Štev. 146.
Izhaja vsak de* lavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto K 144 — za pol leta K 72-—
V UPRAVI STANE MESEČNO k10’-
V Ljubljani, sobota, 2. julija 1921.
#oi!nliia platana v {Hrtovim.
Leto 1.
Uredništvo In opravniitvo v Ko* pHarjevi ulici štev. 6 — Telefon uredništva štev. 50 — Telefon = npravništva štev. 328 =
CENE PO POŠTI:
za četrt leta K 36*— ta en mesec K 12*—
DELAVSKI LIST POSAMEZNA ŠTEVILKA 80 VIN,
Driatmotvornl dinar.
Državotvornost je tista čednost, ki je najvišja takrat, ko se o njej nič več ne govori. Pri nas pa imamo velike stranke, ki imajo v rokah državo kakor žogo, ki pa o državotvornosti ne znajo nehati — govoriti. Iz tega mora človek sklepati, da je pri državotvornih strankah državotvorna čednost na kratko nasajena. To nam potrjujejo tudi dogodki, ki se odigravajo okrog nas. Najvišji cilj prave državotvorne čednosti je politična morala. Na politični morali se da graditi močna državna organizacija. Pri naših državotvorcih pa viuimo, da je najvišji cilj njihove državotvorne čednosti — dinar. Zato je tudi Krona znak plemenskega separatizma, ker je dinar štirikrat več vreden.
Dobili smo ustavo — temelj države. Kanoni so pokali in popokali za par milijonov smodnika. To se spodobi na čast ustave. Vršile so se pojedine, ki tudi niso obstojale samo iz česna in kvargeljev. Tu so pokale šampanjske steklenice — na čast ustavi. Tudi to se spodobi. Toda ne spodobi se, da je ta ustava, ki je naperjena proti interesu delovnega ljudstva, bila kupljena z denarjem istega ljudstva. Muslimani so načelo svoje avtonomije prodali za milijardo kron ali kakih 300 milijonov dinarjev ter s tem postali državotvorni element. Državotvorni dinar je storil svojo dolžnost.
Etbin Kristan je z Antonom Kristanom in ostalimi sodrugi tudi šel med — državotvorne elemente. Njegova izjava, ki jo je prečital pred glasovanjem o ustavi, je bila taka, da mu je viharno pritrjevala cela zbornica (223 poslancev policajdemo-kratskih vladnih strank in socialdemokrate). Saj še ni tako dolgo od tega, ko je Etbin Kristan v Ameriki delal resolucije za federativno jugoslovansko republiko. Tedaj je med ameriškimi rojaki gojil misel, da se morajo Slovenci združiti s Srbi in Hrvati kot samostojna gospodarska ,kulturna in plemenska enota v eno federacijo. Pa Amerika je onkraj luže, ljudje so pozabljivi in Anton Kristan blizu. Socialdemokracija je nastopila proti avtonomiji, za centralizem, za nadvlado 'enega plemena, za nadvlado buržuazije nad delovnim ljudstvom, ker to zahteva interes državotvornega dinarja. Socialdemokracija je sicer glasovala zoper ustavo, toda le potem, ko je videla, da je večina za ustavo že gotova brez nje. Sicer bi bili slovenski socialdemokrati tudi glasovali za njo. Danes se socialdemokracija senči v vladni milosti. V vse zastope, kamor pošilja vlada svoje ljudi, imajo pristop socialdemokrati poleg kapitalističnih demokratov. Dokaz imenovanje zastopnikov v državno posredovalnico za delo! Toda to jo malenkost.
Državotvorni dinar ima še drugo moč! Anton Kristan je bil imenovan za ravnatelja veleposestev nadvojvode Friderika. Anton Kristan je vodja socialdemokraške-ga konsuma in nakupovalne zadruge. V tej socialnodemokraški organizaciji ima Jadranska banka — tudi državotvorni element svoje vrste — vloženih 24 milijonov. Sedaj bo Kristan dobavljal žito po nizki ceni iz državnega posestva za svoj konsum, da bo .Jadranska banka prišla na svoj račun. Kristan bo na državnem posestvu ustvaril Jadranski banki sladkorni monopol po znanem geslu, da roka roko umiva. Tako bo la gospodarska zadeva rešena ugodno za socialdemokratske voditelje in za kapitaliste. Račun bo plačalo ljudstvo v obliki centralistične diktature domačih in tujih kapitalistov.
Tako državotvorni dinar dela čudeže, iz divjih in rjovečih revolucionarjev dela krotke piščance, iz radikalnih socialistov nežne backe, ki ližejo z roke kapitalistov dobro sol v obliki državotvornega dinarja.
S tem pa je politična morala postavljena na glavo. Vsled teh razmer smo prišli že tako daleč, da ljudstvo obupava in dvomi, če se bo od zgoraj zapoceta korupcija dala še ustaviti. Kdor hoče te nezdrave razmere v korist ljudstva in države preprečiti, je prevraten element. Gospodje se igrajo z ljudskim blagrom za dinarje. Vedo naj, da igrajo >va banque« in da obračun pride. Ta pa bo strahoten'
Socialdemokracija e službi kapitalista«.
Socialdemokraški voditelj Anton Kristan je odložil svoj mandat ter odšel v Be-lje za ravnatelja veleposestev nadvojvode Friderika. Srbski listi so poročali, da je za to mesto bil imenovan dr. Radulovič, priznan strokovnjak. Sedaj ga je izpodrinil A. Kristan, Kako se je to zgodilo?
Mi smo že večkrat pisali o zvezi med Jadransko banko in med socialnodemo-kracijo. Zadnje čase je Jadranska banka sicer zatrjevala, da ne bo uganjala politike. Toda dejanja kažejo drugače. Pa najsibo kakor hoče, Jadranska banka ima v social-demokraških zadrugah vloženega 24 milijonov denarja. Kristan je vodja teh zadrug. Friderikova posestva dajo ogromne žita, ki ga bo Kristan prodajal svojim organizacijam po nižjih cenah, da bo dobiček večji in da bode Jadranska banka bolj na varnem glede svojih milijonov.
Na Friderikovih posestvih je okrog
25 tovarn za sladkor, špirit, les itd. Ta industrija pride pod vpliv Jadranske banke. Sladkorne tovarne na Belji so največje v Jugoslaviji, S tem si bo Jadranska banka ustvarila nekak sladkorni monopol v državi s pomočjo socialdemokraškega voditelja. Enako bo s špiritom in lesom.
Vprašanje pa je, če bo nova vlada, ki pride gotovo prej ali slej, voljna trpeti, da se bo državno imetje smelo uporabljati za strankarsko-kapitalistične namene.
Vloga, ki jo je igrala zadnje čase socialdemokracija, nam na podlagi teh podatkov postane popolnoma jasna. Kristan bo zaslužil, socialdemokracija bo zaslu-služila, Jadranska banka bo zaslužila, kaj pa ostane za ljudstvo in državo — za to se nihče teh ne briga. Toda delavstvo bo znalo ceniti poštenost dela in si bo to zapomnilo za tisti čas, ko bodo zopet volitve!
Trlfe koinndrtfti paslascl Ivrtcai soiltčis.
Iz Belgrada poročajo, da je atentator Spasoje Stejič v preiskavi izpovedal, da je bil v zvezi s komunističnimi poslanci Filipovičem, Čopičem in Kovačevičem, ki da so mu dali nalog, da ubije regenta. Kovačevič in Čopič sta bate njegova tovariša iz ruskega ujetništva, kjer sta se tudi onadva navzela boljševizma. Zadnji čas je bilo na sestankih v Belgradu in Novem Sadu sklenjeno, da se regent in več drugih visokostoječih oseb ubije. Vsled teh Ste-jičevih izpovedb je sodišče potom pravosodnega ministrstva zahtevalo, da konsti-tuanta izroči navedene tri komunistične poslance sodišču. O zahtevi je razpravljal imunitetni odbor 1. t, m. in sklenil, da se izročita poslanca Vladimir Čopič in Filip Filipovič, ne pa Nikola Kovačevič, ker za njegovo sokrivdo ni zadostnih dokazov. Nato se je vršila seja konstituante, ki je po prečkanju poročila imunitetnega odbora in po daljši debati sklenila, da se izreče vsi trije obdolženi poslanci. Kar tiče obdolženih poslancev, se je Filipovič branil s tem, da on atentatorja Stejiča sploh ne pozna, da obsoja vsak atentat; sicer je glavni tajnik komunistične stranke, toda odkar so organizacije razpuščene, ne more odločilno vplivati na delo in mnenje posameznikov. Prosil je, naj ga ne izroče sodišču, ker je že svoj čas v zaporu dobil jetiko in bi mu vsak ponovni zapor utegnil usodno škodovati na zdravju. Vse to vladnih poslancev ni ganilo in so kakor rečeno sklenili, da se vsi trije obdolženci izroče sedišču. Bomo le videli, kakšen bo korčni izid tega novega veleizdajniškega procesa.
V	naslednjem poročilo iz seje na skupščini:
Belgrad, 1. julija. Popoldanske seje ustavotvorne skupščine, na kateri se je j-azpravljalo o sklepu imunitnega odseka od 1. julija, da se imata komunistična poslanca Filip Filipovič in Vladimir Čopič izročiti sodišču radi zvez z atentatorjem na prestolonaslednika regenta Aleksandra, je otvoril predsednik dr. Ivan Ribar ob 18. uri 40 min. Tajnik dr. Janjič je prečital dopis ministra za pravosodje, v katerem.se dokazuje, da sta v zvezi z atentatom zgoraj omenjena poslanca in tudi posl. Nikola Kovačevič, glede katerega imunitetni odsek ni našel dovolj podlage, da bi ga mogel staviti v kazensko preiskavo. Poročevalec imunitetnega odseka je nato čital odsekovo poročilo, po katerem se poslanca Filip Filipovič in Vladimir Čopič zaradi zveze z atentatom, poiz-kušenim na regenta prestolonaslednika Aleksandra dne 29. junija, imata izročiti sodišču. Odvojno mišljenje so oddali člani odseka posl. Kaclerovič, dr. Korun in Stojanovič. Odsekov poročevalec je v svojem poročilu priporočal, naj se izroči sodišču tudi posl. Kovačevič.
Nato je dobil besedo posl. Triša Kaclerovič, predsednik komunističnega kluba, ki je govoril obenem kot zastopnik svoje stranke in kot član imunitetnega odseka. Izjavil je, da so netočne izpovedbe atentatorja Stejiča, da so ga komunistični poslanci po nalogu izvrševalnega odbora stranke nagovarjali, naj izvrši atentat, (Med govorom poslanca Kaclero-viča je vladal v dvorani velik hrup in so se čuli pogosti medklici.) Govornik pravi,
da nima komunistična stranka nobene zveze z atentatom, temveč da je atentat rezultat nezadovoljnosti, bodisi radi reakcionarne politike, bodisi radi gospodar, ske bede. Njegovo mnenje je, da se z atentati ne izvršujejo nobene izpremembe reda v državi. Komunisti ne merijo na osebe, temveč na sistem. Ako se atentat spravlja v zvezo s komunistično stranko, je treba ob tej priliki upoštevati veliko razliko med komunisti in anarhisti, katerih metode so povsem različne. Komunisti se bodo izročili sodišču, kjer pa se bo ugotovilo ravno nasprotno ter se bo proces obrnil proti onim, ki so ga hoteli. (Ploskanje pri komunistih.)
Posl. dr. Momčilo Ivanič izjavi nato v svojem govoru, da se boji, da se ne bi napravila usodna pogreška radi tega, ker živimo že več mesecev v veliki napetosti, nahajajoč se v najljutejši borbi. Izjave atentatorja ne smatra za zadostne, da bi se mogli na njihovi podlagi izročiti poslanci sodišču. Ako ti poslanci niso krivi, nastane nevarnost, da se žali imuniteta. Zahteva, naj se prej izvrši preiskava in potem naj se šele da predlog večine na glasovanje.
Posl. Gjonovič (republikanec) sodi, da bi se morala v interesu pravičnosti varovati hladnokrvnost in objektivnost. V tej državi smo imeli izkušnje, da so na podlagi lažnjivih pričanj trpeli najuglednejši ljudje, vsled česar sodi, da se ne bi smelo iti po tem potu. Zahteva, naj se najprej izvrši sodna preiskava. Ako pa se imajo poslanci izročiti sodišču, sodi, da bi se morala prej sestaviti komisija, v kateri bi bili zastopani po svojih članih vsi klubi, da bi poslanci ne trpeli po nepotrebnem, Posl. dr. Milan Korun (soc. demokrat) je govoril proti poročilu večine imunitetnega odseka. Za njim je govoril
posl. Filip Filipovič (komunist), ki pravi, da se komunistična stranka ne bori proti posameznikom. Razen tega komunisti nočejo prevzeti oblasti v svoje roke prej, dokler se večina naroda ne izjavi za njihovo stranko. Navajal je nato razne druge afere ter trdil, da se more na ta način spraviti vsak poslanec v zapor edino-le na podlagi izjave kakega vohuna. Zahteva, naj se osnuje parlamentarna anketa, ki bi stalno obveščala o poteku preiskave.
Naslednji govornik Nikola Kovačevič (komunist) je istotako razlagal stališče svoje stranke napram obstoječemu režimu in trdi, da atentati niso njeno sredstvo za dosego strankinih ciljev.
Posl, dr, Edo Lukinič (demokrat) zahteva, naj se vsi trije komunistični poslanci izroče sodišču in sodi, da je izjava atentatorja zadostna.
Posl. Dragomir Marjanovič (komunist) smatra, da ne obstoji noben dokaz proti obtoženim poslancem ter se radi tega tudi ne morejo postaviti pred sodišče.
Posl, Kosta Novakovič (komunist) pravi, da je slaba psihoza, v kateri se sedaj pripravlja ustvaritev fašistovske organizacije, s katero se more še bolj izpodkopati današnji sistem. Ta afera je dokaz, da je ta sistem nesiguren, ker ustvarja prvi dan po sprejtju ustave procese. Predlaga, naj se sestavi anketa vseh DarWwwvtarnih klubov*
Poročevalec Svetozar Mihajlovič izjavi, da se je zadeva v odseku hladno premislila in da je sklepal odsek brez vsakega vpliva. Priporoča, naj skupščina sprejme predlog odsekove večine. Nato se je prešlo na glasovanje. Proti predlogu, da se poslanca Filip Filipovič in Vladimir Čopič za čine po § 78 a in b v zvezi s § 76 izročita sodišču, so razen komunistov glasovali tudi posl, Gjonovič, dr. Momčilo Ivanič in dr. Milan Korun. Predlog je bil sprejet; Zatem se je glasovalo, ali se naj izroči sodišču tudi posl. Nikola Kovačevič. Pri tem je nastal silen hrup. Sprejet je bil predlog za izročitev.
Končno je predsednik dr. Ribar dal ko* munističnemu poslancu Novakoviču ukor, ker je žalil srbsko vojsko, ter se je zabeležilo to v zapisniku. Seja se je zaključila ob 21.40. Prihodnja seja se vrši jutri ob 10 dopoldne z dnevnim redom; Volitev financ nega odseka in odseka za poslovnik.
Us L gcrenjsltl orlooskl faijsr.
Starodavno mesto Kranj se dostojno pripravlja na proslavo velikega orlovskega praznika, ki se vrši v nedeljo, 3. julija 1921. Predpriprave so končane. Cela Gorenjska nestrpno pričakuje tega dne. Iz vseh župnij se nam javlja o veliki udeležbi. Vsaka fara odpošlje 200 do 300 fantov in deklet. Udeleženci se zbirajo med 9. in 10. uro pred Savskim mostom. Ob 11, uri se vrši sv. maša na Glavnem trgu, katero daruje presv. g. škof dr. Karlin, pri maši poje več sto pevcev. Ob 2. uri so litanije na glavnem trgu, ob 3. uri javna telovadba na Farovški loki. Na telovadišču 60 postavljene velike tribune, na veseličnem prostoru bo prostora za tisoče ljudi, V nedeljo vsi v Kranj!
Vlaki za udeležence I. gorenjskega orlovskega tabora: Iz Ljubljane vozi posebni vlak ob 8. uri zjutraj, iz državnega kolodvora v Šiški, Iz Kranja se vrača ob 10. uri zvečer. Na Jesenice vozi zvečer posebni vlak ob 21.20. V Kamnik ob 23. uri zvečer. V Tržič ob 22.20, Vsi drugi vlaki bodo ojačeni. Na vseh progah drž. in južne železnice veljajo polovične vozne cene. Izkaznice za vožnjo po drž. železnicah imajo to ugodnost za tri dni, to je sobota, nedelja in ponedeljek (prvi jutranji vlak). Izkaznice izdaja Orlovska zveza, Ljudski dom II. nadstr. v soboto od 6. do 8. ure zvečer ter v nedeljo od 8, do 12 ure dopoldne.
Ljubljančani! To nedeljo 3, julija 1921 se vrši v Kranju velik orlovski tabor. Vabimo prijatelje orlovske misli iz Ljubljane in okolice, da se tabora polnoštevilno udeleže. Če vam ni možno oditi že zjutraj
v	Kranj, uporabite vlak, ki odhaja v nedeljo popoldne ob pol 2. uri. Izkaznice za polovično vožnjo si preskrbite v Ljudskem domu II. nadstr. v nedeljo dopoldne. Nedelja 3. julija naj bo Kranj cilj ljubljanskih izletnikov.	(
 .................     II	..——1» I
Obrtna sodišče.
Kako se sestavljajo obrtna sodišča.
Sestava obrtnega sodišča.
Obrtno sodišče obstoji iz predsednika in, če je potrebno, njegovega namestnika in iz najmanj 10 prisednikov in potrebnega števila namestnikov izmed obeh volilskilv zborov. Predsednik in njegov namestnik morata biti sodna uradnika, izprašana za j sodno službo, imenuje jih pravosodni minister.
Kdo voliprisednike.
Polovico prisednikov in nadomestni-kov obrtnega sodišča volijo podjetniki, polovico pa delavci. Delavci in podjetniki volijo v posebnih volilskih zborih.
Volilski zbor podjetnikov.
Volilski zbor podjetnikov tvorijo lastniki tistih obrti, katerih delavnica se nahajajo v okrožju obrtnega sodišča in ki spadajo pod podsodnost obrtnega sodišča. Če izvršuje kako obrt namestnik ali poslovodja, ali če je obrt dana v zakup, ima namesto obrtnika volivno pravico namestnik, poslovodja ali najemnik. Ženske podjetnice volijo lahko tudi po pooblaščencih.
Odprte trgovske družbe, komanditna družbe, akcijske družbe, pridobitne in go-gpodarsks, zadruge, korooraciie. zavodi in
društva izvršujejo svojo volivno pravico po eni izmed onih oseb, katere so v posameznih slučajih upravičene, da jih zastopajo na zunaj. Državni obrati izvajajo svojo volivno pravico po svojem uradno nastavljenem obratnem vodju.
Volivski zbor delavcev.
Vsi možki in ženski delavci, kateri so dovršili dvajseto leto in ki so najmanj eno leto na delu v tuzemstvu v obratih, kateri spadajo pod podsodnost obrtnega sodišča, sestavljajo volivski zbor delavcev. Učenci (vajenci) nimajo volivne pravice.
Volivski imenik je edino odločilen za Vprašanje, če sme oddati delavec glasovnico.. Seveda je mogoče hedostatke volovskega imenika odstraniti tekom reklamacijskega postopanja, o katerem bomo pozneje podrobnejše razpravljali.
Izključitev od aktivne volivne pravice.
Izključen je od aktivne volivne pravice tisti, kateri stoji pod kuratelo ali ki mu je prešlo premoženje v konkurz in sicer tako dolgo, dokler traja konkurzno postopanje; dalje kdor je v kazenski preiskavi ali pod obtožbo, ali pod kaznijo, končno kdor je zaradi obsodbe po zakonu izključen od volivnosti v občinski za-stop, dokler traja izključitev.
Kdo more biti izvoljen.
Pasivno volivno pravico ima vsak moški, samopravni 30 let stari državljan, kateri ima aktivno volivno pravico. Pri državnih uradih, pri transportnih ii fabri-ških podjetjih imajo v teh obratih usluž-beni uradniki pasivno volivno pravico.
Od pasivne volivne pravice so izključene tiste osebe, katere so bile obsojene zaradi hudodelstva, zaradi pregreška ali prestopka izvirajočega iz dobičkarstva ali nasprotujočega javni nravnosti; dalje osebe, katere so bile zaradi kakega drugega postavnega prestopka obsojene na 6 ali večmesečno zaporno kazen, ali katere so bile že prej odpuščene zaradi protipostav-nih dejanj in kršitve dolžnosti iz državne službe.
Kdaj prisednik lahko odkloni izvolitev,
Prisednik ali namestnik lahko odkloni Izvolitev ali odloži svoj urad iz sledečih razlogov: če je star nad 60 let; če ima bolezen ali napako, katera ga ovira v izvrševanju tega urada; če je bil v zadnji ddbi predsednik obrtnega sodišča in če ne stanuje v okrožju obrtnega sodišča.
'“Sodni dvor, v čigar okrožju je sedež obrtnega sodišča, odločuje končno o dopustnosti take odklonitve.
Štajerske nogice.
( Celjska podružnica SDZ priredi svoj občni zbor, združen z izletom dne 5. julija 1921 na Svetini pri Celju. Skupen odhod ob 8. uri s Krekovega trga v Celju skozi Hudičev graben (pot z žicami in klini, romantično!) na Svetino. Ob i 11. uri sveta maša s petjem in nagovorom, nato občni zbor. Popoldne zborovanje pod lipo, več govorov o našem počitniškem delu, nato izlet na Tolstec (Došt). Odhod zvečer. Izleta ge udeleži zastopstvo S. K. S. Z. in Orlov-stva. — Tovariši in tovarišice! občni zbor je za vse obvezen, zato pridite polnoštevilno! — Bog živi! — Predsednik.
Pododbor Slov. dijaške zveze za Štajersko je imel v torek, 21. junija v Mariboru svoj občni zbor. Mladi bojevniki za krščanska načela in pravice ljudstva so sklepali o važnih zadevah, začrtali so si pot za bodoče delovanje, zlasti ob počitnicah, katera bi naj naše ljudstvo vodila, zaslepljene pa pripeljala nazaj h krščanstvu. Razpravljalo se je tudi o časopisju, obsojali so pisavo raznih listov, ki so vedno polni osebnih napdov, ter želeli, da se smer pisave vrši v dostojneši obliki. Temu predlogu se popolnoma pridružuje tudi mariborsko krščansko delavstvo. Mladim prijateljem-dijakom pa želimo pri njih delu obilo uspehov, katerih naj bo deležna tudi krščanska delavska organizacija.
Prikrojevalni tečaj za krojače in šivilje se bo vršil v Mariboru. Tako sporoča zadruga krojačev za Maribor. Mojstri in moj-strinje, pomočniki in pomočnice, ki se žele udeležiti tečaja, morajo vložiti prošnjo s približnimi stroški v znesku 300 K pri krojaški zadrugi. Tečaja se lahko udeležijo tudi krojači in šivilje kolektivnih zadrug iz okolice. Kraj in čas tečaja se bo pravočasno naznanil. Natančnejša pojasnila se dobe pri načelniku zadruge v Mariboru na Slomškovem trgu št. 5.
Predsednik stanovanjske komisije v Mariboru je v »Taboru« sporočil, da radi bolezni ne uraduje in ne sprejema strank. A vseeno je videti g. predsednika povsod, samo tam ne, kjer bi moral biti: kot profesor v šoli ali pa kot predsednik stanovanjske komisije v uradu. Zakaj le neki plačuje država take ljudi? Ali so morda agitatorji za demokratski centralizem tudi državni nastavljenci? Če jih vlada za take smatra, naj bo, a naj jih ne plačuje z denarjem davkoplačevalcev, temveč naj istega uporablja za druge namene, ki bodo ljudstvu v korist.
Brez zaščite. Iz Maribora: V Wilsonovi ulici št. 13 je stanovala uboga, bolehna šivilja. Gospodar ji je sodnijskim potom odpovedal stanovanje, katero ji je bilo zadnje dni preteklega tedna res tudi šiloma izpraznjeno. Pohištvo ji je bilo znošeno na dvorišče in uboga žena je morala celo noč prebiti na dvorišču. Vse prošnje, da bi dobila primerno stanovanje, so bile brezuspešne. Res, sedanja stanovanjska komisija bi morala že zdavnaj izginiti, saj pri tej revež ne najde zaščite in pomoči.
Maribor. Mariborski socialdemokraški list »Enakost« piše v svoji zadnji številki
o	klerikalcih, češ da so glasovali za ustavo in še o raznih drugih bedarijah in neresnicah. Ko so se lansko leto vršile volitve v ustavodajno skupščino, so šli socialni demokrati v volivni boj s parolo: Mi smo za republiko! Na vsakem zidu, na brzojavnih drogih, povsod si našel lepake z besedilom: Kdor je za republiko, naj voli socialdemo-kraško. In ravno to jim je pripomoglo, da so dobili vsaj to bore majhno število mandatov. Od volitev je preteklo že precej časa, a o kakem republikanstvu naših socialdemokratov še nismo ničesar slišali. In kakor kaže njih delovanje, so socialni de-mokratje večji monarhisti in centralisti kot demokratje. Svoje bralce pa slepijo s svojim republikanstvom, v katerega pa socialdemokraški voditelji, n. pr. Kristan, sami ne verujejo.
Širite ..H0V1 £HS“
3*olltičnt dogodki.
+ Berištvo policajdemokratskega režima, Novosadsko demokratsko glasilo »Jedinstvo« opisuje razmere po slovaških vaseh v Vojvodini tako-le: »Že 7 mesecev je tega, odkar velja po teh vaseh policijska ura ob 9. uri zvečer. Kdor se po 9. uri pokaže na ulici, bodisi tudi le pred svojo lastno hišo, tega policija pretepe ali odvede v luknjo. Niti narodna društva se ne smejo sestati, posvetovati, takoj se poja-
vi	g. policaj, da razžene sejo sokolskega, gospodarskega ali kakega drugega odbora vprašujoč: »Kje imate dovoljenje kralja Petra?!« Na vseh straneh se sliši govoriti
o	svobodi in osvobojenju, a po slovaških vaseh vlada občutek, podoben tistemu ob začetku vojne, ko so Avstrijci lovili talce in jih odvajali v Petrovaradin.« Če morajo take stvari očitati današnjemu demokrat-sko-radikalnemu režimu celo lastni demokratski pristaši, si je lahko predstavljati, kakšno razpoloženje mora vladati še-le v širokih masah ljudstva, ki so temu režimu že načelno nasprotne. In vendar trde demokrati, da so oni najtrdnejša opora tej državi. Bore država, ako je to res!
+ Novi obrisi male entenfe. Češki listi poročajo, da se bo predsedn. Masaryk na svojem povratku v domovino sestal z avstrijskim zveznim predsednikom dr. Hai-nischem, pred odhodom iz Italije bo pa oficielno obiskal italijanskega kralja. Zanimivo je, da je istočasno napovedan za bližnjo dobo obisk francoskega predsednika Brianda in maršala Focha v Pragi.
+ Zveza narodov zavrnila Albance. Albanska vlada je poslala Zvezi narodov apel, naj odloči v albanskem vprašanju. Zveza narodov je pa albansko noto izročila poslaniški konferenci v Parizu, da jo ta reši. To poasnujfe diplomatični zastopnik »Daily Telegrapha« tako, da bi morala Zveza narodov po svojih določilih reševati albansko vprašanje samo tedaj, ako bi Albanijo napadla katera obeh sosed — Grčija ali Jugoslavija. To se ni zgodilo, zato je Zveza narodov zavrnila Albance na pariško poslaniško konferenco,
+ Cilji Marjanovičeve struje. Struja, ki se zbira okolu Milana Marjanoviča, je začela akcijo za ustanovitev »Lige dela« med ljudstvom in »Bloka dela« v parlamentu. Pod tema dvema naslovoma naj bi se zedinili za skupno delo politično neodvisno organizirani kmetje s programom srbskih zemljoradnikov, potem socialistično organizirano industrijsko in sploh mestno delavstvo, dalje vsi mali ljudje z dežele in mesta, ki ne spadajo v proletariat in končno duševni delavci. Vse te skupine in stranke naj bi družilo delo 1. za revizijo ustave, 2. dokler se revizija ne doseže, za izboljšanje zakonov in uredb v okviru sedanje ustave. Kot temeljne ideje »Lige dela« in »Bloka dela« označuje Mi-
EIISEIII=llfiEII!=lll=IIIEIIIEIII
DOLŽNOST
vsakega zvestega in zavednega krščansko
socialnega delavca je, da naroči
Zjar »NOVI ČAS«!
Pridobivajte listu novih naročnikov! S tem delate za razširjenje krščansko socialne misli med delavnim ljudstvom! Na delo, tovariši!
lan Marjanovič v »Slobodni Tribuni« te-le misli: jugoslovanstvo kot državotvorna misel ,nov red dela in pravice kot socialna misel in zveza malih srednjeevropskih narodov in držav kot misel mednarodnega mira.
2)nevni dogodki
— Glas iz krogov poštnih uslužbencev. Po pošt. in brzojav. naredbeniku št. 68 iz 1. 1902, in št. 152 iz 1. 1910., pripada poštnim poduradnikom in slugam službena obleka [1 zimska in 1 poletna). Uslužbenci v Sloveniji pa še za 1, 1920—1921 niso dobili zimske obleke, deloma tudi poletne ne. Želeti bi bilo, da se jim da, kar jim po predpisih pripada, nne pa, da se jih pusti raztrgane okrog hoditi. Če ima vlada dovolj denarja za druge nepotrebne stvari (milijone za glasove muslimanov, da so glasovali za ustavo) mora tudi imeti denar za to, za kar je določen. Jugoslovanski klub se naproša, da v tej zadevi intervenira na merodajnem mestu.
— Deška in dekliška meščansko šola v Tržiču zaključi šolsko leto 1920-21 v torek ,dne 12. julija 1921. Sprejemanje novih učencev isti dan dopoldne in 14. septembra. Domačini se javijo ustno z zadnjim izpričevalom, zunanji učenci pa se lahko priglase pismeno, prilože pa naj izpričevalo. — Ravnateljstvo.
— Emil Vodeb — žrtev demokrator. Poročali smo že o smrti urednika »Slov. Naroda« g. Emila Vodeba. Umrl je na jetiki. Današnji »Naprej« pa prinaša o vzrokih njegove bolezni in smrti sledeče poročilo, ki je priobčujemo: »Ne moremo si pa kaj, da ne bi povedali javnosti tega, kar ji ni znano. Ob prevratu je bil tovariš Emil Vodeb oni, ki se je v družbi z nekaterimi svojimi tovariši pogajal za nakup Kraliko-ve tiskarne v Mariboru. Založil je že velike denarne vsote v to podjetje, ko so mu stopile nasproti mariborske kapacitete iz magistrata in policijskega komisariata, ki so v zvezi z demokrati dr. L., dr. K. in dr. S., podrli z grožnjami že perfektno kupno pogodbo s Kralikovo vdovo. In nekega dne je alstnica tiskarne izjavila pok. Vodebu to-le: »Vem, da ste izgubili velike vsote, toda pritisku oblasti se moram ukloniti, in in smem prodati tiskarne vašemu konzorciju. Sicer pa jo prodam tudi rajši konzorciju dr. K., ker so v tem konzorciju tudi Nemci.« Tožba, ki se je začela, je vsled tega, ker so demokratski advokati nastopili, čeprav kot Vodebovi branitelji, proti njemu, je bila zanj izgubljena. Pozneje je skušal dobiti odškodnino od lastnice tiskarne. Vzel je dr. K. kot zastopnika, ki je šel iskat lastnico v Nemško Avstrijo, zara-čunil pa tov. Vodebu 8000 kron ekspen-zarja. — To je idealnega človeka ubilo, popoln njegov ruin je vplival na že itak rahlo zdravje. Tudi tov. Vodeb je žrtev demokratskega nasilja, bankokracije, ki gre lahkih korakov čez mrtva trupla.«
— Roparski napad na železniški vlak. Dubrovniška »Narodna Svijest« poroča: 22, junija t. 1, so večerni vlak, ki vozi v Gruž in Sarajevo, napadli roparji in oplenili pošto in potnike. Na samoti med postajama Brotnice in Glavska v Hercegovini so iznenada začele na vlak pokati puške, več vojaško oblečenih, do zob oboroženih moških je klicalo, naj se vlak ustavi, a na tiru je bilo nagomilano kamenje, da vlak ni mogel dalje. Ko se je vlak ustavil,
E. Bulwer:
109
Poslednji dneul o Pompejih.
»Čudna deklica si in zelo si me prestrašila; toda vse je zelo naravno in ako najdem Salusta, mu izročim to pismo, kakor sem prisegel. Pri moji veri, četudi imam majhne grehe, toda krive prisege — ne! To prepuščam svojim višjim.«
S	temi besedami je Sozija skrbno porinil zapah za Nidijinimi vrati, skrbno zaklenil njihovo varovanko, utaknil ključ za svoj pas in se podal v svojo sobo, se zavil od nog do glave v širok plašč ter se neopažen in neoviran splazil po zadnji poti na presto.
Ulice so bile prazne in zapuščene. Kmalu je dospel do Salustove hiše. Vratar mu je dejal, naj izroči pismo njemu in odide, češ da je Salust tako razžalosten vsled Glavkove obsodbe, da ga na noben način ni mogoče motiti.
»Nič za to, prisegel sem, da izročim to pismo v njegove lastne roke, in tako moram storiti!« In ker je Sozija iz lastne skušnje vedel, da Cerberus ljubi napitnino, je dal vratarju kakih pol tucata sestercov,
»Dobro, dobro,« je rekel poslednji in se dal omehčati, »le vstopi, ako hočeš; toda da povem resnico, Salust pije na svojo žalost, To je njegova navada, kadar ga kaj vznemirja. Naročil je izvrstno večerjo, najboljša vina in sedaj ne odneha dokler ne prežene vsega iz glave — razun pijače.«
»Izvrsten načrt — izvrsten! Oh! Kako imenitno je biti bogat! Ako bi bil jaz Salust, bi vsak dan imel to ali ono žaloat.
Toda spregovori prijazno besedo za me — tamkaj prihaja atriensis,«
Salust je bil preveč žalosten, da bi vzprejemal družbo; bil je pa tudi preveč žalosten, da bi pil sam; radi tega je kakor po navadi privzel k svoji zabavi svojega najljubšega osvobojenca in bolj čudne pojedine ni bilo nikdar videti. Kajti dobrosrčni epikurejec je vzdihoval, stokal, naravnost jokal in se obrnil na to s podvojeno slastjo do kake nove jedi ali zopet napolnjenega kozarca.
»Moj dobri človek,« je rekel k svojemu tovarišu, »to je bila nadvse strašna sodba — oh — ni slab ta kozlič, kaj? — Ubogi, dragi Glavk! — Kakšno žrelo ima lev! Oh, oh, oh!«
In Salust je glasno ihtel — in napad žalosti je ustavil nasprotni učinek povži-vanja.
»Vzemi čašo vina,« je rekel osvobojenec,
»Premrzla misel; toda kako mrzel mora biti Glavk! Zapri jutri celo hišo — niti eden sužen ne sme oditi — nikdo izmed mojih ljudi ne sme počastiti te pro-klete arene — ne, ne!«
»Pokusi Falemičana — tvoja žalost te preveč vznemirja. Pri bogovih da je resnica — vzemi kos tega kolača iz sira.«
V	tem ugodnem trenutku je stopil Sozija pred neutolažljivega pivca,
»Halo — kedo si ti?«
»Samo sel do Salusta, Izročam mu to pismo od neke mlade ženske. Nobenega odgovora ni treba, mislim. Ali smem odi-iti?«
Tako je govoril previdni Sozija; svoj obraz je imel zavit v svoj plašč in govoril
je s popačenim glasom, tako da bi ga t>o-zneje ne mogli spoznati.
»Pri bogovih — zvodnik! Brezčutni lopovi Ali ne vidiš moje žalosti? Pojdi! — In prokletstvo Pandara naj pojde s teboj!«
Sozija ni izgubil niti trenutka in odšel.
»Aili boš čital pismo, Salust?« je rekel osvobojenec,
»Pismo? •— Katero pismo?« je rekel epikurejec zibajoč se, kajti začel je že videti dvojno. »Prokletstvo nad te vlačuge, pravim! Ali sem jaz človek, ki misli — (požiranje) — na zabavo, ko — ko bo lev požrl mojega prijatelja?«
»Pojej še eno tortico!«
»Ne, ne! Moja žalost me duši!«
»Peljite ga spat,« je rekel osvobojenec in odnesli so Salusta v njegov cubiculum; glava mu, je slonela na osvobojenčevih prsih in še vedno je tarnal po Glavku in preklinjal brezčutne ponudbe veseljaških žensk,
Mejtem je korakal Sozija nejevoljno proti domu, »Zvodnik!« je govoril sam pri sebi; »zvodnik! Zloben jezik ima ta Salurt! Ako bi mi bil rekel ničvrednež — ali tat
— bi mu odpustil; toda zvodnik! Fej! V tej besedi je nekaj, proti čemer bi se uprl tudi najtrši želodec. Ničvrednež je ničvrednež za svojo lastno zabavo, tat je tat za svoj lastni dobiček in nekaj častnega in filozofičnega je v tem, ako je človek lopov radi samega sebe; to se pravi ravnati po načelih — na veličasten način. Toda zvodnik je stvar, ki se omadežuje za druge ljudi
— lonček, ki se ga postavi k ognju, da drug človek v njem juho kuha! Robec, v katerega vsak gost obriše svoje roke! In celo kuhinjski deček pravi: ,S tvojim dovolje-
njem!’ Zvodnik! Raje bi imel, da bi me imenoval morilca očeta! Toda možak je bil pijan in ni vedel, kaj govori in vrhu vsega, jaz sem se dobro zavil in skrival. Ako bi videl, da je stal Sozija pred njim, ki ga je nagovoril, bi gotovo rekel; .Pošteni Sozija! in .Častitljivi Sozija!' Prepričan se % Ne glede na vse to pa je bil ta nakit z lahkoto pridobljen — v tem je nekoliko tolažbe! In, o boginja Feronijal Kmalu bom osvobojenec in potem bi rad videl, kedo mi bo potem rekel: Zvodnik! — Razun se* veda, ako mi dobro poplača za to!«
Ko je govoril Sozija sam pri sebi ..a! ta velikodušni način, ga je peljala pot po ozki ulici, ki je držala proti amfiteatru in bližnim palačam. Nace krat, ko je zavil okoli nekega vogala, se je znašel sredi velike množice ljudi. Možki, ženslke in otroci so hiteli ali se smejali, govorili, se vi lili, in predno si je bil Častivredni Sozija svest, ga je šumna reka nesla seboj.
»Kaj je sedaj?« je vprašal svojega naj* jližjega soseda, mladega rokodelca, »kaj je? Kam dere vse to dobro ljudstvo? Ali bo delil danes kak bogat patron darove Ji jedila?«
»Ne tako — še več,« je odgovoril o-kodelec, »plemeniti Panza — prijatelj ljudstva — je dovolil občinstvu, da si pglcda zverine v vivarijih. Pri Herkulu! Nekateri jih jutri ne bodo tako varno videli!«
»Lep pogled mora biti to,« je rekel ru-ženj in se vdal množici, ki ga je naganjala dalje; »in ker jutri ne bom smel k ig.um si lahko danes ogledam zverine.«
»Prav storiš tako,« je odgovoril njegov novi znanec, »leva in tigra se ne vidi vsak dan v Pompejih!«
fo roparji zaklicali potnikom, naj izstopijo m naj vsak vrže na pogrinjalo na tleh ves svoj denar in vse dragocenosti. Kdor bi se upiral ali bi hotel kaj prikriti, zapade smr-/V6”’ so nekateri roparji pazili na potnike, da je vsak vse izročil, so drugi preiskovali vlak, tretji pa zopet stražili nad celim pozoriščem. Posamezni potniki so imeli s seboj velike vsote denarja, ki so inorali vse dati roparjem, Le nekaterim se je posrečilo kaj prikriti. V tem so drugi roparji oplenili poštni voz in hitro dognali, a se jim je delo izplačalo: denarna vreča *e ,a polna! Sedaj niso več nadlegovali , potnikov z natančno preiskavo, marveč ?o dovolili, da je vlak odpeljal. Med potni-
1	bilo nekaj vojakov, ki so jih bili ro-parji s.ekli. Pri napadu na vlak so streli
i	poštnega uradnika, strojnika in nekega rgovca pa ranili. Neki učiteljici je dum-um krogla raznesla palec, a roparji so ji Jsliu	še potegnili s prsta prstan,
f m, . ’e	v	naročju	2	letnega
. °. a', ža je strel ubil. Z zamudo ene ]e vlak dospel v Gruž. Od tu so ranjen-rrvr,pr-pe ,a v dubrovniško bolnišnico, za oparji so pa poslali četo orožnikov in vo-vS0 dognali, da so napad izvršili uznji vaščani, pri katerih so dobili mnogo
19 oseb10 P*sma *z P°štne vreče. Zaprli so
trtrcvJči t VoisIc? me je pokvarila!« je rekel zarisih P?mocn^c Srečko Zupan pred ka-DrpH w z^orom ljubljanske dež. sodnije, ie erif? se Je “oral zagovarjati, ker DncAcf I?.ajniJ<:a letos v Daljni vasi ukradel in vJ 'i ntonu Dremlju zimsko suknjo l9U u	Kot v°iak J‘e bil 13. marca
Pom °)	'Ien. na dva meseca strogega za-
ieSo •	1919 pa na 3 i leta težke
Dal/ -ln SIcer Okarat zaradi tatvine. Za v olZi1 Vasi jzvršeno tatvino je bil Zupan Jen na šest mesecev težke ječe. tj, Hitro prijeta tatova. V Hrastju je tv; u^radeno Anici Stare nekaj obleke, da« V *?se^ Alojzija Skodlarja je še tisti nia are^lral °rožnik Franc Auprich iz Kra-®r(®niki z Jesenic so aretirali Va-utina Noča iz Sv. Križa, kateri je priznal,
eerkv'°kra(*e* ^er0 ®°^a* ie bila ta v
..	"7	Velika tatvina v Zajevšah, Vlom-
ljeno je bilo v hišo posestnika Karla God-
06	v Zajevšah pri Ihanu. Vlomilci so napravili velik plen in pokradli stvari v Rednosti 82.094 K 8 vin. Ko je bilo vlom-^o, ni bil nihče doma.
—	Prepovedan list. Ministrstvo za ®otranje stvari je s svojim sklepom od dne dalo	18.630,	prepove-
*DeutfZi?eČavai^e • V naŠi državi listu
izhaia 0sterreichischc Tageszeitung«, ki ua3e Dunaju in piše proti interesom
88 v“^.C®rkveni tat prijet Orožnik Franc Valen-Polan-f , ldu na(1 Ljubljano je aretiral Alojzija »boi v ie imel ^ polju pri Poljanah skrit so zaboj odprli, so našli v njem 56 ko-
j, ^nožioa je dospela sedaj db prosio*. *laf^> ^ ,na'ravn*lža prostora, ki je bil le J, ® j*.daljave razsvitljevan in kjer je
•	Žnječa precej nevarna za one^a,
j 8ar udje in ramena niso bila primerna za ~*Uhail. Kljujb temu pa so bile posebno žen-e — mnoge z otroci v naročju ali edo _ . P^ih — kaj odločne, ko so si delale P®1; in njihove glasne jjritožujoče se ali Proseče klice je bilo čuti nad bolj veselimi oakimi glasovi. Med njimi je bilo posebno j nek mlad in dekliški glas, ki se je zdel, a pihaija od ženske, ki je bila preveč srena y svoji vznemirjenosti, da bi se prito-va-la radi prevelike gnječe.
»Aha!« je zaklicala mlada ženska k svojih spremljevalk. »Vedno sem trdila, a bode tako; vedno sem trdila, da bomo j * enega moža za leva in sedaj imamo c enega tudi za tigra! Rada bi, da bi bilo e jutri!«
»Veselo deikle!« je rekel Sozija,
.	»Da,« je odgovoril mlajdi rokodelec,
®P miladenič kodrastih las. »Da,« je od-nu nevoščljivo, »ženske ljubijo gladija-bi jaz bil sukenj, bi kmalu poi-Kal svojega učitelja v lanisti!« km	zares?« je rekel Sozija in ga po-
^ehljivo pogledal. »Misli ljudi so različne.« ... Ljudstvo je dospelo sedaj do svojega ®«Ja, ker pa je bila celica, v kateri so bile <“vje zveri zaprte, majhna in ozka, je po-naval radovednežev desetkrat večji Kakor je bil malo poprej. Dva uradnika Amfiteatra, ki sta stala ob vhodu, sta zelo j^odro zmanjšala z/lo s tem, da sta razdela med nafbližje stoječe samo omejeno st-evilo vstopnic in nista pripustila drugih, dokler niso prvi nasitili svoje radovodno-fti. Sozija, ki je bil precej krepke postave J*1 ni gojil nobenih posebnih pomislekov ojazljivosti ali dobre vzgoje, je znal biti med Prvimi, ki so dobili vstopnice,
Sozija se je znašel ločen od svojega ovega tovariša rokodelca v ozki celici, ler je vladala velika vročina in sopara in vih bakel' razsv^^*eva^° nekoliko smrdJji-
Živali katere so navadno imeli v raz-mh vivanjih ah brlogih, so se nahajale se-uvrlJt	nabave obiskovalcev v enem
dvn 0ru’, l ^ Pa seveda razdeljen na močnimi železnimi dirogi ločena dela,
sov cerkvenega perila in drugega blaga. Polanec, če je to sploh pravo ime, je pripovedoval, da je kupil najdeno blago na Zidanem mostu. Ugotovilo se je, da je bilo med najdenim cerkvenim perilom tudi ono, katero je bilo ukradeno ob vlomu v podružnico na Viču.
Opozaiia se na oglase: Zadružne gospodarske banke v Ljubljani, Jakob Kavčič, parna pekarna, Ljubljana, Gradišče 5, ležiti, se naj prijavi pravočasno v pisarni Jugoslovanske Strokovne Zveze, Stari trg štev. 2.
jujubljanski dogodki.
lj Promocija. Dne 30. junija je na ljubljanski univerzi promoviral za doktorja modroslovja naš goriški rojak g. Alojzij Res. Mlademu doktorju naše iskrene ča-stitke!
lj Jezuitska kapela. Jutri ob 7. uri
zvčer shod bratovščine Srca Jezusovega, propoved in litanije presv. Srca. Predmet propovedi; Ljubezen presv. Srca do sv. Cerkve IV,
lj Obrtno-knjigovodski tečaj se začne v ponedeljek zvečer. S tem časom preteče rok za prijave. Kdor še želi se tečaja ude-. lj Poročil se je na praznik sv. Petra in Pavla član šentjakobskega Orla v Ljubljani, Karol C o t m a n z gdč. Terezijo Mole. Iskreno čestitamo!
lj Cerkveno šegnanje na Rožniku. Jutri bode na Rožniku ob 9. uri slovesna služba božja in popoldne ob 5. uri pete litanije. Po obojnem opravilu darovanje za cerkvene potrebe.
lj Gasilske vaje na Vodnikovem trgu.
V	četrtek in petek so ljubljanski gasilci imeli svoje vaje na Vodnikovem trgu. Se-meniško poslopje in stolno župnišče je bilo treba gasiti. Postavljene so bile tri visoke lestve za gasilska in reševalna dela. Iz 2. nadstropja semenišča so gasilci po rjuhah spuščali ljudi iz poslopja. Vsakikrat se je nabralo precej gledalcev. V nedeljo ob 3. popoldne bo na istem mestu velika vaja vseh gasilcev. Vaji bodo prisostvovali tudi okoliški gasilci kot gledalci. Ni dvoma, da bo tudi obisk občinstva pri tem zanimivem prizoru velik. Po vaji se bo vršila gasilska veselica.
lj Dečji dan v Ljubljani. Brutto dohodki dečjega dneva v Ljubljani znašajo 44.069 kron, stroški (nabava zmajev in odkupnic) 7110 kron, čisti donesek 36.959 kron. Da se je nabrala ta vsota, gre v prvi vrsti zasluga Kolu jugoslovanskih sester in neumornim nabirlkam. Vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k dobremu uspehu dečjega dneva v Ljubljani, se prav iskreno zahvaljujemo. Poverjeništvo za socialno skrb, oddelek za zaščito dece in mladine.
lj Ker je ukradel kolo, je bil čevljarski pomočnik Mato Giljač iz Zagreba obsojen na 6 mesecev težke ječe,
lj Vojaški koncert se vrši danes zvečer na vrtu Hotela Štrukelj. Vstop prost.
lj Razstava ženskih ročnih del na >Osrednjem zavodu za žensko domačo obrt« v Ljubljani, Turjaški trg 3/II. se podaljša za en dan in traja do nedelje, 3. julija do 18. ure.
lj Gradnja ambulatorija na Mirju povzroča nekomu, ki stanuje tam v bližini, mnogo nepotrebnih skrbi v zdravstvenem pogledu. V pomirjenje javnosti bodi povedano, da namerava invalidski oddelek poverjeništva za socialno skrbstvo zgraditi na kupljenem bloku ortopedsko bolnico in poslopje za državno protezno delavnico ter svoje uradne prostore. Kot poseben objekt je mišljen ambulatorij, kjer bo samo pre-iskovalnica za notranje bolne, nikdar pa ne bolnica za tuberkulozne. V bližnjem času bo ta ambulatorij služil za zdravljenje kirurško in ortopedsko bolnih invalidov, dokler ne bosta zgrajena druga dva večja objekta. Sicer pa je mestna zdravstvena oblast ves načrt tudi s higijenskega stališča proučila in ni našla nikakih pomiselkov v higijenskem pogledu. Zdravstvena nevarnost je za soseščino popolnoma izključena.
lj Žalitev stanovanjskega urada. Antonija K... ima v hiši svojega moža malo stanovanje:	dve sobi in kuhinjo; otroka
ima tudi. Njena mati ima v hiši izgovorjeno za sebe sobo in kuhinjo. Stanovanjski urad je zapovedal, da mora mati izprazniti svojo sobo in kuhinjo in se preseliti k hčeri. Ko je sluga stanovanjskega urada Antoniji K... dostavil tozadevni odlok, mu je rekla Antonija K...: »Mene ne bodo komandirali taki mali smrkovci od stanovanjskega urada!« Antonija K... je povedala, da ko je bila poprej na stanovanjskem uradu, so se ji tam mladi uradniki zaničljivo posmehovali. Zato je rekla slugi: >Kaj naj hodim k tem mladim uradnikom, ki so glih tak, kakor en smrkovci!« Zborni senat deželne sodnije je obsodil Antonijo K... na pet dinarjev globe.
lj Organizacijski statut za varnostno stražo in za detektive Slovenije je objavljen v Uradnem Listu. Organiziralo se je z njim enotno stražo v celi Sloveniji in zbor detektivov: enotni predpisi in enotno poveljstvo za oba zbora sta se uvedla. Varnostna služba se je s tem zelo izboljšala.
lj Zakaj se je podražil tobak? Ljubljansko demokratsko preročišče v Knailievi ulici je poslalo v svet vest, da se je podražil tobak in tobačni izdelki vsled zadnjega delavskega štrajka v ljubljanski tobačni tovarni. To vest moramo popraviti, ker vemo iz najzanesljivejšega vira, da se je iobak podražil zato, da dobi vlada skupaj tiste milijarde, ki jih mora plačati turškim veleposestnikom za njihove glasove pri sklepanju ustave. Da se to ve, v resnici ni treba biti tako moder kakor je stari »Narod«, Kar pa tiče kakovosti izdelkov, nad katero se »Narod« pritožuje, češ da gore smotke kakor baklje, to v času, ko je moda odpravila brke in ko se ravno ljudem okolu »Naroda« tako zelo hoče bakljad — ni nič nepovoljnega. Baklja pod nosom — to je simbol današnjih demokratskih dni.
J(aša društva.
d Zveza uradniških vdov in sirot ima svojo redno mesečno sejo v ponedeljek, dne 4. julija t. 1. ob 4. uri popoldne v navadnih prostorih. Prosi se točne udeležbe vseh odbornic. — Odbor.
d Članom in članicam SDZ! Tretja številka našega »Vestnika« še ni izšla in ne more iziti prej, dokler ne boste storili svoje dolžnosti in plačali že izdanega. — Prijave za počitniško zborovanje in Krekov socialni tečaj pri Sv. Joštu prihajajo zelo počasi. Storite nemudoma svojo dolžnost. Krekov socialni tečaj priporočam® predvsem tov. akademikom, bogoslovcem in abiturijentom, — Glede potnih ugodnosti potrpite, ker dobite v kratkem vsi pojasnila, — Predsednik SDZ.
d Gg. člane in gdč. članice Ljudskega odra v Ljubljani pozivam, da se v kar največjem številu ^deleže odkritja Borštnik-Verovškovega spomenika jutri ob pol 12. v operi. —i Tajnik.
Socialni vestnik.
o Obratni sveti na Češkoslovaškem.
V	poletnem zasedanju češkoslovaške narodne skupščine pride na dnevni red med drugim zakon o obratnih svetih. V odseku so načrt že rešili temeljem sporazuma; sveti se bodo imenovali »obratni odbori«.
o Varstvo najemnikov na Češkoslovaškem. Praška vlada je izdelala nov zakon o varstvu najemnikov, Glasom tega zakona se bo smela zvišati najemnina polagoma, tekom nekaj let, na višino, ki bo odgovarjala današnji vrednosti stanovanj. Zvišanje bo občutnejše zadelo velika stanovanja nego srednja in mala.
gospodarstvo.
= Tržne cene Živil v Brnu. Govedina kg po 12—18 čs. kron, teletina po 10—14, svinjina po 20—24, bravina po 8—12, kozliček po 10—11, gos zaklana do 4 kg 20 do 22, kokoš 12—16, mleko 2.60 liter, kg masla 40, masti 40, jajca po 70 vin., čebula po 0.60—0.80, zelje kg po 1—1.40, fižol po 3—4, grah po 4—6, mak po 11 češkoslovaških kron.
= Finančno stanje Nemčije. V drž. zboru je bil te dni sprejet nadalnji del 200 milijonov mark v podporo brezposelnih, tako da je za 1. 1921 vsega vkup v ta namen določenih 1200 milijonov mark, a poleg tega še 7 in tri četrt milijarde za cenejšo moko in za inozemsko žito. Vsi izdatki za leto 1921 bodo znašali 106 milijard, Primanjkljaj pri pošti znaša 4 in pol milijarde, pri železnicah pa 14.3 milijarde. Ves primanjkljaj za tekoče leto znaša 49 milijard. K temu pride zavoljo sprejetega ultimata še 3 in pol milijarde v zlatu, to je 53 milijonov mark v papirju. Ako se ima izvršiti še reparacijsko plačilo, bodo zuušali letni izdatki 159 in pol milijarde. Da bo nemška republika to velikansko breme zmagala, namerava še bolj obdavčiti tobak, pivo, mineralne vode, svetiljke, konje, govedo itd.
^Raznoterosti.
r Kako se Židje maščujejo. Ameriški »Hlas« piše: Židje so maščevalni, Evropejci so to že davno vedeli, Američanje so jih pa šele zadnji čas spoznali. Tvorničar H. Ford se je predrznil v svojem listu »The Dearbom wukly Independant« povedati o Židih troho resnice, Ker se je kaj takega predrznil, so delali Židje na to, da bi bila prodaja njegovega časnika v Ameriki prepovedana. V nekaterh meslih se jim je to tudi posrečilo. Nerazsodni ljudje menijo, da pišejo Fordovi uredniki proti Židom zaradi njih vere in to smatrajo za neameriško. Dejstvo pa je, da pišejo proti nelepi taktiki židovstva, proti njih grab-ljivemu kapitalu in proti vsemu, s čimer hočejo podjarmiti ves svet. V Hartfordu so priredili židje letošnjo pomlad slavnostni sprevod v avtomobilih na čast nemških židov dr, C. Weissmanna in prof. A. Einsteina, ki sta nedavno v Ameriko prišla*
da bi študirala tukajšnje razmere. Prireditelji slavnosti so izdali prepoved, da se ne sme nihče izprevoda udeležiti v avtomobilu, narejenem v Fordovih tvornicah. V sprevodu je bilo 400 avtomobilov, ampak ni eden ni bil iz Fordovih delavnic. Tako se maščujejo Židje!
r Ruski knez — vratar. Ko so se pripeljali gostje v hotel Monte Carlo, je padel vsem v oči ondotni hotelski portir. Nekoč pa je vratar naglo izginil, a so ga kma-iu dobili. Primoran je bil, povedati svoje ime. Bil je knez Sergij Shatinski, ki je služil v ruski carski gardi pod carjem kakor polkovnik, kesneje v Denikinovi armadi, od koder je prišel kakor uradna oseba na Francosko. Ko pa je Denikinova armada razpadla, se je nastanil na Rivieri, kjer je jako veselo živel. Vse svoja premoženje je zaigral in ko ni vedel ne kod ne kam, je postal vratar.
r Protiversko ščuvanje in zločini. Brnski »Den« piše: To je samo posledica protiverskega hujskanja, da javna morala stalno pada, da se tatvine in ropi množo in da se zločinci ne strašijo stezati roke po posvečenih predmetih. Tako so zopet oropali zadnje dni cerkev v Stritežu pri Val. Medrečju, kjer so ukradli kelih in zlate dele monštrance. Škoda znaša ve? tisoč češkoslovaških kron.
AMERIŠKE CETE GREDO IZ NEMČIJE*
Pariz, 1. julija. (Havas) »New York' Herald« doznava iz Washingtona, da Amei* rika v kratkem umakne svojo zasedben«? rika v kratkem umakne svojo zasedbene čete s Porenja, kakor zatrjujejo dobro poučene osebnosti. Predsednik Harding je izjavil, da se to zgodi tedaj, ko podpiše mirovno resolucijo ali pa kmalu na to. Govore, da bodo čete odpoklicane na ameriški narodni praznik, to je dne 4. julija.
GRŠKI PORAZ V MALI AZIJI.
Carigrad, 1. julija. (Havas) Poročajo, da so Turki zasedli postojanke pri Sa-bandji in da nemudoma prodirajo dalje. Grki, ki so pod poveljstvom svojega polkovnika branili prelaz Chyso, so od Turkov obkoljeni.
PONAREJALCI BANKOVCEV.
Dunaj, 1. julija. (DKU) Policija je prijela več članov konzorcija, ki je ponarejal bankovce in kateremu se je posrečilo podtakniti nekaterim dunajskim bankam za 500.000 kron ponarejenih češkpr slovaških bankovcev po 500 kron. Areti-' rani so bili trgovski potnik Ludovik Kleia^ iz Munkacsa, ki se je v bankah predstavljal kot trgovec Blau iz Bratislave, in njegova žena, dalje inžener Andrej Gycerf!y, iz Železnega Grada in vseučiliški profesor Julij v. Meszaros iz Budimpešte. Po zahtevi varstvene oblasti sta bila v Budimpešti aretirana trgovca Kastner in Friedin-ger. Družba je doslej ponaredila za 5,763.000 češkoslovaških bankovcev, kar odgovarja znesku 57 milijonov avstrijskih kron. Preiskava se še nadaljuje in se policija predvsem prizadeva, najti delavnico' ponarejevalcev.
MEDNARODNA ORGANIZACIJA POŠTNIH NAMEŠČENCEV.
Praga, 1. julija. (ČTU) Dne 28. in 29. junija je zboroval v Pragi izvrsevalni odsek mednarodne organizacije poštnih nameščencev. Na zborovanju so obravnavali vprašanja omejitve koalicijskega prava francoskih poštnih uradov, ustanovitve mednarodnega poštnega glasila v treh jezikih in personalno zastopstvo pri poštnih, brzojavnih in telefonskih obratih. Ta vprašanja se predlože madnarodnemu uradu za delo. Zborovanje se je izreklo za amsterdamsko internacionalo strokovnih organizacij. Dalje so sklenili, pripraviti vse potrebno za mednarodni kongres poštnih nameščencev ,ki naj se vrši meseca avgusta 1922 v Berlinu. Izvrsevalni odsek je protestiral proti postopanju francoskih vladnih krogov, ki omejujejo organizacijsko svobodo nameščencev v javnih podjetjih. Francoski organizaciji se je naročilo, naj se upre in se ji je izrekla solidarnost organizacij vseh drugih narodov.
 ...........................      A
Odgovorni urednik Anton Marin2«k<
Izdaja konzorcij »Novega Čaaa«.
Tiska Ju£atlovan*ka tiskarna r L]abl|aai.
Za pleskarska Id ličarska dela
se najtopleje priporoča slav. občinstvu in preč. duhovSčlni
TONE MALGAJ
pleskar in ličar Ljubljana, Kolodvorska ul. 6
Iz Havre v Amerika samo 6 dni.
Edino najkrajše črte preko HflVRE, CHER-BOURGA in ANTWERPENA v NEWYORK. Vozne listke in zadevna pojasnila izdaja edino konc. potovalna pisarna
IVAN KRAKER v Ljubljani
Koiadrarsto ulica st. |1 bUzu glavnega kolodvora;
Stran 4i
»Novi Čas«, Hne 2. 'julija 1921.
Stev. m.
Cft tncaPnv Prve vrste is£e veliko podjetje za Uti IGMbCV tesanje jelovih hlodov, plača od kubičnih metrov 90 do 130 kron. Delo je za celo leto. Pismena vprašanja na upravo lista pod št. 64/N. C.
Tovarna
JOS. REICH
Ljubljana, Poljanski nasip 4.
Podružnica: Selenburgova ul. 4.
Podružnica: Maribor Novo mesto Kočevje Gosposka ui. 38. Glavni trg. Stav. 39.
Barva vsakovrstno blago. Kemično čisti obleko. Svet-olika ovratnike, za pastnice In srajca.
	F. BRUMAT	9K	
cs 03	LJUBLJANA	a »C	
OD C >o e=	Brtrnsii šalim in timi	S 3 C* =3	
	po konkurenčni ceni.	e* CD	
O	Mestni trg 25. 1.	CD	
svečarna
}. Kopač,
Ljubljana, Celovška cesta 90.
priporoča voščene sveče, zvitke, sveče za hišno rabo in kadilo,
kupuje čebelni vosek, suhe satine, kapljine po najvišji dnevni ceni.
Kolesa, pnevmatiko, motocikle
vse dele in opremo priporoča
J. GOREČ
LJUBUHKfi, Gosposvetska cesta itev. 41
FRANCU H1TTI, Ljubljana
Sv. Martina cesta šiev. 2.
S
iz tvornice Umrath & Komp. ter ba-£ krene kotle priporoča lastnica po umrlem ^	soprogu
♦
♦
♦
♦
*
♦
S Edini slovenski zavarovalni zavod | I Vzajemna zavarovalnica | v LJUBLJANI, Dunajska cesta štev. 17. | Sprejema v svojem iivljjenskem oddelku: | Življenska zavarovanja v vseh kombinacijah. - Najugod. & nejši pogoji za otroško doto in pogrebne stroške. ® Zahtevajte cenike! Posredovalci se sprejemajo! |	
	firsmnfnnP glošče. g^bene avtomate, ig't, 1 %ji auiuiviiic ma (j,, Hunjug j8;B edino pri tvrdki A. RASBERGER, Ljubljana Sodna ulica štev. 5. Mehanična delavnica za vsa popravlja in druge precizne mehanike.
Modna in mamifakturna trgovina
99
PRI IVANKI**
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 29
naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da od 1. junija naprej prodaja razno manufakturno blago za 20 odstotkov ceneje ter se priporoča za obilen obisk.
SOBNO SLIKARSTVO
IVAN KOŠHK
LJUBLJANA, BIeiwelsova cesta 15
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela v najfinejši izvršitvi in po solidnih cenah.
flflTON KUNSTEIč SSfK
priporoča svojo veliko zalogo
usnja in čevljarskih potrebščin.
Na drobno.	Na	debelo.
DvaaaaaaaULiuaaaaaaaciaaaacianaaciciaaaD
3	13
3 _	-	-	-	“	D
D 0
0
0 o o
o o
j Parna pekarna Jean Schrejj-a nasl.
Jakob Kavčič
LJUBLJANA
Gradišče št. 5
a
naznanja slavnemu občinstvu, da lahko večkrat na dan postreže s svežini in vsakovrstnim dobrim pecivom. Priporoča se za najobilnejša naročila.
Prodaja se v naslednjih podružnicah:
Družba „IMPEX“
|
♦
4
4
kupuje vse vrste
v •	•	•
VI f
Ljubljana, Kr.ekov trg št. 10	$
j ♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
po naj višji ceni.
Zabnikar, Kongresni trg štev. 5.
Svetel, Tržaška cesta.
Černak, Tržaška cesta.
Katarina Kozuie, mlekarna, Polj. c. 0
n
BE3aC3rae3aaCaaaCaaraCaaaE3aaaS3raaC3C3raC3EaC2C2C2CTD
Prešernova ulica štev. 26.
M. Strauss, Škofja ulica.
Jffi. Bergant, Spodnja Siska štev. 61. ] Zanoškar, Poljanska cesta.
D
L;
0
D
D
Mirnu Gospodarsko Honfta 11 lWm liisfta cesla 3811.
mr Štiri milijone kron
zadene v najsrečnejšem slučaju igralec v drugem koiiu državne
razredne loterije.
Nad 1,200,000 kron
so zadele srečke v prvem R©lu državne razr. loterije, kupljene pri
Zadražot Gospodarski banki, Ljubljana.
žrebanje se vrši v prvem razredu
15. in 16, pilila 1921.
Cena srečkam v prvem razredu: cela srečka 48 dinarjev, polovica 24 dinarjev, četrtinka 12 dinarjev, osminka 6 dinarjev.
Srečke prodaja
ŽaMna Gosvodarska laska 1 4.
Ar
Ljubljana, Danajska oesfa 38|I. (Hiša Zatožne svesse.)
?CS«S«SESE2S^CaEateBBSaBBaSSSS8
Vplačana delniška glavn. K 30,(XX).000.
SLOVENSKA BANKA
Telefon štev. 567. Cek. račun 12.205.
5? S?v mm ras«.LJUBLJANA, KREKOV TRG 10, nasproti »MESTNEMU DOMU«, bančne poste nlSnlje
f
Poštni ček. rač. št. 11.323. f Telefon štev. 54.
Marijin trg štev. 8,
r. z. z o. z. v LJUBLJANI.
Jugoslovanski kreditni zavod
Brzoj. naslov: Jugoslovanski kredit Ljubljana.
Woi?ova uiica št.1.
Sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje po Hranilne vloge se izplačujejo brez odpovedi — Hranilne vloge z odpovednim rokom se obrestujejo po dogovoru.
^	Denarni	promet	v	lanskem	letu:	128,000.080	kron.
I Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji.
4
Podružnica v MURSKI SOBOTI in DOLNJI LENDAVI.
.	čistih brez odbitka. Izvenljubljanski vlagatelji dobe poštne položnice.
I	Izdaja čoke, nakaznica in akreditive na vsa tu- In Inozemska mesta. — Daja posojila na
ISl In,	vknjižbo,	poroštvo,	vrednostne papirje In na blago, ležeča v javnih skladiščih,
12 IV *	Jamstvena glavnica 2 in pol milijona kron.
Zavod le neposredno pod državnim nadzorstvom.
-?/—z/—7/—7/—7/r ~7/—7/—7/—7/~r7zrz7zrr7z^žZi7žZZ7/—7/—7/c:i7zzr7zrr7zr7zri7/r:i7zrr7/C^zrq
 —------------------------------------------------------
ri
Zadružna Gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 38|I
(začasno v prostorih Zadružne zveze).
Podružnice: DJHKOVO, MARIBOR, SOMBOR, SPLIT.
Ekspozitura: BLED. - Interesna skupnost z Vseopčo Za~ natlijsko banko Zagreb in njeno podružnico v Karlovcu.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije.
WP!GXZXZXZ '7CZ7£T7rr7£==x: