S LOVE N S KI
gospodu Novak-u na
^^^^	velikem trgu po 10 h.
B	H H se ne vra-
■ ■■■■ ■■■■ ■ g§ mM	m ■
P H H HD S 9 H H IH	mJM se ne
■	Vj H ■ ■ H H II	H H
■■^H	■ ■ od navadne vrstice,
■	^^H ■ BI ^H ■ ■ ■	bb če se enkrat,
^^ mm mkB ■■mm	BVl p°15 dvakrat25
trikrat 35 h.
T • j_ i • "I i • i	Inserati se sprejemajo
List ljudstvu v pouk in zabavo.	d°srede °poiudiie
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru z pošiljanjem na dom za celo leto K 4.— za pol leta „ 2.— za četrt leta „ I —
Naročnina se pošilja Upravništvu v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice hštv. 5. List se pošilja do odpovedi.
Deležniki katol. tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine.
Stev. 12.
V Mariboru, dne 22. marca 1900.
Nemcem nadvlado, Lahom življenje, I Slovanom smrt!
Te besede ima avstrijska vlada zapisane na svojem praporju, ki ga pa noče razviti, ker bi se tako nasprotje osnovnih zakonov in pa vlade, ki je ima izvrševati, pokazalo preočitno, kar pa vendar ne gre. Zatrjujejo sicer ministri in njih uradniki pri vsaki priliki, da le «iščejo pravice,» da si za jedna-kopravnost glave belijo, ali dejanja njihova so besedam ravno nasprotna, in gorje tistemu, ki hoče izvrševati dejanski, kar zakoni zahtevajo, in kar se z visokih mest slovanskemu narodu navzdol pravi. Ves naš vladni organizem je spaček, je zrastek dveh teles, katerih prvo le govori in je pošteno ko an-gelj, drugo pa dela in je skrajno zlobno. Slovani smo sicer v Avstriji, kakor zgodovina uči, okusili pravicoljubnosti še presneto malo, ali tako hudo, kakor danes, pa nam še ni bilo. Kadar zakon Slovanu govori v narodno korist, stavi, kar hočeš, takrat ne velja, pač pa v polni meri svojih posledic, kadar se da zasukati zoper njega. To dvojno postopanje je v Avstriji danes načelno; začelo se je od zgoraj ter se sistematično širilo navzdol in je v avstrijskem nemškem narodu, izvzemši menda oni del preprostega ljudstva, ki biva daleč od trgov in mest, moralne nazore o pravičnosti do Slovanov razrušilo popolnoma. Kam bo to dovedlo, sam Bog ve. To preiskovati, tudi naj ni naša naloga ; ampak tokrat le hočemo z nekterimi dogodki zadnjih dni pokazati, da je res, kar trdimo, ob jednem
pa čitatelje z našim narodnim vprašanjem malo bolj seznaniti.
Na Tirolskem živi poleg Nemcev, katerih večina znaša nekaj manje nego dve tretjini, 384.000 Lahov. Ti imajo svoj laški gimnazij, svojo laško realko in po eno možko in žensko laško učiteljišče. Te štiri šole pa niso menda paralelke, ampak samostalni zavodi; učni jezik je vseskozi laški, nemščina le predmet, ki se uči po par ur na teden. Samo od sebe se razume, da so tudi ljudske šole čisto laške; v njih nemščina še predmet ni; ljudski učitelji sami ne znajo druzega jezika ko laškega, in le tu in tam se najde kateri, ki par besed nemški lomi. Za vse laške šole skupaj je nastavljen poseben laški deželni šolski nadzornik, ki je domače gore list, in se ima le pečati z laškimi šolami; odveč je omeniti, da so tudi okrajni šolski nadzorniki sami Lahi. Vrh tega ima ta del dežele še nekako lastno vlado; v Tridentu, največjem mestu te pokrajine, obstoji namreč laška ekspositura ali podružnica deželne vlade, kateri načeljuje vedno kak laški dvorni svetnik. Tako je tam urejeno že dolga leta, in tako je tudi danes.
Toda Lahi s tem niso zadovoljni; oni hočejo biti od Tirol popolnoma ločeni, popolnoma neodvisni, biti toraj hočejo popolnoma samostalni. In zaradi tega že od leta 1891. poslancev v inomoški deželni zbor ne pošiljajo več. Vlada se je odtistihmal trudila, da bi obe narodnosti spravila, in lani je de-želnozborska nemška večina določila dr. Kathreina za moža, ki se ima z Lahi pogajati. Pogajanja so se vršila marljivo, in i njih dosedanji uspeh je tale: Deželni zbor se
Listek.
Na jug!
Črtica s pota. — Avguštin Stegenšek.
(Konec.)5
Zdaj pa še zadnji obisk v Florenci! Ta naj velja stolnici. V zgodovini stavbarstva je velike važnosti in je izmed najveličastnejših stavb na svetu. 140 let so jo stavili in leta 1436 na praznik Marijinega oznanjenja so jo posvetili sam papež na čast Devici Mariji. Zidana je v gotičnem slogu in je od zunaj vsa obložena z belim in črnim marmorjem; pročelje so zgotovili še-le leta 1888. Poleg pa stoji 94 metrov visok zvonik celo na prostem. Stavbeniku je dalo mesto povelje, da naj postavi stolp »tako trden in močen, da bo prekosil vse, kar so jih naredili Grki in Rimljani.« Obložen je gori do križa na vrhu z marmorjem in spodaj ga krasi več vrst zboknjenih podob in kipov. Kadar pa stojiš vrh kupole — vidiš križ tega velikanskega zvonika v isti visočini, kakor stojiš sam, ali pa za spoznanje še nižje. Pot na kupolo je silno zanimiv. Znotraj je v razni višini prepasan s štirimi hodniki. Ko si dospel do prvega, se vidijo ljudje pod Teboj v cerkvi
že precej mali, z drugega in tretjega se kaj lepo sliši ubrano petje kanonikov, ki opravljajo duhovne molitve, do četrtega pa doni samo glas dečkov, ki po laški šegi spremljajo korno petje. Raz zunanji hodnik, ki se vije okoli svetilnice, uživaš čaroben razgled. Najbolj sem se pa čudil natančnemu in skrbnemu umetniku, ki je še v tej višini nadrobno izrezljal marmornate opore, ki zaslanjajo sve-tilnico. Križ na njej je 119 metrov visoko od tal.
Notranjščina cerkve pa je nekoliko pre-temna in zato ne napravi tistega utiša, kakor bi pričakovali radi njene velikosti; dolga je skoraj 150 metrov in obok srednje ladije se spenja 66 metrov visoko nad tla. Tudi je videti prazna in revna, ker ima pri svoji ogromni prostornosti premalo oltarjev, spomenikov in kipov.
Te opazke naj zadostujejo o Florenci. Pri toliki množini spomenikov je težko izbrati najbolj primerne, še težje pa jih tako opisati, da se ne utrudi bralec. Ko sem se poslavljal iz Florence, sem bil ves zmučen od ogledovanja. Vesel sem bil, da sem se bližal svojemu cilju — Rimu. Najprej sem tam obiskal sv. Petra pri njegovem grobu, potem pa sem postavil šotor svojega bivanja v njegovi bližini. Čeprav pa ima Rim nepre-cenjive umetniške spomenike, na čisto lepoto
Tečaj XXXIV.
razdeli v dve narodni kuriji ali skupini, nemško in laško, katerih vsaka ima za svoje ozemlje svojo zasebno upravo; tudi z denarjem ravna vsaka samostalno; in da se jamči pravičnost obema deloma v takih slučajih, kjer bi si mogla s svojimi interesi priti navskriž, je določena komisija, broječa šest udov, namreč tri Nemce in tri Lahe, kateri predseduje enkrat Nemec drugokrat Lah, toda tako, da tudi njegov glas velja.
Toliko so dognala dosedanja pogajanja med obema tirolskima narodoma. Dr. Kathrein je od svojih sorojakov gotovo bil pooblaščen, koliko sme Lahom privoliti. Sklepati torej smemo, da je v toliko, kolikor smo poročali, Lahom ugodila nemška večina. Konstatujemo, da je Lahom prijenljiva.
Poglejmo na Češko, kjer so Nemci v manjšini. Oni imajo zase vseučilišče, tehniko, gimnazijev, realk, učiteljišč in ljudskih šol prej čez potrebo nego premalo, poseben deželni šolski svet, seveda s svojimi deželnimi in okrajnimi nadzorniki, in še takozvani go-spodarstveni svet, ki se ima brigati za sredstva, povzdigujoča gmotno stanje ljudstva, je razdeljen v češkega in nemškega, katerih vsak za se ukreplja in oskrbuje one naprave, ki služijo narodovi blaginji. Nemci tukaj razmeroma mnogo več dobrot uživajo nego Cehi sami, ki so v večini. Toda Cehi jim jih ne zavidajo dasi je šlo in gre marsikaj na njih račun. Za to le en primer; do leta 1881. so Cehi imeli z Nemci skupno vseučilišče; omenjenega leta se je ta dobro urejeni zavod ! izročil Nemcem, in Cehi so si morali oskrbeti ! novega.
Benedek in Florencije še dolgo nisem mogel pozabiti.
Oče in sin.
Spisal Jože Selški.
Bdo je pomladanskega jutra začetkom aprila. Solnce se je dvigalo vedno bolj in bolj v daljnem krogu na obzorju. Lesketajoča se rosa je ginila vsled gorkih solnčnih žarkov. Na jugu je tekel potok, od koder je donel na ušesa jednoličen in mučen ropot iz mlina Matije Čudaka.
Ta Čudak je bil res čuden mož, kakorš-nega niso poznali daleč okrog. Zato je pa bil znan v okolici vsakemu staremu in mlademu. Njegov malo zakrivljen nos, na pol gola glava, ščetinaste brke, posebno pa njegova hoja so vzbujala pozornost vsakega, kdor ga je pogledal. Obraza je bil bolj suhega in resnega, zaradi česar se je marsikteri vkanil, ki je mislil, da je v resnici tak. A bilo je narobe. Cesto je bil še zelo otročji, imel je tudi del narave starih žensk, ki vedó mnogo pripovedovati o čarovnicah in tudi to vrjamejo. Kar je nekdaj kot šolarček čital v pripovedovalnih knjigah o zmajih, čarovnicah itd., vse to se mu je tako močno vko-reninilo v bujno domišljijo, da mu ni bilo
izvažati v ptuje dežele. To je zakrivila ob-štrukcija levičarjev. Kajti ko bi ne bili Nemci zadnja 3 leta v zbornici samo razgrajali, temveč pustili mirno zborovati, bi bili pos-slanci imeli ob sklepanju pogodbe z Ogersko priložnost, opozoriti avstrijsko vlado na to nesrečno določbo, katero je sprejela avstrijska vlada od ogerske. Za predlog odseka za živinsko kugo je govoril tudi poslanec Viljem Pfeifer, ki je omenjal škodo, katera se godi na Dolenjskem radi uvažanja okuženih svinj iz Hrvatske. Vlada je molčala pri tej za gospodarstvo tako važni razpravi; zbornica pa je sprejela soglasno odsekov predlog.
Premogarska stavka.
Socijalno politični odsek je po svojem poročevalcu dr. Fortu sklenil načrt postave zastran dela v premogokopih. Delo naj bi trajalo 9 ur; vendar pa smejo oblastnije dovoljevati tudi izjeme. V odseku so se izvolili še trije drugi poročevalci: dr. Koližer (Poljak), dr. Gross (levičar) in grof Zadvic (češki veleposestnik), ki naj do sestanka drž. zbora v mescu maju izdelajo to postavo. Premogarji še niso začeli delati; premoga še vedno primanjkuje; škoda je toraj velika; pomagati se mora. Nekateri poslanci so vlado hudo napadali, da ravno zdaj, ko bi se imela ta važna postava sklepati v zbornici, preneha državni zbor. Dr. Korber je opetovano zagotavljal poslance, da vlada le radi tega prelaga državni zbor, ker mora sklicati deželne zbore.
Prememba obrtnega reda.
Malim trgovcem in obrtnikom sta na škodo § 59 in § 60 obrtnega reda. Veliki fabrikanti smejo namreč razpošiljati svoje odposlance (agente) z blagom po svetu. Agenti prodajajo blago, katero imajo blizo kje shranjeno, kar seve dela škodo malim trgovcem. Ta dva §§ naj se torej po predlogu obrtnega reda spremenita in da se taka prodaja zabrani. Socijalni demokrati so se tej spremembi vstavljali, ker bi to židovsk-m kapitalistom škodovalo. Obravnava še ni končana.
Volitve v delegacije.
Te volitve so se letos že zgodaj izvršile; druga leta se je to godilo še le pozneje. Radi tega je poslanec dr. Hoffmann v imenu nemških narodnjakov ugovarjal. Nekateri poslanci se namreč bojč, da vlada sploh ne bo sklicala letos več državnega zbora, ker so te volitve dovršene. A ministerski predsednik je zagotavljal, da se delegacije volijo le radi tega, da sklenejo pravočasno svoj proračun za prihodnje leto, ki se potem vzame
zopet v državni proračun za Avstrijo. Izmed Slovencev je izvoljen (za Kranjsko) g. Vencajz; njegov namestnik je dr. Krek. Po vseh drugih deželah, koder prebivajo Slovenci, so izvoljeni sami narodni nasprotniki; za Štajersko n. pr. grof Stiirgkh in Mosdorfer, nam. dr. Pommer.
Interpelacije.
Poslanec dr. Ferjančič je interpeliral, zakaj višje sodnije ne izdelujejo svojih sod-nijskih odlokov v slovenskem jeziku; posl. Žičkar, ali hoče vlada z ozirom na izgrede 9. in 10. avgusta 1899 podržaviti celjsko policijo, poslanec Einspieler zavoljo zaplenjenega »Mira«, ki je dokazal, da vladni zastopniki postopajo sovražno nasproti kmetijski zadrugi na Koroškem.
Politični ogled.
Državni zbor je ministerstvo poslalo na dom. Zdaj pride na vrsto predvsem na-daljno pogajanje Cehov in Nemcev ter zborovanje deželnih zborov. V ravnokar dovršenem zborovanju državnega zbora je bilo za Slovence najveselejše, da smo videli svoje poslance tesno ob strani naših čeških bratov. Štajarski državni poslanci slovenske narodnosti so se v tem zasedanju tudi pridno gibali. Govorili so, predloge in vprašanja stavili ter menda tudi za kulisami kaj storili.
Deželni zbor štajarski je na dan 26. marca sklican na zborovanje. Brezdvomno se bodo naši slovenski poslanci udeležili zborovanja. Razpravljalo se bo o proračunu, in našim poslancem se bo nudila pri vsaki točki priložnost, da kažejo, kako so se Slovencem prikrajševale pravice. Uverjeni smo, da bodo naši poslanci bivali nepretrgano v Gradcu ter storili svojo dolžnost.
Kranjske pasje duše. Kranjski liberalci postajajo vedno bolj divji in besni. Iz njihovih ust in glasil ni več lahko drugega slišati nego psovke, kakor jih rabijo pri nas le najbolj umazani pobalini. Napadajo pa vse, kar ne trobi v njihov rog in zabavljajo proti vsemu, kar ni delo njihovih rok. Pred kratkim je glavni liberalni list z lažmi surovo napadel — celo papeža, moža torej, ki ga občuduje in spoštuje ves svet. «Slovenski list» je krstil te stekle liberalce za pasje duše.
V Nemčiji zahteva večina državnega zbora, da se uvede lex Heinze, to je zakon, ki omeja prodajo nesramnih spisov, podob in kipov. Liberalci in socialdemokrati so začeli proti predlogu obstrukcijo in dosegli, da se je razprava za nekaj časa odložila. Za-I stopniki veleposestva zahtevajo, da se prepove
2. marcija t. 1. je poslanec vlč. g. dr. Gregorec v državnem zboru izjavil želje šta-jarskih in koroških Slovencev (glej govor v zadnjih dveh številkah), katerih je v vsaki deželi ena tretjina vsega prebivalstva, tukaj 450.000, tam 120.000. Izrecno je povdarjal, da zahtevamo za se le to, kar uživajo oziroma še zahtevajo Nemci na Češkem in Moravskem, kjer so oni v manjšini; prav toliko, niti za betvico več. Kar je pravično tam, mora pravično biti tudi tukaj.
Ta šunder in ta hrup, ki so ga zagnali nemški časniki! Kakor da bi se mislilo v zemljo zaleteti najmanje deset kometov! «Tagespošta» je pisala: «Ali je še najti jed-* nega Nemca, kateremu sramota pred tako nečuveno mislijo ne bi zagnala rudečice raz-ljučenosti v lica? Ali je najti le še jednega, kojega duša ne zatrepeče pri misli, kako daleč je v Avstriji moralo priti, da se kdo drzne, najplemenitejšemu narodu te države kaj tacega vreči v obraz?»
Takšna je toraj avstrijskih Nemcev pravičnost do Slovanov, ki jo goji in z vsem svojim življenjem podpira vlada. Vkljub temu pa izjavljamo prepričanje, da v Avstriji prej ne bo miru, dokler ne bo ravnopravnosti. Nemci si bodo vroče glave torej že morali sčasoma ohladiti, vlada pa se spametovati, če hoče državo ohraniti.
Državni zbor.
Na Dunaju, dne 17. marca.
Živinska kuga.
Vsled pogodbe z Ogersko, katero je sklenila pretečeno leto avstrijska vlada na podlagi znanega § 14, smejo Ogri svoje okužene svinje uvažati na avslrijska tla, kakor jim je drago. S tem pa povzročajo avstrijskim prebivalcem ogromno škodo, ki znaša na milijone in milijone goldinarjev. Zategavoljo je odsek za živinsko kugo predlagal zbornici, naj zahteva od avstrijske vlade, da se ta nesrečna pogodba z Ogersko spremeni. Po poprejšnji pogodbi, ki tudi ni bila kaj posebnega vredna, so se ogerske svinje smele preiskati na meji med Ogersko in Avstrijo; po lanski pogodbi pa se smejo preiskati še le na avstrijskih tleh, kamor so bile odposlane. Zatrosi se torej kuga pri vožnji po Avstriji in potem zopet ob vožnji iz Avstrije na Ogersko nazaj. To je znano na Francoskem in Ruskem. In radi tega so zaprli Francozi in Rusi svojo mejo avstrijski živini. Nasledek tega je pa tudi ta, da bo cena živini zopet padla, če se ne sme iz Avstrije
mogoče izruti teh praznostij in vraž iz glave, kljub vsemu trudu. Ko mu je nekoč zbolela žena, dal jo je po gospodu župniku spovedati. Po dokončani spovedi so se še nekaj časa pogovarjali o tem in onem, in govorica je prišla tudi na zvonik farne cerkve, kteremu je veter zlomil zlato jabolko in križ na vrhu. Matiji pa to ni hotelo prav v glavo, in je rekel gospodu župniku: «Vejo kaj, gospod? Morebiti je pa to storil tisti, ki je ,lintvora' jezdil.» «Tako je, tako,» mu pritrdi gospod župnik smeje se s vsemi, ki so to slišali.
Matija je imel tisto jutro mnogo dela v svojem mlinu, presipaval in meril je moko, pri tem pa je zmirom mislil — prišteval se je zelo pametnim — kako naj sestavi stroj, ki bode mlel brez vode, ki ga tudi ne bo treba goniti človeškim rokam. Tuhtal je in tuhtal, pri tem se tudi polglasno s seboj pogovarjal in premotrival, kako in s čim bo treba najprej začeti, da bi bilo boljše. A kmalu je uvidel, da si mora najeti pomočnika, da bo šlo delo hitrejše od rok. Ta sklep je v trenutku v njem dozorel, da hoče iti prosit Simona Ročneža, svojega drugega soseda sina, ki je štel kakih trideset let. Simon mu je takoj obljubil, da hoče ustreči njegovi prošnji opominjajoč ga ob enem, naj ne troši denarja, ako ni popolnoma uverjen, da se mu stvar posreči.
«Zagotavljam Te, Šimen,» dejal je Matija, «ko bi ne bil o uspehu prepričan, škoda bi se mi zdelo besed in podplatov, kolikor sem si jih ogulil gredoč k Tebi.»
«Bog daj,» odgovori Šimon, «da bi nama bilo mogoče zgraditi kaj takega, kar bi Ti na lahkem služilo denar.»
«Veš kaj, Šimon, ker sva sama, hočem Ti nekaj razkriti, na kar že dolgo mislim in kar sem dosihdob še popolnoma prikrival. Ti si prvi, ki boš to izvedel, ker vem, da bi se mi ljudje po krivem brez vsega pravega vzroka posmehovali, kakor se to večkrat zgodi. Saj veš, kakšen je svet. Enkrat sem slišal praviti, da daje cesar takim podjetnikom podporo, ki hočejo kaj umetnega in novega sestaviti, a sami nimajo dovolj cvenka. Morebiti ... Ne bom Ti dalje pravil, ker si že tako najbrž uganil, kaj mi je na misli.»
Simonu je zaigral smeh okoli ust misleč si, da je Matija še vedno stari Čudak. Ker včasih je imel ta mož naklepe in misli, ktere je smatral zelo duhovitim in pametnim, a bile so pogosto puhle in naravnost smešne. Zamolčati pa ni mogel ničesar, četudi je tu in tam sam spoznal, da je vse njegovo besedičenje prazno in brez vsakega jedra.
«Premožen nisem,» nadaljeval je Matija, «še dolgov imam celo kopico, da me prihajajo upniki večkrat na teden, včasi tudi po več
en dan terjat za dolg. Redkokrat morem tega in onega potolažiti z obrestmi, glavnica se pa pri tem nič ne krči. Zaslužiti ne morem dovolj, ker so že kolesa potrta zunaj v žlebih in znotraj v mlinu; sploh je moja mlinska uprava bolj na slabo stran. Popravljati ne utegnem sam vsega naproti, novega si pa ne morem priskrbeti. Moji sinovi se mi upirajo, kadar jih opominjam k delu; naj-pridnejši izmed njih, Juri, pa je moral lani k vojakom na tri leta v bližnje mesto. Sicer ima samo pet ur hoda domu, a dosedaj še ga ni bilo na dopust, najbrž pride o bin-koštih. — Predolgo se mudim. Kdaj mi prideš pomagat Šimon?»
«Prihodnji teden v pondeljek; zdaj še moram drugim ustreči, ki so me prej naprosili.» — «Dobro, dobro! Srečno!» (Dalje.)
Žena je poslala po zdravnika za svojega moža, ki je bil nevarno bolan. Ko zdravnik stopi v izbo ter bolnika od daleč pogleda, zmaja z glavo ter reče proti ženi: Z bolnikom je že pri kraju, je že mrtev. Ko bolnik to sliši, se vspne po koncu ter reče zdravniku: Gospod, popolnoma še nisem mrtev. Njegova žena se pa razkači nad temi besedami, in vsa jezna zgrabi za metlo in jame udrihati po moževi glavi ter kriči nad njim: »Ali mi ne boš tiho, neumnež ti. Bodo vendar gospod zdravnik bolje vedeli kakor pa ti.«
uvoz amerikanskega govejega mesa. Vlada je v Škripcih. Ce se ne vda veleposestnikom, ne bo nič s pomnožitvo mornarice, če se vda, se pa zameri trgovcem in Ameriki.
Srbija se neki pripravlja na vojsko proti Bolgarom. Razkralj Milan, ki je bd v zadnji bolgarsko-srbski vojski tepen, bi se rad maščeval. Toda ali se mu bo vojska sedaj posrečila, je veliko vprašanje. Srbija si pridno naroča topove in puške. Davki rastejo in ljudstvo je skrajno nezadovoljno s kraljevo hišo. Ljudstvo pa, ki ni navdušeno za svoje vladarje, ni pogumno v vojski.
Papež Leon XIII. o Rusiji. Pred kratkim je bil ruski polkovnik Kozlov pri sv. očetu in pripoveduje o tem v «Ruskem Invalidu» nekako tako-le: Sveti oče je govoril o veliki nalogi Rusije, o ugledu in veljavi njenega vladarja, ki se opira na ljubezen naroda ter na trdno vero, ter primerjal to državo z zahodom, kjer vedno bolj cvete liberalizem in socializem. Jaz odkrito ljubim Rusijo, nadaljuje sv. oče, in sem vdan njenemu mlademu vladarju; dve taki sili, kakor Rusija in pa ona, ki izhaja iz Vatikana (palača papež3va,) ste pozvani izvesti skupno jasno nalogo, ki meri na blagor in civilizacijo človeštva. Taka popolna skupnost bi bila moje veselje. Papež je potem govoril o razmerah mej Rusijo in Vatikanom ter se zelo laskavo izrazil o vspehih prijateljstva v zadnjih dneh.
V Franciji so obsodili očete Asump-cijoniste na globo in razpustili ta red, ker ni hotel verovati vladi, da je Žid Dreyfus nedolžen. Katoliška Francija razpušča katoliške redove radi Žida, ki je domovino izdal !
Vojska v Južni Afriki. Bloemfontein, glavno mesto južne burske republike Oranje je že v angleških rokah. Mnogo oranjskih Burov se je udalo Angležem, drugi še vstra-jajo v boju ob strani transvalskih Burov. Angleži so proglasili oranjsko republiko za svojo deželo, a tudi transvalski Buri ne drže rok križem. Angleži bodo sedaj začeli prodirati proti Pretoriji, glavnemu mestu republike Transvaal.
Cerkvene zadeve.
Zidanje cerkve sv. Pankracija.
Iz Radia. Milostivi knez in škof Mihael so 4. julija 1896 ob času škofovskega obiskovanja v zapisnik za zidanje cerkve svet. Pankracija zabeležili sledeče besede:
«V svojem nagovoru dne 4. julija sem obljubil podariti za stavbo cerkve sv. Pankracija 25 gld., katere sem pred svojim odhodom tudi izročil velečastitemu gospodu župniku Juriju Žmavcu.
Bog blagoslovi bogato ta siromašni dar; blagoslovi pa tudi hvalevredno podjetje! Be-nedicti erunt, qui aedificaverint te! (Blagoslovljeni bodo, kateri te bodo pozidali).»
V Bemšniku, 4. julija 1896.
Mihael, knez in škof.
L. 1898 na god sv. Pankracija 12. maja se je blagoslovil ogelni kamen, koje opravilo je bilo izročeno velečastitemu gospodu kanoniku sen. dr. Ivan Križaniču. Po navdušenem nagovoru je ljudstvo, kojega je bilo na tisoče, z veseljem darovalo za zidanje cerkve in še daruje. Torej je milodar mil. kneza in škofa obrodil obilno sadu. Vendar je na 900 metrov visokem hribu delo dragoceno in sprava težavna in napravlja veliko več stroškov kakor v dolini. Obračamo se torej z milo prošnjo na vse znance in bla-godušne darovnike za podporo. Stara stavba je bila že podrtija in obnovljenje neobhodno potrebno. Komur je znan sv. Pankracij s prekrasnim razgledom na slovensko-nemSki meji, bo gotovo mnenja, da dobi hrib tem večjo veljavo, ako bo ondi stala lepa, divna hiša božja. Torej Se enkrat opomnimo na
besede mil. kneza in škofa: «Benedicti erunt, qui aedificaverint te!» Spomlad se bliža, delo in stroški se bodo pričeli.
Dopisi.
Sv. Trojica v Slov. goricah. (Naša zadruga). Kmetijska zadruga za trg Trojico z okolico je potrjena. V nedeljo dne 1. aprila se vrši občni zbor in tako začne zadruga svoje delovanje. Nasprotniki rovajo proti njej z vsemi silami. Čudno! Od kmeta živijo ter se mastijo, pa so zoper kmeta, ki zahteva zadrugo! Nek star narodni nasprotnik je celo ude zadruge imenoval s prelepim imenom «osli». Pri sodni ji pa so mu povedali, da je velik razloček med oslom in kakim udom kmetijske zadruge ter mu zapovedali take «osle» drago plačati. Slovenski kmetje! Lahko ste spoznali pri snovanju zadruge, kdo je vaš prijatelj; tisti gotovo ne, ki je nasprotnik zadruge. Hrbet mu obrnite! Nad 60 vas je že pri zadrugi, a to je vse premalo. Dokler vas ni združena velika večina, ni mogoče pričakovati dobrega vspeha. Pristopnina znaša le 2 K, udnina pa na leto 12 K, katere lahko plačuješ tudi mesečno. Iz nič pa veste, da ni nič. Kdor ničesar ne seje, ničesar ne žanje. Kmetje slovenski! Resno premislite svoje tužno stanje: ne država, ne dežela vam ne pomaga ter noče pomagati, ker ste Slovenci. Edina rešitev vaša je v združenji v zadrugi. Ako vam je količkaj mar vaša podedovana rodna zemlja, vaš dom in vaša družina, stopite skupaj t. j. združite se. Dne 1. aprila pridite na občni zbor, da se še bolj prepričate o pomenu, namenu in potrebi zadruge. Pridite v obilnem številu in ravno tako pristopite v obilnem številu k zadrugi. Podajmo se vsi srčno na tako resno delo za svoj obstanek in obrnimo hrbet onim pijavkam, ki hrepenijo le po našem denarju, nas pa ne marajo. Predragi slovenski kmet! S trdnim zaupanjem v Boga le srčno na delo, vspeh je zagotovljen.
Gederovci na Ogrskem. Dragi bralci «Slovenskega Gospodarja» in prijatelji Slovenci! Ako vam je kaj mar za nas uboge ogerske Slovence, prosim Vas ljubi bratje na Štajarskem, Koroškem in Kranjskem in povsod koder vas kaj je, da nam pošljete kaj slovenskih knjig. Nekateri so nam že poslali, Bog jim povrni njihovo ljubezen do nas zavrženih Slovencev!
Morebiti me boste vprašali, zakaj? Vam povem malo dogodbo. Pred nekaterimi dnevi smo mi fantje iz fare Tišine vse knjige in časopise, kar smo jih imeli in katere smo dobili od prijateljev, pobrali in poslali doli na mejo ogrskih Slovencev. Kaj pa je bilo? Za teden dni so nam poslali lep pozdrav z glasom, da pridejo še po več knjig, da tako radi berejo, da imajo veliko veselje s knjigami ; nas pa to še bolj veseli, saj razvidimo iz tega, da ne bo med nami tako hitro izginila vera in materinski jezik.
Vi veste, ljubi bratje, kjerkoli vas kaj je, kako dolgo smo spali, a zdaj več ne, ako-ravno nam govorijo, da hočemo mi nekateri svet obrniti na Ogrskem, posebno naši postni uradniki nam to pravijo, ker slovenske napise pišemo na pisma in tako na dalje. Videlo se bode kmalu, da bode to vse koristilo; očetje in matere že tudi govorijo, da se bodo morali otroci v šolah do 3 leta učiti slovenskega jezika. Vidi se še več podobnega, a zdaj ne bom več razlagal, ampak prosim vas vse vkup, da pomagate nam fantom, ki hočemo delati, da ne ovene vera in materini jezik po naših krajih v Panoniji, kjer je bil nekdaj začetek in sredina Slovenije. — Prosim ljube bralce in prijatelje, da nam brž kaj pošljejo. Knjige potrebujemo, kajti po dosti krajih še ne poznajo teh knjig. Pa še nekaj: Kako pridni so pač naši luterani pri branji! «Slov. Gospod.» radi berejo in tudi Mohorjeve knjige, pa takole rečejo: «Oh!
kako so pač srečni katoličani, da za tako mal denar dobivajo toliko knjig». Posebno jim je pa ljub «Slov. Gosp.» in si hodijo k nam po njega, kakor hitro priroma na Ogrsko. Sami si ne moremo pomagati, zato pa prosimo pomoči od vas! Po malem si bomo že tudi bralna društva osnovali. Vojska je zdaj velika z nami Slovenci; Ogri so najbolj jezni na Mohorjevo družbo, ker dobro vedo, da kdor je pri družbi, ne bo nikdar magyar-ember. Zato bode Mohorjeva družba v kratkem tudi pri nas še bolj razširjena. Ako bode Bog z nami, kdo nam kaj more? Iskren pozdrav, ljubi bratje! Naslov, če nam hoče kdo kaj poslati: «Edšidt Matjas, fant v Gederovcih (Kohida) P. Frankosz. Ungarn, Eisenburger Čomitat.
Iz Ptuja (Račun) o dohodkih in stroških za fresco sliki Slomšeka in Komen-skega na pročelju šolskega poslopja Ptujske okolice. — Stroški: slika Slomšeka 100 K, slika Komenskega 100 K, naprava dveh napisov 20 K, postavljanje in podiranje odrov 20 K. Skupaj 240 K. — Darovali so: slavDo hranilno in posojilno društvo v Ptuju 40 K, Neimenovan v Ptuju 20 K, gsp. dr. Tomaž Horvat, odvetnik v Ptuju 10 K, č. g. o. Alf, Svet, v Ptuju 10 K, g. M. Brenčič, v Žabjeku 10 K, preč. g. J, Fleck, v Ptuju 6 K, g. dr. Fr. Jurtela, v Ptuju 6 K, g. dr. A. Brumen, v Ptuju 6 K, g. Jožef Zelenik, posestnik pri Sv. Urbanu 6 K, Č g. o. Karol Belšak 5 K, g. Anton Jurza, v Ptuju 5 K, č. g. o. Lenart Vaupotič, v Ptuju 4 K, g. Simon Oschgan, v Ptuju 4 K, Neimenovan v Ptuju 4 K, č. g. Fran Moravec, v Ptuju, 4 K, č. g. Jakob Menhart, v Ptuju 4 K, g. Schuler J., v Ptuju 4 K, g. dr Bela Stuhec, v Ptuju 3 K, gosp. Hinko Druzovič, učitelj v Ptujski okolici 3 K, gca. A. Mahnič, učiteljica 3 K, gca. Marija Trstenjak 3 K, g. Rudolf Havelka, v Ptuju 3 K, g. A. Kukovič, na Polenšaku 2 K 80 v, g. Lilek, v Serajevu 2 K, g. Blaž Zafošnik 2 K, g. V. Kaukler, 2 K, g. Kosi Jožef 2 K, g. A. Brenčič, gostilničar 2 K, g. Peteršič, trgovec v Ptuju 2 K, č. g. f A. Bratuša 2 K, g. Mahorič F. 2 K, gg. Pinterič A., Klanjšček, Lončarec, Muršec, Petkovič, Postružnik po 1 K, g. Ivan Kaukler, nadučitelj v Ptujski okolici 51 K 20 v.
Ker se je po Ptuju in okolici z zlobnim namenom raznašala kriva govorica, češ, da so se pokrili stroški za slike iz krajnošolskega zaklada Ptujske okolice, zato sem objavil ta račun. Blagim dobrotnikom izrekam prisrčno zahvalo z gorko željo, da bi se le posrečilo sodniji izslediti hudobneža, ki je obe sliki po noči od 2—3. septembra pret. 1. pomazal in žal uničil z oljnato barvo. Ivan Kaukler, nadučitelj.
Sv. Bolfenk pri Središču. Na šta-jarsko-medjimurski meji stoji na prijaznem hribčeku, poraščenim z vinsko trto, cerkvica Sv. Bolfenka pri Središču. Kraj s tem imenom je slovel zaradi svojega izbornega ljutomer-žana in lepe lege daleč okrog.
Kakor povsod hirati so jeli vinogradi vsled trtne uši, katere so pokončale vse naše nade za prihodnjost. V narodnostnem oziru so prišle tudi take uši nad naše narodnjake. Odkar smo izgubili iz svoje srede moža, kateri nas je dregal iz naše zaspanosti, pričelo se je zopet dremati. Kako rada naša bolfenska inteligenca trobi v tevtonske gozde, naj povemo jeden priličen dogodek.
Lansko leto je prišel k nam naš rojak po stanu učitelj, in tukaj ga je neki gospod vabil k sebi, kateri tudi tukaj stanuje, v dražestni germanščini. Toda vsa čast našemu rojaku. Sprevidel je, da ima z nemškutarjem opraviti, odklonil je povabilo ter ni hotel iti ž njim. Tukaj na meji dobro vidimo mi obmejni Slovenci, kako stiskajo Madjari našim bratom Medjimurcem vratove. Bog ve, ali vedo naši medjimurski bratje, da se tudi nad nami vihti nemškutarski bič? Zato si srčno želimo mi bolfenski Slovenci, da naj pride kdokoli od kakekoli strani, da nas začne zopet prebujati iz naše zaspanosti ter naj iz nas
Bolfenčanov naredi trdno obmejno slovensko stražo. Zdaj pa dremljemo in če se tudi skuša kateri prebuditi ter pogleda okrog, a ne vidi voditelja, položi trudno glavo zopet pod jarem bolfenskih nemčurjev. Pridi voditelj, zbudi nas, to srčno želimo!
Razne stvari.
Iz domačih krajev.
Mil. knez in škof so se v nedeljo povrnili iz Dunaja, kjer so se udeleževali škofovskih zborovanj, v Maribor.
Imenovanje. Gospod Frančišek Breznik, učitelj v Breznem, je imenovan suplentom na vadnici c. kr. učiteljišča v Mariboru.
Osobna vest. Sodni svetnik v Celju, g. Lovro Ulčar je šel v pokoj in tem povodom dobil naslov in značaj višjesodnega svetnika.
Umrl je dne 14. sušca po dolgotrajni mučni bolezni župan rajhenburški g. Unschuld. Pokojnik je bil potomec slovitega profesorja Unschulda, kateri si je stekel neprecenljivih zaslug za češki narod pri ustanovitvi čeških srednjih šol. Dasi je bil izgojen popolnoma nemški, ni zatajil svoje slovanske krvi ter je v Rajhenburgu neomahljivo stal na narodni strani. N. p. v m.!
Izpred porotnega sodišča. Mariborski porotniki so obsodili dne 14. t. m. kočarsko hčer Nežo Ploj iz Navišec v petletno ječo. Ista je umorila dne 18. oktobra m. 1. svoje nezakonsko dete. — Dne 17. t. m. je dobil pred porotniki neki Herman Kunstič radi goljufije pet let ječe, poostrene vsak mesec z jedenkratnim trdim ležiščem in postom. Sleparil je okolu, da je trgovec, in tako izvabil od raznih tvrdk mnogo blaga, katerega je potem prodajal pod ceno in denar zapravljal.
—	Dne 20. t. m. je stal pred porotniki 20-letni delavec Jožef Žnidarič, ki je svojemu prijatelju Bezjaku zasadil nož v vrat, ker ga je ta klofutal radi tega, ker mu je Žnidarič očital, da je vedno »škarta.« Porotniki so potrdili vprašanje o uboju in Žnidarič je dobil dve leti težke ječe poostrene s postom.
Iz šole. Gospod Šnuderl, učitelj v Zre-čah, je zbolel in se je preselil v Maribor, a njega sedaj začasno nadomestuje gca. Tržan.
—	Gsp. Anton Arzenšek, nadučitelj v Stranicah je na lastno prošnjo stalno vpokojen, in mu je ob tej priliki c. kr. deželni šolski svet izrekel hvalno priznanje. Gsp. Arzenšek poučeval je nad 42 let v Stranicah. Malo ne vsi farani so bili njegovi učenci. Bila je tu njegova prva, pa zadnja štacija. Redkost. Na mnoga leta še!
Nerazdeljena Vuzenica. Cesar ni hotel potrditi sklepa našega deželnega zbora, ki so ga skovali proti Slovencem, da naj se razdeli Vuzenica v dve občini.
Taki so! Vrlo nemški knjigovodja hrvatske opekarne v Štorah, Albert Ržiha je dobil zaradi izgredov proti Slovencem in Cehom lanskega leta, tudi pri prizivnem sodišču 8 dni zapora. Spodnještajarski Nemci so lahko ponosni na take somišljenike!
Pri Sv. Knnignndi na Pohorji se je pustno nedeljo zborovanje pevskega društva tamošnjega v prid šolskej mladeži obneslo izborno. Za knjige se je skupilo čez 100 K. Sedaj se po celem Pohorji govori o «starem očetu iz Amerike,» o katerem so dobrotniki marsikaj čuli in videli v igri. Sploh so pred-stavljalci svoje vloge reševali na vsestransko zadovoljstvo gledalcev. Bog živi zavedajoče se ljudstvo, vrle mladeniče-pevce!
Nesreča v Rušah. V soboto 17. t. m. so Linglovi podirali oreh preh svojo hišo. Maroltova dekla je prala pri mimo tekočem potoku Ko se je oreh nagibal, opomnili so deklo, naj se izogne. Ker tega ni storila, udarile so jo orehove veje tako močno in nesrečno, da je dne 20. t. m. na bolečinah umrla.
Shod v Ljutomeru se je vršil sijajno. Govorila sta dr. Gregorec in dr. Rosina.
Danes le omenimo, kar se je sklenilo: 1. Na shodu političnega in gospodarskega društva v Ljutomeru dne 19. marca 1900 zbrani zboro-valci izrekajo svojemu državnemu poslancu g. dr. Gregorecu zaupanje in zahvalo ter ga prosijo, da v klubu slovanske kršč. narodne zveze odločno deluje na to, da se ta klub dosledno briga za pravično imenovanje uradnikov na Štajarskem in da proti c. kr. vladi izjavi z odločnostjo zahtevanje ukaza ministra Kórberja z dne 20. januvarja 1900 tudi pri političnih uradnikih na Štajarskem.
2.	Slovenski narod potrebuje za svoj razvitek neobhodno lastnega vseučilišča, katero naj vlada ustanovi v Ljubljani za južne dežele avstrijske, primerno oziraje se na predavanja v slovenskem jeziku. — Slovenci na Štajarskem zahtevajo izločitev slovenskega ozemlja izpod graškega nadsodišča in ustanovitev nadsodišča v Ljubljani za slovenske pokrajine. V ta namen je želeti, da se vse slovenske občine na Štajerskem vsako leto oglasijo s primernimi prošnjami na primernem mestu.
3.	Navzoči g. državni poslanec se prosi predlagati o prvi priliki v državnem zboru ustanovitev državne obrtne šole na južnem Štajerju.
4.	Ker je deželni zbor štajarski v zadnjem zasedanju pokazal, da nasprotuje ustanovitvi potrebnih meščanskih šol s slovenskim učnim jezikom, poživlja se vlada, da skrbi ona za ustanovitev takih meščanskih šol na Južnem Štajarju.
5.	Zbrani zborovalci zahtevajo na Štajarskem posebni oddelek deželnega šolskega sveta in kmetijske družbe za slovenske pokrajine, lastni oddelek v c. kr. namestniji ter v narodnostnih zadevah uvedenje zborovanja po kurijah, ter želijo, da se slovenski deželni poslanci ne udeležujejo zborovanja, dokler se jim ne zagotovi izpolnitev teh zahtev.
Pri tej priliki slovesno ugovarjajo zoper ravnanje tistih deželnih odbornikov štajarskih, kateri so sklicali protestni shod zaradi imenovanja šolskega nadzornika za slovenske šole na Štajerskem in še posebej zoper takratno udeležitev ljutomerskega župana, kateri ni imel v to ime nobenega pooblastila od njegovih občanov, med katerimi je samo 414 zapisanih Nemcev in nad 647 Slovencev.
Pri Sv. Križu nad Mariborom se je obhajal od 8. do 15. sušca sv. misijon pod vodstvom čč. gg. lazaristov, oo. A. Kovalik, J. Ferjančič in g. Pediček od sv. Jožefa pri Celji. Ljudstvo se je pobožnosti udeležilo pridno od kraja do konca, kar spričuje lepo število obhajancev.
V Dornovi je že v kratki dobi 3 mescev tretji požar na vrsti. Pred kratkimi tedni je zločinska roka povzročila pri našem »Rihtarjevem Hanzi« ogenj, ki je upepelil gospodarsko poslopje; a včeraj opoldne je nastal naenkrat krik: »Pri Kundrekovih gori!« Res je naglo zgorelo hišno in gospodarsko poslopje, a zraven še tudi vse svinje, katerih o pravem času nismo mogli več rešiti. Pri tej priliki pač ne moremo zamolčati, da ne bi vrle Dornovčane opozorili, da bi si vendar enkrat napravili gasilno brizgaljo; saj dobro vemo, da prebivalci te vasi za svoj »Ivik«, ki po celem Štajerju slovi in celó laški in ogerski čebul gledé dobrote prekosi, lepe stotáke dobivajo. Bližnji sosedi zavidajo te vaščane, rekoč: »Ko bi mi imeli tak' dobre travnike ter še toliko denarjev za »liik« dobili, kakor jih Dornovci dobijo, bili bi gospodje« ! — Upamo pa, da boš dragi bralec »Slov. Gosp.« prihodnjič uže čital o novi brizgalnici v Dornovi.
Ustrelil se je v Mariboru dne 15. t. m. 201etni Mihael Bauer, zadnji čas natakar v Narodnem domu. Vzrok ženska.
Nov deželnošolski nadzornik. V zadnjem času so slovenski listi veliko pisali o tem, da namerava vlada namesto posebnega deželnošolskega nadzornika pridjati sedanjemu nadzorniku Linhartu vzgojeslovnega izvedenca. Nemci so želeli, da pride na to mesto njih pristaš ravnatelj meščanskih šol, gsp. Frisch.
Sedaj se nam zatrjuje, da vlada ni nikdar mislila na Frischa, ker dobro pozna njegovo politično življenje. A dejstvo je, da še Nemci vedno mislijo na Frischa, in zato je treba Slovencem pozornosti. Sploh pa Slovenci hočemo imeti lastnega slovenskega nadzornika, ne pa kakega izvedenca, ki bi se moral klanjati Linhartu.
Ogenj. Na 26. svečana ob 4. uri večerko je začelo goreti pri Štefanu Spraviču v Sp. Lažah. Ogenj se je tako hitro razširil, da niso mogli ničesar rešiti. Ogenj je zatrosil baje domači 51etni fant. V hiši si je nabral vžigalic ter si s turščevino pod pojato zakuril. Ker je bil veter, užgal se je tudi go-vejski hlev soseda Janeza Vivoda. Oba sta bila zavarovana, Spravič za 900, Vivod pa za 400 gld.
Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. V nedeljo zjutraj ob 2. uri je umrla v Cvet-kovcih gospa Elizabeta Horvat, soproga obče-spoštovanega gospoda Antona Horvata in mati hajdinskega kaplana Frid. Horvata v 58 letu svoje starosti, sprevidena večkrat s sv. zakramenti za umirajoče. Ona je bila ponos cele fare, vzgled skrbne matere in modre gospodinje. Bila je pa tudi krušna mati vsem ubogim in se je tako prikupila tudi vsem faranom sosednih župnij; to je pričal tudi njen slovesen pogreb, katerega se je udeležilo ogromno ljudstva iz 4 župnij. N. v m. p.!
Šentilj čanom. Zopet opozarjamo Šent-iljčane, da do zadnjega tega mesca naznanijo svoje za šolo sposobne otroke pri občinskih predstojništvih ter jih dajo dne 17. aprila vpisati v slovensko šolo (utrakvistiše šule), kajti sicer jim preti, kakor vedo, lju-beznjivi krajni šolski svet s kaznijo in z zaporom. Na vsak način pa naj naznanijo otroke za slovensko šolo. V slovenski šoli se otroci nauče tudi nemški in kar je še več vredno, vzgojijo se prav lepo. V slovenski šoli poučujejo krščanski učitelji(ce), ki z otroki molijo pred šolo in po šoli. Ako nihče ne da vpisati otrok v nemško šolo, morala bo prenehati in Šentiljčani bodo imeli mnogo manj plačil. Šentiljčani, stojte trdno!
Cvrček. V soboto ob '/, 8. zvečer priredi mariborska čitalnica v dvorani Narodnega doma gledališko predstavo. Uprizarjal se bo »Cvrček«, slika iz kmetskega življenja v petih dejanjih. Opozarjamo posebej, da bo začetek točno ob 1/i8. zvečer. Vstopnina znaša: sedeži v dvorani za ude čitalnične po 50 kr., za neude 70 kr., stojišča v dvorani za ude in dijake po 30 kr., za neude po 50 kr., stojišča na galeriji po 20 kr. Ker je igra priznano lepa in dobra igra, pričakujemo iz celega slovenskega Štajerja obilo udeležbe. V soboto v Maribor!
Sv. Jakob v Slov. gor. Na Jožefovo popoldne spremili smo k zadnjemu počitku na petek večer v 50. letu svoje starosti in dolgi mučni bolezni umrlo gospo Terezijo Plateis (po domače Flucherca), soprogo vrlega narodnjaka g. Franca Plateisa, veleposestnika, uda občinskega in krajn. šolskega sveta na Ročici. Kako priljubljena je bila rajna pri občinstvu, pokazal je njen pogreb, katerega se je vdeležilo vsled neugodnega vremena silno velika množica sorodnikov, prijateljev in znancev; celo iz sosednih župnij ji je posodilo mnogo znancev in znank zadnjo pot. Umrla je bila blaga žena in jako pridna gospodinja. Znanci in znanke priporočajte jo v molitvi Bogu. Bodi ji žemljica lahka!
V Ptuju je nameravalo zadnjo nedeljo zborovati nemško obrtno društvo. Govornike so dobili iz Gradca. Ker pa navzočim slovenskim delavcem niso dovolili besede, onemogočili so pod vodstvom gostilničarja Majcena nadaljno zborovanje. Župan Ornik je mislil, da bo s svojim ugledom spravil zopet vse v red, pa se je zmotil.
Stare poštne vrednotnice vseh vrst se še lahko rabijo Jv poštnem prometu do 30. septembra letos. Seveda se morajo pri
dopisnicah prilepljati dopolnilne znamke po jeden vinar.
Kmetijsko društvo v Leskovcu napreduje in obeta lep sad. Imamo že blizu 200 udov. Za ta veliki uspeh se moramo zahvaliti v prvi vrsti g. Ivanu Kaču, ki nam je dne 22. februvarija tako lepo in prepričevalno skoraj 2 uri govoril o žalostnem stanju kmečkega prebivalstva sploh in zlasti o tužnem stanju si. kmeta ter nasvetoval kot skoraj edino srestvo na rešitev združenje kmetov v kmetijska društva. Vrlemu govorniku izrekamo tem potom še jedenkrat najsrčnejšo zahvalo. Ker smo s pripravami blizu gotovi, začeli bomo delovati že prihodnjo nedeljo in sicer v lastni hiši. Vrle Haložane pa opozarjamo, da se nam v prav obilnem številu kot udje pridružijo. Ker ne nameravamo obogateti, postregli bomo svojim udom po poštenih cenah. Kakor slišite, Ptujčani za nas itak ne marajo, ker jim baje mi njihovo mesto grdimo, zato pa se držimo odslej svojega praga in ne hodimo gospodi na pot. Bomo videli ali bomo mi lože brez njih ali oni brez nas. Več kmetov.
Iz Ormoža smo dobili zaradi zadnjega dopisa od obeh ondotnih slovenskih strank pojasnila in precej ostre protidopise. Ker bi I ne imeli radi, da se začne boj med stran- j kama, nismo tokrat nobenega priobčili, ampak stopili z g. dopisovalci še prej v pismen dogovor. A to že danes lahko izjavimo, da nismo hoteli z dopisom nobene posamezne j osebe žaliti, da pripoznavamo velike narodne zasluge posameznikov, ampak z dopisom smo hoteli vzbuditi večjo pozornost za sedanje krajevno šolsko vprašanje in s tem dokazati potrebo skupnega vzajemnega na-stopa_ posameznikov.
Šentiljska šola/Za nadučiteljsko mesto na dvojezični ljudski šoli v Št. Ilju pri Mariboru je tudi okrajni šolski svet v Mariboru postavil nadučitelja na Ščavnici gsp. Saduja v terni na prvo mesto. Šentiljčani pa si želijo moža, ki bi ž njimi delal, ne pa jim nasprotoval. Šentiljska šola je slovenska posest in na njo mora priti Slovenec, ne pa nemčur, najmanj pa Nemec.
Nesreča. Zena delavca Prestorja v Mali Kostrivnici pri Šmartnem je polila drva s petrolejem. Pri tem se je unel petrolej, steklenica se je razletela in žena je bila nevarno poškodovana.
Domobranske vaje v orožju vršile se bodo letos v treh oddelkih: prve se prično koncem maja, druge sredi junija in zadnje sredi avgusta.
Letošnje vojaške vaje bodo v Postojni. Divizijonske vaje bodo okoli Ljubljane. Veliki manever bode okolu Postojne.
Dete z dvema glavama je v selu Že-lezniku v Srbiji rodila nedavno neka Milena Maudič.
V tihi frančiškanski celici v Brik-senu na Južnem Tirolskem je dne 22. svečana t. 1. umrl naš rojak č. o. Frančišek Blanko Zagadin. Rodil se je 1. 1872 v Se-steržah župnije Majsberg. L. 1898 je postal duhovnik. Lahka mu žemljica!
Poslanec Lenko je govoril na Steino-vem shodu v Marenbergu jako prezirljivo o spodnještajerskem učiteljstvu ter hvalil deželni šolski svet, da je djal samo eno šolo na Slovenskem v prvi plačilni razred. Mi smo bili radovedni, kaj bodo spodnjeStajer-ski jungovci storili proti Lenkotu. Ako bi rekel kaj takega slovenski poslanec, to bi bilo zgražanja in ogorčenja. A v tem slučaju se nič ni zgodilo! Kaj bi tudi naj storili, saj naši jungovci morajo z Nemci pod enim klobukom »špilati«! Sicer bi se zamerili pri nemških jungovcih in to bi bilo strašno! Kdo bi jih potem hodil podučevat?
Proti celjski porotniški listi je odbor celjske okoliške občine vložil pritožbo na justično ministerstvo. To zvonenje po toči seveda Wurmserja ne bo preveč prestrašilo, kajti — »glavno delo je končano.«
Denar po pet kron skupaj je že v prometu. V privatnem prometu ga ni nikdo
dolžan sprejeti za večjo svoto kot 250 kron, t. j. 50 komadov. Državne blagajnice pa ga morajo sprejemati za vsako svoto. Ta denar ni lep.
Maj, Marijin mesec. V naši tiskarni bodo kmalu dotiskane skrbno in lepo sestavljene šmarnice, koje je spisal dobroznani propovednik č. g. Martin Jurkovič, kn. šk. svetovalec in župnik v Št. Petru pri Mariboru. Že danes opozarjamo častilce Marijine na to knjigo!
Duhovniške spremembe. Č. g. Jožef Zičkar, kn. šk. svetovalec, državni in deželni poslanec ter župnik v Vitanju je imenovan župnikom v Vidmu. Čestitamo!
Iz dragih krajev.
Poroka cesaričine Štefanije z grofom Lonjajem se vrši danes v cesarskem gradu Miramaru pri Trstu. Poročil ju bode dvorni škof dr. Mayer iz Dunaja. Hčerka Štefanijina, nadvojvodinja Elizabeta, se poroke ne udeležuje, ampak je odpotovala pred poroko na Tirolsko.. Cesar je poslal Štefaniji diamantni nakit kot darilo. Štefanija s poroko zgubi naslove cesaričina, nadvojvodinja in cesarska visokost, a ostane še ji naslov kraljeva visokost. Grof Loojaj je bil protestant, a je v zadnjem času prestopil h katoliški veri. Za prestop ga je pripravljal jezuit o. Kolb. Grof Lonjaj ima na leto 50.000 gld. dohodkov, Štefanija pa 150.000 gld. Ako bodo otroci, je cesar obljubil za vsakega otroka letno 4000 gld.
Živa v rakvi. V južnoitalijanskem kraju Lecce so operirali mlado ženo, ki je vsled tega navidezno umrla. Kakor je v Italiji, kjer se jim s pokopom mrličev silno mudi, že navada, je bilo določeno, da bode pokop že naslednjega dne. Deli so ženo v rakev ter jo prenesli v mrtvašnico. Zjutraj pa je prišel fotograf, da bi žensko fotografiral. Ko so rakev odprli, ni ležala žena na hrbtu, nego postrani in pokazalo se je, da je ponoči oživela in se v rakvi zadušila. Grobar je pripovedoval, da se mu je ponoči zdelo, da sliši klice »Na pomoč«, a da je mislil, da se mu sanja. V Italiji taki slučaji niso redki.
Sredstvo proti j etiki. Zadnja številka francoskega lista »Revue des Revues« prinaša članek, glasom katerega sta doktorja Charles Richet in Hericourt našla sredstvo proti jetiki in sicer v soku ali serumu, katerega treba iztisniti iz govejega mesa. Glasom nadaljnih vesti pa ta serum prav za prav ni lek proti jetiki, ampak le krepko živilo za dotične bolnike.
Žalostna smrt. Ko je 17. t. m. ponoči došel milanski vlak v Benetke, so našli v vozu tretjega razreda uradnika predilnice v Mlanu, Ivana Russoa smrtno ranjenega. Držal je še krčevito za samokres, poleg njega je ležalo truplo njegovega šestletnega sinčka, katerega je ustrelil, potem je nameril samokres na se ter se smrtno ranil. Vzrok samomora je, da so Russou v Milanski predilnici odpovedali službo. Ker ni mogel najti nikjer dela, si je končal življenje.
Kranjski šnopsarji se grozno hudu-jejo zadnji čas na celo naše postavodajal-stvo. Policijski organi so namreč iztaknili paragraf, po katerem se ne smejo opojne pijače točiti v sobotah ob 5. ure popoldne in v nedeljah od 12. ure nadalje, in zahtevajo, da se ta paragraf izvršuje. Odtod vsa jeza!
Društvene zadeve.
Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali superijor pri Sv. Jožefu v Studencih 6. g. Fr. Jaušovec 10 K, neimenovana gospa v Šoštanju 2 K.
Zaveza slovenskih učit. društev. Ministerstvo za notranje stvari je odobrilo predrugačena pravila »Zaveze slovenskih učiteljskih društev«, ki se bo odslej imenovala »Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev.«
Čitalnica v Brežicah priredi v nedeljo 1. aprila t. 1. gledališki večer. Predstavljali se bodeta po diletantih veseli igri: «Blaznica v prvem nadstropji» in «Lokavi snubač.»
Mlada rajhenburška posojilnica reif-feisenovka vrlo napreduje. Od njenega začetka, meseca aprila do konca leta 1899 je imela nad 16.000 gld. prometa. Deležnikov šteje že okoli sto. Dne 11. t. m. je imela glavni zbor, katerega se je tudi udeležil njen ustanovitelj, gosp. ravnatelj Lapajne. Zbor je spremenil nekaj pravilnih točk, ter si izvolil i nov odbor. Predsednikom je izvoljen č. gosp. J. Cerjak, tajnikom B. Kunej, blagajnikom Fr. Podkrajšek; vrh tega sta še A. Kunej in J. Košar v odboru.
Kmetijska zadruga pri Sv. Trojici v Slov. gor. ima dne 1. aprila svoj I. občni zbor in sicer po večernicah v prostorih J. Posinger z naslednjim vsporedom: 1. Pozdrav načelnika, 2. Govor gosp. Ivana Kača o zadrugah, 3. Poduk gosp. Jelovška o živinoreji in mlekarstvu, 4. Vpisovanje novih udov, 5. Volitev enega uda v nadzorništvo, 6. Vplačevanje deležev (12 K na leto ali 1 K na mesec), 7. Razni predlogi in nasveti. S tem začne zadruga svoje delovanje ter vabi vse prijatelje zadruge k obilni udeležbi.
Kmetijska zadruga pri Sv. Jakobu v Slov. gor. priredi prihodnjo nedeljo, 25. marca 1900, ob 3. uri popoldne v privatnej hiši gostilničarja gosp. Matija Peklar, zborovanje s tem-le sporedom: 1. Predavanje dež. potovalnega učitelja gospoda Ivana Bele, o odgoji sadnih dreves in amerikanskih vino-gradnih nasadov sploh, posebno o gnojenju obojih z gnojnico, s hlevskim in mešanim gnojem, kakor tudi z umetnimi gnojili, 2. predlog, kako bi se mleko najložje v denar spravilo, 3. razni nasveti in predlogi udov. Prav k obilni udeležbi vabi vse ude kakor tudi neude načelstvo.
Za kolesarje! Spomlad je tu in z naravo vred se vzbuja tudi kolesarstvo iz zimskega spanja. Kolesarji in kolesarice! gotovo že delate načrte, kam da poletite s kolesom ali po opravilih ali pa gledat in vživat naravne lepote in se zabavat v družbi drazih prijateljev. Da pa je vožnja prijetna, potrebuje kolesar na potu mnogo ugodnostij, ktere mu hoče nuditi «Zveza slovenskih kolesarjev,» koje namen je kolesarstvo po zmožnosti podpirati in povzdigniti, bodisi s zboljšanjem cest, s zaznamovanjem nevarnih klancev, z napravo pomočnih postaj, kjer imajo člani zveze vse potrebne stvari za popravljanje kolesa, kakor tudi prvo pomoč za slučaj pridobljenih ran brezplačno na razpolago (število pomočnih postaj bode letos za 10 pomnoženo), nadalje s zaznamovanjem dobrih gostiln, z izdajo športnega lista itd. Da pa more Zaveza svojo nalogo vspešno izvrševati, treba ji je vspričo minimalne letne članarine 3 K vsestranske podpore. Zato se obrača odbor Zveze do vsih narodnih biciklistov s prošnjo, da mu z obilnim pristopom omogočijo svoj smoter doseči. Ker se bo z izdajo legitimacij za leto 1900 še v teku tega meseca pričelo, se vsa slovenska kolesarska društva opozarjajo, da nemudoma oglase vse svoje člane, oni kolesarji pa, v kojih okolišču ni nobenega bicikliškega kluba, naj oglase svoj pristop neposredno odboru «Zveze slovenskih kolesarjev» v Ljubljani.
Umetna gnojila.
Da je umetno gnojenje, ali gnojenje travnikov, njiv in vinogradov ter drugih nasadov v resnici hasnjivo, in da daje kmetovalcu v resnici dobiček, je neobhodno potrebno, da se to prav zvrSi, kajti ako se gnojenje z umetnim gnojem ne zvrši pravilno, je za nič in denar, izdan za gnojila, zavržen.
Ne za vsako zemljo in ne za vsako rastlino je enoisti gnoj iste vrednosti. Zato je treba najprej vedeti, kakšni zemlji in rastlini se bo gnojilo.
Če gnojimo z umetnim gnojem travnike, in so tla ilovnata, bolj mokra, ne peščena, tedaj vzamemo za en oral 3 meterske stote kalijeve soli ali kajnita, 2 metrska stota Tomaževe žlindre ali 1 m. stot superfosfata in 5 m. stotov živega apna. 2ivo apno se z vodo malo poškropi, da razpade popolnoma v prah, se zmeša s kajnitom in žlindro ali s superfosfatom prav dobro skupaj in tako potrosi. Ako pa je zemlja suha, peščena, se pa vzame umetno gnojilo kakor za mokro zemljo, samo apna se nič ne pridene. Predno pa se travnik z umetnim gnojilom potrosi, mora se s travniško brano, v katero pa je nataknjeno trnje, prav dobro prevleči, ves mah, kojega je brana iz travnika izruvala, pograbiti in v stran znositi, potem še-le se potrosi enakomerno umetni gnoj. Ko je gnojilo raztrošeno, se travnik še enkrat dobro prevleče, da se umetni gnoj zmeša z zemljo. Gnoji se ali v jeseni ali sedaj zmladoletja, to je vseeno, samo da se travnik pred gnojenjem in po gnojenju dobro prevleče.
Za vinograde, ako je zemlja težka, ilovnata se vzame ta-le mešanica umetnega gnojila: 60% Tomaževe žlindre ali 30% superfoslata, 20% kajnita, 10% čilisalpetra, 10% koščene moke, in vsem tem se pridene 100% živega apna, vse to se dobro skupaj zmeša in se potem vzame za vsaki trs 15 dek, potrosi za 30 cm. okoli trsa in z zemljo dobro zmeša. Če pa je zemlja peščena, vzame se ravno to gnojilo, le apno izostane. Trs se z umetnim gnojem gnoji v zmladoletju po prvi kopi, in sicer se mora kakor rečeno trositi okoli trsa in z zemljo dobro zmešati. Ako pa se temu gnojilu pridene hlevni gnoj, kar je
jako dobro, potem pa je za eden trs 5 do 10 deka dovolj.
Sadnemu drevju se z umetnim gnojem tako gnoji, da se vzame mešanica 60% Tomaževe žlindre ali 30% superfosfata, 30% kajnita, 10% koščene moke. To se dobro zmeša, vzame za veliko drevo 2 kg., za malo 1 kg. te mešanice, se potrosi okrog drevesa, a ne pri deblu, ampak tako daleč okrog, kakor segajo veje drevesa, se z grabljami dobro zagrabi, da se z zemljo zmeša, in se po leti večkrat s tavšano gnojnico polije. Poprej pa je treba, da se z drevesa odstranijo vse nepotrebne veje in izrastki tako, da ima drevo dovolj svitlobe in da se nastavi več sadu, ker ni potreba drevesu toliko vej po nepotrebnem rediti. Na ta način osnažena in gnojena drevesa rodila bodo vsako leto sad.
Če gnojimo žitu, to je pšenici, rži, ječmenu, ovsu ali ajdi, se vzame mešanica 50% koščene moke, 30% Tomaževe žlindre ali 15% fosfata, 20% čilisalpetra in kjer so mokre, ilovnate njive 10% apna, se dobro vse skupaj zmeša in vzame za en oral 3 met. stote. Ko se je njiva dobro prevlekla, žito nasejalo, se potrosi umetni gnoj in vse skupaj z brano dobro zavleče.
Koruzi, fižolu, grahu, bučam pa se tako gnoji, da se vzame 60% Tomaževe žlindre, ali 30% superfosfata, 30% koščene moke, 10% čilisalpetra, in kjer so mokre njive 10% apna. Zrnje, kateremu se gnoji, se z vodo zmoči in potem mokro s to mešanico zmeša, na en kg. zrnja 3 kg. mešanice in se tako skupaj seje in zavleče, ali pa sadi.
Za krompir se vzame ravno ta mešanica, in se napravijo jarki v zorani ter prevlečeni
zemlji, v jarke se potrosi umetni gnoj, potem se položi krompir in se z zemljo zagrne. Za oral se potrebuje 3 m. stote.
Za zelje, korenje, repo, se vzame 40% kajnita, 30% koščene moke, 10% čilisalpetra, 20% Tomaževe žlindre ali 10% superfosfata. Zemlja se poprej dobro preorje in prevleče, s to mešanico potrosi in zopet prevleče, in potem se pa sadike sadijo. Na korenju pa se potrosi mešanica, ko se je strnišče pre-vleklo, in plevice ga spravijo pri plečvi v zemljo. Za en oral se potrebuje 3 m. stote.
To je torej navodilo, kako in v kaki množini se gnoji z umetnimi gnojili, ta ali ona rastlina, in priporočam, da se kmetovalci poprimejo tega gnojenja, trud in stroški se bodo obilo poplačali. Vsak naj vsaj nekoliko poskusi pri tej ali oni rastlini; prepričan sem, da če se bode ravnal po navodilu,
bode zadovoljen.	Ivan Kač.
♦♦«
•	Slovenci, Slovenke! •
*	podpirajte „Našo stražo"; * X pristopajte k „Družbi sv. Cirila in Metoda". X
x Štajarski Slovenci, :
j^darujte za šolo v MutiJ
Loterijske številke.
Gradec 17. marca 1900. 59, 14, 31, 28, 61 Dunaj, »	» 55, 53, 17, 64, 22
FotograJiJsUi zarod r Jlavibovu
je najstarejši
v Fritsch-ei i vili
* Budgaiie M. 11.
Henrika Krapeka
Dohod k vili skoz Grabengasse, Bad- in Fabriksgasse.
Priporoča iotografijska dela vsake vrste od medajlonove do človeške velikosti, ter vse najboljše in najhitreje izvršuje.
Kdor hoče za bližajoče se Velikonočne praznike kaj kupiti, naj nikar ne zamudi obiskati mojo trgovino. Blago je vse sveže, ker je ravnokar došlo.
V vsaki reči ima kupec veliko izbiro po priznano najnižji ceni.
Za gospode: lepe bele srajce, ovratnike, naročke (manšete), žepne rutice, velika izbira zavratnic (kravat), volnene srajce (Jägerhemd) z ovratnikom ali brez njega, svitice (Unterhosen), nogovice, pasovi.
Za gospe: lepe črne in pisane predpasnike, suknjiče (bluze), nogovice, rokovice, nederce, usnjate pasove, oramnice (pelerine), in zavratnice po najnovejši modi, otročja oblačila, kakor tudi za dečke.
Posebno opozorim šivilje na moje najnovejše okraske, čipkaste trakove, svileno robo in žamet. Šivilje, ki kupujejo večjo množino blaga in kupujejo vedno pri meni, dobijo vsakokrat 10°/0 popusta. — Velika izbira blaga je tudi za krojače. Za mnogobrojni obisk prosi
Kajetan Murko, trgovec
v PTUJU «lavni trg * PTUJU.
Velika noč 1900.
Vožnje karte in tovorni listi v
AMERIKO
Kraljevi belgijski poštni parnik
Red Star Linie, Antverpen
vozi naravnost v
Nori Jork in Filadelftjo.
Koncesijovana od visoke c. kr. avstr. vlade. — Natančna pojasnila daje i
Red Star Linie, Dunaj
IV. Wiedenergiirtel 20
ali pa	T
Anton Rebek v Ljubljani —
Kolodvorske ulice 34. Julij Popper, Innsbruck —
Bahnstrasse 8.
Na procMaJ!
Zemljišče obstoječe večinoma iz travnika z dobro krmo, njive, gošče, sadonosnika dobro zasajenega in vinograda. Poslopje je zidano. Kupci so povabljeni k posestniku samemu na Požeg št. 11 v framski župniji.	4-4
Anton Mihelak.
Umetno-obrtna delavnica
cerkvenih kamnoseških in podobarskih del
kamnoseka Ja F« PEYER"j«S Pi"vedeneca v Mariboru,
Mosciunegg-Allee, Hllariusstrasse, Carneristrasse.
Izdeluje altarje, prižnice, obhajilne mize, krstne kamene, okna, itd. itd.
Tudi prevzema mere prostorov za omenjene predmete, kakor tudi originalne načrte.
Posebno se bavi z napravo nagrobnih spomenikov. Prav velika zaloga dogotovljenih novih nagrobnih kamenov od peščenega kamena, mra-1 morja, granite in sijenita. Solidna postrežba in prav nizke cene.	7
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru %
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu
vsakovrstne podobice, molitvenike, rožne vence, svetinjice, križce.
Velika knjiga z vzorci od navadnih do najfinejših podobic je v tiskarni na vpogled.
Spominki na prvo sy. obhajilo kos od 1 do 10 kr.
Rožne vence vsake velikosti in kakovosti prodajamo na drobno in debelo, rožne vence žalostne Matere Božje in preč. Spočetja itd. — Lepi križci so
pa medeni ali niklasti za rožne vence, za kras na steno in posebno za častite duhovnike za sprevidenje bolnikov; križi s stojalcem, svetinjice različnih vrst.
Tiskarna ima v zalogi tiskovine za:
župnijske, občinske in politične urade, odvetnike in notarje, trgovce, hotele in gostilnice, posojilnice in zasebnike.
Naročila na lepake (vsake vrste in velikosti), poročne liste, osmrtnice, spominske liste, vizitke, tabele, knjige, časnike, dalje preskrbi za vsak nad ali zasebnike štampilije (pečate).
Vsako naročilo se izvrši hitro, lično in ceno.

Slovenci! podpirajte narodne zavode, šole itd.
II
m\
z rudečim, modrim in zlatim krasnim tiskom je izišel ravnokar. Besedilo je zložil mariborski duhovnik.
Z ličnim okvirom vred velja poslan po pošti ali pa v Mariboru na dom dostavljen 3 krone. — Dobiva se v bukvami 2-3
Villielma Blanke v Mariboru, Grajski trg.
Naznanilo!
Podpisani naznanja, da je prejel iz Jägerndorfskih tovarn veliko zalogo blaga. Zato lahko vsem vstreže prav po nizki ceni z celo že napravljeno obleko, katera je tem boljša, ker je ne dobiva iz Dunaja, ali Gradca, ali Maribora, ampak jo sam izdeljuje. Cela obleka za možke stane 14, 16, 20, 24 kron, najfinejša do 36 in 48 kron, za šolarčke pa po 6, 8, 10, 12, 16 kron itd.
Tudi bo letos napravljeno, dobro obleko pripeljal na sej-move v Ruše, v Puščavo, k sv. Ožbaldu, na Brezno, v Marenberg, Ribnico na Pohorji itd.
P. n. slavnemu občinstvu se priporoča udani
Franjo Körner, krojaški mojster v Št. Iljn
v Slovenskih goricah pošta Egiditunnel.	2-2
Karol Tratnik,
izdelovatelj cerkvenega orodja in pa posode
Stolne Ulice Št. 1. V Mariboru, Domgasse Nr.l
Priporoča se preč. duhovščini za naročila cerkvenih orodij :
monštranc, kelihov, ciborijev, lestencev, križev, svečnikov, itd. v različnih zlogih,
katere prav lepo in trpežno izdeluje. Staro cerkveno orotlje prav tlobvo popravljani. pozlatiti» ali posrebvin* v ognji.
Za vse svoje izdelke jamčim, prlznalna pisma naročnikom na razpolago.
Svoji k svojim.
Naznanilo.
Emil Bauerle, sUkar, barvar ln prodajalec barv,
vljudno tem potom p. n. občinstvu naznanja, da se nabaja njegova prodajalnica barv, laka, firnlsa, čoplčev in drugih enakih stvari
od 3. sušca 1900 v Koroški ulici št 9, Maribor,
t. j. na oglu Seizerhofove ulice, kjer bo odslej svoje pristno in dobro blago po ceni prodajal in vsakemu najboljše vstrezal.
Podpisani prevzame tudi vsa v njegovo stroko spadajoča dela na pr. izdelovanje izveskov, napisov, prosto barvanje ali tudi umetno slikanje cerkev in sob, emajliranje in barvanje biciklov, bronziranje. Za obilne naročbe se priporoča udani
l']mil Bauerle
Cenjena gospodinja!
Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, , ki Vam bode gotovo ugajal, to je iz čiste cikorijske in, sladove tvarine napravljena domača „Kava" in „Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda."
I>ot»ivix se povsod.	5
Zaloga pri Ivan Jebačinu v Ljubljani.
Za kmete! Za vinogradnike!
Da se uniči grenkuljica in divja gorčica, kakor tudi, da se oškropijo vinogradi,
in pa da se pokončajo drevesni škodljivci,
izumila sta
Ph. Mayfarth in drug
patentirane, sam ot v orne noseče ali vozeče fcropivnice
S Sjplioaiiia ^
ki so najbolj vporabljive in ki samotvorno kropijo tekočino po rastlinah, ne da bi bilo treba pumpati. Veliko tisoč teh kropilnic se porablja in mnogo pohvalnih priznanj potrjuje vrlino proti vsem drugim sistemom.
Odlikovan z nad 400 zlatimi, srebrnimi in
broncastmi kolajnami. Natančne imenike in mnogobrojna priznanska pisma zastonj. — Zastopniki in prekupci se želijo.
Zahtevajte narisane in popisane cenike od
Ph. JI a v far fli in «lr.
c. kr. a. p. fabrika gospodarskih strojev, spec. za stroje	8-9
stiskalnic grozdja in sadja. — Dunaj, MM. Taboratvaase 91.
Zalivala«
Ganjenim srcem izrekamo zahvalo vsem, ki so se prilikom smrti moje preljubljene soproge, gospe
Marije Šepic,
tO	ec
t*	•—i
08	~
xn
C	O
a	o.
oo
tsj
dejanski ali pa v besedi potrudili, da so mi olajšali mojo veliko žalost.
Posebno se zahvaljujem vsem onim blagim damam, ki so drago pokojnico med njeno boleznijo obiskovale in tolažile ter ji tudi stregle.
Zahvaljujem se preč. gg. duhovnikom, ki so pogreb vodili in še posebno preč. g. nadzupniku Vohu za ginljiv nagrobni govor, velespoštovanemu učiteljstvu, ki se je s šolskimi otroci pogreba udeležilo, slavnemu slovenskemu pevskemu društvu za premilo petje, slavni požarni brambi itd. itd., splošno vsem, ki so drago pokojnico spremili k večnemu počitku.
Zahvaljujemo se tudi za vse mnogoštevilne izraze sočutja in tolažbe.
Konjice, dne 17. sušca 1900.
Ivan Šepic.
4§	s*
t»	s >
5	>
a	o
•rt	v
ti	£
S3	.5.
-M	03
®	T3
U	O
=H
XÍ1
& <v o
KO CS —'
N 05
K
o Z3 ¡¡s t-
-s
QJ O ■72
<X> 09
ca >
®
S ¿
s-
A® S «
TO
m £
£co ^ rt
e6 >
Posojilnica ir Framu
reg-istrovana zadruga z neomenjeno zavezo-
Račun za leto 1899.
.A. lf ti vsi s
Svota
Posojila......
Zaostale obresti .... Naložen denar .... Ne vzdignjene obresti Prehodni zneski
Inventar .....
Gotovina dne 31. dec. 1899
Kron	v
106324	45
575	15
369	63
96	47
71	37
105	84
4374	48
Skupaj . . 111917 39
Pasiva :
Deleži.......
Hranilne vloge.....
Kapitalizovane obresti . Predplačane obresti Posebna rezerva . . 3178'92 Splošna rezerva . 1056 — Čisti dobiček.....
Skupaj
Svota
Kron
9860 91406 3892 1083
35 92 05
4234 92 1440 15
111917
39
Fram, dne 31. grudna 1399.
Hranilne vloge se sprejemajo se od vsacega, če tudi ni član zadruge, ter se obrestujejo po 472% dne 1. po vložitvi sledečega meseca, pa do zadnjega dne meseca pred vzdigom. Obresti se pripisujejo koncem vsacega leta kapitalu brez posebnega naročila. Rentni davek plačuje posojilnica. Zneski do 200 K izplačuje se brez vsake odpovedi, za zneske nad 200 K pogojena je odpoved, in sicer do 600 K 8 dnij, do 1000 K 14 dnij, nad 1000 K 1 mesec, vendar se tudi taki zneski izplačujejo navadno brez odpovedi, seveda kolikor dopušča blagajnično stanje.
Člnton
okrožni in redni ©•©•©• • ©•©•© bolniški zdravnik v Krškem
ordinuje od 8—10 ure dopoludne v Franc-Jožefovi bolnici, pozneje pa v mestu na domn.
Peča se tudi s zobozdravništvom, £ -es -s* plombira zobe ter izdeluje zobovja po najnovejšem načinu.	1-3
Gostilna
z tremi sobami in gospodarskim poslopjem, poljem, 3 minute od cerkve Sv. Antona v Slov. gor. sprejme natakarja, kateri je poročen in zna sam voditi gostilno. Prepusti se mu tudi omenjeno poslopje z poljem. Več se izve na c. kr. pošti pri Sv. Antonu.
Zaloga nradno potrjenih tiskovin.
1Pozor!
Kedor potrebuje gotovo dober
gumi ^a cepleiije tri
naj si ga naroči v trgovini
J. N. Peteršič-a v Ptuj-u
zraven okraj, glavarstva.
Cena primerno nizka ==
Trgovina s papirjem in galant. blagom.
Vabilo
k
rednemu obfi. zboru,
Posojilnice v Slov. Bistrici
registrovane zadruge z neomejeno zavezo
v četrtek dne 29 marca 1900
ob 2. uri popoldne v uradni pisarnici. Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva o letnem računu.
2.	Razdelitev čistega dobička.
3.	Volitev načelstva in nadzorstva.
4.	Slučajnosti.
Načelstvo.
in vičar
oženjen,s štirimi delavskimi močmi se išče. Kje, pove upravništvo. 1
Kdor hoče 400 mark38
garantirano mesečno lahko in pošteno zaslužiti ? Naj pošlje naslov z znamko: V. 21 Annonoen - Exped. K. F. Wojtan, Leipzig-Lnd.
Vabilo
na
redni občni zbor
Posojilnice Gornjigrad,
dne 31. marca t. L ob 2 uri popoldne v uradnici.
Dnevni red:
1.	Pregled — odobrenje letnega računa.
2.	Razdelitev — poraba čistega dobička.
3.	Razni nasveti.
Ce bi ne bilo ob gori zaznamovani uri zadostno število zadružnikov zbranih — sklepa ob 3. uri pozneje vsako število.
K mnogobrojni udeležbi prav uljudno vabi
Načelstvo.
Vabilo
k
rodnem obč. zboru
Posojilnice v Vojniku
registrovane zadruge z neomejeno zavezo
ki se bode vršil v nedeljo dne 25. marca 1900, ob 4. uri popoldne v posojilnični pisarni.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva o letnem
računu.
3.	Razdelitev čistega dobička.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Razni predlogi.
Uljudno vabi	ODBOR.
Vabilo
k
I. občnemu zboru
posojilnice v Rečici
registrovane zadruge z neomejeno zavezo
ki se bo vršil v četrtek dne 29. marca t. 1.
ob 1. uri popoldne v gostilni gsp. Fr. Štiglic-a.
I)ne%ni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Potrjenje letnega računa.
3.	Volitev načelstva in nadzor-ništva.
4.	Nasveti.
Ako bi ob zgoraj določeni uri ne prišlo zadostno število zadružnikov, da bi bil občen zbor sklepčen, vrši se ob 2. uri popoldne pri vsaki udeležbi brezpogojno.
Nacelništvo.
Službo orgljarja
in cerkovnika
zamore nastopiti v Cirkovcah
na Dravskem polja, pošta Pragarsko z 1. majnikom 1900 izurjen ceciljanec. Prednost imajo oženjeni rokodelci, ki se naj pri cerkvenem predstojništvu osebno zglasijo. Dohodki so dobri. 2-3