Leto VI. - 22 VOCERO DE LA OULTURA E SLO VEN A 30.11.1959
PORAZ IN ZMAGA
.Škofje, ki so stolovali na sedežu Ljubljanske škofije, niso bili samo ordinariji svoje škofije. (Prestolnica Slovenije Ljubljana jim je dajala nekaj tistega, česar slovenski narod vidno ni imel: bili so knezi, bili so neke vrste vladarji, na katere se je ves narod obračal v urah velike stiske. Vsi veliki, dogodki slovenske zgodovine nosijo v sebi dokaze o tem in na vseh je pečat izrednih osebnosti, ki so imele svoj prestol v katedrali sv. Nikolaja. Prva polovica našeiga stoletja, doba od leta 1900 do 1950, je zajela naš narod bolj (usodno kot cela stoletja poprej. In vso to dobo sta oblikovala tudi dva škofa: Jeglič in Rožman. V tej razmeroma tako kratki dobi sta morala voditi slovenski narod skozi trpljenje dveh največjih katastrof svetovne zgodovine, skozi prvo in drugo svetovno vojno. Nadškof Jeglič ga je popeljal skozi dobo, ki je vodila v zmago, njegov naslednik dr. Gregorij Rožman je vodil dobo, ki je njemu in nam prinesla enega najstrašnejših porazov in pretresov. Močnejšim in večjim narodom na svetu kot pa je slovenski se taki udarci in preobrati poznajo desetletja in desetletja in pogosto traja celo stoletje, da se rane zacelijo in se narod otrese občutja katastrofe.
Poraz je bil strahoten in nas je prizadel v naših osnovah. Ne gre samo za tiste tisoče in tisoče, ki so padali med revolucijo in jih je v smrt pognala po zaključku vojne zmaga ideje, za katero smo se bojevali; na domovino je legla megla, ki duši vse, kar so tolikeri naši narodni, verski in kulturni vodniki gradili pred nami.
Ohranjalo se je in se ohranja samo tisto, kar je ponesel v begunstvo nami na čelu škof dr. Gregorij Rožman. Nam ne, njemu je bilo naloženo, da je moral v begunstvo po poteh največjega ponižanja in trpljenja. Kdo med nami hi mogel reči, da je zaradi poraza trpel toliko kot on! Ko smo se raztepli po vsem svetu, je sam moral živeti v okolju, kjer je bil sam, neizmerno sam... Toda nase ni gledal, zrl je šflmo na tiste, ki so morali z njim na pota begunstva. In teim je postal tisto, kar je bil v Ljubljani, kar je bil v srcu Slovenije. Postal je več kot so bili knezi, vladarji — postal je tisto, kar so bili preroki stare zaveze.
Res je, preroki so oznanjali pokoro, ljubezen in ustvarjali edinost med ljudstvom. Vodili so svoje narode skozi morja trpljenja in nesreč in vse to je bilo mogoče le zato, ker je na koncu poti, na koncu poraza stala obljuba zmage, obljuba odrešenja, zajeta v največjo povišanje trpljenja — zmaga se je morala roditi iz smrti na Križu!
Kolikšna pot od škofa Jegliča do škofa Rožmana! In kolikšna sreča, da nam je Bog naklonil škofa Rožmana, ki se je v urah naj-večje nesreče v toliki meri posvetil saimo nam in izmeril moči našega naroda za veličino trpljenja!
Vse to je znal trdno nositi na svojih ramenih in je bil do konca med nami glasnik vere, upanja, neuklonljivosti. Postavil se je v vrste tistih, ki So ohranjali emigraciji znanstvene, kultuirne in prosvetne ustanove. Pri revijah in listih je bil najplodovjtejši sodelavec in tukaj v Argentini imamo bogoslovje, najvišji slovenski znanstveni zavod, ki je bil ves njegov. Naša Slovenska kulturna akcija ga šteje med svoj? mecene in bil je med prvimi, ki so pred petimi leti pozdravili naš nastop; vedno nas je bodril, spremljal s svojini blagoslovom.
Pred .skoraj trami leti smo ga pozdravili na posebnem večeru in takrat je v svojem pozdravu odklanjal misli, ki so ga hotele staviti med največje ljubljanske škofe. Budno ja spremljal dogodke in sledil rast; idej našega časa. Videl je, kako se je zmaga tistih, ki so v letu letu 1945 zmagali, začela spreminjati v poraz in kako je zmagovalec ideja, ki je bila v maju 1945 na našem ozemlju poražena.
Bil je preskromen, prepoln ljubezni, da bi dal tej misli kdaj poseben izraz. Iz trpljenja, ki ga je moral v toliki meri prestati, je
(Dalje na 4. strani)
Slovenska kulturna akcija je bila ustanovljena pred petimi leti, vendar je bila sezona kulturnih večerov, ki je za nami, že šesta. Vseh prireditev: kulturnih večerov, gledaliških prireditev, koncertnih nastopov in javnih razstav je bilo toliko, da gotovo daleč presegajo številko 100.
Vendar bi vse to bilo le malo pomembno, če bi ne imeli občinstva, ki se je odzvalo našim vabilom in prav rado prihajalo. Mnogim so postal; večeri nujna potreba. Marsikdo bi bil hudo prizadet, če bi ne mogli več nadaljevati. S svojo vztrajnostjo so pokazali, kako so jim bile prireditve pri srca.
Vztrajnost je reševala v začetnih mesecih; verjetno bolj kot kdaj koli poprej. Vztrajno so ostali na svojih mestih vsi, ki so vodili in pripravljali izvedbo večerov. Vendar tudi najtrdnejša, vztrajnost ne more nazadnje vzdržati, če bi začelo primanjkovati najnujnejših materialnih sredstev.
Poleg tega je Slov. kult. akcija organizacija, ki ni namenjena samo Slovencem v Argentini. Izdaje založbe in publikacije nas vežejo po vsem svetu. Organizacija, omejena samo na Argentino, bi kmalu začela izgubljati polet in pogum. In založbo bomo skušali utrditi in okrep'ti ravno* z JUBILEJNO NAROČNINO za peti letnik. Odzovite se in nakažite čim prej, ker dvakrat da, kdor hitro da.
PETI LETNIK ZALOŽBE
je že v tisku in sicer
MEDDOBJE, V - 1/2.
ZGODOVINSKI ATLAS SLOVENSKEGA OZEMLJA Sestavil prof. Roman Pavlovčič
PLAČNIKI jubilejne naročnine za peti letnik bodo prejeli Zgodovinski atlas trdo vezan in numeriran Tudi Izbor proze bo zanje vezan.
TARIFA REDUCIDA ConcMion 6228
R«cistr« Nacioaal de U Prepiedad Intolectual Nf 124771
naši veeeri
— Petnajsti zaključni večer letošnje sezone je bil v soboto dne 21. novei.r.lbra cb 19. uri v dvorani Bullrich. Bil je v okviru filozofskega odseka in je predaval univ. prof. dr. Ign. Lenček o temi: Sv. Tomaž Akvinski in naša doba.
Vodstvo večera je imel v imenu filozofskega odseka prof. dr. V. Brumen. Pozdravil je številne navzoče, ki so napolnili dvorano, in zaprosil predavatelja, da poda snov, ki mora biti danes za nas tako zanimiva in potrebna.
Predavatelj dr. Ign. Lenček je podal najprej podobo časa, v kateri je veliki filozof živel, in orisal njen vpliv na oblikovanje duiha krščanstva. Doba je naravnost terjala reform in z nastopom dominikanskega reda je zavel nov duh na univerzah. V ta čas stopa mladostna doba sv. Tomaža Akvinskega in zato je predavatelj podal kratek življenjepis in prve nastope na univerzi v Neaplju. Ob prehodu v akademsko dobo je podal sliko razmer na pariški univerzi in začel razvijati glavne temeljne resnice Tomaževega nauka.
Po odmoru se je razvila obširna debata, najboljši znak, kako je predavanje resnično podalo osnove za tisto, kar pomeni sv. Tomaž za našo dobo. Bilo je premalo časa, da bi se mogle vse misli dovolj pojasniti. Obilno odobravanje je skušalo podati obseg hvaležnosti, ki šo jo poslušalci izražali predavatelju.
Ob koncu se je vodja večera zahvalil vsem sodelujočim. Letošnje sezone je konec in uspeh večerov priča o delu, ki so ga opravili vsi predavatelji in sodelujoči na vseh večerih. Vsem gre najlepša hvala, enako pa tudi obiskovalcem večerov, ki naj nam še prihodnjo sezono ostanejo zvesti.
branika
—■ Iz Turina nam piše M. B.: “Rad bi se Vam zahvalil za zadnjo številko Meddobja (IV, 4). Ne morem si razložiti, toda še nobena številka .revije me ni tako prevzela in zagrabila, kot ravno ta. Morda zato, ker jesensko zunanje razpoloženje ustvarja v človeku razmerja za globlje in jasnejše dojemanje duhovnih vrednot morda zato, ker prinaša Kosovo in^ Vo-debovo pesem ali ker je v kroniki zabeleženih 13 lanskih izvirnih pesniških zbirk. Najbi'že bo eno, drugo in tretje. Toda našel sein še nekaj drugega, kar je seglo globlje in odjeknilo v strašen bolesten odmev: Celovško pismo in Umor v zelenem mescia. Dva vprašaja — pred in za našo| bitnostjo. Tu v Evropi smo slišali glasove o prvih skritih poskusih proti našemu jeziku že pred letom dni in več, slišal sem jih na lastna ušesa pred letom in pol, ko sem še pohajal po ljubljanskih ulicah; danes ni vse to več skrita namera, je javno in jasno začrtan program režima. Ali bomo vzdržali? Ali bodo’ vzdržali doma in tam predvsem tisti, ki morajo borbo vaditi: književniki in izobraženci? Ali bo vzdržal slovenski študent na gimnaziji in na univerzi, kjer je pritisk danes morda najsilnejši? In kakšen bo odpor ljudstva? Ail pa morda nimamo že prvih znakov popuščanja, malovere in obupa, da se ne izplača zoperstavljanje?
Večkrat nam je dano poslušati neposreden utrip domačega žitja in borbe, in slutnje, ki se porajajo, so zavratne in temne, upi pa vedno tanjši in prozornejši. Želim si, strastno
ebressi in eb=eg-jj<9
IZ REVIJ V DOMOVINI
Slovensko revijalno slovstvo je bilo pred 1. 1945 že močno razvito. V začetku stoletja smo imeli samo dve glavni literarni : in kulturni reviji. V letih med obema vojnama smo jih imeli že celo kopico in še so nastajale nove. Vodilni reviji Ljubljanski zvon in Dom in svet sta še ohranjali svoj ugled in vpliv, novi I tokovi pa so že uvajali nove ideje in ljudi.
Po drugi svetovni vojni se je revijalno življenje po vsem svetu še bolj razmahnilo. V Parizu in Londona so se kulturne revije začele odločati za specializacijo in dogajalo se je, da so posamezni zvezki bili posvečeni samo enemu vprašanju ( v Pa-1 rižu “Espvit”, “La Table Ronde”; “Tvventieth Century” v Lon-1 donu) ; pri nas je bilo takoj jasno, da je to nemogoče; taki načini urejevanja so se prenesli ali na Akademijo (“Razprave” posameznih razredov) ali pa na stroke (“Jezik in slovstvo”,! “Časopis za zgodovino”, “Zbornik za umetnostno zgodovino” in podobne). Kulturna revija je ostala izraz umetnostnih in idejnih trenj in spoznanj in to se bo prj Slovencih verjetno še dolgo1 dobo ohranilo v tej obliki. Čei bi bil šel razvoj v smeri naprej,' kakor se je kazal v času med obema vojnama, bi morala biti; danes revijalna literatura v domovini mmogo bolj bogata. Ž0i na zunaj se vidi, da publicistično delovanje v domovini peša: kulturni reviji sta samo dve in sicer “Naša sodobnost” v Ljubljani in' “Nova obzorja” v Mariboru in če bo šel razvoj v isti smeri, kakor pri dnevnem tisku, ko namesto šestih dnevnikov pred vojno izhaja samo še eden, potem bi morali biti za usodo j revij resn-o v skrbeh. Poleg obeh revij je po 1. 1950 dolgo dobo smela izhajati še revija mladega rodu “Beseda”, zelo svobodna in kritična; morala je prenehati zaradi pritiska partije; nekaj let je nato izhajala namesto nje “Revija 57”, kjer so sodeloval* isti mladi ljudje. Toda tudi ta ni mogla vzdržati. Kakor izgleda; so jo zadušili temeljito, ker se “ideolog” tega rodu Janko Kus! s svojimi eseji že dolgo nikjer več ne pojavlja.
Toda revije niso toliko važne kot pa so ljudje, ki pri njih sodelujejo. Ali so v svojem ustvarjanju pričevalci tistega, kai hi moralo kliti iz revij, pa če tudi so maloštevilne? Pri Naši sodobnosti je značilno, da jo urejuje širok uredniški zbor in soj v njem skoraj vsi glavni pisatelji in pesniki, ki pri reviji sodelujejo. V imenu odbora urejuje revijo Drago Šega. “Nova ob-j zorja” so glasilo mariborske založbe Obzorja.
V drugem polletju 1,959 sodelujejo pri obeh revijah isti kot do sedaj. Novih imen ni. Sploh prepušča Naša sodobnosM nastopanje novih talentov mariborski reviji Nova obzorja. Ljubljanske založbe raje počakajo, da prvenci izidejo t Maribor'1 pri založbi Obzorja in če jih kritika odobri, prodro mladi pisci [ v centralno ljubljansko revijo. Med ustaljene sodelavce NS spadajo v najnolvejših zvezkih Juš Kozak, ki je objavil esej ob ' deseti obletnici smrti Otona Župančiča in v isti številki (št. 7 ' VII) so objavili tudi pesmi iz pesnikove zapuščine ter iz ostalin« pismo Otona Župančiča Ivanu Cankarju. Pismo nosi datunj 5. L 1898. Glavni pesnik revije postaja vedno bolj Jože Udovič' med mlajšimi pa je odkritje Kari Goričanec z novelo Značaj' tisoč ton težak. Novela preseneča, ker bi mogla biti poskus povratka) v študij dekadence sodobnosti, vendar s sredstvi pisanja, ki se približuje najbolj drznim poskusom pisanja na za' pada. Verjetno v domovini še n; izšla črtica s toliko poudarja no zazrtostjo v individualnost in to je tisto, kar v okolju, k* j ga živi domovina, najbolj preseneča. Andrej Hieng, dolgo vodilch, v prozi nove g-eneracije, je napisal novelo Zavetje pred smrtjo' Ostal je zvest smeri, kj išče in tipa predvsem v globino človešk* duše. Pri njem se ta tehnika spreminja že v maniro, pa očiščuj« se v mlajšem rodu, ki mu sledi in ga prerašča (Marijan R"' Žane, Smiljan Rozman).
Pred NS-stjo je izhajala revija Novi svet in obeh reriJ glavni sodelavec je Matej Bor. če je njegovo sodelovanje n«'j pretrgano in ustaljeno, saj je član uredniškega zbora, pa njegova pot polna skokov in prepletov. Pred leti je Dranij1 igrala njegovo delo Kolesa teme in NS je prvo dejanje tud Objavila. Toda delo je moralo z desk in ostalih dejanj revija nl smela objaviti. Bor sam je odšel za nekaj časa v London in ^ vrnil s ciklusom pesmi o Atomskem vete in človeku. Pesniš^*1
sila je narastla in sledili .so novj prevodi Shakespearovih del, so bili pravo odkritje o zmožnostih našega jezika, kako po- , tašiti dela tega svetovnega klasika. Sledil je preobrat, na žalost ta slabše, ko je napisal dramo Zvezde so večne. Delo je brž Prišlo na oder in je ljubljanska drama z njim v juniju 1950 gostovala v Beogradu. NS je celotno delo objavila (št. 7, 8-9, VII), [Politika v Beogradu pa je objavila kritiko, ki je bila za avtorja tako nevšečna, da je moral nanjo odgovarjati v ljubljanskih Naših razgledih. Sicer mi polemike ni bilo mogoče preorati, vendar nosi delo samo v sebi podatke o tem, kaj bi mogel oiti stržen prepira. V drami nastopa Andrej Brinar, komponist, ti na odru razvija usodo slovenskega umetnika med drugo svetovno vojno in njegovo mesto med obema taboroma revolucije ta Slovenskem. Vkljub vsej propagandni plaži, ki ji je moral ^ati avtor močan poudarek (ostro polemizira na pr. s Stražo v viharju in riše nekatere njene like v luči, ki kar blešči v ka-dkatiatro in tudi zlaganost), se vendar dovolj jasno čuti, da je tmetnik Brinar na deskah zato, da govori ne samo za preteklost, ampak tudi za sedanjost. In ta plaidoyer je drzen, d,asi je še tekoliko cankarjanski: umetnik mora biti svoboden in če je tmetnik svoboden, ustvarja resnico in nikdar ne more zaiti z tftije, Umetnik mora ostati individualist, sam sebi sodnik in Vodnik. Torej: vkljub propagandnemu loparjenj.u po sencah nasprotnikov, sledi vendarle zagovor lastne in svojih umetnostnih J-ovarišev teze o neagrešljivosti umetnikovega ustvarjanja v svo-p>di. če v Ljubljani tega niso opazili, potem je to pač opazil kritik v Beogradu... Prob em, 'ki se je že načel v Kolesih temo (sodobna družba v prerezu), je tukaj zagrabljen z druge strani.
Na žalost v reviji NS o uprizoritvi še ni bilo kritike (in piše lih Vladimir Kralj z močno poudavjenostjo skrbi za kvaliteto)
0 ljubljanski uprizoritvi.
Neugodje, ki klije iz Borovega pisanja, se ponavlja pri Najvidnejših predstavnikih proze (poleg Andreja Hienga). Ma-; vijan Rožanc objavlja v NS (št. 8-9) odlomek iz romana Pe-mrica, v Novih obzorjih pa Smiljan Rozman novelo Park, gostilna, gozd. Navajam obe, ker nazorno kažeta, kako daleč se Novo slovensko pisanje odmika od vzhoda in kako je blizu teh-, Niki in g eda.nju, kakor se uveljavlja na zahodu. (Od časa do Jasa prodajajo po ulicah Buenos Airesa zvezke revije “Litera-. to ra sovižtica”; izvodi so zeld poceni, pogled na uglašenost pi-sanja sovjetskih pisateljev odkrit in jasen, porazen. Kolikšna tazlika med obema svetoma!) Težko mora biti pisateljem v domo-'Nni... Saj prihaja ta stiska skoraj v vsakem njihovem stavku n° izraza. Bol, zagrenjenost, rahel odjek luči, ki sije iz prihodnosti. .. toda vera je še v krikih cinizma.
Nova obzorja (št. 7-8, XII) objavljajo na uvodnem mestu Novelo Marijana Rožanca: Prijatelj. Novela je pisana mojstrsko 'N slika Ljubljane kar zažari v kaleidoskopu podob in doživetij; pisatelj piše v prvi osebi in je zato nove a izpovedno še zani-Niivejša. Peza življenja se lušči v sunke protesta, mrzkosti in Razočaranja. Pred nami ni samo človek, ki doživlja sodobno Ljub-(lano, ampak pričevalec tragedije, kakor zajema ves svet. Lo l2Poved more rešiti človeka, samo iz lastne pogojenosti more hrasti prava obtožba sodobnosti in zatem iskrena slutnja o Resnici. Toda Rožanc se je umaknil temu dosledju. Ni sam: ob NJem je namreč senca tovairiša-uradnika iz pisarne, ki da je bil Nomobranec in živi, ker ga v hribih niso pobili in ga režim ni (''ali še ni— zadavil. Toda konflikt ni med avtorjem in domo-Lanskim nevšečnežem, ki mu ne da miru. V avtorju se preriva Ljubljana; njegovo življenje se preriva med čermi — in je proti °ncu novele kar vidna bilanca pisateljeve iskrenosti; inteligen-et* bralec si jo je mogel že izdelati -—- v podzavesti. Toda to Podzavest je pisatelj zatajil, noče je dati v razsodbo dbilo bi • 6S preabotno, da bi se pri njem z njo pečala še Ozna). Zato priklical na pomoč tretjega, damiobranca, in nad njim se zlije .'sto, kar je podilo pisatelja skozi vso novelo. Odgovor na koncu i® seveda popolen fiasko — sicer samo literaren, pa zaboli! uOiik s krinko tretjega se je spremenil v skok v laž! i 2
i . Nova obzorja so trdi objavila Pesmi primitivnih ljudstev, k J® prevedel Ivan Minatti in je uvod napisal Mitja Mejak, olikšno odkritje lepote, resnice in življenja v ljudeh, ki jih 'snm poznali in so šele na pragu “sveta kulture”! Kdor ob njih
2>neri obseg razpona naše dobe, no moro biti pesimist.
si želim, slišati tiste besede upanja in vere v poslanstvo in življenje svojega naroda, v svojo besedo:, v neizmaličen obraz svobode, v novo pomlad, ki mi jih je govoril varšavski prijatelj^kolega, prihajale so iz ust enega naših študentov, ki jih vsako leto srečujem po Evropi. Potem bi bila vera v večno življenje slovenskega naroda nezlomljiva. Takih besed do danes nisem zaznal in nisem jih niti slutil v srcih tisočev, ki danes polnijo hrame slovenskih vseučiliških institucij. Kje nam je iskati vrelcev za življenje? In narod se utruja...
Slov. kult. akcija je danes najtrdnejša stavba slovenstva v zamejstvu in želimo ji samo, da bi še v bodoče bila nositeljica slovenstva, tako kot je bila do danes. Na Tržaškem, Goriškem in Koroškem raste počasi nov rod Izo-braženstva, ki upamo, da bo kmalu vredno nasledil slavni starejši generaciji. Ta novi rod bo najbrže v bližnji bodočnosti, ako se razmere dama ne bodo v tem času spremenile, prevzel prvenstveno težo odgovornosti za ves slovenski narod. Da ne bo mogla današnja kulturna in politična emigracija v svetu ostati v svoji sedanji pomladni razpoloženosti in hjjnosti preko dveh generacij, je vsem jasno. Velika škoda, da ne cvete Slov. kult. akcija na evropskih tleh. Ko bi tu pognala svoje prve korenine in si ustvarjala svojo tradicijo, tako kot to dela danes s takim zagonom v Argentini, kako vse drugačen bi bil njen vpliv ne la na zamejske Slovence, ki bi pri njej izdatneje črpali žive sokove za svojo hitrejšo kulturno in narodnostno rast in uspevanje, ampak bi bil tudi prodornejši posreden in neposreden vpliv, ki bi ga brez dvoma imela na domovino samo in ta bi bil odločilnejši.
Zadovoljni in srečni smo, da je SIcv. kult. akcija sploh zaživela. Pred petimi leti ni nikdo o čem podobnem sanjal. Hvaležni smo ji za vse duhovne sadove, ki nam jih je do danes poklonila in še vnaprej trdno verujemo v njeno pozitivno poslanstvo za ohranitev slovenstva in slovenske kulture.
“MEDDOBJE” RAZPISUJE NAGRADE ZA ESEJ ALI RAZPRAVO
“Meddobje” razpisuje za vse, ki se poklicno ali privatno zanimajo za kulturno-filozofska vprašanja, tri nagrade in sicer z namenom, da poživi slovensko ustvarjalno delo, pa tudi zato, da si pridobi novih sotnadnikov. Izrecno vabi k sodelovanju našo akademsko mladino po vsem svetu.
1.	— Nagrade so tri (vsaka po 1.000 argentinskih pesov).
2.	— Prispevki morajo bit; izvirni (esej ali razprava) in morajo biti iz Obče filozofskega ali pa kulturno filozofskega območja. Prispevki iz slovenskega območja so zaželjeni, vendar bo v vseh primerih kakovost edino merilo.
3.	— Sodelovati mora vsak kjerkoli živeči Slovenec.
4.	— Rokopis je treba poslati' do 30. septembra 1960 v dveh na stroj pisanih izvodih na naslov: Ruda Jurčec (Meddobje) - Olazabal 2338/5, Buenos Aires, Argentina.
5.	— Rokopis sme obsegati do 20 strani, pisanih v dvojnem razmaku in mera biti opremljen s šifro. (Pravo ime alj psevdonim (ki pa mora biti znan vsaj enemu članu žirije) je treba poslati v rokopisu priloženi kuverti, ki nosi isto oznako kakor rokopis. Odpro se samo kuverte nagrajenih avtorjev.
6.	-— Žirijo sestavljajo gg’.: dr. Vinko Brumen, dr. Milan Komar, dr. Ignacij Lenček.
7.	•— Izbrani teksti bodo objavljeni v Med-dobju. V primeru, da se vsi trije nagrajeni teksti ne objavijo istočasno, vrstni red njih objave nima nobene zveze z njih višjo ali nižjo kvaliteto.
8.	—Nagrade so izplačljive v Buenos Airesu.
denta in pe sv&Vib
— Znani japonski slikar Fujita slaiven zlasti v letih po prvi svetovni vojni, je skupno z ženo prestopil v katoliško vero. Obred je bil v katedrali v Reimsu. Fujita je večino svojega življenja preživel v Franciji.
— Zveza pisateljev za mladino v Jugoslaviji je podelila prvo nagrado Francetu Bevku za njegovo delo Mlado pokolenje. Mladina sama pa je izglasovala, da je naj boljše mladinsko delo knjiga hr-vatskega pisatelja Dmka Oblaka Modra okna. iPisatelj popisuje dogodke ob izbruhu drage svetovne vojne in sicer tako, kakor jih je takrat gledal kot otrok.
— V jesenskem terminu ;}e je vpisalo na ljubljansko univerzo 2600 novih slušateljev, čeravno znaša zmogljivost univerze le 2400 v prvih letnikih. Največji dotok je na medicino, arhitekturo in tekstilni oddelek.
—• Nova pesniška izbirka Edvarda Kocbeka obsega 30 pesmi, vendar je Radio Trst A v oddaji “Pesniki in njih stvaritve” oddajal samo enajst pesmi. Komentar je napisal prof. Alojzij Rebula, pesmi pa sta brala Jože in Lojzka Peterlin, glasbeno spremljavo pa je skomponiral Marij Maver. Kocbek je zbirko ponudil v objavo Državni založbi v Ljubljani, pa je odklonila.	..... !
—- Letošnjo1 Noibelovio knjižno-nagrado je prejel italijanski pesnik Quasimodo, njegova najresnejša konkurenta pa sta bila francoski pesnik Saint John Perše in italijanski pisatelj Alberto Moravia. Podelitev letošnje nagrade je izzvala izredno malo zanimanja. Quasimodo je vsega izdal štiri pesniške zbirke.
-— študijska knjižnica v Novi Gorici je priredila razstavo “Sodobni evropski ekslibris”. Zanimanje je vzbudil, ki si ga je v letu 191,9 sam izdelal znani slovenski dantolog Alojzij Res.
—■ Tržaška radijska postaja Radio Trst A, ki oddaja slovenski program, je sprejela med svoje oddaje nov prevod Dantejeve Božanske komedije “Vice”, in. sicer v prevodu Alojzija Gradnika. Oddaja bo vsako soboto popoldne in posebej komentirana.
— Nova ameriška filmska družba je začela snemati film o Kristusovem življenju. Film bo imel naslov “Sin božji”. Pri filmu bo sodelovalo nad 50.000 ljudi, med njimi bo 150 poklicnih igralcev. Kristusa‘bo igral igralec, ki hoče ostati anonimen. Film so že začeli snemati in bo stal 30 milijonov dolarjev. Premiera filma bo na božični večer 1960 in sicer hkrati vi New Torku, Londonu, Parizu, Rimu, Madridu, Jeruzalemu in Hollywoodu.
____ “Rop SaJbink” bo naslov filmu, ki bo izdelan v jiuigoslovansko-italijanski koprodukciji, prikazal bo nenavadno zgodbo o Jugoslovanu, ki pobegne leta 1943 iz koncentracijskega taborišča v Italiji in o Italijanu, ki pobegne iz koncentracijskega taborišča v Jugoslaviji. Na meji se srečata in se skupno bojujeta proti tolpi nepridipravov, ki ropajo tiste, ki skrivaj lezejo čez mejo.
— Franfoise Sagan je. že podpisala pogodbo za filmanje svojega najnovejšega romana “Aimez — vous Brahms...” Za avtorske pravice bo prejela 15.000 dolarjev, vendar si je izgovorila pravico, da bo priredbo filma nadzirala, ker so režiserji dosedaj pr; njenih romanih v filmu delo po svoje prikrojili in zmaličili.
— Ob pregledu romanov zadnjega časa navaja londonska kritika, da je najmočnejši predstavnik današnje srednje generacije Angus' Wikon, ki se je uveljavil z zbirko sijajno pisanih novel in z romanom Srednja leta gospe Eliotove. Pripada skupini “jeznih imladeni-
(Dalje s 1. strani)
rastla velika misel narodne edinosti, ki naj nas ohranja, naše delo plemeniti in ob koncu povrne v tisto, kar mora biti slovenski narod, ki ga niti zmage, niti porazi ne morejo streti.
Prosim vse, da počastimo spomin škofa dr. Gregorija Rožmane, s pobožno mislijo in molitvijo.
(Spominske besede, ki jih je spregovoril predsednik Slov. kult. akcije, Ruda Jurčec, na komemoraciji za pokojnim ljubljanskim škofom dr. Gregorijem Rožmanom,, na kulturnem večeru v soboto dne
21. XI. 1959).
čeiv” in je pred leti podpisal njihov manifest. Zanimivo, da so ga že “prenesli” v srednjo generacijo...
-— Nemški knjižni trg je zelo živahen in ,so naklade zelo velike. Vendar je zanimivo, da se cene knjigami drže zelo visoko in je povprečna cena ene knjige 20 do 30 mark (400 do 600 pesov). Trenutno se najbolje prodaja Walter-ja Kiaulehna Berlin, usoda velikega mesta. Delo je neke vrste literarna reportaža in obsega 600 strani, cena 27.50 DM.
— Nemške založbe so izvedle nekako svetovno anketo o tem, katere mladinske knjige imajo največ uspeha in se najbolje prodajajo. Dosedanji podatki navajajo na prvem mestu Selme. Lagerloef Čudoivito potovanje Nillsa Helge r-sona po Švedski, na drugem mestu je H. Sienkiewicza delo V tpustinji in puščavi, na tretjem pa Rudyar-da Kiplinga Knjiga o džungli.(Vsa tri dela so ilušla tudi v slovenskih prevodih).
— Vodilni angleški filozof Ber-trand Russell je izdal delo My philosophical Development in podaja razumen vsega svojega delovanja. V delu je tudi mnogo avto-kritike.
— Posebna značilnost literature v angleških mesečnih lietrarnih revijah je vdor črnskih pisateljev iz Afrike in pisateljev iz bivših angleških posestev iv Aziji. Vsi pišejo odlično angleščino (saj je skoraj povsod angleščina edini občevalni jezik, zlasti velja to za administracijo), vendar so motivi in podobe, ki jih uporabljajo, pravo odkritje, dasi mnogi opisujejo London ali kraje svojih študij (Ox-ford, Cambridge). Elementarnost njihovih domovin prinaša nove sestavine v angleško literaturo. Revija Twentieth Century je posvetila posebno številko problemom Afrike, kakor jih razumevajo domačinski mladi pisatelji.
— Pasijonske igre v Oberam-mergau-u so vsakih deset let. Igralce volijo na posebnih volitvah, kj so po nedeljski službi božji. Kristusovo vlogo bo leta 1960 igral tisti igralec kot leta 1950. Med ostalimi vlogami se najbolj bore za vloge recitatorja, vodje zbora in za Kajfo. Ker bo drugo leto svetovni evharistični kongres v Miinchenu, bo naval na te igre v bavarski vasi izredno velik. V New Torku že vse leto prodajajo vstopnice v predprodaji. Seveda bo vstopnina ogromna, prav dolarska.
“GLAS” je štirinajstdnevnik. Izdaja ga Slovenska kulturna akcija, Alvarado 360, Ramos Mejia FGNDFS, Bs. Aires, Argentina. Ureja Ruda Jurčec. Tiska tiskarna “Federico Grote”, Montes de (Via 320, Buenos Aires.