Ki
M'* ne
Tl’/l/H't MlC/lrlll—H


AMSR1CAN IN SPIRIT in uln@u4G€ mm
National and Internationa! Circulatien
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, MAY 18, 1967
SLO VC Wi AN
MOimiNO N€W$PAP#*
STEV. LXV — VOL. LXV
BoJiFanis naj Re feo ovira razaoverera
Novi grobovi
Anna Cortnik
V torek je nenadno umrla v Euclid Glenville bolnici 53 let Moskva svetuje Hanoiu, naj Stara Anna Cortnik s 1389 E. nadaljuje “osvobodilno j 171 st., roj. Gorick v Greens-vojno” V Južnem Vietna-1 burghu, Pa., žena Louisa, mati rnu, pa naj istočasno tudi | Carla, Carol in Josepha Bole, ses-na zapira vrat razgovorom tra Franka, Josepha, Anthonyja,
o njenem končanju.
WASHINGTON, D.C. — Ko so tu nedavno vprašali nekega ruskega diplomata, kaj sedaj Rusija svetuje Severnemu Vietnamu glede vojskovanja in razgovorov, je ta odgovoril: Vojskujte se in pogajajte se!' Dodal je tudi, da so Rusi svetovali Hanoiu, naj za en mesec prekine pošiljanje novega vojaštva v Južni Vietnam, da bo videl, “kaj se bo zgodilo”.
Časnikar Simon Malley, ki objavlja te dni poročila v ameriškem časopisju o svojih razgovorih s kitajskimi vodniki, med drugim tudi s samim predsednikom vlade Ču-En-lajem, trdi, da mu je ta dejal, da so Rusi dejansko pritiskali na Severni Vietnam v začetku tega leta, v času Kosyginovega obiska v Londonu in v marcu ponovno v zvezi s predlogi za razgovore, ki jih je stavil U Tant, na Hanoi, naj popusti in odpre vrata razgovorom o končanju vojne. Peiping je takrat to trdo odsvetoval. Koliko je vredno poročilo časnikarja S. Malleyja, je. sicer odprto vprašanje, ker je Peiping včeraj izjavil, .da Ču-En-laj ni nikdar z njim - govoril in da je vse, kar Malley piše, čista izmišljotina.
Drugi viri ugotavljajo med tem, da je Sovjetska zveza pospešila pošiljanje orožja in drugih vojnih potrebščin v Severni Vietnam. Te ne prihajajo tja le po železnici preko Kitajske, ampak še v večji meri po mor ju iz Odese in zlasti .iz Vladivostoka.
Louisa, Frances Savage in Mary Bane. Pokojna je bila članica SNPJ št. 53. Pogreb bo iz Žele-tbvega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri ob 8.45, v cerkev sv. Pavla na Chardonu ob 9.30, nato na Kalvarijo!
John Požar
Po dolgi bolezni je umrl na svojem domu na 16105 Rowena Avenue na Maple Heights 80 let stari John Požar, rojen v Podgradu na Gorenjskem, od koder je prišel v ZDA pred 60 leti. Svoj čas je vodil grocerijo in mesarijo v Newburgu na Way Avenue. Bil je član SNPJ št. 28, ADZ št. 34 in Kluba slov. upokojencev v Newburgu. Bil je vdovec po pok. Karolini, umrli 1, 1953, oče Karoline, por. Stare, pri kateri je živel. V starem kraju je zapustil dve sestri. Pogreb bo v soboto ob 8.30 iz L. Fer-folia pogreb, zavoda, v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo.
-o-
iršlja sipesdala popila i JigosIs¥iI§
ATENE, Gr. — Novi grški režim je vedel, da ne bo vžival nobenih simpatij v Beogradu; če tega ni takoj spoznal, mu je to jugoslovansko komunistično časopisje povedalo že prvi dan. Zato grškim generalom ni bilo težko, da so odpovedali pogodbo o ureditvi obmejnega prometa z Jugoslavijo. S tem je tudi konec svobodnega osebnega prometa v obmejnih krajih med Grčijo in Jugoslavijo.
Tito se je zjezil in bo menda poklical svojega poslanika iz A-ten v. Beograd na “poročanje”. Grški generali so menda pozaprli tudi nekaj jugoslovanskih državljanov, najbrže zato, ker sumijo, da so komunistični špi-joni. Titovci se bodo verjetno maščevali na ta način, da bodo grškim levičarjem, posebno pa komunistom, nudili politično pribežališče, ako se bodo morali pred vojaško diktaturo umikati iz Grčije. Odnosi med Jugoslavijo in Grčijo so tako prišli v novo dobo. Sedanja je trajala od 1959.
Roške rakete .za srednje daljave v Severnem Vietnamu?
WASHINGTON, D.C. — ‘Aviation Week & Space Technology’ poroča, da so nevtralni viri videli v Severnem Vietnamu ruske rakete za srednje daljave vrste Shyster, kot so jih Rusi poslali leta 1962 na Kubo. Tedaj je prišlo do znane krize, ko je predsednik Kennedy postavil Hruščeva pred izbiro: Ali umakne te rakete ali pa bo Amerika Kubo zasedla.
Ameriško obrambno tajništvo je izjavilo, da poročila ni moglo preveriti. Če so Rusi dejansko poslali v Severni Vietnam te vrste raket, potem je to bistvena sprememba v njihovi vietnamski politiki. Doslej so namreč v Severni Vietnam pošiljali le drugovrstno orožje in še to le tako za obrambo.
1.
v&m+mmm
^ remen«
Večinoma sončno in malo toplejše. Najvišja temperatura okoli 70.
Zvezna vlada bi lahko Grška iktatura zaeela prihranila na milijoner<rf#rKiraH ^io!sh'0
Dopisujte! Sporočajte novice iz svojega kraja!
Glavni računski urad Kongresa trdi, da bi zvezna vlada lahko prihranila na milijone pri nakupih zdravil.
WASHINGTON, D. C. — V zadnjih tednih je razprava o premalo skrbnem nakupovanju zvezne vlade postala zelo živahna. Posebni kongresni odbor je dalj časa zasliševal vojaške nakupe, ki niso bili v soglasju z določili zakona o “resnici”, ki določa, da mora podjetje, pri katerem zvezna vlada kupuje, navesti svoje “resnične” stroške s produkcijo kupljenega blaga. Sedaj se je Glavni računski urad, kongresni organ, ki nadzira poslovanje zvezne vlade, o-glasil še proti načinu kupovanja zdravil.
Njegov načelnik Elmer B. Staats je dejal v senatnem pododboru, da bi Veteranska administracija lahko prihranila v letu 1962 okoli 1.6 milijona, če bi dala naročila za zdravniške recepte lastnim lekarnam, namesto da je ta kupila v privatnih. Veteranska admin istracija je tak predlog zavrnila. Staats je med tem priznal, da je v zadnjih letih stroške za zdravila delno zmanjšala, ker priporoča z d r a v n ikom, da predpisujejo zdravila po splošnih imenih namesto po posebnih strokovnih. Znano je namreč, da velike lekarniške družbe in podjetja zdravila na debelo prodajajo po veliko nižjih cenah, kot pa posebej naročena za določene družbe. Tako je na primer mogoče thorazine, pomirjevalno sredstvo, ki ga rabijo zlasti v umobolnicah, kupiti v Parizu in Londonu za $1.08 100 25-miligram-skih tablet, med tem ko stane enaka količina tega zdravila v naši deželi kar $6.06!
Če pomislimo, koliko zdravil porabi Veteranska administracija, koliko jih porabijo naše o-borožene sile in koliko razne državne zdravstvene ustanove, h katerih vzdrževanju prispeva zvezna vlada, lahko verjamemo E. Staatsu, da bi bilo pri teh nakupih mogoče prihraniti milijone.
ATENE, Gr. — Grški prosvetni minister Kalambokias je na tiskovni k o n f e renči razlagal časnikarjem, kako misli temeljito reorganizirati grško šolstvo od ljudskih šol do univerz. Imenoval bo več komisij, ki mu bodo izdelale načrte za nov ustroj šolstva, za nove učne načrte in za nove učbenike. Reforma se ne bo ustavila pri izobrazbi, segla bo tudi na vzgojno polje.
Mladina se mora navaditi na spodobno življenje. Ker ima noč nanjo svojo moč, bo morala biti doma že v zgodnjih večernih u-rah. Ker je bila do sedaj plen raznih strankarskih in posebno levičarskih mladinskih organizacij, bodo vse te razpuščene. Verjetno bo režim ustanovil svojo ‘ narodno mladinsko organizacijo”. Za vzgojo se bodo morale brigati tudi učne moči in se in-teresirati, kaj dijaki počno zunaj šol. Režim tudi ne bo dovolil tujim vplivom, da bi kvarili mladi grški rod, pri tem misli oosebno na nevarnosti, ki prihajajo od sosedov (komunistov in Slovanov!)
Grški preporod bo torej čisto vklenjen v meje sedanje diktatorske ideologije. Že to dejstvo mu ne obeta dolgega življenja in velikih uspehov. To bi grški generali lahko hitro ugotovili na primer v Jugoslaviji, Bolgariji in Albaniji, ako bi mogli gledati stvarnosti v oči.
TANI ODPOVEDAL POT
V EVROPO RADI KRIZE NA SREDNJEM VZHODU
Glavni tajnik Združenih narodov U Tant je včeraj odpovedal svoje potovanje v Evropo zaradi rastoče napetosti na Srednjem vzhodu, kjer sta Sirija in Egipt stavila svoie oborožene sile v strogo pripravljenost in jih razmestila ob meji Izraela.
NEW YORK, N.Y. — Položaj na Srednjem vzhodu se zaostruje že od zgodnje spomladi. Odkar so Izraelci sestrelili 7. aprila 6 sirijskih letal, ko je prišlo do večjega spopada na meji med Sirijo in Izraelom, skuša Sirija vedno znova najti priložnost, da bi Izraelu ta poraz vrnila. Zato pošilja preko meje daleč v Izrael posebne vojaške komandose, ki izvršujejo razne sabotaže in napade. Izrael je, kot trdi, poskusil vse, da bi napravil temu konec. Pred kakim tednom je povedal jasno, da vidi edino uspešno sredstvo za končanje tega sirijskega izzivanja v uporabi sile. S tem je napetost na meji porastla. Sirija je razširila vesti, da Izrael zbira vojaške sile na svoji meji. V Damasku so se nato sešli vojaški vodniki Sirije in Egipta, da se dogovore o skupnem nastopu, če bi Izrael napadel Sirijo. Obe državi sta postavili svoje oborožene sile v strogo pripravljenost in jih
začeli pošiljati na mejo Izraela. Egipt je včeraj pozval , . . „	, 0 .. . . .
Združene narode, naj umaknejo svoje vojaštvo, ki ga imajo ^osePhino Femej ob ° - - -vzdolž egiptsko-izraelske meje za vzdrževanje miru, če no- srnr 1-čejo, da bo zapleteno v morebitne sovražnosti med Egiptom in Izraelom
Iz Clevelanda
in okolice
Seja—
Podr. št, 47 SŽZ ima v nedeljo redno sejo, po njej pa praznovanje materinskega dne. Vse članice vabljene!
Društvo Slovenski dom št. 6 ADZ ima jutri, v petek, ob osmih zvečer sejo v navadnih prostorih na Recher Avenue.
Društvo Dvor Baraga št. 1317 Katoliških borštnarjev ima jutri zvečer ob 8. uri redno sejo. — Asesment bodo pobirali od G.30 dalje.
FRIGIDAIRE TEDEN—
Pri Brodnick Bros. na Waterloo Rd. ima tekom FRIGIDAIRE tedna hladilnike ,po izrednih cenah. — Več v oglasu! Zadušnica—
V	petek ob sedmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Franka Bojca ob 2. obletnici smrti.
V	petek ob 6.30 ba v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok.
Japonska bi rada dobila nazai de! otokov Ryukyu
TOKIO, Jap. — Po ameriško-japonski mirovni pogodbi iz leta 1951 so padli otoki Ryukyu pod ameriško upravo, ker so z vojno postojanko Okinawa postali važna obrambena točka za naše o-borožene sile. Na otokih živi nad milijon Japoncev, ki bi radi prišli nazaj pod japonsko upravo.
Naše državno tajništvo se tej želji načelno ne upira, hoče pd biti gospodar na vojaški postojanki na Okinawi, kamor je A-merika po vojni investirala nad bilijon dolarjev. Japonska vlada razume ameriško stališče, ne
Glavni tajnik U Tant je poz-	področja in ima napovedan
kj obisk v Libanonu. Zaradi trenutne napetosti je bil ta obisk za nekaj dni odložen.
val k sebi zastopnike držav, imajo vojaške oddelke v okviru ZN na meji Egipta in Izraela še od leta 1956, ko je prišlo do vojaškega nastopa Izraela, Francije in Velike Britanije proti Egiptu. Povedal jim je, da bodo ZN te oddelke umaknili, če bo Egipt to zahteval, kajti ti so na egiptovskih tleh s privoljenjem vlade v Kairu. Me'd oddelki, ki so na meji Egipta z Izraelom so poleg Kanadčanov, Indijcev, Dancev in drugih tudi Jugoslovani.
Izrael ni pokazal nobenega posebnega javnega vznemirjenja, zanikal je le vsako koncentracijo vojaštva na sirijski meji. Kljub temu je glavni tajnik ZN U Tant smatral včeraj položaj za tako resen in nevaren, da je odpovedal svojo pot v Evropo, če bi na Srednjem vzhodu le nenadno završalo.
Ameriška šesta flota, ki je
drega pa preveč v to zadevo, j važno sredstvo ohranjevanja Spravlja jo od časa do časa na miru v Sredozemlju in na Sred-dan, da se ne pozabi.	Injem vzhodu, je blizu nevar-
Pnjafeljsfvo med republikanci in južnimi demokrati se krha
WASHINGTON, D.C. — Takoj po lanskih volitvah je naša politika računala z verjetnostjo, da bodo republikanci obnovili staro koalicijo z demokratskimi konservativci, kar jih je na jugu dežele. V predstavniškem domu je sedaj 247 demokratov in 187 republikancev. Republikancem je torej treba le kakih 35 demokratskih zaveznikov z juga, pa lahko izglasujejo v spodnjem domu svoje zakonske predloge. Južnih demokratskih konservativcev je pa še enkrat toliko. Koalicija bi bila potemtakem zanesljiva in trdna, kajti vseh južnih demokratov je nad 80. Če le polovica potegne z republikanci, pa so na konju.
Ta politična matematika se do sedaj ni zmeraj obnesla. Republikanski kongresniki so namreč postali radi lanske zmage zelo samozavestni. Samozavest je tem večja, ker temelji na upanju, da se bo republikanska stranka tudi pri volitvah v 1. 1968 odrezala še boljše kot 1. 1966. Zato svojim demokratskim zaveznikom ni-
so radi priznavali ravnoprav-nosti in jim tudi niso dali vseh političnih koncesij, ki so jih demokratje zahtevali. Iz vsega tega se je rodilo čudno stanje v tej konservativni koaliciji. Koalicija ni bila nekaj stalnega. Včasih je ni bilo, včasih je bila, kakor so se pač republikanci in demokratje od časa do časa sporazumeli. Tako stanje je seveda bolj koristilo republikancem kot demokratom.
Razumemo južne demokratske konservativce, da z njim niso bili zadovoljni. Zato so polagoma začeli republikance izigravati. Vkljub koaliciji z njimi so gladko glasovali za Johnsonove predloge, ako jim je njegova administracija delala politične koncesije. To je republikance v začetku jezilo, sedaj jih je začelo razburjati. Svoji nezadovoljnosti je dal duška sam voditelj republikanskih kongresnikov Ford, ki je v svojem zadnjem govoru napovedal, da bodo republikanci gledali, da zmagajo pri prihodnjih volitvah še v 31 o-
krajih, pa bo republikanska stranka imela sama večino v predstavniškem domu in ne bo več potrebovala pomoči južnih demokratov. Svoje stališče je utemeljil s tem, da so južni demokratje postali preveč nezanesljivi zavezniki in da se nanje njegova stranka ne more več opirati.
Fordova jeza ima pa svoj izvor. Ravno sedaj obravnava Kongres zakon o podpiranju šolstva. Republikanci bi radi dosegli, da bi federalni denar za šolstvo šel skozi državne u-prave in ne neposredno. Temu se seveda protivi Johnsonova administracija. Odločevali bodo pa v tem vprašanju južni demokratje. Ti so pripravljeni glasovati z Johnsonovimi demokrati proti republikancem, ako bi jim Johnson nekaj popustil pri izvajanju načel o črnski ravnopravnosti. To se bo najbrže tudi zgodilo in republikanci ne bodo prodrli s svojim stališčem.
Južni demokratje seveda niso molčali na Fordove očitke. Njihov voditelj kongres-
nik Waggoner je izjavil, da so republikanci postali omejeni lokalni politikantje, ki mislijo samo na svojo strankarsko korist, dočim je južnim demokratom naroden interes na prvem mestu.
Ta spor seveda še ne pomeni, da bi koalicija bila že mrtva. Jo je samo zadel političen mrtvoud, pa si bo že o-pomogla, kakor hitro bodo konservativci v obeh strankah našli skupne interese. Razpoka je pa seveda tu in se bo nekaj časa čutila tudi takrat, kadar bo koalicija začasno funk-cijonirala.
Ali bodo republikanci res lahko dobili v predstavniškem domu še 31 kongresnikov poleg 187, kar jih že imajo? Politični opazovalci na Kapitelu o tem niso ravno vsi prepričani. V prihodnjih 18 mesecih se lahko še marsikaj zgodi, kar bi utegnilo zboljšati Johnsonov političen položaj. Sicer pa: Ali je ta položaj res tako obupen, kot ga slikajo Johnsonovi nasprotniki?
Mpm* zmeril bdj sita? v Lsnd«
LONDON, Ang. — Kitajski | komunisti niso samo poslali o- j strega protesta londonski vladi, j ker brezobzirno brani red in mir | v Hong Kongu, sitnarijo še kar ] naprej. Sedaj so na primer an- * gleškemu vršilcu poslov v Pei-. pingu prepovedali že odobren iz- j let na deželo. Zunaj angleškega j poslaništva v Peipingu pa rdeča j
Zadnje vesti
HOUSTON, Tex. — Včeraj je preti večera napetost na Texas Southern University, kjer je prišle v zgodnjih jutranjih urah do streljanja med črnimi študenti in policijo, pri čemer je bil en policaj mrtev, 2 pa ranjena, malo popustila. Večino od 488 prijetih študentov je policija izpustila, pet pa je bilo obteženih, da so začeli izgrede.
LIZBONA, Port. — Tu je včeraj skupina maskirancev oropala državno banko za milijon dolarjev v portugalski valuti. Rep naj bi bil političen.
garda stalno prireja dernonstra- ,	„
cije m je ze pokrila vse zidove poslaništva z velikimi plakati, ki j blatijo naravno le Anglijo.
Angleški vladi so kitajska izzivanja zelo neprijetna, zato se poslužuje svoje običajne taktike: pravi, da bo na kitajski odgovor dala odgovor, kakor hitro bo dobila uradno poročilo o poteku demonstracij v Peipingu. j To se pravi, da hoče odgovor j zavlačevati, dokler čas ne ohla- | di sedanje napetosti. Obenem je j namignila tujim diplomatom v! Londonu, da ni izključeno, da bo na novo uredila število in čas
ciji cbstal skoraj ves promet, ker se je velika večina delavstva odzvala pozivu k enod-! nevnemu splošnemu štrajku i proti zahtevi vlade za izredna i polnomočja od narodne skupščine do 1. novembra. WASHINGTON, D.C. — Od-j pravnik poslov madžarskega poslaništva tu, glavni madžar-| ski diplomat v ZDA 45 let stari Janos Radvanyi je včeraj zaprosil ZDA za politično zatočišče, ki mu je bilo tudi obljubljeno.
Hong Kongu, kar kitajske komuniste najbolj jezi. Diplomat j e so tudi zvedeli, da angleška vlada ne bo odklonila razgovorov o drugih zahtevah kitajske vlade.
Ker imajo kitajski komunisti dosti sitnosti s svojo domačo politiko, računajo v Londonu, da se bo v vladi zavlačevalna taktika posrečila.
obiskov ameriških vojnih ladij v WASHINGTON, D.C, skupina 16 senatorjev, ki so v pre-teklcsti znova kritizirali politiko ZDA v Vietnamu, je včeraj v posebni izjavi posvarila Severni Vietnam, da četudi se ne strinja s politiko predsednika L. B. Johnsona v Vietnamu, je vendar odločno proti enostranski umaknitvi ameriških čet iz Južnega Vietnama. Pri tem je poudarila, da večina Ameiikancev podpira politiko vlade v Vietnamu ali pa je celo za razširjenje in pos-pešenje vojskovanja.
HONG KONG. — Levičarska kitajska mladina je včeraj znova priredila demonstracijo in nemire v Hong Kongu. Policija je demonstrante, ki so kričali proti Veliki Britaniji in slavili Mao Tsetunga, razgnala.
SFRJ. — Za pred-
SAIGON, J. Viet. — Ameriški marini so bili včeraj znova zapleteni v ostre spopade s severnovietnamskimi armadnimi enotami, ki pritiskajo na taborišče Con Thien, dve milji južno od demilitariziranega pasu. V dosedanjih bojih so pokončali marini na tem prostoru okoli 100 rdečih, sami pa so imeli preko 29 mrtvih in blizu 100 ranjenih. Ameriška letala so napadla in delno BEOGRAD
uničila oporišča SAM raket na področju demilitariziranega pasu. Te rakete so postavili rdeči tam v zadnjih dneh, da bi preprečili bombardiranja tega področja s težkimi bombniki B-52.
sednika zvezne narodne skupščine je bil izvoljen Milentije Popovič. Zadnja 4 leta je bi! na tem mestu Edvard Kardelj.
j — V filmski industriji sodelu-[je 276 raznih poklicev in obrti.
/laiERlSKA POlUOVimft

6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and Internationa] Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $8.00 za I mesece Kanade in dežel* izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United State*:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.90 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio

No. 98 Thursday, May 18, 1967
Zakaj ni bilo vseslovenskega romanja h Gospe Sveti
Slovenski škofje so pripravljali za 9. maj letos veliko vseslovensko romanje h Gospe Sveti na Koroškem v spomin 1200-letnice pokristjanjenja Slovencev. Ljubljanski nadškof dr. Jože Pogačnik je osebno obiskal celovškega škofa dr. Koestnerja in se do podrobnosti z njim dogovoril tako glede koncelebracije, katero naj bi opravili trije škofje z zastopniki škofij.
Slovenska prevozna podjetja so preskrbela potrebno število avtobusov, deloma celo iz Gradca za vernike iz mariborske škofije. Iz vseh treh slovenskih škofij je bilo prijavljenih nad 15,000 vernikov za to veliko romanje, poleg tega pa še 250 iz Italije.
V	Celovcu so sklicali posvetovanje zloglasnega neonacističnega društva “Heimatdienst”, kjer so sklenili protest proti slovenskemu romanju h Gospe Sveti. Po tem sklepu “Heimatdiensta” se je odpeljal generalni vikar krške (celovške) škofije dr. Josef Kadras, ali z vednostjo škofa Koestnerja ali brez nje, nam ni znano, na Dunaj na notranje ministrstvo, da intervenira proti romanju z utemeljitvijo, da utegne priti do izgredov od strani nemških nacionalnih krogov pri takem številu slovenskih romarjev.
Notranje ministrstvo je to “zaskrbljenost” generalnega vikarja dr. J. Kadrasa sporočilo zunanjemu ministrstvu v Beograd, ki iz razumljivih razlogov ne želi zaostritve odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo. Iz Beograda je bila nato “izražena želja” v Ljubljano, da naj bi se romanje v takem obsegu ne izvedlo, ker je po mnenju avstrijskega notranjega ministrstva nevarnost, da pride do nemirov. Pri takem položaju je ljubljanski nadškof telegrafično odpovedal romanje za 9. maj.
Kakor v vrsti drugih primerov je tudi tu generalni vikar dr. J. Kadras postopal po navodilih nacističnih krogov in šel celo dalje kot Hitler. Hitler romanja h Gospe Sveti ni nikdar prepovedal, g. generalni vikar pa se je poslužil policije, da bi se tako poklonil nacističnim velikašem in ustvaril videz, da je romanje prepovedal “komunistični režim" Jugoslavije. Upravičeno vprašujejo verniki na Koroškem: Kdo vlada celovško škofijo: dr. J. Koestner ali dr. J. Kadras?
Tako je obrazložil ozadje nenavadne odpovedi velikega vseslovenskega romanja h Gospe Sveti v svoji številki od 11. maja 1967 slovenski tednik v Gorici “Katoliški glas”, ki ga izdajajo slovenski duhovniki. Ljubljanski nadškof dr. Jožef Pogačnik je v svoji okrožnici prijavljenim odpoved utemeljil le s sporočilom avtobusnega podjetja Slovenije, da na delovni dan, kot je 9. maj, ni mogoče preskrbeti toliko število avtobusov.
*
Avstrijske oblasti se ženejo z vsemi silami za pravice nemške manjšine v Južnih Tirolah, zaradi nje so se zapletle v letih po drugi svetovni vojni ponovno v spor z Italijo. V začetku tega meseca so bili o tem vprašanju znova neposredni razgovori med Rimom in Dunajem na Dunaju. Italija je v glavnem ustregla vsem zahtevam Južnotirolske ljudske stranke, ki predstavlja tamkajšnje Nemce, tako da je njeno vodstvo predložilo strankinemu kongresu, naj sporazum odobri. Nesoglasje je ostalo v glavnem le še o mednarodnem jamstvu za izvajanje tega sporazuma.
Ko so se Avstrijci tako gnali in se ženejo za pravice svoje narodne manjšine v Italiji, pa sami niso nič kaj širokogrudni do slovenske narodne manjšine v Avstriji. Slovence dele v Slovence in “Vindišarje” in trdijo, da se zadnji obračajo na avstrijske oblasti, naj jih “varujejo pred poslovenjenjem”!
V	času, ko je toliko govorjenja o pomiritvi in sodelovanju med narodi, v času, ko poudarjajo vrednost narodnih manjšin kot sredstva za boljše razumevanje in povezavo med sosednjimi državami, se Avstrija vztrajno trudi, da bi ostanek Slovencev na svojem ozemlju čim preje ponemčila. Nemškim nacionalistom in posebej koroškim nemškim na-lodnim šovinistom ni dovolj, da so nekdaj čisto slovensko Koroško spremenili v že skoraj čisto nemško deželo in to v glavnem v zadnjih sto letih, skušajo uničiti še zadnji o-stanek Slovencev, ki se je tu ohranil kljub vsemu pritisku in vsem nasiljem. Nobenega dvoma ni, da živi v južnem delu Koroške še vedno okoli 70,000 Slovencev, če ne celo več, toda avstrijske oblasti jih ne priznavajo niti polovico toliko.
Uradno obstojajo na Koroškem na slovenskem narodnem in narodno mešanem ozemlju “dvojezične šole”, toda le za one otroke, katerih starši to izrecno zahtevajo. Dokler je bila Avstrija pod tujo zasedbo in so odločale o šolstvu na Koroškem angleške zasedbene oblasti, so bile dvojezične šole obvezne za vse narodno mešano ozemlje, ko so Angleži odšli, so avstrijski Nemci obveznost nadome-
stili z obvezno prijavo. Seveda pritiskajo pri tem na slovenske starše, da svojih otrok ne prijavljajo v dvojezične šole. Če to le store, so izpostavljeni vsakovrstnemu pritisku in gospodarski škodi.
Katoliška cerkev je vedno bila na stališču, da je treba vernike poučevati o verskih resnicah v njihovem lastnem jeziku, na tem stališču je vse od prve binkoštne nedelje, ko je Sveti Duh dal apostolom, da so govorili vsakemu narodu v njegovem lastnem jeziku, pa do današnjih dni. To stališče žal ne velja za celovško škofijo, kjer slovenske otroke v šolah učijo verskih resnic v nemškem jeziku. Vse pritožbe proti temu so bile v Celovcu vedno znova zavrnjene. Generalni vikar Kadras in njegovi ne popuste. Prav lep dokaz njegovega mišljenja je njegov nastop proti vseslovenskemu romanju h Gospe Sveti. Tako romanje bi utegnilo krepiti poleg verske tudi slovensko narodno zavest na Koroškem in buditi v tamkajšnjih Slovencih narodni ponos!
jiMiaiaa«Maa*a*audMfcwy7BW»iržM7^M»»HW7*i»aia«iaBBBgiaiMgHa7«gririi
M iltoauški zapiski
MILWAUKEE, Wis. — Blagoslovitve vogelnega kamna nove cerkve sv. Janeza se je udeležilo okrog 350 ljudi, kar je zelo lepo število. Poseben avtobus je pripeljal precejšnje število starejših faranov Sv. Janeza. Nekaj med njimi je bilo celo več ustanovnih članov. Nekateri med njimi so izjavljali: Nikoli nismo mislili, da bomo videli novo cerkev. Govorili smo o tem leta in leta. Sedaj je pa prišlo do tega. Prav veseli so bili, da njihove žrtve niso bile zastonj. Ker samo po njihovih žrtvah je bilo o-mogočeno začeti novo cerkev. To omenja tudi programna listina, ki pravi, da se je treba zahvaliti faranom za njihovo zvesto sodelovanje, podpiranje tako moralno, duhovno in finančno, da je bilo mogoče začeti to cerkev.
Pri blagoslovu vogelnega kamna je župnik povdaril, zakaj blagoslov vogelnega kamna v tem času. Najprej zaradi tega, ker je to mesec majnik, takorekoč najlepši mesec. Ta mesec je posvečen Materi božji. Hočemo, da je nova cerkev pod njenim varstvom, saj je ona posrednica med svojim sinom in ljudmi. Mesec majnik je pa tudi mesec, ki oznanja pomlad, prerojenje narave. Oznanja novo življenje. Tako naj tudi današnji dogodek oznanja novo življenje fare, porast navzgor, ki vliva poguma, da gledamo z upanjem v bodočnost. Bodočnost nam je zagotovljena. Obenem pa smo se zbrali tukaj, da se zahvalimo Bogu, da nam je naklonil ta dan. Zbrali smo se kot otroci ene družine kot božje ljudstvo, ki se zaveda, da vsak dober dar pride od zgoraj.
Po nagovoru in blagoslovu vogelnega kamna je župnik povabil dolgoletne člane Sv. Janeza, da se zberejo okoli njega in vogelnega kamna. Obenem je pa naprosil fotografe, naj vzamejo slike, da bo tako vsem v dolgotrajen spomin ta veliki in pomembni dogodek v farnem življenju. Med ostalimi naj omenim le Mrs. Mary Martinich, ki je večinoma v postelji, toda za danes je naprosila sina, da jo je pripeljal. Na vsak način je hotela biti deležna veselja in navdušenja drugih.
Vreme je bilo kakor naročeno. Razpoloženje je bilo na višku. Vsakdo je rekel: To je dan, ki ga je naredil Gospod.
Na zadnji strani programa je omenjena zahvala. Naj vam jo tukaj omenim. Poleg zahvale Bogu in članom fare listina še omenja arhitekta A. Rugg in R. Knopp, ki sta izdelala načrte za novo cerkev, dvorano in šolo. Izvršila sta zelo dobro delo. Treba se je zahvaliti gradbenemu podjetju Kotze, ki je z velikimi o-sebnimi žrtvami storilo več kot svojo dolžnost. Delali so celo pozimi v kolikor so mogli in so tabo opravili delo tri mesece prej, kakor bi naredili po navadnih računih. Da je moglo do tega priti, je nedvomno tudi zasuga Bereš Plumbing Co., Staff Electric in Bonded Heating Co., ki so pravočasno posegli vmes, kadar je bilo potrebno.
Red na dan blagoslovitve so držali cerkveni reditelji. Vse je
šlo kakor po olju. Vsa čast jim.
Za dobro voljo pred in po blagoslovu so skrbeli naši muzikantje. Na hitro roko sem ujel le sledeča imena:	Rudy Pe-
chauer, Eddie Gallun, Rudy Maierle, Frank Bevšek. Bil je še eden. Ime mi je izpadlo iz glave. Upam, da ne bo hud zaradi tega.
Naj že bo tako ali tako. Bil je to dan, ki ga ne bomo tako hitro pozabili.
m
Proslave materinskega dneva so bile povsod zelo prisrčne. Društvo mož pri Sv. Janezu je povabilo matere iz fare na zajtrk. So se dobro postavili. Sam mlajši rod, kakor David Shapiro, Erv Krolnik, Ronny Gallun, Bob Cummings. Komaj nekaj let je tega, ko smo jih podili iz dvorane, ko so bili stalno pod nogami in so premetavali žogo sem in tja in pobijali šipe in se škropili s pripravami za gašenje ognja, no in sedaj so vsi poročeni, imajo svoje družine in prevzemajo o d g o vornost. Vsa čast jim. Prišlo je okrog 50 mater in so se prav dobro imele. Po zajtrku je bila mala proslava njim na čast. Program je vodil dosedanji predsednik društva mož Emil Zortz. Program je pripravila Miss Ivanka Modic. Nastopale so Mary Kay Piacentine, Barbara Modic, Metka Rozina in Betty Gallun s pesmicami “A Bushel and a Peck” in “Mamica”, John Mechak je deklamiral pesem “Mamici” in John Gorenc še z drugo pesmico mamici. John Rifelj in Rudi Kotar sta zapela dve pesmici mamici. Rozinovi fantje Marijan, Tomaž in Frank so zaigrali na kitarah in bobnu dve pesmici v čast materam.
Slovensko društvo Triglav je imelo svojo materinsko proslavo v svojem parku. Proslava je bila podobna tisti, ki jo je imelo Društvo mož pri cerkvi sv. Janeza. Le da je namesto_ Rozinovih fantov Franci Coffelt zaigral nekaj pesmic na svojo harmoniko, ki jo že dobro raztegne. Na koncu je še duhovni vodja p. Klavdij povedal nekaj misli za ta materinski dan. Posebno mi je bila všeč misel, da je ni take matere, kakor je slovenska mati. Želi ji, da bi še dolgo živela in bila še naprej tiha dobrotnica slovenskega naroda. Društvo je tudi letos obdarovalo z rožami mater, ki ima štiri ali več otrok. Letos je Bila izžrebana Rezi Smolič.
m
Po materinski proslavi je bil sestanek društva Triglav. Treba se je bilo pomeniti več stvari. Posebno važne so bile odločitve, ki se tičejo kapelice, ki jo je društvo že začelo postavljati. Bo v spomin žrtvam — slovenskim žrtvam v letih 1941-1945. Sem so vključene žrtve komunizma, nacizma in fašizma. Upajo, da bo kapelica dokončana do 25. junija, ko je glavni triglavski piknik. Upajo, da bo takrat možna posvetitev kapelice. Načrte za kapelico je naredil inženir Dušan Svetlič. Kapelica bo 12x14 čevljev velika. Bo prav lep spomenik padlim in je tudi na zelo lepem prostoru. Vsakdo jo bo lahko takoj opazil, kakor hitro
se bo pripeljal v park. Je komaj sto korakov stran od doma. Ob posvetitvi želijo člani slovensko sv. mašo. Duhovni vodja je obljubil, da bo posredoval na škofiji, da lahko dobi potrebno dovoljenje. Ko bomo bližje tistemu dnevu, bomo že več sporočili.
•
Mnogim Mihvaučanom poznani Ludvik Kolman iz Waukega-na je bil zelo bolan. Njegovo življenje je viselo na nitki. Sedaj pa je že boljši, vendar še ni vse tako, kakor bi moralo biti. Vesel bo, če ga kdo more obiskati. Če pa že to ne, pa naj mu napiše kako karto. Pozdrav znancev in prijateljev je kakor mazilo na rane. Poskrbimo za to, da bo to zdravilo čimbolj učinkovito. Želimo mu čimprej popolnega zdravja.
Naj čifje nas presveti Beg in zemlje krog,.,
CLEVELAND, O. — Tako so prepevali pred 22 leti slovenski fantje in možje. Zemlje krog je bil gluh za njih glas in tisti, ki bi lahko prihranili trpljenje in grozno smrt tisočem, jih takrat niso hoteli razumeti. Sramotno so bili izdani in pomorjeni od lastnih bratov, njih trupla pa na pol živa pometana v brezna in jarke, kjer še danes trohnijo in čakajo dneva, ko bo smela slovenska mati postaviti križ na njih grob in bo duhovnik lahko javno poškropil z žegnano vodo zemljico, v kateri počivajo.
Postavljen pa jim je bil spomenik, daleč od doma, Marijina kapelica na Orlovem vrhu na Slovenski pristavi. Dolžnost nas vseh je, da bo ta spomenik lepo oskrbovan.
Otroci materam pri Mariji Vnelsovzefi
CLEVELAND, O. — Po litanijah so otroci in matere, pa tudi nekaj očetov in drugih gostov zasedli šolsko dvorano pri Mariji Vnebovzeti. Materinska proslava je bila srčkana, ljubeznivo domača, lahno vzgojna, zabavna in prosvetna prireditev.
Rudi Knez, učitelji slovenske šole, njihovi pomočniki, starši, otroci in poslušalci v dvorani, vsak je prišel na svoj račun, dobil svoj delež lepega užitka. Z otroci je pač tako: čim bolj preprosto in enostavno nalogo imajo in čim manjši so, ki nastopajo, tem bolj je vse srčkano. Po tem pravilu so se najboljše odrezali junaki in junakinje otroškega vrtca, ki so oponašali živalsko govorico in med njimi spet najbolj riba, ki “molči in po valovih drsi”. S tem pa prav nič nočemo reči, da ne bi bile druge točke prav tako prijetne in dobre.
Pesmi v zboru in petje posameznih, deklamacije, recitacije, žive sličice, vse se je lepo vrstilo v prvi polovici programa. Vse je šlo gladko na primerno ljubko okrašenem odru in med prelivanjem svetlobnih pramenov, ki so zlasti v pravljičnih igro-kazih lepo podkrepili učinek.
Svoje vloge so znali, izgovarjali razločno, povdarjali lepo in smiselno. Naštejmo jih: Anica Dular, Mateja Grdadolnik, To-netka Urankar, Anica Zalar, Viktor Kmetič, Franci Lavriša, Tonček Nemec, Viktor Štepec, Franci Vegel, Margie Kastigar, Janez Tominc, Martinček Gorše, Mary Ann Gorše, Marica Nemec in vsi člani otroškega vrtca so nastopali v prvi polovici programa.
Lansko leto je bilo darovanih veliko jesenskih, posebno pa še spomladanskih cvetlic, ki že sedaj lepo cvetijo. Hotela sem prositi za darove, da bi kupila cvetlice, ki cvetijo poleti. $15 sem že
prejela brez prošnje. Nelmeno- ““S “»rjanea .eger, i» vana gospa mi je obljubila, do La''nsa' TerezlJa Jarem’ bo letos zopet sama posadila s cvetjem gredo, ki je v obliki
pa so v igri “Igrali bomo mami ci na čast” in “Mamica je žalost na” nastopili: Marija Volčjal Silva Krulc, Anica Cesar, Kat Kotar, Zvonka Kotar, Maric Kotar, Marjanca Vegel, Marij
Gorše, Bernard Knez, Margi Kastigar, Rudi A. Knez, Stank Knez, Jože Celestina, Anica
srca pod kapelico. $20 smo dobili želeni Nemec Tončka N po čudnem naključju. Ko smo! ’	v .	’	.
zadnjo sredo sadili rože na Orlo- ' T,	?	7	‘
Knez. Da nam niti za trenuh
vem vrhu, smo se šli okrepčat v dvorano, ker je bilo zunaj mrzlo. Ko smo tam gledali slike, ki visijo na steni, je pogovor nanesel na sliko pokojnega škofa dr. Gregorija Rožmana, katero bo kupila Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti in jo darovala Slovenski pristavi, da bo visela na častnem mestu v dvorani. Par minut zatem je ga. Tomšičeva vzela iz knjižne omare koledar Ave Maria in listala po njem. Med listi, ravno na strani, kjer je slika groba škofa Rožmana, je našla dva čisto nova desetaka. Vse nas je presenetilo. Dala jih je za rože na Orlovem vrhu. Tako bo ta denar in darovi iz nabiralnika zadostoval za poletne rože. Zelo bi pa rabili kosilnico za travo, ki bi se rabila samo na Orlovem vrhu. Že naprej vem, da je še veliko dobrih src, ki bodo z veseljem darovali za to. U-pravni odbor Slovenske pristave je obljubil, da bo dal napeljati vodovod na Orlov vrh. Do sedaj smo morali vodo za zalivanje cvetlic nositi iz vodnjaka, kar je bilo zelo težavno, posebno v poletni vročini.
ni moglo biti dolgočasno, so med odmori igrali vesele, več noma slovenske narodne: Duša Žitnik na harmoniko, Tone Go: še na kitaro, Tone Nemec r bas-kitaro in Rudi Knez na kk vir. Ti so tudi spremljali peti in igro, kjer je bilo treba.
Učitelji pravijo, da imajo i čenči kar veselje s pripravan za takole materinsko proslav' Marsikdaj bi manj radi prišl če ne bi vedeli, da bodo nastopi in “za mamo igrali”. Ali ni 1 kar lep in dober motiv, da hc dijo v slovensko šolo? Prav g( tovo da je. Staršem in učiteljei nikdar ne bomo dovolj hvaleži za dodatne napore, ki so za t potrebni, da bi kaj lepega sle (venskega še v naslednjem rod ostalo v tej naši naselbini.
M. K.
Slovanski nastop v Windsorju
Dne 1. julija letos obhaja 1 nada 100-letnico federacije.
i zvezi s to obletnico prireja rs Z dobro voljo nas vseh bomo lična slavja in tudi velesejem dosegli, da bo Orlov vrh s Spo- Montrealu je največ temu p minsko kapelico postal res biser svečen.
na Slovenski pristavi in dosto- 'Življenje nas je vrglo izvi jen spomenik njim, ki se niso naše domovine in premnogi Sl bali dati življenja za vero in venci so našli svojo novo dom svobodo.	vino v tej deželi. Ta dežela
Priporočajmo se našim slo- nam tuja, saj je pokojni veli venskim mučencem in jih po- škof — misijonar Friderik Bar sebno prosimo, da bi mi vsi o- ga ravno v Kanadi, v Ontar stali zvesti načelom, za katere so začel misijonariti med Indijar se oni borili in tako vzgqjili (že 1. 1830. Tudi za njim so prih
tudi našo mladino.
Bog - narod - domovina! Tončka Urankar 19409 Mohican Ave. Cleveland, O. 44119 Tel. 531-8982
j ali misijonarji iz naše domo1 ne na njegovo pobudo.
V Windsorju je Slovenct staro in novonaseljencev, ok 370. Drugo leto bo poteklo že let, odkar je bilo ustanovijo
pevsko društvo ‘Zvon’, katero še danes obstoja. Od kraja je to društvo gojilo le petje in je pridno delovalo. Pozneje so pa razmere tako nanesle, da je prenehalo s svojim namenom in danes obstoja le kot društvo, katero prireja po par krat na leto zabave. Lansko leto aprila se je na pobudo g. misijonarja Toneta Zrneca ustanovil šolski odbor staršev, kateri ima namen, da bo skrbel, da tudi v našem kraju imamo šolski slovenski tečaj kakor drugod po svetu. Tečaj nosi ime velikega škofa Friderika Baraga. Lani 9. decembra je bila tudi ustanovljena dekliška-fan-tovska organizacija, za katero je bil zopet pobudnik g. misijonar Tone Zrnec. Imajo mesečno sestanke po domovih staršev, ker nimamo Slovenci svojega lastnega doma. Duhovni vodja teh mladih je g. Zrnec in duhovno misel mesečno redno pošilja. Težave pri nas so v tem, da nimamo rednega stalnega duhovnika, da bi bil med nami kot duša. Letno nas obiščejo misijonarji le o Božiču in Veliki noči.
V Windsorju je ustanovljen nekak mednarodni odbor priseljencev. Ta odbor je povabil tudi nas, da bi sodelovali pri letošnjih slavjih Kanade. Vsakih 14 dni ima svoje seje in se jih redno udeležujemo. V zvezi s pripravami za praznovanje 100-letnice Kanade v tem kraju smo naprosili za pomoč iz Toronta. Tam so se prijazno odzvali, za kar smo jim zelo hvaležni vsi.
Ta program se bo začel 20. maja z večerno zabavo, pri kateri bodo igrali člani Fojsove har-monikaške šole-pod vodstvom g-Matije Lebar-ja. V nedeljo, 21. maja, pa bo v prostorih tukajšnje velike državne gimnazije ob 2.30 popoldne koncert, pri katerem sodelujejo Mladinski pevski zbor Slovenske šole- Marije Pomagaj v Torontu, Fojsova harmonikarska šola iz Toronta, Slovenska f o 1 k 1 o r na skupina “Nagelj” iz Toronta in Dekliški pevski zbor od Marije Pomagaj v Torontu.
Ta koncert bo za nas na skrajnem jugu Kanade velik praznik. Proslavi 100-letnice Kanade smo pridružili tudi slavje 1200-letnice, odkar je luč svete katoliške vere zasijala med našim narodom.
Na ta koncert prav lepo vabimo od blizu in daleč vse rojake in rojakinje. Povabili smo tudi druge narodnosti, da bodo spoznale prelepo našo pesem in našo lepo narodno nošo.
Našim požrtvovalnim gostom želimo mnogo uspeha! Na veselo svidenje 21. maja v Windsorju!
Društvo “Zvon” in
Baragov šolski odbor
-------o-------
Helikopter za prevoz bolnikov
Bolnišnica v Vaesterviku, mestu z 20,000 prebivalci na baltiški obali kakih 300 km južno od glavnega mesta, je kot prva izven Stockholma dobila pristaja' lišče za helikopterje. Uredili so ga na ravni strehi kirurškega oddelka te bolnišnice.
S tem se uresničuje stara želja, je dejal ob otvoritvi upravnik bolnišnice Torvald Jacobson. Novo prevozno sredstvo je velike vrednosti predvsem za bodoče mamice, ki jih je treba v do ločenem trenutku naglo prepe Ijati s tega ali onega v množici otokov in otočkov pred Vaester vikom na porodniški bolnišnice s 400 posteljami. ia * prevoz se bo obnesel tudi v prl meru nesreče, in sicer tako na otokih kakor v širšem, razmero ma redko naseljenem kopen skem zaledju mesta.
Za zdaj “oskrbuje” helikopter približno 160 km dolgo oba n področje. Pristajališče, dolgo ^ in široko 15 metrov, je na v]? 8-nadstropne stavbe z okrep no strešno konstrukcijo. tev in oprema helikopterske^ pristajališča je stala okoli 000 švedskih kron.
aMEEisaa ihjMOViwA


Deklica
z odprtimi očmi
PIERRE L’ERMITE
ca des Abbesses je bila pol-1 avtobusov, kočij, trgovcev, s° prodajali kar na ulici svojo Teta je bila vsa zaprepa-i. Qa> ker se je morala vsak, ^ Umikati in izogibati... noge j k odrekale že pokorščino, . 11 strah se ji je spet vračal. ..
; 0^-ca je bila tako rekoč že j? Pred durmi...
^ Sreči so dospeli med tem že
1 Pokopališča...
jj aj so se ji zgostila vsa čuv-. a v eno samo upanje: da bi P°sled imela svojo sobo, da
Pati,
mogli spraviti v red, oko-
°krepčati se z dobro kavo ijj 'U predvsem — da bi ji ne “ beba nikogar več videti! °speli so do hotela. Stavba stara, omet okrušen, po-ir,9v^en in prenovljen že nešte-", f&t. Nad vrati je stal napis: . a descente de Montmartre”. alentina je objasnila slučaj ► ^rju, ki se je vedel brezhib-° a mrzlo.
nes> soba je bila rezervirana
°d predvčerajšnjim in name ;ai
k
f^Pino bo treba plačati tudi za V
tj, v redu ...” je ostro odgovo-Rolanda ... “Kar bo treba JCad, bova plačali.” nimata prtljage?”
Pi
S.

shrambi na kolodvoru.” °rtir, po poklicu nezaupen je premotril obe ženski.
i.	^a vtis je bil dober. Pozvonil
h ^°ba št. 37 ... četrto nad->je.”
j,	^ič prtljage? ...” je vprašal
’l&.
‘‘Vv
• • . pride pozneje.” j.j r°rej vaju zapuščam,” je de-tlia Valentina Maude, ki je med ^ Pa mestu prestopala z ene Pa drugo
},! Rvala vam, gospodična,” je JfPo odgovorila Rolanda.
U e^aj hipov pozneje sta stali jea Cecilija in Rolanda, ki ju ^jV°dil sluga, pred vrati dvi-
/‘Ah
Hi,
Pila
tega pa ne! Nikoli več, er bom živa, ne vstopim v to-le mašino!” je vzklikata Cecilija.
s ^°landa jo je ljubeznivo pre-
etka, tako ste utrujeni! Saj Vs
c:
0(ja teta Cecilija se ni dala
tjjvsa dvigala taka kakor v Charles-Nodier!”
Po ?.rosRi in navzlic svoji obil-Cl je lezla po stopnicah v če-
našla
^to
IjN Padstropje. Gori je
v prostorni, toda vsak-P sobi. Sluga je odprl veliko
Ho,
skozi katero je šinil zato-V^i^Ph, kakor da so mahoma
mrliči iz ogromnega poko-jn ,Ca ter napolnili izbo s svo-tihL °kostnjaki in mrtvaškimi
Ruha
Hor0
ami.
Hii°ro razS^eR’ se j6

'Ovj
so bili grobovi... gro-
S(, • ' • • in spet grobovi! Na levi hJ6 dvigal visok siv zid, v kateri	zasilna lestev za slu-
PPŽara. To je bil zid kine-a§rafa Gaumont.
H
belite
ga.
še kaj?” je vprašal
til ^Gnkrat nič ...” je odgovo-
Jolanda.
i,^P0sied sami!
tgj, °' • • •” je zavzdihnila tetka , ^Pustila zavoje na posteljo.
^a.	' ' • • J®
odvrnila Rolan-
brj.aH sva bili ljubeznivi, do-hi . nRm ... in zdaj nisva vred-^ka ^ sR0Relice čaja, niti kozar-fej siV°de Piso nama ponudili, da prla umili roke! Jaz pa sem od-V0(t na stežaj svoje srce! Ves §o!!>ri'laic Sem dala na razpola-
Ž6h°landa .ie objela ubogo zavr-0 2eni<
ico:
H-,tetka m°ia-
kako
ljuba moja če bi vi vedeli,
ira Petka...
hvalim Boga in kako sem
srečna!”
“Ti si srečna! ... Ti hvališ Boga ... Ali radi česa vendar?”
“Hvalim ga, da nama je že takoj ob najinem prihodu jasno in nedvomno pokazal, da je vsak nadaljnji razgovor brezploden ... Vi si boste ogledali Pariz, poslušali muziko... In potem, tetka, še enkrat na kolodvor Austerlitz; toda tedaj v pravilno smer!”
XXX. poglavje.
Poldan.
Od povsod... iz globin podzemske železnice... iz še globljih žrel severo-južne železnice ... iz tramvajev... iz avtobusov ... iz prodaj alnic... iz bank so gomazele človeške mravlje.
Na caulaincourtskem mostu je bilo mrzlično trenje; ljudje so skušali drug drugega prehiteti, da bi prej pohlastali v pičli po-luri svoj pariški obed.
Spuščajoč se z montmartre-ških višav, švigajo težki kamioni skozi to vrvenje, poskakujejo in dreve po železnem mostu. In ko se za njimi množice spet strnejo, se že morajo iznova umikati mrtvaškim sprevodom, ki se vijejo proti pokopališču.
Ker pa vlada povsod v Parizu šaljivo razpoloženje, se fr kolini zabavajo s tem, da streljajo iz fičafajev na slavne grobove.
Mestni stražnik jih mirno in spoštljivo gleda.
Male kratkokrile in kratkolase delavke gredo v gručah in si pripovedujejo zabavne štorije.
Vse to življenje se bohotno razvija na kraju smrti in nihče ne opazi tega nasprotja.
Teta Cecilija zapre okno. Hrup in prah, ki se dvigata, jo motita v samoti, katere je žejna. Rada bi se zbrala, da bi mogla razmišljati o urah, ki jih je pravkar preživela.
Njeni lepi upi so šli po vodi. Kar .se ji je pripetilo ponoči podzemski železnici, je bila neznatna dogodbica v primeri z grenkim razočaranjem, ki ga je doživela pri sleherni besedi na hodniku gospe Maude.
Koliko ponižanje pred nečakinjo! ...
In ona sama, ki je bila tako rahločutna, tako vestna, je stala tu brez prtljage, ni imela v kaj se preobleči; poslali so jo sem kakor kovčeg, ki je na poti, in to člani družine, katere glavar jo je svečano, toplo povabil in mu je hotela ... dati svojo nečakinjo za ženo!...
Gorostasno! Nikdar v življenju še ni doživela takega poloma..
Rolanda je seveda od radosti vsa iz sebe.
Po prizoru na pomolu... ko je vzel Roger Maude njeno roko ter ji govoril goreče besede, kakršnih še ni bila slišala, se je jela bati podjetnosti mladega Parižana.
Ni poznala še njčgovih razmer, njegove rodbine.
Zdaj pa vse ve in se smehlja bodočnosti.
“Tetka... ali ne greva h kosilu?”
“Nisem lačna.”
“Saj vendar niste ničesar pokusili od šestih zjutraj, ko so nama dali tisto umazano rjavo čorbo, ki res ni zaslužila imena kava; in tako majhen košček surovega masla, da bi se mu v Challansu ljudje smejali.”
“E, kaj hočeš, nisem lačna ... Želodec se mi stiska, stiska. Kakor da cent pritiska nanj ..
“Če mi dovolite, tetka, bom danes jaz prevzela kokmando”.
“Prosim, le vodi ti.. . moje roke so zlomljene.”
(Dalje prihodnjič)
Oglašajte v “Amer. Domovini*
Severna Koreja misli na konec premirja v Koreji?
P Y O N Y A NG, Sev. Kor. — Avstralski časnikar Burchett je komunistična trobenta prvega razreda v vzhodni Aziji. Kadarkoli hočejo azijski komunisti kaj napovedati, zastrašiti, kaj intri-girati, kaj groziti, zmeraj porabijo Burchetta, da trobi take načrte po vsem svetu. Mož je namreč med drugim tudi dopisnik AP.
Sedaj poroča na primer, da se Severna Koreja resno pripravlja, da bi vdrla v Južno korejsko republiko, kar bi seveda pomenilo konec korejskega premirja. Take napovedi smo zadnja leta že večkrat slišali, pa se nikoli niso uresničile. Zato mislijo, da je tudi sedanja napoved samo strašilo in člen v dolgi verigi hladne vojne, ki jo ravno sedaj obnavljajo azijski komunisti.
Vprizarjajo nerhire v Hong Kongu, na Filipinih je njihovo gibanje, znano pod imenom Huk, zopet začelo delati težave filipinski vladi. V Indoneziji so pa odkrili prve znake, ki govorijo o tem, da so komunisti začeli obnavljati podtalne organizacije. Živahnejši so postali rdeči gverilci v Laosu, Tajski in Burmi.
Zato Burchettovo poročilo ni treba vzeti za čisto zlato, previdnost pa narekuje opreznost, zato ga tudi ni treba pahniti v pozabo.
Dominikanski republiki grozi še zmeraj političen potres
SANTO DOMINGO, Dom. rep. — Sedanji režim predsednika Balaguera vlada že 9 mesecev, dežela se pa še zmeraj ni umirila. Stara sovraštva med desnico in levico obstojajo naprej in pridejo od časa do časa do izbruha. Ako bi bile dominikanske stranke močnejše in zmernejše, ai vsega tega ne bilo. Največ odgovornosti za nemire in atentate ima baje dominikanska revolucij onarna stranka, ki jo je preje vodil bivši predsednik Bosch, sedaj pa Gomez. Gomez pa ne spada ravno med uvidevne in potrpežljive politike, povrhu pa nima na stranko takega vpliva kot ga je imel Bosch. Zato se je komunistom posrečilo, da hujskajo Gomezove pristaše in jih zavajajo do atentatov in
Ženske dobijo delo
Ženska dobi delo
Ženska ali dekle dobi delo, da bi varovala 3 otroke; stanovanje in $20 tedensko. Kličite Mrs. Anna Mihelič 943-6847 po 2:30 pop.	(98)
IŠČEMO ŠIVILJO
izkušeno, za izdelavo zaves po meri. Stalno delo.
FRAN’S DRAPERY SHOP 3515 E. 93rd St. Cleveland, O. 44105 telefon 883-5775
(101)
izgredov. Povod za nemire in izgrede daje tudi huda brezposelnost. Levičarski brezposelni mislijo, da imajo desničarji brez posla prednosti pred njimi in se zato maščujejo nad desnico na vse mogoče načine.
Političen položaj je torej v Dominikanski republiki napet, vendar še ni nevarnosti za nove revolucij onarne podvige.
Kitajski poseg v Vietnam ni verjeten, pa le možen
TOKIO, Jap. — Japonski strokovnjaki za Kitajsko trdijo, da so kitajske oborožene sile trenutno tako zapletene v “proletarsko kulturno revolucijo”, da niso sposobne za noben resen poseg v vojskovanje v Vietnamu, zato je tak poseg za sedaj
neverjeten. Ne izključujejo pa pri tem možnosti, da se razmere ne preobrnejo in se Peiping odloči za tak korak, da bi združil vse kitajske sile proti “zunanjemu sovražniku”.
Peiping je trenutno precej glasen, pri tem pa v dejanjih skrajno previden. Ta previdnost kaže, da se hoče vojne izogniti, četudi so razni kitajski vodniki izjavili, da je vojni spopad med Kitajsko in Ameriko neizbežen.
MALI OGLASI
Lastnik prodaja
Bungalow, 2 spalnici, se lahko razširi, blizu cerkve sv. Križa. Zelo čista hiša; v nizkih dvajsetih. Kličite 531-3597.
GOO)
Moški dobiio delo
MACHINISTS
TKE GLEYEUHB PNEUMATIC Tool Co.
*784 E. 78 St. 341-170«
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HYDR0TEL
Contouring acd profiling Machine*
HORIZONTAL BORING MILLS
TURRET
LATHES
GAP TURRET LATHES
ENGINE LATHES
MILLING MACHINES
RADIAL DRILLS
NUMERICAL
CONTROLLED
MACHINES
DOBRA PLAČA OD U&E IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-170« za čas sestanka
An Equal Opportunity Employe!
(98)
najhitrejša pot da najdete tisto
krajevno številko
o
V KNJIGI JE
ZA ZELENJAVNE MLADIKE IN ZA CVETLICE
SE OGLASITE PKI EMIL BUKOVEC 6024 St. Clair Ave.
Quality Groceries & Meat PH: 431-7066 Cleveland, Ohio 44103
Vsaki dan sveže pripeljane iz vrtnarske farme. —(98)
V najem
Dvoje trisobnih neopremljenih stanovanj s kopalnico, vse prebarvano, na 1257 E. 60 St. za samo $35 mesečno. Vprašajte tam ali kličite 431-2050.
-(99)
TONY KRISTAVNIK
PAINTING and DECORATING 1171 East 61st. Street Kličite 431-0965 za brezplačen proračun
Sadike naprodaj
Paradižniki, paprika in razne cvetlice naprodaj. Vsak kupec dobi zastonj tucat aster ali sal-vij. 28836 Chardon Rd.
(18,18, 25,26, 1,2 jun)
V najem
Oddamo 5 sob zgoraj, furnez, vodni grelec. Sprejmemo dvojico z enim otrokom. 1069 E. 61 St. HE 2-1736.
(16,18,19 maj)
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 15425 Waterloo Ed.	IV 1-2237
To je Izredna posebnost Frigidairs - tedna, ki traja do vkljnšno 22. maja.-Pogiejte! zmrzoval-nik ima samo 4% zapremsiine, hladilnik pa 08%
FCDM-14K, 13.G CU. 'NEMA standard), 3 colors or white.
•	FRIGIDAIRE MINI-ZMRZOVALNIK IN HLADILNIK ima 13 k.č. prostora za svežo hrano! Je idealen, če imate še poseben zmrzovalnik!
•	Hladilnik se avtomatično odtaja. Ima dva prostorna hidratorja za zelenjavo.
•	Poseben oddelek za meso ohrani meso sveže do 7 dni.
e Ima trenoten ejektor ledu in taco za 80 kock.
•	Na globoke police na vratih lahko denete tudi % gal. kartone.
,48
‘296
z zamenjavo
Naše podjetje prodaja vse Frigidaire izdelke in druge hišne potrebščine tudi preko morja v vse države Evrope.
BRODNICK BROS.
Furniture and Appliances
16013-15 WATERLOO ROAD IV 1-6072	IV 1-6073
Poslušajte naše radio oglase na WXEN-FM vsak dan od 1—2 pop. in v soboto od 12.00—1.30 pop.
ODPRTO: v ponedeljek, četrtek in petek do 9. ure! v torek in soboto do G. ure v sredo zaprto cel dan
Pes naprodaj	V najem
Radi odhoda iz mesta je Ger- Dve čisti, opremljeni spalni man Shepherd naprodaj, 3 leta sobi se oddasta zaposlenima mo-star, $25.00. Kličite 663-6631. škima, na Bonna Ave. Za pojas-
—(99) nila kličite 361-5015	—(99.)
EUCLID POULTRY
V zalogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite In si izberiteI
HOWARD BAKER 649 EAST 185 STREET, EUCLID	KE 1-8187
Odprite en Stroll
Your Telephone
BOOK
Zraven vašega telefona ... nobena druga stvar ne pove toliko
€)
Ohio BeH
izberite karSoii 'ml' i ognjem varjenega
piva

Stroh’s pivo dobite sedaj v priročnih kanglicah, ki se odpirajo s potegljivim obročkom. Zelo lahko za odpreti, za shraniti in hitro za shladiti. In kar sc okusa tiče, je ta popolnoma različen in nobeno drugo ameriško pivo se ne more primerjati s Stroh’s. Varjenje z ognjem ustvarja tisto svojevrstno razliko in Stroh’s je edino ameriško, z ognjem varjeno pivo. Vzemite še danes nekaj kartonov Stroh’s piva c	nrirnenimi kanglicami.

mmmm.
Z ognjem varjeni okus
The Stroh Brewery Company, Detroit, Michigan 4822S
AMERIŠKA DOMOVINA


FR. JAKLIČ:
Peklena svobodo

>W.

Kar nekaj žal je bilo staremu, ker ni bil več gospodar v Škri?
Ijah. Premišljal je, kako je prišel ob gospodarstvo. Spomnil se je težav, ki jih je imel z graščino. Kako mu je nagajal gozdar, kako sta rohnela Pem in Ardi-gata in še v luknjo so ga spravili in pred sodnika. Grenkoba, ki ga je navdajala ob teh mislih, je prehajala v srditost. Srd ga je obšel do onih, ki so krivi, da ne bo užival zlatih časov v Škriljah brez tlake in desetine.
In še sina, Janeza, so pognali po svetu! Pokveka je sedaj. Pa zakaj? V ječo so ga bili spravili.
Nevesto so mu izpridili in ob bajto so ga dejali. Vse življenje bo revež.
“Hu—u!”	1
Oči so mu postale mokre, da Si jih je brisal, a v srcu mu je vstajalo nekaj, kar je sličilo škodoželjnosti. Kar privoščil je graščini, ker ne bo več smela jemati desetine. Pa še kaj hujšega bi ji privoščil. Naj se ji njegove nesreče.
ognjem v očeh. Zadela sta drug ob drugega. Začelo se je izpodrivanje in graščinec je bil močnejši. Zaman se je upiral Janez, podlegel pe bil preveliki sili, in ko je izpodrsnila tudi njegova izvoljenka in objela graščinca, njegovega tekmeca in sovražnika, tedaj je bil Glavanov Janez strt kakor kamen na cesti, preko katerega gre težko kolo pari zarja.
Tedaj je v onemoglosti in obupu bežal z maščevalno jezo v srcu, osramočen in poteptan. Potem se je klatil po svetu brez doma, komis je jedel, dokler ga niso polomljenega vrgli iz vojašnice na cesto, a potem je iskal dela, vsakdanjega kruha. Ni bilo vselej prijetno, težke dneve je preživljal dostikrat in marsikatera ura je bila grenka in mučna.
O, tedaj se je vselej spominjal mladih dni v Skriljah in spominjal se tistega, ki je bil kriv
nekoliko povrne! In mislil je, da bi kar nič greh ne bilo, ako bi potipal enega ali drugega grajskega, pa čeprav s krepelcem.
Janez je bil malobeseden in zatopljen vase. Ni ga motilo Tonetovo govorjenje in se ga ni udeleževal; njegov duh je bil drugje, tam v tistih gorah, ki so se mu bližale zdaj. Čim bliže so prihajale, tem bolj je razločil posamezne gorske predele, vasi razprostrte na pobočjih, bele cerkvice na vrhovih, tako na Dobravici, na Golem in zadaj na Kureščku. Spomini na znane kraje so mu oživeli.
Lepo je bilo ondi, pa vendar, koliko bridkosti. Pri materi in očetu v domači hiši, potem pri tovariših na vasi. Ko je zrastel, je fantoval, in potem mu je bilo obviselo srce na Manci in zaželel si jo je za zvesto spremlje-vavko skozi življenje. Vse bi se bilo lepo izvršilo, pa je prišel vmes tisti Menat, tisti graščinec s puško na rami in divjim
Res so se bile strasti tekom časa že pomirile, vendar je vselej, ko se je spomnil tega, nenavadno kipelo po njem, še enkrat se sniti z njim in mu vrniti tako, kakor je bil on posodil. Vse drugo je bil pustil vnemar.
“Kaj mi hoče z njegovim otrokom!”
Tako je zadušil vselej željo, ki mu je vstala v srcu za Man-co.Želel pa je večkrat:
“Samo enkrat naj ga dobim!” In sedaj so bile gore tako bli-
CHICAGO, ILL
CHICAGO. ILL.
MALE HELP
IMMEDIATE OPEHO EIEOTOIM
Outstanding opportunity for experienced man. Surroundings & working conditions are excellent. Steady employment. Contact Mr. Lenard Kardelis.
Phone 927-3926
(100)
HOUSEHOLD HELP
CHILD CARE
For my 5 schl.-age children in my home. Live in. Rm. & board. Pvt. rm. 5 days. Prefer elderly lady on soc. sec. Foreign welcome. Perm. Tel. 348-1361 aft. 4 p.m.
(99)
REAL ESTATE FOR SALE
LINCOLNV/OOD—2 STORY By owner. 3 bdrms., liv. rm., din. rm., IV2 cer. tile baths & kit.; cent, air cond. Prime loc.; walk to schls., shpg., pub. trans.; beaut, cond. Will sacrifice at $39,800 for quick sale. For appt. call	OR 5-3713
___________________________(99)
PALOS HEIGHTS BY OWNER 7 rm. all face brk. ranch with 2 car att. gar. 1% cer. bath. Gas ht. Frplce. w-w crptg. On Ige. lot. Low taxes. Many extras. Mid $30’s. 388-3308. ____________ (100)
SOUTH SIDE BY OWNER ~
6 rms., 3 bdrms. 2 car gar. Full fin. bsmt. with fam. rm. Enc. rear porch. Tile kit. & bath. Priced low for immed. sale. Call aft. 4 p.m. 434-2672
"	(98)
MALE HELP
GENERAL ELECTRIC CO.
SERVICE SHOP NEEDS
MACHINISTS and MECHANICS
WILL PAY TOP WAGES PLUS
8 paid holidays, 10% night bonus, paid vacation, average 500 hours overtime per year, life insurance worth twice annual earnings, accidental death insurance worth 3 times annual earnjngs. Stock bonus plan, liberal pension plan, comprehensive medical insurance. G. E. and Hot Point products purchase plan, emergency aid plan, education, assistance. Replies strictly confidential.
Apply in person or call between 8:30 A.M. and 4:00 P.M.
MR. ALYEA
4360 West 47th Street, Chicago, 111.
LA 3-4231
We Are An Equal Opportunity Employer
r
(100)
zu, da bi jih bil skoraj dosegel, in vsako stvar je ondi razločeval. Ni videl samo bele cerkve na Golem, tudi Skrilje je gledal položeno lepo med njive in senožeti, in Preseko tam pod gozdom na Mokrcu. Na Preseki je bil pa zelenec doma in videl ga je, zakaj gledal ga je v duhu in srd je naraščal v njem in maščevanje ga je prevzemalo.
“Ali ga bo dobil?”
“Svoboda je! Frajost je! Vse je dol! Tlaka! Desetina! In gozdar? Tudi ta mora dol!”
Zvonik cerkve sv. Martina je polagoma rastel iz ravnine, prikazala se je cerkev in polagoma vse hiše na Studencu, ki se gnetejo okoli svojega patrona ali so pa položene ob vznožju hriba, na katerem zložno čepi ižanski grad, bolj podoben udobni palači v mestu kakor pa vekovite-mu strahovavcu tlačanov, obdanemu s stolpi in trdnim obzid jem.
Le še nekoliko udarcev vesel in ladja je zdrsnila v razširjeno strugo reke v pristan na Bregu pod Studencem.
Popotniki so izstopili in šli vsak v svojo smer. Tone Kriva-noga je zavil s tovariši v gostilno k “Zlati kočemajki”.
“Zlata kočemajka” ni bila prazna, zakaj praznik je bil, kakor rečeno, navzlic delavniku tudi na Ižanskem, in ko se je razvedelo, da so prišli h “Kočemajki” še gostje iz Ljubljane, sb pritisnili tja od vseh strani, želj ni novic.
Vsi so radovedno zrli vanje in čakali novic. Nestrpneži so pa kar izpraševali, kaj in kako je bilo v Ljubljani.
Tone je bil nenavadno molčeč, pa tudi njegovi tovariši so aili redkobesedni, ko so videli, da je Tone zapet.
‘Čakaj, da si jezik odmočim,” je zarohnel nad najbolj sitnim, ki je tiščal vanj. “Radovedneži! Več veste ko mi, pa niste nikdar siti. Sama radovednost vas je.” “Ali si videl antikrista?”
“Tebi nič mar!”
Ljudem se je zdelo čudno, da ljudje, ki so prišli iz Ljubljane, ničesar ne vedo ali pa nočejo ničesar povedati, pa so jih pustili v miru, pusteže, in so začeli svoje pogovore.
Tonetova družba je začela skoraj poslušati; zakaj govorili so o antikristu in o svobodi, pa tako, kakor ti niso še slišali in vedeli. Trgovci da so sami ponujali blago ljudem, gostilničarji so prinesli pijače, kolikor je kdo hotel, in antikrist je lese na mitnicah podiral, sam antikrist na črnem konju, ki mu je ime konjstatacjon.
Ko je bilo Tonetu le zadosti, je pa zinil glasno, da bi bil glas skoraj hišo raznesel in je moralo vse umolkniti in nastaviti ušesa.
“Fant, ali slišiš?”
Tako je vprašal Tone Glava-novega Janeza, ki mu je sedel nasproti, ter je nekolikokrat s palcem sunil nazaj čez ramo in potem naredil na čelo tisto znamenje, ki postavi tistega, o katerem se govori, v čudno luč.
“Hahahaha! Fant! Antikrist je lese lomil! Ali si slišal? Gostilničarji so nam pijačo ponujali in štacunarji so blago za nami nosili! Hahaha! Konstitu-tion je pa konj. Hahaha!”
Tone se je grohotal na ves glas in oni, ki so prišli z njim, so mu pomagali, da so domačini kar gledali dobro voljo, ki je s tako silo udarila na dan.
“Sancta simplicitas!” je čez nekaj trenutkov kriknil zopet Tone, ko je prišel k sapi. “Pa kaj bi vas po latinsko zmerjal, ko ne razumete. Troti ižanski ste! Kdo pa vas je tako napel in vam take natvezel o antikristu? To mi povejte!”
“Vsi govore tako!” je omenil nekdo plaho.
“In norci na Ižanskem verjamejo vse! Janez! Ali jim hočem povedati, kdo je bil tisti antikrist? Ali naj jim jaz natočim čistega?”
(Dalje prihodnjič)
U.S. CHOICE NATURALLY AGED
U.S. CHOICE
SIRLOIN
STEAK
ib. a©*
U.S. CHOICE
CLUB
SfiAK
ib.
U.S. CHOICE
Psrfsrlroftss®
STEAK
ib. | '»
U.S. CHOICE . . . Round Bone
mmmf
STEAK
ib.
U.S. CHOICE... Boneless
Sis‘i©Iit STEAK “
ib. flfl'2
U.S. CHOICE . . Boneless .Roll
RUMP
R0AST
ib. mi*
U.S. CHOICE... Boneless
BEEF
STIW
ib.
1
U.S. CHOICE... Boneless
ISoSI
ROAST ib. flfl*
U.S. CHOICE
il©if(si©gs
Psimfrles
ib.
NEW EVERYDAY LOW PRICE!
m ip m PI	FARM VIEW
FREsH "x,"T> fg ©
MILK..............Zs OO
MOTT’S
mwmsmG...........................6
FOOD CLUB
ram? cocktail ................ ..S
GAYLORD . . . HALVES or
SLICi® PEACHES.................  4
DEL MONTE . . . JG-OZ. CANS
WHOM KERNEL COM...................
15-OZ.
JARS
|.0©
95 95
m
1.00
ORANGE DRINK...............*3? 39
If
| .00
GREEN GIANT . . . FRENCH STYLE
CUf Glilllf BEANS....................g
76-GI.
CANS
29-OZ.
CANS
3-PAK
CTN.
16-OZ.
CANS
TROPICANA . . . LO-CAL
ORANGE
GAYLA . . . GRAPE. TROPICAL PUNCH, ORANGE OR PINEAPPLE-ORANGE
FRUIT DRINKS .............................  3
DEL MONTE	t
TOMATO CATSUP .............................g
46-OZ.
CANS
14-OZ.
STLS.
TOP SPUED
MARGARINE
' ^ , m
6^$100
ANGEL FOOD CAKE......
39
**	* ■*****>. t ■
#
: MMF
STRAWBERRY PIE.......