floyic e

l0vo mesto
LETO IH. - šl 40
V KOČEVJU, DNE 3. OKTOBRA 1158
Cena 10 din
Teden M od s. do 13. oktobra
V času od 5. do 13. oktobra bo ko v Kočevju obiskovali osemletko! Teden otroka. V tem času naj bi V internatu ni več prostora za te veljala še posebna skrb za naše otroke, pa tudi cena je veliko višja, otroke. Skrb za otroka naj bo skrb kot bi pa bila v privatnih stanova-vse naše družbe in še posebej SZDL, njih. Najprej je treba ugotoviti, ko-ZB, Društva prijateljev mladine in liko je družin, ki bi bile priprav-dr. Prav bi bilo, da bi v Tednu otro- ljene sprejeti otroke. Tu naj bi se ka pregledali, kako živijo družine zavzele množične organizacije SZDL, z večjim številom otrok, v kakšnih Zveza borcev, DPM, »Partizan« in
stanovanjih in kako je z njihovim zdravjem. V tem času bo tudi posebna seja sveta za varstvo družine in sveta za socialno varstvo. Na seji bodo razpravljali o zaščiti družine v komuni.
Naj v Tednu otroka izkoristimo čas tudi za to, da ugotovimo, koliko otrok je še potrebnih pomoči. V Kočevju imamo družine, ki so brez otrok. V oddaljenih krajih pa imamo otroke, ki bi radi obiskovali osemletko v Kočevju. Prav bi bilo, če bi del družin, ki nimajo otrok, prevzel v oskrbo otroke, da bi lah-
vsi, ki imajo opraviti z mladino.
V ljubljanskih občinah uspešno delujejo fondi za zaščito otrok. Tak fond naj se ustanovi tudi v občini Kočevje.
Pripravlja se družbeni plan ObLO za prihodnje leto. V plan naj se vnesejo vsi predlogi za razbremenitev družine — dela v okviru stanovanjske skupnosti!
Prav bi bilo, da začne v Tednu otroka z delom šolska kuhinja, ki bo imela prostore v bivši menzi »Zidar« v Kočevju. Taka kuhinja je že dolgo potrebna.
Izobraževanje v okrajnem merilu
Ljudska univerza v našem okraju obravnavali to gradivo. Naj omeje dosegla lep napredek. To se ka- nimo, da bodo ' na teh seminarjih že tudi pri večjem zanimanju ljudi predvajali tudi filme VII. kongresa za izvenšolsko izobraževanje. Raz- in prikazovali barvne diapozitive, nih tečajev, seminarjev ter raznih Program predvideva tudi organi-predavanj se je udeležilo 96.536 ziranje šole za družbeno upravlja-ljudi ali 209 % več kot v letu 1955. nje pri občinskih izobraževalnih ko-Tako velik uspeh je lahko ljudska misijah. Na podlatji izkušenj s se-
univerza dosegla le na podlagi izkušenj iz preteklih let. Vsa zahvala gre pomoči Socialistične zveze, sindikatom in ostalim množičnim organizacijam.
Program dela Ljudske univerze za letošnjo sezono zajema področja iz
minerji za upravne odbore kmetijskih zadrug bodo letos uvedli šolo za družbeno upravljanje v kmetijskih zadrugah. V zvezi z novo šolo je Ljudska univerza že začela razgovore z Zadružno zvezo.
Na področju poljudno znanstve-
O vsem, kar smo navedli in še o marsičem drugem so razpravljali in predlagali na seji pripravljalnega odbora za Teden otroka. Ko so govorili o tem, kaj je bilo uresničenega po sklepih, ki so bili sprejeti v programu Tedna otroka lani, so ugotovili, da je bil del sklepov uresničen, del pa ne. Na seji je bilo poudarjeno, da je v Kočevju nujno potrebna nova osnovna šola. Sedanja že dolgo več ne odgovarja svojemu namenu. Šola »Jožeta Šeška« nujno rabi telovadnico. Tudi ta problem bo treba čimprej rešiti.
Ko so razpravljali o delu Otroškega vrtca, so bili vsi mnenja, da je prostor v vrtcu utesnjen, ker stanuje v tej stavbi tudi neka stranka. Ta naj bi se izselila, da bo stavba otroškega vrtca res samo za otroke.
V	Kolodvorski ulici naj bi uredili otroško igrišče. Prostor ne bi bilo težko najti, pri ureditvi igrišča pa naj bi priskočili na pomoč s prostovoljnim delom člani množičnih organizacij.
Sprejet je bil sklep, da bodo v Tednu otroka pregledane šolske kuhinje, v obeh šolah v Kočevju bodo v tem času roditeljski sestanki, za otroke bo posebna filmska predstava in izlet šolskih otrok, s katerimi naj bi šli tudi starši. Izlet bo organiziralo Društvo prijateljev mladine s šolskimi vodstvi.
V	Tednu otroka naj bi pregledali, kako je z družinami, ki živijo v slabem gmotnem položaju zato, ker so redniki — očetje — pijanci ali delomržneži. V naši občini imamo več takih primerov. Naj velja v
NOVI MOTORNI VLAKI NA ŽELEZNICI
Le nekaj časa smo se Kočevarji veselili hitrega in udobnega motornega vlaka, danes pa imamo kot »večleten napredek« živinske vagone za »udoben in hiter« prevoz. Te dni bodo jugoslovanske železnice dobile enega od petih motornih vlakov, ki jih izdeluje neka madžarska tovarna. Novi motorni vlaki imajo 380 sedežev, bife in lahko vozijo do 125 km na uro. Vozili bodo na progah med glavnimi in drugimi večjimi mesti.
Otrok naj bo naša prva skrb.
Skupščina Zavoda za socialno zavarovanje
88 % PREBIVALCEV ZAVAROVANIH — MILIJONSKA ŠKODA ZARADI NESREČ — VELIKO TBC BOLNIKOV — PARALIZA NECEPLJENIH OTROK — BOLNIK IZ ROKEV ROKO — SEMINARJI ZA ČLANE
SKUPŠČINE
družbene ekonomike, poljudno nega izobraževanja nameravajo or- Tednu otroka tem družinam, ki ni-
znanstvenega ter strokovnega pod- ganizirati radiotelefonske in televi-ročja. Ves program pa upošteva pre- zijske tečaje. Razen tega bodo s ce-delavo gradiva s VII. kongresa Z.KJ. lotno aparaturo, nameščeno v av-Pn' 1	‘ x*	tomobilu, sodelovali tudi na občin-
Poleg tega so predvideni še posebni seminarji, ki bodo podrobneje
r(Hul k ament at
NOVE DOLOČBE
Pri nas je v uporabi kazenski zakonik iz leta 1951; od takrat pa so nastale že precejšnje spremembe v gospodarstvu in družbenem življenju, zato določbe kazenskega zakonika, ki se nanašajo na gospodarski kriminal, niso več primerne za sedanje stanje. V Zvezni ljudski skupščini dela posebna komisija na pripravi novih določb glede kaznivih dejanj v gospodarstvu.
Največkrat je povod za gospodarski kriminal osebno koristoljubje, nekaterim pa želja, pridobiti korist za lokalno skupnost ali določeno gospodarsko organizacijo. Pojavljajo se tudi prestopki kot so slab odnos do družbene lastnine in se kažejo v nevestnem varovanju in uporabljanju družbene lastnine.
Precej je tudi primerov, ko posamezniki prodajajo družbena sredstva pod ceno, zadolžujejo gospodarsko organizacijo in drugo, kar vse povzroča škodo gospodarski organizaciji ter zahteva prisilne likvidacije. Osnutek zakona o spremembah in izpolnitvah kazenskega zakonika določa med drugim tri kazniva dejanja, ki so posebnega pomena za varovanje družbenih sredstev. Tako bo kaznivo vsako ustvarjanje in vzdrževanje nedovoljenih skladov, lažno prikazovanje dejstev, kakor tudi hujša zloraba pooblastil za koristoljubne namene.
V bodoče bodo kaznovane tudi osebe, ki bodo s svojim nezakonitim delom povzročile prisilno likvidacijo gospodarske organizacije. Ta določba je posebno pomembna zato, ker prihaja pri prisilni likvidaciji ene gospodarske organizacije tudi do motenj v stabilnosti drugih podjetij, ki nastopajo kot upniki. Nadalje bo kaznovana odgovorna oseba, ki bo plačala, čeprav ve, da je njena gospodarska organizacija nesposobna plačila, in da je pred likvidacijo, določenim upnikom dolgove, jim priznala neresnične terjatve, sestavljala lažne pogodbe in drugo.
Gotovo bodo te nove kazenske določbe pravočasno obvarovale marsikatero podjetje pred likvidacijo.
skih praznikih. Največ skrbi pa bo posvečeno predavateljskemu kadru, za katerega bodo organizirali stalno šolo.
Iz vsega tega vidimo vso pomembnost ljudske univerze, ki je res ljudska v pravem pomenu besede.
-ta.
so po svoji krivdi pahnjeni v bedo, kakor tudi ostalim družinam, ki zaradi bolezni ali kakega drugega vzroka živijo v slabili gmotnih razmerah, še posebna skrb, tako otrokom in materam.
Naj bi Teden otroka res izzvenel tako, kakršen je njegbv namen; pregled tega, kar smo že storili za otroka, predvsem pa to, kaj moramo še storiti, da bodo imeli naši malčki neskaljeno in srečno mladost.
V Kočevju je bila 24. septembra polletna skupščina podružnice Zavoda za socialno zavarovanje. Poročila o delu podružnice zavoda, o zdravstveni službi, preventivni službi in druga so bila dobro pripravljena. Dopolnila jih je še razprava, ki je osvetlila nekatere probleme, težave in uspehe in dala smernice za bodoče delo.
Na področju kočevske podružnice je bilo konec junija 5.893 aktivnih zavarovancev, vseh zavarovanih oseb pa je bilo 13.669, kar predstavlja 88 % vsega prebivalstva.
Tudi v letošnjem prvem polletju je bilo precejšnje [število nesreč. Vseh je bilo 396, izgubljenih dni zaradi nesreč pa je bilo 6.712. Po številu delovnih nesreč je na prvem mestu Rudnik, sledi KGP, potem »Snežnik« Kočevska Reka, »Ključavničarstvo« itd. Značilno je, da je število nesreč pri delu v primerjavi z lanskim prvim polletjem manjše, na drugi strani pa so ne-? N*e letos težjega značaja. Vse to nam narekuje, da v r.aših podjetjih še vedno premalo skr be, da bi bil delavec pri delu zavarovan. Zaradi bolovanj, nesreč pri delu in drugih vzrokov je bilo izgubljeno na tisoče delovnih dni, izdatki za zdravljenje in nadomestila za plače pa gredo v milijone.
Podružnica zavoda je dala predlog, da se ustanovi pri občini ko-
misija za higiensko tehnično zaščito dela. Zaenkrat je ostalo še samo pri predlogu.
Zelo zanimivo je bilo poročilo o razvoju zdravstvene službe na področju bivšega okraja. Po končani vojni je bila zdravstvena služba še neorganizirana. S sodelovanjem zdravstvenih delavcev in ljudske oblasti se je iz leta v leto večalo število zdravstvenih domov, ambulant. Preventivna zdravstvena služba je dosegla po osvoboditvi lepe uspehe. Bilo je tudi nekaj epidemij trebušnega tifusa v letu 1951 in še
posebno 1953. leta. Treba je bilo veliko truda, da je bila epidemija lokalizirana in onemogočena. Z dokončno ureditvijo vodovodnih naprav bo šele popolnoma onemogočen pojav tifusa.
Odstotek bolnikov, ki bolujejo za TBC, je v Kočevju in okolici še vedno visok. Glavni vzroki tuberkuloze so: nekateri priseljenci so prinesli kali TBC, ko so se priselili v Kočevje, slaba stanovanja, podhranjenost in alkohol.
Lani je bilo na področju bivšega okraja 17 primerov otroške paralize, letos smo imeli tri primere obolenj v Kočevju in sicer otrok, ki še niso bili stari 9 mesecev in še niso bili cepljeni. (Nadalj. na 2. str.)
Življenjski standard se bo samo dvignil!
Ali bo delovni človek prizadet?
To je bilo prav gotovo prvo vprašanje, ki se je pojavilo ob objavi povišanja cen. Jasno in glasno lahko odgovorimo — ne! Delavcem in uslužbencem v gospodarstvu se povečajo: kosmati osebni dohodek za 9 °/o, čisti za 7 */«. Za javne uslužbence pa se povečajo osebni dohodki za 7 %, pokojnine in invalidnine pa za 8 •/». Za tretjega in vsakega nadaljnjega otroka v družini pa se povečajo otroški dodatki za 240 dinarjev.
Res je, da se bodo povečali življenjski stroški kmečke in obrtniške družine, toda po podatkih se v merilu vse države standard teh veliko hitreje dviga kot pa pri delavcih in uslužbencih. V zadnjih 6 letih so cene kmetijskih proizvodov narasle za 56 °l«, industrijskim pa samo za 3 odstotke. Brez dvoma pa je, da to ni mogoče reči za vse kmete. Kmet v strmih pobočjih Kolpske doline, Drage, deloma Loškega potoka in drugod si svoje življenje v teh šestih letih ni posebno gramu sladkorju izboljšal, toda poglejmo kmeta Ribniške doline, kjer je radio že skoro v vsaki hiši, pa tudi motornih koles in mopedov ni malo. Ne omenjamo
nas že gospodarske cene. Torej toliko stanejo, kolikor so vredni, oziroma kolikor je potrebno stroškov zanje. Cene tem podraženim artiklom pa je še vedno določala država in ker so bile nižje, kot so znašale pri proizvajalcih je morala država iz naše skupne blagajne to kriti.
Pri nas se vedno bolj razvija tu-
v Avstriji kruh 168, sladkor 151, elektr. energija 12, cigarete 135; v Italiji kruh 124, sladkor 247, elektr. energ. 40, cigarete 160; v Franciji kruh 85, sladkor 137, elektr. energ. 89, cigarete 141; v Grčiji kruh 68, sladkor 240, elektr. energ. 37, cigarete 125; v Zah. Nemčiji kruh 150, sladkor 145, elektr. energ. 34, cigarete 249; pri nas pa; kruh 46, slad-
V	zadnjem tednu se mudi na obi- resna politična kriza, ker burman-
sku v Jugoslaviji predsednik norve- ski politiki niso bili enotni Burma ške vlade, Gerhardsen, kot gost se je zaradi gospodarskih posledic podpredsednika Izvršnega sveta, tov. vojne vsa zadnja leta prebijala sko-Kardelja. Pri državniških razgovo- zi izredno velike težave, a te kljub rih, ki so bili v Beogradu, je zadnji temu vztrajala na poti ’ neodvisno-dan sodeloval tudi maršal Tito. Nor- sti in izven blokov. Na njo so ves veški premier je obiskal tudi Sara- čas močno pritiskale Ki -e iška in de-jevo, hidrocentralo v Jablanici in žele tihomorskega vojaškega nak-a Dubrovnik ter se preko Splita na- Z državnim udarom se ‘ ie mora’ potil v Slovenijo.	umakniti iz vlade tudi U Nu dgse-
V	Libanonu je vodja libanonskih danji predsednik burmanske’ vlade upornikov, Kerami, prevzel pred- Orientacija burmanske politike tre-sedstvo vlade. Ob tej priliki je po- nutno še ni jasna, vendar ni izklju-zval ves narod h konstruktivnemu čeno, da bo prišlo do večjih spre-sodelovanju in zajamčil varnost ž;v- memfo.
ljenja in imovine. Na splošno pre- Položaj na Cipru je izredno te vladuje mnenje, da bo predsednik žajc, ker Britanci vztrajajo pri svo libanonske vlade v kratkem uradno jem načrtu ureditve ciparskega zahteval umik amenskih čet z te vprašanja. Generalni sekretar atlant-dezele. Pričakujejo, da bo ze ta me- skega pakta skuša posredovati v see prišlo do delnega ako ne popol- sporu med Grčijo in Veliko Brita-nega umika ameriških čet iz Liba- nijo tako, da bi za nekaj časa od-
n°va' .	...	!°z!h izvajanje britanskega načrta.
V	Kairu je novo osnovana alzir- Makanos, vodja ciprskih Grkov pa ska vlada objavila svojo prvo dekla- je predložil vzpostavitev prehodne racijo. V njej je rečeno, da bo via- samouprave na otoku, s čimer pa se da svojo politiko vskladila z načeli Turki in Britanci ne strinjajo V Združenih narodov m s petimi na- grškem tisku je v zadnjih dneh pričeli o aktivni koekstistenci, ki so jih šlo do izraza ogorčenja proti šte-
di turizem, ki nam v glavnem pri- kor 145, elektr. energija 6, cigarete sPreJel> afriški in azijski narodi na vilnim deželam, članicam Atlantske
........ ’	“	"	veliki konferenci v Bandungu. Al- zveze, zaradi njihovega stališča do
žirska vlada se je v svoji deklara- vprašanja Cipra. Vedno pogosteje se ciji zavzela tudi za prekinitev so- v Grčiji čujejo glasovi, da bo Grčija
naša precej dohodkov, predvsem še 55. devize, toda tujci se krepko tudi Če upoštevamo vse to, moramo okoriščajo z nizkimi cenami teh iz- reči, da je bil to nujen in upravičen delkov. Pa poglejmo. Realna vred- ukrep in si ga tako tudi razlagaj-nos do'nrja znaša sedaj 632 dinar- mo.
jev in če to preračunamo v dinarje	Mc
Nove cene nekaterim izdelkom
Na zadnji seji Zveznega Izvršne- državi 280 milijonov kg, ali nad 15 ga sveta je bil sprejet odlok o po- kg na osebo, medtem ko je pred
vražnosti v Alžiriji ter za pogajanja morala razmisliti o svojem položaju s francosko vlado. Do sedaj so al- v Atlantskem paktu, žirsko vlado priznale vse arabske Že več kakor teden dni se pri nas dežele, v indijskih vladnih krogih pa mudi predsednik maroške skupšči-prevladuje mnenje, da bo Indija ne, Ben Barka. Gosta iz Severne stvarno priznala novo alžirsko via- Afrike zanima predvsem naša kodo, čeprav to priznanje ne bo urad- munalna ureditev in položaj poedi-no. Uradno priznanje nove alžirske nih republik in narodov v naši dr-vlade mnoge dežele odklanjajo zato, žavi. Slednje zanima maroškega
...	.	.	•	- — .......... ............ t--— ker ta vlada ne kontrolira določene- predsednika predvsem iz ra z Inn a
višanju cene pšenične m ržene mo- vojno znašala potrošnja le 5,5 kg na ga ozemlja. Francoska vlada je ob- ker je MarokoPživo zainteresiran pri ke ter pšeničnih izdelkov za tri di- osebo. Posebno se čuti povečanje v vestila vse vlade, da z njimi ne bo ustanovitvi nove arabske države? v
mogla vzdrževati prijateljskih sti- kateri bi bili združeni Tunis, Alžir kov, ako bi priznale novo alžirsko in Maroko.
vlado.	Generalna razprava v Združenih
V Burmi je prišlo pretekli teden narodih, katere so se udeležili vodje
______ se čuti povečanje v
narje, medtem ko se cena kruhu zadnjih dveh letih, ko je narasla zviša za največ 4 dinarje pri kilo- potrošnja za 4 kg. Povedati mora-(v sipi, kristalu mo, da mora država uvažati velike in prahu) se zviša cena za 25 din količine sladkorja. Letos smo uvo-pri kg, električna energija za go- žili 65 milijonov kg, drugo leto pa spodinjstvo za 1 dinar za kilovat, bo treba zaradi manjšega pridelka ,	. , j i jv,	- cene tobačnih izdelkov za okoli 15 sladkorne pese uvoziti kar 140 mi-
kmeta v jatmJhskihijpredellh^ naše odstotkov (podražile so se: morava lijonov kg. Zaradi sorazmerno nizke
(Konec na 8. strani)
države, kot so Vojvodina, Slavonija, Pomoravje itd. Vsem ni nikoli moč ustreči, tako tudi ob tem povišanju cen ne.
Povišanje teh cen bo prizadelo povprečno 4-člansko družino za 3”/» ali 700 dinarjev, osebni prejemki pa se s 1. oktobrom povečajo za okoli 7 %i (tistim z malimi plačami več, a tistim z večjimi manj), torej se bo osebna potrošnja dvignila najmanj za 4 %. Pri družinah, kjer ni kadilcev in porabijo ved mleka kot kave, pa celo še več. Povedati je treba, da bo s po^šanjem teh cen država dobila 18 milijard din, za zvišanje plač pa bo šlo 42 milijard.
Gotovo se bo kdo vprašal; zakaj potem sploh povišujejo cene, ko to dvigne toliko prahu, zvišali bi samo plače!? Odgovor je lahko kratek. Skoro vsi izdelki imajo pri
za 10 din, zeta za 10 din, ibar za 7 din in drava za 5 din); cene vžigalic se ne spremenijo. Potniške tarife na železnici pa se povišajo za 15 odstotkov.
Podražitev moke je bila nujna, da sn vskladi z odkupno ceno pšenice. Da bi čim več pšenice pridelali doma. je bila povišana odkupna cena pšenici od 30 na 36 dinarjev, medtem ko je cena moki in kruhu ostala ista. Zaradi takšnega razmerja cen med pšenico, moko in kruhom, mlini in pekovska podjetja niso imela pogojev za normalni razvoj. Precej teh je delalo z izgubo in si ni moglo ustvariti potrebnih sredstev za povečanje in izboljšanje proizvodnje. Razlika v ceni zato ostane njim.
Potrošnja sladkorja stalno narašča; tako na leto porabimo v vsej
40 let KP Jugoslavije
Aprila prihodnje leto bo minilo 40 let od ustanovitve Socia listične delavske partije (komunistov). Z njeno ustanovitvijo . je jugoslovanski delavski razred ustvaril svojo enotno organi zirano vodilno silo, ki je kasneje delovala kot Komunistična partija Jugoslavije oziroma Zveza komunistov Jugoslavije. Delo vanje KPJ kot avantgarde delavskega razreda naše domovine in naših narodov v minulih štiridesetih letih je bilo odločilnega pomena za usodo jugoslovanskih narodov in je z zmago socialistične revolucije pomenilo novo dobo našega razvoja.
Ob taki presoji pomena ustanovitve KPJ je Izvršni komite Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije sklenil na svoji seji, 23. septembra, da bo leta 1959 slovesna proslava 40-letnice Komunistične partije Jugoslavije.
Za organizacijo proslave je bil ustanovljen poseben odbor, v katerem je 37 najvidnejših partijskih funkcionarjev; predsednik odbora je tovariš Tito, tajnik pa Bogdan Osolnik.
do državnega udara, tako da je v skoro vseh prisotnih delegacij je deželi prevzela oblast vojska. Za pokazala, da bodo letos glavni pro-tem, ko se je pred približno letom blem zasedanja Združenih narodov dni razbila preišnja antifašistična vprašanje Alžira, Tajvana in razo-koalicija, je v Burmi stalno pretda rožitve. Večina šefov delegacij se ——je že vrnila v svoje države.
Hudo razburjenje po vsej Koroški je povzročil sklep deželnega maverja VVedenigga, da v dvojezičnih šolah lahko starši zahtevajo, da se njihovih otrok ne poučuje v slovenskem jeziku. Posledica tega sklepa je takoj omogočila v civiliste preoblečenim orožnikom in narodnostnim nestrpnežem, da z grožnjami zbirajo podpise staršev za ukinitev slovenskega pouka njihovih otrok. To pomeni, da se je začela od vlade dovoljena kampanja za ukinitev dvojezičnega šolstva na Koroškem. Avstrijska vlada je torej odstopila od 7. člena mirovne pogodbe, po kateri je dolžna narodnostnim manjšinam omogočiti in zajamčiti pouk v njihovem narodnem jeziku.
Zunanjepolitični komentar —-....-
NEPRIČAKOVAN USPEH
Rezultati nedeljskega referenduma za novo ustavo v Franciji ter vseh njenih prekomorskih posestvih so iznenadili tudi največje optimiste in to ne samo v Franciji ampak tudi drugod po svetu. Komentarji teh rezultatov in ugibanja o bodoči francoski notranji in zunanji politiki pa so seveda zelo različni.
Volitev se je udeležilo 85 •/• vseh volilnih upravičencev, kar se v Franciji v zadnjih letih sploh še ni zgodilo. Od vseh volivcev pa jih je 80 */• glasovalo za novo ustavo ali praktično za generala De Gaul-lea, saj nova ustava za prihodnjih 7 let prav v ničemer ne zmanjšuje ali omejuje oblasti tega generala. Novi predsednik bo sicer posebno voljen, vendar v izid teh volitev v Franciji danes nihče več ne dvomi.
Od rezultatov glasovanja je posebno zanimiva ugotovitev, da je proti De Gaullu glasovalo manj volivcev kakor pa jih je na zadnjih volitvah dobila komunistična partija Francije. Iz tega upravičeno sklepamo, da so za novo ustavo glasovali tudi mnogi volivci, ki so prejšnja leta podpirali komunistično partijo Francije. Za De Gaulla je glasovala vsa desnica in vse sredinske stranke ter večji del socialistov in radikalov. Tako so »branilci republike« po 13. maju doživeli drug poraz.
Da je do takega poraza prišlo, je brez dvoma kriva kominformovska in stalinistična usmerjenost francoske komunistične stranke v vseh povojnih letih, čeprav je v zadnjih mesecih ta stranka skušala izvesti nekaj resnih akcij, pa je nedavna izjava predsednika. sovjetske vlade', Hruščeva, zmanjšala pomen teh akcij francoskih komunistov in povečala nezaupanje volivcev do te stranke.
Kljub temu pa bo odnos političnih sil v Franciji znan šele z izidom parlamentarnih volitev, ki bodo po določbah nove ustave začele 6. oktobra. Vso Francijo trenutno zanima vprašanje, ali bo novi predsednik vlade Soustelle, znani Degolovec ali pa kdo od starih in znanih francoskih politikov. Večji del političnih opazovalcev se strinja s tem, da bo referendum izgubil svoj pravi smisel, ako ne bo rešeno v bližnji prihodnosti tudi vprašanje Alžira. Uradni podatki iz Alžira namreč pravijo, da se je od 83 •/« alžirskih volivcev kar 96 '/• izjasnilo za novo francosko ustavo. To pa pomeni, da so za novo ustavo praktične^ skoraj vsi Alžirci razen onih, ki so v enotah alžirske osvobodilne vojske. Ker je predsednik alžirske vlade izrazil pripravljenost za pogajanja in za mirno ureditev spora, pričakujejo, da je moči alžirsko vprašanje rešiti le s pogajanji med obema vladama.
Zahodnonemški in nekateri drugi politični krogi pa so uspeh De Gaulla sprejeli z rezervo, ker menijo, da je rezultat glasovanja predvsem izraz francoskih teženj po veličini Francije in po obnovitvi nekdanje francoske močj, ne pa rezultat želja, da se preneha z notranje politične razcepljenostjo in spori. Ze bližnja prihodnost pa bo pokazala, kateri komentatorji imajo prav. Francija na vsak način stoji pred daljšim razdobjem, v katerem se bodo njeni notranji in zunanjepolitični odnosi začeli bistveno spreminjati.
B. Mikoš
Oskrba z
MALA A
Sklenili smo, da naredimo manjšo anketo med trgovinami, ki se ba-vijo s prodajo krompirja, jabolk, čebule in podobnih stvari ter potrošniki, ki te stvari kupujejo. Predvsem nas je zanimalo, kako je z letošnjo ozimnico. S trgovinami smo opravili anketo kar po telefonu; Za trgovine smo imeli napisano tale vprašanja:	Kakšne so cene
ozimnice? Dostavljate na dom? Koliko zaračunate za dostavo na dom?
Najprej smo povprašali pri »Trgo-prometu« v Kočevju komercialista podjetja, tov. Hermana Struno. Takole nam je odgovoril:
»Sedanja prodajna cena krompirja je 12 din, jabolka prodajamo po 22 din kg, čebule nimamo na zalogi, zelja tudi še ni. To bi bili v glavnem najvažnejši artikli za ozimnico. Na zalogi bomo imeli dovolj blaga. Potrošniki, ki so interesenti za ozimnico, naj čimprej prijavijo svoje potrebe. Cene ozimnicam, vzemimo na primer krompir, kateremu je sedaj cena 12 din kg, nikakor ne bodo višje; stremeli bomo, če bo to mogoče, da bo še delno nižja. Fti krompirju, jabolkah itd., pribijemo samo tolikšno maržo, da lezemo skozi.*
TEDENSKI INTERVJU
Karel Mikulič: O nalogah kmetijskih" zadrug
Za večino nesreč smo krivi sami!
Z INŠPEKTORJEM DELA PO PODJETJIH
Večkrat, na žalost celo prepogo- šča, biti pa mora tudi poskrbljene Podpredsedniku Okrajne zadruž- pomena za našo družbo, zato nam	te, upravne odbore in upravnike	sto slišimo ali beremo tudi takele	za varstvo podjetja	in delavcev.
ne zveze Ljubljana, tovarišu Karlu ne sme biti vseeno, kako bo .izve-	kmetijskih zadrug. Mnenja sem, da	vesti: »...zaradi nepravilnega rav-1	Število nesreč se bo	zmanjšalo le,
Mrkuliču, smo o nalogah zadružnih dena.	se je treba temeljito pogovoriti o	nanja z razstrelivom je prišlo do	če bodo podjetja upoštevala vse te
organizacij pred volitvami v zadruž- Na vasi so še posamezniki, ki bo-	volitvah v zadružne svete. Prav bi	eksplozije. Ugotovljena je taka in	ukrepe.
ne svete in o razvoju zadružnega do podcenjevali našo mladino češ,	bilo, da bi SZDL poklicala pred-	taka materialna škoda...!« ali pa:	Da bi se preprečile	predvsem ta-
kmetijstva zastavili nekaj vprašanj, da nima izkušenj. Za žene bodo iz- stavnike kmetijske zadruge in osta- »... Nekvalificiran delavec se je pri ke množične nesreče, kot se je n. Za izčrpne odgovore se nju najlep- javljali, da so doma preobremenje- lih množičnih organizacij, da bi opravljanju minerskih del smrtno pr. pred meseci pripetila na grad-še zahvaljujemo!	ne. Potrebno pa je tem posamezni- skupno pripravili kandidatno listo ponesrečil...!« itd. itd. Mnogo je bišču v Kokin Brodu, kjer je iz-
kom zavezati jezike in pomagati za volitve zadružnega sveta. Prepri- takih primerov, ki pa jih ne bi bilo gubilo življenje 35 delavcev, je bil Pred nami so volitve novih za- mladini, da se bo usposobila. Žene San sem, da se večina zadružnikov treba, če bi vsak svoje delo vestno na pobudo Republiškega inšpektor a-družnih svetov. Ali bi nam lahko pa moramo razbremeniti drobnega strinja s tem predlogom. V zelo izpolnjeval in posebno če ne bi pu- ta dela opravljen na našem območ-povedali nekaj o pomenu in na- dela s tem, da se tudi na vasi orga- redkih primerih bodo posamezniki ščali k odgovornemu delu nekvali- ju pregled vseh podjetij, kjer upo menu zadružnih svetov in kaj bo- nizirajo razne olajšave v gospodinj- izstopali, češ, mi ho mn delali nn rini ranih delavcev. Vse te ne-mnde mMioin	;
do prinesli novega pri zadružni stvu, predvsem zaposlenih žena.
politiki na vasi?
bomo delali po ficiranih delavcev. Vse te nezgode rahljajo razstrelivo. Pregled je svoje, kaj nas boste učili. To so pri delu raziskuje inšpektorat dela, opravil inšpektor dela pri ObLO Ko-
V časopisu smo brali, da se bo ljudje, ki jih ne briga, kako bo na- toda tudi tu še bolj kot kje drugje Čevje, tovariš Muhič, po predvidenem perspektivnem pro- predevala zadruga in kmetijska velja izrek, da po toči ne velja zvo-
gramu kmetijska proizvodnja pove- proizvodnja. Upam, da bodo takim niti. Zato pristojni inšpektorat dela pj^j KMETIJSKEM GOZDARSKEM čala do 1961. leta v Sloveniji za članom lahko bdgoverili napredni redno pregleduje vsa gradbišča in	POSESTVU
72"/». To akcijo pa bi bilo zelo tež- kmetje, ki bodo imeli več dohodkov, kamnolome, kjer uporabljajo in Naš objsk • namenjen najprej ko opraviti v tem sestavu in s to ker bodo tesno sodelovali s pred- shranjujejo razstrelivo. Vedeti mo- Kmetijskemu gozdarskemu posestvu miselnostjo v naših kmetijskih za- stavniki kmetijske zadruge. Zato je rajo predvsem, če opravljajo miner- Kočevje. Razstrelivo uporabljalo na drug ah. Upravni odbori se sicer tru- važno, da so voljeni v zadružne or- ska dela kvalificirani, to je izpra- dveb deloviščih, pri gradnji cest v dijo, eni več drugi manj, za izbolj- gane člani z napredno miselnostjo, šani minerji, podjetja morajo imeti RpgU ^ Grčaricah Skladišča imajo Sanje stanja v zadrugi. So pa pre-	(Se konča v prih. številki) ustrezna stalna in priročna skladi- ustrezno zavarovana, minerska dela
ozko zastopani, ni žena ni mladine,	opravljajo poklicni minerii ki
pa tudi člani kmetijske zadruge jim	— -	- - —	-	-	-	-	- -	-	J ’
premalo pomagajo. Napačno je, govoriti o boljšem življenju, dokler ne povečamo proizvodnje. Ni odvisno boljše življenje od zvišanja cen, marveč od cenejše proizvodnje. Tehodke Svečankoruze Pravimo fotografiranje se bo v slikanje v Kočevju, Rudniku, Šalki komunalnem podjetju, v Kočevju, v cmlictf ^ J mleka, koruze, naših krajih končalo nekako do 15. vasi, Stari Cerkvi, Cvišlarjih, One- Razstrelivo hranijo skupno s Cest-hT^ tak° tl j! oktobra. Na območju kočevske ob- ku, Koprivniku in Livoldu. Te dni nim nadzorstvom sekcije Novo me-oredstavniki zsdLnne - iLK «ne je sedaj prva ekipa, katere de- pa je ekipa pričela s slikanjem v sto, v kočevskem kamnolomu. Skla-Stmko^hvki -d^n lm,0Hk0 Sk lo je bilo odvisno od napetosti elek- ribniški občini. Ekipa, ki ima s seboj dišče je sicer dovolj oddaljene delan J	Kmetje sioznt tričnega toka v omrežju in je za- agregat, t. j. lastni izvor električ- od mesta, a ne odgovarja. Municijo
M "	. .	. ,	. radi nizke napetosti lahko delala nega toka, in je do sedaj delala v hranijo v bunkerju brez ventilacije
,Na vasi Je Pptrebno mnogo stva-	^	in brez vseh ostalih varanih , !
Od udeležbe vseh je odvisen uspeh
FLUOROGRAFIRANJ A
bili na trimesečnem tečaju v Ljubljani, samo dovoljenja od inšpektorata za delo še nimajo.
PRI »KOMUNALI« NI UREJENO
Rentgensko slikanje pljuč ali kot samo ob transformatorju, končala Ogledali smo si tudi stanje v
ri na novo vpeljati. Nakupiti je tre-Karel Mikulič	ba razne stroje, ki bodo razbreme-
nili kmetijske proizvajalce.
Za izvedbo kmetijskega načrta v Kmetje bodo z veseljem uporab-Jugoslaviji je treba tudi v zadruž- ijah kombajn, traktor, setveni stroj, ništvu spremeniti oziroma dopolniti kosilnice, razkuževalca žit in dr. poslovanje in organe v kmetijskih Kmetijske zadruge imajo zelo male zadrugah. Kakor nam je znano, so teh strojev, povpraševanje pa je bili, v kmetijskih zadrugah do sedaj med kmeti precejšnje. Tako se je naslednji organi: občni zbor, uprav- zgodilo pri setvi italijanskih pšenic ni in nadzorni odbor. Nova pravila v Ribnici; kmetje bi radi podrahlje-jih dopolnjujejo, tako da bo kme- vai; zemljo, orali s traktorjem, se-tijska zadruga imela: občni zbor, jai; s strojem, a strojev zadruga ni-zadružni svet, upravni odbor in ma. za nakup strojev so upravni upravnika. Nadzorni odbor odpade, odbori »preveč stisnjeni«, ker nima-ker bo ZS obenem tudi nadzorni j0 dovolj zaupanja v proizvajalca, organ. Kmetijske zadruge so vsako čeprav smo večkrat signalizirali, da leto finančno pregledane od revi- brez strojev ne bo mogoče izvajati zor jev GZZ in je v bodoče nadzorni takih akcij.
odbor nepotreben.	Omenil sem samo par problemov,
Občni zbor se bo v bodoče sesta- kakšne naloge čakajo zadružne sve-jal enkrat na leto, ob zaključku poslovnega leta. Razpravljal bo o najvažnejših vprašanjih kmetijske zadruge. Člani bodo na zboru poslušali poročilo in dajali pripombe m predloge za izboljšanje kmetijske zadruge. Sklepali bodo tudi o drugih načelnih nalogah.
Zadružni svet bo nov organ v
Fluorografska ekipa je bila ta dan v Livoldu
Skupščina kočevske podružnice SZ
(Nadaljevanje s 1. strani)
ostalih varnostnih u-krepov, vžigalne kapice pa imaje kar v železni blagajni na upravi »Komunale«!!! Minerska dela opravljajo brez poklicnega minerja. Večinoma se s tem ukvarjata upravnik in skladiščnik, v peskokopu v Mozlju pa minira delavec brez izpita. To zagovarjajo s tem, da je bil v vojski miner.
VODOVOD BREZ SKLADIŠČA Pri Mestnem vodovodu v Kočevju sploh nimajo skladišča za razstrelivo! Municijo shranjujejo v splošnem skladišču sredi mesta. V isti stavbi je delavnica, nad skladiščem pa so stanovanja in pisarne! Vžigalnih kapic niso imeli. Po nalogu inšpektorja dela so municijo prestavili v rudniško skladišče. Minerska dela opravljajo poklicni rud-, v,	XI niški minerji, dovoljenja od prlstoj-
Loskem potoku n Dragi, je začela nega inšpektorata dela pa nimajo, z delom v Papežih, nakar bo nadaljevala v Osilnici, Fari, Kočevski Reki, Mozlju in drugod.
»ZIDAR« IN POSLOVNA ZVEZA
Pri SGP »Zidar« je tovariš in-Pozanimali smo se na občini Ko- špektor dobil, v več ali manj zado-
prlšlo iz šol šest mladih zobozdrav-
„	, ,	.,	, stvenih delavcev, ki prejemajo šti-
Razprava o delovnih nezgoda j pendije iz Kočevja. O gradnji no-	-------„ -—
večkrat prišla na vrsto. Predlagano	v@ bolnišnice	v	Kočevju je	bilo	iz-	čevje, kako je z udeležbo pri flu-	voljivem stanju. Municijo shranju-
^iu,i„ ovcv ^ 11UV	„	Je bil°- naJ bi podružnica Zavoda	re6eno že	mnogo	besed.	Bolnišnica	prografiranju. Zvedeli smo, da je	jejo v skladišču na Rudniku, miner-
kmetijski zadrugi in se bo sestajal za soc,aIno zavarovanje skupno z potrebna in jo bo treba čimprej udeležba povsod zelo dobra, ljudje ska dela opravljajo poklicni miner-
občinskim sindikalnim svetom pri-	,„,„^1*1	prihajajo ob napovedani uri in sli-	ji, nimajo pa dovoljenja od pristoj-
kanje ter ostalo administrativno de-	nega inšpektorata dela. Tudi Gospo-
najmanj vsake' 3 mesece, izvoljen občinskim sindikalnim svetom pri- diti bo na tajnih volitvah 23. novem- Pravlla kraJS0 analiz0 oštev,lu ne" -	.
bra. Naloge' zadružnega sveta^bodo ***>?*«* in *> pred,0Žila zborU	JlJKtih TnTc^av-	™ ima enega
ra'j kcr^todoTzVoUcni" člani m* svoje ? Direktor okrajnega Zavoda za so- stvenih pregledih. Večkrat se doga- samem, predvsem zaradi letnih do- vol jen ja '"inšpektorata"' Mmerska dela delo odgovarjali volivcem^^
lovišča do delovišča, municijo pa
zdravnikih specialistih in zdrav- Najslabša je bila udeležba v Kočevju poklicnega minerja ki oa nima do-
____il ____cip flnnn- __________________________ _____i___ai i^v,;___________________u___•	• ~	\
odgovarjali Zadružni svet bo na
,,	,	, , ...	,	, ,in druoirn delal da ie bilo3 v ljubi San- kar stroške pregledov zelo podraži. Kej0 tako resno kot delavci in cest. Z avtomobilom potuje od de-
S2 V^nJ'oVa^?otrTeval	SSNekateri zdravniki spline prakse	^etje.	lovišča do delovišča,P miicijo p;
taHfne mLdnike in nosfovnike na-	delovnih nezgod. Ko je govoril o	vse prerad pošiljajo bolnika k spe- Nekateri so prišli na slikanje še-	vozi s seboj. Na avtomobilu ima tu
jemal kredite za poslovanje, skle-	zobozdravstveni službi je poudaril,	^t0™: * ° teVtakem fe sploh	le' ko s° bili posebej opozorjeni! Za	d, predpisan znak za municijo.
_ „„1__ ___________Ha ip hiln nanačno. ko so ukinili samo» a“ .1e POLer .	.	_ .. zamudnike na ho venetno 15. okto-
pal bo o nakupu osnovnih sredstev, da je bilo napačno, ko so ukinili ™ben domači zdravnik!? Tudi zamudnike pa bo verjetno 15. okto-sklepal bo o gospodarskem načrtu dentisticno solo. To se nam sedaj	zdravnikov na domu so vča- ^ra dopoldne v Kočevju se en a
in spremljal kako se izvaja itd.	maščuje, ker primanjkuje zobo- nrenonosti1	fluorografiranje.
Zadružni sveti bodo imeli 30—60 zdravstvenih delavcev. Dent.istična sin prepogost .
čimprej spet začela z Prostor nam ne dopušča, da bi
PRI »SNEŽNIKU« NAJBOLJE Najlepši red pa je tovariš Muhič Poudariti je treba, da je zelo dobil na posestvu »Snežnik« v Ko-članov. V tem številu bodo zasto- šola naj bi čimprej spet začela z Prostor nam ne dopušča, da bi važno, da se slikanja udeležijo prav čevski Reki. Tu imajo posebno skla-pani kmetje, člani KZ,	žene,	mladi	dielom.	zajeli v	ta sestavek še druge za-	vsi_ ker s0 izkušnje pokazale, da je	“lsce “ municijo,	posebno	za vži-
zadružniki in delavci,	zaposleni v V Kolpski dolini bi bil zelo po-	nimive ugotovitve s tega zaseda-	med tistimi, ki se slikanja niso ude-	?alne kapice in vrvice. Vsa	skladi-
kmetijski zadrugi.	treben stalni	zdravnik. V Kočevju	nja. Naj	omenimo, da bodo se v	ležilii največ bolnih za jetiko.	sca so napravljena	dobro, potrebne
Kakor vidimo je torej cilj	spre-	je dovolj	visokokvalificiranega	oktobru	ali novembru seminarji za	socialistična družba ogromno	. JJb bilo samo se	ograditi	z bode-
memb, da bi bili zadružni sveti čim	zdravstvenega kadra — zdravnikov,	člane skupščine	Zavoda	za social-	zrtVUje	za zdravje delovnih ljudi,	°? zlco Ln namestiti nekaj ključav-
širše zastopani. Vemo, ako hočemo	potrebno pa bi bilo še šest	medi-	no zavarovanje.	Na	teh	seminar n	zato moramo naš odnos do zdrav-	ni.c* minerska dela opravlja poklic-
neko akcijo solidno opraviti, mora- cinskih sester. Primanjkuje nam se bodo seznanili s pestrim področ- stvenih akcjj izboljšati. Množično miner, ki ima tudi dovoljenje in-mo vključiti čim širši krog ljudi,	zobozdravstvenih delavcev.	Treba	jem dela, ki ga	ima	socialno zava-	siikanje	pijug je v največjo korist	sPektorata dela. Miner je tudi po
Kmetijska akcija pa je osnovnega	bo še nekaj časa potrpeti,	ko bo	rovanje.	m	vsakega	posameznika. Še pred leti	Podpisih opremljen in zavarovan.
___________________ je največ ljudi pobrala neozdrav-
------------—----------------------------------------------------------- ljiva jetika; neozdravljiva seveda	N »SMREKA«
zato, ker se je bolnik zavedel težke In8£*** iel* .	. °prav>l ^d‘
bolezni šele, ko mu ni bilo več po- P° ^katerih podjetjih pregled o
moči. Povprečno odkrijejo na vE- uporabi f^bno zaštčltn,b in P0™' kih 150 shkanih prebivalcev enega,	\
ki je že okužen z jetiko, samo v	™ BP,oSn° 1R^o dovolj po-
kočevski občini bo torej okoli 100 Sčnih ^-*	hStW>j^'
takih, ki jih bodo pri slikanju od-	ev „prd-
ozimnico
N K E T A
naj bi čimprej prijavili svoje potre- »Krompir smo sami pridelali in be po ozimnici.«	ga imamo dovolj za ozimnico, zelje
Ko smo opravili s trgovinami, bomo nabavili, tudi razne vrste ze-smo se obrnili na potrošnike. Iz- lenjave pridelamo sami, jabolka pa brali smo tri družine: eno z višji- smo kupili na Štajerskem. Stala so mi, drugo s srednjimi in tretjo z nas po 13 din. S postrežbo v trgo-Drugi je bil na vrsti poslovodja nižjimi mesečnimi prejemki. Ker vinah sem zadovoljna. Naša druži-trgovine »Prehrana«, Alojz Skender, imajo z ozimnicami največ opravka na šteje štiri člane, mesečni dohodki nam je na naše vprašanje takole gospodinje, smo se pač obrnili na- ki pa znašajo, skupno z otroškimi odgovoril:	nje, kot predstavnike družine. Vpra- dodatki, okrog 20.000 din.«
»Cene ozimnicam? Krompir pro- šali smo jih, koliko imajo njihove Napotili smo se še do tretje dajamo od 11—13 din kg, po kvali- družine mesečnih dohodkov, kje in »stranke« in sicer k družini, ki naj teti, jabolka po 22 din, hruške od kako si bodo oziroma so si že pre- bi imela po naših izg ledih najmanj-32—35 din, zelje po 20 do 25 din skrbeli ozimnico (krompir, jabolka, še mesečne dohodke v številu dru-kg; čebule zaenkrat nimamo na za- čebulo, zelje itd.) in po kakšni c e- žin, zajetih v naši anketi. Nismo se logi. Delamo z minimalno maržo in ni. Zanimalo nas je tudi, kako so zmotili. Doma smo našli gospodar-pri krompirju imamo samo 1 din zadovoljne s trgovinami, ki proda- ja in gospodinjo. Izbrali smo gospo-pri kg. Za ozimnico med potrošniki jajo te stvari. Neka gospodinja iz dinjo in K. T. nam je o ozimnici trenutno ni dosti zanimanja. Blago Kočevja nam je odgovorila takole: povedala tole:
dostavljamo na željo potrošnika na »Z ozimnico smo že preskrblje- »Naša družina šteje osem članov, njegov dom in to brezplačno.«	ni. Krompir smo nabavili na Mlaki vseh dohodkov, skupno z otroškimi
Potem smo zavrteli telefon še za pri KGP, jabolka smo imeli sami, dodatki, imamo na mesec okrog trgovino »Sadje-zelenjava«. Pošlo- prav tako čebulo. Naša družina šte- 16.000 din. Z jabolkami smo se ze vodkinja, Rezka Hribar, nam je ta- je pet članov, mesečni dohodki, preskrbeli — zrasla so na doma-koi posredovala odgovor na naše skupno z otroškimi dodatki, pa zna- čem vrtu, krompir pa bomo morali vprašanje:	šajo 40.000 din. Z dostavo blaga na še kupiti. Z nekim privatnikom irna-
»za ozimnico je med potrošniki dom sem zadovoljna; naj bi ostala mo že zmenjeno — po 10 din kg. veliko zanimanje. Blaga bo dovilj na stalna. Predlagam, da bi imele trgo- Prepričana sem, da nam m se mar-zaloai za vsakogar in po primerni vine, ki se bavijo s prodajo kme- sikateri družim ne bi bilo treba ku-ceni Zanima vas, kako je s cena- tijskih pridelkov, to blago vedno v povati krompirja za ozimnico, če bi mi’" Krompir prodajamo po 12 din, zalogi. Marsikatera družina si žara- imeli odgovorni ljudje spom'adi več jabolka 22 din, prvovrstne hruške po di stanovanjske stiske, ker nima razumevanja in nam dodelili zemljo 65 din slabše kvalitete hrušk pro- kletnih prostorov, ne more nabaviti za obdelavo, kajti znaten del je ostal dajamo po precej nižji ceni, zelje ozimnice in je vezana zgolj na trgo- v pušči!«
po 25 dim paradižnik po 35 din, pa- vino.«	Naša anketa je pn kraju. Zapisali
priko po 58 din kg itd. Blago do- Gospodinja K. F„ ki hrani štiri- smo tako kakor smo slišali in nič stavljamo tudi na dom in za do- člansko družino, nam je takole pri- več . staro ne zaračunamo. Potrošniki poved ovala:
krili in jih tudi pravočasno ozdra- va?m v podjetju »Jelka« v Podpre vili. Ohranili jim bodo dragoceno *ki in »Smreka« v Loškem potoku zdravje in življenje ter onemogo- P3 raso dobro poučeni niti o požar-čili da bi nevede okužili tudi bliž- novamostni službi in o uporabi apa-nje svojce in okolico. Pri slikanju ‘"atov s peno. Delavci v teh, pa tu-pljuč pa ugotovijo tudi še hevar- di v drugih podjetjih, ki delajo na nejšo bolezen, raka na pljučih. nevarnih delovnih mestih pri stro-
Vse fotografske posnetke bodo v	JM°h ^
institutu za tuberkulozo na Golniku	P 3 UJ I'h
-od r .r«d, Obe*.,,-«=- r.S -SS? nt4a.~.d5 n.k.rTdlf™ v « “«	"*JP™1 P<»«li o »L
vse posnetke nakar bo dispanzer v varnostih p j d ] j uporabi
dil nadaljnje zdravljenje. Me Jjf ”:*5 v	S
lahko pravočasno preprečilo, same v r f m F	potrebna bi bila malo večja pozor-
,,	,	. „K»*n r^rw,, nost delavcev in pa tudi podjetij.
Vse prija,,Jene nesreče prouSuje (n-
K. O.
no omaouev in nesaoi.io	v«i,- š ktorat dela (sedaj jih imajo še
dar bo predvidoma le malo padavin M nerazlskanih!). Re5i pa je tJreba,
da je nesrečo zelo težko preisko-
al i kratkotrajne padavine. V prihodnjem tednu bo prevladovalo lepo. vati'Cpc^bn^VniU takoTprijavTj^-povečini jasno A-eme in sprva v jas- Poudarjam, pri vseh nevarnih nih nočeh n^Brn^t slane; pozneje mlJlerskih in podobnlh delih je še
postopno toplejm Okoli 1L oktobra bej potrebna velika previdnost, se nam spet obetajo kratkotrajne Tfl ^ ^ opravljajo samo kva-padavine.	lificirani ljudje, pa tudi drugod je
Stoletni koledar napioveduje 6. in bolje in laže biti malo previden, kot 9. oktobra dež, ostale dneve pa bo pa nositi potem vse posledice svoje prevladovalo nestanovitno vreme. nepremišljenosti.. .1	Grivec
15. obletnica Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju
Narod si bo pisaC sodbo sam
Preroške besede Ivana Cankarja nas prevevajo v izgradnji socializma
Pred petnajstimi leti se je v dvorani, ki nosi ime kočevskega narodnega junaka Jožeta Šeška, zbralo 572 demokratično izvoljenih odposlancev slovenskega naroda. Prvič v naši narodni zgodovini so se sredi ogorčenih bojev zbrali zastopniki ljudstva iz vseh slovenskih dežel, da izpričajo svojo voljo in pripravljenost za neizprosno nadaljevanje osvobodilnega boja. Preko Zbora odposlancev je spregovorilo samo slovensko ljudstvo, ki je do tedaj že dve leti in pol bilo junaški boj proti tujemu zavojevalcu in domačim izdajalcem. Prekaljeni v neštetih borbah, nadčloveških naporih in samo-premagovanju, so poslanci enoglasno potrdili, da so narodnoosvobodilni odbori edina zakonita oblast na Slovenskem.
V dneh od 1. do 3. oktobra 1943. leta so odposlanci izglasovali zaupnico Izvršnemu odboru Osvobodilne fronte, ki je sprožila slovensko partizansko gibanje, iz katerega je zrasla Narodnoosvobodilna vojska Jugoslavije.
Kočevski Zbor so vodile Cankarjeve preroške besede
»Narod si bo pisal sodbo sam«, ki še danes krasijo ta dom. Te besede so skozi vso NOB vodile slovensko ljudstvo, ki si je prvič v zgodovini kovalo temelje svoje samostojnosti.
Ni zgolj slučaj, da je ta zgodovinski Zbor bil prav v Kočevju. Kočevska ima že stare revolucionarne tradicije. Na tem delu slovenske zemlje je bilo naseljenih okoli 14 tisoč Nemcev, ki so se kolonizirali tu pred 600 leti. Slovensko-nemški odnosi so bili poseben problem Kočevske. Težko socialno stanje pod fevdalno in cerkveno gosposko in pa priviligirani položaj Nemcev, vse to je v naših ljudeh rodilo mržnjo do izkoriščevalcev in tujcev. Nič ni moglo s tega prelepega koščka slovenske zemlje našega človeka pregnati. Ko se je z razvojem kapitalizma na Kočevskem razvil tudi delavski razred, čigar najzavednejši zastopniki so bili kočevski rudarji, so ostali kočevski delavci zvesti revolucionarnim tradicijam svojih puntarskih prednikov. Na socialno in nacionalno izkoriščanje so odgovarjali z ostrimi štrajki in protesti. Imeli so svoje kulturno in politično združenje in dali iz svojih vrst mnoge delavske voditelje in revolucionarje, med katerimi je bil najbolj znan in priljubljen komunist — profesor Jože Šeško.
S pojavom hitlerizma so se cdno-si med naprednimi Slovenci in kočevskimi Nemci še bolj zaostrili in prešli celo v oborožene spopade. Bivša jugoslovanska oblast ni zaščitila naprednega gibanja Slovencev proti Nemcem. Slovenci v Kočevju smo najprej začutili, kakšen naj bi
bil po Hitlerju in Mussoliniju zamišljen novi red v Evropi. Ko je drugod v svetu Hitlerjeva propaganda morda še uspevala, smo tu že vedeli za nevarnost, ki preti človeštvu od fašizma.
Leta 1941 je pritisk nacionalnega in razrednega zatiranja zamenjal strašni teror fašističnega okupatorja. Kočevski nemčurji so se čez noč prelevili v teroriste. V kleti gostilne »Harde« so postavili vislice za
čevski odred. Velika vsenarodna vstaja se je začela. K zmagam partizanskih akcij ni prispevalo samo junaštvo borcev, temveč tudi partizanska taktika: manjše skupine
grupe odreda 16. maja 1942 dobili pohvalo.
Na Kočevskem sta bili formirani tudi prvi dve udarni brigadi, brigadi Toneta Tomšiča in Ivana Cankarja.
partizanov, 6—12 mož, oboroženih Jedro Cankarjeve brigade so tvorili
komuniste in stare revolucionarne bojišče.
s puškami, bombami in enim ali dvema puškomitraljezoma, so iz zased napadale Italijane v postojankah in na njihovih pohodih. Ker so narodna heroja Tone Marincelj bile patrole številne in zelo okret- Duško Remih, ne, je bila vsa Kočevska eno samo
borci Kočevskega odreda, precej borcev iz Kočevja pa je bilo tudi v Tomšičevi brigadi, med njimi tudi
in
šljenje. Zabili so se za zidove, ki so štiri metre debeli in te zidove je naša vojska pretolkla na več mestih. To je zasluga naše narodnoosvobodilne vojske in naših hrabrih borcev.
POZDRAVI IZ KOČEVJA V imenu rudarjev kočevskega premogovnika je pozdravil Zbor odpo-
slancev tovariš ALOJZ JAGODIČ, rudar iz Kočevja.
V imenu rajonskega odbora OF in Narodnoosvobodilnega odbora mesta Kočevja ter vsega prebivalstva na Kočevskem je Zboru odposlancev izročil pozdrave tov. HENRIK KUŽNIK, odposlanec Kočevja.
Slovence. Toda nemški petokolona-ši so se nekoliko uračunali. Kočevski Nemci so glasovali za Nemčijo, ob okupaciji pa je to ozemlje okoli Kočevja pripadlo Italiji.
Še mnogo uspehov in sijajnih borbenih zmag so izbojevali borci
Iz vseh smeri se je čulo regljanje Kočevske v teku štiriletne borbe. To
Matija Maležič odposlanec Ribnice
strojnic in eksplozije bomb. Iz teh dni so znane akcije: napad na Brod na Kolpi, napad na kolono italijanskih avtomobilov nad Čolnarji, bor-
Delovno in častno predsedstvo prvega Zbora odposlancev slovenskega naroda v takratnem Sokolskem domu v Kočevju.
Kmalu po prihodu Italijanov so kočevski komunisti v Konca vasi imeli pri Tomšiču tajen sestanek, katerega se je poleg Šeška, Knapi-čeve, Marinča in Komeričkija udeležil tudi Franc Leskošek-Luka. Ta-
be pred Stružnico, napad na Koprivnik, zaseda na cesti Mozelj— Knežja lipa, napad na Stari trg ob Kolpi, napad na Banja Loko, napad na Mozelj in še vrsta drugih akcij, pričajo o junaštvu in borbenosti
krat je tudi padla odločitev: »nič kočevskih partizanov. Spričo te ofen-
več čakati, izkopati je treba skrito orožje bivše propadle jugoslovanske armade in začeti z oboroženo vstajo.« Kočevski ilegalci, zbrani okrog Okrožnega odbora Osvobodilne fronte in Okrožnega komiteja KP, so začeli smelo in predano ustvarjati narodnoosvobodilno gibanje po vsej Kočevski. Sledile so sabotažne akcije, predvsem v Rudniku, kjer je padla produkcija skoraj za polovico. Začelo se je tudi s formiranjem oboroženih grup.
Zimskim pripravam je spomladi 1942 sledil množičen odhod v partizane. Posebno kočevski rudarji so pokazali, da so resnični zastopniki borbenega proletariata, saj je v mesecu marcu in aprilu 1942 odšlo v partizane več kot 150 rudarjev, od katerih jih je padlo 111 t. j. nad polovico.
Spomladi 1942. leta je bil formiran Kočevski bataljon, kasnejši Ko-
zivnosti partizanskih enot so se Italijani morali umakniti iz manjših postojank ali pa smo jih zavzeli.
pa je zahtevalo tudi nešteto žrtev v ljudstvu in v gospodarskem potencialu. Uničena so bila skoraj vsa proizvodna sredstva in proizvodni objekti, bodisi ob napadih ali pa ob sabotažnih akcijah. Na bojnih poljanah slovenske zemlje je padlo 2198 junakov, ki so žrtvovali svoja življenja za lepšo bodočnost. Uničenih je bilo 9023 stanovanjskih zgradb, mesto Kočevje pa je bilo zelo porušeno.
Junaška Kočevska je dala tudi 9 narodnih herojev: Jože Šeško, Tone Marincelj, Duško Remih, Ivan Omerza, Evgen Matejka, Jože Ožbolt, Jože Boldan, Majda Šilc in Andrej Cetinski. Imena teh herojev bodo trajno krasila najslavnejše strani naše narodne zgodovine.
Vsa ta dejstva pričajo, da je bila Kočevska središče vsenarodnega odpora proti okupatorju. Zato je prav v tem kraju bil Zbor odposlancev, kar lahko smatramo kot priznanje za izredne zasluge, ki jih ima ta del slovenske zemlje v ljudski revoluciji. Tako je tudi kočevsko ljudstvo pisalo svojo sodbo: s krvjo in trpljenjem je neuklonljivo korakalo k včliki zmagi naproti.
Po zmagi nad osvajalci se je znašla Kočevska v ruševinah in brez vsakega gospodarskega potenciala. Toda herojem borbe so sledili heroji dela, med katerimi je bil prvi Miha Južnič, ki je zaradi prevelike delovne vneme tudi postal žrtev delovnih naporov. Po zaslugi teh
je v svojem govoru poudaril, da jugoslovanski narodi ne bijejo težkega osvobodilnega boja zato, da bi se povrnila stara Jugoslavija, temveč da na ruševinah stare zgrade novo državno tvorbo, ki bo temeljila na resnični ljudski demokraciji in enakopravnosti narodov Jugoslavije. Ko je nato govoril o nalogah narodnoosvobodilnih odborov kot
zarodkov pristne demokratične in ljudske oblasti, je poudaril, da je treba te odbore pojmovati ne le kot skupine funkcionarjev, ki jim je naložena skrb za posamezne panoge v javni upravi, marveč mora terenski odbor predstavljati vso vaško skupnost, ki kot celota rešuje problematiko na svojem področju.
Franc Kordiš iz Loškega potoka
Tovariši 1 Povedal bi vam samo to, kaj je napravila bela garda. Prvič je naprosila naša bela garda, da je prišel okupator trikrat tako rekoč popolnoma izropat našo vas. Pa še ni bilo dovolj. Povabili so ga spet in nam je požgal skoraj vso vas in nam je pogorelo 240 poslopij. Tudi to jim še ni bilo dovolj. Bela garda je iz naše srede pobila 30 talcev. In ko še to ni bilo dovolj, je iz naše vasi vzela 40 ljudi, ki so jih internirali po raznih internacijskih taboriščih.
Prosim in tudi zahtevam, da se v našem kraju ne prizanese belogardistom. Zahtevam zanje smrt! (Ploskanje.)
TERENSKI ODBORI Franc Gregorič je nato dejal, da se s prevelikim poudarjanjem nalog, ki jih ima terenski odbor »meče vse delo na rame terenskemu odboru«. Opozoril je tudi na kontrolo mlinov po gospodarski komisiji.
Tako je nastalo prvo osvobojeno junakov dela raste Kočevje v pro-
Udeleženci Zbora o svojih vtisih
Letos praznujemo 15. obletnico zasedanja Zbora poslancev slovenskega naroda, ki je bilo od Z. do 3. oktobra 1943. leta v Seškovem domu v Kočevju. Da obudimo spomin na ta veliki dogodek v polpretekli zgodovini slovenskega naroda, bomo tokrat prinesli nekaj podrobnosti in vtisov delegatov ožjega kočevskega področja.
Pavla Bradač
ozemlje v Sloveniji, ki se je razprostiralo od Starega trga in Delnic tja do Loške doline. Prvega maja 1942 je ljudstvo v teh predelih prvič slavilo svoj delavski praznik v svobodi. Tako so partizani II. bataljona Notranjskega ali Kočevskega odreda prvi osvobodili del naše domovine, zato so z naredbo štaba III.
izvodno središče, ki se z nenehnim dvigom proizvodnega potenciala vedno bolj bliža socializmu. Tudi v teh naporih pri izgradnji socializma nas prevevajo Cankarjeve preroške besede:
»NAROD SI BO PISAL SODBO SAM«.
Ignac Krničnik
Govori naših odposlancev na Zboru
Franc Gregorič odposlanec ribniškega okrožja
Tovariši in tovarišice! Kot kmet mi je v veliko čast in ponosen sem,
na našo bratsko in mogočno Rusijo, ker je bila prva, ki se je nemški
da se nahajam tukaj pri prvem tako zveri uprla in ki je prva ustavila
važnem kongresu in Zboru odposlancev slovenskega naroda. Ponosen sem, da sem sin tako hrabrih
Odposlanci iz našega območja
Alič Ančka, odposlanka Ribnice; Bradač Pavla, odposlanka Kočevja, teiren Podgorje; Brodnik Cilka, odposlanka Velikih Lašč; Bukovec Anton, odp. Zbirne baze trofejnega orožja in mu-nicije pri komandi mesta Kočevje; Cimperman Karel, odp. Velikih Lašč; Debeljak Janez, odp. Dvorske vasi; Dekval Ciril, odp. Mozlja; Drobnič Vinko, odp. Zamosteca; Fajdiga Ivan, odp. Sodražice; Fajdiga Rozalija, odp. Sodražice; Gorše Mirko, odp. Ribnice; Goršič Janez-Gorazd, odp. Mlake pri Kočevju; Gregorič Franc, odp. Velikih Poljan; Henigman Ignac, odp. Dolenje vasi; Hočevar Anton, odp. Velikih Lašč; Hočevar Franc, odp. Dolenjih Pod pol jan; dr. Hočevar Tone, odp. Kočevja; Ivančič Marija, odp. Sodražice; Jagodič Alojz, odp. Rudnika Kočevje; Jaklič Jernej, odp. Karlovice; Jevc Ivan, odp. Velikih Lašč; Jordan Marija, odp. Ribnice; Klarič Jože, odp. Banje Loke; Knapič Polde, odp. Stare cerkve; Knaus Stane, odp. Klinje vasi Knol Vinko, odp. ribniškega okrožja; Kordiš Anton, odp. Šegove vasi; Kopitar Jože, odp. Rudnika Kočevje; Kordiš Franc, odp. Loškega potoka; Kovač Albert, odp. Kočevske Reke; Kožar Janez-Frajer, odp. Turjaka; Kristan Ivan-Fajfa, odp. Banja Loke; Kužnik Henrik, odp. Kočevja; Lakner Josip, odp. Predgrada in Starega trga; Majnik Anton, odp. Jurjeviče, Brež in Kota; Maležič Matija, odp. ribniškega okrožja; .inž. Marolt Anton, odp. Spodnjega Ret ja; Marolt Dominik, odp. Roba; Melik Frančiška-Žagar, odp. Trave; Mihelič Ivan, odp. Sušja in Slatnika; Mikulič Karel, odp. Ribnice; Modic Jože, odp. Sv. Gregorja; Mokorel Viktor-Zmago, odp. Kočevske Reke; Novak Alojzij, odp. Mahovnika; Nose Jože-Špan," odp. Kompolj; Pan tar Jakob, odp. Mozlja; Pečjak Jože, odp. Dolge vasi; Pirnat Janez, odp. Mozlja; Pogorelc Viktor, odp. Dolenje vasi; Polič Radko, odp. kočevskega okrožja; Prijatelj Alojzij, odp. Sodražice; Raj šel Janko, odp. Podpreske; Rauh Alojzij, odp. Slavskega Laza; Razdrih Feliks, odp. kočevskega okrožja; Romanič Peter, odp. Starega trga ob Kolpi; Rupe Fanika-Zden-ka, odp. Kostela; Strehovec Franc, odp. Strug; Strnad Ignac, odp. Zdenske vasi; Samsa Alojz, odp. Loškega potoka; Strajnar Anton, odp. Ceste in Malega Gaberja; Šilc Marija, odp. Ribnice; Škrabelj Milan, odp. Koprivnika; Škrjanc Kristina, odp. Šalke vasi; Taurer Franc, odp. partizanske bolnišnice na Rogu; Tomažin Jože, odp. Mohorja; Tomišič Živko, odp. Stare cerkve; Trobiš Štefan-Aleš, odp. Starega loga; Vesel Stane, odp. Sodražice; Vesel Anton, odp. Podtabora; Vidervol Ljudmila, odp. Dolenje vasi; Zakrajšek Edvard, odp. Ponikev; Zidar Jože, odp. Velikih Lašč; Zevnik Franc, odp. Bruhanje vasi.
njen pohod, ki je kazal, da bo uničil vse narode in ves svet. To je edina prava pot in edino naše upa-
sinov, kakor so se izkazali naši par- nje, da zmagamo, da dosežemo, da
tizani, ko so v dveletni borbi pokazali svoje junaštvo proti mnogoštevilnim sovražnikom in po srečnem boju dosegli uspehe, o katerih nihče še sanjal ni. Po izjavah in po poročilih Izvršnega odbora Osvobodilne fronte vidim temelje, katere so bili oni postavili in po katerih je usmerjen naš boj. Temelj za bodočo borbo je, da se vse naše gibanje opira
naš narod pride v družbo narodov sveta kot svoboden narod. (Viharno odobravanje. Klici: Živeli.)
Hočem še nekaj besed! Kakor veste, je naša dolžnost, da mi tu razložimo, da se narod ne bo bal pošasti, ki so ji pravili, da je komunizem. Povedati in razložiti moramo našemu narodu, da bo v tem dosegel svoje cilje.
»Spomini na veličastno zborovanje pred 15. leti v Šeškovem domu so delno že zbledeli, vendar se kljub temu spominjam nekaterih podrobnosti. Na Zboru sem kot delegatka zastopala Podgorski teren, ki je spadal pod Rajonski odbor Kočevje.
V Šeškov dom smo prihajali v nočnem času, z zborovanja pa smo se vračali v jutru. Na zborovanju je vladalo veličastno vzdušje. Vsi smo bili vzhičeni, z vsakega obraza je odsevalo navdušenje in pripravljenost na vse. Na Zboru sem se našla z znanci, s katerimi sem se seznanila samo z dopisovanjem. Tu sem srečala sekretarja Okrožnega komiteja KP Kočevje, Jožeta Kopitarja, Feliksa Razdriha in druge politične in druge vojaške voditelje na našem področju. Kočevje je bilo do razsula Italije ograjeno i. žico in sovražnimi bunkerji in smo imeli z odgovornimi tovariši samo pismeno zvezo preko kurirjev. Delegati iz mesta Kočevja smo zato še bolj občutili svobodo kot pa tovariši in tovarišice, ki so živeli na osvobojenem ozemlju.
Nastop naših voditeljev Kardelja, Kidriča, Vidmarja n drugih smo vi-
harno pozdravljali. Navdušenje, ki je vladalo takrat v dvorani se ne da opisati. Vrstili so se aplavzi za aplavzom in vzklikanja in skandiranja kar ni moglo nehati. Med delegati je vladalo prisrčno, neprisiljeno, tovariško vzdušje. Vodilni tovariši, ki so govorili na zboru, so bili preprosti in domači. Govorili so z delegati kako živijo, o delu ljudske oblasti, o težavah in drugih stvareh. Lahko rečem, da smo bili res tovariši med tovariši.
Zgodovinsko zborovanje je imelo velik odmev doma in v svetu. PO končanem Zboru smo organizirali več zborovanj, na katerih smo govorili ljudem o pomenu Zbora, o sprejetih sklepih in o osebnih vtisih, ki smo jih doživeli na zasedanju. Zborovanja so bila zelo dobro obiskana. Ljudje so navdušeno poslušali naše besede in delegati, ki smo govorili ljudem, smo znova podoživljali vso veličino kočevskega zbora. Lahko trdim, da je imel Zbor odposlancev slovenskega naroda zelo velik politični pomen za naše ljudi, da so še vztrajneje sodelovali v narodnoosvobodilnem gibanju.«
Franc Zevnik odposlanec Bruhanje vasi
Dragi tovariši in tovarišice! Dragi odposlanci in odposlanke! Kakor jaz, tudi vi opazujete tisto malodušnost v našem narodu in ljudstvu, ki se spominja italijanske vojske od lanskega leta in ima bojazen; sedaj pa bodo prišli Nemci in nas pobili. Temu ni tako. Prepričani bodite, da je tako, kakor je pravil moj znanec, ki je prišel z Dunaja, da je tam, če je še kdo pozdravil po hitlerjansko, bil takoj oklofutan. Zavedajte se, da niste več »kranjski Janezi«, ki so jih avstrijski cesarji slavili samo ta-
krat, kadar so jih pošiljali v boj za avstrijsko birokracijo. Danes je to drugače, zato morate biti ponosni, ker se borite za svojo zemljo. Tukajšnjemu zastopniku britanske vojske, majorju Jonesu kličem, da tolmači pri svoji vladi nujno pomoč. Torej naj tolmači naše zahteve, da nam takoj priskočijo na pomoč s tanki in letali, da ne bomo sami branili svojih mej in da bomo mi sami napravili invazijo. (Navdušeno ploskanje.) yt„..
Janez Kožar odposlanec Turjaka
Tovariši in tovarišice! Tudi jaz vas pozdravljam v imenu lašdanskega okrožja in naše zborovanje. Povedati moram, da je tudi v našem okrožju veliko belogardističnih postojank, okrožje Grosuplje se je odlikovalo po največjih postojankah. V tem smislu bi pripomnil, da so se tiči, ki so požigali naše domove, ujeli v gradu Turjaku. In bil sem zato tam, ker sem vodil postavljanje zased, da smo jih prijeli. Čast mi je povedati, da sem iz srede Turjaka in da so napadli turjaški grad tudi drugi narodi, pa ga niso mogli zavzeti. Zato je ljudstvo poudarilo hrabrost naše udarne vojske (viharno ploskanje in klici: Živele udarne brigade!)
in da se ta naša vojska odlikuje, ko je zavzela največjo postojanko Turjak, eno največjih in najbolj utrjenih v Sloveniji. (Klici: Živeli naši borci!) Ti borci, ki so se borili pet dni in štiri noči skupaj, premislite vsi in vsak posameznik naj premisli, koliko je moral ta partizan žrtvovati za našo okolico. Poglejte koliko je imel zavesti ta partizan, ki je pet dni in štiri noči neprestano streljal. S tem povem, da se zahvaljuje vsa naša okolica naši hrabri vojski in našim voditeljem slovenskega naroda in slovenske narodne vojske, ker so mislili belogardisti in plavogardisti, da tega ne bomo mogli zavzeti. To je bilo napačno mi-
B. Jakac: Risba s Kočevskega zbora
Karel Mikulič
»Ribniško okrožje je bilo precej obsežno. Pod to okrožje so spadali rajoni: Ribnica, Dolenja vas, Sodražica, Loški potok, Draga, Struge in Videm. Med drugimi tovariši sem bil tudi jaz izbran za delegata na Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Iz Ribnice smo se odpeljali v Kočevje z avtomobili. Zasedanje je bilo v nočnem času zaradi varnosti pred nenadnim letalskim napadom. Delegati in gostje so v času počitka med zasedanji Zbora stano-
vali v okolici Kočevja. Z nekaterimi drugimi tovariši sem bival v Stari cerkvi. Hrana je bila obilna in okusna. V Kočevje in nazaj so nas vozili z avtomobili.
Pred zasedanjem Zbora sem bil na posebnem sestanku v Kočevju, ki ga je vodil tov. Edvard Kardelj, kjer smo se pogovorili o tehničnih pripravah in drugih stvareh, ki so bile v zvezi z organizacijo Zbora. Tovariša Kardelja iz tistih dni se prav (Se nadaljuje na 4. strani)
Udeleženci Zbora o svojih vtisih
(Nadaljevanje s 3. strani) govornikom, ki so govorili, kar smo
čutili v srcih, je bilo spontano, veii-dobro spominjam. Bil je precej suh častno. Delegatom iz Trsta, Koroške, in poznalo se mu je, da nosi breme Ljubljane in drugih zasužnjenih kra-velike odgovornosti.	jev je veljal še posebno prisrčen po-
Moji vtisi s tega zgodovinskega zdrav. To so bili veliki trenutki, ki zasedanja? Že sam začetek zbora je bodo trajno zapisani v naših srcih, bil v revolucionarnem vzdušju. Naše Po končanem zasedanju, bilo je
ŠEŠKOV DOM
spomenik borbenosti slovenskih delovnih ljudi in nase državotvornosti
Razdrapana glavna cesta z nekaj 1938. praznovati tridesetletnico svo- Težko bi bilo opisati naše občut-vzporednimi in nekaj stranskimi jega dela v telesni vzgoji in kultur- ke, ko so v majskih dneh 1. 1941
vili temelje naše nove, v krvi umite, težkimi žrtvami plačane, a ven-
voditelje Kardelja, dr. Ribarja, ki je sredi noči, smo gledali Klopčičevo ulicami, obrobljenimi s starimi hi- nem udejstvovanju med napredni- zmage pijani kočevski nacisti pro- dar nove slovenske države, prišel na Zbor kot predstavnik AV- igro »Mati«. Igralci so igrali tako šami vseh vrst, siva, ogoljena gmo- mi Slovenci Kočevja in okolice. glasili ta z našimi žulji in našim ,r----------1------— J* J- -
NOJ-a, Kidriča, Vidmarja in druge doživeto, da so nas s svojo igro po- ta starega gradu, leno tekoča Rin- Tako so leta 1937 v rokah sloven- znojem zgrajeni dom za svoj Kul
ža, stavbe zavoda za slepo deco, skih delovnih ljudi v Kočevju za- turbund-Heim, ko so v njem piro-osnovne šole in gimnazije, to je bi- peli krampi, s prostovoljnim delom vali, raznašali in uničevali našo ta-
politične in vojaške voditelje smo polnoma prevzeli, viharno pozdravljali. Njihove govo- Po končanem zasedanju smo se re smo pogosto prekinjali z vzkliki spet razšli, vsak na svoje področje. la v glavnem slika starega Kočevja je v teku leta zrasla ponosna stav- ko težko pridobljeno imovino, skru
novi Jugoslaviji, solidarnosti zavez- Po vaseh smo organizirali sestanke Pred drugo svetovno vojno. Po hi- ba sokolskega doma, ki je bila po nikov, obsojali smo vlogo izdajalcev in jim tolmačili potek zgodovinski, šah dvojezični ali pa tudi samo leti 1938, ko je bila svečano pro-slovenskega naroda. Aplavdiranje pomen in namen kočevskega zbora, nemški napisi tvrdk in delavnic, po slavljena tridesetletnica društva z
Ves slavnosten je bil dom v tistih dneh, s pročelja dvorane je zagotavljal napis, da »narod si bo pisal sodbo sam«, uničene sovražne zastave so nadomestile naše — bor-
nih naše knjige in narodne svetinje, bene, revolucionarne in državne.
Toda ponovno so nam ga vzeli in
Franc Kordiš
ulicah kočevarska
vorica, ki je prevladovala in po- ulicah kočevskega mesta in na te-nižna slovenska beseda, ki se
.	.	skoraj s strahom in sramežljivo svojemu namenu.
»Za delegata sem bil izvoljen do-	je izzvenel govor preproste	kmečke	oglašal v tej trdnjavi nemštva pro-	Požrtvovalnost takratnih gradite-
ber mesec pred Zborom na rajonu	matere Ivančičeve mame	z Gore.	hirajočega na Jadran.	ljev pa se ne kaže samo v delu.
Draga-Loški potok. Vseh delegatov	Čutili smo da govori i? nje	kri nje-	slovensko društveno življenje se	ki 80 9a vložili za postavitev te
^ ^	-le odvijalo po	stavbe, pač pa tudi v denarnih pri-
prostoru pred njo ter v nemški
Sicer je bilo kratko njih veselje, a
za nas ni bila nič manjša bolest, ko oskrunili nemški fašisti fn izdajal in nemška go- veličastno narodno manifestacijo po so se v njem naselili okupatorski ski, od tujcev plačevanj, svoj last-
italijanski vojaki vseh vrst in njih je lovadišču samem, svečano predana komanda.
Naš dom, naš ponos so oskrunili!
Septembrski dnevi 1943. so za nas naše zavednosti, naše žilavosti, od pomenili našo zmago. Bili so nam pornosti in borbenosti, znanilci nečesa lepega, nečesa no-
ni rod zatirajoči belogardisti.
Toda takoj po osvoboditvi je bila nam spet naša prva misel obnoviti naš dom, tako da bo dostojen spomenik
goro po gozdu zaradi varnosti pred no z njo smo sklenili, da morajo bi nemškimi letali, ki so preletavala ti žrtve maščevane.
svobodno ozemlje. Prišli smo v Go- Pred zaključkom Zbora je name renjo vas pri Ribnici pri bivši gostil- naredila poseben vtis četa, ki je pri-ni Ilc, kjer je bilo zborno mesto de- korakala na oder. Bili so mladi fant-
dvorani bivšega hotela Trst, kjer so bile dramske predstave in akademije, primorskega društva Orjem po večini v gostilni pri zavedni Be-
legatov s tega področja. Iz Gorenje je, enake rasti, v lepih uniformah in Hanovi, Narodne čitalnice v nim-
imeti CITin C£> 17 mrfltll ni*inalio1i rr T ntin/\r<1/Mranc1r/> TQcto\it~\ 1211 i n roo	... . .
vasi smo se v mraku pripeljali oklopnimi avtomobili v Kočevje. Prvi dan po zasedanju sem spal z
naziji, kjer so se vršili tudi razni sestanki in seje slovenskih društev, pevske vaje Glasbene matice in or-
z jugoslovansko zastavo. Bil je res lep pogled na te krepke fante.
Ko sem se vrinil na svoje področ-
področje.	-----~	——*— x~ —
Z Zbora sem odnesel nepozaben vtis. Referati vodilnih ljudi na Zboru so nas živo pretresli njihove besede so nam segle do src. Pripravljeni srn bili še vec žrtvovati, še bolj predano delati za veliko stvar imeli prav. osvobodilne vojne. Še posebno lepo
govorili, da bodo potrebne še žrtve stavbT^št 27 kier™^ Vzajemnost
malo dvoranico, v podaljšku
vorili o iluzijah, da je konec vojne, ^ temveč, da bodo potrebni še veliki ranirn in napori preden bo sovražnik potolčen do kraja. Izkazalo se je, da smo
pa takratno Prosvetno društvo dvo-
Jože Pečjak
»Na kočevskem zboru sem zasto- delegatov in gostov. Trudil sem se, pal kot delegat Dolgo vas. Bil sem da bi bili zadovoljni. Hrana pa je bi-
\ kljub temu je bilo takratno društveno življenje Slovencev v Kočevju razgibano in vztrajno vsa leta po prvi svetovni vojni, zlasti pa po 1. 1933, ko je po zmagi nacizma spevkih za
■B -
njeno dokončanje
Obnovili smo ga, razširili in polepšali za šolo novega rodu, za šolo socializma, za šolo človekoljubnih idej, za zmago človečanstva!
Dan za dnem in tedne dolgo so se ob njem vrstile vrste delovnih ljudi našega mesta, zbirale, dovažale, zlagale in dodajale material. Mesece dolgo so bile žrtvovane ure in ure prostovoljnega dela za to, da je ta naš dom zrasel tak, kakršnega imamo danes in smo nanj upravičeno ponosni, saj je Šeškov dom v resnici spomin na težke borbe, krvave dni in veličastno obdobje naših zmag!
Izginile so razdrapane ceste, nikjer več ni tujih napisov, naše nekdaj mrko mesto je sedaj kot prerojeno, pokopali smo žalostno preteklost suženjstva na lastni zemlji in kapitalističnega izžemanja, delamo in gradimo. Na robu mesta pa nam naš ponosni dom vsak čas nemo pripoveduje o težkih in lepih in vega, veličastnega, na kar smo ves dneh iz naše zgodovine. S pročelja
Šeškov dom
član terenskega odbora v tem okra- la krompir, riž, ovčje in telečje me-ju. Za delegata sem bil izvoljen v so. Imeli smo tudi srno, katero sem mesecu septembru 1943. leta. V času zasedanja Zbora sem bore malo takratne razmere torej kar dobra, spal; tri večere zapovrstjo sem bil
v Nemčiji začelo tudi nemštvo Ko- opremo, saj so za posamezna okna čas borbe upali in že stoletja za tem dvorane, v kateri so naše Dolitične cevja vedno bolj izzivalno dvigati stavbe prispevali posamezniki in so stremeli. Naš dom je dobil v tistih in kulturne manifestacije za vzooio glavo in vedno silneje napadati vse, okna doma nosila njihova imena, dneh novo, slavnostno obleko. Za- človeka socialistične družbe na nam kar je bilo narodno zavednega in Večina teh naših zavednih ljudi je stopniki slovenskih delovnih ljudi, še vedno govori, sicer poškodovan
naprednega v našem mestu.	v NOB aktivno delala bodisi na te- prekaljeni in izkušeni borci so v
Napredni	del	Slovencev Kočevja	renu ali pa tudi s puško v roki ter	tem	domu	na	I.	zasedanju	odpo-
malo prej ustrelil. Hrana je bila za	in Kočevske, ki	so ga tvorili majh-	tako dosledno izpričali svojo pripad-	slancev	slovenskega	ljudstva	posta-
"*kratne razmere torej kar dobra.	ni, delovni	ljudje našega mesta in	nost domovini in stvari revolucije.
Vzdušje na Zboru je bilo res ve-	okolice, pa	so v	glavnem, kljub po-	Dom je postal slovenska trdnjava
toda tako ohranjeni napis: »Narod si bo pisal sodbo sam!«
-vj.
na zasedanju v Šeškovem domu, po ličastno. Spominjam se, kako smo litični razcepljenosti in kljub raz- P° nacizmu ogroženega Kočevja in
vzklikali, naj zavezniki začnejo z lični svetovno-nazorski pripadnosti Kočevske, v domu se je kalil in učil drugo fronto, zahtevali, da je treba čutili, da smo eno in so v borbi proti mladi rod ljubezni do rodne grude
prodirajočemu nemštvu bili kot ce- in sovraštva proti fašizmu ter se lota delavni in odporni. Pomanjka- telesno in duhovno pripravljal na nje slovenske dvorane v Kočevju, borbo in obrambo pred sovražniki
dnevi pa sem imel službo. Odgovoren sem bil namreč za preskrbo hra ne za delegate in goste v Dolgi va- kaznovati Izdajalce itd. Med zaseda-si. Spominjam se, kako sem pred njem sem imel priliko govoriti z ge-
Zborom odšel na Rudnik in tu dobil neralom Jako Avšičem ter Bogda
Zapiski v pločevinasti kangli
Stenografski zapiski zasedanja hoste pri Dolenjskih Toplicah v Se-
železne postelje s slamnjačami, ka- nom Osolnikom. Govorili smo o ta- pomanjkanje prostora, kjer bi ne naše domovine in naše neodvisno- Zbora odposlancev slovenskega na- la pri Hinjah v Suhi Krajini. Od tere smo prepeljali v Dolgo vas. V kratnem vojaškem položaju, o org a- bili gostje našega sovražnika pač sti. V tem domu so v črnih april- roda v Kočevju, ki so nedvomno tu je odšel preko Dobrepolja proti
Turjaku, kjer se je razdelil v dva dela: en del tovarišev je šel v se-
Dolgi vasi so spali delegati in gostje nizaciji ljudske oblasti, o bojih z pa na »svoji zemlji svoj gospod«, skih dneh 1941 slovenski rodoljubi eden najbolj dragocenih dokumen med njimi tudi Angleži. Hrav dobro belogardisti in drugem.	..............................’	------v	---------
smo Slovenci bridko občutili vsa le- Kočevja vseh strank prejeli orožje tov naše vseljudske narodnoosvo	________ _
se spominjam vodje	angleške miši-	Sestanki, ki	so bili organizirani na	ta po prvi svetovni vojni in zato je	in navodila za delo, iz tega doma so	bodilne borbe, so se ohranili le po	stav XIV. divizije, drugi	pa v Will,
je, majorja Jonesa,	s katerim sva	našem	terenu	kmalu po končanem	z naraščajočo borbo proti prodira-	odšli prostovoljci ob razsulu stare	srečnem naključju. Propagandni od-	divizijo. Da se gradivo	med ofen-
večkrat govorila, seveda s pomočjo	Zboru,	so bili	lepo obiskani. Našim	jočemu nacizmu rasla in se vedno	Jugoslavije — odšli, da se upro za-	sek Izvršnega odbora Osvobodilne	živo ne bi izgubilo, je član Propa-
bolj krepila tudi želja, zgraditi si	sedbi naše zemlje po nacistih in fa-	fronte Slovenije, kjer so izdelovali	gandnega odseka IOOF,	Stane Kra-
tolmača.
ljudem smo tolmačili kar smo Sli-
Pred mojo hišo v Dolgi vasi smo šali na Zboru. Politična zavest je bi- svojo lastno streho.
naredili mize. V moji in sosednjih la še bolj utrjena in so bili ljudje hišah so kuhale vaščanke. Pri nas se pripravljeni še več žrtvovati za naje hranilo 24, pri sosedu pa okrog 30 rodnoosvobodilni boj«.
šistih, potem ko so spoznali, da so prepise stenogramov Kočevskega Sovec, ki je odšel v XVIII. divizijo.
To zamisel je uresničilo bivše ko- bili od lastnih ljudi prevarani In zbora, se je tik pred pričetkom ve- hranil zapiske Kočevskega zbora v čevsko sokolsko društvo, ki je bilo ljufani ter na milost in nemilost like nemške^ ofenzive proti koncu pločevinasti kangli. Nepredušno za-ustanovljeno že 1. 1908 ter je imelo izdani okupatorjem!
oktobra 1943. leta preselil iz Pod-
prto jo je v prisotnosti še dveh tovarišev zakopal na robu neke s travo preraščene kraške globače pri Plešivici v bližini Grosuplja. Na to gradivo so se spomnili šele leta 1948. Tovariš Franc Strle, ki je tudi bil pri zakopavanju, je na pobudo Muzeja narodne osvoboditve LRS odšef z nekaterimi tovariši, da bi gradivo
proces te vrste v II. svetovni vojni, In kako so svoje zločine zagovar- zločincem danes ne ostaja drugega rok se drži veliko krvi.	Ljudje v dvorani so oživeli, obsojan- poiskal. Vendar kljub večurnemu
ko je sredi vojne vihre zasedalo jali? Kakor so delali že ves čas med v zagovor kot pretveza, da so bili Franc Malovrh, kaplan iz Ljubija- “ S° triTrii-im'v&rfnmeaa obra- mTi-91"8151? niso našli. Čas je
PRVI REDNI SODNI PROCES SREDI OKUPIRANE EVROPE
Leta 1943. 9. in 10. oktobra je bil to, da bi obdržali oblast nad nami našega preprostega ljudstva.	trepet po vaseh. Kjerkoli je bil Ton-	PRAVIČNA SODBA
v osvobojenem Kočevju sodni pro- stare ljudske pijavke, so počenjali ti To so naši reakcionarji, aspiranti ček, je bil tudi jok, če vas ni bila Po zagovoru obtožencev s® ces, ki ga lahko uvrščamo kot prvi ljudje vse brezčutne strahote.	reakcije ter njihovi pomočniki. Tem popolnoma reakcionarna. Njegovih dni zbor umaknil k posvetov j
je preprečila velika nemška ofenziva, ki se je kmalu nato pričela, podrobnejšo obdelavo gradiva pa so
reano suuisue m souuv	......... — jl	^veue,.,.	ne, z izmišljenim imenom rreznm. ^mo so	htdelfto ko^e	spremenil in so Že
cem svojega naroda. V teh dneh je svoja junaštva s pretvezo, da so ofi- ,	.. -	.	...	__ Bil ie organizator Slovenske legije, zi so jim vedno bolj	•	, hoteli iskanje opustiti, ko se je Strle
bil pred ^slovenskim narodnim sodi- cirji jugoslovanske armade, ki mo- JZZTlZTZ™ ^ P član MVAC svoj stance izkorišča ^ P° pRUrTT0	Spomnil' d.f 50 Partizani Pred ofen-
ščem proces proti belo in plavogar- rajo poslušati povelja londonskih	MI,A .	„	za agitacijo pri OF... Zbiral in od- ^ornča ’ obtožencev ki s0P Mi š'e	Pustl11..J tisti globači nekaj
dističnim izdajalskim voditeljem in ubežnikov in Draže Mihajloviča, ka- MARJAN STERNIŠA, zandarme- A * J0(jPtke 0 ljudeh, ki naj bi o kence	k b Tr ki ,so ?'h kmetJe P°tem °dpe-
njihovim pomagačem. Ni bil to pro- kor jim je dal nalog, boriti se samo «1*1 poročnik. Obtožnica mu očita. bm ubiti in še mnogo drugega. sa™ ™-ki tjšjni .	,	Nfkl kmet lz okolice se je še
ces nroti posameznikom temveč ie proti »komunistom«. Ker pa se naš da je bil prvi organizator bele g ar-	.	...	Ob mrtvaški tišini je predsednik spomnil kraja in po daljšem iška-
ssrsst ss ™ s .Ti SS55s	EHrFŠr— ~uspe,i -»*-* - —
»rs.svrito z-.	«£ a,—&»L:	s«,".ass.^5 issa ti&szz*
dr Tomanič in sodniki - aktivni čine še danes po dve in polletni bor- so narodno vojsko ne samo odkrito, Marijan Končan, uradnik iz Celja, štirje so bili obsojeni na prisilno -*”-m--
partizani. Obtožence so zagovarjali bi našega naroda, ko je vsak pošten ampak tudi zahrbtno na ta način progo Tomažin, zloglasni Cigo, urad- delo Jesenovec pa je bih zaradi po-trije zagovorniki. Obtožnico je za- Slovenec sprevidel, da borba Osvo- da so se njegovi vojaki oblačili kot nik iz Slovenske Bistrice, Vladimir manjkanja dokazov izročen podroc-	_
stopal vojaški tožilec pri izrednem bodilne fronte ni borba komunistov partizani, izvabljali k sebi naše bor- Kien, policijski konfident, Jože Šte- nemu vojaškemu sodisču. Tako se je preprečile tudi stalne selitve iz kra-voiaškem sodišču, Jernej Stante. Ob-	in prekucuhov, ampak borba vseh	ce ter jih potem pobijali. Ob božič-	pec, z imenom Joco, delavec iz Go-	končal	sodni	proces	proti	izdajal- jo v kraj.
tožencev je bilo 21.	svobodoljubnih in naprednih sil v	n>h preganjanjih je vodil v Ljubija-	renje vasi pri Mirni, Franc Murn,	cem	sredi	vojne,	pravično	in	dosled-	m.	m.
Sodna dvorana je bila nabito pol-	našem narodu za svobodo, da je	ni racije, hodil je tudi na razbojm-	krojaški pomočnik iz Št. Jošta,	no.
na. Občinstvo je spremljalo potek	borba naše narodne vojske za svo-	ške pohode na Primorsko in še mno-	Franc Mihelič, z zloglasnim imenom
razprave z največjo napetostjo. Sod- bodo vsega naroda...	go drugega.	Balant, delavec iz Ljubljane, Gabri-
na razprava je trajala dva dni, brez Podobno je z duhovniki. Tudi ti Pavle Vošnjar, z lažnim imenom ie^ Capuder, študent iz Ljubljane, premora prvič 9 ur, drugič polnih	ne nastopajo kot posamezniki, am-	Vidmar, aktivni kapetan I. razreda.	Viktor Habič, šofer z Bizovika, Ga-
15 ur.	Pak kot ljudje, ki jih je baje prive-	Njegovih rok se drži kup zločinov,	brilel Jesenovec, zobotehnik z Vrh-
Kaj je govorila obtožnica?	del v izdajo njih poklic: Draža Mi-	pa tudi mnogo krvi naših ljudi, ki	n'ke, Marijan Jerman, delavec iz
Vsak pošten Slovenec je že vna-	hajlovič, škof, da celo sam papež	jih je ubijal sam_ ko so jih belogar-	Ljubljane in Marijan Bačnik, urad-
prej lahko vedel, česa bodo obtože-	naj bi jih poslal med belogardistične	disti zajeli- Bil je pomočnik koman-	niški pripravnik iz Ljubljane,
ne te žalostne kreature v človeški gangsterje »vzdrževat moralo«. danta protikomunistične milice, ge- Obtoženci so po večini priznali podobi. Njih zločini so znani vsemu To govorijo in se branijo duhov- nerala Lubrane, ter je iz pisarne te SVoje zločine, izgovarjali pa so se narodu. Med seboj se tl ljudje ne niki, ki so s temi in podobnimi be- miUce pošiljal k beli in pozneje k na svoje »predstojnike«, oni so samo ločijo mnogo: vsi kažejo nečloveško sedami izrabljali otroško vdanost in plavi gardi oficirje s pozivnicami, na »izvrševali ukaze londonske begun-okrutnost, moralno otepelost in po- zaupanje našega preprostega ljud- katerih se je skliceval na Miha j lovi- ske vlade, Mihajloviča, ljubljanske-polno propalost.	stva v. n-i'h°Y stan in P°klic, tako	ga jn kralja Petra.	qa škofa«, ko so pomagali tujcu uni-
V urah in dneh najhujše narod-	govorijo ljudje, ki so razdvajali m	Mladen MilanOvič,	žandarmerijski	čevati slovenske ljudi in domove.
ne stiske so se zvezali s krvniki speljevali nas narod v slepo brato- podnarednik je bil eian telesne Po zaslišanju prič je govoril to-se skupaj z njimi na najbolj zavra- morsko klanje. Naše ljudstvo je bi- straže majorja Novaka, kurir Strni- žilec. Njegove besede so bile ostre, ten način borili proti naprednim in lo pri tem prepričano, da se bori za §e -n Novaka_ eian Mvac ter čet- Razčlenil je zlasti organizacijo mo svobodoljubnim Slovencem	ter	naši	vero, poštenost, red in državo, v re-	njšk[ bandit	dre garde, tako zvane »redne jugo-
narodni partizanski vojski,	na	vse	snicipa sej® J"ril° M sv°Je lzze"	stcnko Noti intendantski	poročnik	slovanske vojske«, ki je šla v borbo
načine pomagali fašistom, da bi si malce m krvosese.	iz Noveoa mesta Obtožnica omenia pooti lastnim narodom s krilatico,
utrdili oblast pri nas.	Tako govorijo ljudje, k. so zavest-	da velja njena borba samo komu-
Med obtoženci so bili štirje ofi- no vrgli med nas narod plamenico	Grčaricah	P nizmu ... Govor tožilca so poslušal-
cirji bivše jugoslovanske vojske in bratomornega klanja samo zato, da	•••	x , cl burno pozdravili, obtoženci so se
trije duhovniki, ljudi«, ki «o „«J.«S bi a krvi n«S,h sinov In hto ^njmkar. ™om Toniek. p, io globlje sMJuail.
nrav s tem čia so izrabila- venskim ljudstvom in ga še naprej kaplan iz Mirne peči. Temu je ob-?)knw evniem izdaialskem noslu svol izsesavali držali v mračnjaštvu, be- tožnica očitala toliko zločinov, da Po obrambnih govorih zagovorni-li pri svojem izdajalskem poslu svoj	so se ljudje zgražali. Pobijal je last- kov, ki so skušali zmanjšati krivdo
vJk naš človek že ve za kal so	Med obtoženci so bili še ljudje, ki	noročno ujete in ranjene partizane	obtožencev, prikazujoč jih kot žrtve
nZnatoriwo	pomočjo	niso ne oficirji in ne duhovniki,	navadno z besedami: »Vimenu Kri-	podle reakcije, ki so se vključili v
S 1 udje Z okupatorjevo	pomočjo	niso ^.0» J v bratQ_	stusa_ zakoljimo ga!« s svojo pri-	protinarodno bando iz raznih nagi-
To vredstavnlki in	branitelji	morno klanje njihova zločinska na-	ležnico učiteljico Brcetovo je razsa-	boy, so lahko obtoženci govorili Se
naše profiljudske reakcije;	samo za-	rava, njihov pohlep po izrabljanju	jal po Dolenjski ter širil strah in	enkrat.
Domači in tuji roparji
Naš obveščevalec
Ob veliki obletnici zgodovinskega Zbora odposlancev slovenskega naroda, ki je bil od 1. do 3. X. 1943 v Kočevju, pošiljajo borbene in delovne pozdrave vsem občanom in delovnim kolektivom:
Občinski ljudski odbor
KOČEVJE
Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKS Občinski sindikalni svet Občinski odbor ZB
Občinski komite LMS Občinska gasilska zveza Združenje rezervnih oficirjev Občinski odbor RK
ter ostale organizacije in društva
KEMIČNA TOVARNA - KOČEVJE
(podjetje v izgradnji)
čestita in pošilja borbene pozdrave k 3. oktobru prazniku občine Kočevje
Vsem občanom čestita k občinskemu prazniku komunalno podjetje
jMsta&acila
KOČEVJE
r
KOLEDAR
Sobota, 4. oktobra — Frančišek Nedelja, 5. oktobra — Dunja Ponedeljek, 6. oktobra — Vera Torek, 7. oktobra — Marija Sreda, 8. oktobra — Brigita Četrtek, 9. oktobra — Abraham Petek, 10. oktobra — Danijel.
SPOMINSKI DNEVI
Od 1. do 3. oktobra 1943 je v Kočevju zasedal prvi Zbor odposlancev slovenskega naroda.
3. oktobra je bil ustanovljen VII. korpus NOV in POJ v Sloveniji.
7.	oktober — Dan topništva naše armade.
8.	oktobra 1848 se je rodil Pierre Degeyter, skladatelj Internacionale, borbene pesmi vsega delovnega ljudstva sveta.
9.	in 10. oktobra 1943 je bil v Kočevju prvi javni sodni proces v okupirani Evropi proti narodnim izdajalcem in sodelavcem fašističnih sil. Pred ljudsko sodišče so prišli voditelji bele in plave garde, ki so bili zajeti v Turjaškem gradu.
10.	oktobra 1943 je bil prvi kongres Zveze slovenske mladine v Kočevski Reki.
10. oktobra 1920 je bil plebiscit na Koroškem. Po tem plebiscitu je pripadla Slovenska Koroška Avstriji.
10. oktobra 1944 sta bili združeni Ribniško in Notranjsko okrožje v eno okrožje s sedežem v Osilnici.
GIBANJE
PREBIVALSTVA
KOČEVJE
Poročili so se: Žalar Rudolf, mizarski pomočnik iz Trbovelj, Šuštarjeva ulica 32 in Kramer Ivana, delavka iz Klinje vasi 11, Vidic Leopold, čevljarski pomočnik iz Prečne pri Novem mestu 26, star 26 let in Lavrič Ivanka, zobna asistentka iz Kočevja, Ljubljanska c. 14, stara 26 let. V Kamniku pa Sta sklenila zakonsko zvezo: Jan Ignac Iz Kamnika, Pot 27. julija 3, star 19 let in RuS Marija, iz Livolda 39, stara 24 let.
PREDGRAD
Rodila je Brunar Jožefa, gospodinja iz Podlesja — dečka Jožeta.
Umrla sta: Mihor Pavel, kmetovalec iz Predgrada 78, star 91 let in Kobe roj. Mihelič Marija, gospodinja iz Sodevc 3, stara 72 let.
DOLENJA VAS
Rodili sta: Toromanovič Amalija, gospodinja iz Grčaric 4 — deklico Kristino in Kogoj Milena, uslužbenka iz Dolenje vasi 91 — deklico Janjo.
LOŠKI POTOK
Umrl je Mohar Franc, upokojenec iz Reti j 9, star 83 let.
VELIKE LAŠČE
Rodila je Milka Rupar, gospodinja iz Vrha pri Robu — dečka Janeza. V Ljubljani pa sta se poročila Anton Košir, delavec iz Stop 3 — star 24 let in Marija Mestek, delavka iz Pugleda pri Karlovici, stara 28 let.
RIBNICA
Rodila je Ivana Mirtič, učiteljica iz Brega 29 — deklico Tatjano.
OBJAVE
KINO
JADRAN: od 3. do 5. oktobra ameriški barvni film »Smrt na cesti«, 8. in 9. okt. francosko-avstrij-ski film »Bell ami« in od 10. do 12. oktobra ameriški barvni film »Trije za revijo«.
SVOBODA: 4. in 5. oktobra francoski film »Gervaise«, 11. in 12. oktobra ameriški film »V mreži«.
RIBNICA: 4. in 5. oktobra mehiški film »Poslednja želja«, 11. in 12. oktobra francoski film »Julietta«.
OSILNICA: 5. oktobra amer. barvni film »Pogumen kot Lassie« in 12. oktobra ameriški film »V soteskah Kolorada«.
VELIKE LAŠČE: 4. in 5. oktobra francoski film »Stopnice za služinčad«, 11. in 12. oktobra ameriški barvni film »Neumen postopek«.
PONIKVE: 3. oktobra jugoslovanski film »Jubilej gospoda Ikla«, 10. oktobra italijanski film »Figaro« in 17. oktobra nemški film »Sanjave ustnice«.
LOŠKI POTOK: 4. in 5. oktobra madžarski film »Kvišku glavo«, 18. in 19. oktobra češki film »Kavarna na glavni cesti«.
DOBREPOLJE: 4. in 5. oktobra italijanski barvni film »Atila«, 8. oktobra italijanski film »Figaro«, 11. in 12. oktobra ameriški barvni film »Mirni človek«.
KOČEVSKA REKA: 4. in 5. oktobra ameriški kriminalni film »Steklena pajčevina«, 11. in 12. oktobra ameriški barvni glasbeni film »To je ljubezen«.
PREDGRAD: 4. in 5. oktobra italijanski film »Kruh, ljubezen in ljubosumnost«, 11. in 12. oktobra ameriški barvni film »Sneg na KI-limandžaru«.
BROD NA KOLPI: 4. in 5. oktobra ruski film »Sanje male Mi« in »Sivi razbojnik«, 11. in 12. oktobra
angleški film »Jaz in gospod minister«.
SODRAŽICA: 4. in 5. oktobra jugoslovanski film »Dolina miru«, 11. in 12. oktobra ameriški film »Mirni človek«.
DEŽURNE TRGOVINE
Dežurno službo imajo: v soboto, 4. oktobra od 8. do 12. ure in od 14.30 do 17.30 ure, trgovina »Potrošnik«, Reška cesta; v soboto, 11. oktobra pa trgovina »Prehrana«, Tij Svobode.
ČESTITKA
Ljubi sestri Reziki CVAR in njenemu možu Francetu iz Podgore za njun jubilej čestitamo in jima želimo zdravja, sreče in ljubezni brat lože z ženo Pepco in otroci.
IZGUBLJENO
Od železniške postaje do križišča Ljubljanske in Novomeške ceste v Kočevju je bila izgubljena usnjena motorska rokavica. Najditelj naj jo proti nagradi vrne na postajo LM Kočevje.
PRODAM
moped »Puch« in štedilnik na 4 ku-halne odprtine. Naslov na upravi »Novic«.
Prodam dobro ohranjeno kuhinjsko pohištvo in sode do 100 1. Vse po ugodni ceni. Naslov na upravi lista.
ZAHVALA
Vsem, ki so mojo nepozabno hčerko
MARIJO JANEŽ * j	študentko '	'r,
spremili na njeni zadnji poti in sočustvovali z nami, se najlepše zahvaljujemo. Prav tako tudi g. župniku za lep govor.
Rudolf Janež, oče; Karolina, mati; Jože, brat in ostalo sorodstvo.
F D ¥ © III II K - IE ® € E 11 IIE
čestita k 3. oktobru občinskemu prazniku in obletnici Kočevskega zbora
KOLEKTIV OBRTNEGA PODJETJA
MIZAR
KOČEVJE
Z obrati: Stara cekev, Predgrad in Pleskarstvo Kočevje čestita k zgodovinski obletnici Kočevskega zbora
SPLOŠNO
KLEPARSTVO
KOČEVJE
čestita k
občinskemu
prazniku
3. oktobru
Ob obletnici Zbora odposlancev slovenskega naroda in k občinskemu prazniku čestita
K.,
KOMUNALA
Kočevje
Obiščite naše poslovalnice! Prvovrstno blago!
Cene solidne!
Trgovsko podjetje na debelo in drobno, čestita vsem cenjenim odjemalcem in potrošnikom k občinskemu prazniku in 15. ob-KOČEVJE letnici prvega Zbora odposlancev slovenskega ljudstva
»Galanterija« Kočevje »Hrana« Kočevje »Izbira« Stara cerkev »Koloniale« Željne »Knjigama in papirnica« Kočevje »Manufaktura« Kočevje »Mlekarna« Kočevje »Obutev« Kočevje »Oskrba« Kočevje »Prehrana« Kočevje
KOČEVJE
»Potrošnik« Kočevje »Preskrba« Kočevje »Postrežba« Šalka vas »Rudar« Kočevje, Rudnik »Rog« Koprivnik »Sadje-zelenjava« Kočevje »Špecerija« Kočevje »Tkanina« Kočevje »Tekstil« Kočevje »Tehnika« Kočevje »Zarja# Stari log »Železnina« Kočevje »Živila« Mozelj »Kostel« Livold
Vsem prebivalcem kočevske občine čestitamo ob 15. letnici Zbora odposlancev slovenskega ljudstva
Kolektiv podjetja
KLJUČAVNIČARSTVO
Kočevje
Osnovna organizacija ZKS — Aktiv LMS Sindikalna podružnica
ELEKTRO
KOČEVJE
Pošilja pozdrave ob 15. obletnici Kočevskega zbora odposlancev slovenskega naroda
m
M

K prazniku kočevske občine in 15. obletnici Kočevskega zbora odposlancev, čestitajo
Gostilna »Rog« Kočevje Gostilna »Pri Kmetu« Kočevje Gostilna »Pod Lipo« Stara cerkev Gostilna »Pri kolodvoru« Stara cerkev Restavracija »Pri kolodvoru« Kočevje Gostilna »Rudar« Šalka vas Gostišče »Pri Vipavcu« Mozelj »Splošno krojaštvo« Kočevje »Žensko krojaštvo« Kočevje Tapetništvo in sedlarstvo Kočevje Damsko frizerski salon Kočevje »Slikcplesk« Kočevje Gostilna »Pri jami« Željne Trgovsko podjetje »PROMET« Kočevje »Steklarstvo« Kočevje Računovodski biro Kočevje
Vsem partizanskim borcem in aktivistom čestita in pošilja borbene pozdrave ob 3. oktobru, občinskemu prazniku, delovni kolektiv
iidiiiii mm iiENitn
KOČEVJE
TekstiJcrncr
tovarna sukna Kočevje
čestita vsem kolektivom in delovnim ljudem k občinskemu prazniku in 15. letnici Kočevskega zbora odposlancev slovenskega naroda
..AVTO"
splošno avtoprevozništvo KOČEVJE
čestita
ob 15. letnici zgodovinskega Zbora
odposlancev
slovenskega
naroda
Tuzemski in inozemski prevozi Lastna izdelava avtoprikolic
u i w
K občinskemu prazniku in 15-letnici Zbora odposlancev slovenskega naroda čestita kolektiv
K. in tfi/S' Uv-i/vitdti rsU Hf ti Jtviliivti
s kmetijskimi upravami: Cvišlarji, Koprivnik, Knežja lipa, Livold, Mlaka, Stara cerkev, Stari log - z gozdnimi upravami: Kočevje, Mozelj, Stara cerkev, Grčarice, Podpreska, Velike Lašče. - Špedicija: Kočevje, Ribnica - Lesno industrijski obrat Kočevje. - Delavnice: Breg, Gradbeništvo in Vrtnarija v Kočevju
Med rudarji na dnevnem kopu
Že nekaj časa smo nameravali obiskati Rudnik rjavega premoga v Kočevju in prikazati bralcem delo in življenje rudarjev na dnevnem kopu. Ko sem pred kratkim imel nekaj časa, sem se odpravil tja. Po daljšem iskanju sem dobil obrato-vodjo dnevnega kopa, tovariša Planinca in poslovodjo tov. Skrabarja Tovariš Planinc me je povabil v pisarno v bližini pralnice premoga. V mali stavbi sta poleg pisarne tudi čakalnica in garderoba za rudarje, kjer se lahko preoblečejo in počakajo na izmeno.
Tov. obratovodja mi je rad pojasnjeval vse, kar me je zanimalo. Pokazal mi je načrt rudnika in mi povedal, da ima obliko ponvaste sklede in da zajema približno en kvadratni kilometer. V tej kadunji leži šest slojev rjavega premoga, ki je nastal v pliocenu. Najbogatejša sta tretji in peti sloj. Njegovo področje, to je dnevni kop, obsega prve tri sloje. Prvi in drugi sloj sta tanjša, saj na najboljših mestih ne dosežeta več kot en meter debeline, tretji pa na nekaterih mestih doseže tudi čez deset metrov. Sloji ali premogovne žile se proti obema koncema tanjšajo.
Skupno z obema tovarišema sem obšel ves dnevni kop. Spoznal sem, da delo rudarjev niti zdaleč ni tako enostavno, kot si gdo misli, saj si dobesedno služijo kruh v potu svojega obraza. Kadar je lepo vreme, je delo še nekako znosno, sicer pa delajo v vseh vremenskih neprili-kah. Kadar je dež, morajo delati v blatu in vodi, ki se steka z okoliških Pobočij v kadunjo, na njihova delovišča ...
Tovariš Planinc ml je pripovedoval, da je bil ves rudnik pred leti ravnina. Ko pa so pričeli kopati premog, so material, ki so ga morali odkriti, predno so prišli do premoga, morali odvažati, poleg tega pa se je površina za jamskim kopom vedno bolj ugrezala. Tako so nastale doline in iz najnižjih delov dnevnega kopa je zelo težko dobiti premog.
»V letih pred vojno so različne
Material nad premogovimi žilami, ki ga imenujejo jalovina, morajo najprej odstraniti s pomočjo bagrov. Teh imajo šest, pet pa jih je v obratu — eden pa je v pripravi. Slabo je to, ker so bagri in sploh vsi stroji v rudniku že zelo stari. Za en kubični meter premoga morajo odstraniti 2,43 kubičnega metra jalovine. Da je izkoriščanje ekonomsko, je lahko to razmerje največ 1,4. Bager jalovino sproti nalaga na vagončke, ki jih lokomotive odvažajo v približno 2 kilometra oddaljene sipine v smeri proti Željnem. V obratu imajo šest lokomotiv s širino tira 900 mm.
Dnevni kop je razdeljen na štiri bagerske etaže po deset metrov, ker pa premogove plasti ne leže v isti ravnini, bodo morali napraviti še peto etažo. Kadar je odstranjena vsa jalovina, pričnejo s kopanjem premoga. Dnevni kop je razdeljen
NASA REPORTAŽA
na posamezna delovišča. Vsako delovišče obsega do 200 kvadratnih metrov. Po dva ali trije rudarji delajo skupaj. Nekatera delovišča leže zelo nizko, 450 do 442 metrov nadmorske višine; od tu je izvoz premoga precej težaven.
Dnevno nakopljejo 250 do 300 ton premoga, posamezni delavci pa 15 do 16 vagončkov premoga ali 12 kubičnih metrov raščenega materiala. Velik problem na dnevnem kopu in sploh v rudniku je pomanjkanje delavcev. Na dnevnem kopu bi moralo biti zaposlenih 325 ljudi, a jih je samo 308, pa še od teh jih je nekaj pri vojakih ali pa so kako drugače zadržani. Rudarji so večinoma mladi ljudje.
Drug problem, ki se leto za letom pojavlja v rudniku, je pomanjkanje vode za lokomotive in bagre. Potrebno vodo črpajo iz Rinže, vendar je zaradi umazanije, ki se steka vanjo, zelo slaba. To pride do izraza predvsem v sušnih mesecih in pozimi, ko vode dejansko zmanjka. V tem času bi lahko delali več in ta-
»žlico« jalovino in jo nalagal na vagončke. Bager je res močna »zver«, saj za vagonček šestih kubičnih metrov zajame samo trikrat.
Od bagrov smo šli še na sipine, kamor odvažajo jalovino. Da na progi ne pride do prometne nesreče, so ob njej postavljene dve ali tri prometniške barake, kjer delavci usmerjajo promet. Sipine, ki so se pomaknile že skoraj do Željn, so mi ponovno potrdile, koliko žuljev se je že napravilo na rudarskih rokah in koliko znoja so morali preliti.
Ko smo se vračali, mi je tovariš Planinc potožil, da je disciplina delavcev zelo slaba. V veliki večini zelo radi neupravičeno izostajajo doma, pa tudi pri delu so nekateri malomarni, da pride velikokrat do nesreč. Zaradi tega proizvodnja pada. Število izostankov je v primeri z lanskim letom večje, saj se je od lanskih 0,9 •/• zvišalo na 1,1 •/». Da bi to odpravili, bodo odslej vplivali na delavce preko sindikalne organizacije in jim skušali prikazati izostajanje kot škodljivo tako zanje kot za podjetje. Prav zaradi teh izostankov in pa zaradi pomanjkanja delavcev verjetno letošnjega plana ne bodo mogli doseči.
Nazaj grede sem si ogledal tudi pralnico premoga. Ko smo se nekaj časa pretikali po strmih in ozkih stopnicah sredi šumenja vode in ropota strojev, sem dokončno spoznal ves postopek pridobivanja premoga na dnevnem kopu. Spoznal sem, da je rudarski kruh morda najtežje pridobljen.
Videl in slišal sem še marsikaj zanimivega, vendar mi prostor ne dopušča, da bi vse to zapisal. Prisrčno sem se poslovil od obeh spremljevalcev in jim zaželel še več uspeha pri njunem nadaljnjem delu. Za menoj je ostal hrup bagrov in lokomotiv ter prisrčni rudarski pozdrav »Srečno!* ...
Franc Grivec
Tekma ne iz
PARTIZAN (Kočevje) : JAVORNIK 28. septembra je bila na stadionu Partizana prvenstvena nogometna tekma med Javornikom z Rakeka in domačim Partizanom. Lepo vreme je privabilo precejšnje število gledalcev, ki so bili zelo zadovoljni z igro domačega moštva, nekoliko
127 novih šoferjev
Tečaj, ki ga je organiziralo AMD Kočevje za šoferje amaterje in poklicne voznike pod vodstvom Gusta Glavača, je bil uspešno zaključen. Poleg Glavača so predavali: Konrad Miše, Toni Kranjc in Stanislav Tonkli. Praktične vožnje s tečajniki pa sta imela Gusti Glavač in Matija De-lač. Prijavljenih je bilo za izpite 173 kandidatov. Osem jih je odstopilo, 38 jih je padlo, 127 pa jih je uspešno položilo izpit in to za motor 47, za avto 19, avto in motor 52 in 9 poklicnih šoferjev.
Za nabavo motorja in ostalega materiala, pogonskega goriva itd. je bilo porabljenih za potrebe tečaja 561.148 dinarjev. V obliki prispevka
Mogočen je pogled na del dnevnega kopa kočevskega rudnika.
za tečaj in ostalih pristojbin, kot tudi dotacije ObLO Kočevje, je AMD prejelo skupaj 576.645 din.
Zaradi velikega zanimanja bo AMD Kočevje organiziralo nov tečaj. Kandidati, ki niso uspeli pri zadnjih izpitih, bodo opravljali izpite še v letošnjem letu, o čemer bodo pravočasno obveščeni z objavo v »Novicah«.
VABILO
Šolski odbor in ravnateljstvo osnovne šole v Vas-Fari vabi vse učitelje, ki so kdaj poučevali na tej šoli, da se udeleže proslave stoletnice šole, ki bo 12. oktobra 1958 ob 14. uri popoldne v domu v Fari.
Zveza z avtobusom je ugodna: zjutraj iz Kočevja za Reko, zvečer iz Reke za Kočevje.
Učitelji, ki se bodo proslave udeležili naj to sporočijo osnovni šoli Vas-Fara.
šolski odbor
OBVESTILO
Obveščamo vse prebivalce območja Okrajnega sodišča Kočevje, da sodišče zaradi preselitve v nove prostore v dneh od 1. do vključno 3. oktobra ne bo sprejemalo strank.
Od 4. oktobra dalje bo Okrajno sodišče v novih prostorih v stavbi Občinskega ljudskega odbora Kočevje, drugo nadstropje desno.
Obenem obveščamo vse prebivalce, da so uradni dnevi za stranke na sodišču izključno ob torkih.
Okrajno sodišče v Kočevju
ZAHVALA
Vsem prebivalcem občin Sodražica, Ribnica, krajevnih uradov Draga In Loški potok, kakor tudi vsem svojim pacientom!
Po šestih letih službe v vaših krajih se poslavljam od vas, ker odhajam na drugo službeno mesto. Ker se osebno ne morem od vsakega posloviti, ml dovolite, da se poslovim potom lista in se vam najlepše zahvaljujem za vse lepo, kar sem preživel med vami.
Program kočevskega praznika
V petek, 3. oktobra ob 20. uri v Šeškovem domu svečana akademija:
Govor poslanca zveznega zbora tov. Josipa Vidmarja koncert Invalidskega pevskega zbora iz Ljubljane.
V	soboto, 4. oktobra ob 11. uri, slavnostna seja Občie-skega ljudskega odbora.
Ob 15. uri priredi TVD »Partizan« Kočevje tekmovanje v badmintonu.
Ob 20. uri bo v hotelu »Pugled« pevski koncert mo-Bkega pevskega zbora s Koroške.
Zvečer po vseh gostinskih lokalih zabava.
V	nedeljo, 5. oktobra ob 6. uri bo igrala budnico godba na pihala z Rudnika.
Ob 8. uri pričetek pohoda »Po kurirskih stezah okupiranega Kočevja«.
Ob 10. uri promenadni koncert pred spomenikom NOB.
Ob 15. uri nogometne tekme.
NOGOMET
koriščenih
(Rakek) 3:1 (0:1) manj pa z rezultatom, ki bi bil lahko še mnogo višji, če bi Partizan v napadu izkoristil vse priložnosti. Posebno se je »odlikoval« s streli mimo gola novinec Štrukelj, za katerega pa moramo reči, da bo sčasoma prav dober igralec. Že danes so prišli do izraza njegove odlike, predvsem velika hitrost in pa prodornost. Srednja trojica v napadu je zadovoljila, levemu krilu, Ivanetiču, pa še manjka rutine. V obrambi je nekoliko škripalo, saj je bil gol, ki ga je dobil Partizan, povsem odveč. V obrambi pa je od vseh izstopal srednji krilec s svojo dovršeno igro.
Po tej tekmi ima Partizan 4 točke
priložnosti
in če bo šlo tako naprej, bo lahke dosegel eno izmed boljših mest ne lestvici. V nedeljo, 5. oktobra, pe igra zopet doma proti Olimpiji ir Ljubljane.	V. Zajec
POSTA
Iz Ortneka so nam pisali, da v njihovem kraju še ni popolnoma rešeno vprašanje poštnega prometa. Dočim dobivajo v Velikih Poljanah pošto vsak dan, so prebivalci Gregorije prav nezadovoljni nad neredno poštno dostavo. Gregorija ima veliko vasi in zaselkov, kjer ljudje težko čakajo na povezavo s svetom, ki jim jo more nuditi le pošta. Morda bi se dalo to vprašanje urediti r koordinaciji z zadrugo?!	-P-
Športna nedelja v Laščah
Zadnja nedelja v Laščah je bila v znamenju športa, saj so se športniki pomerili kar na dveh poljih. Šesterica prizadevnih odbojkašev TVD Partizana iz Lašč je imela v gosteh istoimensko društvo iz Dobrepolja. Igra je bila lepa in zanimiva in se je zaključila z zmago boljših. Zmagali so Laščani z rezultatom 3:0 (15:6, 15:8, 15:0). Laščani so zaigrali kot le malokdaj. Vsak posameznik je enako zaslužen za doseženo zmago, Adamič pa je bil posebno kot tolkač naravnost sijajen. Do svojih nasprotnikov ni imel nobenega spoštovanja in mu 190 cm visoki Zevnik iz ‘ Dobrepolja s svojimi blokadami ni mogel ničesar. Velika zasluga gre tudi igralcu in organizatorju tekme, Božu Zadniku. Fantje, le tako naprej!
Nekaj minut po končani tekmi v odbojki je bila na sporedu nogometna tekma. Na Cereji sta se »spopadli« moštvo B Rudarja iz Kočevja in domači Partizan. Zmagali so domačini z rezultatom 4:0, kar je lep uspeh. Tri gole je dosegel odlični Todorovič, enega in obenem najlepšega na tekmi pa Brejc. Gostje
so bili mogoče tehnično boljše moštvo, vendar so morili kljub temu položiti orožje pred borbenimi Laščani. Igrali so res športno, vreme je bilo tudi lepo.
*
IZREDNA LOVSKA SREČA
Travna gora ne slovi samo kot lepa izletna točka z lepim turističnim domom temveč tudi po lepi gozdni okolici in bogatim lovskim zakladom. Iz turističnega doma ob jutrih ni taka redkost videti na paši lepe sme. Sodražka lovska družina ima tik doma tudi svojo lovsko kočo za prenočevanje, kamor radi zahajajo domači, včasih pa tudi drugi ali celo inozemski lovci.
Zadnjo nedeljo, to je 28. septembra pa je ob 18.30 url na področju Travne gore v Stružnici lovec Arko Jože uplenil jelena »osmeraka«, 186 kq težkega. Naslednji dan pa je v isti bližini v Globoki dolini ustrelil ob 3. uri zjutraj drugega jelena še-steraka, težkega 140 kg domačin lovec Franc Pajnič. Oba krasna plena so pripeljali v mesnico Kmetijske zadruge Sodražica, kjer so jih pripravili za odpremo v inozemstvo.
Kakup ozimnice
Obveščamo potrošnike, da si lahko nabavijo jabolka za ozimnico. Naročila sprejemajo trgovine »Prehrana«, »Sadje zelenjava« in »Rudar« Kočevje.
Postreženi boste s kvalitetnim blagom in po ugodnih cenah!
»TRGOPROMET« Kočevje
premogovne družbe skušale rudnik čim bolj izkoristiti, zato niso nikoli poskrbele za varnost rudarjev niti jim dela niso izboljšale s tehničnimi pripomočki. V našem rudniku so delali celo tako, da so rudarji na dnevnem kopu kopali premog nad tistimi v jami. Zaradi tega je prišlo do ugrezanja in podsipavanja, ki so zasuli velike količine premoga in včasih seveda tudi rudarje,« je pripovedoval obratovodja Planinc.
»Sedanja uprava rudnika,« je povzel tovariš Skrabar, »skuša to napako popraviti. Vsa povojna leta delamo tako, da dnevni in jamski kop, če se lahko tako izrazim, bežita narazen.«
Povsod, kjer nas je vodila pot, smo srečavali zamazane ljudi v škornjih in včasih s čeladami na glavah. »Srečno!«, »Srečno!« smo se pozdravljali. To je rudarski pozdrav. Ena sama beseda, a pomeni mnogo! S to besedo se pozdravljajo, kadar se spuščajo v jamo. Z njo se za osem ur poslavljajo od dneva In domačih, da, morda celo od življenja. Nihče ne ve, kaj ga čaka v ja-nii... In prav zato, ker si ti ljudje »lužijo svoj vsakdanji kruh v stalni nevarnosti za življenje, sem jih gledal z velikim spoštovanjem.
Prišli smo do lesene barake na majhni vzpetini. V njej je električni vitel, s katerimi vlačijo vagončke Premoga iz niže ležečih, delovišč. Od jih lokomotive s širino tira 630 mm odvažajo do separacije.
ko dvignili storilnost, a prav zaradi pomanjkanja vode ne morejo izkoristiti vseh možnosti. Letos so problem skušali urediti tako, da so uporabljali pitno vodo iz vodovoda, a jo je zmanjkalo ljudem. Sedaj uporabljajo talno vodo Iz malega Jezerca na sipinah. Edina možnost, kako bi rešili ta problem, je v kanalizaciji mesta. Ako bi se kanalizacija stekala v Rinžo šele za jezom, bi tudi voda ne bila tako umazana in bi jo lahko rabili vse leto. Sedaj je prav v tem pogledu že marsikaj napravljenega in se bo tudi ta ovira v rudniku kmalu popravila.
Spustili smo se do delovišč, kjer so rudarji načenjali tretji, najbogatejši sloj. Preddelavec ali kopač je s krampom odkopaval premog, njegov pomočnik pa ga je nalagal v vagonček. Delo je šlo kar hitro od rok in vagonček za va-gončkom se je polnil. Pozanimal sem se tudi, kako je s plačami. Skoraj 75 % del je akordiranih. Če akord presežejo dobijo premijo. Povprečni dnevni zaslužek kopača je okrog 700 din. Kopač dobi 100 odstotkov od ustvarjenega dela, pomočnik pa devetdeset.
Na dnevnem kopu delajo v treh Izmenah. V eni izmeni je od 70 do 80 ljudi, le v dopoldanski jih je čez sto.
Po vijugastih lestvah smo prišli v »višje nadstropje«, kje je divje tuleč bager zajemal z velikansko
Nasi kraji y bližnji preteklosti
Na terenu je v tem času Okrožni slovenskih partizanskih čet štabu odbor OF za Kočevsko postavil vr- III. grupe odredov 7. aprila 1942 o sto rajonskih in vaških organizacij, njegovih nalogah za ustvaritev os-ki so zajele vse prebivalstvo do naj- vobojenega ozemlja, se je pričelo 6i-zakotnejšega hribovskega zaselka, ščenje in osvobajanje obsežnega Za ribniško četo je bilo ustanovlje- ozemlja jugovzhodno od Kočevja in nih še več partizanskih enot. Do za- Ribnice. Manjše skupine partizanov četka aprila 1942 se je na Travni so rušile ceste in mostove, napa-gori zadrževal bataljon Ljube Šer- dale skupine Italijanov na pohodih cerja, iz katerega je odšla skupina in v postojankah; napadale so zdaj devetnajstih partizanov v okolico tu zdaj tam in vnašale zmedo in Kočevja in se utaborila na Fridrih- preplah v sovražnikove vrste. Ker štajnu, da bi pospešila razvoj giba- so bile partizanske patrulje zelo nja na Notranjskem in pri nas. Ta številne in okretne, je regljanje skupinica je postala jedro Južnodo- strojnic in pokanje pušk vzbujalo lenjskega bataljona, ki je po usta- vtis, da je Kočevska eno samo boji-novitvi Notranjskega odreda dobil šče. Iz mnogih krajev so se Italija-naziv »II. bataljon Notranjskega od- ni umaknili v Ribnico in Kočevje, reda«, ali kakor so mu rekli »Ko- Partizanska patrulja Franca Avb-čevski bataljon«. Ustanovljen je bil lja-Lojka je 30. aprila 1942 osvobo-16. aprila 1942 na Preži pri Kočev- dila Brod na Kolpi. S spretnim maski Reki. Tri čete tega bataljona so nevrom je majhna partizanska sku-operirale na področju Goteniškega pinica ugnala v kozji rog italijanske Snežnika in na črti Kočevje—Mozelj karabinjerje, financerje in domo-—Kolpa, ena pa na področju Kočev- brance. Z zavzetjem Broda je na-skega Roga. Zlasti pomembno je stalo prvo osvobojeno ozemlje, ki se dejstvo, da so bile preko rajonske- je raztegnilo od Starega trga in Del-ga odbora OF v Mozlju vzpostavlje- nic tja do Loške doline. Hkrati se je ne zveze s hrvatskim osvobodilnim pričelo tesno sodelovanje s hrvat-gibanjem, razen tega pa stalni stl- skimi partizanskimi enotami. Parti-ki z Ljubljano.	zanska ofenziva se je razmahnila. 10.
Z naredbo Glavnega poveljstva maja eo partizani Notranjskega od-
Ravne, Pleše, Kočevska Reka, Hand-lerji. Mlaka, Koče ...« Kočevski gozdovi so svobodno zadihali in v zavetju stoletnih smrek in skalovja se zrasle partizanske tiskarne, delavnice, bolnice in skladišča. Pod Taborsko steno je 6. maja 1942 prišla reda vkorakali v Kočevsko Reko. na svetlo prva številka »Partizan-Člani rajonskega odbora Stari trg so skega vestnika«, glasila II. bataljo-vzpostavili zvezo med Kočevskim na Notranjskega odreda, ki opisuje bataljonom in Belokranjsko četo, ki boje na Kolpi. V Kočarjih je v istem je taborila v okolici Mavrlena. Tako času pričela delovati prva partizan-je bilo osvobojeno vse ozemlje od ska ambulanta dr. Mihelčiča, ki se Črnomlja do Mozlja in Starega trga je pozneje preselila v zapuščeni mlin ob Kolpi. Tudi Mozelj so Italijani pri Kačjem potoku. Iz te ambulante kmalu zatem ispraznili, hrvatski in se je razvila partizanska bolnišnica slovenski partizani pa so skupno v Starem Brezju. V mesecu maju je strli posadko v Banja Loki in s tem bila v gozdu nad Ferderbom prva razširili osvobojeno ozemlje do Bo- vojaška šola za borce, ki so prevze-rovca, Kočevske reke in Drage pri mali odgovorne dolžnosti. Hkrati z Loškem potoku. Stalnih meja osvo- razširjanjem osvobojenega ozemlja bojenega ozemlja sicer ni bilo mo- je rasla tudi ljudska oblast, goče natanko določiti, ker se je v Odbori OF so na svojih področjih obrobnih predelih položaj stalno razvijali propagando, pridobivali no-menjaval. Prvo osvobojeno ozemlje ve člane, skrbeli za prehrano edinic pa je v glavnem nastalo 1. maja in in dotok novih borcev. Z odlokom o se je najbolj razširilo junija 1942. vzpostavitvi oblasti na osvobojenem leta. Partizani II. bataljona Notranj- slovenskem ozemlju dne 17. maja skega odreda so bili prvi, ki so osvo- 1942 so odbori izvedli prve svobodne bodili del slovenske domovine. Do- volitve v zgodovini slovenskega nabili so pohvalo štaba III. grupe od- roda. Izvoljeni odbori so prevzeti redov 16. maja 1942. V poročilu šta- oblast na svojih področjih in delali ba tretje grupe odredov z dne 26. v skladu z odbori OF in načelno po-maja 1942 beremo: »Partizanske za- litiko osvobodilnega gibanja. V ju-stave vihrajo v osvobojenih vaseh: nlju so delovali v naših krajih štirje Fara, Banja Loka, Petrinje, Kranjski močni rajonski odbori OF: Kočev -Kuželj, Drežnik, Podstene, Ajbelj, ska Reka, Banja Loka, Mozelj in K»-Novi Lazi, Stalcerji, Dolnja in Gor- privnik.
nja Briga, Preža, Ajblg, Borovec,	(Nadalj. prihodnjič)
Iz naših krajev
---NAM RIŠEJO
Travna gora vabi k lovu na polhe!
polnem redu in dobro vozna.
Če ti bo naklonjena sreča in ujameš 35 starih polhov, bo še to zimo grela glavo nova polhovka!
Pridite na polharijo, vabi vas Travna gora!
NOV DELOVNI ČAS V TRGOVINAH S 1. oktobrom je v trgovinah kočevske občine uveden nov delovni čas in to od 8. do 12. ure in od 14.30 do 17.30 ure. Ob sobotah pa so trgovine odprte neprekinjeno od 8. do 14. ure. Dežurna trgovina je ob sobotah odprta od 8. do 12. in od 14.30 do 17.30 ure!
KRUH TUDI V MLEKARNI!
V Kočevju imamo samo eno pekarno in prodajalno kruha. Posebno ob sobotah in dnevih pred praz -niki se čestokrat pripeti, da zmanjka kruha in morajo ljudje daj časa čakati, da pride kruh iz peči.
Kot žrtve ste padli
v borbi za nas
Turistično društvo v Sodražici je pripravilo vse potrebno za čim uspešnejši lov na polhe na Travni gori. Za ta lov sta določila Turistično društvo in uprava Doma na Travni gori sobotno noč od 4. na 5. oktober!
Letos po bukovih gozdovih v nočeh škrablja in gloda. Bukve so polne žira, polhi imajo obilo hrane in
namnožili so se, da je v nočeh vse v soboto, dne 28. septembra je ni bilo dovolj. Končno se je Sodra-živo. Do dneva lova se bodo še do- skupina delavcev Uprave cest OLO žica dvignila iz zadnjih ruševin, za bro pogostili, da bodo lepo rejeni. Ljubljana dokončala prevzeta grad- kar gre zahvala ObLO in tudi agil-Na ta lov pa se že tudi pripravljajo bena dela z regulacijo in asfaltira- nosti ter razumevanju prebivalstva, stari polharji, ki bodo vodili svoje njem cest. Delavci, ki so bili zapo- ki je kolikor toliko pripomoglo k skupine na lovu. Ti bodo oskrbeli sleni pri teh delih polne 3 mesece, olepšanju Sodražice, vse potrebne priprave za lov in tu- go strokovno in hitro dovršili pre-	F-
di za vso prijetnost ob nočnem vzeta dela. Občinski ljudski odbor
Sodražica končno brez ruševin
ŠTEVILNE SO BILE ŽRTVE, KI	ko. Bil je član delavskega prosvet-
SO JIH NAŠI KRAJI DALI ZA SVO-	nega društva Svoboda, pozneje Vza-
Kakor	smo	zvedeli,	je	pekarna	BODO IN BOLJŠE ŽIVLJENJE. PRI-	jemnosti ter posebno agilno sodelo-
dobila	novo,	veliko	peč	in	bo	zato	OBČUJEMO NJIHOVE KRATKE ŽIV-	val v dramskem odseku društva.
začela LJENJEPISE V POČASTITEV NJI- Meseca septembra 1943. leta je HOVEGA SPOMINA.	vstopil v NOV, v Šercerjevo briga-
do, kjer je bil obveščevalec. Januar-JOS6E ARKO	ja 1944 leta je še| s xlv divizijo
Med tistimi, ki so darovali življe-	118 Štajersko, kjer so mu v hudem
jalna kruha precej razbremenjena, nja za svobodo, je bil tudi Jože Ar- mrazu zmrznile noge. Tovariši so ga 'pa tudi potrošnikom bi bilo zelo ko, roj. 23. IX. 1917 v Zapotoku pri prinesli v neko partizansko bolnišni-
Sodražici v obrtniški družini. Že c° na Štajerskem, kjer je po opera-pred II. svetovno vojno se je s star- CU> umrl. ši preselil v Kočevje. Pri očetu se
kapaciteta pekarne, ko bo obratovati nova peč, precej večja. Zato predlagamo, da bi v bodoče prodajali kruh tudi v prodajalni mleka v Kočevju. S tem bo proda-
ustreženo.
O predlogu velja razmisliti. Potrošniki si želijo tudi večjo izbiro
ognju.
jih je ob tej priliki, ko so se po-
Za izletnike iz Ljubljane bo naj- slavljali od nas, povabil na zakusko bolje, da pridejo z avtobusom, ki
PROMETNA NEZGODA V ZAGOZDECU Na cestnem ovinku v Zagozdecu
«« _______________________ v gostišče”»Pri majolki«, kjer so jim se je pred kratkim pripetila nesre-
odhaja iz Ljubljane izpred kolodvo- izrekli zahvalo za izvršena dela in ča, ki bi bila lahko smrtna. Srečala ra ob 14.30 in pripelje v Sodražico jim izročili spominčke na Sodražico, sta se Ivan Jonke iz Predgrada, ki ob 16.45. Še dobro uro peš hoje in kjer je center suhe robe. V tem ča- je šel z vprežnim vozom in avto-že so v Travni gori, kjer jih bodo su je bilo končanih nekaj gradbe- mohilist D. iz Kočevja. Avtomobil je čakali vodniki in potrebna okrep- n/ih del in tudi prenovljeno gostišče drvel s precejšnjo brzino, voznik, ki čila za noč. Lastniki motornih vozil »Pri majolki«. Turistična privlačnost je upravljal avtomobil pa ni dal in avtomobilov pa gredo lahko pre- se je v prenovljeni Sodražici znatno predpisanega znaka s hupo. V tre-ko Nove Štifte. Pot je dobro ozna- povečala, turisti bodo sedaj tudi na- nutku, ko je Jonke opazil avtomobil čena s kažipoti, je pa tudi v po- šli udobna prenočišča, katerih sedaj je hotel skočiti za vprežni voz, pa je
bil prepozen; avtomobil ga je zgra-ivi	bil in ga vrgel na prednjo karoseri-
hJrriv&r'irr	lny /AfCl	jo in 9a vlekel s seboj še kakih 20
IVUJtfCUjU	UUA. ICIU	m. Sreča v nesreči je bila, da je do-
Od ust do ust se je z neverjetno zanimali tudi na TNZ Ljubljana in bi1 le lažje poškodbe po nogah. Qč> naglico širila novica: »Ali ste slišali zvedeli, da so vesti o umoru laž. vidci iz Zagozdeca, ki so videli, ka-kaj se je zgodilo v Sodražici, grozna Ker ima vest o umoru še vedno ko se je pripetila nezgoda so se stvar. Uslužbenka Č. J. je umorila precej trdne korenine in so še šte- zgražali nad avtomobilistom, i j svojega lastnega otroka. Prerezala vilni naivneži, ki verjamejo lažni vozil brezbrižno in s preveliko brzi-mu je z nožem vrat in otrok je bil zgodbi o umoru male deklice, smo no na ovinku. Nekateri avtomobilisti takoj mrtev. Taka nečloveška mati! šli v Sodražico in videli punčko živo menijo, da je cesta samo za nji , pri Prvi novici o umoru šestletne dekli- in zdravo. Njena mamica prav lepo tem P® se n® zavedajo, da lahko po-ce so se pridružile še druge. »Mo- skrbi za njo, kakor za njeno manjšo vzročijo hudo prometno nesrečo, rilka« je morala za kazen nositi sestrico. Mladi mamici nikoli še na	_	mlvr , ITFI{
»mrtvega« otroka po trgu v Sodra- misel ni prišlo, kar so tako vneto
žici, otroka pa je »umorila« zato, da govorili in obsojali dolgi jeziki. Kdor Gostilna na Dvoru nudi vsem ce-ji	ne	bo	delal ovire za ilegalno pot	nam ne verjame, naj se oglasi na	njenim gostom vso postrežbo. Vino
čez	mejo.	uredništvu, 'da mu damo naslov in	150 din liter! — Se priporoča Lado
Te od začetka do kraja izmišljene si bo lahko na lastne oči ogledal Kovač.
vesti so se rodile v Ribnici. V ka- otroka in njeno mamico, ki posveča_______________________________
teri glavi so se skuhale, še ni ugo- vso materinsko skrb, da bi bil otrok	____
tovljeno. Res pa je, da se je največ- zdrav in zadovoljen.	Izdaja |n tiska cZP »Kočevski tisk«
ja laž leta razširila od Kočevja do Upamo, da bomo s tem zavezali v Kočevju. Urejuje uredniški od-Ljubljane, samo v Sodražici niso ve- zlonamerne jezike, predvsem pa ti- bor — Odgovorni urednik Matija deli o tem ničesar. Za zadevo so se sti ali tistemu, ki je prvi pogruntal Cetinski — Uredništvo ln uprava
to debelo laž. Zasluži prezir	in ka-	v Kočevju, Ljubljanska eeeta 14 a,
zen! Oseba, ki je prva začela	razšlr-	telefon S-89. Naročnina Je 486din,
jati to laž, je imela, vsaj mislimo si	polletna 200 din in je plačljiva v
lahko, namen, da oblati čast pošte-	naprej. Za inozemstvo je 800 din.
ne uslužbenke in matere. Namen pa Tekoč; račun 000-12 ni bil dosežen. Naše bralce opozar-	1_265
cene sladkorja	so	ga	pri nas	preko-	jamo, da v bodoče ni treba	verjeti	pri NB, podružnica za Kočevje. —
merno	uporabljali	za proizvodnjo	nepreverjenim vestem, ki so	običaj-	Poštnina plačana v gotovini. —
alkoholnih pijač. Poudariti pa je tre- no navadne izmišljotine!	Rokopisov ne vračamo,
ba, da se cena sladkorju za prehrambeno industrijo ne zviša, zato ni bojazni, da bi se podražili tudi izdelki te industrije.
Naše gospodinje danes porabijo
AVGUST ZAJC
12. avgusta 1907. leta se je v Družinski vasi pri Beli cerkvi v mali obrtniški družini rodil Avgust Zajc. V domačem kraju je zaključil osnovno šolo in se nato pri očetu izučil kovaške obrti. 1934. leta se je
kruha in drugih izdelkov pekarne, je izučil krojaške obrti. Že v mladih kar bo omogočeno z novo pečjo. letih se je začel zanimati za politi-
V pomorsko šolo v Piran
Prikazal se je prometnik in dal okrog internata in po mestu mladi ___ _
znak za odhod. Slonel sem ob oknu ljudje s knjigami ali brez njih. Po- vsa družina preselila v Kočevje. Tu in pošiljal zadnje pozdrave bratu govarjajo se o številnih predmetih, so 0(jprii kovaško delavnico, in prijatelju, ki sta me spremila na zahtevnih profesorjih in o njih Sa-	Po okupaciji Jugoslavije se je med
postajo. Stala sta na peronu in mi mih. Glave so jim polne materna- prvimj vključil v OF. Meseca maja še s kretyami dopovedovala, naj tičnih formul, tujih izrazov, prin- 1942 je odšel v partizane v Kočev-jima kmalu pišem.	čipov delovanja ladijskih strojev in sko čet0 sodeloval je v raznih bor-
Vlak je vozil vedno hitreje. Videl drugih naprav. Seveda, pomeniti se bab tako na prjmer v Žužemberku, sem še, kako sta še nekaj časa stala Je treba tudi o bodočem poklicu, ob Kolpi, na Primorskem in drugih na peronu in mi mahala v slovo, na- športu in o večerni kinopredstavi. krajjh v bojih je bil večkrat ra-to pa se napotila proti domu. Kaj Skratka, videl sem življenje, na- njen za junaštvo, ki ga je pokazal bosta delala in kam bosta šla, sem sproti kateremu so me nosila je- v bojjb je prejel več odklikovanj. V
marcu 1945. leta so ga na Primor-
klena kolesa.
Kako drugačno je tisto življenje, ^mVeli'Nemčifki To ga ™to'31. ki sem aa gledal takrat v doml- marca ^strellli šljiji in kakšno je sedanje v primeri z onim, ki sem ga živel doma	MILAN KOVAČEVIČ
na počitnicah. Ko sem spoznal, da
,	,	se oddaljujem od doma, se mi je Rodil se je 3. novembra 1920. le~
nisem	mogel	reci dom.	Toda	jasno	zde1o da 'so biie počitnice dolge,	ta v delavski družini na Mahovniku
sem ga	videl	pred seboj,	videl	sem	zdAi Da vem da je bil t0 samo tre-	pri Kočevju. Že v zgodnji mladosti,
..	nutek, ki se bo mogoče še kdaj takoj po končani osnovni šoli, se je
nonovil. Sedaj tudi vem, da življe-	zaposlil pri zidarjih. Zato je kmalu
n4e teče dalje in da mora vsak člo-	občutil socialne krivice, ki so se go-
vek iti za nekim določenim ci-	dile v takratni Jugoslaviji in se pri-
Alojz Stanič	ključil naprednemu gibanju.
Po sovražni okupaciji se je takoj ,, .	vključil v Osvobodilno fronto. So-
/A	deloval je v mladinski grupi, pisal
Pred nedavnim je v avtobusu, ki parole, raznašal literaturo ter sodeloval v raznih drugih mladinskih
zaman skušal uganiti. Raje sem opazoval hribe, ki so nezadržno bežali nazaj proti domu in najraje bi tudi sam stekel z njimi.
Kmalu je Kočevje ostal daleč zadaj in sprejel me je svet, ki mu
morje, tesne in temne ulice med mračnimi hišami Pirana, videl sem tik ob pristanišču veliko hišo, Pomorsko srednjo šolo in poleg še večji internat, ki naj bi mi bil dom. .T7. 'u Predstavljal sem si, ;kako hodijo jem ‘'
KOROŠKI PEVCI V KOČEVJU
4. oktobra ob 8. uri zvečer bo v vozi iz Kočevja v Osilnico, Ž. T. iz ____ _________ _	______________
gornjih prostorih hotela Pugled v gubil denarnico z več kot 20 tisoč akcjjah proti sovražniku. 12. aprila Kočevju gostoval slovenski pevski dinarji in vsemi dokumenti. Našel 1942. ]eta je vstopii v Kočevski od-zbor iz Ledenic, s Slovenske Koro- jo je gozdni delavec Pero Janez iz red kasneje je bj, premeggen v canske v Avstriji. Pevski koncert ko- Zakrajca pri Osilnici. Ne da bi jo karjev0 t,rjgado kjer se je udeležil roških pevcev bo obsegal slovenske odprl, je takoj, ko je izstopil, vpra- številnih borb te brigade. 7. sep-koroške narodne pesmi. Prebivalci šal ljudi, kdo jo je izgubi. To deja- tembra 4943 ,eta_ tjk pred kapjtu-mesta in okolice! Ne zamudite red- nje je res hvalevredno in ce smo iacjj0 Italije, je v neki borbi padel, ke priložnosti in obiščite pevski na- popolnoma odkriti, si moramo pri-
stop naših bratov iz zamejstva v znati, da marsikdo kaj takega ne bi	IVAN REMIH
čim lepšem številu!	storil! Ali...?
(Nadaljevanje s 1. strani)
NOVE CENE
že več toka, kot smo ga rabili pred vojno vsi potrošniki skupaj. Elektrarne stane vsaka kilovatna ura 10 dinarjev, gospodinjski tok po prvi tarifi pa je le 2 dinarja, skupaj s pavšalom okoli 5 din, torej polovico zastonj.
Cene tobačnih izdelkov so v primerjavi z ostalimi cenami nizke, železnice pa so v takem stanju, spomnimo se tovornih vagonov, da nujno potrebujejo več sredstev za obnovo. Vsi dosedanji popusti pa ostanejo v veljavi.
Te nove cene veljajo od 1. oktobra letos.
Trgovsko podjetje
»Trgopromet11 Kočevje
sprejme več polkvalificiranih in nekvalificiranih skladiščnih delavcev.
Plača po tarifnem pravilniku.
Komisija za sklepanje in odpovedi delovnih razmerij v Z: d. ind. kov. podjetju »PARTIZAN« Ribnica na Dol.
Razpisuje
delovno mesto šefa računovodstva
Pogoji: Dovršena ekonomska srednja šola z večletno prakso v industrijskem podjetju.
Plača po tarifnem pravilniku oziroma po dogovoru. Nastop službe takoj.
Prošnje vložite-na upravo podjetja do 10. oktobra 1958
Tudi Remih izhaja iz delavske družine. Rodil se je 13. VII. 1914. leta na Reki. Še preden je izpolnil leto dni, je moral njegov oče v avstrijsko vojsko, kjer je padel. Mati se je nato z dvema otrokoma preselila z Reke v Faro, ko na se je vnovič poročila, se je družina preselila v Kočevje.
Mali Ivan je že kot otrok preizkusil vso trdoto proletarskega življenja, še posebno, ko je družina narasla na 11 članov in ni bilo za vse dovolj kruha. Ko je končal osnovno šolo. se je izučil na Rudniku za ključavničarja. Tu je ostal vse do vstopa v partizane leta 1941. Družina je bila še pred vojno napredno usmerjena. Ivan je bil vzgojen v klenegr borca za delavske pravice. Po razsulu Jugoslavije ni mogel gledati, kako se okupator šopiri po naši zemlji, zato je odšel od doma in junija 1941. leta na koroški meji vstopil v partizane. Udeležil se je mnogih borb na Koroškem in Štajerskem. Tu je meseca oktobra 1943. leta v neki borbi z Nemci padel.
PO OLAFU ASLAGSSONU PQIQEOIL V. DDŽAJ,
Šepavec se je kaj kmalu znašel v novem življenju. Decembra meseca se je slučajno priključil volčjemu paru, ko je le-ta zasledoval govejo čredo.
Vsi trije krvoloki so bili mladi in nerazsodni. Čakali so, da bi omagalo tele ali pa krava. Po tridnevnem brezuspešnem zasledovanju so zapustili sled za čredo. Šepavec je tako velevaj. Bil je največji, najpametnejši in najživahnejši od trojice. Druga dva sta ga priznala za vodnika.
Snežilo je in vreme je bilo iz dneva v dan bolj hladno. Hrana je bila pičla in nikakor ni več zadoščala. Neke noči je vodil Šepavec svoja dva tovariša iz pokrajine prepadov v majhno naselbino ob reki. Spremljevalca sta se bala ljudi in jih sovražila.
Na farmi je vladal mir. Zaradi previdnosti je Šepavec poiskal senco visokih dreves in se ustavil. Tam sta tudi njegova tovariša nenadoma obstala. — S kratkim zaletom je nato Šepavec preskočil vhodna vrata ograde.
Znašel se je pred vrati svinjaka... Stal je na zadnjih nogah, s prednjimi pa praskal po njih ter strastno vdihaval soparico, ki je prihajala iz notranjosti.
In glej — vrata so se nepričakovano odprla. Hreščanje zarjavelega železa je prebudilo prašiča. Na vso moč so zakrulili, kar je Šepavca tako raztogotilo, da je najbližjemu kričaču pregrizel vrat, nato premeril ogrado ter jo spretno preskočil.
48
Medtem so gospodar in njegovi delavci pr®' iskali svinjak. Našli so volčje sledove ter v mesečini spoznali Šepavčevo pohabljeno nogo. Zgodba o šapi jim je bila približno znana.
»Kaj naj ukrenemo?« je vprašal gospodar ter pristavil: »Zasledovali jih bomo in pokončali.«
Nekaj minut kasneje sta se dva jezdeca nf iskrih konjih v divjem diru podila za roparji-Molče sta jim sledila dva vneta hrta ...