Uprava: Meliotičuik. Gajeva ul l. Telefon 3$-5.>. Cek. račun: Ljubljana člcv. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih ir po praznikih GLAS NARODA Naročnina na mesec Je 12 Din. Za tujino 20 Din, .Uredništvo: Ljubljana, Nebotičnik, Gajeva eC oe It I, Telefon 38-55 Rokopisov ne vračamo, st. Ljubljana, četrtek §• marca I936 Leto II, Kdo je tako trden, da bi ga rtič ne moglo zapeljati? Šekspir. Dnevna pratika Četrtek, 5. marca 1936. Katoličani: Friderik. Pravoslavni: 21. februarja 1936. Timotej. Dr. Kmet, Tyrševa cesta 43; Mr. Trnkoczy, Mestni trg; Mr. Lstar, Selcnbnrgova ulica 7. Gledališče Cetntek, 5. marca: Gosposki doni Ked B. Petek, 6. marca: Pesem s ceste. c pera : ; !-----—r ■Četrtek, 5. marca: Saloma. Rad Cetitck. Petek, 6. marca, zaprto. Sobota, 7. marca: Katarina Iz- majlova. Red Bi Vreme Novi Sad: Prevladuje oblačno 7. manjšimi zjasnitvami na seve? ro vzhodu in južnem delu. V dravski banovini megla, tempera? tura je malo padla v severnih ikrajih, zvišala sc v ostalih prc? delih. Plevi j c — 2, Kov ii jada + 19. Napoved za danes: Pretežno oblačno vreme z dežjem na zapa? dni polovici ni v severnih krajih, umerjena koša v a v Podonavju, temperatura bo nekoliko porasla. Sonce vzhaja oh 6.11, zahaja ob 17.29. Dunaj: Nezanesljivo, najbrže slabo vreme v Južnih Alpah. V splošnem oblačno vreme. V hri? h ih viharno in sneg. V severov/? hodnem kotu vzhodni vetrovi. Radio Ljubljana ki šiagerjev (plošče). — 12.45: vreme, poročila. — 13.00: čas. spored, obvestila. — 13.00: Operni zbori (plošče). — 14.00: vreme, poročila. -- 18.00: Skladbe edicije Birnbacha, Berlin (radia orkester). 18.40: Slovenščina za Slovence, dir. Kolarič. — 19: čas. vreme, spored in obvestila. 19.30: Nacionailna ura. — 20: Slovenska klavirska glasba, skladbe Bravničarja in Kogoja, izvajata gg. Švara, Lipovšek in radio ■orkester. — 22.(KI: čas, poročila, vreme 'n spored. — 22.15: radijski jazz. — Konec ob 23. uri. Borza Za 4. marec Današnja povprečna tujega denarja * Ul. goldinar 1 nemška marka 1 lifllga I xv. frank * angl. funt * a m. dolar * fr. frank 1 Kf vrednost Dinarjev 1’tt.tiT 17.55 7.:m 14.85 215.57 42.88 2.8^ 1.81 V privatnem kliringu avatr. šiling !f.4'5 1 nemška marka 11.:$7 1 »ngl. funt 25i).ia) Po 20 letih iz ujetništva — Zločin pohotneža — Svoje zobe je moral prodati — Zbesnela lepotica — Srnjak, ki je razbijal izložbe — Naši ahasverji — Zagoneten vlom v vilo dr. Perka Rickett posreduje na željo Mussolinija ... London, 4. marca n. Poročajo, da bo znani finančnik Rickett, ki je pred kratkim prispel v London in katerega prihod je izzval razne živahne komentarje, odpotoval te dni v Abesinijo. Njegovo potovanje pa ni v nikaki zvezi s sklenitvijo kakšnega novega dogovora o petrolejskih koncesijah, temveč gre tu za politično poslanstvo. Rickett bo baje predložil cesarju Hailc Selasiju nek svoj načrt o mirni likvidaciji italijansko abesinskega spora. Govori se, da je Rickett ta svoj načrt že enkrat prej predložil italijanskemu ministrskemu predsedniku Mussoliniju in da je razen tega imel dolge pogovore z nekimi visokimi italijanskimi osebami. Do sedaj je prevladovalo splošno mnenje, da je Rickett vodil te razgovore iz lastnega interesa in le zato, da zaščiti svoje koncesije v Abesiniji. Pri tej priliki je Rickett celo ponudil, da je pripravljen odstopili te koncesije italijanski državi ali pa zainteresiranim italijanskim družbam, samo če pristanejo na njegov predlog o miru. Po nekih govoricah se doznava, da nese Rickett cesarju Hailc Selasiju neke predloge od samega Mussolinija. Pred mirovnimi pogajanji? Pred mirovnimi pogajanji London, 4. marca • n. Dasi tu odločno demantirajo vesti, po katerih je baje abesinski cesar ponudil razgovore o miru na bazj obsloje-čega stanja, se vendar doznava, 1 da je angleška vlada pričela proučevati nov način, po katerem bi prišlo do sporazuma med Italijo in Abesinijo. Iz Desi j a so prispela baje poročil n polkovnik.1 Holta, ki je angleški vojni ataše v Desiju, in ki govore v tem smislu. Polkovnik Holt je v osebnih stikih z abesinskim cesarjem. Z-ato so v Londonu mnenja, da je treba vzeti zahtevo francoske delegacije z zadovoljstvom na znanje, ker morda, le uspe rešiti spor. V kratkem se torej prično razgovori med obema sprtima državama. Na te razgovore bo baje prišel tudi abesinski minister Tekle Havariate. Kje je ras Sejtim? ASmara, 4. marca- T O. poroča, da usoda rasa Sejuma in njegovih čet ni znana. Nekateri trde, da je ras Sejum ubit, drugi da je ranjen v nogo. Ujetniki trde, da se ras Sejum radi obkolitve ni mogel umakniti, da pa je verjetno, da se skriva v pečinah Tembiemv De- mantira se vest, po kateri se trdi, da so bili italijanski oddelki primorani zapustiti Negeili na južni fronti. 65.000 delavcev Rim, 4, marca. i. V Vzhodni Afriki je bilo zabeleženih okoli 76 tisoč italijanskih delavcev, ki izvršujejo tehnična dela na fronti. 'An+alo AM8A AlADKHI A8£SflMl£R ITAL! ENE R. 10 Km Slika, ki kaže, kako so zdaj razdeljene čete Italijanov in AbesincM na afriškem bojišču. Puščici kažeta, kako prodirata tretji in prvi Italijanski armadni zbor v notranjost Abesinije S smehom v svet Ljubljana. 4. marca Danes se je odpeljali a na Dunaj naša mlada operetna zvezda gdč. Vali Smerkoljeva. Odhaja radi studija za dobo pol leta. Na kolodvoru sem jo še 11'el in pogovorila sva se na hitro. — Oprostite gospodična Vah, kam prav za prav greste? Menda ne v (Švico. ■— Ne na Dunaj! Studirala bom tam! — Ste si že izbrali kak zavod9 - Ne še! M;lj študij bo privaten. Glavna panoga bo operetno petje in ples! To kar mi je na -ljubše tukaj v Ljubljani! Le pazite se gospodična Vali. Dunaj je veliko Mesto in tam kar mrgoli raznih »profesorjev«. . i In stresla je svoje zlate kodre, se veselo nasmehi:,:la ter me a(f# gledala, da sem skoraj padel iz tira!. In nič več se ne bojim zanjo! — Kaj pa gospodična Va i, ali se vam je kai zataknilo srčece tu Ljubljani in zato težko odhajate v svet! - DovolTe gospod, da vam na to ne dani odgovora! Sedaj vem: srce naše Vali je zataknjeno. Ce ne bi bilo, bi gotovi* zanikala, ker pa ni, je priznala. Se kmalu vrnete in ali se šobili vrnete? Najbrž se vrnem! Če pa M TU o le preveč »luštno«, pa tudi ■cstanem tam. Prav nič ne vem. — Kaj pa, ali ste bili s publiko lin kritikami zajdovdjnl? - 7ael/o, prav zelo! In že je prisopihal Inv ec \ ali te začela jemati slovi od očka vi 'mamice ter ustalili! Bito ie poljubčkov kar na cento. UneviM Scroialka — Umrli so: v Ljubljani učen sa II. razreda Helenca Kos, hčerka dentista g. Kosa; v Toplicah na Dolenjskem ga. Ana Gregorec, soproga šolskega upravitel.a; v Ljubljani ga. Ivana Lenček, roj. Debevce. ter g. Ivan Dobnikar, stroiiar. N. p. v ni.l Sožalje žalujoč in! _ Osebne vesti. Na ljubljanski univerzv je napravila profesorski izpit iz naravoslovne skupine ga. Llfrida Avanzin'. suplentka v Novem Vrbasu, rodom iz Vevč pri Ljubljani. Čestitamo! Imenovanje. V sodni službi je imenovan k okrajnemu sodišču v Ptuj kot vod la zemljiške knjige g. Gobec Anton; kol; nova cestarja sta nastavljena pri cestnem odboru v Konjicah g. Jakob Strmšek, v Mariboru pa g. Jakob Zorle. — V pomorsko vojno akademijo kros sprejmejo pup odtoku ministra vojne in mornarice le do dvajset gojencev. — Ljubljanski mestni magistrat poziva vse uradnike, da prijavijo vsa sorodstvena razmerja med seboj in sicer vsa sorodstva v premi vrsti, stranka sorodstva do tretjega kolena, svaštvo v premi ali stranski vrsti. Po zakonu namreč ne smejo biti pod ali nadrejeni ali kakorkoli v kontrolnem razmerju se nahajajoči in obenem službu toči med seboj v sorodstvu. Do sedaj se ta zakon še ni izvajal. — Društvo »Soča« opozarja, da ho v soboto 7. mavca oh 'A -1 uri |ivi Lovu« zelo zanimivo in aktualno prodavanje prof. trg', akademijo g. inž. Bruna Gombača o »Strupenih plinih in obrambi civilnega prebivalstva pred plinskimi napadi«. Naš odbornik g. Turel Slavko ho dodal še nekaj f.plošni!i pripomb o potrebi organizacije obrambe. Pridite! Vstop vsem prost. — Premiera izvrstne VVodehousove veseloigre »Kikiriki« bo v Šentjakobskem gledališču v soboto 7. t. m. ob p(). 15 Igra je zelo zabavna in duhovita. vsebuje mnogo humorja in situacijske komike. V glavnih vlogah nastopajo Šubičeva, Grguvevičeva in K Lavrič, ki proslavi ob tej priliki svoj 800 nastop. Rattelino. Petrovčič. Keber in Mosor, šlager sezone in mnogo smeha. Itožijo vodi Petrovčič. Preskrbite si pravočasno vstopnice. V nedeljo se igra ponovi. — Geografsko društvo v Ljubljani ponovno opozarja na svoj redni letni občni zbor. ki se vrši u petek fi. t. m. ob 'A 18 v Geografskem institutu na univerzi. Poleg običajnega dnev nega reda je na programu sprememba pravil. — »Stara kamena doba v Jugoslaviji« je naslov II. predavanja Prirodoslovnega društva. Po dolgem premolit nam ho g. prof. S. Brodar, najditelj stare kulture v Potočki zijalki in v Njivicah predaval o novejših odkritjih zlasti pa o splošnem polo-ž.itju najdb na našem ozemlju v primeri z drugimi paleolitskimi najdbami v Alpah Na to predavanje posebno opozarjamo tudi vse. ki se zanimajo za arheologijo. Predavanje se vrši v predavalnici Mineraloškega instituta na univerzi v soboto. 7. t. m. ob 18. uri. Zveza za tujski promet sporoča, da je dovoljena polovična vožnja po miših železnicah delegatom Jugoslovanskih pridobitnih zadrug, ki se bodo udeležili svojega zbora in kongresa v Beogradu 8 in 0. marcii l!l8fi. Popust velja za vožnjo tja od 5. do 0. IM. in za nazaj od 8. do 12. ITI. — Nadalje jc dovoljena četrtinska vož- Naši ahasverji Beto Tostrlng kluba Ljubljana, 4. marca V torek so zborovali tudi naši avtomobilski, motorni in peš popotniki Vse te združuje v svoji sredi Touring klub s sedežem v Bruslju, ki ima svoje klube po vsem svetu in tudi v naši beti Ljubljani. Zborovanje, ki se je vršilo pri »štruklju«, je vodil ing. Barih V uvodnih besedah je pozdravil vse navzoče, med temi tudi dr. Marna; zastopstvo »Putnika«; g. Kilama in ostale. Društvo ima 200 novih elanov, kar je pač dokaz, da je na pravi poti ter zdravi podlagi. Kot največjo pridobitev beleži društvo to. da imajo člani Touring kluba odslej v skupinah po šest oseb polovično vožnjo vsepovsod po državi ob vsakem Času. Sledilo je poročilo tajnika g. Jermana. Članstvo se deli v različne sekcije: vse pa imajo najlepši namen: pojdi v svet! Poročevalec je opozarjal na rak-rano našega razmaha, to so skrajno slabe ceste. Tujci se jim izogibljejo. Če le morejo, obidejo našo državo. Od vsega tega pa največ trpi naš -človek, zaslužek izostane ali pa ga poberejo tujci, a mi propadamo! Klub je priredil več izletov po svetu, med največje in najlepše beleži klub izlet v Benetke v zvezi z ogledom velikega prekomornika »Neptunia«. ter zastopstvo pri otvoritvi alpske »Gros-gloekner ceste«. Pisarna ima polno dela z informacijami za potovanja. Temu poročilu je še dodal svojo poročilo g. blagajnik Derganc. Stanje blagajne je zadovoljivo. Pri debati glede znaka kluba za celotno Jugoslavijo poroča predsednik, da so prvotno imeli v predlogu znak. ki je bil čudno /verižen. Ugleden član kluba si je dovolil ob tej priliki pikro opazko: > Kot »o zverižene ceste v Jugoslaviji!« Seveda je. potem kot centralni znak obveljal znak ljublj. podružnice. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor skoraj v celoti. Tat rešil policijskega šeSa V okolišu Bližana (Romunija) so sc v zadnjem času zelo množile kraje na železnicah. Vsa i>n-zadevanja policije, da bi ujela te sila spretne tatove, so bila zaman. Ko pa je slednjič v brzo- nja po naših železnicah onim dijakom. ki se bodo udeležili kongresa in pomorskega tečaja Pomladka Jadranske Straže v Splitu od 14. do 17. aprila 198(1 Popust velja od 10. do 20. aprila. - članom Itotary kluba, tako iz naše države, kakor tudi iz inozemstva. je odobrena polovična vožnja po naših železnicah za udeležbo kongresa, ki bo v Dubrovniku 2. in maja. Znižana vožnja velja za vožnjo tja od 25. [V. do 2. V, in za povratek od 2 do IB. V. Nemški prometni minister je o tvoril v nedeljo prvi nemški telefon, ki je obenem aparat za gledanje v daljavo (televizija). Ko govoriš, obenem vidiš pred seboj na platnu človeka, s komer govoriš. Obrat je bil otvor jen med Berlinom in Lip-skem. vlaku v prvem razredu nekemu vladnemu poslancu pomoči izginil dragocen kožuh, je bila mera po1-na, in notranji minister, ki mu je bila stvar tudi že preneumna, je zagrozil vsem policistom v Bu-zauu, od navadnega stražnika pa gor do višjih uradnikov, s takojšnjim odpustom, ako kožuh ne bo v 24 urah tu. Vest je dospela v Buzau zjutraj in je alarmirala v s« policijo. Ubogi stražniki so __ si ožuli;!,i noge, iskaje tatu s kožuhom, a brezuspešno. Pomoči je šel lov dalje, samo policijski še? jc ostal doma, a od skrbi m zatisnil očesa. Kmalu po polnoči pa je piri njem pozvonilo. Majhno ‘dekletce je oddalo velik paket in v naslednjem trenutku tudi že izginilo. V paketu pa je ležal ukradeni kožuh in kratko pisemce: »Bilo bi mi jako žal, vrlo spoštovani gospod komisar, ako hi vi radi mene, starega vašega znanca, izgubili službo. Z odličnim spoštovanjem — pošteni tat.« Udarec usode za 10 ljudi Pred kratkim, ko je nad Zagrebom in okolico divjal orkan, se je v Gornjem Vrapčn zrušila Ima zidarja Ivana Bolfana Hišica, ki je hitela eno samo sobo. je stala na bregu, pa jo je orkan kar posnel. Med neurjem se je nahajala v hiši Bolfanova žena •z osmem otročiči, od katerih je najstarejši star 1 I let. Zidarjeva žena dana je stopila k oknu. ki ga je ho', la bolj natanko zapleti. Pri lem je opazila, da je stena na treh krajih počila. Mati je hitro pobrala vso svojo čredico in hitela z njo na piano. Preden pa so planili venknj. se je hiša sesedla. Pri tem je bil najmlajši otrok, mali Ivanček. ranjen. Oče 'se je tedaj mudil v Zagrebu, kjer je iskal dela. Ko sc je popoldne vrnil domov, je z grozo videl, kaj se je zgodilo. Prej hišni posestnik, čeprav še tako skromne hišice, je sedaj z vso številno družino samo brezposelnih. ki z obupom gleda v bo (točnost. Beseda dneva Zato se ne moreš zagovarjati, o čtavek, kdorkoli si, ki sodiš; kajti v čemer sodiš drugega, ob: sojaš samega sebe; ker ti, ki so: diš, delaš isto. Vemo pa, da sod: ba Božja zadeva te, ki delajo taka dela. “Klfi'pač misliš to, o človek, ki sodiš tiste, ki de: lajo taka dela, a isto delaš, da ti ubežiš sodbi Božji? (Pavla apostola list Rimljanom, Razgovori s čitatelji V ogledalu Ljubljana, 4. marca Na neki dopis iz Maribora: Prijatelj, za politike velja naj* bolj tisti Schillerjev rek: »Von der Parteien Hass und Gunst ver: zerrt, schwankt sein Charakter* bild in der Geschichte.« To bi se po naše reklo z drugimi beseda: mi, eni ga hvalijo, drugi ga gr a: ja jo, — kako naj ga svet prav po: zna? Vi pravite, ideja je vse; prava ideja si sama utira pot. I o je sa: mo deloma res. Ideja sama še ni zadosti, treba tu tudi močnega človeka, ki je sposoben idejo vodi'/; do zmage. Ker že postavlja: te za zgled Hitlerja, torej vam lahko to kar na njem dokažemo: Hitlerjeva ideja bi brez Hitlerja samega nikoli ne triumfirala. A tudi Hitler sam ne brez svojih odličnih pomočnikov kakor Go: ring, Goebbels in drugi. — to pa je ravno tisto, kar mora do: ber voditelj predvsem znali: se obdati s pravimi, dobrimi sode: lavci! Če jemljete pod kritično steklo tega ali onega izmed naših vodih nih politikov, tedaj morate vse: kakor upoštevati ta moment: kakšen je bil ali je krog njego: vih ožjih sodelavcev. Dober ali slab. ]rojskovodja je lahko do: ber, če pa je njegov generalni slab zanič,bo šlo težko z zmago. Z ali bog je nekaka tragična po: teza marsikaterega naših vodih nih politikov, da ni znal zbrati pravih mož okoli sebe. Kozli, hi so jih ti streljali, so seveda po: lem šli na račun voditelja. Tako mislimo, prijatelj, da vi v napačni luči gledate dejanja in nehanja tega in onega politika, ker ne uvezujete vseh okohusti ne njegovega časa ne njegovih lju: di. je znano, da je bil nasproti svojim sodelavcem vedno zelo širokogruden in svo* jim prijateljem vedno zvest m hvaležen; vsekakor zvestejši in hvaležnejši nego oni njemu. Ali se spominjate, kako ic pred letom dni že nastajala pro* H njemu fronda. ker neki gospodje niso odobravali njegovega »zadržanja« v času volitev? Kakor vidite jim je vse odpustil. I »JOSEPH S C H M I O T v svojem imjnovejšem in nnjlepšeni filmu I .........najlepši »an B«i».r«ira!rcEBM3g^ ninn iiinmif — Gospod vr.itiir kakšne sohe imale v vašem hotelu na razpolago? — Po trideset in petdeset dinarjev! — V čem je razlika? — Soha za petdeset dinarjev ima tudi mišjo past! ★ — Zapazila som, kako ste jokali, ko je moja liči igrala ruske romance. I >a niste vi mogoče Rus? — Nc gospa, nisem! Pač pa sem profesor glasbe! Protijetični dispanzer v Kamniku Kamnik. 4. marca. \ nedeljo je bil na svečan na-čn otvorjen in blagoslovljen proti tuberkulozni dispanzer v Kamniku. Po otvoritvi je g. dr. Jurij Polec. predsednik krajevne zveze ■izročil g. dr. Neubauerju lepo diplomo častnega članstva, delo akademskega slikarja g. Cudermana. Kamnik je s tem pridobi! v svojem tako naglem industrijskem ■razvoju že dolgo potrebno ustanovo. Saj bo z •njo omogočeno naziranje in zdravljenje te zavratne bolezni v mestu. Dispanzer, ki je urejen z vsemi modernimi napravami, bo vodil v; dr. Pucelj, ki je bil v' ta namen na večmesečni specializaciji v sanaton u Golniku. V pomoč mu bo prideljena zaščitna sestra, katera bo obisKov.ua |,ol-'• ■' k e tttdj t.a domovdi Po w letih Iz ruskega ujetništva Domovina, ti si kakor zdravje . •, Maribor, 3. marca. Motil bi se, ki misli, da je bilo prva leta po vojni že končano vračan je vojnih uj e miko v o ranjencev v domovino.: V Rusiji še vedno živi mnogo naših ljudi ut o marš'kat ere m teh že nekaj lot mislimo, da je mrtev. Zanimiva je zgodba Bosanca ■lova Škrbca, ki se je te dni preko Avstrije vrnil v Jugoslavijo iz Rtisile. kjer je preb i polnih 21 'e:. Ustavil se je v Mariboru, kjer so mn na policiji izstavili potrebne listine za potovanje v njegov mišmi kraj. ki je vasica Bosanska Krupa pri Bihaću. Škrbec tti imel dovolj denarja za dolgo pot po železnici in je moral zaradi tega potrkati na usmiljena srca nekaterih Mariborčanov, ki so mu omogočili povratek na ir egov dom. leta . .. Blo je leta 1913., ko je takrat 21 letni Jovo Škrbec moral od doma v Gradec služit redno voinsko dobo. Ko je odhajal, gotovo n: pomislil, da ga bo usoda za toliko število let odtujila domu in vsem. ki jih je moral zapustiti. Jovo je imel takrat še očeta in mater ter brata in sestro. Tudi nevesto je že imel izbrano. ... in 1. 1914 Leto 1914., ki je za vedno razdrlo premnogo družinsko srečo in k: je bilo zečetek gorja, ki ga čutimo še danes ni prizaneslo tudi •lovu. Mačehovska Avstrija je pošiljala Jugoslovane na najnevarnejša bo.išča. da bi tako poglobila umetno ustvarjeno sovraštvo med; slovanskimi brati. Vendar je je bilo ob vsem mnogo nepreraču-nauega. V mnogih Jugoslovanih se je prebudil čut slovanskega bratstva in u dajali so se sovražniku — bratu. Jovo je moral na rusko fronto v Galicijo. Sam pripoveduje s Donosom. da ni niti enkrat nameril puške na Ruse in da je že spočetka iskal prilike, du pobegne na rusko stran. Avstrijski begunec Neke meglene zimske noči sc je odločil. I'trn;etal ie skrivaj od sebe orožje in sc po skritih jarkih splazil do ruskih straž. Beg ni bil brez nevarnosti, ker bi ga uteguli zalotiti avstrijski vojaki in bi sme lost plačal z glavo. Na drugi strani pa bi utegnili nanj streljati tudi Rusi. Pogumni Bosanec Jovo .ie tvegal oboje. Ko ga je rut streljaj daleč ustavila ruska straža, lepri Čel na vse grlo kričat'!: Ne pucaj, brate! Rusi so ga sprejeli s precejšnjim nezaupanjem, ko pa jim je povedal, da se bojuje raje z njimi kot proti njim, so mu verjeli. Odpremi! i so ga z večjim transportom ujetnikov v taborišče v zaledim Imena si Jovo ni zapomnil, v c pa povedati mnogo o življenju v tem taborišču. V »ujetništvu« se je počutil izborno. Rusi so slovansknn begunom poverjaH nadzorstva teh taborišč, kar je bilo zvezano s precejšnjimi ’ ugodnostmi. Hrana je bila dobra, prostosti pa tudi toliko, da se ja lahko ozrl za tem In onim zalim ruskim dekletom. Na poljanah Dobrudže Ko je pričeto na obzorju vzhajat, sonce vstajenja Jugoslavije in zmaga slovanstva nad gennan-stvom, tudi Slovani po ruski taboriščih niso hoteli ostati prekrižanih rok. Jovo je bi med prvimi prostovoljci, ki so vstopili v zavezniške legije ter se hrabro borili. Jovo se je boril na zgodovinskih poljanah Dobrudže. Moral Pa je kmalu kloniti. Krogla sovražnika ga ;e zadela v ramo in je moral zopet v zaledje. Bil je v neki^ vasici, kjer so imeli zasilno vojaško bolnišnico. Živelo se je lepo,, dokler ni izbruhnila revolucija in je njen val butnil v vsako, še tako zapuščeno vas. Rod novinu gospodarji,.so nastale nove razmere. V splošnem neredu in v nevednosti o dogodkih v svetu, so še ljudje raztepli po širni Rusiji ter se skušali vsa i za nekan' časa Sv©!® zobe moral, prodati Z izprehoda po progi v delu Sevnica - št. Jani Sevnica,4. marca'. .lavna dela na graditvi železniške proge Sevnica-Št. Janž. ie bila izIioTiraua. Dobila jih je tvrdka IJukič iu prevzela delo za 12 mT-. nav dinarjev. Zapele so lopate, krampi in 200 delavcev je dobilo delo. Vrtata ne že dva tunela, oziroma tunel 7. dveh stran. Ko sem hodil pred dnevi mej delavci, sem vprašal: Ste vsi domačuni? Ra uti je odgovorni nekdo m.J u nt;: Ro večini smo d muč i . U-tai; pa so iz drugih krajev. Kako vas na plačajo? Stisnil je zobe: Kolosalno! Minerjem p > "25 do 2.50 Din na uro. Kovači in Profesionisti pa dobe komaj 4 Din j,u uro. Delamo kakor v delovirh bataljonih. Ce se kdo pregreši, ga takoj kaznujejo z odtegljajem 50 par. lam sem videl delavca-minerj 1. Rogledal me je in njegova usta bila brez zob. Kako pa vi? sem vprašal, kje ste izgubili zobe? Grenkost se bila v njegovem nasmehu in brezzobe čeljusti so se režale. Nisem .ih izgubil. Prodal '■••m jih! Kako prodal? Kako?... Jesti nisem imel kaj. Več dni sem b i brez hrane. In Ulo je. da poginem od lakote, n L pa prodam zobe. žk; .j s > bilk žlari? sem se začudil, kak > zliti? Tako, se je zarežal s brezzobimi čeljusti. Izučen elektrotehnik sem. Rreij sem delal v Franciji. Zaslužil sem dobro. Ker sem imel slabe zobe, sem si jih popravil m tiste za nič nadomestil z novi- mi. zla umi, kakor je'to navada. ■ Zdaj? Stisnil je ramena: Ž'v ne moreni pod zenu'..n Da bi se ubil... Zopet ja stisnil z rameni. B bilo najpametnejše, ali Udaril je s krampom v ženil:o; kakor bi hotel reči. da bo tak > škiiU. če ne bo drugače.. ;Neki zdravnik da pri mehaniku, očistiti in namazati svoj avto. Račun 50 Din pa se r.m zdi previsok. > Io vendar ni veliko!« edvovori inehati k. Dobro očiščeno :a namaza!;'). DL tali boste' kr, strela!« CUz nekaj časa pri,Je mehanik k zdravniku v ordtuiaci-cijo: trebuh ni v redu. Zdravnik mu da dve veliki žlici ricinovega olja iu računa 50 Din. »Kat, tanko, gospod doki o,, zakaj pa?« Odgovori zdravnik: »Dobro očiščeno in namazano! Dirjal; Los te ko strela N prilagoditi novim razmeram. Obla« sti ujetnikov in begunov niso vračale na domove, kdor je bil dobra založen z denarjem si jc lako prebi- pot preko meje v domovino« Drugim pa ni bilo pomoči. V Sibiriji Jova je val splošnega preseljevanja zanesel v Sibirijo, v majhno vasico, Kortanj po imenu. V notranji Rusiji je bilo prva leta po revoluciji življenje silno težavno in Jovo sc je namenil v Sibirijo, 0 kateri so takrat pravili, da je obljubljena dežela za take, ki hočejo na hiter način obogateti. In kaj je bila večja žtjjia za Jova, kot da si prisluži toliko denarja, da se bo lahko vrnil v Bosansko Krupo. O nastanku Jugoslavije ni vedel ničesar gotovega. Veliko je bilo razočaranje, k > je bil v Sibiriji in kmalu ie moral opustiti misel na povratek domov. Komunizem je tudi v Sibiriji imel vso moč in leta pomanjkanja vtisu prizanesla niti vasici Kortanj. Javo pripoveduje o strahotni lakoti ter o grozovitih metodah, ki so 1 h prva leta po revoluciji uporabljali komunisti, da so si utrdili oblast. Leta trpljenja Jovo, ki se je nekoliko razumel na peko kruha, je sprva delal v neki pekarnici. Bilo ie to v letih splošnega pomanjkanja. Moka izbila pri peki samo začimba, sicer so uporabljali oilrobe in sesekljano slamo. A še takega »kruha« kmalu ni bilo več dobiti in ljudje so pričeli pobijati pse, mačke, da celo podgane so bile v tistih letih zaželjena jed. Jovo pripoveduje o primerih, ko je po pol vasi pomrlo. Šele po nekaj letih so se razmere obrnile nekoliko na boljše. Rusko gospodarstvo si je iz kaosa nekoliko opomoglo, tudi preganjanje je popustilo. Hrepenenje po domu I e kotu zadnjih let si je Jovo z drvarskim delom prislužil toliko prihrankov, da je lahko pričel rosno misliti na vrnitev v domovino. Ro tolikih letih je znova zahrepenel po skromni bosanski vasici in po svojih ljudeh. Prosil je za dovoljenje. da se sme vrniti domov. Ruske oblasti so še sedaj v i/.da-jamu dovoljenj zelo previdne. Šele po mnogih sitnostih ie dobil Škrbec lani v oktobru dovoljenje in se odpravil na dolgo pot preko Poljske, Češkoslovaške in Avstrije v domovino. Te dni je njegova noga stepla na tla domovine, po kateri je hrepenel toliko let... Po 21 letih doma i Pred 21 leti je usoda zanesla .Ibva Škrbca, v svet. Sedaj se vrača domov k. t zrel mož star 42 let. Oče iti mati že dolgo vrsto let siti vata ped mšO, brat Mihajlo in sestra Mara pa še živka. Kako je z nevesto. Jovo ni mogel izvedeti ničesar. Pravi, da se je najbrže poročili Kdo bi pa tudi čakal t a Jova, o katerem So morda misl'li. da ie padel iia fronti;. Ko pišemo te vrstice o Jo vit Škrbcu, je on najbrže že doma v Bosanski Krupi pri bratu js sestri. V krogu sosedov gotovo pripoveduje' zanimive zgodbe iz svojega 20 letnega klatenja po svetu. -ni«. Zagoneten vlom v vilo dr. Perka Ljubljana, -j. marca Pisano javno mnenje V, dvorani se je zbrala pisana družba: s slamo nasmeteni vaga« bundi, blodnice, kjer tiči morda tudi kak poklicen zločinec, pa« tentlrani ljubljanski firbci, možje s poklici in položaji, dame z ne« omadeževano preteklostjo ter med njimi tudi poklicni firbec: časopisni poročevalec. Vse sku« paj jc »javno mnenje«, z vo« njem po hlevu, prepotenem peri« lu, kolinski vodi ,pudru in šmin« ki. Pred sodnike stopi kratkobr« kat možakar, in sicer to pot že — šestnajstič. V Metelkovi ulici je okradel neko branjevko. Kar na kratko je šlo. Senat ga je kot po« klicnega tatu obsodil na 6 mese« cev zapora. Zagovornik obtožen« cu svetuje, naj kar vzame na ra« mena še to breme, in glej čudež, možakar je kar zadovoljen s kaznijo. Mogoče jc rešen za pol leta bede brezposelnosti. Nežna Berta — gmstavem Anton Sledila je druga garnitura: M a« r in ček Anton in Šerbci Berta. On se je v kaznilnici njega dni iz« učil za me tla rja, ona je pa bila sobarica pri zobozdravniku dr. Perku Obtožena sta, da sta sp o« razumno ukradla dr. Perku ročno blagajno, jo razbila ter si prilasti la iz nje 3000 Din. — Slavni senat! ponavlja než« na Berta vos čas in dokazuje svojo nedolžnost Med tem tu« di joka, da bi solze dokazale, kar se z besedo dokazati n c da. Breme preteklosti Svojega fanta Marinčka Anto« M je Berta spoznala pred poldni« gnn letom. Ni poznala njegove preteklosti Zapomnila si je po« sebno živo samo to, da ji je ob« ljubil, da jo bo vzel za ženo. Ni vedela, da je bil že v kaznilnici in da se je tam izučil za metlarja. V e d el a pa je, da se je »na čuden način« okužila s hudo boleznijo, ko je pila iz kozarca pivo. Marin« ček pa trdi, da je zdrav... Kljub vsemu je njena ljubezen močna in tudi po vseh odkritjih, ki so jo presenetila na sodišču, ostane svojemu fantu vdana in zvesta. Proti njemu ni nastopila »ovražno Gost v dohtarjevi vlil Usodnega dne je bil Anton Marinček gost v vili dr. Perka. Razkazala mu je vse sobe. Po« tem se je pa odpeljal v Radov« jpco, kjer si je nekaj dni nato kup:l nove škornje s samimi sto« talki. V Ljubljani so med tem od« krili tatvino ... Osumili so med drugimi tudi Antona in ga aretirali. Na polici« ji je tatvino — priznal. Priznati je moral? Marinček se je zagovarjal sa« moža vestno. Bil je obut v usodne Senzacija, ki se škornje. Zagovarjal se je pa ta« kole: — Nisem vzel blagajne. Res je, da sem na policiji vse priznal, to« da priznati sem moral, ,, k .,,, - , ■ . ,,, ,, ■ i,,,, * V kleti na policiji me je prijela božjast. Slišal sem tudi jok svoje Berte. Poslušalce v dvorani je njegova izpoved ganila in razburila. Umi« rili so se šele, ko je dr. Fellachcr zapretil, da bo dvorano dal iz« prazniti. Zaslišan je bil tudi dr. Perko in njegova gospa ter njegovo uslužbenstvo. Nesoglasje je na« stalo med izpovedjo kuharice Fa« ni Šolarjeve in izpovedjo sobari« ce Berte. Kuharica je prisegla, da so bila vrata predsobe vedno za« klenjena, sobarica je pa trdila, da so bila odprta. Vrata so bila torej zaklenjena. Opoldne je senat obravnavo prekinil. Pri popoldanski razpravi je bilo med poslušalci posebno mnogo žensk, da je bil v dvorani neprestano nemir, zlasti pri osumljenčevih očitanjih policiji, da je slabo postopala z njim. Drž. tožilcu dr. Fellacherju je naposled pošla potrpežljivost, da se je obrnil proti publiki: Le pustite si vlamljati in krasti pri sebi, potem se pa smejte! Za pričo so bili po vrsti zaslišani trije uslužbenci policije. Stražnik ni povedal posebnega, zanimivejša je bila pa izpoved pol. agenta Lakoviča, ki j,e oba osumljenca tudi zaslišal. Marinček se je izgovarjal, da mu je zato priznal, ker je bil oslabljen od lakote, saj že četrti dan ni ničesar vž l. Še bolj pa zaito, ker mu je agent segel v roko. da bo Berta takoj prosta. Če on prizna. Sicer agent ni posebno vljudno govoril z njim, a storil mu ni ničesar. Berta je agentu toliko časa tajila. dokler ji ni omenil najdenega pisma, ki ga je pisala Marinčku. Fedaj pa policija pisma še ni našla! Priznala je. vendar je pa trdila. da ni nič vzela. Pol. nadzornik Močnik je povedal. da mu Marinček navzlic dvema zasliševanjema ni hote! priznati. Priča je tudi pojasnil, da aretirani ne dobe 3 dni hrane, pač si jo pa vsak lahko kupi. Perica Mariia Špeličeva je vedela samo to. kako sc je Ben'a v j e Ha svojega fanta in pripovedovala, da se bosta poročila, ko bosta kai zaslužila. Predsednik pokliče pričo Vinko-ta Roša. v Ue v zaporu« se oglasi drž. tožilec, toda v dvorano stopi eleganten, visok, mlad gospod s fin'm kovčegom v roki. Kakor filmski zvezdnik ki igra^bajno bogatega aristokratskega ženina, tak vtis je napravil* gospod Vinko R. na vse v dvorani s svojim neodoljivim nastopom. Predsednik: Vi ste torej umetni slikar, Marinček je pa 14 dni pro dajal va.še slike. Slikar Roš: »Imam jih tu. da vam rib pokažem« in že je kovčeg odprt, priča pa z nedosegljivo gracijo obrača svo:c umetnine »roti iigndno'š luči. F o je umetnik, ne e razblinila v nič pa naši zanemarjeni in nerodni umefnakarji! »Dobil je 12 naročil« čita z beležnice, kakor generalni direktor KID ati Narodne banke, »in zaslužil 295 Din. Dobil je 270 Din, 25 jih mu pa moram še dati. Za delo je izvrsten! Imam tri potnike in plačam jim 50 V« provizije, da imajo več nego jaz. Naravno, jaz samo sedim in stikam, oni pa letajo okrog. Tak človekoljub je ta podjetni umetnik. Kavalir s tremi potniki, a naši slavni nesmrtniki?! »Ko sva bila v Sokolskem domu, še Marinček pil malinovec, ker sploh ne pije in ne kadi. Sijajen človek je res umetni slikar Vinko R. !n vreden nesmrtne slave. Tudi z druge strani, kakor bomo slišali pozneje. Tudi osumljenčev sorodnik in prijatelj iz Celja ter brat so Marinčka samo pohvalili kot poštenega in solidnega fanta. Brat je povedal, da je bil Marinček kritične dni r-o prazniku, ko je bil v Ljubljani, ves čas pri mate rt v Lescah. Nato smo spoznali Jožeta Graška, ki je v preiskovalnem zaporu zaradi hranilnih knjižic. Očividno je bolan in obriti se je pozabil. V bolniški sobi sta bila skupaj z Marinčkom. ki mu ie vedno zatrjeval svojo in Benino nedolžnost. Tudi že 78 let starega vpokoje-nega strojnika Ferdinanda Permoserja s;> pripeljali iz preiskovalnega zapora. Težko že hodi gladko obriti m ostriženi starček < zlatimi naočniki, ki ga preganjajo zaradi odprave plodu Tudi njemu jc Marinček zatreval samo svojo nedolžnost, ničesar pa ni slišal o kakem pogajanju z dr. Perkom, naj prekliče obtožbo, ker je Marinček pripravljen povrniti škodo. To :e raznesel neki Mandiera, ki je ušel iz zapora. — Mandiera j c bil tudi pri vaši ženi? vpraša predsednik. — Dovolil sem mu. da gre k nji, bila je pa strašno huda. da M pošiljam take barabe. — Fehtal je in dala mu jc 2 kovača, je možu pojasnil predsednik. Prečitali so še izpoved Marije Toman, ki ie hodila šivat k dr. Perku. Berta je bila prej vedno vesela, po odkritju tatvine je pa vsa obupana fantazirala, da si vzame življenje. Pravila je. da je bil tisti neznanec v veži črn kakor hudič. &Hudo mi ie bilo zaradi njega, ihti Berta in si briše bolne oči. Trdi, da je nalezla od Marinčka, on oa spet, da je zdrav. Drž. tožilec je predlagal še več prič, zagovornik dr. Lulik se je pa pritožil in senat je predloge zavrnil. Marinček je še s potrdilom trgovca dokazal, da k svoje kolo plačal že 21. avgusta. Drž. tožilec dr. Fellachcr je skrčil obtožbo, da ie Marn ček s volji polsestri ukradel samo 1200 Din iz nezaklenjene omare, nato je pa vsestransko dokazoval, do je moral biti tat or' dr. Perko le domač človek. Zado-stuie že. če je bil Marinček sotrudn k Vinka R.. ki ima že 40 kazni zaradi wtvine in se samo čudi, da je tu in ne V zaporu. Roševiim tovarišem pa n* policiji ne bodo stregli s, šampanj* cem! Sedaj se poslušalstvo zgra« ža pri obtožemčevih pritožbah zaradi ravnanja na policiji, če je ptt kje vlomljeno, pa od države zalit er vajo odškodnino, ker tatovi nič nimajo. Policija ima težko službo in sodišče ne bo pošiljalo livriranih lakajev za vlomildi in morilci, z vabili, naj se blagovolijo oglasiti pri priliki. Ne verjame, da bi bila Berta takoj sodelovala, pač je pa šele pozneje od ljubezni zapeljana skrila blagajno. Velik zagovornikov uspeh moramo imenovati njegov sijajni zagovor, ko je indic za indicom omajal in opozarjal, da hi se bil sum lahko obrnil tudi v drugo smer? Z vso odločnostjo- se je pa zagovornik zavzel tudi za policijo in grajal, da naša javnost nima razumevanja za težko policijsko službo. Kar se pa »umetnega slikarja« R. in Marinčkove službe pri njem tiče, je dr. Lulik povdaril, da vsak it e more služiti pri Majer ju! Po branilčevem govoru je Berta naglo ustala in med solzami zaprosila: — Slavni senat, kdo bo meni povrnil 3 mesece, ko sem brez stanovanja in hrane? Na vprašanje predsednika tudi Marinček spet ponovi, da ni kriv. Senat se ni dolgo posvetoval in predsenik s. o. s. Brelih je razglasil. da sta oba oproščena tatvine blagajne pri dr. Perku,, pač je pa Marinček obsojen na 4 mesece strogega zapora, ker je polsestri vzel 1200 Dan iz nezaklenjene omare. Mnogo indicev govori proti Marinčku, vendar je »a tudi mogoče, da je Ki drugi. Čeprav je Marinčkova krivda verjetna, vendar za obsodbo mora biti sodišče prepričano, da je res kradel, kar pa na absolutno gotovo. Marinček p nosi še za odlog kazni, da gre v bolnico in uredi svoje stvari. Tudi Berta prosi za njega in drž. tožilec pravi: Jaz nič ne verjamem, da mora v bolnico, a če zdravnik spozna za potrebno, se ne protivim. Vi se pa pozdravite! Berta se je srečno smejala in stiskala svojega fanta, pred vrati so jo pa čakale znanke s sestro, ki je oproščeno vzela k sebi. Razprava je trajala od 9. do 19. 100.000 v slamnjači Pančevo, 3. mavca V Padini so neznatni razbojniki umorili in oropali starko Djuro Djurin, ki je bila bogata, toda skopa in oderuška. Vsa vas ji je bila dolžna. Kmetom je prodajala posestva. denarja pa ni zadnje čase več izposoje vala. temveč ga je 'mmila doma v slamnjači. Razbojniki so ji odnesli 100.000 Din gotovine, ki jih j c imela v slamn.ia-ei. dve vložni knjižici in menice na 200.000 Din so ji pa pustili na mizi. • iako bi potekala vofnaT če bi se na Vzhodu vnel požar... Sitiauisilav J ester, vojački strokovnjak češkega lista »Pritom« Bost«, je napi'sal zanimiv članek 0 možnosti izbruha in verjetnem poteku vojne na Daljnem Vzhodu, iz katerega po-snemamo nekaj misij. Velike vojaške operacije na Daljnem Vzhodu »e lahko pridno šele tedaj, ko se staja Jed, ko upadejo, reke in se posuši blato, torej nekako v drugi polovici maja. Kjer bi zbiranje Japoncev v Mandžuriji trajalo najmanj dva meseca, bi morali že prve dni marca začeti z mobilizacijo. To bi seveda dejansko pomenijo začetek vojne. Tako so Japonci na pr. tudi leta 1904. pričeli vojno že 9. februarja. Do prve večje bitke ua suhem pa je prišlo šele J maja na reki Jalu. Ce bi torej med Japonci in Rusi zares prišlo do vojne, ne smemo prvih vojnih operacij pričakovati pred koncem maja. Kako bi taka vojna danes potekala? TO bi biifo odvisno predvsem od terena in prometnih zvez. Sovjet-slko—mandžurska meja je dolga približno 3000 km. Pri tem obkroža sovjetsko ozemlje Mandžurijo v polkrogu, iz katerega sredine vodi ena prometna piroga na zapad v smeri proti Čin, dru ga pa na vzhod proti Vladivostoku. Ta zemljepisni položaj bi bil odločilen za vodstvo operacij na tem bojišču, ki bi bilo takoj spočetka razdeljeno v dve operacijski bazi. Vladivostok — začetek Za Japonce bi bilo nedvomno najprikladnejše bojišče pri Vladivostoku, ker bi bilo isto najbližje japonskim rezervnim bazam. obenem pa najbolj oddaljeno od ruskih. V tem predelu bi imeli Japonci premoč tudi v prometnem pogledu, ne samo zaradi tega, ker bi se tu del njihove armade (južno krilo) lahko zalagal direktno z morja, marveč tudi za radii tega, ker bi se lahko tudi severno krilo dobro zalagalo po veliki plovni reki Sunigari, ki teče od H ar b im a proti severovzhodu na sovjetsko ozemlje. Japonske čete ob Sungari bi lahko kaj kmalu presekale železniško zvezo Vladivostoka s Habamovskim ob A mu r ju. Japonci prvi Ker je treba aktivnost pričakovati z Japonske strani in ker je gotovo, da bi se Japonci lotili vojaških opracij na tistem de. In bojišča, ki bi bito zanje najbolj ugodno, je verjetno, da bj se morebitna vojna pričela prav v 'tem predelu. Pa tudi drugi razloči bi gnali Japonce, da udarijo ":iUP-re.j na sovjetsko obmorsko Posest. Predvsem je njihov inte-"es, da v primeru spopada drže ■sovjetske letalske baze kolikor le mogoče daleč od morja, da ne bi sovjetska avijacija ogrožala japonskih pomorskih transportov, juponslke vojne flote in končno mdi samega japonskega otočja, m je zelo gosto naseljeno. Nadalje llora Japonska zasesti Vladivo-mok in sovjetsko obalo tudi iz ' trateških razlogov, da si ustva- 1 oaze za nadaljnje prodiranje uroti zapadu v smeri p noči lla.i-'U Iškem im jezeru. Ofenziva — defenziva To pa ne bi bila tako lahka Stvar, Zato si lahko -ittisliirno, d,a bj težišče prvih bojnih oiperacjj bilo okioli VladiVostoka, (kjer bi Japonci 'koncentrirali večino svojih 'sil in bi brli takoj y začetku v veliki ofenzivi. Na bojiščih proti Zunanji iMomgolliji in v Zabaj-kaliji pa bi se držah bolj defenzivno. S tem računajo seveda tudi v sovjetskih vojaških krogih in zato zbirajo svoje sile predvsem v bližini Vladivostoka, ki je odlično utrjen. Prav tako pa tngi vsa obala ob ireki Asuri in Amu-tL V avgustu ali septembru bi se ob sovjetski pomorski obali borilo lahko že 20 db 25 sovjetskih divizij, ki bi jim stalo nasproti v ofenzivi okoli 40 japonskih divizij, med tem ko bi 20 japonskih divizij moralo vzdržati pritisk 40 sovjetskih divizij na zapadnih strminah Velikega čimgana. Vojaške operacije na Daljnem Vzhodu bi se mogle zaključiti v prvem letu povoljno za Japonce le tedaj, če bi se jim posrečilo obkoliti Vladivostok, zasesti ves Sahalin z ustjem reke Amuir pri Ptuj, 3. marca. Že v začetku lanske jeseni smo poročali o nekem pohotnežu. ki je zlorabil neko komaj 11 letno pastirico iz Podvincev. Kmalu potem pa je napadel v nekem gozdičku v bližini Kicarja 3 šolarke, ki so se vračale iz šole. Vendar pa se mu nasilje to pot ni posrečilo, ker so mu deklice na srečo utekle do bližnje hiše. Po opisu deklic so aretirali orožniki nekega posestnika iz Kicarja. V njem so pri konfrotaciji tako; spoznale vse tri deklice svojega zasledovalca. Spoznala ga je tildi II letna pastirica, ki jo je zlorabil. Na podlagi te prijave je bil seveda takoj aretiran in teče proti njemu kazensko postopanje Pred dnevi pa se. je vračalo .z P: xl vince v proti svojemu dohiti Nikolaje višku in če bi Arnu r zavreli z lahko vojno' mornarico, ki bi podpirala operacije na južni obali Armtrja v smeri proti Ba-barovsku. Če bi se istočasno japonska armada mogla obdržati na strminah Velikega Čimgana, bi do prihodnjega poletja mogel Pa-$ti v roke tudi Vladivostok. S tem bi bila odstranjena nevarnost sovjetskih letalskih baz v tem predelu. če bi pa . . . »Če bi pa Japonci ne dosegii znatnih vojaških uspehov v oblasti sovjetske morske obale im bi tudi v Mongoliji nie mogli vzdržati pritiska siovjeitslklh čet, bi zelo verjetno že v tem prvem delu bojev lahko govorili o popolnem uspehu sovjetske armade. Za uspešne boje z .Japonci pa je Rusiji v prvi vrsti potreben kar največji mir na njenih evrop- 1 škili mejah. Ce je njen hrbet proti Evropi zavarovan, potem se ji bojev z Japonsko ni treba prav nič bati. Če bi pa iz iskre na vzhodu nastal nov svetovni požar, bi seveda vse te kalkulacije izgubile vsako vrednost. neko 22 letno dekle, ki se je mudilo na domu njegovega ženina, s katerim se je imela drugi dan poročiti. Ko je prišla na samotni kraj, se ji je približal neki moški ter jo napadel im ji hotel storiti silo. Dekle se je pogumno postavilo v bran. Vendar pa je bila borba zelo huda in je imelo dekle po po nlo ma raztrgano obleko in je bilo tudi močno opraskano. Slednjič se ji je pa le posrečilo pobegniti. čitaj „Glas“ Orožniki so kmalu ugotovili, da je mož orni pohotnež, ki je pred meseci zlorabil 11 letno pastirico in nameraval storiti gnusim dejanje tudi nad tremi .voh;• kam'. Franz Pfniir, zmagovalec v Ga-Pa, ki je vzbujal pozornost vsega sveta na olimpiadi, se je po slavi in uspehih zopet lotil svojega poklica. Na sliki ga vidite, kako je pripeljal les za svojo delavnico, kajti po poklicu je mizar v Schellenbergu pri Garmischu. Zločini pohotneža Na vesti ima 11 letno deklico Na tekmovanju za svetovno prveu^ sivo v umetnem drsanju sta zmaa gala v Parizu Maxi Herber In Ernest Baier. Oba sta Nemca. Slika ju kaže na ledu. Zbesnela lepotica Maribor, 3. marca, V torek, okoli druge ure zjuhajj je prebivalce v gornjem delu Vetrinjske ulice zbudi iz sladkega spanja pretresujoč krik ženske, Lljudije so planili iz postelj, okna so se odpirala, a tudi z vseh strani so se pričeli na ulici zbirati pozni, oziroma zgodmV; pasanti. Vsem tem gotovo ni bito žal, kajti bili so priča zanimive scene, ki bi ji miti v gledalšču, še manj v bližnjem kinu ne mogli narti ori-mere. In vse je bilo popolnoma zastonj! V glavnih vlogah sta' Ir la elegantno oblečena mlajša gospodična ter službujoči stražnik, od časa do časa pa so, kot v kaki opereti1, posegli vmes še nekateri drugi, ki jih je zadeva več ali manij brigala. Mlada lepotica, k: je doma nekje z juga, je večerne ure prebila v nekem zabavišču ter v družbi, ki ni štedila s pijačo. Kaj čuda. če je štajersko vino, če že ne kar šampanjec, stopilo Lepi mladenki v glavo in je pričela postajati tako nadležna, da so jo morali postaviti pred vrata. Gospodična, ki je vajena samih finih Jcavallirjicv, je bila zaradi tega užaljena in se je užaljenost nazadnje sprevrgla v besnost. Pričela je kričati ter razgrajati pred zabaviščem, da so se pričeli zbirati ljudje in je nazadnje prišel še stražnik, ki v teli urah skrbi, da nihče ne moti delovnih Mariborčanov v spanju. Mož postave te bil v resnični zadregi. Saj s kakim pijančkom se opravi hitro, ampak kako in kaj bi s tako fletno gospodično? Lepo je stražrtk opozoril elegantno !&• polico, da imajo Mariborčani rad! ponoči mir, pa ni nič zaleglo. Bo«, j e vita gospodična je kar naprej, rohnela in zmerjala vse vprek iff to z izrazi, ki imajo svojo do:no. vino na jugu in za katere ie im ba kosmatih ušes. Končno sc ?» stražnik ponudil, da bo lepotici spremil domov, a je moral s vrti* kavalirstvo drago plačati. Vpr*» stevniui gledal zev ie nežna rooiM gospodične oplazila , stražnika -•* c°f> - čof — po len . .. S tein pa ;e bilo konec sinžnlr ton-ega kavalirstva. Mož post iv«, se ie odločil za' aretacijo MAŠČEVALEC Krlmlnal»ii roman. 58 »Mene? Le kaj bi io moglo biti?« je začudeno vprašala tila »Takoj vam povem. Ta Jack je zelo znan londonski meščan. INitiče pa ne ve, da ima ta človek .v \Vhiterhaplen na zunaj 'neznatno hišo, ki pa je znoj ra j kraljevsko opremljena. Pa vse to ni nič proti tisti čudni ladji, ki jo ima ta človek. Ta ladja lahko plove pod vodo in vsakikrat. kadar izvrši kak umor in mn je policija za petami, skoči Jack z obale na to ladjo 'n izgine z njo pod vodo in . . . « Tereza se je zdrznila. Llu je bila planila s postelje. Toda sedaj ni bila več tisto tiho. plaho detoie. Z dvignjenimi rokami in Žarečih oči je stala pred lerezo in zakričala: »Kaj — kaj je s tisto ladjo? — Govorite, povejte mi — tista ladja —-------« »Ta ladia je delo Wilhama ■Morrisa, ki pod imenom strašnega Jacka strahuje London!« je mimo odgovorila Tereza. Ela je omahnila in se zgrudi.a na posteljo. Nasmehivia sc je tako čudno, da se je Tereza zgrozila. »To — je — laž! — To —ni — res!« je jecalo dekle, bijoč z glavo v blazine. »Vprašajte ga sami, pa boste videli. — Veseli me, da poznate njegovo podmornico. Prepričali ste se lahko, da nisem lagala. — Ali pa ste morda sami vedeli, da je vaš zaročenec tisti skrivnostni morilec?« je prežeče vprašala. »Ela je bolestno kriknila. Moj Bog — moj Bog — niti sanjalo se mi ni . . . To je grozno, grozno, grozno!« . »Svobodni ste — lahko takoj greste k njemu. Stopite preden in mu povejte, ali hočete ostati zaročenka strašnega Jacka! — Ha, ha, ha!«. , • v Eli se je vse vrtelo v glavi. Z blazno naglico so ji vstajale razne slike pred očmi: zdaj je videla MT.liuma. kako jo nežno gleda, zdaj zopet strašnega Jacka, kako zabada svoji žrtvi nož v srce. . . Tereza jo je z zadovoljstvom opazovala in si mislila: »Zdaj ga bo prezirala — nikdar več se je ne ho smel dotakniti. Jaz - jaz pa se ga ne bojim — ljubim ga!- »Oh, VVilliam, VVilTum -, je stokala Ela, »kaj si mi storil?«. — Proč. l>roč od mene!« je vročično kriknila, bako, kot da bi živ stal pred njo!« AVilliam vas je prevaral - ne mislite več nanj! Se danes mu sporočim, da sem vam vse 'razkrila!« je govorila Tereza. Ela ni ničesar več rekla, le prazno je gledala predse. Potem Pa' je počasi vstala, vzela plašč in opotekaje se 'odšla . . . Tereza ;e ni več zadrževala. POBEGNILA Javk je dolgo časa nem ruo hodil po svo.' sobi. IV.noč 'e že miuulu. ko so mu šele sporočili, da so zamorca popustili krči. Jacku so zažarele oči in pohitel je k njemu. »-Kje stanuje tvoja frosiKnla ri-ca?« je zagrmel nad njim. »Blaokova ulica štev. 16.« je zajecljal zamorec brez oklevanja. Mia!« je zmagoslavno vzkliknil Jack »zdaj jb imamo!«. Ukazal je, vsem svojim pomagačem. naj takoj obkolijo hišo Tereze Gardinc, takoj za njimi pride tudi on. Tako jim ne bo mogla niti nobena miš. Prišli so prepozno! Tereze ni bilo nikjer več in tudi o Eli ni bilo ne duha ne sluha. Jack in njegovi pomagači so pretaknili vso hišo, toda razen pisma, ^naslovljenega na Jacka, ki je ležalo v predsobi na mizi, niso našli ničesar. Jack je odslovil svoje pomagače, Jimu pa je ukazal naj straži vhod. Sam pa se je zaprl v sobo, da v miru prečita Terezino pismo — Dolgo časa je Jack nepremično sedel na stolu in topo gleda! predse. Sveča, ki jo je bil prižgal, je dogorela in ugasnila. Ni se zmenil za to. Zavest, da Ela ve za njegovo strašno skrivnost, ga je popolnoma strla. Kaj naj stori? Kaj naj reče Eli? Ali mu bo odpustila? Ali ga b: sploh hotela sprejeti, videti? Sama vprašanja, ki nanja ni vede’ odgovora. Misli so se mu divje podile po glavi in zdaj se jv spomnil na povzročiteljico tega gorja. Po vsem telesu je vztrepetal c J tega divjega sovraštva ob spominu na to žensko, ki se je tako strašno maščevala, ga tako hudo udarila in strla. — Prej ne bo imel miru. dokler je ne najde in se nad njo maščuje. Zapet so sc mu misli .povrnile k Eli. Cc umori to žensko, ali nc bo potem še ena žrtev več, ki ga ho ločila od ljubljene? Ali mu bo potem sploh še mogla odpustiti, če se ne more vzdržati uiti tedaj, ko ona že vse ve?! Iz teh težkih misli ga je vdra-mil Jim, ki ga je stresal za ramo. »Gospodar, dani se — moramo iti.« »Kar pojdite, Jim, kmalu pridem za vami.« Jack sc je podal, v klet, tam iz zidu iztrgal verigo, s katero je bila Ela prikljenjena in počast zapustil vilo. Hiša, iz katere je prišlo toliko.gorja nad dvoje ljubečih src in ju razdružila je ostala prazna in zapuščena . . . DEMON Jack se ju vrnil v svojo hišo \-ulici zapadne obale. Sprva je iidslil sam obiskati E ), si je petem premislil in proti večeru poslal J nia tja k hišniku. katerega naj povpraša o Eh. Jim se je kmalu vrnil. Ves zasopel in pritekel v Jackovo suho in mu iztočil pišu: j. Nastala je mrtvaška tišina, ki jo je nenadoma pretrgal strašen Jackov vz-fcivk. Jim se je od groze skril za mizo, toda že ga je pograbi a Jak-kova železna roka: »Kaj kaj je rekel S:etvs-..n? Go vari! »Rekel je, da se je gospodičnu vrnila«, je zajecljal Jim. ki ga je oblivala zona ob pogledu na Jak. ka. »Gospa Morris — je umrla — a — —gospodična — se — je pravkar zastrupila h Jim je sivčal v kot kol kaka žoga, in ko se je pobral, Jacka ul bilo nikjer več . . . bkozi noč je divjal Jack kol nor. Strašna' vest ga je spravila povsem ob pamet. Ko je prišel do svoje hiše v VVestendu, je zdirjal po stopnicah kjer ga je zadržal njegov hišnik Samson. »Moj Beg, gospod \Viiliam! ; je ves prepaden zaječal starec. VVilliam ga je pograbil in zahropel: Kje je cma — kje?« »Gospod — zdajle,' vsak čas pride policija — strežnica je šla klicat . . . « »Policijo naj vzame vrag!« je zarenčal, »videti hočem njo!« Izpustil je starca iti zdirjal v Elino sobo. Pred divanom, na katerem je negibno ležalo dekle, se je zgrudil in zastokal: »O, Ela, ljubljena — odpusti mi — samo še enkrat me poglej! Zakaj me nisi hotela poslušati? — Vse, vse bi ti bil povedal. — Ela!« vroče je poljuboval njeno mrzlo roko. Stari hišnik jv pritoke! za njim in ga rotil, naj odide. VVilliam pa se ni zmenil zanj in gledal samo njo, ki jo je za vedno izgubil. Hišnik ie zaslišal glasove i.i ves obupan stresal VVilliama: »Gospod, policija je že tu, — spodaj, v veži — bežite! \Villiani je zmedeno pogledal svojega hišnika, potem pa se je sklonil nad Elo in jo vroče poljubil na usta. Samson je od strahu kar otrp-nii, gledaje gospodarja, kako se je silovito pognal skozi okno in izginil v noč . . . Takoj nato so vstopiti v sobo policijski uradniki in zdravilk. Policijski inšpektor je zaslišal Samsona, in ko je dognal da gre za samomor in ne za zločin, so sestavili zapisnik in odšli. Medtem pa sc je vestni hišni zdravnik, ko jv ugotovil, kakšen strup je zavžllo dekle, naporno trudil s proitisredstvom, da jo reši — in res se mu je naposled posrečilo obuditi v njej zadnjo iskrico življen.a... Iz domačih gajev IRAN LEVSTIK: Dve utvi Dve utvi ste priletele V je/.ero pod skalni Urad: Tam plavate družno po \'odi Veslate v kristalni hlad. Jaz gledam skoz. okno dve utvi, In v meni utriplje srce, Zamišljeno v dneve pretekle Na lice usiplje solze. [•'ran Levstik, ki je živel od 1. 1831. do I. 1887. spada med najznačilnejše pojave slovenskega slovstva. On je ustanovitelj sl i-venske povesti (Martin Krpan!) in slovenske književne kritike. Po svoji široki naobraženosti, po svoji neupogljivi možatosti in borbenost’ jv odlično vplival na razvoj slovenske književnosti in spada med največje Slovence IT stoletja. ,fClas“ Je zabaven Za gospodinje Razni praktični nasveti Naočniki sc ne orose, kadar stopimo, v topel prostor, če jih nadrguemo z ztihim milnim praškem. Cc je črnilo preveč gosto, ga razredčimo s kisom ali pa s pivom. Najlepše zradira stara goba za umivanje, ker odstrani tudi tisto, kar-se z navadno radirko ali nožem nc da. Razpokane ustnice ozdraviš, če nalepiš na razpckline notranjo kožico Ko-respondent 50 e. Ženitve in možitve boljših krogov posredujemo najvcat-neje. Razpošiljamo Informativne prospekte proti predplačilu Din 10.—■ v poštnih znamkah • diskretno. Velika izbira odličnih partij obojega spola. iVaročite takoj prospekte! »Rezoi t Zagreb — pošta 3 5BE3E1EIĐ Čitajte! Priporočajte) ^irilc!„GLAS NARODA“l GJGH3GH30 Izdajatelj: Josip Tr. Kuafllč. — V rednik; Milan Zadnek. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja Tranc JezvrSek. — Vsi v Ljubljani.