LETO XLII, ŠT. 10 Ptuj, 16. marca 1989 CENA 1500 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE V Ptuju imamo tudi takšne (stran 2) Madžarska mimogrede (stran 3) Akcija Čist in zelen Ptuj (stran 4) Življenje ima več obrazov (stran 5) Veliko srce gospe Marije (stran 6) Pomladni sprehod Ni kaj, še prave zime nismo čutili in že je tukaj pomlad. Koledarska bo sicer šele čez štiri dni, a narava jo je /e sprejela takoj ko je zemljo namočil dež. Zvončki, trobentice in mačice so že skoraj odcveteli. oa tudi v zemlji že klije. In kaj je te dni lepšega kot prijeten spre- hod v prebujajočo se naravo ... Nova prispevna stopnja za zdravstvo Tudi letošnja prva skupščina občinske zdrav- stvene skupnosti ni mogla mimo denarja. Vsa raz- prava — trajala je skoraj tri ure — je bila bolj ali manj povezana s tem vprašanjem. Kaže pa, da zdravstvu tudi letos ne bo lahko. Da bi vsaj delno omilili finančne težave, s katerimi se srečujejo že od začetka tega leta, so se delegati skupščine ob- činske zdravstvene skupnosti na torkovem zaseda- nju odločili za višjo prispevno stopnjo iz bruto osebnega dohodka in iz dohodka. Zbora sta sogla- šala, da se prispevna stopnja iz bruto osebnih do- hodkov poviša za 0,70 odstotka in znaša od prvega aprila 10 odstotkov, iz dohodka pa za 0,36 odstot- ka in znaša en odstotek. Skupaj torej znaša enajst odstotkov. Občinska zdravstvena skupnost je v prejš- njem letu poslovala z izgubo. Ta znaša 3,411 mili- jarde dinarjev. Več o skupščini v prihodnji številki Tednika. MG Jutri ocenjevanje n mai o tem, da bo v petek, 17. mar- ca, v Ptuju strokovno ocenjeva- nje vina zasebnih kletarjev z ob- močja Slovenskih goric in Haloz, smo poročali že v prejšnji števil- ki. Tudi to, da sta organizatorja ocenjevanja, ki postaja tradicio- nalno. Kmetijska zadruga Ptuj in Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov. Predsednik strokovne komisije bo znani ptujski enolog, magister Tone Skaza. Ocenjevanje vina zasebnih kletarjev v ptujski obči- ni nima tradicije in zaradi tega je med zasebnimi vinogradniki še precej nezaupanja. Kakšen pa je pomen takega strokovnega oce- njevanja? Magister Tone Skaza: »Iz stro- kovnega stališča je pomembno, da je ocenjevanja vina čimveč. S tem začnejo vinogradniki kletari- t' bolj pozorno, ustvarja se tek- movalni duh, vse skupaj pa seve- da vpliva na boljši sloves našega vina. Ocenjevanje je anonimno, na steklenici je samo številka vzorca vina. Med šestimi ocenjevalci "Odo sami strokovnjaki, edina 'nformacija, ki jo dobijo o vinu pred ocenitvijo, je sorta vina ali pa da gre za mešano vino. Vzorci '^e ocenjujejo po mednarodni le- stvici - od 14 do 16 točk so na- "iizna vina, od 16 do 18 točk ka- kovostna vina, 18 do 20 točk pa dobijo vrhunska vina.« Tudi družbene kleti dajejo, ^sako leto vino v strokovno oce-' "o. Kaj torej kletarju pomeni ta- •^^ ocena? *>V družbenih kleteh nam za- gori narekuje, da mora biti vino P'"ed prodajo strokovno ocenje- ?y družbenem sektorju oce- njujemo ta vina na Kmetijskem Vodu, in sicer na osnovi vin- skega zakona in še posebej za za- ščitno znamko slovenskih vin. Enologi iz velikih kleti nika- kor nismo ljubosumni na kako- vost vina zasebnih vinogradni- kov. Nasprotno, mi želimo, da ima vsak vinogradnik dobro vi- no, saj moramo vsi skupaj skrbe- ti za dobro ime vina na našem območju; le s kvaliteto bomo lahko vsi skupaj dosegali višjo cene. V svoji knjigi Kletarjenje Magister Tone Skaza: »Vino le- tnik 1988 je dobro.« Foto: B. Vodušek je užitek sem zapisal, da je sloves vinorodnega okoliša odvisen od kakovosti vina slehernega vino- gradnika. Za malega kletarja ni po- membno, ali je na ocenjevanju dosegel prvo, drugo ali tretje me- sto. Zanje je predvsem pomemb- no, kakšno oceno je prejelo nje- govo vino, ali ga je donegoval v namizno, kakovostno ali celo vr- hunsko vino.« Pomembno pa je gotovo tudi strokovno predavanje, ki bo na- slednji dan, 18. marca, v klubu mladih! »Na osnovi kakovosti ocenje- nih vin bomo pripravili razpra- vo, kjer bomo poskušali opozori- ti na napake pri kletarjenju in dati priporočila, kako napake odpraviti, da bi dosegli kako- vost, ki jo lahko dosežejo glede na naravne razmere. Splošna ocena lanskega letni- ka bo opravljena aprila na Kme- tijskem zavodu Maribor, že sedaj pa vemo, da je bil lanski letnik zelo dober; za potrošnika pome- ni to dobro vino, kar je tudi naj- pomembnejše. Tako tudi na ptuj- ski ocenitvi pričakujemo vzorce dobrega vina!« Kakšni kletarji pa so — glede na vaše izkušnje — vinogradniki z našega območja? »Na haloškem in slovenskogo- riškem območju s kletarjenjem v glavnem ne moremo biti zado- voljni. Ljudje premalo upošteva- jo nova strokovna dognanja za nego vina, preveč se torej držijo tradicionalnih znanj in izkušenj, ki največkrat niso dovolj za nego kakovostne vinske kapljice.« Magister Tone Skaza je prav z namenom pomagati pri kletarje- nju napisal knjigo Kletarjenje je užitek. Tistim, ki je še nimate v svoji knjižnici, jo bo avtor ponu- dil tudi na ocenjevanju 17. mar- ca in naslednji dan, 18. marca, v Klubu mladih. Sicer pa knjiga, ki je odličen strokovni pripomoček, ne bi smela manjkati v nobeni knjižnici sodobnega kletarja. Stane samo 30 tisoč dinarjev, ko- likor sicer stanejo trije litri vina. J. Bračič UVODNIK-^ .. Evropo moramo ustvarjati predvsem pri sebi doma« Ni nam vseeno, koliko nas je in kakšni smo, je rdeča nit doku- menta, ki ga je predsedstvo CK ZK Slovenije namenilo za javno razpravo. Kako izpeljati, kako doumeti, kako prepričati, da je pre- nova Zveze komunistov neizogibna, nujna posledica nekega razvo- ja, nujni korak na poti v svet'! O tem in še o čem govori gradivo, str- njeno na vsega štiri strani revije Komunist. Kratko, jasno, jedrna- to, v lepem domačem jeziku, pa še karikature so vmes. Že sama oblika gradiva je nekaj posebnega, nekaj, česar nismo vajeni, je človeška, naša, vsakdanja. Nekaj poudarkov iz gradiva: Svoboda posameznika je pogoj za svobodo vseh. Smo za svobodo političnega združevanja v začasnih ali traj- nejših, institucionaliziranih in neinstitucionaliziranih oblikah. Smo za svobodne, neposredne, tajne volitve z več kandidati in progra- mi.. . Smo za tržno, uspešno, tehnološko napredno, prožno in ino- vativno, ekološko naravnano in v svet odprto gospodarjenje. Hočemo biti zraven, toda takšni, da nas bo Evropa hotela, za- to jo moramo ustvarjati predvsem pri sebi doma. Vsako delo je podvrženo lastni logiki in lastnim merilom ter ja- vni presoji. Nismo in nočemo biti ujetniki železne zgodovinske nujnosti, v imenu katere se je večkrat nastopalo oblastno in vase zaverovano. Nič, kar je bilo ustvarjeno, nam ne sme biti tako sveto, da ne bi mo- glo biti preseženo in da se ne bi moglo umakniti tistemu, kar je še bolj napredno, še bolj svobodno, še bolj človeško. Prenova Zveze komunistov je tu. Njen prenovljeni program po- nuja dostojanstvo človeka, kulturni in politični pluralizem . . . Po- nujen nam je program po meri človeka; bomo za njegovo uresniči- tev? Nataša Vodušek Proslava v Perutnini v počastitev mednarodnega dneva žensk je bilo ves minuli te- den tudi na območju ptujske ob- čine več kulturnih in zabavnih prireditev v delovnih in drugih organizacijah ter krajevnih skup- nostih. Tam, kjer so si to lahko privoščili, so na prazničen dan ženskemu delu kolektiva dovoli- li, da je opoldne zapustil delo- vna mesta. Spet drugod so se za- dovoljili s prisrčno čestitko, mor- da rožico ali skromno zakusko v režiji moškega dela kolektiva. Da pa je bilo tudi tokrat kup za- bav, veselic in drugih paradoks- nih praznovanj, ni nič novega. Osrednja občinska proslava te- ga čestitljivega praznika pa je bi- la v torek, 7. marca, v poslovni zgradbi Perutnine Ptuj. Izbranke iz delavskega, kmečkega, aktivi- stičnega, borčevskega in še kate- rega kroga je uvodoma pozdravil predsednik občinske konference SZDL Janez Belšak. Za tem pa je dosedanjo razvojno pot in smele razvojne načrte največjega proizvajalca perutninskega mesa v Jugoslaviji predstavil predsed- nik KPO Perutnine Alojz Gojčič. Vsi skupaj pa so si ogledali še dva videofilma Tinčka Ivanuše in sicer o Ptuju in Perutnini, osrednjo občinsko proslavo pa so sklenili z ogledom vinske kleti tozda Slovenske gorice — Halo- ze. -OM V imenu gostitelja je govoril Alojz Gojčič. (Foto: M. Ozmec) Veliko zanimanje za vlak Priprave na letošnji Vlak bratstva in enotnosti potekajo nemote- no. Doslej je udeležbo potrdilo že 38 Ptujčanov, ki so prejeli vabila srbskih gostiteljev. Potovali bodo v Arandjelovac, Vrnjačko Banjo, Trstenik, Kragujevac, Gornji Milanovac, Kosjerič in druge srbske kraje. Prijave za letošnji vlak bodo sprejemali do konca meseca. Pričakujejo, da bo letos v Srbijo potovalo okrog petdeset Ptujča- nov. MG DP S STANDARDNIM ZRAČNIM GROŽJEMg Šesto in osmo mesto v Nišu je bilo minuli konec tedn^i" državno prvenstvo v streljanju s stan- dardnim zračnim orožjem. V tekmo- vanju članov s pištolo je ptujska eki- pa v postavi Alojz Trstenjak, Franc Bedrač in Milan Stražišar s 1670 kro- gi osvojila osmo mesto med šestnaj- stimi ekipami. Med posamezniki je Trstenjak s 567 krogi osvojil šesto me- sto, Bedrač je za njim zaostal za šest, Stražišar pa za 24 krogov. Uvrstitev mladincev do konca redakcije nismo prejeli. 1. k. 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 16. marec 1989 TEDNIK s PROGRAMSKE SEJE OBČINSKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV ^ ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA PTUJ Težav v zdravstvu in drugih družbenih dejavnostih družba ne jemlje resno Ponedeljkov obračun aktivno- sti za prejšnje leto je strnjen v še- stih glavnih točkah. Bistveni sklepi so povezani s vprašanji so- cialne varnosti zaposlenih, svo- bodne menjave dela, samoupra- vne organiziranosti zdravstvenih organizacij, spremembami samo- upravnih aktov, investicijami in s kadrovsko politiko. S temi vpra- šanji se bo odbor srečeval tudi letos, ko se bo moral aktivneje kot doslej vključiti v razpravo o spremembah in dopolnitvah za- kona o zdravstvenem varstvu, o prenovi sindikata in drugih nalo- gah. Tudi letos zdravstvenim de- lavcem ne bo lahko. Ptujsko zdravstvo bo »prekratko« za okoli dvajset odstotkov sredstev. V prvem trimesečju napoveduje- jo izgubo. Sicer pa lahko ponedeljek brez pretiravanja imenujemo kot »dan zdravstvenih aktivnosti«, saj so o znanih težavah razpra- vljali kar na treh sejah: izvršnem odboru sindikalne organizacije bolnišnice, sindikalni konferenci Zdravstvenega centra in na ob- činskem odboru, kjer so razpra- vo zaokrožili. ŠTIRI OSNOVNE ZAHTEVE PTUJSKIH ZDRAVSTVENIH DELAVCEV V ptujskih zdravstvenih in or- ganizacijah socialnega varstva imajo podobne težave. Zaradi pomanjkanja denarja ne morejo v celoti uresničiti določil sindi- kalne liste. Tako so na sindikalni konferenci Zdravstvenega centra oblikovali štiri zahteve. Z njimi bodo seznanili občinski izvršni svet, občinsko zdravstveno skup- nost in občinski svet Zveze sindi- katov občine Ptuj. V drugi polo- vici aprila pa bodo pripravili tu- di problemsko konferenco. Zdravstveni delavci zahtevajo vsaj takšne osebne dohodke, kot to določa sindikalna lista; občin- ska zdravstvena skupnost ali kdo drug naj jim pokrije minimalne ali nujne materialne stroške; zahtevajo tudi oblikovanje z za- konom določenih skladov in na koncu naj se jim prizna amorti- zacija zgradb v višini sto odsto- tkov. To je pogoj, če želijo v os- novnem zdravstvenem varstvu in v bolnišnici pričeti z načrtovani- mi investicijami. NEENOTNOST GLEDE PAR- TICIPACIJE Dr. Franc CizerI je v razpravi še posebej opozoril na vprašanje participacije. Glede nje si zdrav- stveni delavci niso enotni. Pripo- minja, da smo pri participaciji šli iz ene skrajnosti v drugo: sedaj je ta prenizka. Od zdravstvene politike zahtevajo, da se vpraša- nje razreši. Zdravstveni delavci so tudi proti pobiranju participa- cije v zdravstvenih organizaci- jah. Sicer pa je občinski odbor o teh vprašanjih že razpravljal in po zagotovilih predsednice od- bora Verice Turk bo vztrajal pri že sprejetih sklepih. Vlirjana Meš! je opozorila na vprašanje prevelikega admini- striranja v zdravstvu. Komu služi papirnata vojska? Vprašljive so zlasti priloge računom tako imenovani statistični individual- ni listi. Prvo in osnovno delo je strokovno, zato je nujno, da se očisti vseh navlak. Nevenka Lekše, sekretarka re- publiškega odbora sindikata de- lavcev zdravstva in socialnega varstva Slovenije, je pohvalila delo občinskega odbora. Poveda- la je, da je v delo republiškega odbora vgrajenih precej ptujskih pobud in zahtev. Nekatere so ostale neuresničene predvsem zaradi tega, ker v republiškem iz- vršnem svetu in skupščini zanje ni bilo posluha. Predvsem je opozorila na to, da so zahtevali odgovor v zvezi z odgovornostjo slovenskih delegatov ob spreje- manju interventne zakonodaje v zvezni skupščini. Zdravstvo se fi- nancira iz bruto osebnih dohodkov m zanj ne bi smela veljati inter- ventna zakonodaja, saj ne gre za financiranje iz proračuna. Z VEČJO ODGOVORNOSTJO O NAPOVEDANIH SPRE- MEMBAH V ZAKONU O ZDRAVSTVU Nevenka Lekše je posebej opozorila na to, da se bodo zdravstveni delavci morali bolj kot doslej vključiti v razpravo okrog sprememb in dopolnitev zakona o zdravstvenem varstvu. Osnutek bo za javno razpravo pripravljen v prihodnjem mese- cu. Tokrat mora stroka povedati oziroma prispevati tisto, kar se od nje pričakuje. Zdravstveni de- lavci so tisti, ki morajo svoje po- vedati okrog. normativov, stan- dardov, zagotovljenega progra- ma, participacije, organizirano- sti .. . Nakazati morajo smer re- forme sistema zdravstvenega var- stva. S ponedeljkovo programsko sejo občinskega odbora sindika- ta delavcev zdravstva in social- nega varstva je prišla tudi naloga za osnovne organizacije. Te mo- rajo do konca meseca temeljito razpravljati o prenovi sindikata. Članstvo mora povedati, kakšno organizacijo želi imeti, je med drugim poudarila republiška se- kretarka. LETOS BO ZDRAVSTVU MANJKALO 20 ODSTOTKOV SREDSTEV Prvi podatki o poslovanju zdravstvenih organizacij v Slove- niji v prejšnjem letu govorijo o tem, da so imele interesne skup- nosti 107 milijard izgube, zdrav- stvene delovne organizacije pa štirideset. Po besedah Nevenke Lekše se v zdravstvenih organi- zacijah niso držali dogovora in niso prikazali dejanskega stanja. Tudi to je eden izmed vzrokov, da družba še vedno ne verjame, da gre v primeru zdravstva in drugih družbenih dejavnosti za resno zadevo. S tem se agonija le podaljšuje. Glavni krivec za raz- mere je interventni zakon — de- lavci so svoje naredili. Sklep ponedeljkove program- ske seje je tudi, da je treba nare- diti vse, da se napovedana bilan- ca sredstev skupne porabe ob koncu meseca v republiški skup- ščini ne sprejme. Delež sredstev za zdravstvo je po tej bilanci pa- del s 4,34 v letu 1988 na 3,92. Milan Jager, direktor Zdrav- stvenega centra dr. Jožeta Potrča Ormož - Ptuj, je z vso resnostjo opozoril na težave, s katerimi se srečuje ptujsko zdravstvo zaradi pomanjkanja denarja. Poudaril je, da se je gospodarstvo s tem, ko vztraja na dvajsetodstotnem znižanju obremenitev, praktično odreklo negospodarskemu delu. Poudaril je, da je »preveliko za- dovoljstvo v zdravstvu« drugi vzrok, da gospodarstvo ne jemlje resno družbenih dejavnosti. Na zdravstvo so pozabili tudi v ban- kah, ko so delili dohodek. V ponedeljek so se člani odbo- ra bolj ali manj seznanili tudi z vsebino oziroma z gradivom za republiško sejo odbora, ki se je sestal 15. marca. Ptujsko zdrav- stvo je na tej seji predstavljal dr. Lojze Arko. Sklenili pa so tudi, da se bodo že v kratkem zelo od- govorno pogovarjali o vpraša- njih administriranja v zdravstvu. Pozdravljajo pa tudi stavkovna pravila. MG NAŠ OBISK V SRED(ŠKEM GOSADU Kljub težavam zadovoljni V Drogini temeljni organizaci- ji Gosad v Središču ob Dravi so kljub precejšnjim težavam, zmanjšanemu odkupu in proiz- vodnji sklenili minulo poslovno leto brez rdečih številk. Največ zaslug za to imajo vodilni delav- ci, ki so se dokaj spretno izogiba- li čerem cenovnega in tržnega neskladja (posledice ukrepov ZlS-a), pa tudi vsi drugi delavci (trenutno jih je 214), ki so s svo- jim prizadevanjem in trdim de- lom omogočili, da je poslovna politika rodila tudi ugodnejše re- zultate. Kot zatrjuje direktor tozda Martin Habjanič, so imeli v Go- sadu največ problemov prav za- radi velikih, včasih tudi pogub- nih cenovnih neskladij. Tako so v lanskem prvem polletju nadvse neugodno vplivali na poslovanje ukrepi ZlS-a s konca leta 1987, ki so jih prisilili, da so morali vračati svoje cene na prejšnjo ra- ven oziroma jih zmanjšati za 23 odstotkov. To niti ne bi bilo tako drastično, če ne bi z istimi ukrepi naša vlada dvignila cene nekate- rih osnovnih surovin — sladkor- ju kar za 70 odstotkov. Postopno dviganje cen pod kontrolo tega velikega problema in absurda ni rešilo vse do konca leta 1988. Za- radi tega pa so s preusmerjanjem odkupa in proizvodnje lani imeli za 24 odstotkov ali 1.063 ton niž- jo proizvodnjo kot leta 1987. Del krivde pa je treba pripisati tudi na splošno slabi letini, ki je mo- čno vplivala na zmanjšanje pri- delkov vrtnin v kooperaciji. Zaradi omenjenih težav so re- cimo proizvodnjo šampinjonov preusmerili na prodajo svežih gob, saj stroški predelave niso bi- li pokriti. Težave pa se nadaljuje- jo še v letošnjem letu, saj je zara- di tega zanimanje kupcev za sve- že gobe močno poraslo in je pro- daja vloženih šampinjonov ome- jena. V celoti gledano pa so lani proizvedli vsaj za okoli 100 ton manj vloženih gob kot predlani. Tudi proizvodnjo posipnega sladkorja so močno zmanjšali — za prek 300 ton, kar je seveda vplivalo tudi na slabše končne rezultate. K umetno vsiljenim te- žavam pa je treba prišteti še na- ravne, saj so lani odkupili vsaj za 700 ton manj pridelkov in narav- nih sadežev zaradi slabe letine Iz proizvodnje: predelava vrtnin. (suše) ter zaradi sprejetih ukre- pov. Tako so nekatere vrste zdra- vilnih zelišč celo prenehali odku- Direktor Gosada Martin Habjanič. povati, ker je pri poslovanju na- stajala izguba zaradi visokih obresti na zaloge. Pretežno pa so zmanjšali predvsem odkup zdra- vilnih zelišč za izvoz, saj so se tu pojavljale največje izgube. Pri fizičnem obsegu poslova- nja ugotavljajo največje zmanjša- nje količin prav pri izvozu, ki je (Posnetka: M. Ozmec.) bil za 31 odstotkov ali 341 ton manjši kot predlani. Lastni izvoz so zmanjšali za 52 odstotkov. medtem ko so izvoz prek drugih firm povečali. Omeniti velja za okoli 100 ton manjši izvoz pol- žev, kar je posledica likvidnost- nih težav zaradi sezonskega zna- čaja odkupa (zaloge). Zaradi zmanjšanja proizvod- nje in odkupa pa so bili prisiljeni tudi zmanjšati število zaposlenih za 18 delavcev. V glavnem so bili to sezonski delavci in zaposleni za določen čas. Da pa so kljub vsemu zagotovili vsem zaposle- nim dovolj dela, so se preusmeri- li v proizvodnjo oziroma prede- lavo v manjše kozarce, saj je za to delo potrebno več delavcev. Na ta način so zaposlenost in produktivnost vendarle ohranili. In končno, če so bili v lan- skem letu zaradi vseh omenjenih težav delavci nezadovoljni tudi zaradi razmeroma nizkih oseb- nih dohodkov (lansko povprečje 520.000), so v začetku tega leta poskrbeli tudi za dvig plač. Tako so prepričani, da bodo svoj sre- brni jubilej — letos namreč mi- neva 25 let Gosada — ob koncu leta proslavili v zadovoljstvu in brez večjih težav. M. Ozmec V Ptuju rniamo tudi takšne! Delovni organizaciji HI KO OLGA MEGLIC se je po vsem znanih dogodkih in ukrepu druž- benega varstva uspelo postaviti na noge. Zahteve nadaljnjega razvoja po prvih uspehih pa so pokazale nujnost in potrebnost razvoja na področju pretoka in krmiljenja z informacijami zno- traj in zunaj DO. Zaradi tega so se odločili ustanoviti svoj center avtomatske obdelave podatkov (AOP). Takšna odločitev pomeni precejšnjo investicijo v kadre, strojno in programsko opremo. Odločitev DO, da celoten in- formacijski sistem razvija na so- dobnih strojih IBM, pa kaže tudi na to, kako smelo se je DO HI- KO OLGA MEGLIC odločila zakorakati v smeri odločnega in sodobnega razvoja, izraženega prav tako v nakupih sodobne proizvodne tehnologije. Računalnik IBM-4331 s 4 MB spomina je prvi IBM-ov stroj v Ptuju. Seveda pa strojna oprema brez kadra in dobrega program- skega proizvoda predstavlja brezpredmetne zabojnike. Zato so v delovni organizaciji pred tednom dni podpisali pogodbi za programsko opremo. Prva pogodba, podpisana z INTERTRADE, jim zagotavlja sorazmerno kvaliteten operacij- ski sistem, ki bo strojno opremo prilagodil tudi za uporabniške programe. Druga pogodba, pod- pisana na dan žensk (tudi to jim je eno izmed daril), pa predsta- vlja nakup programskega proiz- voda za razvoj uporabniškega softvvara. Pogodba, podpisana z DO VELEBIT INFORMATI- KA, pomeni nakup najnovejšega proizvoda ameriške firme CIN- COM. To najsodobnejše pro- gramsko orodje je prvo te vrste v Jugoslaviji in po besedah proda- jalca celo v Evropi. Morda po- meni to marsikomu samo »PR- VI«; za DO HIKO »OLGA ME- GLIC« pa pomeni biti prvi ne- kaj več. Podpis pogodbe je na- mreč zmanjšal nabavne stroške, hkrati pa omogoča razvoj in iz- datno brezplačno pomoč s strani prodajalca in proizvajalca opre- me. Na podlagi vsega povedanega pa ne smemo mimo kadra, v ka- terega so prav tako veliko inve- stirali. Ko govorijo o kadru, ne mislijo samo na ljudi, ki delajo v AOP, mavec predvsem na vse za- poslene v DO. Le s pomočjo vseh je možno doseči vse želene cilje, pravijo. Temelji za razvoj informacij- skega sistema v DO HIKO OL- GA MEGLIC so s podpisi ome- njenih pogodb postavljeni, po- trebno je celotno stanje uvesti še v prakso. Za izvedbo le-tega so v delovni organizaciji izbrali 17-člansko ekipo, sestavljeno iz posameznih proizvodnih in ne- proizvodnih enot, ki bo ob izda- tni pomoči ljudi iz AOP izvajala zastavljene cilje informacijskega sistema. Ob vsem pa ne smemo pozabi- ti omeniti, da teče hkrati tudi razvoj na procesnem vodenju proizvodnje, kar želijo v najbližji prihodnosti povezati v enovit si- stem — z drugimi besedami: po- vezati z »velikim računalni- kom«. Funkcijo vodenja proiz- vodnje izvajajo na zadnje čase vsem dobro poznanih PC-jih. Zaradi potreb po enovitem infor- mativnem sistemu so tudi fizično povezali oba dela, procesnega in »komercialnega«. Zmotili smo jih v največjem zagonu sredi delovnega dne in Nov računalniški center HIKO OLGA MEGLIC Ptuj. (Posnetek: M. OZMEC.) šele proti koncu zanimivega po- govora doumeli njihov nepresta- no ponavljani slogan: »Preidimo na delo«. Ne bomo jih motili, smo skle- nili in jim zaželeli veliko uspeha pri nadaljnjem razvoju in zagna- nem delu. TEDNIK - 16. marec 1989 SESTAVKI IN KOMENTARJI — 3 Kaj in kam Danes odpiramo prostor za politični prularizem. Največ, do če- smo prišli, je bila zamisel »o pluralizmu samoupravnih intere- sov«, ki pa je imel to slabost, da ni smel postati politični pluralizem. Delegatski sisem je bil zamišljen kot izogibanje »pravim poslan- ^-eni«. Z njim smo začeli uveljavljati obliko neposredne demokracije in se upirati poslanskemu posredništvu ter svojevoljnosti poslancev, |(i se največkrat niso ozirali na mnenje baze. A kaj smo dobili? - Zapleten sistem, ki je do neskončnosti po- sreden, kjer ni možnosti, da bi se mnenje baze zares prebilo do skup- ščine, delegati pa se največkrat ne ravnajo niti po mneju baze niti po lastnem mnenju, temveč po željah višjih struktur, ki jim pripravljajo niateriale in zakonske določbe. Delegatski sistem bi moral postati pravi parlamentarni sistem s pravim političnim pluralizmom. Pravi politični pluralizem pa se lahko uveljavi le v prenovljeni SZDL. Socialistična zveza se mora usposobiti «a pluralizem samou- pravnih in demokratičnih političnih interesov socialistične civilne družbe, jih demokratično sooči in poveže v tok prizadevanj za druž- beni napredek. Ti interesi nikakor ne morejo biti omejeni le na sfero novih družbenih gibanj in avtonomne javnosti, ampak morajo vklju- čevati celoto interesov delavskega razreda. Različni pogledi in stališča naj se soočajo strpno in argumentira- no, skladno z novim statutom in programom SZDL. Zavzemamo se za konkurenco projektov in vizij znotraj projekta razvoja socializma. Z demokratičnimi enakopravnimi dialogi in z ar- gumenti bomo skušali zagotoviti večinsko podporo projektom in vizi- jam. Seveda pa tako zastavljeni politični pluralizeiVi zahteva pgittično kulturo in na njej zgrajeni pravni red. S. Š. Govori se... .da se ptujskim atletom in atletinjam obeta nova, sodobna steza. Res je, saj so v ptujski tele- sni kulturi akcijo začeli s preverja- njem tehničnih možnosti (novo- gradnja ali obnova steze na sta- dionu Drava), nato bi pripravili predlog zagotovitve denarja, kjer bi precej pomagala tudi republiška TKS. Delo in rezultati ptujske at- letike si zaslužijo, da se o tem ne bi le govorilo . . . ... da kadrovska kombinatori- ka ne miruje in da so že ali pa se obetajo dokajšnje selitve vodilnih delavcev gospodarstva ptujske ob- čine. To smo slišali že pred časom, vendar smo počakali, kaj ho. Za- enkrat še ni bilo nič. Ali smo pre- več neučakani ali pa so »selitve« le pobožne želje posameznikov, se- livk ali pa tistih pod njimi. .. . da je bilo po osvoboditvi na vodilnih položajih veliko več žensk, kot pa jih je danes. Zato so v frontni organizaciji »sprožili« akcijo z delovnim naslovom »40 odstotkov žensk na vodilnih polo- žajih«. Zlobneži iz moških vrst mr- zlično iščejo možnosti blokade te akcije, ki ima res čuden naziv ozi- roma čudno številko. Fantje in možje, blokade in tabuji padajo! Ho-ruk v nove čase! . . . da se v upravnih službah ter na voljenih in imenovanih funkci- jah ne cedita več med in mleko. Kako si sicer pojasniti dolgotrajno iskanje članov izvršnega sveta, ti- stega najpomembnejšega (za go- spodarstvo) pa še vedno nismo na- šli. Obremenjeno gospodarstvo še vedno zagotavlja, kot kaže, boljši kruh. .. . da so po vojni polži, ki so se zbali nacionalizacije, s svojimi hi- šami vred pobegnili v tujino, koze pa so se nagnetle v Jugoslavijo, kjer je vsaka našla delo v pisarni. Nekaj resnice je na tem: pri nas se sedaj množijo predvsem (rdeči) polži brez hiš, število koz pa tudi narašča... Zadnji zaključni račun gospodarstva pred startom v gospodarsko reformo Gospodarstvo je v preteklem letu krmarilo v težkih pogojih poslovanja. O nestabilnih pogo- jih govori dejstvo, da sta lanske pogoje poslovanja določali dve, v osnovi nasprotujoči si ekonom- ski politiki. Prva, ki je veljala do 15. maja, je temeljila na interven- tnih zakonih in zamrznjenih ce- nah, druga pa na liberalizaciji cen, uvoza in tečaja dinarja. Za- konodajalec je določil z »majsko politiko« še nominalna sidra ra- sti skupne, splošne, osebne pora- be in denarno-posojilnih agrega- tov. Zaradi nedoslednega izvaja- nja ukrepov je »majska politika« doživela neuspeh. Nominalna si- dra niso vzdržala do konca leta, cene pa so presegle mejo 200% (cene na drobno so porasle za 202,2 %, cene pri proizvajalcih za 206,4% in cene življenjskih po- trebščin za 199,6%). Močan vpliv poslovanja TGA Ki- dričevo na rezultate ptujskega go- spodarstva Zagon novih proizvodnih zmogljivosti, izvozna usmeritev, kakor tudi drugi finančni rezul- tati poslovanja TGA Kidričevo so močno izboljševali lanske po- slovne rezultate ptujskega gospo- darstva. V obdobju, ko proizvod- nja slovenske industrije zaostaja že drugo leto zapored (v letu 1988 za 2,6% manjši obseg pro- izvodnje kot v letu 1987), je ptuj- ska industrija v lanskem letu po- večala obseg proizvodnje za 17,3%. Brez ugodnih proizvod- nih rezultatov TGA Kidričevo bi bili tudi skupni rezultati ptujske industrije bistveno manj ugodni kot sicer, v TGA Kidričevo so namreč v lanskem letu povečali obseg proizvodnje za 40,8 %, nji- hova proizvodnja pa je oprede- ljevala kar 42,2 % celotne proiz- vodnje ptujske industrije. Med najsvetlejše dosežke po- slovanja v preteklem letu sodijo izvozni rezultati. Ptujsko gospo- darstvo je ustvarilo s prodajo blaga, storitev in iz skupnega pri- hodka na tujih trgih 285 713 mi- lijonov din oziroma kar 498,4 % več ko v letu 1987. V strukturi ce- lotnega prihodka so obsegali pri- hodki, ustvarjeni na tujih trgih, pomemben 14,5 % delež (v 1987. letu 8 %). Ugodna zunanjetrgo- vinska gibanja so bila v največji meri rezultat izvoznih dosežkov v TGA Kidričevo, kjer so lani ustvarili 80,6 % celotnih prihod- kov na tujih trgih ptujskega go- spodarstva in povečali tovrstne prihodke za 603,9%. Skupni lan- ski celotni prihodek ptujskega gospodarstva je znašal 1 970 863 milijonov din. Organizacije so lanski celotni prihodek povečale za 229,7 %, medtem ko so v ena- kem obdobju porabljena sred- stva porasla za 238,4 %. Gospodarstvo je lani ustvarilo 354 434 milijonov din dohodka in ga razporedilo takole: — za skupno in splošno pora- bo 96 160 milijonov din. Delež razporejenega dohodka, name- njenega skupni in splošni porabi, se je lani zmanjšal na 26,4 % (v 1987. letu 31 %). Največ zaslug za delno razbremenitev gospo- darstva velja pripisati lanskim nižjim prispevnim stopnjam ptujskih samoupravnih interes- nih skupnosti družbenih dejav- nosti; — relativni delež razporejene- ga dohodka, ki je ostal gospodar- stvu zaradi zmanjšane obremeni- tve iz naslova skupne in splošne porabe, je žal gospodarstvo mo- ralo nameniti drugim obvezno- stim iz dohodka (glavnino za obresti). Kreditna zadolženost gospodarstva je znašala ob kon- cu lanskega leta že 716 267 mili- jonov din (289,8% več kot ob koncu leta 1987). Realnejšo sliko lanske obremenitve ptujskega gospodarstva z obrestmi in reva- lorizacijo nam prikaže podatek, da je znašala lanska negativna razlika med obračunanimi terjat- vami iz naslova obresti in revalo- rizacijo na eni ter enakimi terjat- vami na drugi strani že 168 685 milijonov din in je bila petkrat večja od celotne lanske akumula- cije ptujskega gospodarstva; — za čiste osebne dohodke je namenilo gospodarstvo 135 022 milijonov din razporejenega do- hodka (186,8% več kot v letu 1987). Povprečni mesečni čisti osebni dohodek na delavca je znašal 677 451,— din (družbene dejavnosti v občini 761 567,— din). Cene življenjskih stroškov so lani porasle za 199,6%. Pov- prečni mesečni čisti osebni doho- dek na delavca v gospodarstvu pa le 172,9%; — v lanskem letu je gospodar- stvo razporedilo 35 086 milijo- nov din za akumulacijo. Delež razporejenega dohodka za aku- mulacijo se je v lanskem letu si- cer nekoliko povečal (9,6 % v le- tu 1988 in 8,6 % v letu 1987), ven- dar so na ugodna gibanja vpliva- li v veliki meri rezultati TGA Ki- dričevo. V tem kolektivu so lani oblikovali 26,5 % celotne akumu- lacije ptujskega gospodarstva. Osem izgubarjev, v katerih je bilo zaposlenih 1391 delavcev, je lani »prigospodarilo« 11 420 mi- lijonov din izgub. Naj omenimo le štiri, ki so ugotovili najvišje iz- gube v lanskem letu, hkrati pa ustvarili 71,6% vseh izgub ptuj- skega gospodarstva v preteklem letu'. EMONA KK-TOZD Sad- jarstvo I 452 milijonov din, TOZD Slovenske gorice - Ha- Moze 3 183 milijonov din, IMP- TOZD Elektrokovinar 2 005 mi- lijonov din in HE Formin I 543 milijonov din. V Ormožu le en izgubar, a prepič- la akumulacija za resnejše moder- niziranje in prestrukturiranje go- spodarstva V lanskem letu je skupni ob- seg industrijske proizvodnje v Ormožu porasel v primerjavi z letom 1987 na 32,4%. Kljub ugodnim skupnim rezultatom ne moremo reči, da so bila gibanja na področju industrijske proiz- vodnje ugodna. Le štiri organiza- cije od 12 so lani presegle pred- lanski obseg proizvodnje, kar 8 jih je za predlanskimi proizvod- nimi rezultati zaostalo. Ormoške organizacije so dose- gle lani 257 982 milijonov din ce- lolnega prihodka. Glavnino (88%) celotnega prihodka so organizacije tudi v lanskem letu oblikovale iz naslova prodaje blaga, storitev in skupnega pri- hodka na domačem trgu. Gospo- darstvo je s prodajo blaga, stori- tev in skupnega prihodka na tu- jih trgih oblikovalo 7,1 % celot- nega prihodka v letu 1988 in 6,9 % v letu 1987. Naše napovedi o neugodnem razmerju med ce- lotnim prihodkom in porabljeni- mi sredstvi so se uresničile. Celo- tni prihodek je kljub visoki 227,2% stopnji rasti zaostal za 11,1 odstotnih točk za rastjo po- rabljenih sredstev. Doseženi dohodek ormoškega gospodarstva, ki je znašal lani 61 743 milijonov din, so organi- zacije razporedile takole: 17411 milijonov din dohodka so organizacije namenile za po- kritje obveznosti iz naslova skup- ne in splošne porabe. Razbreme- nitev gospodarstva s tovrstnimi obveznostmi je razvidna na eni strani iz manjšega deleža razpo- rejenega dohodka (28 % v letu 1988, 31 % v letu 1987), kot tudi v nizki 168,4% stopnji rasti ob- veznosti za skupno in splošno porabo v letu 1988; — za druge obveznosti iz do- hodka so organizacije razporedi- le 11 826 milijonov din dohodka (214,7 % več kot v letu 1987). Go- spodarstvo je v preteklem letu obračunalo 26 390 milijonov din obveznosti iz naslova obresti in revalorizacije in 14 304 milijo- nov din terjatev iz enakega na- slova. Negativna razlika je v pre- teklem letu znašala 12 086 mili- jonov din in je bila dvakrat večja od lanske akumulacije. Ob kon- cu decembra je gospodarstvo dolgovalo 92 631 milijonov din kratkoročnih in dolgoročnih kre- ditov (170,3 % več kot ob koncu leta 1987); — za čiste osebne dohodke je namenilo ormoško gospodarstvo 22 666 milijonov din dohodka oziroma 36,4% vsega razporeje- nega dohodka (v 1987. letu 37,6 %). Povprečni mesečni čisti osebni dohodek na zaposlenega v gospodarstvu je znašal lani v Ormožu 650 566,— din (v druž- benih dejavnostih v občini 705 696,— din). Povprečni mese- čni čisti osebni dohodek na de- lavca v gospodarstvu je lani po- rasel za 183% in cene življenj- skih potrebščin v enakem obdob- ju za 199,6; — lanska celoletna akumulaci- ja ormoškega gospodarstva je znašala 5 947 milijonov din in je bila višja od predlanske za 183,5%. Celoletna stopnja rasti je bila sicer nekoliko višja, kot so to napovedovali devetmesečni rezultati (152,7%), še vedno pa prepičla za resnejše posege v mo- dernizacijo in prestrukturiranje gospodarstva. Z izgubo je poslovala v prete- klem letu le Primat-TOZD Ban- čna oprema (464 milijonov din), a jo je v primerjavi z devetmese- čnimi rezultati (556 milijonov din izgube) nekoliko zmanjšala. SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI - PODRUŽNICA PTUJ PREMIERA MLADINSKE SKUPINE GLEDALIŠČA OPD SVOBODA PTUJ Otroka reke V soboto, 18. marca, se bodo v ptujskem gledališču predstavili člani Gledališča III in plesne skupine T4, ki delujeta pod okriljem Delavskega prosvetnega društva Svoboda Ptuj. Videli bomo enega od zgodnjih tekstov Daneta Zajca Otroka reke. Gre za poetični tekst o ljubezni, o iskanju smisla življenja, tekst, ki je blizu mladim. Big je delo Majde Fridl Grah, likovna oprema Stanka Vauda in režija Bran- ka Bezeljak Glazer. Število sedežev je omejeno. NaV GOSTOVANJE SLOVENSKEGA UUDSKEGA GLEDALIŠČA 12 CEUA Medeja Za abonente gledališkega abonmaja, pa tudi za izven se bo v po- nedeljek, 20. marca, v ptujskem gledališču predstavilo Slovensko ljud- sko gledališče iz Celja z uspešnico, predstavo, ki je prejela izredno dobre kritike, Daneta Zajca Medeja. Delo je režiral Franci Križaj, na- slovni vlogi pa igrata Peter Boštjančič in Milada Kalezič. NaV BUDIMO 1A POVABILO TORISTfČliE A8lliCUE KIOPOTEC IZ L£iyARTA Madžarska mimogrede PRESENEČENJA Ce ste bili pred desetimi in več leti na Madžar- skem potem vas ob ponovnem potovanju k sose- dom presenečenje čaka že na meji. Nobene žične ograje, vojakov z brzostrelkami, nič več obvezne menjave dinarjev za forinte. To slednje sicer ni prijetno presenečenje, zakaj z dinarji si na Mad- žarskem nimate kaj početi. V menjalnicah na kur- zni listi jugoslovanskega dinarja ni, če pa je že, je kolona, v kateri je vrednost valut v forintih, pra- zna. Komentar gotovo ni potreben. Naslednje pre- senečenje so madžarske ceste. Razliko med našimi in madžarskimi v korist naše sosede še posebej do- bro občutite, če sedite v zadnjem delu avtobusa, ki se ne more ravno pohvaliti z mlajšo letnico izdela- ve. POTOVANJE Vso pot vzdolž južne obale madžarskega »mor- ja«, kakor imenujejo Blatno jezero (tudi ob sever- ni obali se slika ponovi), vas spremljajo naselja počitniških hišic. Majhnih in večjih, arhitektonsko povsem neusklajenih, vzgledno in manj urejenih ter praviloma kar precej oddaljenih od jezera. Razburkano jezero je dajalo videz blatnega jezera v pravem pomenu besede, narava v tem predpo- mladanskem času pa ni dajala prav nič prijaznega videza. Marec seveda še ni turistični mesec, kar je bilo očitno tudi v največjih mestih ob Balatonu- Siofoku ali pa Keszthelyju. Skoraj zapuščena. Ver- jetno pa se poletni vrvež ob obali jezera prav nič ne razlikuje od vrveža naših obmorskih mest. PRESTOLNICA Budimpešta nas je sprejela s prvimi kapljami dežja, ki potem ni ponehal do jutra. Budim na viš- jem desnem in Pest na levem bregu Donave sta na- stala v srednjem veku. Danes je to eno mesto, ki ga v vsej njegovi dolžini — okrog 25 km — sprem- lja Donava. Reka, ki že dolgo m več lepa modra I^onava iz Straussovega valčka. Med vojno so bili vsi mostovi prek nje porušeni, pa so jih obnovili take, kakršni so bili: šest jih je cestnih in dva že- lezniška. Budimpešta je mesto, kjer tudi v tednu dni ni mogoče odkriti vseh lepot, skrivnosti, poku- kati v vse njene muzeje, galerije, obiskati vseh nje- '"h toplih vrelcev (pravijo, da jih je blizu 100, ko- pališč prek 30), da o čardah in madžarski kuhinji ■»ploh ne govorimo. '^esio ima evropski pridih, pa ne samo zaradi '*^'>t/')ogrskcga pečata, ki je tukaj seveda zapustil *'^'*j pečal, ampak ludi zaradi vrveža ljudi, pod- 'emnc želc/nice, tramvaja nad in pod zemljo, ■jiestnih avtobusov in taksijev, za katere pravijo, da so poceni. Prevažati se z javnimi prevozni- sredstvi z enega na drugi konec mesta ni noben problem. ^ 'udi trgovine dobivajo evropski stil, in če si ^^arntlt: čas za slikanje po njih, vam zagotovo ne . '» /al ( ene? Tako knt povsod: kar je kakovostno, '''dano i/ najbie pa je v teku tu- di urejanje pločnikov v naseljih Slovenja vas, Hajdoše, Skorba in delno Spodnja Hajdina. GLAVNI PROBLEM OSTAJA ŠOLA V planskih dokumentih občine Ptuj je bil načrtovan prizidek s telovadnico k OŠ Hajdina s 1799 m' površine (učilnica, telo- vadnica in zaklonišče). Iz sred- stev samoprispevka so že imeli pripravljenih 10% vrednosti in- vesticije, kar jim je inflacija spro- ti razvrednotila, 90% pa naj bi zagotovila izobraževalna skup- nost Ptuj. Toda vmes je prišel za- kon o začasni omejitvi negospo- daskih in neproizvodnih investi- cij. KS je že priskrbela in plačala vso potrebno dokumentacijo in soglasja, vendar gradnja prizidka v tem srednjeročnem obdobju ne bo možna. Bilo je veliko vroče krvi, pre- pričevanja in dokazovanja, da so našli možno rešitev in so jo lani potrdili tudi zbori občinske skupščine. To pomeni, da so za- čeli takoj uresničevati drugi del programa obnove šole, zagotovi- li vire in poiskali najugodnejšega izvajalca. K5 Hajdina je vložila ves zbrani denar, ki pomeni 10-odstotni delež celotne investi- cije za obnovo sedanje šolske zgradbe. S tem je KS v celoti iz- polnila svojo obveznost in je pri gradnji prizidka s telovadnico ne more nihče več dodatno obreme- njevati. Zapisali so tudi, da ima v ptujski občini prednost gradnja prizidka k OŠ Hajdina, ko bodo zagotovljene finančne možnosti, tudi delež iz republiške solidar- nosti pri vlaganju v šolski pro- stor. Upajo, da bo do uresničitve prišlo v prvih letih naslednjega srednjeročnega obdobja. FF Viarija za svoja leta še veliko dela. Z veliko ljubeznijo pa dela rožne ^ence. Od leve proti d^i: Terezija, Jnlijana, Marija, Marija Vaupotič in Te- rezija. Veliko srce gospe Marije v Aškerčevi ulici štirinajst v Ptuju ži- vi Marija Vaupotič in njenih sedem va- rovank z osmimi in devetimi življenjski- mi križi; najmlajša ima 56 let. Vse so trdo delale. Ko so obnemogle, so poi- skale pot do Marije. Pri njej je lepše kot v domu upokojencev. Kmečkega člove- ka na jesen življenja ujeti med štiri ste- ne bi bil velik greh. Marija to ve, zato je svojo hišo in srce odprla za številne ži- vljenjske usode. Ni ji lahko, pa tudi toži ne. Svojo človekoljubnost je prav tako zaprla globoko v srce in je ne poudarja. Takole govori: »Starost je bolj ali manj betežna: zakaj bi bila tudi žalostna in prazna?« Da bo svoje življenje živela druga- če, se je odločila že v mladih letih. Doma je iz Podlehnika, v družini je bilo enajst otrok. Pomagala je bratom in sestram, da so se izšolali. Potem se je začelo. Enajst let je skrbela za one- moglo teto. Za njo je ostala velika praznina; če si vajen ljudem ... Uso- da ji je namenila, da se je srečala z , Marija, Terezija in Rozika je iz Gorišnice iz Male vasi. Z Marijo sta skupaj že od Prešernove ulice — od leta 1981. Ponosna je, da se še sa- ma »rihta«, poleg tega skrbi za red in čistočo svoje sobe in pomaga pri ku- hi. Veliko si da opraviti tudi z idelavo rožnih vencev. ?n Mariji je tako do- mače, večkrat poudari. Verjamemo. Terezija Predikaka je doma iz Dež- nega pri Podlehniku. Delala je na kmetiji, ko pa je zbolela, je odšla k Mariji. Tudi ona je nadvse zadovolj- na. Julijana Sima je gluhonema in na vozičku. Kmalu jih bo napolnila de- vetdeset. Na obrazu ji piše, da je za- dovoljna. Marija Zajšek iz Podlehnika je k Mariji prišla letos januarja. Je pre- užitkarica. Terezija Kramberger je iz Jakob- skega Dola, ima štiri sinove. K Mariji jo je pripeljal sin Jožek, ki je duhov- nik v Vidmu pri Ptuju. Marije Mlakar, šeste varovanke, ob našem obisku ni bilo doma. Bila je pri zdravniku v Mariboru. Rozika Kodrič je doma iz Valpove- ga na Hrvaškem. V Ptuju ima nečaki- (Posnetki: Martin Ozmec) njo. Rozika meri v višino komaj me- ter. Ko je bila stara sedem let, jo je brcnila krava in ji polomila kosti. Te so se napačno zarasle. Med vsemi va- rovankami je najbolj »nemima«. Želi oditi — k bratu, čeprav ve, da tam ni zaželena. Sedemkrat je že odšla, toli- kokrat pa se je tudi vrnila. Marijin dan se prične ob petih zju- traj. Za vse delo je prekratek. V poste- ljo leže pozno v noč. Če bo uspela v svojih načrtih, bo njen dom sprejel še več žensk, ki ne želijo na jesen življe- nja biti same, tradicionalni dom upo- kojencev pa jim je tuj in neživljenjski. Upokojenke pri močeh pa ji oblju- bljajo pomoč, da ne bo več sama pri vseh opravilih. Človek nehote pomisli, kako bi bi- lo lepo, če bi bilo takih Marij še več... Z njimi bi bila starost velikega števila ljudi lepša in popolnejša. Pri Mariji se veliko pogovarjajo, tudi o tem, kaj bo po smrti — ne bojijo se je, saj zanje pomeni le konec zemeljske- ga življenja. V drugem življenju jih čaka še veliko lepega, saj so za časa življenja na zemlji naredile veliko do- brega. MG Posodobitev mrliške vežice v minulem letu so v Lovrencu na Dravskem polju obnovili po- kopališče. Natančno rečeno: po- stavili so novo ograjo pokopališ- ča ter uredili vhode. Ta dela so veljala 140 milijonov dinarjev. Iz sredstev samoprispevka so na- menili 35 milijonov, drugo pa so zbrali iz najemnih pogodb za grobove in iz prostovoljnih pri- spevkov. Na zboru krajanov so se dogo- vorili, da bodo posodobili in raz- širili mrliško vežico. Predstavili pa so že maketo. Za začetek akci- je predvidevajo mesec junij, kon- čana pa bi naj bila do 1. novem- bra letos. Tretjino sredstev bo prispevala KS Lovrenc. Prav ta- ko so se dogovorili, da bo nekaj prispevala tudi KS Kidričevo, saj ima veliko občanov te KS grobove na pokopališču v Lo- vrencu, drugo pa bodo prosto- voljni prispevki. Če si priznamo, je obnova mrliške vežice v Lo- Barbaro KJaneček iz Podlehnika. Vzela jo je k sebi v Maribor, kjer se je leta 1949 zaposlila. Živela je v bloku. Leta 1981 sta se z Barbaro preselili v Ptuj, v Prešernovo ulico, kjer je Mari- ja kupila hišo. Kljub temu da je bilo sedaj več življenjskega prostora, za vse, ki so želele biti z Marijo v svoji starosti, ni bilo prostora. Že leta 1974 se je pričela zanimati za hišo, v kateri je sedaj. Po desetih letih jo je uspela kupiti. v obnovo je vložila veliko. Hišo je bilo potrebno popraviti od vrha do tal. Pričeli so pri strehi, napeljali vo- do, elketriko in centralno kurjavo ter uredili kopalnico. Prva etaža je doži- vela veliko sprememb in je urejena ta- ko, da omogoča kakovostno življenje. Marija veliko razmišlja in načrtuje. Za življenje želi usposobiti tudi spod- njo etažo. Tudi na dvorišču bi se dalo še marsikaj narediti v prostorih, ki so nekoč služili za shrambo. Ne mine dan, da ne bi kdo potrkal na njena vrata in se zanimal za biva- nje pri njej. Trenutno je prostora le za sedem varovank. Sedem pa jih že po- čiva v haloški zemlji. Marija Vaupotič pripoveduje, da ji skuša pramagati pri- jateljica-profesorica iz Avstrije. Pred- stavniki avstrijske humanitarne orga- nizacije so bili že v Ptuju in so oblju- bili pomoč. Marijine varovanke prejemajo kmečke pokojnine in dodatek za ne- go; pomagajo jim pa tudi dobri lju- dje. Dajo ji, kolikor morejo. Vsak člo- vek želi imeti tudi nekaj zase. Za dom upokojencev njene varovanke ne bi imele denarja, pa tudi ne želijo tja. Pri Mariji živijo sproščeno. Delajo, kar želijo in kar lahko. Vsaka minuta je izpolnjena. Veliko se posvečajo ve- ri. Dvakrat na mesec imajo mašo, če le morejo, pa hodijo redno v cerkev. Vrata Aškerčeve 14 so vedno odprte za sorodnike, znance in prijatelje ter dobre ljudi. Marij~a Ribič na ziinaj ne kaže, da se približuje devetemu križu. Doma vrencu na Dravskem polju mi- na. Tekst in foto: Danilo Klajnše; TEDNIK - 16. marec 1989 NAŠI DOPISNIKI - 7 OŠ Toneta Žnidariča obranila naslov Atletski klub Ptuj je skupaj z Zvezo telesnokul turnih organizacij občine Ptuj organiziral občin- sko dvoransko pr\enstvo v atletiki za mlajše pio- nirje in pionirke. Tekmovanja so se udeležile na- slednje šole: Toneta Žnidariča, Borisa Kidriča. Ol- ge Meglic. Ivana Spolenaka, Dornava, Gorišnica, Videm, Cirkovce, Destmik, Leskovec in Hajdina, tako da je skupaj tekmovalo prek 200 športnikov. Samo tekmovanje je bilo zelo razburljivo ter je po- tekalo v pravem športnem navijaškem vzdušju, kajti do zadnje panoge pri pionirjih, to je do sko- ka v daljino se ni vedel končni vrstni red prvih šti- rih ekip. Do te discipline je bila na prvem mestu OŠ Borisa Kidriča iz Kidričevega pred OŠ Toneta Žnidariča, Olge Meglic, Dornava itd. V zadnji, odločilni atletski disciplini je prvo mesto osvojil tekmovalec iz Dornave s skokom 481 cm in s pr- vim mestom pripomogel, da je Dornava osvojila \ skupnem plasmaju pri pionirjih tretje mesto. Ker sta bila tekmovalca iz OŠ Toneta Žnidariča v fi- nalnem delu v skoku v" daljino bolje uvrščena od glavnih konkurentov -- Kidričevega, so ti pionirji v zadnjem hipu obranili naslov občinskega dvo- ranskega prvaka pri mlajših pionirjih. Prav tako je potrebno pohvaliti šole izven mesta Ptuja, in sicer Destrnik, Videm, Leskovec, Gorišni- ca in Cirkovce, da so se udeležile tekmovanja v polnem številu, kajti samo spomnimo se, kakšne razmere imajo okoliške šole za pouk telesne vzgo- je v zimskem času. Rezultati — ml. pionirji: 30 m: I. Bojan Mikolič (FO) 4,50, 2. Andrej Vaupolič (TŽ) 4,59, 3. Dejan Vauda (TŽ) 4,66; 400 m: I. Stanko Vindiš (KI) 1,06,82, 2. Branko Debeijak (IX)) 1,07,72. 3. Dani- lo Pucko (TŽ) 1,09,00; skok » višino: I. Uroš Esih (OM) 140 cm, 2. Mirko Kmetec (KI) 140, 3. Ervin Vesenjak (GO) 135; skok v daljiso: I. Zdenko Vi- dovič (DO) 481 cm, 2. Robert Petrovič (Cl) 46.1 cm, 3. Anton Rampre 451 cm. Ekipai *rsl»i red: I. Tone Žnidarič 2959 točk, 2. Kidričevo 2901, 3. Dornava 2462 točk, 4. Olga Meglic, 5. Gorišni ca, 6. Cirkovce, 7. Videm, 8. Destrnik, 9. Ivan Spv lenak, 10. Hajdina in II. Leskovec. Mlajše pionirke: 30 m: I. Polona Ojsteršek (OM) 4,85, 2. Vina lic (TŽ) 4,88, 3. Katja Prose- njak (TŽ) 4,96; 400 m: I. Mojca Pleteršek (KI) 1,08.93, 2. Staša Serdinšek (TŽ) 1,12,72, 3. Marjeta Strelec (GO) 1,14,34; skok v višino: I. Mateja Ce- gnar (TZ) 140 cm, 2. Tamara Kovačič(TŽ) 135 cm, 3. Slavica Čeh (DO) 125 cm; skok v daljiao: I. Ksenija Skok (TN) 424 cm, 2. Ksenija Fridaur (LE) 408 cm, 3. Suzana Kralj (GO) 404 cm. Ekipai vrstni red: I. Tone Žnidarič 4287 točk, Olga Me- glic 3810, 3. Gorišnica 3636 točk, 4. Kidričevo, 5. Dornava, 6, Cirkovce, 7. Ivan Spolenak, 8. Destr- nik, 9. Leskovec, 10. Videm in II. Hajdina. 1. Z. UŽALIL SEM MAMO Nekega lepega, sončnega in zasneženega dne — če sfi prav spomnim, je bila to sobota — sem mamici rekel, da se grem dr- sat v dražensko jamo, vendar mi tega ni dovolila. Rekla mi je, da je to prenevarno, da se mi lahko vdre in da se lahko utopim. A vendar me je mikalo in odločil sem se, da doma porečem, da bom peljal psa na sprehod s ko- lesom. Tako se je tudi zgodilo. Ko sem prispel tja, sem najprej preizskusil, ali je led dovolj trd. Ugotovil sem, da je primeren za drsanje. Drsal sem se in čas je minil tako hitro, kot da bi rekel keks. Kar naenkrat sem opazil bel avto. Ko je bil že zelo blizu, sem opazil, da je to moj očka. Rekel je: »Smrkavec, kaj si mi- sliš, da sil Takoj izgini domov. Le pazi se!« Ko sem prišel do- mov, me je še mama nadrla. Ho- tela me je udariti, a me ni. Pri meni je bil že Bes — pes. Skočil je na mamico in jo skoraj ugriz- nil. Potem pa je mamica rekla: »Veš, Matiček, zelo sem užalje- na, ker me nisi ubogal. Nikoli več ne boš storil tega, kajne?« Obljubil sem, da se bom po- boljšal in da se to, kar sem storil, ne bo nikoli več ponovilo. Vse se je dobro končalo. Jaz nisem padel v vodo, led se ni zlo- mil. Bes ni ugriznil mamice. Konec dober, vse dobro. Matija Jurkovič, 6. a, OŠ Ivana Spolenaka UŽALILA SEM MAMO Velikokrat premišljujem o sve- tu, življenju in osebah, ki jih imam rada. Najhuje mi je takrat, ko komu naredim kaj zalega. Ta-. krat se mi oseba smili in jezna sem na sebe in svoje jezikanje, ki je največkrat uvod v prepir. Veli- kokrat se prepiram s sestro, a ! malokdaj z mamico, zato ima prepir takrat še hujše {>osledice. Spominjam se, ko sem mamico užalila s petimi besedami. Tako je bilo: Sestra je tarnala, da nima no- bene obleke. Mamica ji je izpol- nila željo. Zašila ji jo je. Ker pa je bila obleka tako čudovita, sem jo hotela imeti tudi jaz. Mamica tisti dan ni imela ravno veliko časa, zato je dejala, da mi jo bo zašila naslednjič. V moji glavi se je nabiral bes, ker je obleko nare- dila sestri, meni pa je ni mogla! V tistem trenutku sem, ne da bi kaj premislila, grdo dejala: »Se- stro imaš rajši kot mene!« Na- mulila sem se in stekla iz kuhi- nje, kjer sem mamico tako grdo užalila V sobi sem se ulegla na posteljo in tekle so mi krokodilje solze. Ko sem pasla mulo, sem začela razmišljati: »Zakaj se sploh jočem, mamica bi se mora- la, ne pa jaz!« Spoznala sem, da nisem mamici v ponos, kot sem to nekdaj mislila, temveč si mora ona delati skrbi z mano in s se- stro. Te grde besede sem hotela pozabiti tako, da sem sklenila, da se ji bom opravičila. Skleniti je bilo lahko, izvršiti tega pa ne. Vseeno sem zbrala toliko pogu- ma, da sem stopila pred njo in ji dejala: »Mamica, saj nisem mi- slila tako!« Opazila sem, da so se v njenih očeh prižgale »luč- ke« veselja in njene oči so mi po- vedale, da mi je oprostila. Od tistega dne, ko sem mami- co tako užalila, sem sklenila, da bom rajši 10. krat premislila, pre- den bom kaj rekla. Moj sklep je bil pravilen, saj se od takrat manj prepiram. Lepše je živeti v miru! Vesna Šalamun, 6. a, OŠ Ivana Spolenaka PRAZNIK ALI NE? 8. marec — dan žensk. Vse bolj pogosto se sprašuje- mo, ali ima ta praznik še sploh kak pomen. Ob prazniku je veliko slišati o enakopravnosti žensk. Ob praz- niku, seveda. Kaj pa pred njim in po njem? Ženske bogato ob- darijo z darili, deležne so poseb- nega spoštovanja, dan po prazni- ku pa ne duha ne sluha o kakšni enakopravnosti. Pogovarjamo se o enakoprav- r -»sti, ki traja štiriindvajset ur ali C štiristo štirideset minut,stro- no povedano. Nekako takole je' to: »Takole, ženske! Na razpola- go imate en dan, delajte z njim, kar hočete, a ne pozabite, da mo- rate jutri zjutraj otroke odpraviti v šolo, pohiteti v službo, skuhati kosilo, likati...« Do takrat pa je še seveda 24 ur. Za nekatere moške je še to preveč. »Kaj pa drugo!? Dan žensk! Kaj pa vam manjka?« Godrnja- nje eno čez drugo. Če bo dan žensk še naprej ostal praznik, bo moral spreme- niti vsebino. Do takrat pa, ve ženske, bodite kar se da poslu- šne, tistih 1440 minut pa lepo po- rabite zase! Jelka Majcen, 8. b, OŠ Velika Nedelja OPROSTI! Oprosti mi, mama, za premno- ge stvari, ki jim niti več ne vem imena, čutim pa jih še vedno kot krivico, storjeno tebi ... Oprosti, ker nisem skuhala ko- sila tedaj, ko si to želela ... — ker sem kritizirala tvoje kosi- lo ... — ker nisem niti pospravila, za nameček pa se še potepala vse do noči... — ker sem ti takrat tako grdo, osomo odgovorila . . . — ker te največkrat ne ubo- gam ... — ker sem vzvišeno izjavila, da sem bolj podobna očetu kot tebi... — ker nisem zakurila v »central- no« ... — ker nisem hotel po osvežilno pijačo za tebe ... — ker nisem marala »bele« juhe in krompirja lačna, kot sem bila... — ker nisem napravil ničesar od tistega, za kar si me prosi- la... — ker nisem znosil drv v kuril- nico ... Vse te »grehe« so priznali in jih obžalovali učenci 7. b, OŠ Markovci NE JOČI, MATI... — zaradi mojih nepremišljenih besed; moje besede opraviči- la so spremljale iskrene sol- ze ... — zaradi mojih občasnih »ne- sramnosti« ... — zaradi naše vse večje zahtev- nosti, saj nismo več zadovolj- ni z obleko, igračo, ki jo po- dariš ... — ker odraščam, saj vem, da te to zelo boli... — ker sem ti nekoč tako nepre- mišljeno poočitala, da me je v detinstvu vzgaj£tla botra ... — ker sem ti nesramno »vrgel« besede, v katerih sem izrazil svojo ljubosumnost na bra- ta ... ~ ker ob pogledu na tvojo pri- zadetost iz čiste trme nisem hotela izreči niti opraviči- la... — Ne joči, mama, če ti kdaj oči- tam, da me imaš še vedno za nebogljenega otroka. Zato me skušaj razumeti v mojem odraščanju in zore- nju! — Veš, mama, zdaj nisem več tvoj mali Robi, zdaj sem Ro- bert in želim si, da bi bila po- nosna name. — Ne joči, mati, ker sem včasih predolgo odsotna in si v skr- beh zame ... — če ti kdaj rečem: »Kaj že spet tečnariš«? če ti zdaj nisem več ne- nehno za petami, kot sem ti bil .še pred letom, dve- ma . . . — Ne joči, mati, saj me bolijo tudi tiste tvoje solze, ki ti jih prikliče kakšna krivica; bilo mi je neizmerno hudo, ko so mnogi gostje tako hitro odšli z najinega praznovanja . . . Ko te gledam, vse bolj pogo- to pomislim: »Kakšna mati om jaz?« —- Nekaj pa dobro vem: naj se zgodi karkoli, jaz bom s te- boj, mati! Razmišljali in zapisali učenci 8. a, OŠ Markovci KAKO JE TO BILO LEPO Kako je lo bilo lepo, ko si rekla, da me ljubiš, kako mi je srce vzdrhtelo. ko sem slišal, da me ljubiš. Ko sem domov prišel, mislil sem samo na to. kako si rekla, da me ljubiš. Kako je to bilo lepo! Ko sem mislil samo nate. mi je srce drhtelo. Kako bilo je to lepo. ko si rekla, da me ljubiš! Robi Holc. 5. a. OŠ Juršinci NJEN POGLED Ko si prvič me pogledala, sem si mislil, da sončni žarek boža me, a bil je tvoj pogled. Vsak dan bi gledal rad te. sončni žarek moj! Stanko Štebih. 5. a, OŠ Juršinci MAMA, RAD TE IMAM! Vedno, ko pridem iz slovenske šole, je mamica doma. Nekega dne pa je ni bilo. Pogledala sem, ali mi je kje pustila listič s sporo- čilom. A nikjer ni bilo nič. Pokli- cala sem sosedo, teto in prijate- ljico. Mame ni bilo nikjer. Zače- lo me je skrbeti. Čez nekaj časa sem spet klicala vse znance, a nihče ni vedel, kje je mama. Po- tem je prišla in mi povedala, da je bila pri zobozdravniku. Rekla sem ji, da me je zelo skrbelo in da naj mi drugič napiše listek. Potolažila me je, da se mi ni tre- ba bati zanjo, saj bo vedno prišla domov. Jožica Čeh Pred časom je bila moja mama^ v bolnišnici. Operirali so jo na ; nogi. Prvi dan sva šla z bratom k njej na obisk. Zdravnik je bil ra- vno pri njej in je dejal, da jo bo- do drugi dan operirali. Srce mi je začelo močno razbijati, solze so mi pritekle iz oči. Strah me je bi- lo. Mogoče bo kaj narobe? Drugi dan sem šel spet v bol- nišnico. Ni je bilo v sobi. Pove- dali so mi, da je še v operacijski sobi. Čakal sem in čakal. Srce mi je razbijalo od strahu. Čez eno uro so pripeljali mamo. Ni me videla, ker je še spala od injekci- je. Zdravnik nam je rekel, da je vse v redu in da gremo lahko do- mov. Toni Bošnar Ko sem bil star sedem ali osem let, je morala mama nena- doma v bolnišnico. Ko sem pri- šel iz šole, je ni bilo doma. Čudil sem se, kje je. Oče mi je povedal, da je v bolnišnici. Zelo sem se zbal. Mislil sem, da bo kar umr- la. Drugi dan smo jo obiskali v bolnišnici. Povedala nam je, da ni nič hudega, da mora še ostati nekaj dni tam. Zelo sem bil vesel, da ni nič hudega, in sem si oddahnil. A ni- koli ne bom pozabil tistih trenu- tkov, ko mi je oče povedal, da je mama v bolnišnici. Ervin Tratar Ko sem hodil v prvi razred, je imda moja mamica zlatenico. To bolezen je treba zdraviti zelo dol- go. Mama je bila v bolnišnici. Doma smo ostali sami. Spomnim se. da je bilo zato vse drugače. Nataša je še hodila v vrtec. Jaz pa sem šel po šoli k svojemu pri- jatelju. Pri njem sem kosil in po- tem sva pisala domačo nalogo. Ko je prišel oči iz službe, je šel najprej po Natašo v vrtec, nato pa še po mene. Skupaj smo se odpravili v bol- nišnico k mami. Povedali smo ji, kaj je novega. Zvečer je moral očka še kuhati. Branko Novak Učenci slev. dop. pouka v Frankfurtu O pravilnem pisanju imena in priimka Slovenski pravopis zahteva, da je treba dosledno zapisati ime pred pri- imek. Čeprav zveni to naravno pri za- pisu »doktor (dr.) France Prešeren« (smešno zveni »Prešeren France« ali »Cankar Ivan«), tega zelo pogosto ne izvajamo. Otroke vzgajamo že od ma- lega v zavesti, da se morajo podpiso- vati najprej s priimkom, za katerega naj postavijo svoje ime. To je zgreše- no že s pedagoškega vidika, saj je otroku bližje ime, s katerim ga kličejo starši že takoj po rojstvu od priimka, ki si ga zapomni otrok mnogo pozne- je. S sinom Francijem sva prebila del mojega dopusta na Pohorju. V nekem domu je spoznal Franci prijatelja, ki mu je bilo ime »Peter«, pisal pa se je »Franci«. Njegova mama, oskrbnica doma, mi je zaupala, da imajo obilo težav s svojim priimkom »Franci«, saj ljudje pogosto ne vedo, ali je »Franci« ime ali priimek. Pripomnil sem, da do teh težav ne bi prišlo, če bi se Slovenci že enkrat dosledno nauči- li uporabljati ime pred priimkom. Iz zapisa »Peter Franci« bi bilo takoj vsakemu jasno, da je »Peter« ime, »Franci« pa priimek. Če bi zapisali »Franci Peter«, bi bilo, seveda, »Franci« ime, »Peter« pa priimek. Petrovi mamici sem omenil, da Peter ne bi imel omenjenih težav, če bi do- bil ob rojstvu ime »Franci«; nazivali bi ga torej »Franci Franci«. Priznala je, da je bila o tem razmišljala tudi sa- ma. Pisanje priimka pred imenom je značilno v Evropi le za narode mon- golskega izvora, na primer Madžare. Oni uporabljajo dosledno priimek ped imenom (n. pr. Petofi Sandor, kjer je »Petofi« priimek, »Sandor« pa ime). Enako se vedejo tudi Kitajci. Celo slovenisti, ki bi morali biti zgled vsem drugim, pogosto vzgajajo otroke napačno, saj jih v šoli že od malega nazivajo v skladu z zapisom v dnevniku, kjer pa stoji priimek pred imenom povsem iz praktičnih (abe- cedno zaporedje priimkov) razlogov. .Angleži v takem primeru ločijo pri- imek in ime z vejico. Pišejo torej »Ži- žek, Franci« in ne »Žižek Franca«, kot je to v navadi pri nas. Poleg tega, da krši to Slovenski pravopis, degra- dira otrokovo osebnost na zaporedje v abecedi, kar je matematično akviva- lentno številki. Osebno me zelo moti tudi, da dobivam nekatere revije na- slovljene z »Dr. Žižek Adolf« in ne »Dr. Adolf Žižek«, kot bi bilo edino pravilno. Menim, da bi morali slove- nistični lektorji v okviru svojih založ- niških hiš poskrbeti tudi za to. Od naslovov, ki so mi jih zapisali mladi sami, nisem dobil na vsem Šta- jerskem niti enega zapisanega pravil- no, kar je izredno žalostno, saj počno tako tudi bodoči intelektuald. Verjet- no je čutiti tukaj vpliv sosedov — Madžarov, saj mladi Dolenjci pišejo pravilno ime pred priimek. Naj končam. Poleg možnih napa- čnih razlag, kot je bilo to v primeru »Peter Franci«, je v zadnjem času, ko se poskušamo vključiti v mednarodno delitev dela, potrebno upoštevati pri medsebojnem komuniciranju tudi na- vade drugih kuituraih narodov, pa še Slovenskega pravopisa ne bi smeli kr- šiti. Dr. Adolf Žižek W Delovna akcija v Lovrencu Vodstvo krajevne skupnosti Lovrenc na Dravskem polju poziva občane, da se udeležijo delovne akcije v soboto, 18. marca, ko bodo popravljali in gramozirali poljske ceste. Akcija je nujna, saj so poljske ceste potrebne obnove. Pričakujejo velik odziv občanov z ustrezno mehanizacijo. Danilo KJajnšek Dan žensk v Cirkulanah v soboto, 4. marca, je bila na pobudo komisije za proslave in pri- •"editve pri krajevni skupnosti Cirkulane proslava z družabnim veče- rom v počastitev dneva žensk. V znak spoštovanja je vsaka žena ali ^^kle dobila rdeč nagel. Obširen kulturni program so pripravili otroci " ^rtca, male šole, mladinci in mladinke, folklorna skupina iz Stojn- vaške pevke ter domači mešani pevski zbor pod vodstvom Jožeta •Jrnikoviča. Ženskam je govoril predsednik gasilskega društva in jim čestital, predsednik prosvetnega društva Franček Koze! Cirkulane pa je prav ^•^o vsem čestital in jih seznanil, da so vse prireditve, ki bodo v letu 1^89, v znamenju 90 'etnici K UD. Vabil'5e na pomoč pri gradnji dvo- '*'^^> posebej pa na obisk proslav in prireditev. Jože Vidovič 8 - ZA KRATEK ČAS 16. marec 1989 - TEDNIK Dober den! Zdaj pa že v kosteh in v repi čutim, da smo čista na pragi pomladi, čeglih še ta prove zime niti povohali nesmi. Pa kaj si čemo, čeglih jaz še nesen čista prepričani, da zima še ne bo s svojin repom zamohnila in nas malo posmodila vse tiste, ki imamo že popke razcvetene. Pa vete. gdo ženske najboj cvetejo? Nikol, ker majo sploh popek! Stori vic, ne, pa kaj si čemo, včosik si moremo tudi store vice povedati, ker bi jih drgačik pozobili. Vete, jaz sen že čisla pozabljiv in naglušen. Ce mi kdo reče: »Na, vzemi,« te še čujen. če pa mi reče »Daj,« pa sen čista naglušen. Rad tudi pozobin, če sen kumu kaj dužen, čeglih to neje lepa lastnost. Pa tudi malo slepi sen že: nič ne vidin, če se naše kure po sosedovem vrti posejo in razkopljejo, če pa njihove na naš vrt pridejo, te pa se mi takoj pogled izostri in izbojša. Nič ne vidin in ne čujen, če jaz prek krez plot skočin k sosedovi Marički, če pa sosed k moji Mici pride, te pa vse vidin in vse čujen. Tak smo pač Udje fkuper nareti, pa čeglih to neje prav in pošteno. Pošteno pa tudi neje, kaj so zdaj Ptujčani naredli s listin Zlotim (g)nojom. Saj vete, kaj mislin. Skoro do kunca je podrt bivši dom JLA, zaj pa nega dinarov in ne deviz, da bi tan oblu- bleni hotel Pri zlotem noji zgradili. Ker na toti zgradbi nega več strehe, pa tan že lehko rezervirate sobo s pogledom na sunčno ali pa oblačno nebo. Če bode ša slučajno dež, te si morete marelo odpreti, če bo sneg, se bote lahko smučali, če bode vejki naliv s hujdo deževno ploho, pa se bote lehko tam tudi kopah, seveda v deževnici. To je provi čudež od hotela, ki ga še nigi na sveti ne poznajo in je to ptujski patent že zaščiteni pri mednarodni paten- tni organizaciji. Tejko za hec, čeglih je vse fkuper žalostna resni- ca. Te pa srečno in ne za večno. Dobro se mejte, pijte in jejte, pa tudi delajte, saj brez dela ne bi smelo bitijela. Lujzek ZA RAZVEDRILO — T 10 — ŠPORT IN DRUŠTVA 16. marec 1989 — TEDNIK Ptuj—Fenolit Borovnica 108:102 v razburijivcm srečanju so Ptujčani \ dvorani Center uspeli zmagati šele po dveh podaljških. Gostje so vse do konca prvega pol- časa držali korak / domačimi igralci; ti so-iele v 20. minuti srečanja uspeli povečati razliko v koših in dobili pot čas z razliko 47:35. V šesti minuti drugega polčasa, ko so Ptujčani povedli z rezultatom 57:44, je vse kazalo, da bodo gostje doživeli katastrofo Kmalu pa je do- mačinom zmanjkalo koncentracije, pričeli so igrati nervozno. K temu sta precej pripomogla slaba sodnika z vr- sto napak, posebej \ sredini drugega polčasa. Igralci Fenolita so zaigrali učinkoviteje ter prispevali za dramati- čno končnico tekme, ko so v 18. mi- nuti drugega polčasa izenačili rezultat na 81:81. Redni del srečanja se je končal z rezultatom 85:85. S trojko Cabrijana so domačini v zadnjih sekundah prvega podaljška uspeli izenačiti rezultat na 93:93. V začetku drugega podaljška so gostje povedli z rezultatom 100:95 in- vse je kazalo, da bodo domači igralci doživeli poraz. A so v samem finišu drugega podaljška le zaigrali mirneje in si s koši Damiša in Roberta Kotni- ka zagotovili novi prvenstveni točki. Koše za Ptujčane so dosegli: Ro- bert Kotnik 34. Šulič 25, Damiš 19, Marčič 10, Cabrijan 9, Miran Komik 5, Filipič 4 in Vlah 2. MG Mednarodni šahovski turnir — priložnost za ptujske šahiste Po uspešno izvedenem I mednarodnem šahovskem turnirju leta 1987 so se ptujski šahisti odločili, da bi tak turnir postal tradicionalen vsaki dve leti. Tako so že sredi lanskega leta pričeli priprave na 2. mednarodni turnir, ki bo od 10. do 23. aprila in bo visoke. 8. kategorije z udelež bo 12 igralcev, od tega najmanj 5 do 6 VM. 3 MM, 2 KM in I igralec z naslovom M K. Od tujih igralcev bodo na stopili: Razuvaev (SSSR) VM 25.SO. Guiman (Izrael) VM 2535, Vasjukov (SSSR) VM 2515. Schneider (BRD) MM 2470, Danncr (Avstr.) 2400 MM, Rajkovič VM 2500. Si- mič VM 2485, Mencinger HM 2315. Polajžer 2345 MM, Podvršnik M K 2290, Brglez FM 2240 ter predstavnik Ša- hovske zveze Jugoslavije z ratingom najmanj 2470 točk glede na kategorijo turnirja. Predsednik organizacijskega odbora Slavko Brglez je o pripravah dejal: »K izvedbi smo pristopili dokaj resno, saj se glede na kvaliteto igralcev zavedamo odgovornosti, ki jo od nas kot organizatorja vsi pričakujejo. Moram re- či, da smo šli v priprave nekoliko s strahom glede na tež- ko gospodarsko situacijo, vendar se moram ob tej prilik, zahvaliti vsem, ki so nam kakorkoli pomagali in nam št: bodo. Naleteli smo na razumevanje v posameznih delov- nih okoljih in institucijah tako v občini kol tudi širše. Or- ganizacija takega turnirja je povezana s precejšnjimi fi- nančnimi sredstvi, vendar pa ta sredstva hkrati vlagamo \ naše mlade, perspektivne domače igralce, ki le z igranjem na takih turnirjih lahko napredujejo. Na torkovi seji od bora smo ugotovili, da je praktično vse nared in da se tur- nir lahko prične.« Že ob samih pripravah je bil za glavnega sodnika tur- nirja imenovan mednarodni šahovskih sodnik Janko Bo hak. kateremu bodo pomagali zvezna sodnika Milan §i ruga in Boris Rojic ter republiški sodniki Boris Žlendci Martin Majcenovič in še kateri. Za MM [>anila Polajžerja je nastop na tem turnirju iz- redno pomemben, saj bo slartal na izboljšanje ratinških točk. poskušal pa bo osvojiti bal za VM; to pa bo izredno težko, saj potrebuje za to 8 točk iz 11 partij. Rado Brgle? in Marko Podvršnik bosta poskušala doseči čimboljšo uvrstitev, za osvojitev bala MM pa potrebujeta 6 točk. Upamo, da ne bo manjkalo zanimanja med občani me- sta Ptuja, še posebej pa vabimo mlade šahiste iz osnovnih šol, da si organizirano ogledajo to enkratno prireditev ^ prostorih sejne sobe skupščine občine Ptuj (na magistr:< tu), kjer bodo partije prikazane tudi na demonstracijskih deskah. Silva Razlag Občinsko prvenstvo v rokometu V finalu občinskega rokometnega prvenstva za starejše pionirke so se pomerile ekipe OS Hajdine, OŠ F. Osojnika in OŠ O. Meglic. Rezultati: OŠ Hajdina-OŠ O. Meglic 3:11, OŠ F. Osojnika-OŠ Hajdina 15:2, OŠ O. Meglic-OŠ F. Osojnika 13:7. Vr- stni red: 1. OŠ O. Meglic 4 točke, 2. OŠ F. Osojnika 2 točki, 3. OŠ Hajdi- na. Prav tako pa so člani RK Drava in ZTKO Ptuj organizirali občinsko pr- venstvo v rokometu za mlajše pionir- ke. Tclungvanja^ se je luklež^lo p«t ekip. Rezultati: OŠ 6. Meglič-OŠ I. Spolenaka 1:14, OŠ F. Osojnika-OŠ O. Meglic 12:5. OŠ ! Spolenaka-OS F. Osojnika 5:8, OŠ T. Žnidariča- OŠ Podlehnik 5 J. Za tretje mesto: OŠ 1. Spolenaka-OŠ Podlehnik 10:2, za prvo mesto OS F. Osojnika- OŠ T. Žnidariča 10:9. Vrstni red: I. F. Osojnik, 2. T. Znidarič, 3. 1. Spole- nak, 4. Podlehnik, 5 O. Meglic. Naj omenim še to, da sta vse tekme sodila Nojič in Kumer, da so bile tek- me dokaj kvalitetne ter da se ob na- daljnjem dobrem delu za ženski roko- met ni bati. V absolutni konkurenci ženskega rokometa (mlajše in starejše pionirke) je po merilih ZTKO PTUJ vrstni red takle: I. Franc Osojnik 38 točk, 2. Ol- ga Meglic 34 točk, 3. Tone Žnidarič s 33 točkami. Danilo Klajnšek Zmagovalec Branko Rot Poročali smo že, da je šahovska sekcija Spuhlja v okviru svojih aktiv- nosti izvedla tradicionalni pokal KS za mladince, sedaj pa še pokal KS za člane - že peti po vrsti. Pri članih je sodelovalo 18 igralcev, po švicarskem sistemu 9 kol pa je zmagal BRANKO ROT s 7,5 točkami pred lanskim zma- govalcem MIRKOM PRELOGOM s 7, tretji pa je bil EDVARD POPO- ŠEK 6,5 točk. Zmagovalec je prejel pokal KS Spuhlja. Tudi drugouvršče- ni je prejel pokal, tretji pa knjižno na- trado. Zmagovalec med mladinci SA- A PRELOG je med člani zasedel 5. mesto, kar je vsekakor uspeh. Obe tekmovanji, tako mladinsko kot člansko je odlično vodil regional- ni oz. republiški šahovski sodnik Jože VCKJLAR. Silva Razlag Ahiminij—FC Strass 2:0 (1:0) V prijateljski nogometni tekmi so se nogometaši Aluminija pomerili z ekipo Strassa iz Avstrije. Domačini so bili ves čas tekme boljši nasprotnik, toda precej nespretni pred gostujočim vratarjem. Vodilni zadetek za nogo- metaša Aluminija je dosegel Robert Hojnik v prvem polčasu. V drugem polčasu pa je s strelom iz enajstme- trovke končni rezultat postavil Dam- jan Gajser. Pred sto gledalci je sreča- nje dobro vodil sodnik Fridl s Hajdi- Danilo Klajnšek Z dobrim kegljanjem na tretje mesto Po dokaj skromnih nastopih so ke- gijači Drave pokazali v 7. kolu, da so dobro pripravljeni. Na kegljišču Ha- bakuk v Mariboru so dosegli pov- prečje 816 podrtih kegljev. Ptujčani so nastopili brez poškodovanega Spe- honje, a ga je zelo uspešno zamenjal Čuš. Najboljši posameznik je bil Ilič z 838 podrtimi kegiji. Nastopili so: Colnarič 812, Amuš 818, Cuš 797, Plajnšek 800 in Šeruga z 830 fK)drtimi kegiji. Po 7. kolu vodi Krilato kolo iz Ma- ribora. Ptujčani so dve koli pred kon- cem sezone na odličnem 3. mestu. S. Vičar Turnir v malem nogometu Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov Ptuj organizira turnir v ma- lem nogometu, ki bo v soboto, 18. marca, ob 9. uri v športni dvorani Mladika v Ptuju. Najboljše ekipe ča- kajo lepe denarne nagrade, prav tako pa bodo nagradili najboljšega igralca, vrataria in najbolj disciplinirano eki- P**- Danilo Klajnšek Letalci začeli sezono že tretjo soboto so se letalci aero- kluba Ptuj zbrali na letališču v Mo- škanjcih. Odprli so hangarje, prezra- čili letala in padala, pričvrstili letal- ske instrumente, ki so jih pozimi hra- nili na toplejših mestih, kot so han- garii. Padalci so se že preizkusili v zraku, opravili so nekaj trenažnih skokov, saj se pripravljajo na državno padalsko prvenstvo. To je tekmova- nje, pri katerem se padalci pomerijo kombinirano, opravijo skok s pada- lom, zatem pa vozijo slalom na smu- čeh. Tekmovanje je prestavljeno na sredino aprila zaradi pomanjkanja snega na Komni, kjer naj bi bilo pr- venstvo. Letalci iz ptujskega aerokluba opravljajo tudi periodične preglede treh športnih motornih letal kot edini športni klub v Jugoslaviji. Gre za lOOO-ume preventivne preglede letal tipa Cessna in Piper. V letošnji sezoni si letalci želijo čimveč lepega vremena in lepih ko- 5 mulusov. pa dovolj bencina in seveda športne sreče, ki je potrebna za dose- go dobrih rezultatov. V letošnjem letu se bo Milena Cest- nik, reprezentantka v jadralnem lete- nju, udeležila evropskega prvenstva v jadralnem letenju v Sovjetski zvezi, če bo seveda zbrala vse potrebno za lek- 'movafljc. Letalci še hpdo ude|ežili re- publiških tekmovanj in glede na re- zultate tudi državnih. MS Občinsko prvenstvo osnovnih šol v judu Judo klub Drava in ZTKO Ptuj sta organizirala občinsko prvenstvo osnov- nih šol v judu. Tekmovanja se je udeležilo 41 tekmovalcev iz osnovnih šol: Franca Osojnika, Olge Meglic, Toneta Žnidariča, dr. Franja Žgeča Domava in Franca Belšaka iz Gorišnice. REZULTATI: do 28 kg: 1. Tadej Žnidarič, OŠ Gorišnica, 2. Filip Zemljak, OŠ Gorišnica, 3. Samo Brodnjak, OS Gorišnica; do 31 kg: I. Dejan Vogrinec, OŠ Olge Meglic, 2. Sebastijan Kolednik, OŠ Franca Osojnika, 3. Rene Brod- njak, OŠ Gorišnica; do 34 kg: 1. .Andrej Geč, OŠ Gorišnica, 2. Marko Bezjak. OŠ Gorišnica, 3. DragO Cvetko, OŠ Gorišnica; do 38 kilogramov: L Črtomir Munda, OŠ Toneta Žnidariča, 2. Marko Kukovec, OŠ Toneta Žnidariča, 3. Zdravko Erhatič, OŠ Gorišnica; do 42 kilogramov: 1. Bojan Veselic, OŠ Goriš- nica, 2. Dominik Treber, OŠ Franca Osojnika, 3. Sandi Voda, OŠ Toneta Žnida- riča; do 46 kilogramov: I. Fabijan Kovačec, OŠ Gorišnica, 2. Marko Petek, OŠ Gorišnica. Milan Gole OŠ Domava: do 50 kilogramov: 1. Damir Kokot, OŠ Gorišnica, 2. Gorazd Vindiš, OŠ Toneta Žnidariča. 3. Aleš Voda, OŠ Olge Me- glic: do 60 kilograiBOv: I. Simon Starček, OŠ Franca Osojnika, 2. Damjan Ser- dinšek, OŠ Franca Osojnika, 3. Martin Šestan, OŠ Gorišnica; nad 60 kilogramov: 1. Peter Hameršak, OŠ Gorišnica, 2. Marko Kores,OS Fran- ca Osojnika, 3. Slavko Plasenjak, OŠ Gorišnica. Ekipni vrstni red: I. mesto OŠ F. Belšaka, Gorišnica, 2. mesto OŠ F. Osoj- nika, 3. mesto OŠ T. Žnidariča, 4. mesto OŠ O. Meglic, 5. mesto OŠ dr. F. Žge- ča, Domava. Danilo Klajnšek Tečaj za nogometne sodnike Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov Ptuj vabi vse, ki jih zanima, na tečaj za nogometnega sodnika. Društvo pokriva vsa nogometna pr- venstva na območju MNZ Ptuj ter že- li v svoje vrste pritegniti čimveč novih moči. Vsi kandidati naj se oglasijo ria sedežu MDNS Ptuj, Muršičeva 7, v torek, 21. marca, ob 18. uri; Um bodo dobili vse potrebne informacije. Danilo Klajnšek ^^STVO SRS ZA PIONIM. PJOWlR>tE TER DVOJICE Brodnjakova prva medalja NTK Petovia je bil organiza- tor republiškega prvenstva za pionirje, pionirke ter dvojice II. in 12. marca v športni dvorani Mladinka. Na republiškem prvenstvu je igralo oseminštirideset pionirjev ter dvaintrideset pionirk. To so- najboljši igralci in igralke, ki so si pravico igranja v finalu prido- bili skozi kvalifikacije v štirih re- gijah. Pri pionirkah so se borile tudi štiri igralke Petovie. Najboljša je bila Cerčetova na osmem mestu, z malo več zbranosti bi lahko bi- la peta. Cegnarjeva je osvojila štirinajsto mesto. Mlakarjeva je bila šestnajsta, Karničnikova (mlajša sestra Lucije) pa osem- najstva, Cegnarjeva. Mlakarjeva in Karničnikova so še naslednje leto pionirke in pričakujemo še boljše rezultate, seveda če bodo zavzeto delale. Pri pionirjih je domača Peto- via nastopala s šestimi pionirji. Najmlajši in še ne dovolj izkuše- ni Slrašek je zasedel štiriintride- seto mesto, z več borbenosti in poslušanju nasvetov bi lahko bil najmanj petindvajseti. Zelo do- bro je igral Križe, saj je prema- gal vrsto boljših igralcev in zase- del dvaindvajseto mesto. Realno sedemnajsto mesto je osvojil Sa- pač. Proti pričakovanju glede na igro v soboto je Janžekovič v ne- deljo osvojil visoko šesto mesto, torej je igral neprimerno boljše v nadaljevanju. Piko na i je v nede- ljo dodal z zares dobro in borbe- no igro Blaž Brodnjak in zasluže- no osvojil tretje mesto ter brona- sto medaljo. Z delom na trenin- gih in ob pristopu k vsaki igri si je tb medaljo ob koncu v pionir- ski konkurenci zaslužil. Njegovo slavje je tem večje, saj je to prva medalja Petovie pri fantih na- sploh z republiškega prvenstva v bogati petnajstletnici obstoja. Čestitamo. V dvojicah sta najmlajša Pepi in Urh osvojila peto mesto; izgu- bila sta po ogorčeni borbi s kas- nejšima zmagovalcema Kastel- cem in Brzinom iz Kovine-Olim- pije. Republiški prvak pri pionir- jih je zasluženo Tancer iz Strojne Blaž Brodnjak (Foto: M. Ozmec) Maribor pred Šemrovom (Kovi- na-Olimpija), Brodnjakom (Peto- via) in Ribalčenkom (Semedela- Koper). Pri dekletih je presenetljivo slavila Tilingerjeva iz Kovine- Olimpije pred Guzeljevo (Ilirija), Sevškovo (Kovina-Olimpija) in Cehovino (Semedela-Koper). O kvaliteti ter organizaciji pa je delegat Matjaž Udir iz Lju- bljane povedal: »Generacija pio- nirjev je v zveznem merilu neko- liko slabša kot lanska in predlan- ska. Vrstni red je realen. Tancer ie zasluženo republiški prvak. V ši konkurenci glede na lan- sko leto sta razočarala Stojano- vič (Strojna) ter Kastelic (Kovi- na-Olimpija). Pohvaliti je po- trebno borbenost in medaljo do- mačina Brodnjaka, saj kolikor vem — je to sploh prva medalja pionirja na prvenstvu SRS v Ptu- ju do sedaj. Pri pionirkah je veli- ko presenečenje zmaga Tilinger- jeve pred tremi potencialnimi re- prezentantkami Jugoslavije. Z borbeno in prodorno igro je za- služeno slavila. Kvaliteta pri de- kletih je boljša kot pri fantih. Po- hvaliti velja organizacijo tekmo- vanja: to je v letošnjih prven- stvih SRS eno najboljših, zatorej pohvala tov. Mlakarju in tov. Sa- mojlenku. Sodniška organizacija v teniški zvezi vzbuja zaskrblje- nost, saj republiško prvenstvo praviloma sodijo pioniiji klubov, ti pa tej zahtevni nalogi niso do- rasli.« Za oceno smo zaprosili še re- publiškega kapetana za moške Mirka Ungerja iz Murske Sobo- te; dejal je: »Na prvenstvu ni bi- lo posebnih presenečenj na prvih štirih mestih. Tancer iz Strojne je zasluženo zmagovalec, lep uspeh predstavlja tretje mesto Brodnja- ka, ki je edini imel priložnost premagati Tancerja. saj je bil dvoboj kakovosten, borben in izenačen v prvem setu. Zaskr- bljujoča je kvaliteta pri pionirjih, saj ni na nivoju prejšnjih genera- cij!« Torej pohvale so si prislužili voditelji tekmovanja, zaslužijo pa si jih tudi sodniki — bodoči nasledniki Damjana, Evgena, Blaža, Pecija itd. Pohvala za bor- benost in dobre igre vsem igral- cem in igralkam kluba. Dobri re- zultati naj jim bodo nagrada in vzpodbuda za še trše in uspešno delo- NAŠA BESEDA 89 Srečanje za jutri 8. srečanje otroških gledaliških in plesnih skupin Naša beseda 89 bilo je v ponedeljek v ptuj- skem gledališču je tista oblika srečanja mladih, ki jim daje vzpodbudo in voljo delati še na- prej. V organizaciji Zveze kultur- nih organizacij se je letos pred- stavilo pet gledaliških skupin iz osnovnih šol Olge Meglic, Graje- ne, Vidma, Toneta Žnidariča in Ormoža ter štiri plesne skupine: učencev iz Vidma, srednješolcev in dve skupini za sodobni ples Delavskega prosvetnega društva Svoboda iz Ptuja. Otroci so na- stope svojih vrstnikov toplo spre- jeli, mladi igralci in plesalci so izmenjali izkušnje, kritično so- očili svoje delo z drugimi, sreča- nje pa je tudi vsakoletna prilož- nost za mentorje teh skupin, da se pogovorijo o svojem delu. Mentorji gledaliških skupin so o tem povedali: Marija Černila iz osnovne šole Videm: Za naše otroke, ki priha- jajo iz zunanje osnovne šole, je nagrada že to, da lahko nastopa- jo na pravem odru. Naši pogoji za delo gledališkega krožka so namreč zelo slabi. Oder v kino- dvorani je majhen, vadimo prete- žno v razredu, ko pa pridejo na pravi gledališki oder, je za njih to pravo doživetje. Kakovost pa: kakršne so možnosti, takšna je potem kakovost tega, kar poka- žemo. Velikokrat si zamislim predstavo povsem drugače, pa ' glede na naše razmere ne gre; na ptujskem odru bi šlo, pa seveda ; ni mogoče vaditi na njem. Vlasta Mlinaric, osnovna šol*, Olge Meglic, Ptuj: Na šolah de- lajo gledališki krožki in prav je, da se vsaj enkrat letno lahko po- kažejo v ptujskem gledališču. Otroci se teh nastopov veselijo, saj sicer ni možnosU nastopa na pravem odru. Kakovost predstav pa je seveda odvisna od časa, od zmožnosti in razmer za delo: en- krat so boljše, drugič spet slabše. Milivoj Zemljič, osnovna šola Ormož: Zelo smo veseli, da smo letos že četrtič gostje tega sreča- nja. Naši mladi ustvarjalci se obiska na ptujskih gledaliških deskah zelo veselijo. Prvič, da vi- dijo ta gledališki hram, kjer se počutijo prave igralce, drugič pa tudi zato, da vidijo, kako delajo na drugih šolah. Mislim, da smo v teh štirih lerih, kolikor sodelu- jemo, videli precejšen napredek. Veseli bomo, če bomo lahko dru- go leto spet prišli. Nevenka Samobor, osnovna šo- la Toneta Žnidariča, Ptuj: Tudi mi smo veseli, da smo lahko so- delovali na srečanju, ki poteka v pravem gledališču; otrokom to veliko pomeni. Veliko pa to sre- čanje pomeni tudi mentorjem, da se enkrat lahko srečamo, pogle- damo predstave, ki smo jih otro- kom pomagali narediti, o njih se pogovorimo ... Tudi otroci se na takih srečanjih bogatijo, opazu- jejo, kako delajo gledališke pred- stave drugi, privzgajajo si kriti- čen odnos, postajajo pravi gle- dalci in tudi to prispeva k boljše- mu, kvalitetnejšemu, ustvarjal- nejšemu delu v prihodnjih sezo- nah, ki jih čakajo. Mislim, da se otroci velikokrat prav na pravem odru, v pravi atmosferi navduši- jo za gledališko delo. Marija Vaupotič, osnovna šola Grajena: Gledališke deske in lu- či... to je mogoče primerjati z mamilom. Ce človeka že v njego- vem razvoju, v mladostniškem obdobju s tem zastrupiš, obstaja neko upanje, da bo ta čar obdr- žal v sebi in bo s tem delom še nadaljeval. Mislim, da je to ču- dovit hobi, ki 2^hteva od človeka veliko truda in žrtvovanja, ven- dar pa, ko ob ploskanju pade za- vesa, je ves trud poplačan. Sreča- nje Naša beseda je srečanje, ki mora biti v pravi gledališki hiši. Prav to je za vse nastopajoče ne- pozabno doživetje, ki jih sprem- lja še dolgo potem, veliko o tem govorijo... Ob tem ne smemo pozabiti, da se prav na takih sre- čanjih razvijajo estetski odnos, medsebojno sodelovanje, tovari- štvo, samoodrekanje in ljubezen do lepe slovenske besede. Branka Bezeljak-Glazer, Zveza kulturnih organizacij: Letos sem na tem srečanju na eni strani predstavnik organizatorja, na drugi strani pa zastopam Obmo- čno združenje gledaliških skupin Slovenije, kar pomeni, da sem le- tos selektor za območna sreča- nja. Po predstavah moram imeti razgovore z mentorji. Analizira- mo to, kar smo videli, in se sku- šamo potem skupaj odločiU, ka- tera od predstav bi lahko sodelo- vala na območnem srečanju. Le- tos bo to v eni od mariborskih občin. Vsako leto si prizadeva- mo, da bi to srečanje postalo res medobčinsko srečanje. Po obči- nah deluje malo gledaliških sku- pin po šolah in je nesmiselno, da bi imela vsaka občina svojo revi- jo. Vendar pa se redno udeležu- jejo našega srečanja le Ormožan- ci; lani so bili tudi iz Lenarta, le- tos pa jih ni, kot tudi ne Sloven- ske Bistrice. NaV TEDNIK — 16. marec 1989 OGLASI IN OBJAVE - 11 z VOLILNE KONFERENCE REZERVNIH STAREŠIN PTUJSKE OBČINE Predsednik je Jože Perko v soboto dopoldan so v občinski konferen- ci ZRVS Ptuj izvedli volilno konferenco in tako zaokrožili štiriletno mandatno obdobje, v katerem je dosedanje vodstvo ob sodelova- nju krajevnih organizacij, upravnih organov, JLA in TO ter drugih uspešno izvedlo pro- gram dela in usposabljanja. To ni sporno, če- prav so v razpravi na res dobro obiskani kon- ferenci rekli tudi kakšno kritično zlasti na ra- čun kadrovanja v vojaške in šole rezervnih oficirjev, želeli pa si tudi več oblik praktične- ga usposabljanja in posodobitev programo\ ter izvedb. Oceno uspešnosti nekoliko znižu- je tudi obisk usposabljanj in srečanj starešin, zlasti letnih konferenc in tradicionalnega ob- činskega tekmovanja, ki ga pripravijo in izve- dejo skupaj z ZSMS. Vodstvo ob teh pomanj- kljivostih ni stalo križem rok, zato se stanje izboljšuje, za boljše kadrovanje pa so rezer- vni starešine najboljša ali pa tudi najslabša »reklama«. Zavzeli so se tudi za spremembo zakona o vojaški obveznosti (napotitev na služenje vojaškega roka znova po končanem študiju) ter za boljše stimulativne ukrepe za rezervne starešine, tako pri strokovnem delu kot pri vrednotenju njihovega družbenega prispevka, kjer se močno pojavljajo kot posa- mezniki, veliko manj pa kot organizacije zno- traj SZDL. Zato je pogost občutek, da orga- nizacije na terenu niso dovolj aktivne. Veliko je bilo povedanega, ker bo gotovo koristilo novemu vodstvu pri nadaljevanju dela dose- danjega, ki so mu izrekli zahvalo. Dosedanjega uspešnega predsednika Stan- ka Meglica je zamenjal Jože Perko, podpred- sednik je Janez Drevenšek, tajnik Jože Lah, v predsedstvu pa je še osem članov. Na konferenci so tudi sprejeli statut občin- ske organizacije, program dela in finančni načrt ter podelili priznanja zaslužnim posa- meznikom. Pisna priznanja OK ZRVS Ptuj so prejeli: Peter Bombek (Budina-Brstje), Milan Horvat (Destrnik), Ivan Hvala (Graje- na), Milan Klajnšek (Ptujska Gora), Janko Kozel (Leskovec), Dušan Maltar (Kidričevo), Stanko Medved (Lovrenc), Franc Pajnkiher (Dolena), Dušan Pernek (Majšperk), Feliks Taciga (Stoperce), Branko Tement (Spuhlja) in Franc Trafela (Videm). I. kotar. Pravilo desnega Kljub prizadevanjem miličnikov in ostalih odgovornih za pro- metno varnost je stanje na naših cestah iz leta v leto bolj zaskrbljujo- j če. Tako na slovenskih cestah umre letno čez 5.000 ljudi, vsaj deset-J krat toliko pa jih je v prometnih nesrečah huje ali lažje poškodova- nih. Okoli ena tretjina od teh pa ostane invalidna. Še bolj žalostno je, da umre v nesrečah tudi za dva razreda šolskih otrok letno, medtem ko bi z ranjenimi otroci v Sloveniji napolnili letno eno veliko šolo. Najpogostejši vzroki za tolikšno število prometnih nezgod (ki nas uvršča v sam vrh v Evropi) so: PREVELIKA HITROST, IZSI- LJEVANJE PREDNOSTI in VINJENOST. Do velikega števila prometnih nesreč pa prihaja tudi v križiščih enakovrednih cest zaradi različnega tolmačenja desnega pravila, zato ponovno opozarjamo na bistvo ravnanja v takšnih primerih. Po »desnem pravilu« se ravnamo tako: 1. Ce pripeljejo v križišče, kjer se promet odvija po desnem pra- vilu, hkrati tri vozila vsaka iz svoje smeri, odpelje skozi križišče prvo tisto vozilo, ki na svoji desni bočni strani nima drugega vozila. 2. Drugače se ravnamo v križišču enakovrednih cest, kadar vozi- lo zavija v levo in nima na svoji desni bočni strani vozila. Pravilno ravnanje v križišču nam ponazarja naslednja skica: Prvo prepelje križišče vozilo z oznako A, drugo prepelje v križišče vozilo z oznako B, zadnje prepelje križišče vozilo C, ki je nakazano v dveh si- tuacijah. V ČAKOVCU ODPRLI KITAJSKO RESTAVRACIJO Cheng Du s setsuansko kuhinjo Pravijo, da je Cakovec najlepše urejeno mesto v sosednji Hrvatski. Vsi, ki ste ga kdajkoli obiskali, lahko temu zagotovo brez pomislekov pritr- dite. Res je, da si je zagotovil sedanjo, naravnost lesketajoče podobo šele v zadnjih treh letih, saj je bilo v Čakov- cu odigranih tudi nekaj tekem Uni- verziade. A zagotovo vsega tega ne bi bilo, če v mestu ne bi živeli pridni in sposobni ljudje. Cakovec pa je občanom ptujske občine dobro znan tudi iz številnih prireditev in srečanj v okviru tradicio- nalnih srečanj bratskih občin Sloveni- je in Hrvatske. In prav iz vezi, stkanih na bratskih srečanjih, je v našo redak- cijo priromalo vabilo za udeležbo na svečani predstavitvi druge kitajske re- stavracije v Jugoslaviji, ki je nastala v nekdanjih prostorih »Narodne kuhi- nje« sredi Cakovca. Gostinsko-trgovska "delovna orga- nizacija Lnion ima v tem mestu že bogato tradicijo, ob delovni uspešno- sti pa seveda tudi napredne ambicije. In tako je sodelovanje z novosadsko kitajsko restavracijo »Varadin« rodi- lo željene sadove, ki so jih izvajalci del realizirali na osnovi odličnih pro- storskih rešitev arhitekta Mladena Momčiloviča iz Novega Sada. Resta- vracija Čeng Du ima 48 sedežev, do katerih je možen dostop le skozi »preddverje užitkov«. Desno je dvo- rana »naravnih lepot« za posebne go- ste z razstavno mizo. Poleg stilne opreme in značilne kitajske rdeče bar- ve z rožnatimi motivi je dvorana opremljena z umetniškimi deli iz ki- tajske province Sečuan. To pa zaradi tega, ker je tudi kuhinja sečuanskgj^ Takšen ali podoben posnetek bi lahko nastal tudi sredi Kitajske, pa je le v restavraciji Čeng Du v 48 lun oddaljenem Čakovcu. . sestavljena iz jedi in začimb, ki so še najbolj podobne medimurski, slavon- ski, podravinski ali sosednji madžar- ski kuhinji. Od žitaric je najpogostejši riž, po- leg tega pa skoraj ni jedi, v kateri ne bi bilo nekaj iz soje. Od mesa je naj- več perutnine (race), zatem ribe in svinjsko meso. Od zelenjave je zasto- pan v glavnem paradižnik, pa kuma- rice, veliko je čebule in česna ter pa- prike v različnih oblikah. Vse skupaj pa je seveda pripravljeno po prizna- nih kitajskih receptih province Seču- an. Sicer pa, kaj vas vznemirjamo, pri- jazno osebje restavracije Čeng Du vam bo ob obisku podrobno razložilo vsebino posamezne jedi — teh pa je pri običajnem obedu od 7 do 10, s sla- dico seveda. Cene — ne previsoke, saj je za povprečen kitajski obed (z je- dilnimi palčkami vred) treba odšteti okoli 30 tisočakov. In verjemite, ko človek obeduje ob umirjeni kitajski glasbi jedi, ki so mu popolnoma tuje, a odlične arome in okusa, polnega ostrejših začimb — in ob vsem tem vp, da uživa kitajsko hrano, potem je to zares nekaj posebnega. Sicer pa vas bodo Čakovčani zagotovo vese- M. Ozmec; Sejem bil je živ Na največjem evropskem sejmu, namenjenem malemu gospodarstvu, v Munchnu je bilo zares ži- vahno. Na tisoče obiskovalcev vsak dan, predvsem pa gneča ob koncu tedna. Seveda imajo obiskoval- ci na sejmu kaj videti, pa tudi posli tečejo. Tuji go- spodarstveniki, lastniki manjših podjetij, obrtniki prihajajo tja z namenom, da kaj kupijo, da si po- sodobijo proizvodnjo v svoji fumi. Naši pa, da imajo skomine po vsem, kar tam vidijo. Supermo- derna tehnologija bi resnično našla spretne roke tudi pri naših obrtnikih, toda ti so srečni, če si lah- ko privoščijo kakšen rabljeni stroj iz tujine. In če že s tem dosegajo dobre rezultate, kako bi šele bilo z novim, računalniško vodenim strojem. Kakorkoli že, precej vode bo še preteklo, da se bomo lahko vključili v zahodne gospodarske toko- ve kot enakopravni partnerji. Do takrat pa si bo- mo sejemske prireditve v Munchnu pač ogledovali kot turisti. Tako nekako so se počutili ptujski obr- tniki, ki so si ogledali sejem v organizaciji zasebne turistične agencije Anka pa tudi v lastni režiji Tu- di zaradi tega, ker so med razstavljalci iz vseh kon- cev (tudi nerazvitega) sveta zaman iskali karkoli iz Jugoslavije. JB Tudi take lične brunarice sodijo na obrtni sejem Prihaja NOVI M -I- M Mercator-Izbira-Panonija izvaja svojo poslovno strategijo s spe- cializacijo prodajaln. Tako bo kmalu odprt BOUTlQUE M-fM v Krempljevi ulici v Ptuju. Ugotavljamo namreč, da je blagovnica po- stala pretesna in daje potrebno popestriti ponudbo športnih oblačil v športnem oddelku. Zato je bilo potrebno določiti novo lokacijo za se- danji oddelek M 4- M. Menimo, da bodo naši kupci zadovoljni z nami tudi na novi lokaciji, tako kot so bili do sedaj v blagovnici. BOUTlQUE M-I-M bo sodobno opremljen. Velikost lokala je 60 m'. Nudili bomo modno žensko in moško konfekcijo s poudarkom na mladostnem programu. Ob tem bodo še modni dodatki, bižuterija in drugo. Skratka, trudili se bomo, da bodo kupci našli svoje zado- voljstvo. ČRNA KRONIKA PRED AVTO NA PREDNO- STNO CESTO V sredo, 8. marca, je Franc Spindler z Mestnega vrha s kole- som z motorjem zapeljal z dvo- rišča stanovanjske hiše na regio- nalno cesto Ptuj — Vurberg. Prav tedaj je po prednostni cesti pri- peljal Jože Kovačec, ki trčenja ni mogel preprečiti. Zadel je kole- sarja, ki je padel, pri tem se je hudo poškodoval in so ga prepe- ljali v ptujsko bolnišnico. V LEVO IN V OSEBNI AVTO V nedeljo zgodaj zjutraj je po Zagrebški cesti v Ptuju peljal z osebnim avtomobilom Danilo Turk. Nenadoma je zapeljal v le- vo čez sredino ceste in trčil v osebni avto, ki ga je nasproti pri- peljal Venčeslav Kmetec. Pri tr- čenju je bil Kmetec hudo ranjen, njegova sopotnica Anica Kmetec pa lažje. Oba so prepeljali v ptuj- sko bolnišnico. DELOVNA NEZGODA Srečko Kumer, delavec EKK obrat Ptujsko polje je nameščal zračnico na platišče kolesa trak- torja. Pri polnjenju traktorske gume mu je vrglo v glavo železni varovalni obroč. Hudo poškodo- vanega so prepeljali v ptujsko bolnišnico. OGENJ NA GOSPODAR- SKEM POSLOPJU Prejšnji torek zvečer okoli 21. ure je nastal požar na gospodar- skem poslopju Feliksa Kaučiča na Ločkem vrhu, KS Destrnik. Zgorel je del poslopja, okoli 2,5 tone sena in nekaj orodja. Škodo cenijo na okoli 20 milijonov di- narjev. Vzroka požara še niso ugotovili. ČE MOŠKI KUHA Prejšnji četrtek zvečer je Jože Rošker, Drakovec 30, kuhal ve- čerjo. Medtem je odšel iz kuhi- nje in pozabil izključiti grelno ploščo na štedilniku. Mast v pon- vi se je vžgala, ogenj se je razširil na pohištvo in drugo kuhinjsko opremo. Pritekel je »raztreseni kuhar« in prisebno sam pogasil ogenj. Pravijo, da je kljub temu škode za okroglo 20 milijonov dinarjev. FF osebna hroniha Marija Jus, Žetale 95 — Ale ša; Marjeta^ Ketiš, Brstje 29 - Ino; Irena Šerbak, Doklece 5 - Leona; Sonja Arnuš, Dornav 136 — Majo; Janja Kosi, Ljutc mer, Podgradje 24 — Mihaela Janja Krampelj, Mostje 3/a - Evo; Jožica Horvat, Zg. Jablane 15 — Aleksandro; Nataša Zebec, Medvedce 29 — Violeto; Nataša Zver, Janežovski Vrh 37 — dekli- co; Ema Jus, Grdina 20 — de- čka; Irena Žerak, Čermožiše 72/a — Denisa. Poroke: Boštjan Simonič, Langusova 18, in Sonja Mlakar, Kicar 7/c. Umrli so: Ana Brmež, Trg svobode 3, roj. 1917, umrla 6. marca 1989; Neža Kelenc, Mestni Vrh 28, roj. 1927, umrla 6. marca 1989; Mari- ja Bauman, Lovrenc na Dr. polju 127, roj. 1909, umrla 6. marca 1989; Cecilija Rus, Velika Nede- lja 11, roj. 1901, umrla 6. marca 1989; Marija Pfeifer, Belski Vrh 7, roj. 1919, umrla 6. marca 1989; Franc Korošec, Desenci 1, roj. 1921, umrl 7. marca 1989; Ivan Topolinjak, Kajžar 62, roj. 1914, umrl 7. marca 1989; Ivan Čulek, Središče, Poštna ul. 7, roj. 1909, umrl 7. marca 1989; Štefan Fišer, Slape 29, roj. 1915, umrl 8. marca 1989; Anton Gregorič, Ve- lika Nedelja 9, roj. 1912, umrl 8. marca 1989; Helena Novak, Dom upok. Ptuj, roj. 1905, umrla 8. marca 1989; Peter Viher, Vin- ;ki Vrh 35, roj. 1928, umrl 9. narca 1989; Franjo Zebec, Mari- bor, Mladinska 8^ roj. 1913, umrl 10. marca 1989; Štefanija Težak, Goričak 45, roj. 19. dec. 1988, umrla 9. marca 1989; Rozalija Gomzej, Rjavci 37, roj. 1914, umrla 11. marca 1989; Neža Trol, Zagrebška 23, roj. 1898, umrla 11. marca 1989; Janez Bel- šak, Spuhlja 16, roj. 1908, umrl 11. marca 1989; Janez Vogrinec, Strelci 7, roj. 1930, umrl 9. marca 1989. TEDNIK Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADiO- TEDNIK, 62250 Ruj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ure- ja uredniški kolegij, ki ga se- stavljajo: direktor in glavni urednik Franc Lačen, odgo- vorni urednik Ludvik Kotar, tehnični urednik Štefan Puš- nik, novinarji Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Dar- ja Lukman, Martin Ozmec in Nataša Vodušek ter novi- nar-lektor Jože Šmigoc. Uredništvo in uprava: Radio- Tednik, telefon: (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročni- na znaša 75.000 dinarjev, za tujino 120.000 dinarjev. Ziro- račun pri SDK Ptuj: 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer, tozd Mariborski tisk, Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se temeljni davek ne plačuje.