa gledajo na manjšino iz ideološkega vidika in ne z narodnostnega. Bolj preprosto povedano: finančno in ideološko-politično protežiranje Narodnega sveta, »našega tednika«, Mohorjeve, Enotne liste in podobnih organizacij je privedlo tako ZSO, Slovenski vestnik, Šolsko društvo s tremi vrtci in Mladinskim domom na rob zloma. Vse slovenske strukture so po drugi svetovni vojne živele in se razvile pretežno s pomočjo nekdanje Jugoslavije. Zdaj je nastal paradoksen položaj, daje z demokratizacijo slovenske družbe nastal pritisk na zamejstvo, ki naj se »poenoti«. S tem se skuša v strukture zamejstva vplejati sistem, kije v Sloveniji že preživel: enoumje. Razumljivo je, da je za delo in za izdajanje časopisa potreben denar. Zadnja tri leta pa Slovenija vedno bolj dejavno posega v strukture koroških Slovencev: če ne zlepa, pa zgrda. (Dalje na 2. strani) Zasedanje eujevskih ministrov za gospodarstvo, ki je minuli konec tedna potekalo v Celovcu, se je izteklo s prognozo, ki Slovenijo nedvomno zelo veseli. Bivši nemški minister za gospodarstvo in zdajšnji eujev-ski komisar Martin Bangemann je namreč brez dlake na jeziku prognosticiral, da bo Slovenija najverjetneje že leta 2003 članica EU. S tem je visoki gost razvrednotil vse druge prognoze, ki so se vrtele med 2005 in celo 2008 za predviden vstop Slovenije v EU. Po Šentjanžu so pretekli konec tedna uprizorili svoji premieri tudi mladi Bilčovščani in Selani. Na sliki prizor iz »Cirkusa na divjem zahodu« Žarka Petana v Miklavževi dvorani v Bilčovsu. Pogoj za vstop Slovenije je uskladitev njene zakonodaje z eujevsko in konkurenčnost slovenskega gospodarstva z eujev-skimi standardi. Srečanje gospodarskih ministrov EU je Koroška skušala izrabiti tudi za predstavitev olimpijske ideje 2006. Zadnje čase se je v klimi med Koroško, Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino ponekod zelo zmračilo. Predvsem stališče Koroške, da je treba razširitev EU zaradi možnega »vdora slovenske delovne sile na koroški trg« čim dalj zavirati, je v Sloveniji, pa tudi v Italiji sprožila krepke iritacije. Na to so pri prdstavitvi olimpijskih iger 2006 opozorili prav slovenski novinarji. Bangemannova prognoza je seveda v določenih koroških krogih sprožila prestrašenost. Predsednik EL Andrej Wakou-nig je v tej zvezi govoril o »aliansi bojazljivcev « in naglasil, daje Slovenija že dosegla stopnjo Grčije ter da v primeru njenega pristopa k EU ni računati z velikim valom slovenske delovne sile na Koroško. Zanimivo je, da so tako avstrijski kot italijanski politiki v besedah vedno polni podpor slovenskemu pristopu k EU, ko pa kaže, da gre zares, pa začno z naštevanjem tisočerih (povečini dozdevnih) problemov, zaradi katerih naj bi za božjo voljo še počakali z vstopom. V Sloveniji krepko delujejo komisije za prilagajanje k EU. F. W. Preberite PREBLISK CELOVEC ZSO - finančna kriza Zaradi zmanjšane podpore iz Slovenije sta Zveza slovenskih organizacij in Slovenski vestnik eksistenčno ogrožena Stran 2 ULRICHSBERG/VRH Srečanje pred 10. oktobrom Kljub zagotavljanju o evropski odprtosti se preddesetooktobrsko srečanje na Urlichsbergu vsebinsko ni spremenilo Stran 3 BILČOVS - SELE Premieri mladih Slab mesec po počitnicah sta svoji premili uprizorili mladinski skupini iz Bilčovsa in Sel Stran 5 sakoletna koroška histerija v oktobru je spet tu, vselej tako zagotovo kot dež za soncem. Ob vseh proslavah (častna izjema je občina Železna Kapla, ki vabi na praznovanja vse, in to zgledno dvojezično in kjer jim verjamemo, da jim gre za sožitje!) - torej, ob vseh proslavah je bolj zanimivo poslušati glasove častnih in manj častnih gostov med občinstvom (Aussie-deln soll man die Brut!) in podobno. S tribun se sliši »heilanje« in nihče ob tem ne črhne. KHD se je vrgel na zahtevo o preštevanju in se smeji v pest, kajti tudi od dela koroških Slovencev smo že slišali podobne »konstruktiv- ne« predloge, v Sloveniji pa enostavno ne razumejo, zakaj naj bi bilo tu kaj napačnega. Naslov je verz. Proti preštevanju so nastopali tudi Milka Hartmanova, Valentin Polan-šek, Janko Messner, Jani Oswald in cela vrsta drugih Slo- vencev, na katere smo danes tako ponosni. In kljub temu se znajo mnogi obrniti po tistem vetru, ki prihaja iz pljuč kratkovidnih. Ob takih namenih zmanjka sape in te višje raču-nice ne razumem. Razumem samo, da gre za oblast, pa naj bo trop, ki se bo pustil preštevati, še tako majhen ... Saj nismo v gosteh na teh koroških tleh! KONZ/CERT llliVVfMllllf m TINIBILA Afrika's most powerful mušic and dance ta VENANCIO Samstag sobota Mozambique 24.10. ES119.30 St. Jakob/Šentjakob Veranstalter / Prireditelja: SPD »Rož*«, Marktgemeinde/Tržna občina St. Jakob/Šentjakob Kartenvorverkauf / Predpodaja: Posojilnica-Bank Šentjakob/St. Jakob und / in 04253/344 Ogroženo delo Zveze slovenskih organizacij (Nadaljevanje s prve strani) Dotacije iz Avstrije Dejstvo je, da tudi iz avstrijskih virov še ni denarja. Konstituiranje sosveta je blokirano, kajti parlament ni potrdil sklepa vlade, s katerim naj bi v tem gremiju bila vključena tudi dva zastopnika s Štajerskega (en zastopnik dežele in en zastopnik štajerskih Slovencev). Kdaj se bo gordijski vozel razvozlal, kdaj bo prišla zelena luč za (prehodno) konstituiranje po starem modelu, ni jasno. Na neformalni seji sosveta je bilo sicer sklenjeno, da bodo društvom kljub temu izplačali denar, a doslej se to še ni zgodilo. Na vsak način se je treba zavedati, da dobijo centralne organizacije iz avstrijskih virov bistveno manj denarja kot iz Slovenije - stanje, ki je pravzaprav nelogično. Bodo tu možnosti popravkov? Kako naprej? Odbori Zveze slovenskih organizacij se bodo sestali v četrtek in obeta se vroča seja. Treba bo pretresti več (možnih) variant agi-ranja in reagiranja na nastalo situacijo. O sklepih seje vas bomo obvestili v naslednji številki SV. Vendar pa je pričakovati, da odborniki ZSO ne bodo pristali na spremembo političnih smernic, kakršne si je zadala Slovenija. Tako imenovano homogeniziranje narodne skupnosti vodi po mnenju članov v preprečevanje demokratičnega političnega delovanja v prid slovenskemu življu na Koroškem, o čemer so sklepali že letos maja na izrednem občnem zboru ZSO. Ne gre pozabiti, daje Narodni svet iz Slovenije v zadnjih časih dobil izredno veliko denarja in je svoj personal še pomnožil. Zveza slovenskih organizacij je SUBVENCIJE IZ SLOVENIJE L. 1994 V MILIJONIH ATS 1.1994 11995 11996 1.1997 ZSO in SV 5,9 5,9 3,6 3,2 NSKS in NT 6,0 6,5 5,8 9.2 EL 2,8 3,0 2,9 2,9 Šolsko društvo 0.7 0,7 0,8 0,8 Naš otrok 2,1 2,2 1,7 1,7 v začetku leta morala odpustiti sodelavce (pri SV sta zaposlena dva - eden celodnevno in eden poldnevno), predsednik organizacije pa hkrati opravlja tajniške posle. Na splošno pa je razlika v dotacijah tako imenovanim »liberalnim« in »konservativnim« organizacijam in društvom v razmerju 7,2 : 18,1 v prid konservativnim ... Zmanjšanje števila zaposlenih pri ZSO in SV ni več mogoče - sicer bi morali ustaviti vsako profesionalno delo. Huda finančna kriza mora žal zaposlovati odbore, ki bi se po svoji funkciji morali posvetiti narodnostnemu delu. S. W. mn sc'o rsm \\ St O! i \N > \ S : MNM V ONE NATION ONE PAPER i i hmsrmsMVNi dlsei.ii '\'T!JI Pri Škotih, ki veljajo za nacionaliste, smo našli tale plakat: »En narod, en list.« Paralele se vsiljujejo ... Foto:sv DEŽELNO ZBOROVANJE V KAJZAZAH EL upa na uspeh pri deželnozborskih volitvah ALI KULTURA INTEGRIRA? Dvodnevna razprava v KUGI KUGA (= KUlturna zadruGA) kulturna iniciativa v Velikem Borištofu na Gradiščanskem vzbuja tako s svojim imenom kot tudi s svojim pojmovanjem kulturnega delovanja veliko pozornosti. Od svoje ustanovitve leta 1982 je KUGA soznačnica drugačnega pristopa do kulture, ki je ravno zaradi tega tudi dolgo časa naletela na velik odpor pri tistih hrvaških kulturnikih, ki so tamburašenje videli za edino pravo hrvaško kulturo. Sodelavci KUGE so kulturo od vsega začetka videli kot nekaj, kar je tesno povezano z regionalnimi, socialnimi in tudi ekonomskimi aspekti in spremembami. S takim gledanjem so prekoračili prvotno začrtane meje kulture, ki je upoštevala samo to, kar je bilo v neposredni povezavi s takoimenovanimi narodnostnimi vprašanji gradiščanskih Hrvatov. Z upoštevanjem celotnega življenjskega sveta, ki zadeva tako pripadnike manjšine kot večine, pa je KUGI uspelo razviti kulturno dejavnost, ki uživa med prebivalstvom veliko priznanja in ugleda. Pristop Avstrije k Evropski uniji pa je KUGI odprl čisto nepričakovane možnosti in perspektive. S tem, da je celotna Gradiščanska bila ocenjena kot regija, ki ji je treba dodeliti največ podpore, so aktivisti KUGE izkoristili to enkratno priložnost. S kulturnim konceptom, kako bi bilo potrebno podpirati podeželje, da ne bi prišlo do še večjega odseljevanja ljudi, je KUGA dobila od sklada Evropske Unije zelo visoko finančno podporo, s katero je razvila najmodernejšo infrastrukturo za svoje delo. Tako je iz stare moderne šole nastal pravi kulturni center, ki s svojo prostorsko fleksibilnostjo zadošča različnim interesom prebivalstva iz neposredne bližine. V KUGI se srečujejo ljubitelji političnega kabajeja, v njej so izobraževalne ponudbe za podeželjsko prebivalstvo (npr. zdravstveni seminarji), v njej razstavljajo domači in tuji umetniki, tja zahaja mladina, ki si pričakuje podpore in nasveta pri iskanju zaposlitve. S takim je profilom je KUGA tudi institucija, ki nudi socialno pomoč. V naslednjih zimskih mesecih pa naj bi se v njej naselil tudi dvojezični otroški vrtec. Pretekli konec tedna so v KUGI priredili mednarodni simpozij na temo »Kultura kot integrativni faktor v multietnič-ni družbi«. Cilj tega zasedanja je bil, da se kritično razpravlja o tem, ali kulturno udejstvovanje pomeni zares vselej integriranje v obstoječo družbo in neposredno soseščino. Od tega simpozija so si predvsem kugo-vci pričakovali novih vsebinskih impulzov za usmerjanje bodočega dela. Razprava je potekala živahno in diskutanti so bili pogostokrat zelo različnega mnenja. Medtem ko so muzični etnologi videli v dvojezičnih pesmih in ljudskih verzih nastavke multikulturnosti ter oblike tolerance med narodnostnimi skupinami, so predvsem družboslovci svarili pred tako enostavnimi interpretacijami. Ravno pri dvojezičnih produktih da je treba pogledati, pod kakimi konkretnimi pogoji so nastali in kaj je bil motiv njihovega nastanka. Ali sojih ustvarili manj-šinci ali po so prišli iz vrst večincev? Kulturne produkte ne smemo oceniti samo iz perspektive tistih, ki sojih ustvarili, ampak tudi iz perspektive tistih, katerim so namenjeni. Dvojezična pesem zato nikakor še ni znak enakovrednosti obeh jezikov, marveč lahko tudi posreduje smešenje tistega jezika, ki uživa manj spoštovanja v družbi. Veliko prizadetosti in tudi odpora je vzbudila trditev, daje kultura samo tanka zavesa, za katero se skriva politika s svojim oblastnim interesom. Ravno v času, ko je kultura odvisna od finančnih subvencij, je treba vedeti, da se politika zaveda te svoje moči. Kulturne iniciative kot KUGA so s svojim nenavadnim in avantgardističnim programom lahko dolgo dobrodošle, ker se politika ponaša s svojo odprtostjo in toleranco. Streznitev je tem hujša in bolj boleča, čim bolj nepričakovano usahnejo subvencije in naklonjenost s strani političnih. Kultura, tako je pokazal dvodnevni simpozij, lahko samo takrat opravlja svojo inte-grativno funkcijo, če se spoprime tudi s socialnimi, ekonomskimi in političnimi neenakosti in skuša najti ustrezne odgovore. Zgleda, da KUGA kljub nekaterim odporom in težavam te zahteve dobro uresničuje. Zakoreninjenost med hrvaškim in tudi nemško govorečim prebivalstvom ji daje prav. v.w. Potem ko so ostale stranke volilnega gibanja »Demokracija 99« že določile svoje kandidate, je v soboto, 3. oktobra, na deželnem zborovanju pri Korenu v Kajzazah pri Bilčovsu tudi Enotna lista (EL) izbrala može (ter prgišče žensk), ki bojo na skupni listi kandidirali za deželni zbor. Deželni, in s tem glavni glavni kandidat EL je njen predsednik Andrej Wakounig, na drugem in tretjem mestu pa mu sledita zdravnik Franc Wut-ti in pedagog Urban Popotnig. Andrej Wakounig vodi listo tudi v vzhodnem volilnem okrožju (Velikovec-Šentvid-Bolšperk), za njim pa so Bernard Sadovnik, kapelski podžupan Franc Jožef Smrtnik, Rudi Vouk, Jurij Mandl, Zalka Kuch-ling, Milan Wutte, Lenart Katz, Milan Blažej, Hanzej Karner, Blaž Kordež in Fric Kumer. Listo okrožja Celovec mesto in okolica vodi Franc Wutti, sledijo mu Ingrid Zablatnik, Jože Wakounig, selski podžupan Flori Jug, Nataša Partl, Matjaž Sienčnik, Igor Roblek, Roland Grilc in Anton Mikše. V zahodnem okrožju (Beljak mesto in okolica) je prvi na listi EL Urban Popotnig, za njim pa so Hanzi Miki, Erika Wrolich in Stefan Lesjak. Deželnega zborovanja so se udeležili tudi zastopniki strank iz Slovenije (SDS, SLS, DeSUS), Južne Tirolske (Hubert Frasnelli-SVP), Liberalnega Foruma (Volker Kier, Friedhelm Frischenschlager, Karl Smolle), Zelenih (Andreas Wabl) in kandidati partnerskih strank Demokracije. Slovensko skupnost iz Italije je zastopal nekdanji dolgoletni poslanec Drago Štoka. Glavna govornika sta bila predsednik EL Andrej Wakou-nigh ter politični tajnik Rudi Vouk. Občni zbor je na predlog EL sklenil, da bojo partnerji Demokracije 99 na vladi Avstrije in Slovenije naslovili pismo, v katerem bojo zahtevali gmotno pomoč za »naš tednik«. O kakršnikoli podpori drugemu kulturnopolitičnemu mediju koroških Slovencev, to je Slovenskemu vestniku, ni bilo govora. Glasbeni uvod v deželno zborovanje je pripravil Mešani pevski zbor SPD »Bilka« iz Bilčovsa. Franc Wakounig 100 LET POSOJILNICE-BANK ŽELEZNA KAPLA 100 let gospodarske samopomoči slovenskih zadružnikov Minulo soboto, 3. oktobra, je Posojilnica-Bank Železna Kapla praznovala stoletnico ustanovitve in delovanja. Od blizu in daleč je prišlo staro in mlado in prisostvovalo kratki, a tem bolj prisrčni slovesnosti na se-lišču pred banko. Na praznik Treh kraljev, 6. januarja 1898, je na pobudo župnika Franca Lenza končno bila ustanovljena Posojilnica za Belo in okolico, potem ko je zaradi nemškonacionalnega nasprotovanja bil odpovedan občni zbor 27. decembra 1897. Ustanovni občni zbor je bil pri Kušeju. Prvi predsednik je postal Andrej Muri, poprej župan občine Bele. Posojilnica se je povezala z zadružnimi organizacijami v današnji Sloveniji, predvsem z Glavno posojilnico v Ljubljani, ki je bila centrala vseh posojilnic na Koroškem. Z razpadom avstro-ogrske monarhije so se te gospodarske vezi pretrgale in kot ostale slovenske koroške posojilniške in zadružne strukture se je tudi kapelska posojilnica znašla pred docela novimi pogoji. Zato so posojilnice in zadruge leta 1921 ustanovile Zvezo koroških zadrug s sedežem v Celovcu, kar je pomagalo, da so se podeželske posojilnice postopoma konsolidirale. A po prvi svetovni vojni je sledil drugi udarec: nacistična oblast je leta 1941 z drugimi slovenskimi posojilnicami in zadrugami vred likvidirala kapelsko posojilnico in jo preimenovala v Raiko, pozneje pa docela spojila z rajhovsko Raiffei-snovo organizacijo. Aprila 1946 je Anton Gril, po domače Jegart, začel odstranjevati sence nacistične oblasti in je stopil na čelo oživljene posojilnice. Avstrijska oblast, to je deželno sodišče v Celovcu, pa je šele leta 1947 potrdila slovensko hranilnico in posojilnico v Železni Kapli, zaplenjeno posest pa je dobila vrnjeno šele po dveletnem trdem boju, ki sta ga vodila Zve- za slovenskih zadrug in predvsem dr. Mirt Zwitter, ki je zaslužen tudi za vračanje izseljenske posesti. Odprto pot in ponujene možnosti je kapelska posojilnica dobro izkoristila. Iz nedeljskega denarnega zavoda je zrasla v krepko, sodobno urejeno in strokovno vodeno bančno ustanovo. ki v novih gospodarskih in socioekonomskih okvirih Med pozdravom predsednika Vladimirja Prusnika Foto: SV udejanja in uresničuje ustanovno načelo samopomoči. Predsednik upravnega odbora posojilnice Vladimir Prusnik, ki je na te mestu nasledil Andreja Rapolda, po domače Pasterka iz Bele, je v soboto posebej naglasil, daje skozi vsa leta v posojilnici prevladovala nenehna življenska volja njenih nosilcev, to je slovenskih zadružnikov, po gospodarski samopomoči. Kapelska posojilnica s podružnico v Miklavčevem je postala pomemben gospodarski faktor kraja in krepka opora številnm obratom in zasebnikom, ne glede na njihovo etnično pripadnost. Kot dvojezična banka je mnogo doprinesla k sožitju v kraju. Posojilnica pa je tudi pomemben podporni steber kulturne in športne dejavnosti v občini. Predsednik Zveze Bank Vil-li Moschitz in župan Peter Ha-derlap sta Posojilnici-Bank Železna Kapla zaželela vse najboljše, glasbeni pozdrav pa so prinesli bratje Smrtnik in Alpen Adria Sextett, navzoče goste pa je pozdravil predsednik Nadzornega odbora Mihi Ku-char. Franc Wakounig BESEDE IN PRAPORI POTRJUJEJO Vrh/Ulrichsberg je ostal, kar je CELOVEC Nova prireditvena arena Vsa pričakovanja, da se je po lanski lahki odjugi pri proslavah na Vrhu kaj premaknilo na bolje, so po nedeljskem shodu ob-soletna. Na žalost je treba ugotoviti, da je Vrh/Ulrichsberg spet tisto in tam, kar in kjer je v bistvu vselej bil, kar pa so organizatorji in koroški politiki vselej soglasno tajili: namreč srečanje desničarskih, nemško-nacionalnih, militantnih in bivših esesovskih grupacij ter njihovih kvizlinških zaveznikov. In vse to pod plaščem miroljubnosti in evropskega duha. Ta trpka ugotovitev je neob-hodna po izjavah in pozdravih, ki so jih s pristankom organizatorjev ter ob navzočnosti najvišjih koroških deželnih politikov, deželnega glavarja Chri-stofa Zernatta, namestnika Michaela Ausserwinklerja, svobodnjaškega vodje Jörga Haiderja in celovškega župana Haralda Scheucherja, na zbrano množico (okoli 1500 ljudi) naslovili predstavniki nekdanjih vojaških formacij iz Madžarske in Ukrajine ter skandinavskih (»nordijskih«) držav, ki so ko-laborirale s SS, ter zastopnik v Južni Afriki živečih bivših nemških vojakov. Ne pogled v Evropo, ne spomin na vrednote, ki jim je vsaj navzven zadolžen shod na Vrhu, ampak časten spomin na te kvizlinške enote, ki so sodelovale z zločinsko SS, in njihovo neokusno ter nemoteno švadroniranje o vojaški zvestobi (unverbrüchliche Waffenbrüderschaft) in zvesto iz- vrševanje dolžnosti (treue Pflichterfüllung) je bila glavna izpoved letošnje proslave na Vrhu. Pretresljivo je tudi, da nobeden od navzočih politikov ali pa od organizatorjev ni zavrnil nezaslišanih besed teh govornikov ali pa iz protesta zapustil prireditev. Zernatto na primer je spregovoril za njimi, in to tako, kakor da je vse v naj lepšem redu. Kot prvi od gostov je spregovoril predstavnik nemških vojaških korporacij v Južni Afriki Leidenfrost. Zahteval je, da se je »današnjemu zlonamernemu difamiranju nemškega vojaštva treba zoperstaviti«, in da bo »resnica končno zmagala«. Svoj govor je zaključil s klicem »Wir rufen Euch ein kräftiges, herzliches HEIL zu!«. To heilanje je nekatere res streslo, a ni bilo zadnje presenečenje iz nacistične kuhinje. Norvežan Friedrich Jensen je spregovoril v imenu »prostovoljcev iz nordijskih dežel«, ki so vstopili v SS. Trdil je, da je bil njihov boj namenjen protikomunizmu in za Evropo, kar da današnji razvoj jasno potrjuje. Kot ostali gostje je tudi madžarski Nemec Rudolf Blutz govoril odkrito in s tem pomagal razkrinkati proslavo na Vrhu. Ponosno je dejal je, da je nad 100.000 madžarskih Nemcev v vrstah Wermachta in SS »zvesto opravljalo svojo dolžnost«. Oni da so se skupaj z vojsko Honved in z evropsko Waffen-SS ter ramo ob rami z nemškim Wermachtom borili proti boljševizmu in za svobodo Madžarske. Oni da so bili poslednji in najbolj zvesti vojaški zavezniki Nemcev. Na to da so ponosni in v tem duhu da madžarski Nemci vzgajajo tudi svojo mladino. Iz Ukrajine je prišel moški, ki se je na začetku pohvalil, da je kot petnajstleten fantič prostovoljno vstopil v L ukrajinsko divizijo, to je enoto ukrajinskih esesovskih prostovoljcev. Tudi on je trdil, da se je z Na celovškem sejmišču je odslej naprej za različne prireditve na razpolago t. i. »Messe-Arena«, ki je prehodna rešitev v velikem celovškem prireditvenem centru. V tržnici 5 je bil ustvarjen prostor, ki nudi dovolj prostora za 1800 oz. 2000 ljudi (odvisno od razporeditve sedežev). Ta arena je opremljena z vso infrastrukturo in nudi idealno atmosfero za plese in druge prireditve. Investicijski volumen je znašal skupno pribl. 11,5 milijonov šilingov in mesto Celovec je k tej vsoti prispevalo 3,5 milijona. Skupni letni pro- ramo ob rami z Nemci boril proti boljševizmu, proslavljal je trdno vojaško bratstvo med ukrajinsko SS in Nemci. Ni pa povedal, da se je ta ukrajinska kvizlinška SS hudo pregrešila nad lastnim in drugimi narodi, predvsem pa da je v kacetih kot stražarska enota uganjala svoj krvavi posel. Pa ne samo gostje iz drugih držav, ampak tudi prapori raznih avstrijskih korporacij so pričali, kje so (tudi) duhovni temelji Vrha. Tako je na nekem praporu vihral črn trak esesovske divizije RFSS, »Reichsführer SS. imenovane po Heinrichu Himm-lerju. Trak so ob 40-letnici Avstrijske vojaške zveze (Österreichischer Soldatenverband -ÖSV) podarili štajerski esesovci enote 16 (TK), združeni v kame- met »Kärntner Messen« znaša nad 100 milijonov šilingov. Letos je bilo na sejmišču nenavadno veliko prireditev - poleg vseh sejmov je bilo približno 60 velikih prireditev in okoli 40 jih je še na programu. Ena največjih nalog za organizacijo bo seveda srečanje državnih predsednikov EU 24. in 25. oktobra - saj je treba ustvariti prostore za 1500 do 2000 novinarjev iz vsega sveta. V novi »Messe-Areni 5« pa bodo od 14. oktobra naprej številne prireditve in plesi, med drugim mednarodni plesni turnir in musicali. Nova arena je zagotovo pravi ambient za takšne prireditve. T. G. radschaft IV (K IV je v okviru Avstrijskega kameradschafts-bunda simbol za SS kot četrti vojaški rod poleg kopenske vojske, mornarice in letalstva). Par korakov vstran pa so vihrali trakovi z geslom SS »Unsere Ehre heißt Treue« in prapor ter trak HIAG, to je združenja bivših esesovcev, ki ga je ustanovila Himmlerjeva hči Gudrun. V senci teh praporov in trakov in odmevu omenjenih izjav je govor slavnostnega govornika, deželnega glavarja Zernatta, izvenel zelo medlo. Navzlic izzivom, ki jih Koroški prinaša prihodnost, in ob zgodovinsko-ideološki hipoteki, ki se je tako masivno ostro pokazala minulo nedeljo na Vrhu, je bil to avtističen govor. Franc Wakounig Slikovni dokument, ki ne laže: spomin na Himmlerja Foto: sv \ MUSILOVA HIŠA Predstavitev Messnerjevega zbornika Musilova hiša je za Koroško postal sinonim za angažirano kulturo in predstavljanje literature, ki je sicer v glavnem mestu Koroške bolj mačehovsko obravnavana. Tako so povabili prejšnji teden enega najvidnejših koroških ustvarjalcev, »našega« navdušeni nad njim. Nesporna pa je ob tem kvaliteta njegovega pisanja; različna mnenja se krešejo vedno le zaradi vsebine njegovega sporočila. A v Musilovo hišo so prejšnji petek prišli ljudje, ki njegovo delo spoštujejo in ki se zavedajo, da bi bila Koroška veliko va vzornika sta bila vselej Marx in Jezus - dva, katerih življenjske maksime v vsakdanjem življenju praktično niso dosegljive, pa vendar je potrebno vsak dan bdeti nad tem, čemur pravimo morala družbe in posameznika. Zbornik lahko kupite v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu. V medsebojnem spoštovanju: dr. Jože Marketz in Janko Messner Foto: sv Janka Messnerja, da je bral iz svojih del, obenem pa je prof. Josef Strutz predstavil njegov dvojezičen oz. trijezičen zbornik, ki je izšel letos poleti in v katerem so zbrane ocene in mnenja o pisateljevem delu (o zborniku je obširno pisal v SV št. 38 Andrej Leben). Značilno za Messnerja je, da njegova literatura ne pušča nikogar ravnodušnega. Običajno je tako, da ga nekateri vehementno odklanjajo, drugi pa so izredno bolj siromašna brez njegovih del. Josef Strutz je podčrtal dejstvo, da Janko Messner kljub visoki kvaliteti njegovega dela in nenehni prisotnosti na literarnem prizorišču ni dobil nikakršnih velikih nagrad, kar je treba razlagati s politično »neudobnostjo« pisatelja. Svoje misli o Janku Messnerju pa je prispeval tudi dr. Jože Marketz. Njegov poklon pred veličino pisatelja je bil prepričljiv in prisrčen: Messnerje- Prof. Josef Strutz Foto: sv FRANKFURTSKI KNJIŽNI SEJEM Sejem srečanja in komunikacije praznuje 50. obletnico Več kot 9000 razstavljencev iz preko 100 dežel in kakih 300.000 obiskovalcev bo v tem tednu (od 7. do 12. oktobra) Frankfurt spremenilo v osrednji kraj srečanja ter pogovora. Frankfurtski sejem ni samo največji, temveč tudi najstarejši knjižnji sejem na svetu. Leta 1976 je bila na sejmu prvič v gosteh osrednja dežela Latinska Amerika. Najprej seje težiščna tema ponovila vsako drugo leto, od leta 1988 najprej pa je vsako leto povabljena težiščna dežela, ki naj bi dajala ton razpravljanju o kulturnih vraša-njih, spornih temah in integraciji literatur v pri nas manj poznanih regijah. Letos se predstavlja Švica, katere literarna značilnost sta kulturna raznolikost in večjezičnost. Povabljenih je 5 pisateljic oz. pisateljev vseh jezikovnih regij, ki so na na tradicionalnem otvoritvenem slavju ponazorili pisanost švicarske literature, obenem pa tudi težave, ki nastajajo ob posredovanju večkulturnosti. To so prizadevanja, ki jih je Avstrija leta 1995, ko je bila dežela gostiteljica, zanemarila in se prikazala le kot dežela nemške literature. Pomen frankfurtskega knjiž- nega sejma ni le prikazovanje založniškega dela in novih knjig, temveč tudi trgovanje s pravicami in licencami. Pričakovanja založnikov so torej velika, prisotnost založb pa eksistencialno pomembna. Prav avtorica Mariella Mehr, ki zastojra tako imenovano 5. deželo Švice na knjižnem sejmu, to je inozemski delež, je jeseni izdala pesniško zbirko pri založbi Drava, ki bo s tem nedvomno v središču pozornosti. Helga Mračnikar pravi, daje založba tako dobro pripravljena V sredo, 7. oktobra, je bilo v prostorih koroškega deželnega arhiva odprtje podružnice inštituta Ludwiga Boltzmanna za raziskovanje vojnih posledic (Ludwig Boltzmann Institut für Kriegsfolgenforschung) na Koroškem. Koroška podružnica inštituta se bo od vsega začetka v prvi vrsti posvečala raznim vprašanjem koroške povojne zgodovine. Na to temo je načrtovanih več raziskovalnih projektov. Inštitut na Koroškem bo sodeloval z raznimi inštitucijami. kot še nikoli poprej in da je pričakovati zanimivih odmevov. Franc Kattnig pa meni, da se za licenci Mohorjeve zanimata nemška ter italijanska založba med drugim pa tudi za knjige o Soški fronti. Lojze Wieser bo predstavil zbirko Europa Erlesen (ena izmed knjig se bavi z mestom Zürich), ki naj bi posredovala literaturo raznih dežel in mest, med drugim pa tudi opozorila na to, da »tudi v barbarskih predelih Evrope nastane kultuvirana, visoka bralna literatura. J. J. ki delajo na podobnih področjih. Med drugimi so to celovška univerza (inštitut za zgodovino), koroški deželni arhiv, koroško zgodovinsko društvo, referat za novejšo zgodovino pri koroški deželni vladi in slovenski znanstveni inštitut. Ustanovitev podružnice Ludwig Boltzmannovega inštituta za raziskovanje vojnih posledic na Koroškem je podprla deželna vlada s soglasnim sklepom, prav tako pa tudi mesto Celovec. ZNANOST Otvoritev Boltzmannovega inštituta RAZSTAVA Unikum z vedno novimi idejami Pod geslom »Zimmer frei« se UNIKUM spet loteva kulturne akcije, ki je nenavadna in inovacijska: razstavo bodo priredili v hotelu in ne v hali, kakor smo vajeni. Sest umetnikov iz šestih držav bo razsatvilo svoje inštalacije v šestih hotelskih sobah. Prostore je dal na razpolago hotel »Unterbergnerhof« v Podgori (Unterbergen) ob cesti na Ljubelj. Paolo Canevari, ki prihaja iz Rima, ustvarja z avtomobilskimi gumami, s katerimi opremlja prostore ali figure. Edgar Honetschläger, rojen v Linzu, živi v New Yorku, Tokiu in na Dunaju, je vsestranski in ni os-reotočen samo na en material ali zvrst. S Slovaške prihaja Roman Ondak, Heike Pallanca je iz Nemčije in poučuje na Goethejevi univerzi v Frankfurtu. Iz Ljubljane je tokrat Nika Špan, iz Nizozemske pa Bea de Visser. Sodelavci Unikuma so zavestno izbrali majhen, odročen hotel nižje cenovne kategorije in že poleti povabili umetnike, da so preživeli v njem dan ali dva. Tako so razstavljalci spoznali okolico, pa tudi nekaj ljudi v kraju, rezultati njihovih vtisov pa bodo na ogled od 9. oktobra dalje. Njihova dela so inštalacije, ki nosijo značaj potovanja in kratkega hotelskega bivanja -običajno popotniki ne puščajo svojih sledov po hotelskih sobah - tokrat naj bi bilo drugače. Poleg likovnih umetnikov pa se je projekta lotil tudi filmski ustvarjalec Thomas Woschitz, ki bo prevzel vlogo »birta« in filmsko obdelal prihajanje in odhajanje hotelskih gostov na hodniku; na ta način bo celo prvo nadstropje en sam umetniški atleje. Otvoritev razstave bo v petek, 9. oktobra, ob 19. uri v hotelu »Unterbergnerhof« v Podgori (tik pred Podljubeljem na avstrijski strani), trajala pa bo do nedelje, 18. oktobra. S. W. PA ŠE TO ... Menu brez okusa restavraciji celovškega letališča so mednarodni -kje pa naj bi bili, če ne tam! In tako so pripravili tudi menu »Gastiade«. Vsaj diši po olimpijadi, kajne? In potem beremo jedilni list, na katerem so jedila zapisana tudi v slovenščini. Krasno, bi si mislil! Zadeva pa postaja vedno manj krasna, ko zbode v oči »Vampna juha«, »Koštrun s Kašo« in »Dri vršte Slasic«. Prisežem, da za tako skrpucalo ne dam 200 šilingov, kolikor je stal ta menu in bi rekla: Tu zraven ME NI. Morda bo kdo rekel: no ja, dobro voljo so pokazali. Toda ob taki slovenščini je moja volja bolj slaba ... S. l/l/. Zgodovina gojenja lanu Geschichte der Leinpflanzung %%& Mr -32 f 14 m 7* N * SPZ V SLOVENIJI Razstava zbudila veliko pozornosti V muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici je v času od 8. avgusta do 30. oktobra 1998 na ogled dvojezična etnološka razstava iz Narodnopisne zbirke Slovenske prosvetne zveze iz Celovca z naslovom »Ko bo cvetel lan« avtorice etnologinje Irene Destovnik. Muzej Tomaža Godca spada h Gorenjskemu muzeju Kranj. V njem so postavljene štiri stalne razstave, in sicer o življenju Tomaža Godca, mali vojni muzej ter usnjarska, železarska in arheološka zbirka. Razstava »Ko bo cvetel lan« je v tem mu- zeju prva gostujoča razstava. Muzej je odprt vsak dan razen ponedeljka od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Pri tem projektu sodelujejo Občina Bohinj, Gorenjski muzej Kranj in SPZ. Gre že za četrto postavitev razstave »Ko bo cvetel lan«. Prva postavitev je bila v K & K v Šentjanžu v Rožu - od 13. 7. 1996 do 10. 2. 1997, druga v Kulturnem domu v Žitari vasi in sicer aprila 1997, tretja v Mariboru na srednji tekstilni šoli, in sicer v času od 20. 5. do 29. 5. 1998 - ob 50. letnici šole. V letu 1999 se v Sloveniji predvideva 5 gostovanj. Z nekaterimi muzeji je čas gostovanja že dogovorjen, z nekaterimi pa se termini še usklajujejo. Na otvoritvi je kot predstavnik SPZ govoril Božo Hartman. PREMIERA MLADIH BILČOVŠČANOV v Živahen »Cirkus« pri Miklavžu ■ ITRA je mlajša mladinska ■ igralska skupina Slovenskega prosvetnega društva »Bilka« v Bilčovsu. Šele v avgustu mačem odru pri Miklavžu. Že v petek na predpremieri je bila dvorana polna. Razveseljivo, predstavo so si prišli ogledat šoli ob morju. Vzdušje je bilo na trenutke kot na športni tekmi - solidarno navijaško. Odobravanja in aplavzov ni manjkalo, Bilčovški mladi so na odru razvili pravi cirkus Foto:sv je v Fiesi začela z vajami za Pe- tudi mnogi njihovi prijatelji iz vsipali pa so se kar med dobro tanov »Cirkus z divjega zaho- drugih mladinskih igralskih odigrane posamezne prizore, da«, preteklo soboto pa se je z skupin, s katerimi so se skupaj Osem mladih igralcev je na njim že predstavila na do- potili na seminarju, gledališki odru uprizorilo res pravi mali PO PREMIERI MLADINSKE IGRALSKE SKUPINE V Selah klobukov ne bo zmanjkalo Na tem mestu smo že kar nekaj- Mladinska gledališka skupi- zato usodo usmerjajo po potre-krat omenili mnoštvo igralskih naje v nedeljo, 4. oktobra, vabi- bah in željah svoje ljubezni. To-talentov v Selah, ki ne pozna la na premiero igre »Klobuček rej simpatična vsebina, starostnih, poklicnih ali social- in Klobučica« hrvaškega piša- Na tem mestu bi rad imensko nih meja. Za njihovo odkriva- telja Ivana Bakmaza. Ducat omenil igralce. A naj mi oprostijo, Klobuki, klobuki, kamor se oko ozre Foto: sv nje in primerno spremljanje ter strokovno izobrazbo skrbi domače prosvetno društvo KPD »Planina« z mentorico Milko Olipovo na čelu. Režisersko nalogo pa že dolgo let zelo vestno opravlja Horjulčan Franci Končan. V Selah imajo trenutno dve aktivni igralski skupini, to sta mladinska in standardna. Ob tem pa bi lahko iz vrst bivših igralcev, ki so dostikrat v cvetu svoje igralske dejavnosti obesili ta žlahtni posel na klin, oblikovali ne le eno samo novo igralsko družino. mladeži je bilo treba v teku priprav, med drugim tudi v Fiesi, spraviti pod klobuk skupnega interesa, to je igre, ki se v celoti suka okoli klobukov. »Klobuček in Klobučica« je pripoved o naglavnih pokrivalih, rdečih, zelenih, šilastih in klobasastih, rdečkastih in iz lodna, ki jim ne manjka človeških nagibov, sebičnosti in medsebojnih simpatij. Usojena jim je usoda, 'da jih odločitev kupca razprši na vse strani po mestu, da morajo služiti kot viden odraz človeške sebičnosti in družbene hierarhič-nosti. A klobučki niso od muh, da tega ne morem, ker je gledališki list bil bolj redek kakor pa uspešna akcija trenutno na svetovnem bančnem tržišču. Zato naj jih globalno pohvalim, predvsem beli klobuček je s svojo naravno igrivostjo očaral občinstvo. Priznanje tudi vsem, ki so kakorkoli pomagali, daje skupina lahko nastopila. Franci Končan je igro zasnoval bolj statično, s številnimi avtonomnimi scenami, kar je seveda upočasnjujoče vplivalo na potek igre. K občasnim težavam s tehniko pa to: vsi vemo, da je zelo nepreračunljiva dama. Franc Wakounig cirkus. Bili so sproščeni, gibali so se samozavestno, govorili jasno, peli prepričljivo in čisto. Zgodba je vedra, vesela, na mestih nekoliko zbadljiva, pe-tanovsko duhovita v jezikovnih variantah, ki so nekoliko dvoumne, prav zato pa komične. Spokorjena razbojnika z divjega zahoda Vampi in Vimpi sta ob svojih ženah Danieli in Dorotei postala pravi jagnjeti. Prvi pometa okrog svoje hišice, drugi pa zaliva rože, pleve na vrtu in obirja sadje. Daniela in Dorotea sta pravi nečimrni ti-ranki, med seboj tekmujeta predvsem v lepem oblačenju, v številu in barvi klobukov in oblek. Razjeda ju značilna slovenska sosedska zavist. Toda Vampi in Vimpi se svoje vloge naveličata. Ko se njuni ženi v mestu prizadevata in med seboj tekmujeta z nečimrnim nakupovanjem, se jima prikaže sreča. Pridejo cir-kusantje, voditeljica Antonija ter lev in osliček. Ponudita jim svoji hišici in jima še plačata, da ju vzamejo, sama pa gresta spet na razbojniško pot. In cirkus se začne. Ko prideta domov ženi, v vrtu ležita namesto mož cirkuški živali. Kmalu pa šerif pripelje vklenjena Vampija in Vimpija. Malo spokore na obeh straneh, tudi pri ženah in konec dober - vse dobro. Bilčovški mladi igralci so pravi talenti, nekateri že preizkušeni, nekateri prvikrat na odru, a s samozavestno igro prepričljivi. Vimpi - Mitja Kolter se je odlikoval z obrazno mimiko, Gregor Einspieler je BRALNE ZNAČKE 1998/1999 Ura zamujena ne vrne se nobena! Učenke, učenci, dijakinje, dijaki, starši! Prebrana knjiga je največje bogastvo! Prijavite se za akcijo BRALNIH ZNAČK, ki jo v novem šolskem letu spet razpisuje Slovenska študijska knjižnica v Celovcu v sodelovanju s krajevnimi kulturno-prosvetnimi društvi, Mladinskim domom in slovensko gimnazijo v Celovcu. Tisti, ki ste uka in branja željni, se prijavite v knjižnici, Mikschallee 4 ali pa v BOROVLJAH na glavni šoli (učitelji slovenščine Tatjana Pavčič-Kupper, Matilda Boročnik-Oitzl, Janko Wo-schitz); v BILČOVSU pri SPD »Bilka« ( mentorica Irena Reich-mann); na RADIŠAH pri SPD Ra-diše (mentorica Leni Ogris); v SELAH-KOTU pri SPD »Herman Velik« (mentorica Marta Velik); bil prepričljiv Vampi, oba sta se spretno gibala in lepo prepevala, Dorotea - Maria-Anna Gasser - je bila prava koketa, plesno-izrazno zelo razgibana, uspešno pa ji je sledila Barbara Boštjančič v vlogi konkurentke Daniele. Močno vlogo je v preobleki leva, čeprav le renče, odigrala Mira Berthold, oslička pa nekoliko nežno, a zato nič manj simpatično, Tanja Lesjak. Voditeljica cirkusa Antonia -Marjeta Reichmann - je vlogo opravila zelo samozavestno, precizno, a nekoliko manj prizadeto. Za vlogo šerifa bi bil sicer bolj primeren kak fant, a se je tudi Nadja Reichmann vanjo kar lepo vživela. Vsa igralska skupina pa je ob medsebojnem učinkovanju in dopolnjevanju delovala celostno in kompaktno. Režiserki Bernardi Gaš-perčič je potrebno za intenzivno in uspešno režijo čestitati. Posrečena in ustrezna je glasba Jaroslava Cefere, posrečena in tudi lepa je scena Meline Reichmann ob tehnični pomoči Gregorja Reichmanna, prijetni pa so tudi kostumi Anice Zupančič. Mentorici skupine, deklici za vse, brez katerih najbrž skupina ne bi bila tako uspešna, sta bili Andreja Kropiunig in Krista Krušic, ličen gledališki list pa je izdelal Andrej Mohar. Z bilčovško predstavo mladih smo lahko zelo zadovoljni. Potrjuje nam načrtno delo obeh osrednjih kulturnih organizacij in posledično tudi kvalitetno rast gledališča mladih. Jože Rov še k na OBIRSKEM pri SPD »Valentin Polanšek« (mentorica Marta Polanšek); MLADINSKI DOM v Celovcu (mentorja vzgojitelja Berta Piskernik in Peter Svetina); SLOVENSKA GIMNAZIJA (mentorji prof. Jožko Kovačič, prof. Maja Millonig-Kupper, prof. Ivana Kampuš in prof. Marica Flödl); VARSTVO Javne dvojezične ljudske šole v Celovcu (mentorica Eva Schellan-der). Brale se lahko o vsem pozanimate v Slovenski študijski knjižnici v Celovcu osebno ali po tel. 0 46 3/32 3 85. Akcija BRALNIH ZNAČK bo potekala od oktobra 1998, zaključila pa se bo s prireditvijo (kulturni program, branje literatov) v juniju prihodnje leto. Prijavite in sodelujte, berite, berite! Pa ne le to, da boste obogatili svoje znanje, besedni zaklad in jezik, čakajo vas tudi bralne značke in lepe (knjižne) nagrade! Starši, pomagajte svojim otrokom k lažji odločitvi! PRIREDITVE ČETRTEK, 8. 10. TINJE, v Domu 19.30 Avtogeni trening, vodi dr. Peter Smolnig ŽITARA VAS, kulturni dom KUMST - KUMST 20.00 Willisierung ali Im Bett mit einer Girlie-Band. Kabaret s Christianom Hoflerjem PETEK, 9. 10. TINJE, v Domu 15.00 Ljubezen ne nastaja sama od sebe. Vodita Sonja Einspieler-Kraxner in Francka Kropiunig 18.00 Ustvarjalni ples, vodita A. Zach in U. Schüller SOBOTA, 10. 10. TINJE, v Domu 9.00 Aromamasaža, vodi Ch. Leutschacher ŠENTPRIMOŽ, v kulturnem domu - SPD Danica 10.30 »Mačji kralj« (Jana Milčinski. Gostuje: Gledališče Toneta Čufarja Jesenice ŽELEZNA KAPLA, v farnem domu - SPD Zarja 14.30 »Mačji kralj« (Jana Milčinski). Gostuje: Gledališče Toneta Čufarja Jesenice ŠENTJANŽ, v k & k - k & k in SPZ 18.00 »Mačji kralj« (Jana Milčinski). Gostuje: Gledališče Toneta Čufarja Jesenice NEDELJA, 11. 10. PREVALJE (SLOVENIJA), v farni cerkvi - KD Mohorjan Prevalje 19.00 Koncert. Wolfgang A. Mozart: REQUIEM; izvajajo: Slov. komorni zbor, zbor Consortium musicum, simfonični orkester ter solisti; dirigent dr. Mirko Cuderman ŠMARJETA V ROŽU, v farni dvorani 19.30 Doktor Faust; parodija. Nastopa gled. skupina SPD Borovlje SREDA, 14. 10. TINJE, v Domu 18.30 Uvajanje v delo z računalnikom. Vodi inž. Singer TINJE, v domu - Katoliški dom Sodalitas 19.00 Angleščina za začetnike II. Vodi mag. Andrea Mayer-Wohlfahrt TINJE, v Domu 19.30 »Govorijo ne samo kamni...«. Niz predavanj o zgodovini koroške cerkve; pred. prof. dr. Jožko Till SOBOTA, 17. 10. OBIRSKO, v gostilni pri Kovaču - Alpski klub 20.00 Pevski večer; nastopajo Zagorski oktet, Družina Blažej, Vokalni kvartet Škocijanski puabi, Oktet Hodiše, Vok. kvartet »Svit« in Trio Pavlič PETEK, 23. 10. ŠENTJAKOB, v župnišču - SPD »Rož« - Sura za Afrika '98 19.30 Srečanje z Afriko - film, diskusija, ples... RADIŠE, v kulturnem domu - SPD Radiše 20.00 Dober večer, sosed! -. Sodelujejo: pevske skupine SPD Radiše, učenci glasbene šole, »Orig. Nachbarn Duo«, pevski krožek Seltenheim iz Celovca SOBOTA, 24. 10. ŠENTJAKOB, v župnišču - SPD »Rož« - Sura za Afrika '98 10.00 Plesna in bobnarska delavnica s skupino Timbila ta Venancio 19.30 Koncert TIMBILA TA VENANCIO iz Mozambika IX. EVROPSKI KONGRES NARODNIH SKUPNOSTI »PERSPEKTIVE DVOJEZIČNEGA VZGAJANJA IN IZOBRAŽEVANJA« V SPITTALU OB DRAVI, V GRADU PORCIA OD 15. DO 17. OKTOBRA1998 ČETRTEK,15.10 17.00 Otvoritev z dež. glavarjem Ch. Zemattom; predavanje »Dvojezična vzgoja in izobraževanje«. Glasbeni program oblikuje »PD Sele« 19.00 Sprejem pri koroškem deželnem glavarju PETEK, 16.10. 9.00 Izobraževanje: zasidranost identitete in človekov kapital. (Albert F. Reiterer) * Filozofija in politika večjezičnosti (Renato Troncon, Italija) * Modeli dvojezičnega izobraževanja v Evropi (Mark Stujit, Nizozemska) * 11.00 Tričetrtinski takt namesto koračnice - večjezičnost kot temeljna kompetenca v času globalizacije (Dietmar Larcher, Celovec) * Dvojezično izobraževanje v imigrantski družbi, kot so ZDA -dvojezična vzgoja na primeru New Yorka 14.30 Identiteta, jezik in kultura - manjšine kot primer za Evropo? (Michael Byram, Velika Britanija) * Model dvojezične vzgoje in izobraževanja v Sloveniji (Albina Nečak-LOk, Ljubljana) * 16.00 Izobraževanje v prihodnji regiji Zgornji Prut (Šergij Popik, Ukrajina) * Manjšinsko šolstvo na Koroškem: odprte izobraževalne poti za skupno življenje (Teodor Domej, Celovec) * Aktualni problemi manjšinskega pouka na Madžarskem (Jeno Kaltenbach, Madžarska)* 17.30 razprava * 19.30 kulturni program * pozdravne besede ddr. K. Anderwald SOBOTA, 17. 10. 9.00 Evropski modeli za otroške vrtce. Perspektive in možnosti (Auke van der Goot, Nizozemska) * Zgodnja dvojezičnost (Henning Wode, Nemčija) * Poskusni model: dvojezičnost v otroških vrtcih v Vzhodni Friziji (Cornelia Nath, Nemčija) 11.00 Okrogla miza in povzetek RADIO AGORA 105,5 MHz vabi na FEŠTO S PRIJATELJI v nedeljo, 25. oktobra 1998, ob 16. uri v Mladinski dom v Celovcu, Mikschallee 4 SPORED: ZAČETEK ODDAJANJA: 16.00 pozdrav s komornim zborom SPD Borovlje in branjem Janka Messnerja ter Christine Janach 17.00 kantavtor Jani Kovačič 17.30 performance za otroke z Evo in Nežo Maurer 18.00 kunstumsunst -mladinska skupina Autorlnnenthetara 18.30 2 * 2 * 2 * 7, rock iz Slovenije 19.30 Jörg-Martin Will-mauer (kabaret) 20.00 Mahaleo, glasba z Madagaskarja 26. oktober 1998, ob 10. uri! Frekvenca 105,5 (106,8 Koralm/Golica; 100,9 Železna Kapla) AGORA dnevno od 10. do 14. ure in od 18. do 02. ure zjutraj V sodelovanju z mladinsko revijo INSIDE v soboto, 24. oktobra, ob 17. uri predstavitev v Cafe Pankraz und Panton v Celovcu, 8.-Mai-Straße SLOVENSKO ZBOROVSKO TEKMOVANJE NASA. PESEM 1999 Kulturni v Žitari vasi vabi na kabaret CHRISTIAN R0FLER Sklad Republike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti in organizacijski odbor »Naše pesmi« razpisujeta 16. slovensko zborovsko tekmovanje, ki bo od 23. do 25. aprila 1999 v Mariboru. Udeležijo se lahko pevski zbori iz Republike Slo- venije in slovenski zbori iz tujine. Razpis za tekmovanje je na voljo na vseh območnih izpostavah SLKD in občinskih zvezah kulturnih društev. Na Koroškem lahko prijavite svoje sodelovanje pri Slovenski prosvetni zvezi. :VmiSlERUNG OPER IM BETT MIT EINER GIRUE-BANP; režija: CHRISTIAN SATTLEOčER glasba: KARL ELLlNGER petje: EVA-MARlA LlNECKER četrtek. 8.10.1998, ob 20 uri Prisrčno vabljeni POHOD IN TEK »KOLOVRAT 98« Težji planinski pohod brez tekmovalnega značaja Start: 10. 10. 1998, med 7. in 9. uro na Livskih ravnah 3. GORSKI TEK »PO POTEH SOŠKE FRONTE« 10. 10. 1998 ob 11. uri ■ Štart izpod cestnega mostu čez reko Sočo v Solkanu pri Novi Gorici. Dolžina teka 4,5 km. Višinska razlika 550 m. Štart v presledku 60 sekund ■ Kategorije: Mladinke/mladinci, članice/člani, veteranke/veterani ■ Tekmuje se po pravilih Atletske zveze Slovenije, sekcije za gorski tek INFORMACIJE tel. 00386/65/20 2-84 0 (Drago Kosmač) ali 00386/65/22-67 3 (Športna zveza Nova Gorica) DVE ŠTIPENDIJI, v višini 144.000 šilingov, v podporo umetniškim projektom na področju glasbe in večumet-nostnih panog podeljuje dežela Koroška. Namenjeni sta predvsem umetniškemu naraščaju. Informacije: Oddelek za kulturo pri Uradu koroške deželne vlade (9021 Celovec, Paradei-serg. 7, 2. nadstropje, soba 14). Helena Gregorič iz Male vasi - 60. rojstni dan; Marica Rudolf iz Konovec - 90. rojstni dan; Terezija Jernej iz Črgo-vič - 65. rojstni dan; Martin Komar - predsednik društva upokojencev Podjuna - 75. rojstni dan; Blaž Miki z Zgornjih Rut - osebni praznik; župnik Franc Hudi iz Kaple ob Dravi - 60. rojstni dan in god; Hanzi Thaler iz Holbič - rojstni dan; Folti VVuzella z Reke - rojstni dan; Nanči Urbajs z Žoprač - RADIO KOROŠKA SLOVENSKE ODDAJE ČETRTEK, 8. 10. 18.10 Rož - Podjuna - Zilja PETEK, 9. 10. 18.10 »Utrip kulture« SOBOTA, 10. 10. 6.08 Od pesmi do pesmi -od srca do srca NEDEUA, 11. 10. 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! (M. Novak) 18.00 Dogodki in odmevi PONEDELJEK, 12. 10. 18.10 Kratek stik TOREK, 13. 10. 18.10 Otroška oddaja SREDA, 14. 10. 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerna oddaja Kulturna obzorja PRAZNUJEJO rojstni dan; Mici in Hilda Čer-tov ter Karli Podgornik iz Sel - rojstni dan; Marta Dovjak s Kota - rojstni dan; Maria Jer-lich iz Lobnika - rojstni dan; Ana Jedlovčnik iz Gorič pri Mohličah - 90. rojstni dan; Ivanka Karl in Johan Fera iz Belovč - rojstni dan; Stanko Polzer iz Sentprimoža - rojstni dan; Tomaž Urank iz Nagelč -rojstni dan; Franc Dlopst iz DOBER DAN, KOROŠKA NEDEUA, 11. 10. 13.30 ORF 2 PONEDEUEK, 12. 10. 3.05 ORF 2 (Ponovitev) 16.20 TV SL01 (Ponovitev) I 10. oktober - praznik vseh Koroščev... I Dvojezična predšolska vzgoja - izraz zazrtosti v skupno bodočnost! I Občina Globasnica se je odločila za decentralne naprave za odplake! I Naravni sokovi - kakovostni pridelki iz rožanskih sadnih sort I Mladi društveniki obnavljajo Drabosnjakov dom na Kostanjah! Vse slovenske oddaje na teletekstu ORF, stran 299 Podgorij pri Večni vasi - rojstni dan; Micka Grabčnar iz Svaten - rojstni dan; Rezi Jernej iz Črgovič - rojstni dan; Janez Smrečnik iz Globasnice - rojstni dan; Adolf Steinbuch z Doba - rojstni dan; Terezija Kerbitz iz Vogrč - rojstni dan; Günter Glawar iz Nonče vasi - rojstni dan; Marija Inzko iz Celovca - 70. rojstni dan; Mira Prusnik iz Čahorč - rojstni dan; Miha Pasterk iz Celovca - rojstni dan. SIX)VENSKI VESTNIK Usmerjenost lista seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. tel. 0463/514300-0 • faks -71 DEŽURNI TE ŠTEVILKE...............Jože Rovšek ODGOVORNI UREDNIKI Jože Rovšek (-30) ... kultura, slovensko zamejstvo Sonja Wakounig (-34)...politika, manjšinska družba Tajništvo..................Urška Brumnik (-14) Naročniška služba............Milka Kokot (-40) Prireditve..............Andrea Metschina (-22) IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem TISK Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566 -------------------VSI--------------------- Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec PREVALJE - RAZSTAVA IZ KMEČKE KUHINJE Krompir je reševal ljudi pred lakoto... V okviru Jesenskih srečanj na Prevaljah, ko se v drugi polovici septembra že tradicionalno zvrstijo številne prireditve, so letos članice Društva kmetic Mežiške doline ob sodelovanju Kmetijske svetovalne službe Ravne na Koroškem predstavile krompir. Poleg več kot tridesetih razstavljenih krompirjevih jedi iz kmečke kuhinje so obiskovalci lahko spoznali hranilne vrednosti in sorte krompirja, ter zgodovino te rastline, ki je pri nas v uporabi od sredine 18. stoletja, v Evropo pa je prišla iz Latinske Amerike. Dejavnosti Društva kmetic Mežiške doline koordinira Amalija Ceklin, svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti pri Kmetijski svetovalni službi z Raven na Koroškem, kjer deluje že petnajst let. Kar ena tretjina kmetic s tega področja je včlanjenih v društvo, ki šteje stopetin-osemdeset žena; res aktivnih pa je okrog dvajset. Njihov cilj je razvoj podeželja, vsebino druženja predstavljajo področja iz kulinarike ter oživljanje starih običajev. Pripravljajo razstave, sodelujejo na sejmih, hodijo na ekskurzije in se učijo v številnih izobraževalnih oblikah. Oboji si prizadevajo vsako leto javnosti pokazati nekaj novega. Letos je bil na vrsti krompir, pa tudi jesenski čas je temu primeren. Tudi krompir ima zgodovino ... Dvesto let nazaj so krompir v Franciji krstili za »kruh ubogih«, saj je reševal ljudi pred lakoto. Pred tem so z njim krmili živali, veljal je za okrasno rastlino, ponekod so najprej uživali le zelene plodove namesto gomoljev v zemlji, zato so imeli zdravstvene težave in podobno. S krompirjem je povezanih tudi precej verovanj in zgodbic. Imeti krompir je pomenilo srečo, od tod menda izhaja rek »imeti krompir«. Imel naj bi tudi zdravilno moč proti revmatizmu, bradavicam ... Na tleh Evrope so veljala pravila, da se ga ne sadi na »veliki četrtek«, prvo prgišče novega krompirja pa so za dobro letino morali poizkusiti vsi družinski člani, ki so si ob tem lahko kaj zaželeli. Rastlina ima ponekod tudi svoj rojstni dan -13. junij - in je simbol dobrote ter naklonjenosti! Slovenska beseda krompir izvira iz nemške, kjer »Grund-bim« pomeni zemeljska hruška. Ima še veliko ljudskih imen kot repica (laška ali papeževa), čompe, debeli bob, kartofel, korun, grampur, hrušče, kepa in podobno. Vsebuje dragocene beljakovine! Krompirje hranljiv, a prispeva le malo energije, slabo tretjino v primerjavi s kruhom. Vsebuje pa beljakovine, ki so bogatejše od drugih rastlinskih beljakovin, saj jo tvorijo vse človeškemu organizmu nujno potrebne aminokisline. V kombinaciji z jajčnimi beljakovinami se dosega zelo visoka biološka vrednost. Je pomemben vir vitaminov in rudninskih snovi, med njimi so kalij, železo, fosfor, kalcij in jod. Pri uživanju surovega krompirja pa si nakopljemo zdravstvene težave zaradi prisotnosti dveh alkaloidov, ki se s termično obdelavo uničita. Obiskovalci bi želeli recepte Kmečke žene, ki so razstavo pripravile, so izbrale čez trideset krompirjevih jedi, med njimi nekaj običajnih, pa tudi take, ki so le še malo kakšni kmečki gospodinji poznane. Na ta način te jedi Slaščice iz krompirja fom:sv tudi oživljajo. Na mizo so postavile šest vrst krompirjeve juhe: s kožami in rumenim korenjem, s prežganjem, z žajbljem, z goba- KRIŽANKA Sonja Wakounig ŠTEV. 40 VODORAVNO: za aranžmaje šopkov 50. 1. sklep na nogi 30. hrana, kije padala 51. 6. orač Izraelcem v puščavi z neba 54. 12. velika planinska ptica 31. ljubkovalno m. ime (Edvard) 56. 13. delavka v hotelu 32. barva igralnih kart 57. 15. zidana stena 34. hlevi za živino 58. 16. oblika plodu pri stročnicah 36. nikoli in... 17. eden od rimskih dvojčkov 39. priredni veznik 1. (krajša oblika) 40. KŠ i 18. najvišja igralna karta 42. podredni veznik L, 3. 19. oče 43. angl. »je« ~ 4. 20. občutek globokega obžalovanja 45. 100 m2 5. 22. krajše »tebe« 46. primorska juha iz fižola 6. 23. priimek am. filmske igralke (Sharon) in kislega zelja 7_ 25. del železniške kompozicije 47. glasno razbijanje, kraval 8. 27. cvetica, ki jo uporabljamo suho 49. mesec 9. 10. 11. 14. 16. 19. 21. 23. 24. 26. 28. 29. 33. 34. 35. 37. 38. 41. 44. 46. 48. 49. 50. 52. 53. 55. glavno mesto Latvije stena, ki ščiti proti vetru poteg z nožem avstrijski minister (Kaspar) strogo naročilo predlog NAVPIČNO: ljudstvo ob Donu očrt zmrznjena voda španski člen neuporabljen del celote ukrivljen podpornik stropa, arkada krsta, raka okrajšava za »Arizona« tračnica topilec laka spojišča rok s telesom oranje cent veliko preddverje izoliran, osamljen izdelovalec velikih posod za shranjevanje tekočin tovarna smučarskih desk na Brnci srednjeafriška država dolžinska mera ime avstrijskega slikarja in pevca Brauerja lončena piščal naprave za izdelovanje tkanin gospodarstvenik žrd, tram špansko ime za reko vojaško poveljstvo potka slovenska oblika imena Georg dvojica okrajšava za »litanija« vodna žival s kleščami El RU glavništevnik mi ter mlečno in »oženjeno žu-po« ali krompirjevo juho s »far-felči«. Devet vrst je bilo krompirjevih prilog, od praženega, zmečkanega in krompirja v oblicah do omak in krompirjeve solate. Med glavne jedi so postregle na razne načine pripravljene cmoke in svaljke, pa krompirjeve: golaž, žgance, polpete, sendviče in kruh ter krompirjeve sladice: štruklje, zavitke, krofe, palačinke in torto. Obiskovalce je presenetilo, kaj vse se da narediti iz krompirja. »Ljudje bi želeli dobiti recepte, čepraj je precej teh jedi že v kuharskih knjigah. Menimo tudi, naj nekaj le ostane kmečka skriv- nost«, je dejala mentorica Amalija Ceklin. Spet drugi so izražali željo, da bi na turističnih kmetijah bolj uvrščali na jedilnike že marsikatero »pozabljeno« jed iz krompirja. S tem v zvezi je Ceklinova, ki dela tudi na področju kmečkega turizma, potožila, da so med tistimi lastniki »turizma«, ki so nekako uspeli, tudi taki, ki menijo, da svetovanja ne potrebujejo. Pri delu društva kmetic pa namerava nadaljevati s krožkovno obliko dela, ko bodo razstavljeni eksponati rezultat raziskovalnega dela, same članice pa bodo še bolj osvojile novosti. In če bo dovolj denarja, bo izšla še zloženka z vsebino razstave. S. Š. Zlata poroka na Pogajevem Kdo bi jima prisodil leta, »zlatima zakoncema«, Mariji in Tomažu Miklu s Pogajevega v Bekštanju? Preteklo nedeljo sta namreč praznovala svoj visoki zakonski jubilej. Oba izhajata iz mnogočlanskih, kmečko posestniških družin, kjer je bilo življenje trdo, vse od najnežnej-ših otroških let. »Nevesta« Marija Miki je bila rojena na Ločilu pri Gamsu in družina je štela kar enajst otrok. »Ženinova« zibelka pa je tekla na Napokojevem v Vodiči vasi, kjer se je zvrstilo kar osemnajst otrok, pet iz prvega zakona in po smrti prve Napokojeve matere še trinajst iz drugega. Obe družini -Gamsova in Napokojeva - sta bili kljub veliki skrbi in obilnemu delu trdni postojanki slovenskega narodnega življenja ter sta vsem številnim otrokom pripomogli do poštenega kruha. Tako je Tomaž Miki podedoval posestvo pri Pogaju, si poiskal svojo družico na Gamsovem in skupaj sta vendarle že zastarelo domačijo temeljito obnovila ter na njej uspešno gospodarila. Ohranila sta svojo narodno zavest, bila vseskozi člana naših kulturnih društev in v njih tudi sodelovala. Tudi veri svojih staršev sta ostala zvesta - tako je Tomaž v zahvalo daroval lični gorski cerkvici na Škocjanu pri Bekštanju solarno napravo za električno zvonenje na tem starodavnem svetišču. Zadnjo nedeljo je bilo torej petdesetletno slavje zakoncev, najprej s poročno mašo v Ločah, kjer je domači župnik mag. Stanko Olip z izbranimi besedami počastil zlatoporočenca, ter nato v prijetnem družabnem krogu sorodnikov in prijateljev pri Pušniku v Ločah. V nekdanji društveni dvorani so svatje obujali lepe spomine na številne prireditve v tem kraju, mogočna domača pesem, zapeta iz srca, pa je pričala, da tod še živi rod, ki ni pozabil dediščine svojih slovenskih prednikov. F. Č. ŠPORTNI RIBOLOV Lepa zmaga trojke Kluba koroških ribičev Tričlanska ekipa Kluba koroških ribičev (KKR) iz Šentjakoba v Rožu je na sedmem in predzadnjem tekmovanju v športnem ribolovu z muharico na Savi pri Kranju v Sloveniji dosegla lep uspeh. Ivko Ferm, Gregor Reichmann in Gerhard Umfahrer so v ekipni razvrstitvi prvič v tekoči tekmovalni sezoni osvojili prvo mesto, Grega Pismi bralca Heroji z vzhoda Na svojem sprehodu po celovškem pokopališču pred nekaj dnevi sem ugotovil, kako zanemarjeni so grobovi in spomenik ruskih vojnih umetnikov iz druge svetovne vojne, ki so tam pokopani. Spoštovani gospod župan Scheucher! Moja prošnja je, da bi poskrbeli za urejenost tega pokopališča, za kar se vam že vnaprej zahvaljujem! Znano mi je, da so po mnogih deželah nekdanje Sovjetske zveze pokopani tudi naši najdražji in da tamkaj ljudje Iju- Reichmann pa je pri posameznikih (64 ribičev) osvojil celo drugo mesto. Ivko Ferm kot drugi najboljši Korošec pa je bil deveti. Tekmovanja se je udeležilo 18 tričlanskih ekip iz Slovenije in avstrijske Koroške! Pred zadnjim tekmovanjem 10. oktobra na Savi pri Tržiču je trojka KKR v ekipni razvrstitvi na odličnem tretjem mestu, najboljši Korošec pri posameznikih pa je Ivko Ferm na šestem mestu. Iskrene čestitke uredništva in »Dober prijem!« na zadnjem tekmovanju! beče skrbijo za njihove grobove, medtem ko so v mislih z junaki, ki so pokopani tudi na Koroškem. Najstarejši brat moje matere je pokopan v Taškentu, najmlajši brat mojega očeta v Ukrajini, najmlajša očetova sestra pa se ni več vrnila iz Auschwitza/Birkenaua. Duh 10. oktobra Slovenci v matični domovini in po svetu, pridite h kapelici svete Marije v Čahorčah pri Prebaljah na Dravi, občina Kotmara vas pri Celovcu, in spomnite se v molitvi vseh rajnih borcev severne meje! Tonči Joško Mišic, krojač, Celovec SLOVENSKI VESTNIK SPORT ZAMEJSKI ŠPORT Uspešna promocija v Ljubljani Slovenska športna zveza (SŠZ), Združenje slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI) in Zveza Slovencev na Madžarskem so pretekli četrtek na izredno dobro obiskani tiskovni konferenci v »Olimpijski sobi« dvorane Tivole v Ljubljani u-spešno predstavili slovenski za- organizacijami in ustanovami v Sloveniji, Furlaniji-Julijski krajini in na Madžarskem v zadnjih dveh letih, na uveljavitev SŠZ na nacionalni ravni ter na uspešno izvedeno profesionalizacijo organizacijske strukture slovenskega športa na Koroškem. go leto v 2. zvezni ligi. Največji uspeh SK Dob je bil nastop v evropskem pokalu leta 1997. ZSŠDI so na tiskovni konferenci predstavili njen predsednik Jure Kufersin ter trojica vrhunskih športnic: evropska prvakinja v umetnostnem kotalkanju Tanja Romano, evropska Italjanski športnici in koroški športniki ob predstavitvi v Ljubljani Foto: sv mejski šport v letu 1998. Prireditelj promocijske prireditve je bil Olimpijski komite Slovenije/Združenje športnih zvez. Dejavnost, težnje in cilje SŠZ je zastopnikom slovenskih medijev predstavil njen predsednik Marijan Velik. Ob tem je posebej opozoril na številne načrtovane prireditve ob 50-let-nici krovne športne organizacije v letu 1999, na njeno aktivno vlogo v okviru kandidature treh dežel za ZOI -2006 na tromeji Avstrija-Slovenija-Furlanija-Ju-lijska krajina, na krepitev sodelovanja s športnimi društvi, Slovenski javnosti so se nato osebno predstavili najuspešnejši avstrijski kolesar leta 1998 in zmagovalec Elk-pokala Peter Wrolich (njegov cilj je vstop v tabor profesionalcev), igralec SAK Marjan Šmid kot predstavnik najuspešnejše slovenske nogometne ekipe v Avstriji (največji kapital kluba so naraščajni centri Celovec, Šentprimož in Pliberk s približno 150 mladinci), ter podpredsednik odbojkarskega kluba SK Dob Alojz Opet-nik. Moška ekipa SK Dob igra že sedmo leto v prvi avstrijski zvezni ligi, ženska ekipa pa dru- prvakinja v rolkanju Mateja Bogateč ter Johana Križnic, državna prvakinja v jadranju. Branko Lakovič, urednik Primorskega dnevnika v Trstu, je predstavil Zbornik slovenskega športa v Italiji 1997/98. Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök je seznanil s težavnim delovanjem slovenske manjšine v Porabju na področju športa. Slovensko športno javnost pa je presenetil z informacijo, da je letošnji evropski prvak v metu kladiva Tibor Geczek porabski Slovenec! /. L. REGIONALNA LIGA Drugi zaporedni poraz SAK SAK ni mogel uresničiti svoje obljube, da bo na domačem terenu popravil zadnji poraz proti Gratkornu. Proti Voitsber-gu, ki je sicer 4. na lestvici, je ekipa podlegla z 0 : 1. Največji problem igralcev SAK je izkoriščanje številnih možnosti. Tako sta med drugim Roy in Eberhard v prvem polčasu proti Voitsbergu zapravila dve »stoodstotni«. Živčnost igralcev se je pokazala tudi v drugem polčasu in značilna za to je bila napaka v obrambi v 61. minuti, ki je pomenila vodstvo za goste. Ekipa SAK je sicer že poskušala doseči izenačenje, toda sreča ji ni bila neklonjena. Poraz z 0 : 1 sicer še ni kaka večja katastrofa, toda če v nasled- njih krogih ne bo boljših rezultatov, grozi mesto na koncu lestvice. Pliberčanom ne le grozi takšno mesto, temveč ga že imajo. Krize ni mogoče več zatajiti, saj moštvo že 630 minut ni več moglo zadeti v nasprotnikov gol. Deloma klavrno zapravljanje možnosti in manjkajoča samozavest sta dva izmed številnih vzrokov za probleme v ekipi. Dodatno je na tekmi proti Hartbergu (0 : 2) še s poškodbo izpadel libero Lutnik. Če bo šlo tako naprej (2 točki iz sedmih tekem in razmerje golov 1:10), se bodo Pliberčani v naslednji sezoni zagotovo vrnili v koroško ligo. Nasledn ji krog - 10.10.: Pasching - SAK, SVR Lienz - Pliberk 1. RAZRED D Pri Žitari vasi so kar štirje standardni igralci in dva vratarja poškodovani. Kljub temu so v tem krogu zmagali proti zadnjemu na lestvici, Marii Rojachu. Šmihel je po dolgem času lahko spet slavil vsaj delni uspeh v obliki remija. V derbiju med Ri-karjo vasjo in Železno Kaplo so bili Rikarjani znatno boljši. Na lestvici vodi Metlova. Rezultati: Eitweg - Klopinj l : 6, Vovbre-Šteben l : l,Žitaravas - Maria Rojach 3 : 0, Grebinj -Šmihel 2 : 2, Rikarja vas - Železna Kapla 3 : l, Metlova - Ruda 0 :0, Labot - Šentlenart l : 2 11. krog (10./11. 10.): Železna Kapla - Labot, Šmihel - Rikarja vas, Klopinj - Grebinj, Maria Rojach - Metlova, Ruda - Vovbre, Šentlenart - Žitara vas, Šteben - Eitweg 2. RAZRED C Sele in SAK II sta v tem krogu podlegla svojima nasprotnikoma, toda Sele kljub temu še vodijo na lestvici 2. razreda C. Rezultati: Sele Režek 1 : 2, SAK II - Škofiče 1 : 3, Šentjakob - HSV 3 : 1 11. krog (10./11. 10.): Donau -SAK II, Treffen - Sele, Hodiše -Šentjakob 2. RAZRED E Dobrla vasje izkoristila dobro možnost in je zmanjšala zaostanek za prvima dvema (Reichen- fels in Tinje), saj sta vodeča igrala le neodločeno. Za zadetke Dobrolčanov sta poskrbela Velik, Pustoslemšek in Lesjak. Rezultati: Dobrla vas - Šentpeter 3 : 2, Važenberk - Žvabek 1 : 0 11. krog (10./11. 10.): Pliberk 11-Dobrla vas. Žvabek - Preitenegg PODLIGA-VZHOD Globasnica je prepričljivo premagala moštvo ASV s 3 : 0, čeprav so ji manjkali standardni igralci kot Wölbl (rdeči karton), Kordesch in Grubelnik (poškodovana). Igraje bila precej borbena in sodnik je imel veliko dela s podeljevanjem kartonov, toda njegove odločitve so bile na obeh straneh več ali manj napačne. Globašani so hitro povedli z 1 : 0 (Silan) in v nadaljevanju niso znali izkoristiti številnih možnosti. Končno je Szabo poskrbel za 2 : 0. Na strani ASV sta predvsem dva bivša igralca SAK -Kesselbacher in Brdžanovič -podpirala motivirano igro svojega mošva v drugem polčasu, toda vratar Globašanov Smrečnik je bil premočen za lepe nasprotnikove napade. Silan pa je v 70. minuti zvišal na 3 : 0 in dokonč- no odločil tekmo. V zadnjih minutah sta popolnoma po nepotrebnem dobila rumeno-rdeči karton še Pasterk (Globasnica) in Otti (ASV). Sedaj je Globasnica 3. na lestvici. Njen prihodnji nasprotnik je Liebenfels (na tujem). Bilčovs se je kar dobro odrezal proti ATUS Borovlje, vsaj po rezultatu, ki se je glasil 0 : 0. V derbiju pa ni bilo pravega »ognja«. Moštvo Borovelj je imelo boljše možnosti, toda nasprotnikov vratar Schawarz, ki je prej že nekaj let igral pri ATUS, je ubranil vse strele. Logičen rezultat te tekme je bil torej remi -0:0. Bilčovs si s tem lahko malo oddahne, saj se je oddaljil od repa lestvice in se uvrstil na 8. mesto. Ob koncu tedna (10./1 L 10.) pa v Bilčov-su gostuje moštvo Welzenegga - težka naloga za Bilčovščane proti 4. na lestvici. T. G. KOLESARJENJE Razočaranje -SP 2001 na Portugalskem Koroška in ÖRV sta se že tretjič potegovala za pridobitev svetovnega prvenstva v našo deželo in tokrat so vsi mislili, da se bo UCI končno odločil v prid Avstrijcev. Toda razočaranje je bilo veliko, ko je bila objavljena odločitev, da bo svetovno prvenstvo v kolesarjenju leta 2001 na Portugalskem. Rolf Slavik, generalni sekretar ÖRV, je rekel, da še ni jasno, ali se bo Koroška za tovrstno prireditev potegovala še enkrat. »Svetovno prvenstvo tu v domačih krajih bi bilo nekaj posebnega«, pravi prav tako razočaran Peter Wrolich, ki se še ni odločil, ali bo ostal v Avstriji ali pa tekmoval za nemško moštvo. ŠAH - KOR. PRVENSTVO Tesna poraza prvih ekip SŠZ in SŠK »Obir« Koroško ekipno prvenstvo 1998/99 se je za prvo ekipo Slovenske športne zveze/Ca-rimpex kot tudi za SSK »Obir« I začelo s porazi: v podligi vzhod je Športna zveza izgubila dvojboj z drugim moštvom SG Die Klagenfurter/KSV tesno s 3,5:4,5, Kapelčani pa so v l. razredu vzhod podlegli šahi-stom iz Trga s 3:5. Odločitev o zmagovalcu dvoboja med SŠZ in ekipo iz Celovca je po izredno napetem boju padla šele po šestih urah, čeprav so Celovčani po petih končanih partijah vodili že s 4:1. Remijema dr. Jozija Am- ruscha in Ruperta Reichmanna sta Dunja in Aleksander Lukan dodala dve zmagi, mag. Gorazd Živkovič pa je kljub vsem poskusom na koncu moral le privoliti v deliev točke. Tesen je bil tudi poraz SŠK »Obir I, kajti Kapelčani so si zaslužili vsaj neodločen rezultat. Zmagala sta Hans-Christian in Johann Wolte, remizirala pa Dušan Jokovič in ravnatelj Josef Hanschou. Že drugi krog prvenstva pa so igrali šahisti SŠZ/Posojilnica Bank Borovlje II. Po neodločenem rezultatu v prvem kolu proti Eitwegu (3:3) tokrat ni šlo po načrtu. Nasprotnik iz Gospe Svete je bil premočan in zmagal z 4,5:1,5. Za SŠZ sta točkovala samo Borut Živkovič (1) in Ivan Lukan (0,5). /. L. ŠAHOVSKI OREH ŠTEV. 35 Silvo Kovač Nyman - Haze / Dopisna partija 1968 Kako nadaljevati z napadom, razmišlja beli, ki je žrtvoval figuro, sedaj pa mu je črni zaprl vse pristope do črnega kralja. Z napadom pa beli ne sme odlašati, saj je tudi nje- 8 m i ■ 7 ■ i W £■ mm jL + 6 M m 5 4 r. HI m m ■ i 2 ■ti i. A. ■ Al A EH • ■ Ji a b c d e f 9 h gov kralj izpostavljen napadu črnih figur. Beli, ki je na potezi, pa kljub temu odigra zmagovito potezo, ki razrahlja črno obrarrfbo! Rešitev št. 34 Z malce nenavadno, toda učinkovito potezo l.Le3! je belemu uspelo zaustaviti črnega kmeta in preiti v dobljen položaj. V partiji je po l...De3: 2.Dc2: e4 3.Dc7! črni spoznal, da mu ni več pomoči in podpisal predajo. Velemojster Jusu-pov je lepo izkoristil neugoden položaj črnega kralja na robu šahovnice in zmagal!