LOVENEC.
Političen list za slovenski narod.
f« polti prejem«« velja: Za oelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 fld., za četrt leta 4 fld., za en mesec 1 jld. 40 kr
V administraciji prejeman, velja: Za oelo leto 12 gld., za pol leta 6 *ld., za četrt leta I fld.. za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) prejema uDravništvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni"
Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VrednlStvo je v Semeniškib ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izviemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne.
Št6Y. OS.
V Ljubljani, v četrtek 16. marca 1893.
Letnik XXI.
Resolucije katoliškega shoda — in papežev jubilej.
(Dalje.)
10. Pravo katoličanstvo.
.Ker imamo pa v boju za katoliško življenje le tedaj upanje do zmage, ako se tesno oklepamo od Boga nam danih voditeljev in učiteljev, priporoča katoliški shod vsem vernim Slovencem, naj se vsikdar i neomajljivo udanostjo, zvestobo in pokorščino drž6 svojih dušnih pastirjev, škofov in rimskega papeža, ki so od Boga postavljeni voditelji svete eerkve."
V vesoljnem potopu liberalizma bi bil vendar le vsakdo rad — katoličan, kdo bi se torej čudil našim liberaleem, ako tudi oni trd4, da so tudi — katoličani, ali eelo edino pravi katoličani, katoličanstvo pa, katero mi hočemo, da je popačeno in laž-njivo. Tako je bilo od nekdaj. Kje je bila krivoverska ločina, ki bi ne bila trdila, da je ona prava cerkev Kristusova? Pri vsem tem pa je prava cerkev Kristusova le ena in — pravi katoličani so tudi le ene vrste. In kakor ima prava cerkev ločilna znamenja, po katerih jo je mogoče izmed vseh drugih spoznati, tako tudi pristnega katoličana, katoliško ljudstvo ali list kmalu spoznamo, ne da bi nam bilo treba še posebno zatrjevati, kaj da je. Ako brez hierarhije ni cerkve — in brez hierarhije cerkve ni, kajti le v hierarhiji je cerkev edina in apostolska, kar Kristusova cerkev mora biti — tedaj tudi katoličanstva ni brez pokorščine in udanosti do hierarhije. Komur to ni prav, pojdi k luteranom ; tam je vsak sam sebi duhovnik, škof in papež 1
Zakaj pa to udanost sedanje dni vedno tirjamo, ponavljamo in poudarjamo? Prisiljeni in izzirani. Zato ker vse prizadevanje cerkvenih sovražnikov
meri na to resnico, da bi jo spodkopali in utajili, kajti — ž njo pade vse. Ako pa mi tukaj to zopet ponavljamo, vsaj ne smete misliti, da hočemo s svojim dokazovanjem naše liberalce preveriti I Povedali bi radi to samo tistim, ki so katoličani ali bi vsaj radi bili, ali, ali--. In ko bi le-ti liberaleem roke ne držali, pravi liberalci bi nam ne mogli veliko.
Pa to je gorje, da katoličani sami zoper sebe delamo. Ne gre nam v glavo, hoteti k r -ščansk in katolišk biti, pabrezteh ali celo zoper te, ki krščanstvo in katolištvo uče in njegove milosti deli! „Ni torej katoliškega verovanja in ni katoliškega ravnanja, ki bi moglo neodvisno biti od vsakodobnih škofov in papeža, kot jedinih od Kristusa postavljenih posredovalcev v zadevi vere in verskega življenja. In če prav bi kdo vse drugo veroval in vse drugo izpolnjeval, kakor veleva sveta cerkev, tajil pa to resnico in to zapoved, da namreč naša vera in versko življenje sloniti na škofih, zedinjenih s papežem in od njih dobivati svojo smer, bi vendar tako vedenje ne bilo katoliško in zveličavno za večno življenje. Ker jedna izmed verskih resnic in verskih zapovedij, katero mora vsakdo spoznati in držati, ki po pravici in resnici hoče biti katoličan, je tudi ta, da se ima učiti od vsakratnih Škofov, kaj naj se veruje in kaj naj se izpolnuje, da se doseže zveličanje." (Iz slavnostno pridige na shodu.)
Ne vi, ne mi sami tega ne moremo prenare-diti. Zakaj ni Bog angeljem izročil vodstva svoje eerkve, ampak ljudem, ne vemo. Faktum je, da je je izročil ljudem. In česar ni rekel arhangeljem, rekel je apostolom in nam: Kdor vas posluša, mene posluša. In apostoli so bili slabotni ljudje; slabotni ljudje smo tudi mi. Zakaj ravno mi ? .Niste vi mene izbrali, ampak jaz sem vas izbral" in .Kdor vas zaničuje, mene zaničuje". Punktum I
Da pa ne boste trdili, da zahtevamo preveč, ta pokorščina in odvisnost ni absolutna v tem oziru, kakor da bi obsegala vse naše ravnanje sploh, ampak obsega — Čujte: prvič vero, drugič reči, ki so z vero v zvezi, tretjič vse reči, v kolikor se vere dotikajo.
Prestavimo semkaj besede dr. Scheicherja. Govoreč o Leonovi okrožnici o delavskem vprašanju pravi: .Prepričan sem, da je socijalni program papežev najboljši izmed vseh, ako tudi ni odlok ei eathedra. S tem pa ne trdim, da so za nas socijo-logične študije pri kraju. Nikakor nismo dolžni tir-jati, da nas papež od mišljenja odveže, da zemeljske zadeve absolutno uravnava in vodi. Tu ima vsak, kdor ima čas, priložnost in zmožnost, obširno polje, delati za bližnjika. Kjer pa papež nam dotlej veljaven princip zaTrž«, tam se mora popraviti. — To je treba ljudem povedati in razložiti. Ugled cerkve vsled tega ne bo trpel, ampak nasprotno rasel in se množil."
Tedaj .tudi politika ni izvzeta od cerkvene razsodbe" — ne zato, ker je politika, ampak zakaj ? .Gotovo je Bogu, ravno ker je Bog, vse podvrženo; vse, vse, tudi politika. Prav zato je Kristusu-Bogu podvržena tudi politika in se mora, ako noče kedaj postati pogubonosna, vselej in v prvi vrsti ozirati na Kristusa. A Kristus nas uči po svoji eerkvi in po njej nam kaže pravo in rešilno pot v večnost." (Iz slavnostne pridige na shodu.) V toliko tedaj je in mora biti odvisen vsak prav katoličan, vsako katoliško društvo in list. A ta odvisnost nam ni v sramoto, kakor ni sramota, odvisen biti od Boga. .Ako vas Sin oprosti, boste resnično prosti."
Tu se nam vsiljuje priložnost, spregovoriti o prežalostni prikazni, ki se je pojavila prav posebno ob in po katoliškem shodu, da tudi nekateri, ki so nekdaj v slovesnem trenotku očitno obetali pokorščino svojemu škofu in njegovim naslednikom, od-
LISTEK
n. Šolska podoba.
.Šest pripovestij", srbski napisal Lazar Lazarevič, poslovenil Ivan Novoselc.
(Dalje.)
Bila je temna noč, kakoršnih je malo. Vse je tiho, samo sova uka svojo strašno pesem. Psi so stisnili rep med noge, in zavijajo, a truden poljedelec se probudi iz sna, prekriža se: .0 tvojo glavo!" in zopet zaspi.
Na steber zvonika stoji naslonjen Pavel Džerič in kakor sjkol gleda v temo.
V tem hipu izide iz šolskega dvorišča voz in v diru odide po ulici.
Pavel ustreli iz pištole, in goreč naboj se zaustavi pod šolsko streho v vrabČevem gnezdu.
Voz poleti še brže. Iz sosedne hiše prileti z malo puško starec Malija Dženadič, kateri se je, pravijo, bojeval pod Milošem. *)
.Na pomoč!" zavpije Pavel tekoč k njemu.
„Kaj je?"
.Učitelj je pobegnil!"
.Naj odide brez sledu! Zakaj kričiš?" vpraša saspaa Matija.
•) Miloš Obrenovie, srbski knez. (1830-39; 1859-60.)
Pavel pristopi in mu nekaj zašepta.
Matija vstreli tudi iz puške.
.Na pomoč, bratje, odpeljano je dete!"
Pop se prebudi in preplašen pohiti najprej v Maričino sobo.
.Vstani, hčerka, zunaj je nekakšen krič!"
Ali iz Maričine sobe ne oglasi se nihče.
Pop pristopi k postelji in išče Marico, ali postelj je bila prazna.
On pohiti ven. Ze se je bilo zbralo nekoliko vaščanov. Nekakšen strah se je polotil popa, da se je komaj na nogah držal.
Aksentij Smiljanič spozna ga v mraku :
.Pobegnila stal" reče on.
.Kdo?"
.Učitelj!"
Pop se odahne.
.Srečna mu pot!"
.Kaj?" veli Aksentij, .a Marica'"
.A?"
.Tudi ona ž njim!"
Pop se onesvesti, in bil bi pal na vznak, da ga niso prijeli.
V isti čas izleti Pavel iz dvorišča z vozom in s konji.
.Usedite se!" vzklikne o«, .zdaj ga bomo vjeli."
Dva, trije položijo popa na voi. Usedlo se je
še njih nekoliko na oboroženih, a Pavel vdari po konjih, da je kri šiknila.
Za njimi spusti se še nekoliko vozov.
Ljudstvo se je zbralo. Čudno, da so mlajši ljudje, če so še tako radi imeli Marico, celo stvar držali za izgubljeno, in da ni bilo starejših ljudij, ne bi bili šli niti za njima.
Ali starejši streljajo iz pištol, sedajo na vozove in gonijo iz vasi. Zupan je zmamel:
.Živega ali mrtvega!" dere se on, .živega ali mrtvega, moja glava cesarski plača!"
In za čas, kakor za čudo, silno so vsi želeli vjeti učitelja, in oteti Marieo. Krik se je vzdignil, in silno, kakor hudournik leti ljudstvo po Zebičevi ulici. Tudi jaz sem se vrinil na neki voz. Prišli smo iz vasi, dohajali smo ljudi, dohajali smo vozove in dohajali so nas vozovi, in celi ta hrum divja naprej v enem smeru.
Prišli smo že v prvo vas.
Preiskali smo šolo, ker si je naš učitelj bil s tem dober; preiskali smo gostilnico, vprašali smo prestrašene vaščane, ali ni kdo kaj videl? — nihče nam ni vedel kaj povedati.
.Odšla sta prek klanca!" vzklikne množica in vse se spusti kakor jata golobov nazaj.
.TodI tod ga bodemo prešli!"
Zaškripajo vozovi in pokajo osi, a frkajo na stran platišča in konjske podkove.
rekajo spoštovanje in udanost vlijl cerkveni oblasti m se v imeOti narodnosti gled< politj^ dtužijd 4 sovražniki vere in cerk»».
Mi se temu ne ČUiftmo prav ui$ in nikdo naj se čudi! Čudili bi se, jto bi tega Vt M|d. kaffl tako je b||o od ft e k d » i in ®I6''10 dovino cer^Vettb. — ^oJltajSanj« toora priti - toda __in nikdar »e preveč ne zgledujte
nad tem 1	_ ' _
Politični f}regipa.
V L j ubij a ni, 16. marca.
Levičarska spravljivost. Plener bode pri posvetovanju o finančnem zakonu zopet govoril in Mladočebom ponujal spravo. Vladni listi hvalijo Ple-nerjevo spravljivost in le obljubujejo, da se iz nasprotnega tabora ne sliši noben g'as spravljivosti. Plenerju svetujejo, da naj vztraja v svoji spravljivi politiki, če tudi njegov prvi govor ni imel zaželenega vapeha. V tem, da so levičarji postali tako spravljivi, vidijo vladni listi dokaz, da je tudi grofa Taaffeja spravljiva politika bila prava. — Mi mislimo, da tudi drugi Plenerjev govor ne bode imel večjega VBpeha kakor prvi. Sicer je pa za Cehe vsa ta sprav-ljivost jako dvomljive vrednosti. Plener ni nič povedal, kaj bi se naj dovoli Cehom v Sleziji in na Moravskem. Dokler pa levičarji tudi v teh dveh deželah Cehom ne dovolijo popolne narodne jednako-pravnosti, se o' kaki spravi še govoriti ne more. Lepe besede tukaj nič ne pomagajo, potreba je dejanj. Plener bi pa rad Mladočehe pridobil le za boj proti konservativcem, n|im pa ničesar ne dovolil. Mi vemo sicer, da so Mladočehi liberalci, ali za tako ceno se pa vendar ne morejo prodati levičarjem, ker bi sicer zgubili vse zaupanje pri češkem narodu. Levičarji bi si s pomočjo Mladočehov radi utrditi liberalizem in nemško prvenstvo v Avstriji, ali to ne bode šlo.
Ministerska kriza se baje že bliža na Ogerskem. Sedaj ne gre več le za Czakyja ali Szi-lagyja, temveč za vse ministerstvo. Wekerle se je predaleč upal v cerkvenopolitičnem vprašanju, da bi se sedaj umakniti mogel. Te dni baje pojde na Dunaj, da vladarju predlaga nove predloge, s katerimi bi premagal upor škofov. Cesar pa najbrž novim predlogom ne bode pritrdil in Wekerle bode dal svojo ostavko. Ministerski predsednik 8Bm želi takega izida stvarij. Toliko se je že prepričal, da ž njegovim cerkveuopolitičnim programom ne zmaga. Če bi pa umaknil svoje predloge v zbornici, bi pa tudi zgubil večino. Narodna stranka bi potem dobila še le orožje proti njemu, očitala bi mu boječnost in nezmožnost, dovršiti velike stvari. Narodna stranka bi pa našla zaveznike v skrajnih levičarjih in mnogih dosedanjih vladnih pristaših. Nekateri mislijo, da se zopet pokliče Szapary, ko odstopi Wekerle. Cesar se je namreč prepričal, da je Szapary bil le žrtva Tiszovih intrig. Tisza ga namreč ni mogel trpeti, ker se ni dal od njega voditi. Odstop We-kerlov bode prav za prav poraz Tiszove skupine. Sedanji ministerski predsednik je tako le orodje v Tiszovih rokah.
Ali da se pride do klanca, morali smo se vrniti do blizu naše vas.
Ko smo se zopet približali vasi, čuli smo ponovno pokanje v naši vasi in videli smo, kako se rudeči nebo.	(Dalje sledi.)
Kratek kažipot
za udeležence slovenskega romarskega vlaka v Rim
povodom
škofovske petdesetletnice svetega očeta papeža Leona XIII.
4. Dnevni red v Rimu.
(Dalje.)
S. Pietro in V i n c o 1 i: To baziliko je okoli leta 455 dala zgraditi Evdoksija, hči cesarja Teodozija II., ter shranila tukaj jeden del verige sv. Petra; papež Leon Vel. je tu-sem dal prenesti tudi verigo, s katero je bil sv. Peter zvezan v Ma-mertinski ječi. Cerkev je sedaj zelo prenovljena. Znamenit je kip Mojzesov od Mihelangela ob grobu Julija II.
Popoldne v četrt«k, dne 13. aprila: Katakombe sv. Kalista, Terme d. Čara c a 11 a. Okoli mestnega zidovja so na premnogih
#0redno»M pri ogerski komitatni uprtM. MiVI ogerttt feinlHft''hotranjlfc' atrarij je' ddfeifil, da ift po vs^t komitatih preiskuje uprava. Fre)s|kfa v ugoacarskett komitatif je pokazala silne, »fcpafije. Zaprli Id' podltipana, glavaeja fcjagajnikaf glavdega knjigovodjo ii pa glavfti|^' Jfihtrolorja. V dfeji drugih komitatih so našli pa ba|e blagaj-nico V Ndn, Mi velike nerodnosti pH manipulaciji, o katerih P« pMakhjejo, da se odjavijo. Mnogi pa mislijo, da tudi v teh dveh komitatih denarno ftanje ni tako v redu. Vladi je že preveč, kar se je dofceaij nilto, in (>! rade »So stvar malo potlačila, da Ogerska ne pride v slabo ime pred svetom. Nerednosti v prvih treh komitatih so se bajč tndi le zaradi tega obesile na veliki zvon, da jih zved6 v drugih komitatih in stvari spravijo, kolikor je mogoče, v red, predno pride preiskovalna komisija. Neredom v komitatih se ni čuditi. Vse dosedanje vlade so gledale komitatskim upravam skozi prste, ker so imele v komitatskih uradnikih najboljše agitatorje pri volitvah.
Proti jezuitski zakon. Socijalno-demokratski „Vorwarts" se hudo norčuje iz protestantskih bogo-slovcev, ki imajo tak strah pred jezuiti. V nemški državi je nad 29 milijonov protestantov in 1000 nemških jezuitov ali 12 306 vseh jezuitov na svetu naj bi kar podušilo te milijone protestantov, kakor Herod nedolžne otroke. Norčuje se socijalistični organ iz raznih listov, ki kričč zaradi nevarnosti, ki preti po jezuitih.
Italijanski verski zaklad. Iz premoženja, ki se je odvzel raznim cerkvam v Italiji, se je osnoval poseben verski zaklad. Upravo tega zaklada nadzoruje poseben parlamentarni odsek. V tem odseku sta dva odpadla duhovnika. Kadar gre za popravo cerkvenih poslopij, se navadno skopuje. Kmetski župniki že dolgo zastonj prosijo, da se jim plača zboijša na kakih 500 lir. Pri tem pa ima omenjeni zaklad vsako leto preostanke, ki se seveda porabijo za druge necerkvene ali cel6 proticerkvene namene. Pred vsem se pa taki preostanki stekajo v vedno prazne državne blagajnice.
Trnovski metropolit Klemen. Bolgarski eksarh je dovolil, da se metropolit Klemen pokliče pred cerkveno sodišče, ali je zahteval, da se nepo-stavno odstavljenje njegovo iz Trnovega prekliče in mu dovoli, povrniti se tja. Vlada pa v to noče privoliti in je baje sklenila, metropolita tožiti pred navadnim kazenskim sodiščem zaradi veleizdaje, ker je ljudstvo poživljal k vstaji.
Volitve v Srbiji so menda zares ugodno za radikalce. V Belemgradu je bil zaradi tega jako dolg ministerski svet, pri katerem so se posvetovali, kaj je storiti. Tega ministerskega sveta udeležil se je tudi metropolit Mihael. Sklenili so, da ee razveljavijo volitve v mnogih okrajih, kjer je le kolikaj upanja, da nove volitve za vlado ugodno izpadejo. Dvomiti ni, da tako vlada naposled dobi večino, ko v sredstvih tndi ni izbirčna. Volilni izid se oficijelno še ni proglasil iz nobene kmetske občine. Vladni listi seveda zagotavljajo, da je že pri prvih volitvah vlada dobila veliko večino.
krajih starokrščanska podzemeljska pokopališča, katakombe, kjer so kristijani v kamenitih rakvah pokopavali mrliče; določene dni v letu so se tudi zbirali k sv. daritvi. Nad grobovi mučencev so zgradili več kapel. Pozneje so pokopavali na površju zemlje ter zgradili več bazilik. Začetkom srednjega veka so prenesli mnogo trupel mučencev v mestne cerkve, ker so mnoge katakombe razpale, v 12. stoletju so se zgubili mnogi sledovi na ta stara svetišča. Zasledili so prve delavci pri kopanju zemlje leta 1578, v 16. stoletju jih je mnogo odkril Anton Bosio, v sedanjem stoletju o. Marchi in de Rossi. Papež Pij IX. in sedanji sv. oče Leon XIII. sta vsako leto žrtvovala več tisoč za odkritje katakomb in tako so večinoma zopet odkopane katakombe sv. Kalista, sv. Domitile, sv. Criscile, sv. Neže itd.
Katakombe sv. Kalista so iz 1., 2. in 3. stoletja ; tu so počivala trupla sv. Cecilije, sv. Siksta II., in mnogih drugih. Sv. Kalist je kot naddijakon okoli leta 200 tukaj napravil pokopališče za papeže. Čas ne dopušča, da bi več govorili o tem.
V bližini je cerkev sv. Sebastijana. Ob cesti nazaj proti mestu (Via Appia) cerkvica .Domine, qu o vadiš", kjer je Gospod s križem prikazal se sv. Petru, ki je na prošnjo kristijanov bežal iz Rima pred grozovitim Neronom. Gospod Jezus Kristus je vtisnil stopali v kamen, ki se hrani pri sv. Sebastijanu, tu je kamen s posnetkom. Poleg mest-
Slovstvo.
„K| Estado y la reforma MClal" por p. Ed. Sanz jv flscartin. Madrid 1893.
ftrlče socijalno vprašanje zanimf dandanes ves izobražen svet. Slovstvo o tem relavainem predmeta je že §*jo bogato. Zlasti Katoliški nfienjaki se pridno In temeljito bavijo z njim; na delo Velikemu gibanju Jtavfl nedavno sam Leon kili. e slovečo SVOJO okrožnico „De oonditione opificum*.
„Državo in socijalno reformo" gori imenovanega pisatelja prištevajo španski kritiki med najboljše spi se o socijalnem vprašanju. Poslušajmo samo jednega!
Strokovnjak na tem polju, D. Ciriaco Sancha y Hervis, nadškof v Valenciji, sodi o njem tako: .Priporočamo najtopleje to delo, ki se more imenovati nekaka biblija za učenje gospodarskih in so-cijalnih vprašanj. Dragocena knjiga, katera naj bi bila po naši želji v roki vsakega Spanca."
Duhoviti pisatelj v krasnem slogu in z neizprosno logiko odkriva temne strani današnje družbe; kaže, s katerimi sredstvi jo je mogoče spraviti na boljši tir; določuje, kako naj delujejo državniki, da ne prestopajo mej pravičnosti in vendar izboljšujejo stanje zatiranih delavskih krogov.
Izmed 20 poglavij jih je nekaj odmenjenih kri-stijanstvu in cerkvi. To je najkrasnejši del vsega spisa.
Božje kraljestvo na zemlji, njegovo čudotvorno moč in vpliv na človeštvo more opisovati s tako navdušenostjo in plemenito zgovornostjo le bistroumen mož, imajoč ob jednem uneto srce za „to božjo vero, ki nas čudovito očiščnje in blaži".
Naj bi delovali v tem duhu vsi lavedni katoliški možje, ki imajo besedo v postavodajnih zborih, trudeč se, da pridejo končno povsod v veljavo taka načela, potem bi se po mirnem potu poravnalo veliko nasprotje med revnimi delavci in med bogatini; človeška družba bi se prenovila in pomladila na podstavi naše svete vere.	p.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 16. marca.
(Stolni dekan mariborski,) mil. gosp. Franc Košar, je bil danes slovesno vmeščen na svoje novo dostojanstvo v mariborski stolnici. Cerkveno opravilo izvršili so mil. knez in škof dr. Mihael N a p o t n i k.
(Protiavatrijske demonstracije t Gorici.) Poslanec grof Alfred Coronini je včeraj v državnem zboru stavil interpelacijo zaradi nekih protiavstrij-skih demonstracij, kakeršne žal niso redke med avstrijskimi Italijani, ki menijo, da še vedno niso .odrešeni".
(Belopečani nečejo na Koroške,) Beiopeški žu-panijski urad izjavlja v tukajšnjem uradnem lista, da občinski odbor ni vložil nobene prošnje, naj bi se Belapeč združila s Koroško, in da odboru tudi ni znano, da bi bili Belopečani sami odposlali kako tako prošnjo. — Torej je bilo zopet vse to izmiš-
nih vrat sv. Sebastijana obok na čast vojskovodji Druzu iz leta 8 pred Kr., dalje na desni štirje kolumbariji, kjer so paganski Rimci shranjevali v lončenih posodah pepel svojih umrlih; groba starih Scipijonov, najdena leta 178, kamenita krsta Scipijona Bradatega, ki je bil leta 298 pred Kr. konzul, je v vatikanskem muzeju; na levi cerkev sv. Cezareja; v bližnji ulici (Via di Porta latina) cerkev .S. Giovanni a porta latina", na grobljah starega Dianinega tempeljna; v obližju kapela sv. Janeza, kjer je bil sv. Janez Ev. vržen v vrelo olje, poleg kolumbarij oproščenih sužnjev sestre Avgu-stove, najznamenitejši spomenik te vrste.
Na cesti od sv. Sebastijana proti mestu dalje
na desni cerkev sv. Siksta iz 5. stoletja, kjer je
pokopanih več papežev iz 2. in 3. stoletja. V 18. stoletju cerkev popravljena. Tu je sv. Dominik živel s svojimi prvimi tovariši, predno se je preselil v samostan pri sv. Sabini. Nasproti stara cerkev s v. Nereja in Ahileja; nekateri trdijo, da je v zgodovini znana Fabiola darovala svojo hišo za to cerkev, kjer je najstarejši škofovski stol z vdolbeno vsebino 38. homilije sv. Gregorija Vel. Za to cerkvijo ogromne razvaline Karakalovih kopališč (terme di Caracalla). V ravni črti dalje po cesti sv. Sebastijana med Paletinom in Aventinom
..Circus maximus", ki pa se le malo pozna.
Ijeno po iidovsko-nemških listih najbrže zato, d* so zopet enkrat lahko prepevali svojo elegično pesen o »zatiranih Nemcih".
(Liborilna pesen potrti jedaaka.) Mi smo z
veseljem pozdravili nameravano spremembo bolgarske ustave, vsled katere bo knez Ferdinand ohranil svojim event. potomcem k s t o t i & k o vero. — Dvakrat smo že v tem oziru grajali pisanje .Narodovo" kot katoliškega lista nedostojno. Zadnja .Edinost" se tudi spodtika nad našimi poročili o najnovejših bolgarskih dogodkih ter pravi: .Mej vrstami je čitati (Gospoda pri .Edinosti" jako natanko čita naš list, ker bere celo to, kar mej vrstami
—	ni tiskanega. Op. vred.), kako so .Slovenee" ra-duje na tem, da je najbrutalnejša vlada* kolikor jih menda sedaj imamo na svetu, vrgla t zapor visokega eerkvenega dostojanstvenika same zato, ker brani prava svoje vere nasproti vladnemn nasilju. Bes, da v Bolgariji ne gre za našo katoliško vero, ali pravi zagovornik krščanskih načel ne more priti v zadrego, ako mu je izbirati, na katero stran naj bi obrnil svoje simpatije: ali metropolitn Klemenu, ali pa pogubnemu vplivu židovstva." — Ako bi bila .Edinost", ki celo mej vrsticami zna tirati v .Slovencu", poštena, morala bi tudi to brati, kar .Slovenec" v vrsticah i s t i n i t o piše, namreč: .Da se Klemen, kot veren pravoslaven škof, brani katoliških vladarjev, ima, ako dela po
. svojem prepričanju, prav." (Prim. .Slov." št. 52.) Tako je pisal .Slovenec". Ali ni torej očitanje .Edinosti" iz trte zvito in krričso? — .Edinost" mčni dalje, .da se v Bolgariji ne gre za našo katoliško vero"; res je, da se ne gre zanjo, pač pa z o p o r njo in res je, da a takim pisarenjem deluje tudi .Edinost" zoper katoliško vero. — Kako da naj bi bila katoliškega kneza Ferdinanda volja, naj bodo njegovi otroci katoličani, nasledek .pogubnega vpliva židovstva, to seveda razume le .Edinost" kot prava zagovornica krščanskih načel. Toliko vemo, da je .Neue Freie Pressb", ki ima i največ pogubnega židovskega vpliva, bila tudi proti spremembi bolgarske ustave. — Mi le ponovimo : Da se Klemen, kot veren pravoslaven škof, brani katoliških vladarjev, ima, ako dela po svojem prepričanju, prav; nima pa prav katoliški list, ako mu je bolj mar pravoslavje, nego katoliška vera, ako se spodtika nad katoliškim vladarjem zato, ker hoče svojim otrokom ohraniti katoliško vero. — Čudno, katoliška vera ni na dnevnem redu, razkolna pa je in se brani po katoliških (!) listih a la .Slov. Narod" in „Edinost"! — Que la lumiere se lasse!
(Zborniea zdravnikov v Ljubljani) V smislu zakona, ki določuje ustanavljanje zdravniških zbornic, ustanovi se zbornica zdravnikov tudi za Kranjsko v Ljubljani. Zbornica ta bo imela 9 članov, od katerih volijo 4 ljubljanski zdravniki, drugih 5 pa zdravniki z dežele po volilnih skupinah, ki izvolijo vsaka po jednega člana.
(Neta lokalna železnica v Behinj.) Graščak, tvorniški posestnik in znani železniški podjetnik g. Alojzij Praschniker v Kamnik« je dobil za dobo Šestih mesecev od vis. c. kr. trgovinskega minister-stva dovoljenje, da sme zvršiti tehniška pripravljalna dela za zgradbo lokalne železnice z normalnim tirom od postaje Lesce Bled preko Zagoric, Bohinjske Bele in Nomna v Bohinjsko Bistrico. — Ta železniea bi bila za goreOjftkd stran in zlasti za povzdigo obrti v bohinjski dolini silno važnega pomena. Gosp. A. Praschnikerju brzojavila se je od strani več za-stopov prizadetih občin zahvala, takoj ko se je po-izvedelo, da se poteza za omenjeno koncesijo.
(Novomašniki celovške škofije.) Letos bodo posvečeni iz I V. 1 e t a gg.: B r a b e n e c Josip iz Piseka na Češkem; Ehrlich David iz Žabnic na Koroškem; KačerG. iz Nemčic na Češkem; Kremen Vek. it Tabora na Češkem ; S e h i w i t z K. iz Volšberka na Koroškem. — Iz III. leta: Eb-ner Iv. iz Domačal na Koroškem; Hribar Jos. iz Mohlič na Koroškem; H r o d e k Iv. iz Glognice na Nižje-Avstrijskem; Kaponig K. iz Št. Gaw-dola na Koroškem ; Q u i 11 Iv. iz Raz na Štajerskem; Rozman Jos. iz Šc. Jurja nad Celovcem.
—	Izmed novoposvečeneev So 4 Slovenci, 3 Cebf
in 4 Nemci.
(V c. kr. vojaSke odgojililice) 2« šolsko leto 1893/94 bodo vsprejeli okrog 270 učencev deloma brezplačno, deloma za znižano plačilo. Tudi bodo oddali nekaj ustauov za voiaške sirote. Več o tem „Laibacher Zeitung" v št. 59. t. I.
(Sola »ret krtial) 8 Koroškega, dae 14. marea: Znano je, kakšen hrup je nastal minulo jesen po j vsej Avstriji radi .tihega sv. križa" v dunajskih I Šolah. No, tUdI na Koroškem se najdejo, kakor ! kaže dogodek zadnjega Časa, Šole, v katerih ni s v. razpela? Taka. Sola je v AuBserteuchenn, blizu Sokovega (Himmelberg). Tam je 6. g. katehet, kaplan E. Žerjav naprosil načelnika krsjnega »olskega sveta (katoličana), naj se obesi v šolski izbi sv ras-pelo, katero hoče oskrbeti on (katehet) sam. Na* čelnik je to odklonil, Žeš da doslej v šoli ni bilo i razpela in da se ne sme obesiti z ozirom na — protestantske (t) otroke, ki bi so nad razpelom spodtikali! G. katehet je vkljubu temu obesil v Šoli sv. razpelo, a že po prvr uri je prišel v šolo neki protestant in Vzel razpeto raz Steno? O stvari j bodo sedaj imele razsoditi pristojne oblastnije. — .D. ali. Ztg.", po kateri smo to novico posneli, imenuje početje g. kateheta .politiscber Attentat", in udfiha sev3 po svojem po g. kaplanu. Vsekako je stvar značilna in radovedni smo, kako bodo razsodile in kaj odredile šolske oblastnije.	§.
(Zatirani Nemci!) S Koroškega, dne 14. t. m.: Ubogi Nemci, na Kranjskem jih menda že žive de- i rete! Zadnje .Fr. St." jadikajejo v dopisu od kranjske meje, kako huda prede bore Nemcem v B e 1 i Peči in v dokaz .nezaslišanemu" nasilstvu od slovenske strani navajajo sledeča .grozna" fakta: Nemški črevljar in slovenski krojač sta bila po c. kr. okr. glavarstvu obsojena vsak na 10 gld. globe radi istega prestopka. Obadva sta rekurirala na c. kr. deželno vlado v Ljubljani, in zdaj: (čuj svet in strmi!) deželna vlada kranjska je znižala globo S1 o-vencu — krojaču na 2 gld., Nemcu — črev-ljarju pa samo na 5 gld.?! To je vendar, — da bi nemški Mihel skočil iz kože! Zato pa dopisnik „Fr. St."-am zahteva radi tega .nejednakega" postopanja nič več in nič manj, nego: .urdeutscher" trg Bela Peč se odtrgaj od Kranjske in priklopi Koroški, in koroški poslanci se poživljajo, naj resno delajo na to, da se označena .preselitev" čim preje izvrši! No, da kranjski nemčurji silijo na vso moč v koroški .eldorado" nemškega laži-liberalizma jim ne štejemo v zlo, saj tu liberalna pšenica stoji v polnem cvetu! — Tudi .Beljaška Urša" poroča, da so je-zuviti kupili posestvo nemškega reda v Ljubljani za 45.000 gld., ter dodaja preroške besede : .Nun wird die Deutschenbetze in Krain erst recht losgehen." Kdor zna, pa zna!	§.
(Iz Cirknice) 14. marca. O ognju, navstalem v Begunjah, se nam še to-le poroča: Včeraj okoli 9. ure zvečer začelo je zvoniti .plat" zvona. Hipoma bilo je vse na nogah in prestrašeno se po-praševalo, kje gori! Gorelo je v bližnjih Begunjah. Vnela se je .Kruščeva bajtica" sredi vasi. Nevarnost žugala je begunjski soteski velika, in sreča je le, da je pihal močni sever in odganjal plamen na ugodno stran, sicer bi bila krasna begunjska vas danes žalostno pogorišče, kajti hiše so po vasi jedna poleg druge, kar nakopičene* Cirkniško in dolenje-vaško gasilno društvo so nagloma prihitele v pomoč in po neumornem delovanju do ranega jutra se jim je posrečilo, ogenj zadušiti, za kar gre obema društvoma vsa zahvala. Gasiti je bilo težavuo, ker je brizgalnicama zmanjkovalo vode, potok pa je daleč pod vasjo. Vidi se ob času nesreče, kako živo po treben je vodovod, katerega bodejo si začeli graditi sedaj. Pogoreli ste dve hiši, dva kozolca, dva hleva in skedenj. Zgorelo je tudi nekaj obleke in živeža. Najhujše je zadet posestnik Matija Meden. Koliko je škode in kako je ogenj nastal, se dosedaj še ne vš. Med pogorelei je le eden zavarovan.
(Cerkveni tat) Pri podružni cerkvi sv. Roka poleg Cirknice oglasil se je dolgoprstež, razbil na- 1 biralnik, kateri je zunaj cerkve in odnesel nekaj drobiža; koliko ravno, se ne ve. Ta nabiralnik je znan vzlasti v semanjih dneh; pri nas je namreč lepa navada, da, kadar se kaj kupi ali proda, prodajalec in kupec plačata tako imenovani .božji denar", to pa le radi lega, da je boljši sreča. Dolgoprstež je sicer odnesel pete srečno, dasi sta ga preganjala dva krepka moža; zahvaliti se ima le lahkemu svojemu životu, da jo je odpibal, a pravici pa ue bode odšel, ker sta ga dotična moža dobro poznala. — Komisija je kupila za novo okrajno sodišče v Oirknici hišo od gospoda Jos. Milavca za '20.000 gld.
(Iz Novega Mesta) pišejo .Dol. Novice": .Tako visoke cene domaČe vino še ni imelo nikdar kakor letos." to je resnična beseda, ki se često čuje pri nas. Prodajalo se je vino — sedaj je vže težko '
dobiš — prodajalo se je po 13, 15 d4 celo 23 gld.
—	Toda tako ceno ima le blago iz škropljenih vinogradov. Kdor ni škropil, nt ali nič pridelal, ali pa nekaj kislice, katere nihče ne mara. Gorje nevernim Tomažem. — Ali pri tem nam nekaj doče iz glave. Vidi se, kako bi ravno vinoreja pomagala še obubožanemu kmetu — kar bi bilo gotovo tndi vladi v največo korist, ali ta vlada ne stori skoraj nič. Ameriške trte smo morali do sedaj drago plačevati — in galica, ki je življenje za našo trtorejo, tudi stane nevce. Mi mislimo, da bi vlada neizmerno koristila nam in tudi sebi, ako bi vinorejstvo kolikor mogoče podpirala z ameriškimi trtami, pa tudi z ga-lico. Škropil bi marsikdo, ki je do sedaj opuščal. So namreč pri nas ljudje, ki nimajo za sol; kako bode kupil modro galico? — Pomagajte nam!
(Mati in siu umrla isti dan.) .Sildst. Post' poroča, da je dne 12. t. m. umrla v občini Mure-tinci v fari Sv. Magdalene pri Ptuju vdova Ana Kolenko. Isti dan popoludne umrl pa je v Šmar-tinu pri Vurberku njen sin gospod Mart. Kolenko, bivši vpok. župnik v Podgorju.
(Tatvina v nradn.) Dne 14. t. m. so neznani tatovi iz uradne pisarne služabnikov c. kr. okrajuega sodišča v Laškem odnesli 586 gld. 22 kr., kateri deuar je bil lastnina priprtih izseljencev, potujočih v Ameriko. Nobenega sluha ni ne o tatu ne o denarju.
(Iz c. kr. mestnega šolskega sveta.) O seji c. kr. mestnega šolskega sveta ljubljanskega z dne 18. febr. smo prejeli nastopno poročilo: Zapisnikar je poročal o došlih kurencijah od zadnje seje sem in povedal, kako so bile rešene. Pdtem je prišlo na vrsto več prošenj za oprOščenje ukovine in za izpust iz vsakdanje šole. Neka prošnja za dovolitev novčne podpore pojdi s priporočilom na občinski svet. Podrobne učne črteže, katere so predložila vodstva mestnih dekliških ljudskih šol na mestnega šolskega sveta poziv glede jednotne uredbe puuka v ženskih ročnih delih, je najprej izročiti kompe-tentni strokovni učiteljici, da jih oceni, potem pa jih predložiti posebnemu, v ta namen sestavljenemu odseku, ki jih presodi in o njih stavi svoje nasvete. Poročilo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika prof. Fr. L e v c a o nadzorovanju gospodinjske šole pri nunah se je vzelo na znanje. Prošnjo za dovolitev novčne podpore in pa prošnjo za podaljšanje dopusta povodom bolezni podeljenega je predložiti z dotičnimi nasveti deželnemu šolskemu svetu. Glede prestopa učencev in učenk z jedne šole na drugo med šolskim letom se je ustanovilo posebno določilo, kateri bodi v prihodnje pravec vodstvom vseh javnih ljudskih šol ljubljanskih.
(Pr«č. g. vit. M. Vodopič,) škof dubrovniški, je 18. t. m., kakor smo mej brzojavi poročali, na naglem umrl. Blagi pokojnik je bil rojen v Dubrovniku I. 1812, sin ubožne rodbine; kot dijak se je odlikoval v vseh obzirib; v zaderskem bogoslovju se je izšolal za dubrovniško škofijo. Kot duhovik v pastirstvu je jako marljivo pisal. Leta 1882 je zasedel škofiisko stolico. Hrvatsko slovstvo imenuje Vodopieevo ime mej pesniki in pripovednimi pisatelji ; tudi za ljudstvo je napisal marsikaj pdučnega. Jezik njegov je krep&k in samorast; seveda se mu poznajo dalmatinske posebnosti. V m&rMčeM nas spominia najboljšega dalmatinskega pisatelja pre-rano umrlega duhovnika Pavlinovica. Pokojnik, iz duše in telesa Hrvat, a prav tako iz vseh svojih močij katoliški škof, je v obče najraje poučeval in govoril o sv. cerkvi in naših dolžnostih do nje. 2e v lanskem postnem listu je opisaval boj, ki ga bije peklenski nasprotnik z nevesto Kristusovo; letos pa svari svt>|e vernike, nsj se zato tem trdneje pdpri-mejo sv. Stolice in naj se krepe v pokorščini do sv. cerkve. Mej drugim opisuje nasprotnike tako le: „Kolikor tudi bodi pobožnih in poslušnih sinov sv. cerkvi, vendar žalostno treba da rečem, da so tudi sprijeni in neposlušni; tako so, katerim je vse eno, ali bodi sv. cerkev, ali ne bodi; katerim se vera pričenja — verujem v denar, —- in završuje,
—	v razuzdano življenje. — Ti se predno gluše materinskemu pozivu sv. cerkve, ti so prava kuga človeške družbe; rod framasonski ti, koder udari s podlatom noge, ruši in podira — a če se j« ugnez-dil? — ne vprašaj več ni za vero, ni za dobra dela."
^Razširjenje driavnega kolodvora v Ljubljani) Na prošnjo c. kr. glavnega ravnateljstva državnih, železnie je v ta natfled; da se razširi postaja, oziroma državni kolodtor v Ljubljani, določen politični obhod in v zvezi ž njim izvršitev razlastitvenih obrav-
nav na 6. dan aprila t. 1. ob 9. ari dopoldne na napominanem državnem kolodvoru.
(k Prage) 11. marca : Premilostljivi škof Edvard Brynych se poda v Kraljevi Gradec, sedež svoje škofije, dne 18. t. m. ter bode 25. konsekriran. — Pri seji praškega mestnega zbora se je sklenilo 7. t. m., da se izroči odlok Stremayerjev posebni komisiji, in v slučaji sile naj se zahteva naprava samostojnega najvišjega sodišča za dežele češke krone. — Pesnika Jaroslav Vrchlicky in Svatopluk Cech sta bila imenovana praškima meščanama ter dobila vsak častno darilo 1000 kron v zlatu. Obče se govori, da postane Vrchlicky profesor tujih jezikov na češkem vseučilišču. — Prejšnjo sredq. je razsajala v Pragi in okolici huda vihra, ki je napravila na mnogih poslopjih veliko škode; padajoči strešniki so ranili več ljudij. — Isto sredo je umrl češki pisatelj in tajnik češkega kraljevega muzeja Jan M. Černy. Sodeloval je pri mnogih časopisih, prepotoval Hrvaško. Dalmacijo. Črno Goro, Bolgarijo, Serbijo, Jažno Nemško in Švico. L. 1867 je bil obsojen v skoraj devetletno ječo, ker je razširjal spisek „Pi&č koruny češW, kar se mu je očitalo kot veleizdaj-stvo. Spisal je razun mnogoštevilnih razprav, objavljenih v časopisih ; Turnovskd kronika prvni doby XVIII. stoleti, Museum kralovstvl českeho, Nove Museum krAlovstvi češkčho, Legenda o sv. Katerine a rukopisove Kralodvorsky i Zelenohorsky, Boj za prAva. Naj v miru počiva!
(Osrednji komisiji za ohranjenje zgodovinskih spomenikov) v zadnji seii poročal je g. Jernaj P e-č n i k s Krškega o vspebih izkopavanj na gori sv. Magdalene pri Šmartnem.
(Prijoritete dolenjskih železiie.) Bankovni in menjevalni oddelek dolenje - avstriiske »skomptne družbe ima nalog, mali del novega posojila (vsa svota znaša 7 mili|onov) spraviti v promet, da se vrednostni papirji tem načinom razpečajo na denarnem trgu.
(Pojasnilo.) V št. 58. našega lista smo poročali o smrti in pogrebu čast. Andreja Robiča iz Rifen-berga. Ondi naj se bere namestu: Pogreb je vodil č. g. župnik brezoviški: Pogreb je vodil č. gospod župnik A. Brezovščik. — Neljuba pomota nai je s tem popravljena.
Telegrami.
BudimpeSta, 16. marca. V zbornici poslancev je napovedal poslanec Pazmandy interpelacijo zaradi nekih korakov ogerske
vlade pri Vatikanu 1884. leta, o katerih se govori. Interpelacijo bode utemeljil na koncu seje.
Monakovo, 16. marca. Avstrijski cesar je prišel. Na kolodvoru sta ga vsprejela princ Leopold in Gizela. Dopoludne odpotoval dalje na Dunaj.
Territet, 15. marca. Cesarica odpotuje jutri ob 12. uri 15 minut proti Lausanna v Genuo, od koder se na ladiji „Miramar" odpelje na Krf in se tam ustavi v gradu »Achilleion".
Pariz, 15. marca. Bourgeois je na željo svojih tovarišev zopet prevzel portfelj pravosodnega ministerstva.
Barcelona, 15. marca. Včeraj je raz-počila v San Martiju v tovarni za postelje bomba. Ubit je italijanski kovač, o katerem se sodi, da je sam prinesel bombo. Bil je anarhist. V njegovem stanovanju našli so več bomb._
Umrli so:
13.	marca. Anton Salveti, delavec, 58 let, Poljanski nasip št 50. pneumonia.
14.	marca. Valentin Zunič, kramarjev sin, 26 dni, Flor-janske ulice 32, oslabljenje.
15.	marca. Andrej Trošt, cestnega oglede sin, 16 mesecev, Kurja vas 6, bronchitis. — Marjeta Zirkelbach, krojačeva vdova, 60 let, Gradišče 11, oslabljenje.
V bolnišn ici:
14. marca. Marija Povše, paznikova žena, 42 let, peri-tonitis.
Tu) ci.
14. marca.
Pri Stalinu: Ernst, Pertunizzi s soprogo, Podkorny, Mandl, Blasckka, Endriss, Engel, Dohan, trgovci; Fiseher, po-tovalec, z Dunaja. — VVellick, trgovec; Wagner, potovalec, iz Prage. — Weste, trgovec, iz Brna. — Bloch, trgovec, iz Kolonije. — Mazzarolli, potovalec, in Zorzenow, zasebnik, iz Trsta. — Marolt iz Vel. Lašič.
Pri Hiomt: Consollo, jurist; Gilhofer, inžener; pl.Zbuber; Sturzeis, Elger, Lehm, Berger, Pollak, Neufeld. trgovci, z Dunaja. — Klein, trgovec, iz Temešvara. — Tessoni, trgovec, iz Beljaka. — Rosenberg, trgovec, iz Gradca. — Stern jun , trgovec, iz Lipsije. — Larkins, trgovec, iz Londona. — Kund-man iz Vel. Lašič. — Verly ii Cirknice. — Maschanek iz Brna. — Bregar iz Križa.
Pri avstrijskem caru: Razboršek, trgovec, iz Šmart-nega. — Novoda iz Kranja.
Pri Juinem kolodvoru: Stiasnj-, železniški uradnik, z Dunaja. - Muth iz 8iofoka. — Lippitsch iz Gradca. — Evgen in Franc Brass iz Gorice. — Hauska iz Kranja. — Mullich, tovarnar, iz Trsta. — Peta, inžener, iz Beljaka. — Horak iz Celovca.
Pri bavarskem dvoru: Hočevar s soprogo iz Trst«. — Schneider z materjo iz Kočevja. — Golob, potovalec, iz Toplic.
Vremensko sporočilo.
n a O	Cas	Stanje		Veter	Vreme	I Mokrine 1 na 24 ur v mm
opazovanja		zrnkomora v ram	toplomer* po C«liijn			
15	7. u. zjut. 2. o. pop. 9. u. zvee.	7378 737 8	9-4 18« 106	si. jzapad zm. jzap. si. jzap.	oblačno » »	000
Srednja temperatura 11 2', za 8°2* nad normalom
Tržne cen«- v Ljubljani
an<* 15. marca
	gl.|kr-			gl.	Kr.
1'ieni"* m. st. . . .	8	_m	Speh povojen, kgr. .	_	60
Rež. . .	6	70	Surovo matdo. ,	—	80
	6	15	Jajce, jedno	—	21
Oves, . ...	6	_	Mleko, liter ....	—	101
Ajda. . ...	8	26	Goveje meso. kiir. .	—	64
Proso, „ ...	5	65	Teleeie	—	62
Koruza. ,. ...	5	50	Svinjsko „ „ .	—	64
Krompir.	3	10	Kožtranovo „	—	40|
Leča, akti. . .	13	_	Pijanec .	—	65
Grah, „ . . .	13	—	Golob . .	—	22
Fižol,	9	—	Seno, 100 kar. . .	2	67
Maslo. kitr. .	—	98	Slama. „	2	32
Mast.	—	72	Drva trda. 4 kub. mtr.	7	—
Špeh •»»>!.	—	64	, mehka. „	5	—
R
Razpoillja »vete napolnjena
adenska kisla voda
'aladnjl dan. — Prospekti se dobe povsod, koder se prodaja in pri	160 1
»latinski opravi radenskega kopališču (na Štajerskem).
wr Palice ^H
v največji izberi po jako nizki ceni, potem leane rezbarij e in koiare priporoča	158 10—1
kočevska domača industrija
F1. Stampfel v Ljubljani, na Kongresnem trgu (Tonnhalle),
Pnnirnp	z ela9tižnimI tuli najskrb
I <1|IU Ul/ MllliUtlllKt nejše izdelane, v največji izberi, po najnižjih cenah priporoča papirna trgovina Edaarda Bosohau-a na Dunaju, I., Hohenstaufengasse 2. (4 i 13-2)
Prav ceno da v najem
l
blizu farne cerkve Gregor Burja v Kamniku. 149 3—2
Razglas.
Kot zastopnik Janeza Žerovnik-a, kuratorja Josipa Oraiem-a,
posestnika na Sujici, naznanjam, da se bode
dne SO. marca 1^93
dopoldne ob 9. uri počenši in ako treba, tudi prihodnje dn>, vršila na Sujici pri Dobrovi
prostovoljna prodaja
Josip Oražem-ovih posestev, ležeč.h v katastr. občini Šui>ca in sicer n|iv, senožeti in gozdov ter kaiže v skupni cenilui vrednosti 3030 gld.
Vpogled dražbernh oogojev dovoljen je pri c. kr. za mesto delegovanem okrajnem sodišču v Ljubljani in v pisarni podpisanega ob uavadn>h uradnih urah.
V Ljubi iaui, dn4 9. marca 1893.
147 3—2
Dr. M. Hudnik,
odvetnik.
Velefiastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom priporočam podpisana svojo izborno zalogo mnogovrstnega blagu za vsakorsno
dalje krasno in trpežno izdelane
maine plašče, pluvijale, dalmatike, bandera, zastave, baldahine in banderčke.
Razno blago za oerkveno perilo istotako že izgotovljeno, kakor: albe, koretlje, korporale in raznovrstne ratloe imam vedno v veliki izberi v zalogi.
Naročila na vezenje izvršujem točno ter preskrbim zameno, popravo in prenovljenje starega oerkvenega orodja.
V zalogi imam tudi pasarske cerkvene izdelke, na pr.:
monštranee, svetilnice, križe, kelilte, svečnike, lestence itd.
ter izvršim naročila pošteno, točno in po primerno nizkej ceni.
125 (12-6)
Velespoštovanjem
Ana Hofbauer
v Ljubljani.
Dunajska borza.
Dni 16. maroa.
Papirna renta 5%, 16% davka . . .
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	»o
Zlata renta davka prosta.....117
4% avstrijska kronina renta.....96
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	987
Kreditne akcije. 160 gld........350
London, 10 funtov stri........121
Napoleondor (20 fr.)................9
98 gld.
85 60 05 75
10
63'/,.
Oni 15. maroa.
Ogerska zlata renta .	. . .
Ogerska kronina renta 5%, 200 kron . K% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. .
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....197
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % 98
115 gld. 75 kr.
95 147 168
Zastavna pisma
100 198
55 75
25 50 70
4% srečke dunajske parobrodne družbe . .	140 gld. — kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 18 „ 30 „
Rudolfove srečke, 10 gld.......25
Salmove srečke, 40 gld........69
Windischgraezove srečke, 20 gld..... 76
Ljubljanske srečke.........22
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.' . .	157
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2960 Akcije južne železnice, 200 gld. ar. . . . —
25
50 50
		
1 I Mi>Pl>llP> Zanesljiva informaoija o stalno ■ lilSl jlVICl »vUl . obrestnih in dividendnih papirjih, I važnih dogodkih na gospodarskem in finančnem polju, odlo-1 čilnih pojavih na dunajski boni. Sviti pismeni in ustni brezplačno. 1 Celotna naročnina • poštno poiiljitvijo vred gld. 2 60.	Menjarnična delniška družba „M E R C C B" VVollzeile it. 10 Dunaj, Nariahilferstrasse 74 B.	JUT Vestni nasveti TeJB, za dosego 1 kolikor moč visokega obrestovanja 1 pri najpopolnejši varnosti j y naloženih glavnic. _1
Izdajatelj in odgovorni vrednik : Dr. Ivan JaaaliS.
Tis<
«mt«" v l.inhhun.