Štev. 361 TRST, petek 30. decombra 1910 Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN NAROČNINA ZNAŠA tc« «• Mtfslfftii in prazniki* tU d., M pmnMJUi rt 9. sjvtfftj. IP^s-v Šte*. se prodajajo 3 nvd. (o sfcet.) 7 maegifc vi'- ir-Eh t Trsin okolici, Gorici, Krxaj«, Št. Petra, Selaai, Nabrešmi, Sv. Lu-njU Toimi«, A'jdor- iiiii, Dornbergu itd. Zirtuak it«T. po o a-rS. (10 z.tot,). ŠOUh&i SE WA MILIMETRE v žlrokosti 1 »vief n. OENE: Trgerieski i« obrtai oglasi po 8 st. "*wn, : -»T' ;lso, seitvaJa, posUnic«, oglasi drgio Galatti attv. 18. ■ " ?o3tas-hranUnWisi ra?un 5t 841652. TELEFOfl li. 11-57. BLAi -.SBMNmaBi v ^rzojavpe vesti. Srbska skupščina. BEL1GRAD 29. Skupščina je v poimenskem glasovanju z 88 proti 15 glasom vspre-jela avstro - ogrsko - srbsko trgovinsko pogodbo. BELIGRAD 29. Skupščina bo jutri razpravljala o reviziji poslovnega reda. Ker ni bilo možno med obema radikalnima strankama doseči doslej o tem zakonskem načrtu nikakega sporazuma, se pričakuje v političnih krogih, da pride jutri do minister-ske krize. TURČIJA. CARIGRAD 29. „Jeune Turquie" je zvedela, da je ministerstvo za javne gradnje odredilo proučavanja za Jadransko železnico na podlagi trase Skoplje-Dibra-Mati-Sv. Ivan Medua, odobrene od generalnega štaba. Potres. ATENE 29. V Elisu so danes ponovno čutili več potresnih sunkov. Provz rečena škoda je velika. Vlada je poslala pomoč. Petrograd 29. (Petr. brz. ag.) V pe-terhofskem okrožju je po obhajilu v neki luteranski vaški cerkvi obolelo 32 oseb. Ka-I or se je ugotovilo, je cerkovnik na mesto vina vlil v kelih mešanico žveplene kisline in hromekislega kalija. To se je baje zgodilo po pomoti. Paso 28. (Meksiko). V tukajšnjem rudiiiKj je eksplodirala zaloga dinamita, ▼sled česar je bilo zasutih 20 delavcev. — Sodi se, da jih ne bo možno rešiti. Delegacije. Slovesna otvoritev delegacij po nadvojvodi Franu Ferdinandu. BUDIMPEŠTA 29. Nadvojvoda Fran Ferdinand je dospel semkaj ob 7.40 zjutraj in se je s kolodvora takoj podal v kraljevsko palačo. Na željo nadvojvode ni bilo ofi-cijelnega vsprejema. BUDIMPEŠTA 29. Ob običajnem cere-moniielu je nadvojvoda Fran Ferdinand, kakor cesarjev zastopnik slovesno otvoril delegacije. Ob 11. uri predpoludne je nadvojvoda v kraljevi palači vsprejel avstrijsko delegacijo. Predsednik delegacije dr. Baern-reither je imel na nadvojvodo daljši nagovor, nakar je nadvojvoda odgovoril. Dele-gatje so nadvojvodo živahno pozdravljali. BUDIMPEŠTA 29. Ob 12. uri opolud. je nadvojvoda vsprejel ogrsko delegacijo. Nadvojvoda je bil živahno pozdravljen od delegatov. BUDIMPEŠTA 29. Nadvojvoda Fran Ferdinand je danes v posebni avdijenci ▼sprejel najprej avstrijskega ministerskega predsednika barona Bienertha in potem ogrskega ministerskega predsednika Khuen-Hedervaryja. Vašićeva afera. Bitka Masaryk- Aehrenthal. BUDIMPEŠTA 29. — Predsednik dr. Baernreither je otvoril sejo ob 1.25 popo-ludne. Sprejet je bil nujni predlog načelnika Zazvorke, da finančni odsek začne takoj razpravo o trimesečnem proračunskem provizoriju. Ref. Grabmayer je priporočil spre- j jem trimesečnega provizorija. Del. Masaryk je izjavil, da vzdržava ! trditve glede ponarejenih dokumentov dr.a | Friedjunga, ki jih je navedel v minulih de-! legacijah. Sicer pa ve sedaj celi svet, da ima on prav. Obtožba proti Vasiću je tega kvalificirala kakor vdeleženca na falsifikaci-jah. Sedaj, po belgradskem procesu se priznava, da je odposlanstvo občevalo z Vasi-čem in da je uradnik odposlanstva Swien-tochowski prepisal Vašičeve dokumente. To priznanje je za Forgacha vničujoče. Govornik je iz obtožnice navajal več podatkov, iz katerih se razvidi intimno občevanje istega z odposlaništvom. Govornik je očital grofu Aehrenthalu, da njegova glasila ne le falzi-ficirajo srbska poročila, marveč vodijo to kampanjo tudi v nedostojnem tonu. Konečno je prof. Masaryk izjavil, da ga je grof Aehrenthal brezobzirno izzval. — On bo zato šel v glavnem zasedanju do skrajnosti. Del. K 1 o f a č je izjavil, da je roka usedle vedno težko ležala na slovanskih narodih. Na čast barona Buriana bodi rečeno javno, da se ni pustil izrabljati v to, da bi pustil Nastića kakor kronsko pričo za veleizdajo v Bosni. Narodni socijalisti, ki so nedavno temu stali v Ljubljani pred sod-nijo, bi bili pred enim letom še obsojeni, sedaj so bili oproščeni. Nato ie povzel besedo grof Aehrenthal, ki je rekel, da grof Forgach ni nikdar občeval z Vašičem. Grof Forgach je svoje-časno to naznanil tudi srbski vladi. Res je pa, da so nižji uradniki odposlanstva sprejemali od Vasica zaupna sporočila. Ko se je pa odposlaništvo prepričalo, da se gre za falzifikacije, je pretrgalo z Vašičem vsako zvezo. Del. T r e š i ć - P a v i š i ć se je pritoževal, da se v krajih, kjer so številne hrvatske kolonije, imenuje kakor konzule izključno Nemce ali Madjare, ki se za jugoslovanske izseljence sploh ne brigajo. Naša diplomacija ne le, da ne ustanavlja ni *akih šol, temveč jih še celo preprečuje. Govornik je potem izjavil, da dokler Bosna, Hercegovina, Hrvatska, Slavonija, Dalmacija in ostale jugoslovanske pokrajine niso zastopane v jugoslovanski delegaciji, je vsako vmešavanje v upravne razmere teh dežel proti pravici samodoločevanja. Potem je govornik kritiziral politiko barona Buriana glede Bosne in Hercegovine ter zahteval železniško zvezo med Sarajevom in Dunajem. Zahteval je ustanovitev vojne luke za Dalmacijo. Del. M a s a r y k je izjavil, da je grof Aehrenthal le ponavljal, kar so njegovi listi dosedaj priznali. Vsekako je na podlagi sedanjega stanja stvari povedal mnogo premalo, ker so Swientochowskemu tudi oficijelno dokazane falsifikacije. Proračunski provizorij je bil sprejet v večerni seii. Predsednik je naznanil, da se delegacije bržkone sestanejo po 20. januvariju. Seja ogrske delegacije. BUDIMPEŠTA 3. Predsednik grof Avgust Zichy je otvoril sejo ob 3. uri popo-ludne. Delegacija je razpravljala trimesečni proračunski provizorij. Del. grof Bathyany je rekel, da bo glasoval proti provizoriju. Izjavil je: Će so naša sedanja pomorska oboroževanja naperjena proti Italiji, bo to provzročilo, da se Italija še bolj oboroži in to nas bo sililo, da se zopet tudi mi na novo oborožimo. Koncem konca bo Italija vendar močneja, kakor mi. Na Ogrskem se splošno zdi, da ima razširjanje našega brodovja služiti pravzaprav le v to, da pospešujemo svetovno-vlastna stremljenja Nemčije. Ako naša flota v resnici služi tem svrham, potem so go- vornik in njegovi politični pristaši sploh pripravni, da ne dovole za*te svrhe ne le kak dreadnougth, ampak niti topničarke. Potem se je govornik dotaknil bosanskega vprašanja in protestiral, da se je ad calen-das graecas odgodila odločitev o državnopravni pripadnosti Bosne in Hercegovine. Ministerski predsednik Khuen-Heder-vary je zagovarjal proračunski provizorij, ki ga je potem večina vsprejela. Ta sklep bo prijavljen avstrijski delegaciji. * * * BUDIMPEŠTA 29. — Nadvojvoda Fran Ferdinand je ob 2.30 popoludne odpotoval v Konopišt. Prebivalstvo je priredilo nadvojvodi živahne ovacije. GOVOR PODLISTEK. Božični večer. Pogodba. - Spisal Ivo Trošt. Prav. mežavo jutro je bilo lani sredi adventa. Se polumrak je objemal megleno podkrimsko okolico. Ljudje so že večinoma odšli od zornice in se po blatnih stezah razkropili na svoje skromne domove. Povsod po hišah so ze ugašale luči in živino so napajali sosedje in se odpravljali v krimske gozdove, ker tako mokrotno vreme ni za boljše delo. Že davno je pri župni cerkvi odzvonilo „sedem", a dan se še ni preselil pod Krim. Tedaj je potrkal v šoli Pikovnik iz sosednje vasi, krepak mož kakih šestdesetih jeseni, a brez sivih las. Z učiteljem sta bila prijatelja, zakaj mož je bil spoštovan med občani povsod, kjer so ga poznali. V boljših letih je bil v domači vasi tudi župan — i samo 12 let. Ljudje so ga radi imeli, ker ni iskal povsod pike, da-si se je pisal za Pi-| kovnika. Rad se je hvalil s svojim boga-j stvom in pa s svojimi otroci. Po prvem pozdravu je stopil kar na : sredo kuhinje in začel brez zadrege: „Veste, ' pa saj vem, da veste: moja žena je tako in tako. Skoro da me je sram, pa njo tudi, a kaj se hoče ? Božja volja. Saj sta tudi Joahim in Ana in Caharija, moj Bog, s staro Elizabeto... Ali ni res, da še nekaj vem. ; Glejte, to sem Vam hotel povedati: oba z ženo sva že stara, prestara za take igrače, pa bo vkratkem treba pri nas zibati. Pa kdo? Lepo Vas prosim! Sam sem se že popolnoma odvadil in žena gotovo tudi. Najstarejši sin je doma ter komaj čaka, da mu izročim posestvo. On bi gotovo raje ! zibal, nego jaz. Še pred postom mu izročim gospodarstvo. Naj se ženi! Mlajši je pri vojakih. Radi ga imajo, da ga nočejo pustiti : domov. Dve hčeri imam že omoženi in imati po več otrok — obe najmanje pol ducata — in Bog pa obeča še in še." Kakor po suši dobrodejni dežek poroša hladno zemljo, tako je Pikovniku dobro dela ta samohvala. Najraje bi bil govoril samo o sebi in svojih otrocih, ko bi ne bilo ti- poslanca S d i n č i ć a v poslanski zbornici dne 6. decembra 1910. Kako skrbe za slovensko in hrvatsko šclstvo. — Italijanski izgovori. Omenjam to zato, da vidimo, kako vlada enostransko, ne objektivno in nepravično postopa. Kajti: kako je s slovenskim in hrvatskim šolstvom v Primorju ? Trst še vedno nima ni ene slovenske javne šole, da-si Slovenci prosijo zanjo že 27 let, od leta 1883. (Mejklici). V Istri je nad 14000 otrok slovenskih, a posebno hrvatskih, ki nimajo še javne šole, ki torej tudi ne morejo uživati prvega šolskega pouka. Vršilo se je kakih 70 komisijonalnih poizvedovanj, in sicer v različnih krajih Istre ; izpolnjene so že vse formalnosti glede ustanovitve tozadevnih šol in v mnogih slučajih čakajo že leta na odobrenje deželnega odbora, ki pa ga sicer zakon niti ne predvidja. Gospodje v gospodovalni italijanski stranki imajo vedno nove izgovore, in c. kr. vlada, c. k. šolske oblasti jim slede. Nekdaj so navajali kakor izgovor : „Ne, hočemo, da se najprej napravijo šolska okrožja, potem šele ^ bomo dovoljevali nove slovanske šole. Šolska okrožja so ustvarjena, ali šol vendar še nismo dobili. Potem so našli drug izgovor: uvedli naj bi namreč šolske takse. Malo provincij je, v katerih so uvedene šolske takse za ljudske šole ; ali v Istri je gospodovalna italijanska stranka silila na to in uvedene so bile ter dobiva dežela od njih kakih 2000 tisoč kron. To uvedbo so utemeljevali posebno s tem, da manjka toliko in toliko slovenskih in hrvatskih šol. Potem so navajali kakor izgovor, da se učiteljišče v Kopru razdeli in da morata hrvatski in slovenski oddelek ven iz Kopra. To se je tudi zgodilo. Hrvatski oddelek je«sedaj v Kastvu, a slovenski v Gorici, ali potrebnih Šol nam še nočejo dati. Sedaj pravijo namreč, da treba novega zaokroženja občin in potem da pridemo še le do proračuna, v kateri pridejo morda tudi zneski za hrvatske in slovenske šole. Pravim izrecno „morda", ker se sicer sklicujejo na naše slabe finan-cijelne razmere. Če pa gre za kak italijanski privatni deželni gimnazij, za kak viši dekliški licej, za kako novo italijansko srednjo šolo (Klic: Za razstavo v Kopru!), ali pa za razstavo v Kopru, da morejo tam proslavljati beneškega leva, potem imajo denarja dovolj. Le za slovenske in hrvatske šole ga nimajo. Pakt med Italijani in bivšim namestnikom Goessom. Včasih se sklicujejo na neki pakt, ki ga je baje italijanska večina deželnega od- bora sklenila z nekdanjim namestnikom grofom Goessom, po katerem paktu da bodo dovoljevali po tri slovanske šole vsako leto. Pakti naj bi torej več veljali, nego zakoni, ki določajo, kdaj in kje je ustanavljati šole in kateri jezik ima biti učni ! ! Prečitati vam hočem poročilo o eni sej deželnega zbora istrskega, da boste videli, kako postopajo gospoda iz liberalne stranke (čita): „Nella .seduta del 27 p. p. (november 1904.) il Relatore Deputato Vareton sol-lecito a mezzo del Presidente Dietale una risposta a questa Risoluzione (radi delitve učiteljišča v Kopru) decisa essendo la Maggioranza della Dieta (Italijani) a negare anehe per il 1905 i fondi per le nuove scuole". Navajam to, da vidite, da je moja prejšnja trditev resnična. Torej: „negare ' — tudi za leto 1905 se bodo odrekali fondi za nove šole. Odrekali so jih tudi v prejšnjih letih, odrekajo jih za leto 1905 in tudi za naslednja leta. Tako postopajo gospodje iz liberalne stranke. Krščanski socijalci niso nič boljši! Nič boljši niso gospodje krščansko-so-cijalne stranke. To nam kaže neka interpelacija poslancev Spadaro in tovarišev (Dodatek III, 390 I, sesija XX) iz minolega poletja, v kateri poživljajo visoko vlado, naj jedino tedaj slučajno obstoječo slovensko šolo v Kopru odpravi !! In gospoda moja: odpravljena je bila! Da pa je bila potrebna, priča okolnost, da slovensko šolo, ki jo je tam otvorila Ciril-Metodova družba, obiskuje nad 70 slovenskih otrok. Ljudska šola v Novi vasi. Debut posl. Ussai. V svojih nadaljnih izvajanjih je govornik razpravljal o ljudski šoli v Novi vasi, okraja piranskega, in o svojem spopadu z goriškim italijanskim poslancem Ussaiem — ki je bil ob enem debut, prvi nastop tega čudnega poslanca in državnega uradnika — v katerem spopadu je Spinčič pripravil Us-sai-u gorostasno blamažo. O tem smo že sporočili v posebnem dopisu z Dunaja. Navajamo le končni Spinčićev vsklik na adreso rečenega poslanca : da je namreč sramota, ako c. kr. uradnik — sodnik! — noče niti poznati krajevnih imen, ki jih rabi naše ljudstvo ! _ (Pride še). Lokali, stega, česar so pričakovali doma — v strahu in veselju, pa ni bilo nikogar, ki bi „tisto" znal zibati in tudi drugače tešiti. „Veste, to-Ie sem Vas mislil prositi: Vi se poznate s tistim gospodom v Ljubljani, ki oddaja tako-le siromašne otroke na deželo. Eno deklico bi rad med desetim in enajstim letom. Tako bo že zibala, mislim. Prosim, pišite v Ljubljano. Će jo bo imel, naj naznani meni ali županstvu, pa pojdem sam po-njo. Pri nas jej ne bo krivice, da bo le zibala." Učitelj je možu obljubil, da hoče takoj pisati in tudi pri županu — ako bi sodišče poizvedovalo — označiti Pikovnikovo hišo za pošteno in zanesljivo. Pikovnik je odšel še z večjo samohvalo, nego se je bil postavil na sredo kuhinje. In res! Deset dni pozneje se je zopet oglasil, pa ne sam. Saboj je privel enajstletno deklico in se prismejal pred učitelja : „To-le, glejte, sva dobila. Mislim, da bo za nas. Kaj ne, da boš — Zorka ?" Deklica ie samo prikimala boječe. Obleka jej je bila še popolnoma mestnega kroja, a obrazek bled, nežen, oči zaupne, telesce aekoliko slabotno. Tudi učitelju je bila kmalu všeč, kjer se izpolnjujejo v slovenskem jeziku naznanilnice za ljudsko štetje. Onim, ki želijo izpolniti naznanilnice za ljudsko štetje v slovenskem jeziku, pa ne znajo sami to izvršiti, ali ki sicer potrebujejo v stvareh ljudskega štetja pouka in pomoči, so na razpolaganje sledeči lokali: I. MESTO : Centrala: Slovanska Čitalnica, Narodni Dom, sprednji uhod, II. nadst.; Narodna Delavska Organizacija, ulica Lava- toio 1, I. nadst., Delavsko Podporno društvo, Narodni Dom, ulica Galatti 18, I. nadst., Tržaško Podporno in Bralno društvo, ulica Stadion 19. I. nadst., Šola Družbe Sv. Cirila in Metoda, ul. Acque- dotto 22, II. nadst., Nikolajev Zavod, ulica Farneto 18, II. nad. Pri g. F. Guliču, ulica Media 17 ; zakaj njeno vedenje je kazalo nekaj mehkega, milega, kakor žalostna pesem iz daljave. „Prišel sem jo vpisat. V šolo bo hodila k Vam, tako so naročili gospodje na sodišču. Povedali so mi, da je bila v mestni šoli prav pridna. Upam, da bo tudi tukaj. Bom pa jaz zibal ta čas. Cesar bo potrebovala za šolo, dobi vse pri meni. Dobi tudi obleke in še denarja, česar bo potrebovala, saj nismo zadnji v vasi. Delati znam in pošteno delo tudi cenim in dobro plačujem." Po dovršenem opisu je Pikovnik zopet odšel z deklico domov. Seveda ni pozabil še vnovič pritrditi, da jej pri njem ne bo krivice. Učitelj mu je pritrdil in prašal bolj natihem, če bo kmalu „tisti", ki ga bo treba zibati. „V par dneh, najkasneje v enem tednu — gotovo," se je posmejal Pikovnik in se pohvalil, da je tako dobro opravil zastran deklice. Zorka je hodila v šolo. Prve dni so jo gledale tovarišice nezaupno, celo norčevale so se iz njene obleke, pa Zorka se ni pritoževala zato. (Pride še.) Straa U »EDINOST« it. 3C1 V Trstu, dno. 30. decembra 1910 nadalje sledeči lokali, kjer so bratje Hrvatje prevzeli delo tudi za svoje ljudi: Dalmatinski skup, ul. Sanita 16, I. nadstr. (od 9., predp. — 9. zvečer), Srpska Čitaonica, ul. Bellini 7 (od 9—12, od 3—7 pop.) Jadran, Piazza Borsa 3, I. nad. (od 9—12, od 3—7 pop.) II. Sv. JAKOB: Centrala: Delavsko Konsumno Društvo, nasproti cerkvi sv. Jakoba ; Šola Družbe Sv. Cirila in Metoda, ul. Giu-liani (samo od 10.—12. predpoludne in od 1.—2. popoludne, Gostilnica Babic, Istrska cesta, „ Jadran, ulica Industria, „ Ant. Kreševič, Reška cesta, Sv. Marija Magd. Zgornja št. 32, „ Kosič, ul. S. Marco 25, „ Pri Vipavcu, ulica Industria 5. III. Sv. ALOJZIJ : Pri g. J. Gregorčiču, krojaču št. 767. IV. ŠKORKLJA : Pri g. Trtniku, Škorklja-Coroneo št. 670, Pri g. Turku, Škorklja-Coroneo št. 680. V. SKEDENJ : Gospodarsko društvo, ves dan. VI. Sv. MAR. MAGD. SPODNJA : Centrala: Gostilnica Ćiač, štev. 447 ; Konsumno Društvo na Kolonkovcu, Konsumno Društvo pri Sv. Ani, Gostilnica pri Bakotu. VII. SV. M. MAGD. ZGORNJA. Centrala: Gospodarsko društvo, krčma pri Tirolcu, Sv. Mar. Magdalena Zgornja štv. 77. Gostilnica Ant. Kreševič, Reška cesta št. 32. Pri g. Antonu Kranjcu, ul. Rigutti 37, pritlično (za ulici Rigutti in Bergamasco in za predel Rocol-Razpotje-Bivio). Pri g. Jos. Moženiču, Istrska cesta, Sv. M. Magd. Zg., št. 396. Pri gg. Bratih Veluščkih, pri Smodnišnici-Polveriera. Pri g. Gregorju Zidarju, Reška cesta št. 263. VIII. ROCOL. Centrala: Gospodarsko društvo, Rocol. Gostilnica pri Juretu, pri Lovcu. Otroški vrtec Družbe sv. Cirila in Metoda, Rocol. Pri g. Gregorju Zidarju, Reška cesta Št. 263. IX. LONJER IN KATINARA. Pri Županu v Lonjerju. X. SV. IVAN. Narodni dom. Obrtno društvo, pri cerkvi. Gospodarsko društvo na Frdeniču. Pri g. Milošu Kamuščiču, ul. Sv. Cilino 533. Pri Skabarju na Brandežiji. Pri Gregorjetu na Brandežiji. Pri Odinalu. Pri g. Josipu Potoku na Sovranišču. XI. VRDELICA. Gospodarsko Društvo na Vrdelici. XII. KOLONJA. Gostilna pri Starem Matevžu, Konsumno društvo, Openska Cesta št. 137. XIII. ROJAN-GRETA. Konsumno društvo, pri cerkvi, od 9. predp. do 11. zvečer, Gospodarsko društvo, pri Boletu, od 2. pop. do 11. zvečer. Otroški vrtec Družbe Sv. Cirila in Metoda ves dan. pri g. Jos. Bandelu (p. d. Ipavček), št. 233, ves dan. pri g. Jos. Bratošu, Skala santa št. 316, ves dan. pri g. Aleks. Furlanu (Sandro), zgornja Greta št. 386, od 9 — 12, od 4—10 zvečer, pri g. Petru Simčiču, gostilnica ex Bella Veduta, na proseŠki cesti. XIV. BARKOVLJE. Narodni Dom, gostilna pri Rumeni hiši, Jožef Starec (Cijak), pri Gabrijelu (Novo Konsumno Društvo), gostilna pri Šajmerju. XV. BAZOVICA, TREBČE, PADRIČE, GRO-PADA. Gospodarsko in konsumno Društvo, Bazovica, Gosp. in konsumno Društvo, Trebče, Gostilnica pri g. Martinu Grgiču, Padriče, Gostilnica g. Milkoviča, Gropada. XVI. OPČINE, BANE, KONKONEL. Konsumno društvo, na Opčinah. XVII. KONTOVEL. Gospodarsko društvo. XVIII. PROSEK. Pevsko društvo Hajdrih. XIX. SV. KRIŽ. Društvena Krčma, Gostilna Magajna. Trgovska pogodba s Srbijo. —B.— Ogrsko - hrvatska zbornica v Budimpešti se je razšla na božične praznike, ■e da bi bila rešila dve važni vprašanji: trgovinsko pogodbo s Srbijo in bančno vpraSanje. Khuen ni predložil zbornici ne •nega ne druzega tek d vek važnih vprašanj. . j Ni storil tega, ker mu je grozila obstrukcija Justhove stranke. Istotako so druga važna vprašanja ostala nerešena. Trgovinska pogodba s Srbijo, ki se je imela skleniti do dne 1. januarija, ni sklenjena. Bančno vprašanje ni rešeno in s 1. januvarjem nastopi | — kakor smo že naglašali — bančni ex lex. Khuen se je spustil v pogajanja z Justhovci. Obljubil jim je, da določi — ako bodo glasovali za trgovinsko pogodbo s ; Srbijo — večo svoto denarja v podporo I živinoreje. Justhovci so vsprejeli ta Khuenov I predlog, ali so zahtevali od njega, naj ! vlada določi svoto 2" milijonov kron v podporo ogrske živinoreje. Khuen pa ni mogel dovoliti tolike svote in trgovinska pogodba s Srbijo ni rešena. Justhovci so se s tem postavili na stališče veleposestnikov-agrarcev in njih moramo zahvaliti, če cene mesa zopet začno rasti. ._ Dnevne novšce. Prestolonaslednik in njegovi otroci. Znani madjarski poslanec, bivši justični minister Polonyi, piše v madjarskem listu „Pesti Naplo" o prestolonasledniku Franu Ferdinandu in njegovi rodbini: „Ne moremo verovati, da bi bodoči cesar in kralj, ko pride v položaj, da bo mogel odločati o rodbinskem položaju svoje žene in otrok, mogel delati v njih škodo, ako govorita zakon in morala njegovim otrokom v prilog. Glede njegove prisege — da se odpove za svoje otroke pravici do prestolonasJedstva — je zgodovinski dokazano, da obljube, ki so jih člani vladarskih hiš položili v naprej, niso bile nikdar držane. Že pri razpravi o tozadevnem zakonu sem izjavil in izjavljam Še sedaj, da so otroci, ki izvirajo iz zakonito sklenjenega zakona, na podlagi ogrskega državnega prava brezdvomno poklicani k prestolonasledstvu, ker so že z rojstvom samim postali avstrijski nadvojvode". Avstrija in Rusija. Neki nemški listi so vedeli poročati, da se prestolonaslednik Fran Ferdinand udeleži lova, ki ga priredi ruski veliki knez Nikolaj Nikolajevič v Skiernevicah pri Varšavi. Lova da se udeleži tudi več drugih aristokratov iz avstrijskega visokega plemstva. Vse poročilo je izgledalo kakor da bi se pripravljal nekak spravni lov, na katerem naj bi se poravnala obstoječa nasprotstva med obema dvoroma. Na Dunaju pa so te vesti takoj dementirali. S spravnim lovom torej ne bo nič in jeza,! ki jo kuhajo na Dunaju in v Petrogradu eden proti drugemu, bo torej še trajala. Bivši minister Paljakov zastrupljen? ■ Berolinski „ Lokal-Anzeiger poroča iz Sofije: \ Možno je, da je bivši minister Paljakov \ umrl vsled zastrupljenja; radi tega je dr- t žavni pravdnik odredil, da se truplo raz- > telesi. _ Domače vesti. j Politično društvo „Edinost" j išče za nujna pisarniška dela, ki bodo trajala približno en teden in zahte- • vajo nekoliko izobrazbe, 6 izvežbanih pisarjev. * \ Ponudniki naj ^se oglasijo danes ob 3 pop. v „SI. Čitalnici" (Narodni dom). Oni gospodje, ki pomagajo pri ljudskem štetju, so vabljeni, da pridejo prav gotovo danes ob 3. pop. v „Si. Čitalnico" (Narodni dom). Naznanilnice, je čas izročiti do 3. januvarja 1911. Čujemo, da zahtevajo ne-, kateri gospodarji takojšno izročitev nazna-nilnic. Zato opozarjamo naše ljudi, da imajo čas izročiti izpolnjene naznanilnice do 3. januvarja 1911. Mestni Statistično-anagrafični urad menda smatra v teh dneh za svojo poglavitno uradno dolžnost, hraniti kakor najdragocenejši zaklad in skrivati pred očmi ra- • dovednih Slovencev onih par tisoč talijan-sko-slovenskih formularjev za ljudsko štetje, katere mu je poverila vlada za to, da jih razdeli med prebivalstvo. j Ne, še eno bolj važno nalogo ima ta tako velemarljivi urad, namreč to, da infor-muje uredništvo „Piccola" o vseh onih slučajih, v katerih se temu uradu posrečuje pokazati se bolj ali manj junaškega branitelja in čuvaja omenjenega njegovega papirnega zaklada. Izgovori nepristranskih, objektivnih, samo statistični vedilživečih organov mestnega statistično^anagrafičnega urada so za- . res znameniti. Če so gospodje tako podko- • vani v svoji vedi in v resničnih svojih' uradnih poslih, kakor se kažejo] iznajdljive ] v pretvezah, da odženejo Slovence, ki zahtevajo talijansko-slovenske naznanilnice, po-tem je zares ta naš mestni urad prava — statistično-anagrafična univerza. Enemu so pripravljeni dati tudi petdeset naznanilnic, če se zadovoljujo z nemško-talijanskim be-' sedilom niti ga prašajo, zakaj bi mu služile; kakor hitro pa isti popraša za tali-. jansko-slovenske naznalnice, se ti modri gospodje izgovarjajo najprej, da še niso odvezali dotičnih omotov (M), a ko so s tem izgovorom ugnani v škripec, poprašu-j jejo nakrat s strogo uradnim obrazom, ali se more prosilec legitimovati za hišnega last-1 alka ali administratorja. Za druge »nad-; ležne" Slovence imajo zopet drage izgo- vore : — a vspeh je ta, da slavni statistični-anagrafijski urad oteščuje Slovencem izpolnjevanje naznanilnic in — da nadalje hrani svoj papirni zaklad. To se dogaja pod očmi nadzorovalne državne oblasti, katera bi morala magistratu vendar dopovedati, da ljudsko štetje ni prirejeno le zato, da je mestnim organom zopet dana ena prilika več, da pokažejo vse svoje slepo-strastno, šovinistično omejeno sovraštvo proti vsemu, kar je slovensko. Zahtevajte slovenske tiskovine! — Kakor je bilo čitati v včerajšnji „Edinosti", delajo pri mestnem anagrafičnem uradu velike sitnosti, predno zamenjavajo nemško-laške tiskovine z laško-slovenskimi. Imenovani anagrafični urad se nahaja v ul. SS. Martiri, v hiši, kjer je deželna sodnija. — V I. nadstropju, soba štev. 8, naj se zglase vsi oni, ki žele tiskovin tudi v slovenskem jeziku. Urad jih mora dati — kakor ste čitali včeraj. Tiskovine pa se lahko zamenjavajo tudi v državnem uradu ul. Caserma štev. 7 II nadstr. vrata štev. 17. Zakaj se magistratovci branijo zamenjavati nemške s slovenskimi tiskovinami ? Namen jim je, da bi dokazali državnim centralnim oblastvom, da za Trst se ne potrebuje slovenščine! To početje je sicer neumno, ali lahoni se lovijo za vsako neumnostjo, da le delajo sitnosti Slovencem. Vzemite torej vi slovenski gospodarji (pravico imajo tudi stanovalci), nemško-laške tiskovine in jih nesite nazaj enemu ali drugemu imenovanih uradov. Zveza jugoslovanskih železničarjev vabi cenjene odbornike in zaupnike na 43. redno sejo ki se vrši danes, dne 30. decembra t. 1. ob 8. uri zvečer v društveni sobi, v ul. Lavatoio št. 1 I. nadstr. Ker pridejo jako važne društvene stvari na dnevni red se prosi polnoštevilne udeležbe. ODBOR Zveze jugoslov. železničarjev. Iz mestnega sveta. V seji mestnega sveta od 28. t. m. je svet. Ferluga in-terpeliral, če in kedaj se misli prizidati šolskemu poslopju na Katinari tudi stanovanje za tamošnjega učitelja-voditelja. Asesor R o z z o je odgovoril, da se to vprašanje vzame v poštev, ko se bo razpravljalo o razbremenitvi drugih šol. Davčna administracija in slovenski jezik. C. kr. davčna administracija v Trstu je poslala posestniku hiše št. 395 na Opčinah neki laški sestavljeni spis pod naslovom ^Compellatoria". Spis je datiran od 24. oktobra, a dostavljen je bil dne 22. t. m. i Ker smo bili ravno pred prazniki, ni utegnil poizvedovati, kaj neki zahteva slavna davčna administracija od njega v tem spisu. Včeraj pa je prišel poizvedovat v Trst in doznal, da ga poživlja, naj v teku treh dni predloži fasijo o dohodkih od najemnin. I Doznali smo tudi, da davčna administracija sploh pošilja našim slovenskim okoličanom take pozive v italijanskem jeziku! To je že — da niti ne govorimo o načelu jezikovne ravnopravnosti, zajamčene v državnih temeljnih zakonih — skrajna brezobzirnost do našega okoličanskega ljudstva. Iz kakega naslova neki si davčna administracija domneva, da mora sleherni Slovenec znati italijanski ?! In če ta urad dobro ve, da temu ni tako, kako more zahtevati, da morajo naši še le koga okolo iskati, da jim raztolmači, kaj je pisano v spisih, ki jih dobiva od državnih oblasti ? Kakor da ni dovolj, da mora ljudstvo nositi toli težka bremena za državo, naj ne izgublja po nepotrebnem dragoceni čas in še trosi denar ; ker drž. uprava noče poznati ne državnih zakonov, ne obzirnosti in še grozi, da dotičniku naprti nove troške z uradnim odposlancem, ki ga pošlje na lice mesta ! ! Gospoda na slavni davčni administraciji! Če že zahtevate od našega ljudstva, naj vrši dolžnost do države, pa je tudi Vaša prokleta dolžnost, da vi vršite nasprot temu ljudstvu, kar zahtevata od Vas državni zakon in najelementarneja obzirnost do njih, ki pomagajo vzdrževati državo in — Vas! Apeliramo tudi na c. kr. finančno ravnateljstvo, naj tudi ono ukrene potrebno, da bo enkrat konec temu škandalu, kajti vsaki laški spis našemu ljudstvu iz državnih uradnij, je le listina, ki priča o stari, tradi-cijonelni mržnji avstrijske birokracije do našega ljudstva. Menice slovenske so na prodaj v to-bakarni Baje via Geppa štev. 21 (Narodni dom). Planinci! Naša posestrima Cerkljanska podružnica S. P. O. priredi tudi letos svoj Silvestrov večer v koči vrh Porezna (1631 m). Na ta pomenljivi večer vrh snežne visoke planine opozarja tržaška podružnica tudi svoje cenjene člene ter prijatelje slovenskih go*"3-. Člani se poslužijo lahko znižanih voznih listkov, ki stanejo iz Trsta do Podbrda tja in nazaj III. raz. K 6.40 in so veljavni 5 dnij. Dobe jih proti društveni izkaznici v pisarni društva za promet tujcev ul. Borsa štev 2 Planincil Naše slovo staremu letu in pozdrav srečnemu novemu letu na] zadoni vrh skalnih pečin naših divnih gora. .Glasbena Matica« nastopi na sokol-skem „Silvestrovem večera" ia zapoje nekaj - narodnih pesnij in koncertni Schvvabov valček „Dobro jutro". Vsi pevci in pevke t so naprošeni, da se udeleže zanesljivo tega i večera in da so ob 8 in pol vsi v „Nar. , domu". Sokolski Silvestrov večer zbere tudi letos v soboto ob 8. uri in pol v vel. dvorani „Nar. doma" vse prijatelje Sokolstva, da, v veseli družbi in prijetni zabavi počakajo prihod novega leta. Vspored je kaj mnogostranski in obeta obilo užitka i v u-metniškem i v zabavnem oziru. Ob tej priliki nastopi pevski zbor „Glasbene Matice", ki zapoje poleg raznih narodnih pesmic tudi Schvvabov valček „Dobro jutro" s sprem-Ijevanjem vojaške godbe. Vojaška godba ima na vsporedu razne operne in operetne dele, poleg tega pa burlesko „vaška svatba". Da se lepo združi z veselim, zapojeta gosp. A. Požar in Ljubič par kupletov, zadnji I pa spregovori briljantni Novellijev monolog ■ „Slovitost". O polunoči se uprizori „živa slika", v kateri nastopijo v kroju Sokoli, Sokoliće in naraščaj. Polunočni nagovor bo imel starosta br. dr. Rybar. Po tem voščilu se začne Iples, ki se bo vršil v veliki dvorani |z vojaško godbo. Vstopnina znaša j za člane in dijake 80 stot. za nečlane 1 K 20. stot. Trst brez mesa. Včeraj opoludne so imeli mesarji v dvorani Carducci shod, na katerem so razpravljali o nevarnosti, da ostane Trst za nekoliko dni brez mesa. Po živahni debati je bila vsprejeta resolucija, I ki jo predložijo namestniŠtvu in magistratu •s prošnjo, da ti oblastniji ukrenete potrebne korake. Na omenjenem shodu so poročali 'tudi nekateri zalagatelji na debelo. Ti so izjavili, da ne bodo od danes naprej več klali drugih volov, dokler jih ne bodo imeli toliko, da bo možno providiti z me- ■ som vse mesnice; malo število volov, ki ;jih imajo sedaj na razpolago, ne zadostuje za vse. Iz teh izjav je razvidno, da čim se porabi meso, ki se nahaja še v mesnicah, ■ne bodo potem prodajali drugega dokler ne pridejo novi voli. Na ta način ostane Trst že v soboto zvečer, oziroma v ponedeljek zjutraj brez mesa in to bo trajalo vsa par dni. ! Inž. Šansone Venezian kakor administrator hiš „Consorzio fra ingegneri costrut-tori" zahteva od najemnikov, naj izpolnijo popisne pole samo s svinčnikom. Potem ko se prepriča, da je vse v redu, izpolni s črnilom ali on sam, ali pa stranka pod njegovim nadzorstvom. Pozor! Kazenska razprava proti razbijal-cem 4. sept. je pričela včeraj; radi tega izide tudi danes ob 4. uri popoludne izredna izdaja „Edinosti", na kar opozarjamo cenjeno občinstvo. Slovenci, čas obračuna s komoro je prišel! Jutri dne 31. dec. naj bo mejnik med fikcijo „izključnega italijanstva" tega mesta in zmagujočo resnico tu obstoječih narodnih razmer. Somišljeniki! Storite vse, kar je v vaši moči, da nas ne naštejejo, kakor pri zadnjem škandaloznem ljudskem štetju samo 16 odstot. Pustimo staremu letu ta spomin italijanske strahovlade in začnimo novo leto s tem, da vsi brez strahu napovemo slovenščino kakor svoj obče-valni jezik! Storimo konec temu škandalu, da se čisto slovenske vasi predstavljajo svetu kakor na pol ali po večini italijanske ! Kar je pri zadnjem ljudskem štetju spretna slovenožrska roka največjega našega sovražnika, napravila z našimi dušami po spodnji okolici in v mestu, ne bi mogla napraviti nobena kuga in nobena elementarna nezgoda. Uničili so nam ^neusmiljeno polno slovenskih družin, a neizmerna izguba slovenskega itak maloštevilnega naroda je pomnožila vrste naših ljutih sovražnikov! — Zdaj pa je čas da pokažemo prijateljem in neprijateljem, koliko nas je! Opustimo neplodno tarnanje in jadikovanje o krivici in podajmo se vsi na delo za narod. V teh veleresnih trenotkih naj slovenska zavednost in rodoljubje pokažeta italijanski gospodi, da časi našega mrtvila so minuli za vedno ! Radi kontrole ljudskega štetja in za narodni kataster. Da bomo imeli nekak narodni kataster in s tem gotovo podlago za daljno narodno delo, prosimo vse one naše ljudi, ki bodo izpolnjevali naznanilnice, naj si zabilježijo imena glavarjev posameznih družin s številom glav družine, ulico stanovanja in poklic. To je potrebno tudi radi kontrole, ker ako bomo imeli zabilježena imena onih družin, ki bod® prijavile slovenski občevalni jezik, nam bodo ti seznami izborno služili po reviziji, ko bomo — letos vprvič — z vso energijo zasledovali eventuelne falsifikacije. Burja. — Po daljši odsotnosti nas je predvčeraj zopet obiskala burja. Posebno huda in tudi mrzla je bila včeraj dopo-ludne, tako, da so morali na bolj nevarnih krajih v mestu privezati vrvi. Zjutraj okolu 6. ure je pričelo padati drobno pšeno, pomešano z dežjem, in da ni potegnil malo mileji veter, bi bili imeli požledico. Burja je seveda zahtevala svojih žrtev; mnogo ljudi, ki jih je vrgla ob' tla, je poškodovano več ali manj. Pevsko društvo „Trst". Danes ob t. uri zvečer v prostorih NDO sestanek pevcev, pevk ia tamburašer glede Silvestro-vega večera. V Trstu 3«. decembra 19l#. „EDINOST" št, 361. Stran IIT Razbijalci iz 4. septembra pred sodiščem. (Nadaljevanje jutranje razprave) Toženec V a 11 e : To ni res. S tem človekom nisem nikdar govoril. R u s s o : Seveda, danes morate to tajiti. P r e d s.: Če niste poznali Valle-ja po imenu, kako ste ga mogli imenovati sodniku ? R u s s o : Jaz ga nisem imenval, le ko mi ga je sodnik pokazal, sem rekel, da je bil on tisti. Predsednik je prečital na to policijski zapisnik, iz katerega izhaja, da je takoj na policiji povedal, da je Šel na Acquedotto z demonstranti, katerim na čelu je bil dr. Va-lerio (župan). Ko je razumel, da gredo razbijat kavarno Minerva, je on zdirjal naprej, da vidi, kaj se bo zgodilo. Izhaja tudi, da je rekel na policiji, da je videl Marija Valle v ulici Nuova, ko je s palico razbijal šipe „Jadranske banke". Ko je bila le še ena šipa cela, so hoteli demonstrante naprej, a Valle je rekel: razbimo še to. Ko je na to prišel bliže neki redar, je zalučal proti njima palico Na predsednikovo vprašanje je Russo povedal, da mu je bil Marij Valle pokazan že na policiji. Toženec Valle zanikuje to okolnost. Ker izhaja iz nekega zapisnika, da je preiskovalnemu sodniku rekel, da je med demonstranti videl župana dr.a Valerio in inženirja Mann-a, ga je drž. pravdnik vprašal, kje se je on nahajal, če spredaj, zadej, ali v sredi med demonstranti? T o ž.: Zadej! Drž. pravd.: Kako ste torej mogli videti, kaj se godi spredaj ? T o ž. : Zato, ker so župana dvignili v zrak. Dr. P e t r o n i o : Ste li poznali pričo Demarco ? T o ž.: Ne. Toženec Henrik Fabris. P r e d s.: Se-li priznavate krivim ? T o ž.: Ne. P r e d s.: Kaj ste delali oni dan ? T o ž.: Ob 10. uri in pol sem šel od doma; v ulici Caserma me je neki redar aretoval. P r e d s.: Ste-li slišali vpiti ? T o ž.: Ne, nisem na videl ne slišal ničesar. P r e d s. : Neka priča pa trdi, da vas je videl v ulici Nuova, ko ste zalučali kamen proti redarjem. T o ž.: Ne, ker sploh nisem videl demonstracije. Toženec Albert De Santi. P r e d s.: Veste, česa ste obtoženi ? T o ž.: Da. Pred s.,: Kaj ste delati tistega dne? T o ž.: Šel sem od hiše okolu 10. ure na sprehod. P r e d s.: Po katerih ulicah ? T o ž.: Ne vem, ker sem pozabil vsa imena ulic. P r e d s.: Šli ste po ulici Carducci. T o ž.: Da, tam so mi rekli, da so Slovenci in so mi dali palico, da jih nabijem. Slovenci so me na to nabili s pestmi in palicami. Pobral sem na to kamen, da bi se branil. Udaril sem z roko enega onih Slovencev, ki so me nabili. Aretiran sem bil v ulici Caserma. P r e d s.: Ste se vrgli na tla, ko ste bili aretovani? T o ž.: Ne. Pred s.: Redar Ronzin pravi, da vas je aretiral, ker ste napali nekoga in ga vrgli na tla. Ali ste bili sami ? T o ž. : Da. P r e d s.: Ali je bilo kaj ljudi v ulici Carducci ? T o ž.: Da. P r e d s.: Ste-li vedeli za izlet Hrvatov ? T o ž.: Ne. P r e d s.: Niste ničesar čuli o razdejanju kavarne Minerva ? T o ž.: Ne. P r e d s.: Aretovali so vas štirje redarji, kakor pravi protokol. Ste-li slišali kričati : „eviva Oberdank" ? T o ž.: Ne. P r e d s.: Ste-li sploh slišali kričati ? T o ž.: Da. Kričalo se je „eviva Tri-este italiana!" P r e d s.: Pa „abbasso i ščavi?" T o ž.: Ne. Bran. P e t r o n i o : Pri vas so našli kamen, kaj ne? T o ž.: Da, rabil sem ga za svojo obrambo. Bran. P e t r o n i o : Poznate koga od obtožencev ? T o ž.: Ne. Toženec Marij Jurizza. P r e d s.: Se-li priznavate krivim. T o ž. : Ne. Aretiran sem bil onega dne ob 12. uri in tri četrt v ulici Carducci od nekega redarja. Bil sem popolnoma sam. P r e d s.: Neka priča pravi, da vas je videla razbijati kavarno Minerva. T o ž. : Jaz sem razbijal vse jutro kosti (Toženec je namreč mesar). S tem je končalo zasliševanje obtožencev in je bila razprava, ki je trajala do 2. ure m četrt odgodjeaa do 6. popoludne. Popoiudanako nadaljevanje razprave. V nadaljevanju razprave je predsednik najprej prijavil, da toženec Dukić ne more priti na razpravo, ker je bolan. Branitelj dr. Pangrazi je izjavil, da je toženec Dukić sporazumen s tem, da se razprava nadaljuje v njegovi odsotnosti, le da se ne zasliši priče Lovretič. Ko je predsednik na to pozval v dvorano priče in jih vprašal, da-li znajo italijanski, je gospod Fran Kravos rekel: Jaz ne znam italijanski, ampak samo slovenski! Ko jih je predsednik potem klical po imenu, so Fran Kravos, Josip K r a n j c, Josi-pina K r a n j c, Ant. Požar in Emil D r u f o v k a odgovorili s tukaj, g. G o-r e n j e c z ovde, g. Bohumil Novak, ki je že prej izjavil, da bo podal svojo izjavo v nemškem jeziku, je odgovoril s hier. Za tem je predsednik prijavil, da bo najprej zaslišal oškodovance, a potem vse ostale priče po vrsti. Priče Kravos, Novak in Kunej prosijo predsednika, naj se jih zasliši čimprej. Priča Gorenjec. G. Gorenjec izjavi, da bo govoril izključno slovensko. P r e d s.: Ker g. Gorenjec govori izključno slovensko, naznanjam gg. braniteljem, da bom sproti prevajal njegove izjave. Branitelj Musaffia: Jaz popolnoma zaupam g. predsedniku, ali zahtevati moram, da se imenuje posebnega tolmača. P r e d s.: Priča bo govoril samo v objektivnem oziru o provzročeni škodi, kar se ne dotika tožencev. Nato priča Gorenjec pripoveduje, da je prišel okoli popoludne 4. septembra pred knjigarno in našel razbite šipe. Našel je tudi kamenje, težko 4 do 5 kg. P r e d s.: Kaj ve povedati o tem vaš vajenec Drufovka ? Priča: Drufovka je rekel, da pozna nekaj demonstrantov. P r e d s.: Koliko škode imate ? Priča: Stoinpetdeset kron. Račun sem predložil policiji. P r e d s. : Poznate katerega razbijalcev ? Priča: Ne. Sicer zahtevam samo, da se mi povrne škoda. Priča Kravos. P r e d s.: Govorite laško ? Priča: Slabo. Govoriti hočem slovensko. Nato se pričo zapriseže. P r e d s.: Povejte mi, kaj se je zgodilo tistega dne. Priča: Razbili so nam in odnesli tablo. P r e d s. : Ste našli tablo ? Priča: Da. Našel jo je vratar v ulici delle Acque pri nekem drugem vratarju. P r e d s. : Ste bili onega dne v uradu ? Priča: Ne. P r e d s.: Kako škodo trpite ? Priča: 50 kron. Zahtevam, da se jo povrne. P r e d s.: Poznate katega izmed demonstrantov ? Priča: Ne. Na to priča odide. Nadaljevanje v današnji popoludanski posebni izdaji. Tržaška mala kronska. Okraden. Alojz Botta, stanujoč v ulici Giustinelli št. 4, je bil včeraj popoludne s svojo soprogo z doma. Med tem so tatovi vdrli v njegovo stanovanje in odnesli draguljev in obleke v vrednosti 330 K. Nebodi ga treba. Vsled aretacije nekega Hermanna Bortoluzzi se je pet ali šest O priliki Novega leta! v žganjarni in slaščičarni vogal ul. Ghega in trga vojašnice (blizu Nar. Doma ia Kavarne Fabris) Bogata izbera ruma konjaka in vsakovrstnega marašklna v boteljkah. Asti spumante, refošk, zagrebški Pelinkovac in Sokol. t Tužnim srcem naznanjamo vb: m sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno veit, da je danes ob 5. uri zjutraj mirno v Gospodu zaspala naša prs* ljubljena hčerka, a,strica in unukinja VERA TOROŠ t 16. letu s-oje starosti. — Pogreb drage ranjke bo ▼ soboto dne 31. t. m. ob 10. uri zjutraj iz hi Se žalosti v Skorklji št. 736 naravnost na pokopališče. TRST, dne 29. decembra 1910. ŽALUJOČE RODBINE: Toroš, Schlegel in Szjszkouritz. Odlikovana pekarna In slaščičarne z zlato kolajno in križcem na mednarodni obrtni razstavi ..., ------- t Londona leta 1909 ————— Acquedotto 15 - Podruž. ul. Miramar 9 trikrat na dan svež kruh. naznanja slavnemu občinstvu, da ima Prodajalnica je tudi dobro preskrbljena z vsakovrstnimi biskotl posebno za Čaj. Ima razna fina vina in likerjp v buteljkah in fine desertne bombone. Sprejema naroČila za vsakovrstne torte, krokate itd-, kakor tudi vee predmete za speči. Ima tudi najfinejšo moko iz najboljših mlinov jgg^" po najnižji ceni. Brezplačna pcsircifct na dem, — PiiporoO« se slavnemu občinstvu z odličn. spoštovanjem Vinko SKHR: Trst i Svoji k svojim ! Odlikev. krojačnira Svoji k svojim ! Avgust Stnlar TRST - Via delle Poste štev. ;2, I. nad. - TRST (ZRAVEN GLAVNE POŠTE) 1ZUR50JE lISflKOURSTNE OBLEKE njnovejše mode (od 50 K rt £ prej) in ?saloT. uniforme. ■ Naroči)? se izvršijo točno. - Delo solidno, POHIŠTVO SOLIDNO: in : ELEGANTNO PO ZMERNIH CENAH RAFAELE ITALIA TRST - VšA MALCANTON - TR8T Mnenje gosp. dro. R. FlecKjeder-lti no Dunaju azistenta II. zdrav, klinike g. dvor. svetnika prof. Neusserja. G. J. SERRAVALLO Trst. Zahvaljujem se Vam za poslane buteljke Vašega izdelka SERRA-VALLOVO KINA-VINO Z ŽELEZOM (Vino di China Ferruginoso Serravallo), ki Vam jako rad potrjujem, da ga vsled naših kliničnih skušenj jako rad predpisujem tudi privatnim klijentom, ki trpe na pomanjkanju slasti, šibkosti in malokrvnosti. DUNAJdne 4. januvarja 1908. Dr. R. FLECKSEDER. Zavod za izdelovanje in barvanje kožuhovlne. Antonio Alberti Trst, ulica Ponsiana 685 TELEFON 23—56 Zaloga in bogata izbera vsakovrstnih kožu-hovin. — Prevzema naročbe in vsako poprav-janie. — Čisti in pere vsako vrst kožuhovine. Prodajalna jestvln in koioni-jalnega blaga Ulderice Basso Crst, ulica Jarneto 14 Blago vedno sveže in cene zmerne. Otvoritev m đerma iMii Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici naznanja, da je otvorila v Trstu, v ullol Barrlera veoolila Sto v. 38 prodajalno obuval S3T LASTNEGA PRIDELKA -ga Zadruga izdeluje vsakovrstna obuvala od naj priprostoj iega do najfinejšega ter sprejema tndl poprava. Priporočamo se torej slavnemu občinstvu, da sa poslužuje vedno izdelkov naše zadruge, a bode naj slavno občinstvo tudi prepričnno, da se bo z nagimi izdelki zelo zadovoljilo. Gane xelo nizke, scar NAROČBE SE IZVRŠUJEJO TOČNO Podpisani priporoča slavnemu občinstvu svojo pekarno : in : sladščičarno Trst, ul. Sette Fontane 834 (vogal Donadon!) Prodaja celi dan svež kruh vsake vrste in slaftfiloe ZALO GA MOKE iz prvih mlinov. — Vsakovrstni prepečenol (Btscottini). JOSIP VATOVEC. : Postrežba : tudi na dom. R. Gasperiiii, Trst Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10 _ Prevozno podjetje ===== o. kr. avstrijskih drž. železnic Sprejme razcannjanje MoršnegasiM Mana iz mitnic. dostaTljanje na dom- POŠUJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE. Zastopstvo tvrdke „CEMENT" 1 Tovarna cementa „PORTLAND" v Spljetu. PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONKURENCE. Na obroke! TRST JAKOB DUBINSKV ulica deli' Olmo 5tev. 1, H. nadstropje Na obroke - Trst Vela izbera izpMnih oblek za lospode in maunu blaga ter moike in ženske suknje. UGODNI POGOJI ZA PLAČILA NA OBROKE. Cene brez konkurence. „EDINOST" at. 361, V Trstu, 30. decembra 1910 ljudij skušalo vmešavati v uradni čin s tem, da so dotičniki hoteli iztrgati aretiranca redarju iz rok. Vsi skupaj niso dosegli drugega, nego da so delili usodo svojega varovanca. Koledar in vreme. — Danes: Nikefor šk. — Jutri: Silvester pap. Zadnji dan leta. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne 4- 6° Ćels. — Vreme včeraj: oblačno, burja, zjutraj dež. Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno. Manjša burja. Mrzlo. *yaše g!odaSišce. V nedeljo 1. januarija popoludne ob 4. uri se poslednjikrat v tej sezoni uprizori sv tovnoznana Hervejeva opereta Mam" zeli Nitouche, ki je na prvih dveh predstavah napolnila nase gledališče do zadnjega kotička. S to predstavo se ob enem naša vrla umetnica, g.ca J a n o v a poslovi za sedaj od tržaškega občinstva. V nedeljo zvečer ob 8. uri pa pride vprvič na naš oder ena najboljših iger poljskega komedijografa Mihajla Baluckega ..Težke ršbe% veseloigra v 3 dejanjih, ki je polna mičnih prizorov iz domačega poljskega življenja. O tej igri še spregovorimo. Vstopnice ima v predprodaji vratarica Nar. doma. Društvena vesti. Silvestrov večer v Rocolu priredi pevsko društvo „Zvonimir" za svoje člane in goste. Za zabavo preskrbi „Zvonimir" s svojim petjem, s šaljivo pošto in tombolo. Za razveseljevanje bo na razpolago društveni glasovir. Kdor želi dobro zvršiti zadnji dan sta-: rega in še bolje začeti prvi dan novega leta, naj pride na to društveno zabavo. —. Dajala se bodo tudi pojasnila o ljudskem^ štetju. Rocolčani, udeležite se v velikem številu\ te zabave „Zvonimira" ! V „Narodnem domu" pri sv. Ivanu! bo jutri ob 8.30 uri zvečer „Silvestrov ve-| čer" Vrdeljskega Sokola. Vspored obsega tamburanje, petje, pet krasnih komadov našega izbornega skladatelja E. Adamiča za dve gosli in klavir, J. Stoke noviteto: ■ „Znati se mora", veseloigro s petjem v; dveh dejanjih, tombolo in p!es. Kdor želi; nasladiti se na zvokih umetne slov. glasbe, \ nasmejati se, poskusiti srečo pri dobitkov' bogati tomboli in se brezplačno pošteno j zavrteti, ta naj prihiti v krog veselih in j značajnih vrdeljskih Sokolov in njih prija- f teljev ! Pevsko društvo „Ilirija" priredi jutri; v soboto „Silvestrov večer", v gostilni go-' spodarskega društva pri Sv. Mariji Magd. j zgornji („pri Tirolcu"). Na vsporedu soj petje, kupleti, šaljivi prizori itd. O polunoči! poslovitev starega leta in vstop v novo; leto. Živa slika. — Na to ples. Upamo, da5 občinstvo počasti to prireoitev z obilnimi obiskom. Pričetek ob 8.30 uri zvečer. Gg. pevke in pevci so naprošeni, da se j gotovo udeležijo nocojšnje pevske vaje (pe- j tek), ker se je treba pripraviti za jutršnjii astop. v:„ Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. : Bratje Sokoli, Sokoliće in na- \ v raŠčaj ? — Vabimo Vas, da se| 4 udeležite „Silvestrovega večera" v\ (I) v,/>kroju, da nastopite o polunoči v j J „Živi sliki". Naprošeni ste, da se! zberete ob 11 uri in tri četrt naj odru, da se pravočasno uredi vse potrebno. ] Na zdar ! } Tržaško vojaško veteransko dru-', štvo priredi jutri v restauraciji „Finding" j (ulica Cologna št. 11) „Silvestrov večer". [ Začetek ob 8.30 uri zvečer. — Ob 10. uri; prične šaljiva loterija in pošta. Popolunoči! ples. Slovensko delavsko kons. društvo' „Jadran" pri sv. Jakobu ulica Industria na-j znanja p. n. občinstvu, da priredi jutri 31. [ t. m. „Silvestrov večer". — Društvena go--stilna bo radi tega odprta do 4. ure zjutraj, j Cercle franco-illyrien. Danes ni kon-5 verzacijskega večera. Drugi petek pa, t. j.: na praznik sv. Treh kraljev se snidejo vsi-člani krožka ob 3. uri pop. pred glediščem i „Rosseti" v ul. Acquedotto, da se podajo od; tam skupno v atelje našega slavnega kiparja' g. Zajca pri sv. Ivanu. DAROVI — Z novim letom začneta poslovati; poleg omenjenih še dva nova nabiralnika:; pri Kati poleg cerkve in pri Gregorjetu na' „Brandežiji". Omembe vredno je še, daj smo v tem letu 1910 odposlali iz naših na-j biralnikov K 61081 in sam nabiralnik „Nar doma" — Angeijček — je izprosil K 401 06. Res velika požrtvovalnost gostov,; med katerimi pač ni ne kapitalistov, ne ve-j letrgovcev, ne veleobrtnikov J — Pri „Božičnici" v Rocolu so prepla-. čali vstopnino sledeči: gospe: Bjekar, Sla-mič, Lah, g.dč Lah,^ Gerdol, gospodje: Počkaj, Slamič, Hrib, Štraus, Mršek, Bjekar, kozer, N. N., Vidmar, Švagelj, Mire Franc, Škrk. Kozlevčar, Kobal, Miklavec, Slamič, Bjekar. Tušnik, Cucek, Josip Cink, R. Lah, Šahar, Seražin. Ker se _nista vdeležila „Božićnice" darovala gg. Štefan Volk 2 K in Mihael Grmek 2 K. Za isto „Božićnico" sta darovala gg. Carlo Susig trgovec v Rocolu zavitek bi-škotov in škatljo čokoladinov trgovec Vato-vec 2 škatlji čokolade in škatljo karamel. — Srčna hvala vsim ! „Božićnica" se ponovi na splošno željo in po naročilu rocolske podružnice CMD na dan sv. Treh Kraljev t. j. 6. januarija, katere čisti dobiček je namenjen za fond bodoče slovenske šole v Rocolu. — Peter Peternel, ker se mu je spo-polnilo polo, za moško CMD st. 60 Denar hrani uprava. -'niionvnH-a 8P®dicijBke stroke z večletno B"Jij fUUiG prakso popolnoma vešč slovenščine in nfmsčine, nekoliko tudi laščine ter apreten bienograf Želi s februvsrifm premeniti službo. Ponudbe se prosi pod rZane-|jiv- upravni štv 0 .Edinosti". 2289 [Cik V53 f*n£l z yu'A) Sprejema vsakovrstr 'napravo PO ZHERNIII CENAH Z JAMSTVOM. I pri i«v Ani se proda pod u god n in i pogoji TlUČ Pctktke pe vdebi «• tisami dra. Frana Brn Čića. odvetnika v Trstu, Via Nuova štev. 13. -L nadstropje. 2252 Lep,, prilika 2a psi e! prebival ev, z rszvito indu trijo, kjer ni &edaj nobenega p^ka, se oeda v nsjem pnpolnoma urejeno pe njo. Vprašati pod „Pekarija" pri Irseratjem oddelku Edino&ti. jp>»»ers« m o našemu obČiLStvu edineg.; slo- ■ lip« UbfiSlllU venskega fotografa A Jerkiča Tr^t. V:a dete Poste 10 (poleg glsvne pošte). — Gorka, Gosposka ulica 7. 2129 PRODAJALNA ^^^ manujaktur. blaga Szbera fu stanj a, borgeta, perila in drobnarije za šivilje FRAN KOČIJ AN Trst, ulica Molin a vento štev. 17, Trst Usti Doffet pri sv. lupita Lutgi BRAIDOT ti Via S. Ciliiss št. 1157 (Sv ivanu) Trst Izfeor razne s vi?,s j ? ae in sira, kakor tudi piva, vina in likerjev h pestr« žbo kave Še priporoča LASTNIK. Odprto do ene popo!n@£ia I Mamica „Aila citta di Trleste" i GSACO^t) FREGNftN di S. Trst, uliea delle Poste št. 6. vogal uliee flieolo Maehiavelli Ve ikanski prihod z. dnjih novosti čevljev za moške, ženske in otroke zajamčene kakovosti. Angleško blago lastnega Izdelka, — Specijaliteta; plesni čevlji in čevlji sorre. Priporočajo se posebno : LOVSKI IN PLANINSKI ČEVLJI - Zelo zmerne cene.-- Zaloga pet iz gumija: ORI&INALNI BERSON. S, , j,«w •J ? • ' r V* EEBfciaara« izgotovtjenih oblek FARCHI ^^m l k\j lllOl ilfill MlClii5l Velika Izb ra obisk, mo Hih in deških sukesnj po nizkih censh. Gramiforti znsmka „Angelj' olajšanje B^kupa — svojim klijfntonn o priliki božiča in aovega leta bo Tržnih! grafični zcuodvTrstu Piazza della Borsa 13, I. nad., Tel. 742 prodajal samo v tem me3ecu v»3 plešča znamke AN-OELJ, nav .one iu znamenite novega kataloga z popustom Bogat izber fonotlolje , ERA FA-O " VOBIT, JUMBE ia" KALIOPE. -S3! Dvojre plošče — dva komada K 2 50. Popust 30°/o na katalog Rena Štrena, Igle prve vrste v škp.tljiceh 200 komadov »t-1 40. Novi tipi goTorČek z aparstom v velikem isborj. Popravki in pritlki.iio vsake vrate. PBODAJA NA OBHOSS. Enrico Preuer - Trst S. i.azzas»o št. 22 pohištvo iz bambusa ===== in indijskega trstja. . i Preimet?, pripravili za Ložični In novoletna darila. jHkpLChlcchio kinematograf Odprl se ^ Sksdnjn Elegantna dvorana, sestavljena op najmodernejših načrtih. Vsaki torek, četrtek in soboto nov program. VSTOPNINI: I. mesto 30 Tin., ot? oci in ?oiafi 20 Tin. II. mesto 20 rin, otroci ia VGjaia 10 y. „ Via Stadion 35 j Velik izbor Plaque-verižic garantiranih in pri-■veskev. Naprstn ki, zapestnice, igle z ali brez • dijamantom. Zlate, srebrne, nikelnate fali jeklene ure. — Regoiatorii iz prvih | tvornic. . ZENIT, OMEGA". j Sprejema vsako popravo z garancijo snega 'da Splošno anonimno društvo za prevažanje Via Ghega 3. Telefon 2487. UMETNI ZOBJE Plombiranj o 250 sov Izdiranje zobav brez S vsake bolečine Dr. J.Čeraak V. Tusoher : i'oboz3ta'*nik : ksncssij. zobni