Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Velja
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravništvu lista „Mir“ v Celovca,
Vetrinjsko obmestje št 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Glasilo koroških Slooenceo
Za inserate se plačuje po 20 via od garmond-vrste vsakokrat
Leto XXXI.
Celovec, 26. vinotoka 1912.
St. 43.
Slovenci in Hrvati združeni.
Češka javnost imenuje Slovence naj-simpatičnejši slovanski narod. Ne bomo preiskovali, če je to tudi res. Eno pa je pribito. Z ozirom na naše male čete in moč našega narodnega nasprotnika smo se Slovenci držali sijajno! Nasprotnik nam je hotel ugrabiti naš jezik, naše šege, naš rod ob meji. Slovensko govorico smo si ohranili, ip le majhen del našega roda nam je nasprotnik ugrabil, oropal ga slovenske govorice, ga demoraliziral in na ta sramoten način priklopil kot ranjen, nezdrav ud k svojemu narodnemu telesu, ponemčenim ne v njihovo dobro in sebi ne v čatet! Nasprotnik se je na vse pretege trudil, da bi Slovenci ne postali deležni kulture in njene moči, in v obmejnih deželah skuša doseči še zdaj to s tem, da nam ne da šol, ki bi ljudstvo izobraževale, ga učile misliti in mu utrdile značaj; zato vsiljuje Slovencem nemške šole, ne da bi se naša mladina naučila nemški, kar bi se tudi lahko v takoimenovanib »slbvenskih šolah«, ampak da mladina v nemških šolah porabi vse svoje sile skoro izključno za nemščino ter tako duševno zaostane. Nemščine se pa itak ne nauči popolnoma tudi v takih šolah ne. Slovenci smo pa iz lastne moči, kljub vsem zaprekam postali kulturen narod, izobražen narod. Učili smo se od nasprotnika proti njegovi volji, ustvarili smo si kulturo kljub protidelovanju nemškega soseda. Če se ozremo v našo preteklost, moramo reči: Naš narod je moral biti jeklen, zdrav na duši in na telesu, da ni podlegel, ampak se iz vseh bojev za svoj obstanek vračal prerojen, kot ptič Feniks iz ognja.
Toda v vojski počasi omagajo tudi naj-večji korenjaki, če so sami, obdani od šte-villnih nasprotnikov. Če pa se strnejo, zmagajo lahko tudi po številu močnejšo armado. To smo čutili predvsem koroški Slovenci in smo v najhujšem boju za svoj narodni, gospodarski, pa tudi verski obstanek iskali tesnejše zveze z brati po drugih deželah in jih našli v »Vseslovenski ljudski stranki«. Toda Slovenci čutimo, da smo sami še preslabi, in zato smo se začeli ozirati po drugih naših n a j h 1 i ž j i h bratih, ki so
Podlistek.
Trikrat Bog pomaga.
Napisal Avgust Šenoa.
Poslovenil g. K.
(Dalje.)
Ker so se jablane gostoljubno priklanjale gospodi, in ker ni bil gospod Belič ve-ščak samo v delitvi vinograda, temveč tudi pri točenju zlate kapljice, so nehote zavili konji slavne komisije v Brezovac in kmalu je bila vročina potolažena, gosposka grla premočena, želodci pomirjeni, in vse to od kalniške čutarice in hrvaškega kanarca — vulgo pure, za kratek čas samo — pravim — čeprav ni slavna komisija ni enkrat pogledala na brzi kazalec starinske ure, ki je kakega gospoda komisarja s svojim dolgim nihalom zanihala v čudne sanje.
Ravno takrat je pil gospod Breberič, ki je bil v istem času bilježnik slavne županije križevačke, prvikrat pod krovom gospoda Beliča dobrodošlico. Ako je druge gospode ogrelo dobro vince, pesmi in veseli govori, je našega bilježnika nekaj drugega opojilo, to je bila Jela, Beličeva edinka, deklica
nam bratje po krvi, jeziku in veri, po bratih, ki so prestali enake boje kakor mi in ki so v enakih odnošajih kakor mi. Ta naš bratski narod je hrvatski narod. Kljubtemu, da smo si po jeziku mnogo bližji kakor zg. štajerski in predarlški Nemci, da sta si slovenska in hrvatska govorica mnogo bližja kakor razni nemški dialekti, kljubtemu da Slovenci in Hrvatje po cesarski hišni postavi iz leta 1712. spadamo skupaj, so nas Nemci in Mažari ločili; 1. 1867. so izvojevali Ogri s pomočjo avstrijskega zunanjega ministra Beusta, Nemca iz rajha, dualizem, to je: avstroogrska država je razdeljena v dva dela, v tostransko državno polovico, h kateri spadamo tudi Slovenci, in onostransko polovico, kateri pripadajo tudi Hrvatje v banovini. Tako 'so nas razdelili, da bi Slovence pohrustali Nemci, Hrvate pa Ogri, po načelu:	divide et impera (razdeli in boš
vladal). Vrhtega so skušali zlasti Nemci v Slovencih vzbuditi na umeten način nekako mržnjo do Hrvatov, s tem da so o Hrvatih govorili zaničevalno, seveda z namenom, da bi združenje Hrvatov in Slovencev za vedno onemogočili. Toda ta poizkus se jim je, danes smemo to že trditi, ponesrečil. Njihov poizkus se je posrečil tupatam pri neizobraženih ljudeh, ki sploh vsako neumnost verjamejo, ki prihaja iz ust nemško-nactionalnega »gospoda«, toda vse izobra-ženstvo in po njem pretežno velik del, slovenskega preprostega ljudstva je imel za svoje vrle brate Hrvate vedno gorko srce in je sočuvstvoval z njimi. Danes morda na Slovenskem že ni več večjega kraja, kjer ne bi Slovenci znali prepevati hrvatske himne: »Liepa naša domovina!« Kar je združil Bog po naravi, po rojstvu, umetno narejene meje ne morejo za vedno razdruževati.
20. oktober 1912 je bil tisti zgodovinsko važni dan, ko je hrvatsko-slovensko pobratimstvo dobilo od hrvatskih in slovenskih narodovih zastopnikov sankcijo (potrdilo), in podlago za bodoče skupno postopanje slovenskega in hrvatskega naroda. Poslanci in voditelji »Vseslovenske'ljudske stranke« iz vseh slovenskih dežel in poslanci ter voditelji hrvatske »Stranke prava« iz vseh hrvatskih dežel so v Ljubljani potrdili do-
dvajsetih let, temnih, gladko počesanih las, rdečega lica, črnih oči in v modri obleki.
Gospoda Breberiča so kasneje dostikrat še videli v Brezovcu — ali nikdar ne na komisiji. Naposled ga niso več videli, pa tudi Jelice .ne. Kako se je to napravilo, vprašajte starega župnika v Križevcih.
Čas teče kakor voda pod mlinskim kolesom, čas gre in prinaša v svoji torbi pri vsakem porodu pogačo, sladko ali grenko, »kakor je komu sojeno«, pravi naše ljudstvo. Da po pravici povem, ni se ognila nestalna gospa sreča Breberičeve hiše. Gospod Breberič je postal iz bilježnika nadbilježnik, in iz velikega bilježnika podžupan zagrebški. Njegova hiša se ni smela pritoževati nad slabimi leti, ne njegova mošnja nad prazniki. Samo nekaj ni pustila v hiši gospa sreča, gamo po enem daru sta želela dolgo mož in žena, ali dolgo ga nista ugledala, to je kri svoje krvi, porod svojega srca.
Raditega je čestokrat ljuto zavihal brke gospod Breberič, raditega je mnogokrat na skrivaj kanila iz desnega očesa gospe Breberičevi solza. Nazadnje je šla gospa Breberičeva peš na božjo pot k Materi božji v Bistrico; tukaj se je zaobljubila, da naj ji prinese pomoč Matere božje kmalu štorkljo.
govore svojih zastopnikov v Opatiji in na Dunaju in se združili v eno mogočno politično stranko, ko se je konštatiralo, da se program »Stranke prava« popolnoma strinja s programom V. L. S. Uresničena je torej dolgoletna želja: politično združenje Slovencev in Hrvatov!
V	naslednjem podajamo cenjenim čita-teljem poročilo o tem velevažnem hrvatsko-slovenskem sestanku:
Zborovanje vodstva Vseslovenske ljudske stranke.
Minolo nedeljo ob 10. uri dop. se je vršilo v Ljubljani zborovanje vodstva Vseslovenske ljudske stranke; osrednje vodstvo V. L. S. je soglasno odobrilo opatijske in dunajske resolucije zasto'p-nikov V. L. S. in Stranke prava. Obenem je sklenilo sledečo resolucijo:
Centralno vodstvo V. L. S.jemlje z ogorčenjem na znanje poročilo koroškega strankinega vodstva o nečuvenem zatiranju slovenskega ljudstva v vseh panogah javne, avtonomne in državne uprave na Koroškem, protestira proti sistematični zlorabi javne oblasti v ponemčevalne namene in proti raznim poizkusom vtisniti deželi na umeten način pečat izključno nemškega značaja, konstatira, da je ljudsko štetje falzifikat dejanskih razmer, ki vsled tega za presojo narodnostnih zadev in vprašanj ne more Priti v poštev in končno od poslancev V. L. S. nujno pričakuje, da nevzdržljivim razmeram na Koroškem posvečajo svojo naj-intenzivnejšo skrb in pozornost ter se pri tem eventualno poslužujejo tudi najostrejših parlamentarnih sredstev.
Koroškim pritožbam se pridružujejo tudi štajerski zaupniki ter kažejo na vedno silnejši pritisk Nemcev pod očividno zaslombo sovražne nam vlade.
★ * *
V	plenarni seji hrvatskih narodnih zastopnikov, ki se je istega dne v Ljubljani vršila in kateri je prisostvovalo iz kraljevine Hrvatske in Slavonije šestnajst bivših narodnih zastopnikov razpuščenega hrvatskega sabora v Zagrebu, 8 narodnih zastopnikov iz Dalmacije, 6 narodnih zastopnikov
^ »Bog ne plačuje vsako ;nedeljo,« govore naši ljudje, »in kar daje kasneje, daje tem obilneje.«
Kmalu je začutila gospa podžupanja veliko veselje v srcu, a nekaj drugega pod srcem. Še ni preteklo po božji poti leto dni, kar je porodila gospa dve deklici.
Vidiš ju_ veselo skakati okoli gospoda podžupana. Čakal je in čakal kakor komar poletnega somraka, sedaj gladeč to, sedaj milujoč ono ljubljenko. Vsa srečna mati — no, brbljavi jezik bi človeka spravil na konec sveta!
Dvojici Tina in Mina ste rastli kakor dve slivi, lepi, mili, preprosti, videč vse dobro in nič'hudega ne sluteč.-------- —
Ko je naše stoletje prestopilo v drugo polovico, je popalil hud mraz vse cvetlice, ki so zrastle na vrtu narodnega navdušenja. Hrvaška zemlja, ta mali kotiček zemlje božje, se je pokrila s črnim mrtvaškim pokrivalom, pod katerim je sanjal junaški narod težke sanje. Tuj jezik, tuj red, tuji ljudje, — celo beseda božja v tuji besedi, ugasnilo je slavno ime naše kraljevine — solze so se porajale v očeh, jeza je bila edina uteha v srcih, ki niso mogli zabraniti silo absolutizma.
iz Bosne in Hercegovine in 3 narodni zastopniki iz Istre, so se isfotako vzeli na znanje opatijski in dunajski sklepi in sledeči komunike sklenil:
1.	Vrhovna uprava Stranke prava je z velikim zadovoljstvom in iskreno radostjo vzela na znanje poročilo o sklepih, storjenih 19. rujna v Opatiji in 9. listopada 1912 na Dunaju med delegati Stranke prava in Vseslovenske ljudske stranke, vsled kojih stopa Vseslovenska ljudska stranka v Vrste Stranke prava in v celoti sprejme njen dr-žavnopravni program leta 1894,
2.	Da se doseže edinstvo in svoboda, smatra vrhovna uprava Stranke prava za koristno sodelovanje vseh narodnih sil in želi v tem delu pozdraviti kot soborilce vse plasti naroda brez razlike vere in plemena.
3.	Hrvatski narod, svest si potrebe svojega daljnega narodnega razvitka, svojih narodnih pravic in važnosti geografskega položaja, bolno čuti politično ravkosanost kraljevine Hrvatske, z globokim ogorčenjem prenaša pritisek protinarodnega sistema, ki ojobilo v Banovini uničuje vsak napredek in prava hrvatskega naroda.
4.	Hrvatski narod, v svesti si, da so zemlje, v katerih on in njegovi sorojaki živijo, odločilne važnosti za položaj monarhije kot velev’lasti in da je vedno v polni meri vršil svojo dolžnost nasproti svojemu zakonitemu vladarskemu domu in nasproti narodom habsburške monarhije ter doprinesel same žrtve, za gotovo pričakuje, spoštujoč prava in svobodo drugih naiodov, da monarhija in njeni narodi v svojem lastnem intteresu izpolnijo svoje dolžnosti nasproti potlačenemu hrvaiskemu narodu.
5.	Plenum vseh hrvatskih narodhih zastopnikov, članov Stranke prava iz vseh zemelj, na svojem sestanku v Ljubljani dne 20. listopada t. L, soglasno odobrava in sprejema te izjave svoje vrhovne uprave ter izjavljajo, da bodo z vso odločnostjo nadaljevali borbo in delo v duhu programa Stranke prava.
Sijajna manifestacija.
Popoldne ob 3. uri so se zbrali zastopniki »Stranke prava« iz vseh hrvatskih dežel in zastopniki »Vseslovenske ljudske stranke« v veliki dvorani hotela »Union« k skupnemu zborovanju. Navzočih je bilo okrog 90, poslancev, strankinih voditeljev ter drugih odličnjakov. Dr. Ivan Šušteršič je predlagal za predsednika dr. Mile Star-čeviča, za podpredsednika poslanca Grafenauerja, za zapisnikarja C. Akačiča in dr. Janko Brejca, kar je bilo z velikimi aklamacijami sprejeto.
Dr. Starčevič
je govoril med drugim:
Odlična gospoda! Prisrčno vas zahvalim za podeljeno mi odlikovanje. Zavzemam to častno mesto globoko ganjen in z upravičenim ponosom, ker mi je predsedovati temu domoljubnemu zboru predstavnikov enega naroda hrvatskega in slovenskega imena. (Burno odobravanje in dolgotrajno ploskanje.) Nasproti grofu Khuenu-Heder-
varyju izjavlja, da je sloga Slovencev in Hrvatov zgodovinska ter je vodila naše dede od kneza Sama do Ludovika Posavskega, od tega do Zrinjskega in Frankopana, od teh do stvariteljev hrvatske pragmatične sankcije pa do naše dobe. Hrvatska, Slavonija in Dalmacija ne smejo biti ločene od štajerske, Kranjske in Koroške. (Viharno aplav-diranje.) Ta ideja je torej osnovana ne samo v krvi, veri in jeziku, temuč i v skupnosti interesov, geografski legi in skupni zgodovini.
Mi hočemo danes postaviti temelje skupnemu delu. Danes je znamenit zgodovinski trenutek za hrvatsko-slovenski narod, kateri mora z vsemi dopuščenimi in zakonitimi sredstvi stremiti za oživotvor-jenjem hrvatsko-slovenskega državnega telesa. (Burno, dolgotrajno pritrjevanje in ploskanje.)
Naj blagoslov Vsevišnjega rosi na nas in pospeši oživotvorjenje naših domovinskih idealov!
Po velikanskem aplavzu je govoril hrvatski poslanec Z a g o r a c :
Današnji dan je svečana manifestacija hrvatsko-slovenskega edinstva, ne samo kulturn ga, socialnega in etičnega, temveč i političnega. (Veliko pritrjevanje.) Temelji so bili posstavljeni že pred več sto leti, ko so naši dedje na saboru v Zagrebu prvi od vseh narodov te monarhije historičnega leta 1712. stvorih hrvatsko pragmatično sankcijo, v kateri so izjavili, da bodo le tistega člana prejasne dinastije habsburške za svojega kralja priznali, kateri bo obenem vladal nad Kranjsko, Štajersko in Koroško.
Kaj hočemo? Mi hočemo živeti življenje, dostojno naroda naše kulture, naše zgodovine in našega stališča. Nočemo, da se nas smatra za narod nižje vrste, da se nas mačehovsko izpodriva iz vseh važnih mest v monarhiji, da se nas osiromašuje in izrablja v korist tretjih. (Veliko pritrjevanje. Vzkliki.) Mi ne iščemo tujega. Mi ne oviramo razvitka nikogar, (Tako je!) hočemo samo, da i mi napredujemo, se i mi razvijamo na svojem in s svojim, a do tega imamo pravico! (Burno pritrjevanje.)
Zakaj ne bi mogla v tej monarhiji eksistirati srečna, zadovoljna in napredna Ogrska in Avstrija poleg zadovoljne in napredne Hrvatske in Slovenije? Ne bi se li s tem povzdignila in okrepila monarhija sama? So mar naši interesi v nasprotju z interesi monarhije? Nikakor! Bodočnost monarhije leži brezpogojno na našem jugu.
Zato se hočemo mi južni Slovani, v prvi vrsti Hrvati in Slovenci odločno in možato boriti z vsemi mogočimi dopuščenimi sredstvi, dokler ne zmagamo, a v tej borbi in delu upamo, da nas bodo podpirali vsi, ki tej monarhiji želijo dobro.
Vendar je en ključ povoljne rešitve za monarhijo, a ta leži v monarhiji sami. (Pritrjevanje.) Ta ključ je samo eden, in ta je: rešitev jugoslovanskega vprašanja v smislu in duhu dela in programa Stranke prava. (Ponovno pritrjevanje.) To je jedini in najmočnejši argument, s katerim more monar-
hija stopiti pred Evropo. Sodelovati pri rešitvi balkanskega vprašanja, ne da bi bilo preje rešeno jugoslovansko vprašanje, to smatramo za zelo malo vspešno za monarhijo. Balkansko vprašanje. Pri reševanju tega vprašanja je pa treba, da z monarhijo sodelujejo i Jugoslovani, če bi bila monarhija to vprašanje že rešila v zadovoljstvo južnih Slovanov, bi bila njena vloga in njena pozicija veliko povoljnejša, nego je danes. (Veliko odobravanje.)
Končno je govornik predlagal» sledečo hrvatsko-slovensko skupno resolucijo:
Izjavljamo, da tvorimo Blrvati in Slovenci eno narodno c,.loto. Vsled tega hočemo pristaši Stranke Prava in Vseslovenske Ljudske Stranke skupno delovati v duhu in pravcu programa Stranke Prava za jedins.vo, pravice in svobodni razvoj hrvatsko-slovenskega naroda v okviru habsburške monarhije. V svesti smo si, da so hrvat-sko-slovenske dežele odločilnega pomena za pozicijo monarhije kot velevlasti, in kakor se zavedamo svojih dolžnosti napram monarhiji, tako odločno zahtii varno in pričakujemo, da se zave tudi monarhija svojih dolžnosti napram našemu narodu.
Resolucija je bila sprejeta, z velikanskim navdušenjem.
Nato je govoril med velikim odobravanjem dr. I v a n Š u s t e r š i č , ki je povdar-jal, da hočemo Hrvatje in Slovenci v neraz-rušljivem edinstvu rešiti hrvatsko-slovensko vprašanje na trdnih tleh realne politike, ki računa z danimi razmerami. Hrvatsko-slovensko združenje ni nikomur v kvar. Namen mu je skupno narodno, gospodarsko in kulturno delo za združeni hrvatsko-slovenski narod v okviru habsburške monarhije. Želimo bratski sodelovati z vsemi narodi monarhije za veličino in moč habsburškega gospodstva. Ako se pa žal obrača neutemeljeno sovraštvo drugih zoper nas, se moramo braniti in se bomo vselej tudi znali braniti. Radujemo se, da smo Slovenci in Hrvati, ki smo danes tu zastopani, ene in iste vere, v kateri hočemo po zgUedu naših očetov živeti in umreti!
Dr. Starčevic je v sklepnih besedah izjavil, da je ta dan zanj najsrečnejši, ko vidi uresničevati se ideal ustanovitelja Stranke prava, blagopokojnega dr. Ante Starčieviča. Bog vsemogočni bo naše delo blagoslovil in našemu narodu vrnil, kar mu gre po naravi, zgodovini in pravici. Navzoči so stoje zapeli »Liepo našo domovino«.
Komers.
Pri večernem komersu so se vršile lepe napitnice. Dr. Šušteršič je napil hrvatski domovini, dr. Mile Starčevič, izvoljen za predsednika, je napil vzajemnosti hrvatskega in slovenskega naroda, poslanec bosanskega sabora pl. V a n c a š dr. Šušteršiču; dr. Korošec je pozdravljal edinstvo Hrvatov in Slovencev v imenu štajerskih Slovencev. Poslanec dr. D u 1 i b ic iz Dalmacije je napil skupnemu delu Slovencev in Hrvatov. V imenu koroških Slovencev je go-
Breberiča je bolel nov red, zelo bolel, in eden izmed prvih se je zahvalil na službi, katera se je pričela prikrojevati po Bachovem sistemu. Cele dneve je sedel zamišljen gospod Breberič, pušeč iz velike, s srebrom okovane pipe, tobak, ki ga je zelo skrbno gojil na svojem posestvu, pušil je svoj tobak in bral Mikocijeva »Otia Croatiae« ali kake druge časopise.
Kmalu ni več maral za časopise. Bili so prenapolnjeni novih »spasonosnih naredb« absolutnega nemškega ministrstva, a drugi so bili prikrajšani in prikrojeni po cenzuri, da nisi vedel, kaj je.
Gospod Breberič ni zapustil Zagreba, čeprav mu je bil Brezovac, dvorec pokojnega tasta, ljubši nego od nemškega duha pobeljeno glavno mesto Hrvatske, »na grški gorici«; tudi žena ni dosti marala za Zagreb. Samo skrb za izobrazbo deklic ju je vezala še nadalje na Zagreb.
Nekega dne — malo pred obedom — pride gospod Breberič ves jezen domov, vrže klobuk in palico na postelj, ne pozdravi ne žene, ne deklic, potegne zlate očali, s katerimi je mogel Citati časopise, jih zapre v omaro in reče nato: »Na, tu počivajte, nesrečne steklene oči; ve, ki ste mi pokazale ta nesrečni patent.« Nato se obme k svoji
s srebrom okovani pipi, ki je visela nad pisalno mizo, in pričel jo je nagovarjati z žalostnim glasom: »Oj ti stara moja prijateljica! Kaj bodeva sedaj? Tako daleč so nas pritirali! Toda ne boj se! Ne bodem kadil v tebi tuje trave! Rajše bodemo kadili domače orehovo in črešnjevo listje! Ali ne?«
Žena se je križala, ali vsega tega ni razumela; deklici sta s čudom gledali.
Gospod Breberič se je vsedel z mrkim licem za mizo, ni pokusil ne trohice, spregovoril ni besede.
»Gjuro, kaj ti je?« vpraša gospa bojazljivo gledajoč moža. »Ti zelo rad ješ jabolč-njak; raditega sem ti ga napravila; jej, dragi, jej —---«
»Prosim te, pusti me na miru, žena!« In nič druzega ni izpregovoril gospod Breberič.
Nem se je šetal po obedu po sobi gon in doli, nem je kadil iz pipe in zakadil sobo, kakor da se hoče za vedno nakaditi.
Žena je šivala pri oknu in včasih je pogledala izpod čela svojega moža, deklici sta mirno sedeli in si nista upali ničesar izpre-govoriti.
Končno se ustavi Breberič pred ženo.
»Draga žena! Pospravi srebrnino, perilo, obleko, mize, stole, omare — vse mi po-
spravi; jutri zgodaj naj zapreže Juro kočijo; jutri odidemo v Brezovac za vedno,— ali slišiš, za vedno!«
»Toda zakaj?« vpraša gospa.
»Zakaj? Na, pa beri!« ter ji pomoli gospod Breberič srdito nek popisan papir.
Usodna pola, katero je pomolil Breberič svoji ženi, ni bila nič drugega nego patent, s katerim se sadenje tobaka proglaša državnim monopolom, »da se produkcija tobaka zboljša in dvigne«, kakor se je reklo v patentu.
Ker je bil gospod Breberič velik kadilec, je takoj razumela njegova žena, odkod toliko jeze in razburjenja, odkod tako malo teka za sladek jabolčnjak.------—
V jutru drugega dne je drdrala velika starinska kočija, zgrajena po vzorcu Noetove barke, po državni cesti mimo Maksimira, škripajoč pod bremenom mnogih skrinj, kovčkov, torb, perila, noseč k temu še kot privago trebušastega gospoda Breberiča, nesuho njegovo boljšo polovico, vražje razposajeni deklici Tino in Mino ter z vinom natrkanega kočijaža Juro.
Torej v Brezovac — za vedno!
(Dalje sledi.)
voril poslanec Grafenauer in napil bosanskim Hrvatom:
»Moč moža je njegovo prepričanje. Če je v družini eno prepričanje, je tudi ljubezen, in kjer je družinska ljubezen, tam je sreča doma, kajti le kjer so vsi enega duha, tam je edinost, tam je moč. V edinosti je moč. Zakaj pripovedujem to? Zato, ker se mi zdi, da danes obhajamo poroko. Slovenec se je poročil, je sklenil trdno in trajno zvezo z Jugoslavijo. Dosedaj smo samo govorili o tej zvezi, danes pa je to uresničeno dejstvo. (Navdušeni živio-klici.) In upajmo, da bo ta poroka pomagala nas rešiti iz nemške sužnosti. Če je Bog vedel, zakaj je postavil štajerske Slovence na Štajersko, je tudi vedel, zakaj je koroške Slovence postavil na koroška tla. Koroški Slovenci nismo močni po številu, a vajeni smo vojske, se ne bojimo nasprotnikov, dasi smo večkrat omagovali, ker nismo dobili one podpore, ki nam jo daje današnji dan. Hrvatje in Slovenci smo en narod! Nekaj je pa pri tem vendar nasprotnega: Hrvatje imajo silo v narodu, (na Koroškem pa narod silo trpi. Vi Hrvati imate enega Čuvaja. Mi koroški Slovenci jih imamo na stare cente. Bosanski Hrvatje so se iznebili Turka, nas koroške Slovence pa še bije Turek. Pomagajte nam pobiti nemškonacionalne Turke na Koroškem. Dva Benjamina sta danes tu: eden smo koroški Slovenci, drugi je šele prišel v naše vrste kot avstrijski državljan — to so bratje iz Bosne in Hercegovine. Najsevernejši Benjamini avstrijski, koroški Slovenci, pozdravljamo najjužnejšega Benjamina avstrijskega. Koroški Slovenci prosijo južnega Benjamina, naj bi jim v družbi z močnimi Hrvati i'n prebrisanimi Kranjci pomagal z združenimi močmi pobiti sovražnika na Koroškem. Iz dna srca kličem: Bog živi brate iz Bosne in Hercegovine, brate nove Avstrijce!«
Viharno pritrjevanje je sledilo tem vsem iz srca izgovorjenim besedam.
Govorili so še dr. Sunarič, dr. Krek, Vuk pl. Kiš, Cezar Akačič, Stjepan Zagorac, dr. L. Pogačnik in J. Zatluka.
Slovenščina pri politični oblasti.
(Iz Spod. Koroške.)
C. kr. deželno vlado jako skrbi, da bi se pri kakem županstvu ne nahajalo samo-slov<msko mobilizacijsko navodilo, kajti po mnenju politične oblasti bi bila to grozna nesreča, ker bi radi samoslovenskega mobilizacijskega navodila mogla trpeti mobilizacija celokupne avstrijske vojne ter bi navsezadnje 'to samoslovensko navodilo moglo povzročiti poraz naše armade na bojišču. Ker so pa visoki gospodje za Avstrijo jako navdušeni in jim je slava avstrijskega orožja jako; pri srcu, so morala ona županstva na Koroškem, katera stojijo na glasu kot jako slovensko - nacionalna, poročati, ali imajo samo samoslovenska mobilizacijska navodila. Za drž. pravdnika pripominjamo, da ta zadeva s sedanjim »napetim položajem« nima nič opraviti, ker datira ta zadeva že izza poletja. Ta brižnost političnih oblasti za slavo in velikost Avstrije je res za vsakega patriota genljiva — in Slovenci veljamo kot patrioti noter do kosti in mozga —, toda na drugi strani bi ne bilo prav nič napačno, ako bi se zlasti c. kr. deželna vlada malo natančneje seznanila z odlokom c. kr. notranjega ministrstva z dne 6. avg. 1867, št. 3968/M. I., v katerem stoji med drugim tudi tole: »Okrajna glavarstva naj slovenske vloge ne samo sprejemajo, temveč tudi v slovenskem jeziku rešujejo. Onim osebam ali strankam, ka-
Nesreča pride
pravijo navadno, če zboli mož, reditelj družine, ter ga nadlegujejo razne bolečine, da se vleže k peči, ne more več delati za ženo in otroke in ne more ničesar več zaslužiti. Pameten človek pa ne tarna, ampak uporablja v takih slučajih izkušnje drugih.
Ne malo bi utegnilo našim čitateljem koristiti sledeče pismo, ki je je pisal Nj. ekscelenca Leon baron Freytagh-Loring hoven, deželni svetnik Veselovega viteštva in carski ruski pravi državni svetnik v Arensburgu, Poveljniška cesta 5, otok Osel,
tere so zmožne samo slovenskega jezika, se naj pošiljajo vsi uradni nalogi in vsa vabila in pisma samo v slovenskem jeziku; zapisniki se naj pišejo z osebami in strankami, katere to zahtevajo, samo v slovenskem jeziku. Sploh se pa naj od strani političnih oblasti proti slovenskemu prebivalstvu tako postopa, da se s tem preprečijo vse upravičene pritožbe. Ako je pri tej ali oni oblasti uradno osobje tako sestavljeno (po domače rečeno: slovenščine nezmožno, opomba dop.), da bi radi njega ne bilo mogoče natančno izvesti danega ukaza, tedaj naj deželni predsednik v lastnem področju izvrši potrebne izpremembe v uradnem osob-ju ali jih pa predlaga ministrstvu.« Da se bivši deželni predsednik na Koroškem, baron Hein, ni ravnal po tem odloku, se razume samo ob sebi, kajti koroški deželni predsednik Hein je imel privilegij (predpravico), prezirati od cesarja potrjene postave, in tembolj še tiste redke ministerialne odloke, kateri hočejo nam dati vsaj nekoliko pravice. Postopanje deželne vlade je bilo seveda merodajno za postopanje c. kr. okrajnih glavarstev s slovenskimi strankami, in so dovolj znane škandalozne jezikovne razmere pri okrajnih glavarstvih. En vzgled : Pri okrajnem glavarstvu Velikovec, katero je prva politična inštanca za več nego 40.000 Slovencev in samo nekaj črez 10.000 Nemcev, sta samo dva uradnika, katera sta slovenščine zmožna, da bi mogla tudi v slovenščini uradovati. Na drugi strani so pa uradniki, kateri imajo v rokah jako važne referate, pa slovenščine še toliko niso zmožni, da bi mogli reševati slovenske vloge v — nemškem jeziku, ker slovenske vloge ne razumejo. Zanje morajo drugi uradniki napravljati medvrstne prevode vlog, in ima prevajalec mnogokrat več dela nego referent. Naravnost krasni vzgledi za znano akcijo za »Verein-fachung der Verwaltung«. Te razmere so značilne za avstrijsko upravo, kajti nikjer ne najdeš uradnikov, kateri bi bili leta in leta na važnih mestih in bi ne razumeli jezika pretežne večine prebivalstva.
Kdaj bo tem protizakonitim, ljudstvu in državi škodljivim razmeram konec? Avstrijski vladi, če ni sanio napol, ampak že popolnoma slepa, mora biti vendar mnogo na tem ležeče, da Jugoslovani ne postanejo sistematično vzgojeni nezadovoljneži, ki vidijo v vsakem organu politične oblasti svojega zakletega sovražnika!
Občni zbor „Oorotana‘a.
Občni zbor »Gorotana«, društva slovenskih akademikov in učiteljev, se je vršil v nedeljo, dne 6. vinotoka v Celovcu ob častni udeležbi učiteljstva in pičli od strani akademikov. Iz obširnih poročil odbora je bilo posneti, da je bilo društveno delovanje v tem letu prav zadovoljivo. O tem pričajo številni sestanki in razne zasnovane akcije, ki se bodo v tem letu nadaljevale.
Društvo šteje danes 33 članov, izvzemši starešine, izredne in podporne člane. Denarno poslovanje je bilo vzorno. Dohodkov je imelo društvo 351 K, stroškov pa 200 K.
Iz predsednikovega temeljitega poročila o delovanju društva je razvidno, da je glavni njegov namen, zbirati in organizirati v svojem okrilju slovensko dijaštvo in učiteljstvo in posebno zadnjemu nadomestovati stanovsko organizacijo, gojiti družabne stike, skrbeti za narodno probujo in izobrazbo svojih članov in ohraniti jih narodu.
V drugi vrsti je »Gorotan« narodnoobrambna organizacija. Težišče društve-
pokrajina Livonija. To pismo se glasi: Za svojo dolžnost nasproti drugim ljudem smatram, da kjer le morem, priporočam izborni Kellerjev fluid z znamko „Elsafluid“. Opozoril sem na imenitno sredstvo študijskega prijatelja petrograjskega zdravnika in sem imel priložnost ozdraviti nekega drugega petrograjskega zdravnika, ki ima tukaj veliko kopališče za blatne kopeli, s FellerjevimElsafluidom revmatičnih bolečin v rami, ko so njegova lastna sredstva odrekla. Tudi neki zdravnik v Gdanskem v zahodni Prusiji uporablja v svoji praksi Kellerjev fluid in tako želim v blagor človeštvu temu izdelku vedno večje razširjenje
nega delovanja bo v prihodnje še bolj kot doslej v odsekih, kjer sodelujejo tudi starejši člani — učitelji. Predsednik meni, da je vzrok, da društvo ne najde one podpore, ki jo zasluži, v tem, ker mu ne kaže — iz raznih umevnih razlogov — obveščati javnosti o vsakem svojem koraku, izrazi pa upanje, da se bo društvu končno posrečilo, združiti v svojem okrilju vse slovenske koroške akademike. Pomislekov proti vstopu ni najmanjših. Društvo se v svojem delovanju skrbno izogiba vsega, kar bi utegnilo nasprotovati načelom ali prepričanju kateregakoli člana, pač pa hoče omogočiti skupno narodno delo tam, kjer je možno in potrebno.
Zanimivo je bilo poročilo načelnika šolskega odseka. Šolski odsek je z vnemo proučeval vprašanje reforme ljudske šole sploh in šolstva koroških Slovencev posebej ter pripravlja korake za skupno rešitev tega vprašanja z drugimi poklicanimi činitelji. Prirejal je redne mesečne sestanke svojih članov, ustanovil pedagoško - znanstveno knjižnico-ter omogočil svojim članov udeležbo počitniškega tečaja »Slov. Šolske Matice« v Ljubljani; v prihodnjem letu namerava prirediti tudi več roditeljskih sestankov.
Obrambni odsek si je stavil nalogo, ustanavljati in upravljati mladinske knjižnice, zbirati in razpošiljati časopise ter izdajati na podlagi sprejetega programa knjižice narodno-vzgojne vsebine. Nadaljeval bo tudi izdajo razglednic in iskal društvu novih virov dohodkov. Prirejati hoče tudi poučna predavanja in posvetiti vso skrb učiteljskemu naraščaju.
Predsednikom — vrstijo se akademiki in učitelji —^ je bil izvoljen cand. med. Ant. Janežič.
Da ima »Gorotan« kljub svojemu omejenemu delokrogu vendar važne in lepe naloge, je razvidno iz predavanja o narodni vzgoji. Predavatelj-učitelj vidi smoter narodne vzgoje v tem, da vzgoji v posamezniku globok čut odgovornosti in zavest dolžnosti napram narodu, da vzbudi v njem iskreno, požrtvovalno ljubezen, iz katere se neprestano poraja veselje do socialnega dela. Povdarjal je, da ni narodne morale in narodnega napredka brez osebne morale in napredka posameznika. Globlja narodna vzgoja zahteva, da bo vse, kar je narodna književnost, narodna umetnost lepega in trajnega ustvarila, dostopno v primerni izberi ljudstvu, predvsem mladini, da se ustvari bolj kot mogoče prisrčno razmerje med narodom in njegovimi prvoboritelji, ustvaritelji narodne kulture, njegovimi vel-moži; omenja nedostatnost sredstev, ki so potrebna za tako globljo narodno vzgojo. Pogrešamo v mladinski literaturi najboljše svoje pisatelje, pogrešamo zanimivih životo-pisov, zgodovinskih in drugih spisov narodno vzpodbujevalne vsebine in posebno tudi dobro ilustrovanih knjig »slikanice«, ki bi nadomeščale naši mladini nemški »Bilderbuch«; nimamo pa tudi dobrih stenskih slik, predstavljajočih narodne motive, narodne velmože itd.
Iz »Gorotana« naj izide iniciativa za ustanovitev »Mladinske Matice«; »Gorotan« pa naj skuša tudi v lastnem okviru izvrševati svoj književni program in izdajati spise narodno-vzgojne vsebine.
Zdrav narodni optimizem preveva vse »Gorotance«, stare in mlade in to je, združeno z nesebičnim stremljenjem in jasnimi cilji, najboljše jamstvo, da bodo tudi s skromnimi svojimi silami dosegli lepe uspehe.
in njegovemu izumitelju zasluženo slavo Menimo, da bodo naši čitatelji tudi poizkusili s Fellerjevim fluidom z znamko „Elsa-fluid“, če bodo tožili o bolečinah. Iz izkušnje rečemo, da bodo potem sveži in sposobni za delo, ker, kakor smo pogostoma slišali, se ta izdelek obnese zoper različne bolečine, kakor trganje v ledju, bolečine v križu in členih, hrbtu in prsih. Ravnotako ga hvalijo zoper bolečine v grlu in bodenje ob strani in prepričali smo se o zdravilnem, kašelj pomirjajočem in osvežujočem učinku. Tucatza poizkušnjo stane 5 K franko pri lekarnarju E. V. Feller v Stubici, Elsatrg 67, Hrvatsko.
b
Dnevne novice in dopisi.
Baron Fries-Skene — deželni predsednik koroški. Sekcijski načelnik v notranjem ministrstvu Alfred baron pl. Fries-Skene je imenovan za tajnega svetnika in deželnega predsednika koroškega. — Baron Fries, ki izhaja iz stare koroške družine, je bil rojen leta 1870., je bil promoviran sub auspiciis imperatoris doktorjem prava in je 1. 1892. vstopil v državno službo pri deželni vladi koroški. Potem je prišel k namestništvu v Trst in je bil 1. 1898. imenovan za ministerialnega nadomestnega tajnika v ministrskem predsedstvu, prideljen za službo ministrskemu predsedniku grofu Francu Thunu. L. 1900. je postal referent za industrijske in obrtne zadeve v notranjem ministrstvu in je bil 1. 1905. kot načelnik prezidialne pisarne poklican v ministrstvo. Potem se je povrnil 1. 1909. v notranje ministrstvo kot sekcij ski načelnik in predstojnik postavodajalne sekcije. Baron Fries je vitez reda železne krone drugega razreda, Leopoldovega in Franc Jožefovega reda. Povodom njegovega imenovanja za koroškega deželnega predsednika je pisala o njem praška »Union« sledeče: »Novoimenovani deželni predsednik koroški je brez dvoma ena najbolj simpatičnih oseb dunajskega višjega uradništva, in iz tega vzroka bodo njegov odhod obžalovali tudi v parlamentu, kjer je pri raznih priložnostih nastopal kot vladni poročevalec. Barona Friesa so tudi opeto-vano imenovali kot ministrskega kandidata in kot kandidata za moravskega namestnika, ker pripada k najboljšim poznavalcem nemško-češkega jezikovnega vprašanja v birokraciji. Pri sedanjih spravnih pogajanjih je bil baron Fries poročevalec svojega ministrstva in bo zelo važno, kdo mu bo sledil ravno na tem mestu. Od nemške strani so barona Friesa zelo pogostoma imenovali Čeha, ker pri njem niso radi opazovali pravičnosti in pravilnega postopanja v narodnostnih vprašanjih. Baron Fries je seveda prav dober Nemec, toda njegovo neopore-kano pravilno postopanje v narodnostnih vprašanjih sme koroške Slovence navdajati z upanjem, da bo novi deželni predsednik tudi njim nasproti postopal korektno in brez predsodkov.« Vsekako nas ta izjava češkega glasila veseli, sicer pa, vajeni vojska, popolnoma mirno in brez predsodkov čakamo dejanj novega gospoda deželnega predsednika. Bivšemu deželnemu predsedniku baronu Heinu posvečujejo »Fr. Stimmen« toplo pisano slovo, ker da je »razumel posebne razmere (dobro povedano! Ured.) na Koroškem« in da je bil vedno naklonjen deželnemu odboru in večini deželnega zbora. Novemu predsedniku polagajo »Fr. St.« prav po očetovsko na srce, da je Koroška »svobodomiselna dežela«, da jo vodijo Nemci, da zavzema med kronovinami »izjemno stališče«, ker niti Nemci niti pametni Slovenci ne marajo narodnega prepira. Kakšno pa je to res izjemno ravnanje nemških nacionalcev s Slovenci, kakšno da je njihovo miroljubje, žal Slovenci hudo izkušamo dan za dnevom, in je vsemu svetu dovolj znano. O odstopivšem deželnem predsedniku baronu Heinu ne bomo izgubili besede, ker se držimo pravila: De mortuis nil nisi bene. Dobrega pa baron Hein za Slovence ni storil ničesar.
C. kr. izpraševalna komisija za obče ljudske in meščanske šole v Celovca je postala pod ravnateljstvom deželnega šolskega nadzornika Ivana Benda pravcata tvor-nica za proizvajanje usposobljencev iz slovenščine kot učni jezik in kot učni predmet. Celovška komisija je postala pribežališče za vse one nemčurje in Nemce, kateri so v slovenščini tako »dobro« podkovani, da se ne upajo napraviti usposobi j enostnega izpita na svojem domačem zavodu; v Celovec pritiskajo zlasti Štajerci in tudi Kranjci, kateri zasedejo potem doma tudi najboljša mesta, ker so »usposobljeni« iz slovenščine. Ker je postopanje celovške komisije nepostavno in v kričečem protislovju s predpisi glede usposobljenostnih skušenj, bo treba vprašati naučnega ministra, kaj misli o tem — sicer jako dobro uspevajočem — podjetju »c. kr.« izpraševalne komisije v Celovcu.
Načelstvo šolskega odseka društva »Go« rotan« izjavlja z ozirom na izjavo gosp. dr. Rožiča v »Miru« sledeče: Res je, da je na občnem zboru »Gorotana« zbranim učiteljem pravil tovariš, da je bil navzoč na po-
litičnem shodu v Šmihelu, da sta govorila govornika o učiteljstvu na način, ki jemlje ugled tudi slovenskim učiteljem in da je bila kritika tako splošna, da ljudstvo ni ločilo slovenskega učitelja od nasprotnika. Res je tudi, da je navzoče učitelje to osupnilo in užalilo in da so poverili načelništvu šolskega odseka, da ukrene, kar se mu zdi primerno. Le-to se je pismeno obitiilo na politično društvo in mu izrazilo svoje pomisleke. Mnenja je, da je bila to edina prava pot. Ni mu pa znano, da bi bil kdo trdil, da je gospod dr. Rožič na shodu govoril proti slovenskim učiteljem. To se mu zdi nemogoče in nima vzroka dvomiti o resničnosti izjave g. dr. Rožiča, da ni imel v mislih žaliti slovenske učitelje ter da je razločeval slovenskega narodnega učitelja od učitelja-renegata. Priznati pa mora, da gre sodba o vtisu in učinku govorov tudi drugim in po došlih informacijah je bilo ljudstvo, v kolikor je našega mišljenja, ogorčeno na vse učiteljstvo ter so to čutili tudi slovenski učitelji. Da tega govornik ni nameraval, mu radi verjamemo. — S tem naj bo zadeva končana. — Izjave in vesti od druge strani, bodisi na katerikoli naslov in pod katerikoli namenom so zasebne in zanje niso odgovorni drugi slovenski učitelji.
Vrtnarska šola. Kdor bi bil voljan sodelovati za ustanovo »Vrtnarske šole«, naj se blagovoli priglasiti na naslov: »Goikova Vrtnarska šola v Kranju«.
Živinozdravniški kurz. Dne 19. oktobra se je končal pettedenski živinozdravniški kurz, ki se je bil vršil v deželni kmetijski šoli na Litzlhofu. Do konca je vztrajalo pri kurzu 15 učencev, med njimi 6 Slovencev in 6 Nemcev, in sicer Šteklnov, Kresnikov in Mežnerjev iz Prevalj oziroma iz Leš, Ehrlich im Mošic iz Žabnic ter Janež iz Sečire (Hodiše). Mladeniči so se učili fizijologije domačih živali, anatomije, zunanjih in notranjih živalskih bolezni, o higijeni v hlevih, o krmljenju živali i. dr. Učenci so bili s predavanji, posebno s predavanji gosp. ži-vinozdravnika Kahlbacherja, zelo zadovoljni in so mu posebno hvaležni. Zadnji dan so si ogledali še razne naprave v Celjovcu.
Št. Rupert pri Velikovcu. (Novi zvonovi.) Po več kakor trimesečnih obravnavah sta vendar c. kr. deželna vlada in kn.-šk. ordinarijat ugodno rešila našo prošnjo za napravo dveh novih zvonov. Mesto počenega dosedanjega velikega zvona, ki tehta skoraj 24 starih stotov, smemo tedaj napraviti nov velik zvon, ki bo tehtal 33 starih stotov, tedaj bo 9 stotov težji od dosedanjega, in na novo še en majhen zvon, ki bo tehtal 4J4 starega stota. Slednjega moramo napraviti, da se bodo glasovi vjemali. Zana-prej bomo tedaj imeli šest zvonov. Napravilo se bo tudi zvonišče, večinoma iz hrastovega lesa. Vsi stroški bodo znašali 8000 K. Nova zvonova smo že naročili pri tvrdki Samassa v Ljubljani. Dogotovljena bota do božičnih praznikov. Čas blagoslavljanja novih zvonov bomo že pravočasno naznanili.
št. Rupert pri Velikovcu. (Avguštin Oraš f.) Dne 18. t. m. je po daljšem bolehanju v bolnišnici v Gradcu umrli Avguštin Oraš, paznik velikovške mestne klavnice v Mlinskem grabnu, v vsakem oziru vzoren mož. Pokojni »Štinej«, kakor ga je ljudstvo navadno imenovalo, je bil vzor dobrega katoličana; vsak mesec je prejemal svete zakramente, bil je član tretjega reda. S premoženjem, katero si je po svojem varčnem življenju pridobil, podpiral je vše naše naprave. Stroške za popravljanje križa 14 svetih pomočnikov med Št. Rupertom in mestom in za onega pri »Narodni šoli« je vse sam pokril, iznašali so 329 kron. S slovenskimi romarji je romal v Lurd in v Jeruzalem in že je vplačal tudi voznino, da bi drugo leto romal s Slovenci v Rim. Požrtvovalen podpornik je bil tudi naši »Narodni šoli«. Žal v bolnišnici ni našel več zdravja. Bodi mili Bog blagemu pokojniku obilen plačnik za lepi zgled, katerega je tukajšnjemu ljudstvu dajal, in za vse dobro, katero je storil. Naj počiva v miru!
št. Rupert pri Velikovcu. (P o ž a r.) Dne
15. t. m. popoldne je nastal ogenj pri Šuštarju na Ricinju, ki je uničil omenjenemu posestniku vse poslopje in vse žito in krmo. Živino so rešili. Bila je skrajna nevarnost, da bi se ogenj razširil tudi na sosedna posestva. Ker ni bilo vetra in ker je velikov-ška požarna bramba zelo požrtvovalno ga-
sila, se je večja nesreča zabranila. Posestnik je bil sicer zavarovan, a!i škoda je zelo velika. Sosedje so naprošeni ubogemu Pogorelcu priskočiti na pomoč s stavbnim lesom in krmo. Zažgal je majhen deček. Stariši, pazite na otroke!
Biičovs. Kakor po dingih krajih, tako je tudi pri nas letos bolj slaba letina. Prva žetev je še kolikor toliko bila dobra, a druga slaba; ajde ni nič. Prej je bilo vedno deževje, ko bi imela zoreti, pa slana. — Tudi smrt je priromala v naše kraje in pobrala precej ljudi. Stari morajo, mladi morejo umreti. Stari so bili: Ivovnikov oče na So-draževi, Požaraica na Potoku, Čememjak v Kovičah in Adamičeva Neža v Brančivesi. Majni, še nedolžni otročiči so umrli: Kristina Bister, Ivan Kvančjnik, Franc Plaveč in Ivan Krušic. Bog potolaži žalujoče stariše! — Dne 6. t. m. smo imeli shod, na katerem je prav poljudno govoril gosp. dr. Schau-b a c h o vplivu politike na gospodarstvo. Sveški tamburaši so nas kratkočasili s tam-buranjem. — Zdaj čakamo samo še na to, da bodo fajmošter nekaj parov čez kancelj vrgli, potem pa se bomo v zimsko suknjo zavili in občudovali Črnogorce, ki Turkom brke navijajo in v njih deželo prodirajo.
Radiše. Izobraževalno društvo je imelo preteklo nedeljo, 20. t. m., lepo društveno zborovanje. Govoril je dr. Rožič o avstrijsko-ogrski nagodbi in o razmerah na Hrvaškem.
Ruda. Letos smo praznik posvečenja cerkev obhajali posebno slovesno, ker se je božja služba opravljala v novo popravljeni župni cerkvi. Slikal jo je gospod Jakob Vider, slikar in zlatar v Velikovcu, prav lepo in za zmerno ceno 1000 K, katere so farani radodarno za to darovali. — Dne 12. oktobra je tukaj umrl Šimon Kariš, p. d. Ra-pelnik, v 70. letu svoje starosti. Bi! je skrben gospodar in daleč okrog znan. — Letina je letos slaba, toča in slana ste veliko škode napravile, mošta bodo nekateri kmeti še precej napravili.
Velikovec. (Kaj pa je to?) Na tukajšnji meščanski šoli (pravzaprav ponem-čevalnici) že nekaj let opazujemo, da se otroci, še manje pa učiteljstvo (to je umidivo) ne udeležujejo v začetku šolsk. leta, t. j. 1. oktobra, svete maše. Z ljudskih šol pridejo otroci in učiteljstvo redno k tej predpisani božji službi. In meščanska šola, ki ni ničesar druzega, kakor pa trije višji razredi ljudske šole, bi s svojim majhnim številom otrok tudi mogla in morala to storiti. Upamo, da bodo poklicane šolske oblasti v bodočnosti ravnateljstvo naše drage meščanske šole poučile, kakšna je njega dolžnost v začetku šolskega leta!
Vogrče. (B lagosi ovljenje Marijine zastave.) V nedeljo, dne 13. t. m., popoldne smo tukaj obhajali izredno slavnost, namreč blagoslovljenje zastave Marijine družbe. Lepo novo zastavo, ki nosi na eni strani podobo Brezmadežne, na drugi pa krasno podobo sv. Alojzija, so dekleta Marijina spremile v slovesni procesiji iz župnišča v domačo cerkev. Tu nam je č. g. kaplan J. Hornbòck v iskrenem, pretresu j očem nagovoru razložil pomen zastave in njenih različnih delov. Preč. gosp. dekan F. Marinič so nato slovesno blagoslovili zastavo, obenem pa tudi veliko, krasno podobo Brezmadežne, katero je družbi podarila neka velikodušna dobrotnica. Z milimi pesmimi Marijinimi in petimi litanijami se je ginljiva slavnost zaključila. Vsem blagohotnim dobrotnikom in dobrotnicam, ki so s svojimi darovi pripomogli, da se je mogla zastava tako hitro naročiti, posebno pa obema kumicama, kličejo družbenice iz dna srca: Bog Vam plati!
Pii volitvah v okrajni šolski svet veli-kovški dne 22. t. m. je naša stranka zopet propadla. Dobila je 14 glasov, nasprotniki 16. K volitvi ni bilo g. župana iz Bele, dje-ški župan je pa uskočil v nasprotni tabor.
Borovlje. (Nova sodnija.) Ravnokar so zgotovili veliko za solske in razne druge namene zgrajeno meščansko šolo; še delajo ceste okoli in okoli nje, že so začeli z novo veliko stavbo, s sodnijskim poslopjem, ob koncu kolodvorske ceste nad Ogrizovo, županovo, puškarno. Sicer je lep kraj, toda ne vemo, če ga bodo veseli uradniki, ker je kar blizu tovapna, ki dela noč in dan ropot.
Ruda. Zadnjo nedeljo, dne 20. oktobra t. L, smo obhajali v naši renovirani farni cerkvi redko slavnost, namreč 251etnico ne-
umornega delovanja č. g. J. Volavčnika v ruški župniji. Mnogo so pretrpeli v tej dobi, zlasti od nasprotnikov, katerih tudi pri nas ne manjka, a vendar so si pridobili neven-Ijive zasluge, in si tako zagotovili blag spomin. In temu dnevu primerno bi bilo, da bi jib dostojno počastili. A kaj naj jim damo? Nič drugega jim ne moremo dati, kakor le eno cvetko, in ta cvetlica je hvaležnost, ki jo hočemo vedno gojiti v svojem srcu. Naj jih Bog ohrani še mnogo let med nami !
Vabna vas. (Zborovanje.) Zadnjo nedeljo, dne 20. t. m., smo imeli tukaj prvikrat društveno zborovanje. Društvo »Lipa« iz Velikovca nam je priredilo lepo zabavo. Prostori v gostilni pri Bužleju so bili natlačeno polni. O evharističnem kongresu je poročal kanonik Dobrovc in ljudstvo je z napetostjo poslušalo njegov govor, v katerem je povdarjal tudi praktično stran in primerjal kongres s slabimi koroškimi razmerami, kar se tiče verskega in narodnega stališča. Velikovški mladeniči so uprizorili z velikim uspehom šaljivo igro »Poštna skrivnost«. Velikovški tamburaši so skrbeli za zabavo. Zborovanje sta počastila tudi mil. g. prošt Gr. Einspieler in č. g. župnik Serajnik.
Borovlje. (Ogenj.) V nedeljo, 13. t. m., okoli pol 10. ure zvečer naenkrat začnejo z vsemi zvoniti. Gorelo je na Dobravi. Takoj je bilo vse polno ljudi jna cestah in letelo na kraj nesreče. K sreči so ogenj mogli omejiti, da je zgorel edino en hlev. Pri gašenju poleg žalostne nesreče, ki je zadela ubogega posestnika, ni manjkalo zabave, ker se je na gasilcih poznalo, da so pred gašenjem ognja gasili — že nekaj drugega. Bila je pač nedelja!
Prevalje. (S h o d.) Delavsko društvo za Prevalje in okolico je imelo zadnjo nedeljo svoje mesečno zborovanje. Udeležba je bila bolj srednja, in opozarjati je treba, da bi naj zanaprej vsaj udje društva redno prihajali na zborovanje. Društveni tajnik je poročal o dunajskem evharističnem shodu, na katerem so bili koroški Slovenci častno zastopani. Poslušalci so govor pozorno poslušali. Tako so se tudi tisti, ki niso bili na Dunaju, nekako v duhu udeležili shoda, ko so gledali slavnostni sprevod v slikah.
Buda. (V z, o r n o gospodarstvo.) V naši občinski blagajni je menda toliko denarja, da občinski očetje že ne vedo več, kako bi delali, da bi se ga prej iznebili. Tako so začeli popravljati sedaj v tem vremenu, v tem poznem času eno pot, ki je menda res občinska, vendar jo pa skoraj izrecno samo Tempohar rabi. Pot od Lipice proti Tempoharju se vije cel čas po strmini navzgor. Spomlad, ko se začne topiti sneg, pa teče po isti poti cel potok vode. Torej pot se mora popraviti, da bo imela voda spomladi zopet kaj razdreti. Seveda z denarjem davkoplačevalcev se pač tako lepo pusti gospodariti. Prihodnjič naj isti denar kar vržejo v Dravo, bo ravno toliko zalegel.
Koprivna. V nedeljo, dne 20. t. m. smo imeli ustanovni shod živinorejske zadruge za Koprivno in okolico. Gosp. Mauchler iz Velikovca nam je v nad eno in pol ure trajajočem govoru orisal potrebo zadružništva na gospodarskem polju. Povdarjal je, da je zboljšanje živinoreje v alpskih deželah velikega pomena za celo Avstrijo, da pa to dosežemo, je pa najboljši in najkrajši pot po zadružništvu. Kako lepo je razcvetela živinoreja na Kranjskem. Zborovalci so z zanimanjem sledili besedam govornika ter izrekli željo, da bi ga kmalu zopet videli pri Sv. Jakobu, kar jim je g. govornik tudi obljubil.
Borovlje. (Protestantovska služba božja.) V nedeljo 20. t. m. so imeli tukajšnji protestantje službo božjo v ljudski šoli. Ne bi rekel nihče nič proti službi božji, če jo že hočejo imeti, naj jo imajo, a ne v javnem poslopju, ki so ga postavili skoro izključno katoliški davkoplačevalci, ki je postavljeno za skoro izključno katol. otroke. Ali je to namen ljudske šole, da se v njej obhaja služba božja protestantov, katerih je tako majhna peščica in ki še ti ne prihajajo vsi, tako da protestantovski »mež-nar« Sch., že ne more več zadrževati svoje jeze nad svojimi mlačnimi protestanti, posebno ker ničesar nočejo plačati za pastorja, za službo božjo itd. Voditelji pročodrimov-cev pač lahko spoznajo, iz kakega »globokega prepričanja« so obrnili hrbet katoliški
Cerkvi in se poprijeli »prave« vere; pač slabo prepričanje, če še par let ne traja. Kako pač pridemo katoličani do tega, da bi še mi odobravali porabo šole v protestan-tovske namene, s tem, da bi molčali. Šola je za pouk šolarjev, ki so v ogromni večini, takorekoč vsi, katoliški, in ni za ruvanje proti katoličanom, za odpad od katoliške vere, drugega namena pastorjeva navzočnost itak nima.
Žvabek. (Slomškova slavnost.) Občni zbor, katerega je tukajšnje izobraževalno društvo priredilo v nedeljo, dne 20. t. m., v zvezi s proslavo 50 letnice Slomškove smrti, je pokazal, kakor je bilo razvidno iz poročila društvenega vodja, č. g. župnika Uranška, da je društvo v prvem letu svojega obstoja dobro uspevalo. Odbor je bil zelo marljiv in delaven v prospeh in po-vzdigo društva; posebno se je veliko trudil za razširjenje knjižnice. V priznanje njegovega piddnega delovanja bil je zato potrjen še za prihodnje leto. Po poročilu odboro-vem je govoril vogrški g. župnik o pomenu in zaslugah škofa Slomška za slovenski narod. Slomšek bodi naš buditelj, naš vzor in naša zvezda vodnica ob delu za mili naš narod! Domača dekleta so nato uprizorila krasno igro »Najdena hči« in pevci so nas zabavali s petjem.
MOJA STARA
izkušnja me uči. da rabim za negovanje kože samo Steckenpferd-lilijnomlečnato milo od tvrdke Berg-mami & Co. v Dečinu na L. Kos po 80 h se dobiva povsod.
Vojna na Balkanu. IFll
Vojna na Balkanu divja z vsemi bojnimi grozovitostmi, in sicer na celi črti. Že predboji in boji za manjše postojanke so bili zelo krvavi. Srditost, s katero se bojujejo balkanski narodi proti Turkom, ima svoje vzroke v zgodovini. Bolgari, Srbi, Črnogorci in Grki smatrajo, da je prišel krvavi čas maščevanja nad Turki, čas osvete za sto- in stoletna preganjanja in klanje balkanskih kristjanov. Turki pa tudi niso zajci. Zato se v bojih nobena stranka ne umakne, dokler ni pomorjenih toliko vojakov, da je za ostale le še vprašanje, ali se naj dajo do zadnjega poklati ali pa se umaknejo. Med Srbi in Bolgari je celo več vojakov izvršilo samomor, ker so bili določeni, da ostanejo pri upravi in ne smejo v ogenj. Na Balkanu je sedaj vojna slovanskih in turških junakov, kakor jih nima več ostala Evropa.
Turki imajo moderno vojsko in so se dosedaj izkazali za ravnotako prebrisane vojskovodje in neverjetno hrabre vojake, kakor za velike, neverjetne lažnjivce. Od sto brzojavov, ki prihajajo iz Carigrada o vojnih uspehih, jih je najmanj petdeset zlaganih ali potvorjenih. Nemški židovski listi jih z veseljem sprejemajo in tolmačijo, ker bi raje imeli, da zmagajo tudi mohamedan-ci, kakor slovanski kristjani. Za njimi pobirajo stopinje listi kakor »Štajerc«. Tako poročanje je pa tudi prav nespametno, ker z lažmi ne bodo Turki premagali kristjanov. Slovenski listi in slovanski listi sploh so o vojni veliko bolje poučeni, ker imajo balkanski Slovani do slovanskih vojnih poročevalcev na bojišču več zaupanja, kakor pa do nemških židovskih vojnih poročevalcev, o katerih sodijo na Balkanu, da špioni-rajo za Turke in ki niti jezikov ne znajo. Zelo dobro je pa o bolgarsko-turški vojni informirana dunajska »Reichspost«, ki piše sicer v Bolgarom prijaznem smislu, vendar pa objavlja popolnoma objektivna poročila. Na Srbskem'so n. pr. poročevalca za dunajsko »Neue Freie Presse«, pisatelja Roda-Ro-da, pognali, ker je imenovani list prinašal o vojni izmišljena poročila.
Turški sultan je ukazal turški armadi, da začne na celi črti ofenzivo (z napadanjem). To povelje pa ali ni bilo resno in samo za na zunaj in da navduši turško prebivalstvo ali pa turška armada sultana ni ubogala. Turški poveljniki so storili zelo modro, da niso začeli z ofenzivo, ker bi bili sicer gotovo strahovito poraženi. Braniti utrjene postojanke je veliko lažje, kakor jih pa napadati in zahteva manj žrtev. Vrhtega se je turška armada še v vseh bojih izkazala, da je v defenzivi (brambi) skoro nedosegljiva, kar v ofenzivi ni. Turška taktika
zato Bolgarom dela preglavice. V Odrinu (Adrianopel) imajo Turki najtežje trdnjavske topove; mogočne topove iz Dardanel so spravili v odrinske utrdbe, da bi naredili trdnjavo Odrin za nepremagljivo ter bi si Bolgari ob njej zaman pobijali glave ter vsled tega tako oslabeli, da bi jih Turki lahko užugali. Bolgari morajo poznati tui’-ške postojanke in načrte prav dobro, ker so izprva pomaknili svoje čete v smeri proti Odrinu in v naskoku zavzeli turško utrdbo Mustafa-paša. S tem so menda hoteli le simulirati prodiranje glavne armade naravnost proti Odrinu. Med tem časom so pa z železnico glavni del armade spravili nazaj čez Jamboli, da na vzhodu z vso silo udari proti slabše utrjenemu ozemlju med Odri-nom in Kirkilisse in da tako morda prodre turško armado ter je razdeli in eventuelno turško desno (vzhodno) krilo obkoli in sovražnika prime od strani in zadaj.
Enako ugodnost ima vsled defenzivne taktike turška armada pri Skoplju. Ko bi se bifa podala v ofenzivo in sprejela glavno bitko pri Kumanovu z glavno srbsko armado, bi ji bila v desno krilo upadla bolgarska armada, ki prodira proti Kumanovem iz Kjustendila preko Egro-Palanka. Z umikanjem proti Skoplju se turška armada ni samo izognila obkoljenju desnega krila, ampak je tudi otežkočila. prodiranj e sovražnika, dočim ima sama več časa, da zbere svoje moči, kar je za Turke velikega pomena, ker so v mobilizaciji bili prepočasni in se glede gibčnosti armade ne morejo kosati s Srbi in Črnogorci in še manj z Bolgari.
Armada 70.000 mož se bo od Kumanovega težavno pomikala po eni sami cesti proti Skoplju. Ta položaj so menda takoj uvideli Bolgari in najvzhodnejši voj njihove armade se je začel vsled tega po novejših poročilih pomikati bolj proti jugu, seveda po slabših krajih brez pravih cest.
Ker so boji zelo krvavi, je v vseh spopadih mnogo mrtvih in ranjencev. Ker pa j« pri vseh državah več alli manj za zdravniško pomoč ;(saniteto) nezadostno preskrbljeno, so sosedne države poslale pomoči. Tako so Rusi nabrali že velike svote denarja za bolgarski in črnogorski in menda tudi srbski »rdeči križ«. (Saniteta v vojni ima za znak rdeči križ.) Tudi avstrijski rdeči križ je poslal v Črnogoro dva zdravnika, sedem strežnikov in mnogo materiala, kakor obveze, postelje itd. Občina mesta Spijeta v Dalmaciji je za črnogorski rdeči križ darovala 3000 K. Iz Ljubljane odpotujejo na srbsko - turško bojišče dr. Šlajmer, dr. Krajec, dr. Oražen, dr. Polc in baje tudi dr. Premrov. Iz Trsta je odšel v Črnogoro slovenski zdravnik dr. Pertot. Češki zdravniki so sklenili poslati na bojno polje več zdravnikov in so pozvali javnost, da zbira za rdeči križ. Tudi na Kranjskem so slovenski dnevniki objavili poziv, da naj ljudstvo daruje za rdeči križ. Tudi koroški rdeči križ je poslal našemu uredništvu poziv na ljudstvo, da naj daruje za rdeči križ. Zlasti v Črnigori čutijo pomanjkanje zdravnikov silno hudo in mnogo ranjencev umre, ker nimajo zdravniške pomoči.
Črnogorci in Turki.
Črnogorska armada je zmagovito prodirala in v vseh večjih bojih ostala zmagovita. Vzhodna Vukotičeva armada je zavzela Bielopolje in Berano. Berana je bila precej dobro utrjena in Vukotič je imel na razpolago tri voj e. Srednji voj se je bil s Turki in z mohamedanskimi Albanci pri Berani. Iz Peča in Djakova je šlo na pomoč turški posadki 2000 Arnavtov pod vodstvom Safin bega. Toda Vukotič je to kolono zajel v zasedo. V obupnem boju so padli skoro vsi Arnavti, Safin beg z 280 možmi pa je bil vjet ter so ga odvedli v Podgorico. Turška posadka v Berani je štela nad 4000 mož, to je za utrjeno mesto mnogo. Vukotič je Berano obkolil in po artiljerijskem boju z naskokom zavzel mesto. Turška posadka je pobegnila v smeri proti Rožaju. Za njimi je udarilo črnogorsko obmejno pleme Vaso-jevičev, ki je Turkom izmed vseh najbolj sovražno in ima tudi v mirnih časih s Turki neprestane boje. Turških vojakov so vjeli nad 500. Zaplenili so tudi 12 še nerabljenih Kruppovih topov, mnogo municije in živeža, da zadostuje za severno armado za cele tri mesece. Vsega skupaj so Črnogorci dosedaj zaplenili okrog 35 turških topov, 8 mitraljez in nešteto pušk, zaloge živil pa toliko, da se
šalijo, češ: Turki so le pošteni ljudje, ker se dajo v jeti, a obenem prineso s seboj dovolj hrane, da siromašni Črnigori ni treba, rediti jih zastonj. Vsega skupaj so Črnogorci vjeli okrog 6000 turških vojakov. Pri Plavi se je med južnim vojem Vukotičevim in turškimi vojaki in Albanci vnel strašen boj. Z Albanci so se borile tudi žene in otroci so današali municijo. Več žen in otrok so našli ubitih. Piavo so Črnogorci osvojili, ko je že gorela. V boju je padlo nad 1200 ljudi, po drugem poročilu 900 Turkov in Albancev ter 500 Črnogorcev. Tudi Gusinje, ne daleč od Plave, je z bajonetnim naskokom zavzel črnogorski brigadir Vesovič. Črnogorske izgube so bile velike, turške pa še večje. Menda je bila to najbolj krvava bitka. Turških vojakov in Albancev je bilo baje 15.000, število, ki se nam zdi pretirano. Severna armada je torej svojo glavno nalogo sijajno izpolnila in čaka združenja s sbrsko armado pod generalom Živkovičem.
Prvi armadni zbor pod poveljstvom princa Danila je po prvih bojih počival In koraka sedaj proti Skadru, kjer je močna turška posadka. Pri Kopliku se bo morala najprej zgrabiti s Turki, ki so v utrjeni postojanki. Južna armada je v prvih bojih pred moderno turško trdnjavo prva dva dni imela velike izgube, baje 600 mož. Priborila si je pa že dve utrdbi in previdno prodira okoli hriba Taraboš izvzemši od vzhoda, kjer imajo Turki še zvezo med Skadrom in trdnjavo na Tarabošu. Črnogorci so naredili cesto, da morejo pripeljati pred trdnjavo velike oblegalne topove, brez katerih ni misliti na osvojitev Taraboša. Katoliški Albanci, Malisori, se bojujejo vsi na strani Črnogorcev in prodira baje od juga proti Skadru močna malisorska četa. Najhujši bo boj pred Tarabošem in Skadrom, ki imata močno posadko. V Skadru je okrog 12.000 kristjanov, ki v strahu pričakujejo, kdaj jih bodo začeli Turki klati, če se bo Turkom slabo godilo.
Srbi v vojni.
General Živkovič je prodiral v Sandžak in Novi Pazar in po kratkem boju zavzel Novi Varoš. Krvav boj je imel pri Sjenici, ki je dobro utrjeno. Srbi so tudi po zelo hudem boju zavzeli Novi Pazar, ki je bil precej močno utrjen. Tretja kolona pod generalom Jankovičem je po hudih praskah z mohamedanskimi Albanci in rednimi turškimi četami in po vročem boju premagala nasprotnike in 22. oktobra korakala v Prištino. Srednja armada je na jugu brez večjega odpora zavzela vse važnejše točke do Kumanovega, ker se je turška armada umaknila proti Skoplju, kjer se bo najbrž spustila v veliko bitko. Del srbske konjenice je pod bulgarskim poveljeništvom v bolgarski armadi pred Odrinom. Glavna srbska armada težko prodira vsled hudih nalivov in premočenih, mehkih tal.
Bulgari in Turki.
Najhujši posel bodo imeli v celi vojni Bulgari. Ves uspeh vojne bo konečno odvisen od njihove zmage. Če se Bulgarom posreči pri največji turški trdnjavi, pred Odrinom, premagati Turke, potem je zmaga krščanskih čet zagotovljena, sicer pa ne. Turki so v Črnem morju obstreljevali bolgarsko pristanišče Varna, pa brez večjega uspeha, ker se njihove ladje vsled položenih min niso upale dovolj blizu. Bulgari so na celi črti prekoračili mejo in se v manjših bitkah izkazali. Zlasti njihova konjenica je daleč nadkriljevala turško. Mustafo-pašo so Bulgari po junaškem odporu Turkov zavzeli. Bulgarski zapadni voji zelo naglo prodirajo in turške čete se umičejo. Zraven pa Turki požigajo vasi in morijo kristjane, boječ se, da bi se pridružili Bulgarom. Zelo uspešno pomagajo v Makedoniji bulgarski prostovoljci, četaši.
Grki in Turki.
Proti Grški imajo Turki bolj malo armado na razpolago, kakih 30.000 mož. Grška armada šteje okrog 60.000 mož, je udrla na treh straneh na turško ozemlje in dosedaj Turke potisnila nazaj. Turška armada se je umaknila v ugodnejše postojanke, kjer se bo resno sprijela z Grki. Grško brodovje križari po morju in je bilo nekaj časa pred Dardanelami ter izkrcalo nekaj moštva na otoku Tenedos in je bombardiralo glavno mesto Castro na otoku Lemnos.
Vzemite, ako imate nahod, hripavost, zasliženje ali težko sapo, Fellerjev fluid z znamko „Elsa-Fluid“. Sami smo se prepričali pri bolečinah v prsih, v vratu itd. o njegovem lekajočem, kaSelj utehajočem, oživljajočem učinku. — Dvanajsterica za poizkušnjo 5 K, dve dvanajsterici K 8'60 franko. Izdelovatelj samo E. V. Feller v Stubici, Elsa-trg št. 67 (Hrvaško).
Politične vesti.
Državni zbor
se je sešel. Češki radikalci so napravili v zbornici velik hrup, ker so na Dunaju zaprli češko šolo. 6. novembra se snidejo zopet delegacije.
Vojaška uprava na Hrvaškem.
Za generalnega upravitelja na Hrvaškem je imenovan general Šurmaj. S tem je neznosni čuvajevi diktaturi na Hrvaškem konec. — Napadalec na Čuvaja Jukič je od cesarja pomiloščen na dosmrtno ječo.
Komunike o sestanku med Berchtoldom in San Giulianom.
Iz Florencije poroča »Agenzia Stefani« dne 24. t. m.: Grof Berchtold in di San Giuliano sta se v San Rossoru pomenila o mednarodni situaciji. Glede balkanskega vprašanja obstoja med Avstrijo in Italijo popolno soglasje. Oba ministra sta edina v tem, da je treba čimpreje gledati na to, da se evropski mir vpostavi. Sestanek je vezi med obema državama še bolj utrdil.
prizadevanj, najti najboljše in najizdatnejše sredstvo za izboljšanje kave
dosežejo vedno le
one gospodinje,
ki kupujejo kavin pridatek v zabojčkih ali v zavitkih, označenih „s kavinim mlinčkom1'.
One so izbrale najbolje, kajti pridatek za kavo „s kavinim mlinčkom11 je najjedrnatejši, najokusnejši in naj-izdatnejši izdelek te vrste, ker je
„pravi : Franck
Tovarna v Zagrebu.
Društveno gitaje.
Vogrče. V nedeljo, dne 27. t. m., priredi tukajšnja podružnica »Slov. šolskega društva« popoldne po blagoslovu svoj letni občni zbor s krasno igro »Najdena hči«. Slavnost in igra bo velezanimiva, zato, rodoljubi, ne ostanite doma!	Odbor.
Radiče. Slov. katol. izobražev. društvo na Radišah priredi v nedeljo, dne 27. t. m., popoldne ob treh v svojih društvenih prostorih zborovanje. Govorita: g. dr. Rožič in č. g. Anton Kaplan.	Odbor.
Sveče. Društvo »Kočna« vabi na svoj občni zbor, ki se bo vršil dne 27. t. m. pri Adamu v Svečah. Spored: Poročila odbornikov, volitev novega odbora, govor, tam-buranje in petje. Dekleta priredijo obenem igro »Jeza nad petelinom in kes«. — Odbor.
Somišljeniki! Zahtevajte v gostilnah računske listke »Slovenske Straže"! Naročajo se v pisarni »Slovenske Straže" v Ljubljani.
Mlad Francoz poučuje francoski in angleški jezik. Naslov pove upravništvo »Mira« št. 43.
Enonadstropna hiša, 2 uri od Celovca, ima 6 sob, kuhinjo, klet, zelenjadni vrt in >/, orala zemljišča, je za 3000 K naprodaj. Oglasila na Schaffaritsch, Celovec, Pfarrplatz 6.
Dva ali tri krojaške pomočnike sprejme takoj Jurij Odrei, krojaški mojster v Št. Jurju pri Celovcu.
OZNANILO.
Tvrdka Bratje Tavčar & Co. je postavila v Celovcu kraj tovor-	VSMn Imeno-
nega kolodvora	BHKf	vana
tvrdka flfst* to je plohe v vsaki količini, tudi na kupuje BKtSf vozove, (plohi se sprejemajo od 12 cm debeline naprej), smrekove, borove, mecesnove kakor tudi vsake vrste gozde. — Kdor želi natančnejših pojasnil, naj vpraša na žagi.
Bratje Tavčar & Co., Celovec.
Vabilo
na narodno igro s petjem v 5 dejanjih
Revček Andrejček
ki jo priredi slov. kršč.-soc. delavsko društvo v Celovcu 27. oktobra ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela Trabesinger.
Vstopnina: Lože 1 K 50 v, I. sedež 1 K20 v, II. sedež 80 v, III. sedež 60 v; stojišče 30 v.
Loterijske številke.
Praga, 9. oktobra :	68	7	52	59	76
Dunaj, 12. oktobra:	39	32	36	14	15
Gradec, 12. oktobra:	83	18	5	13	20
Tržne cene v Celovca
21. oktobra 1912 po uradnem razglasu:
			100 kg				80 litr.	
Blago			od		do		(biren)	
			K	V	K	v	K	V
Pšenica....					_	23	33	14	70
Rž				21	50	23	17	13	14
Ječmen ....			—	—	—	—	—		
Ajda				26	—	—	—	—	—
Oves				20	46	22	6	7	44
Proso ....				—	—	—	—	—
Pšeno ....					32	16	20		
Turščica . . .			—				—	—	__		
Leča				—	—	—1	—				
Fižola rdeča . .	. ,		—	—	—						
Repica (krompir)	. *	.	6	—	7	—	3		
Deteljno seme .	.		—	—	—	—	—		
Seno, sladko . .			6	—	7	50	—	—
„ kislo . .			4	50	6	—				
Slama ....			3	50	4	50	___	
Zelnate glave po 100 kos.			6	—	10	—	—		
Repa, ena vreča	• •	•						
Mleko, 1 liter	. .		—	24			28		
Smetana, 1 „	.		—	60	1	20		
Maslo (goveje) .	. 1 kg		2	80	3	20		
Sur. maslo (putar), 1			2	40	3	60		
Slanina (Špeh), po v. 1			2	10	2	30		
„	„	sur. 1			2	—	2	20		
Svinjska mast .	. 1		2	20	2	40		
Jajca, 1 par	.		—	16	—	26		
Piščeta, 1 par .	.		2	80	3	60		
Race				—								
Kopuni, 1 par .			—		—	-i.—'		
30 cm drva, trda, 1 zn2.			2	70	3	40		
30	„	„ mehka, 1 ,		*	2	50	2	90		
	Počrez		100 h		ilogr.		O	
			živa		zaklana		l-H	
								d
	od	do	od	do	od	do	•S	2
	v kronah						dl	Oh
Konji		_	t		_	_			_	377		
Biki		—	—	76	—	—	—	1	1
Voli, pitani . .	500	560	84	86	—	—	24	16
„ za vožnjo .	400	560	—	—	—	—	120	60
Junci		320	410	80	84	—	—	30	16
Krave ....	280	560	72	78	—			210	170
Telice ....	180	260	—	—	—	—	14	9
Svinje, pitane .	—							
Praseta, plemena	12	60						
Ovce								510	300
n Vsi. Ki sle sMni možje in učeiie! S
R Ali hočete vsaj 10 vinarjev na tehen žrtvovati	S
H za svojo oziroma za nrihodnost svojih otrok?	g
n Potem pišite „Slov. Straži11 v Ljubljani po knji- ri U žico g. župnika Haaseja o ljudskem zavarovanju, U [] ki se vsakomur dopošlje popolnoma zastonj. Q
□C3C=]C=3CZIC=3C=3t=3C=lCZIC3S=3C=lC3CaC3CIIC3a
A h.-d L, ^Ik. «Ah. -^1».	JU—Ih
je nanovo izšla knjiga:
ŽivlMe svetnikov in svetnic božiih.
Spisala dr. J. Rogač in M. Torkar.
Dva dela, druga izdaja.
D
D
□
D
D
D
D
n
0
D
D
a
D
D
Cena: Mehko vez. K 8‘—, za družnike u K 6—, po pošti franko K 1‘— več. — u n V dva dela trdo vez. z usnjatim hrbtom [ n K 12‘—, za družnike K 8‘80, po pošti n g	franko KI-— več.	g
ITnfttollDlimSItfl je pametno iz učinkujočih LOOlffllKiinial snovi izdelano sredstvo.
f JIM#1 llPUfflatll uP°rabl'iaj0 zdravniki v ».«m UKasilMia nogostih slučajih z najboljšimi uspehi.
rmftrhPimian P°miruie Skmmaste.pro-
tinove in nevralgične bolečine, odstranjuje boleče srbenj e ozeblin in oteklino na členih.
rMlfrllPlliliaVa uporabljajo zaradi sigur-t»Ul811 MK Miniala nega učinka vedno bolj.
Ne dajte si usiliti nadomestnih sredstev.
1 škatlica K V—.
Proti predplačilu K1-50 se pošlje 1 škatlica 1 o
,5--
,9--
5 škatlic 10 škatlic I tH
Izdelovanje in glavna zaloga v
B. FRAGNESS-jevi lekarni
c. kr. dobavitelja,
PRAGA IM., št. 203.
Pozor na ime izdelka in izddovatelja.
Dobiva se v Celovcu v lekarnah „Pri angelu*, Pavel Hauser, Viktor Hauser, H. Gutt.
' V '• Z'""	- "-l
IT(
\/
v
2
neno
blago za ženske in sukno za moške obleke, zadnje mode, razpošilja najceneje Jugoslovanska razpošiljalna
R. Sferaieckš o Celin it. 3Q3.
Vzorci in cenike čez 1000stvari s slik. poštn. prosto
Šimenci, pnilpiris jr i temim !
Domače mline
na umetne kamne za napravo vsake moke od K 400'—, in druge za živinsko klajo od K 160‘— naprej, ter tudi
motorje na bencol itd.
zelo pripravne za kmetijstvo, z 3 PS, voznine prosto za K 1200 — itd., pariine kotle iz pocinkane pločevine ali vlitega železa do 600 litrov, peči za sušenje sadja, vodne in gnojnične pumpe, vodovode, posnemalnike od K 100 — naprej, pluge in orale, travniščne brane, špičasto žico ter vse kmetijske stroje iz priznanih tvrdk po vnovič znižani ceni in pod ugodnimi pogoji priporoča
Josip Božič
mlinski stavbnik
pošta Grabštanj, Koroško.
Ha kašelj, hripavist in nahod
dobro vpliva in jih odstranja uporaba zdravniško toplo priporočenega, celo krčeviti kašelj odstranjujočega
THYMOMEL SCILLAE.
Besedna znamka zavarovana.
Lajša krčeviti kašelj, zmanjšuje njegovo ponavljanje, pospešuje njegovo razslizanje in pomirjuje kašelj ter odstranjuje težko dihanje.
I steklenica 2‘20 K. Po pošti proti predplačilu 2'90 K pošilja franko 1 steklenico, 7'— K 3 steklenice, 20'— K 10 steklenic. Ne dajte si usi-Ijevati nadomestnih sredstev. Povprašajte pri svojem zdravniku. Izdelovanje in glavna zaloga v
B. FRAGNER-jevi lekarni,
c. kr. dvornega dobavitelja,
-------PRASA-lll., št. 203.--------
Pozor na ime izdelka, izdelovatelja in varstveno znamko.
Dobiva se v Celovcu v lekarnah : »Pri angelu«, Pavel Hauser, Viktor Hauser, H. Gutt.
IZJAVA.
Jaz podpisani Leopod Kotnik, fužinski delavec v Guštanju, sem prosil pri c. kr. okrajnem sodišču v Pliberku g. Antona Bri-tovšeka, hišnega posestnika v Guštanju, da mi odpusti vse dne 28. septembra 1912 napram njemu izrečene žaljive besede.
Gospod Anton Britovšek je na to od obtožbe odstopil, za kar mu izrekam tem potom svojo zahvalo.
Guštanj, dne 18. oktobra 1912.
Leopold Kotnik.
□1=3
Q D D
n
D 0 D D
0 0 o
D D
n
nanovo izšla knjiga:
D D
n
D □ □ D □ n n □ D D
(Slovenski Goiiine).
Priredil msgr. Valentin Pod g or c.
Mehko vez. K 4'—, za družnike K 3'—? po pošti 40 vinarjev več. — Trdo vez. K 5'40, za družnike K 4'—, po pošti 40 vinarjev več.
u	u
□aanntraaaszam: sc ir-rr iie ar-st—it—in
Srečke v korist Slovenski Straži.
Niti turška vojska ne more vzeti
400.000 frankov
ki jih bo dobil tisti, ki bo dne 1. decembra 1912 pri žrebanju turških srečk zadel glavni dobitek!
Mesečni obrok samo 4 krone 75 vinarjev. Izredno ugodna ponudba!
Skupina 4 srečk brez turško srečk© z glavnimi dobitki več 100.000 kron in 11 žrebanji vsako leto proti 46 mesečnim obrokom po samo 5 K 50 vin —Pojasnila daje in naročila sprejema za Slovensko Stražo g. Valentin Urbančič, Ljubljana, Kongresni trg: št. 19.
• •ivf A. b- H ;
NT ^
Pl,- ios?
poceni fosiorovo gnojilo, ki se je že desetletja sem obneslo
na travnikih, pašnikih, deteljnih in klajnih poljih. Thomasova moka „Zvezdna znamka11 zviša pridelke in zboljšuje njih kakovost.
Thomasova moka „Zvezdna znamka**, potrošena v jeseni ali pozimi na cele brazde, zelo dobro vpliva na vigredne setve.
Thomasova moka »Zvezdna znamka** se pošilja le v plombiranih vrečah z označbo vsebine in varstveno znamko ter se dobiva po vseh na naših lepakih označenih prodajalnah.
D. z o. z. BEROLIN W.
Svarimo pred manjvrednimi izdelkiI
v
Železne peči, šparherde, kotle, kuhinjsko posodo in mesoreznice, nadalje žage, pile in sekire, vedno sveži portland- in roman-cement,
traverze, stavbene potrebščine in sploh vso železnino kupite dobro in poceni pri tvrdki
Franc Sadnikar
Pozor!
trgovina z železnino v Celovcu, Burggasse št. 7 (zraven »Hotel Moser«).
I
je zdrav želodec. Zato je dolžnost človeka, da si ga obrani ali tam, kjer se že nahaja kaka nerednost, isto odpravi.
Po neštetih zahvalnih pismih so se izborno izkazale kot najzanesljivejše domače zdravilo za slab želodec pri otrocih in odraslih, za povzdigo teka in odstranitev slabe prebave, zaprtja, kolcanja, brezokus-nosti, slabosti, slabega spanja itd vsled motenja prebavljanja več kot trideset let sem
BRADY-leve želodčne kapljice
prej imenovane Marijaceljske kapljice.
Varujte se slično glasečih se ponaredb in popačb in pazite na poleg se nahajajočo varstveno znamko Matere božje z Detetom na desni roki in podpis :	^
Dobivajo se v lekarnah v steklenicah po 90 v in K t'60. Pošilja se od lekarnarja: C. Brady, Dunaj L, Fleischmarkt 2/385
(6 steklenic za K 5*40, 3 podvojne steklenice za K 4*80 poštnine prosto).
z odklopljivim obodom, čisto iz kovanega žele: jeklene pločevine so zajamčeno neporušni. Najmanjša uporaba kuriva, najhitrejše napravljanje pare, najkrajše parenje, slaba krma zopet porabna
Tifania aentrifoiiB,v “"vi'
nosti v posnemanju neprekošene.
Stroji za sejanje, za obračanje sena, seneno grablje itd.
najboljše kakovosti.
Titania tovarna, Wels št. 196, Zg. Avstrijsko.
Zastopsioa povsod!! — PešIjamo na goizkušnjo. Plačevanje na obroke rado dovoljeno. Prospekti, spričevala zastonj. Zastopniki so iščejo povsod.
I Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
lil§
T IZ
uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
I JZ
Najvažnejši organ
našega telesa je želodec. Njegovo delovanje se mora podpirati.
Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmernosti, slabe diete, prehlajenja in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče, je dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Fragnerja v Pragi.
'VARILO! V5', deli embalaže
___ imajo postavno de-
5
ponevano varstveno znamko.
GLAVNA ZALOGA: LEKARNA
B. FRAGNER-ja, "a
„Pri črnem orlu", PRAGA, Mala strana 203,
vogal Nerudove ulice.
.. Po pošti se razpošilja vsak dan.
Cela steklenica 2 K, pol steklenice 1 K. Proti naprej vpo-šiljatvi K 1’50 se pošlje mala steklenica, za K 2-80 velika steklenica, za K 4-70 dve veliki steklenici, za K 8-— štiri velike steklenice, za K 22‘— 14 velikih steklenic poštnine prosto na vse postaje avstro-ogrske monarhije.
v vseh lekarnah Avstro-Ogrske, v Celovcu „Pri angelu", P. Hauser, V. Hauser, H. Gutt.
Zaloga i
1^

Fr. Čuden, Ljubljana
(internat)
ii. šulsi sester s irei šoli DA sv. Cirile in Metoda v Deloven.
se priporoča p. n. slovenskim staršem.
V hiši je štirirazredna ljudska šola; ozira se posebno na pouk v ženskih ročnih delih.
Šolsko leto se prične dne 4. novembra t. 1. Plačila 26 kron mesečno.
Oglasila naj se blagovolijo poslati čč. šolskim sestram v Velikovcu na Koroškem.
V sak strokovnjak
Vam pove, da so
orig. Diinntor
stabilen ali nepremaklj. in
poljedelski strop
iz tovarne
C. Prostih, Celovec,
imejitelja brata inženirja Prosch, najboljši in najzanesljivejši v obratu.
Zahtevajte specialne kataloge in obiske inženirja !
IliiiiSSfe
V Narodni šoli
v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem
imajo čč. šolske sestre
Gojenke se učijo in vadijo v vseh ženskih ročnih delih, se učijo kuhati, pravilno ravnati s perilom
in drugo.
Začetek sneseca mmmfam.
Na stanovanje in hrano se sprejemajo tudi šolarji za ondotno tri-razredno ljudsko šolo, ki ima slovenski učni jezik.
giÉ li
Kdor rabi dobre in pristnobarvne zimske barhente, flanele za srajce in drugo perilo, lanene in bombažaste kanafase, cefire, platno, inlet, brisače, rjuhe, zimsko blago za dame in gospode, žepne robce in druge tkanine, naj se obme zaupno na krščansko tvrdko
Jaroslav Marek roÈ^k3rca
v Bistrem pri Novem mestu ob Met. Češko.
Vzot<ei se pošiljajo zastonj in pošt. prosto.
V zalogi imam tudi veliko množino ostankov zimskega bar-henta, flanele, kanafasa itd. in razpošiljam v zavojih po 40 m za 18 kron, prve vrste za 20 kron, najfinejše vrste za 25 kron franko po povzetju. — Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. — Flanelne ali cežirne srajce za gospode po K 1’80, 2*20, 2*60, 3* in 4*~. — Odjemalcem najmanj 6 srajc pošljem poštnine prosto. — Pri naročilu zadostuje zaznamba obsega vratu. — Dopisuje se slovensko.
l3/4 ure oddaljeno od Celovca, v slovenskem kraju, ki obsega vsega sveta 64 oralov, med temi 38 oralov gozda in gore s sečnim lesom za 8000 kron, drugo je 25 let staro mladje, vse na lepem kraju; drugih 26 oralov obstoji iz dobro rodovitnih travnikov in lepo arondiranega polja; pri posestvu je mlin, dobro zidana dva skednja, obokan hlev, živa voda v hlevu in pred kuhinjo, trije dobri vrti z imenitnim sadjem, je zaradi bolezni in družinskih razmer za primerno ceno naprodaj. Vknjiženo ostane lahko 5000 kron. Pojasnila daje posestnik Janez Kopajnik pod. Ivan v Strančičah, p. Žihpolje, Koroško.
Kdor se hoče hitro iznebiti, tudi ko nič ne pomaga, naj se ■ obrne na kemično to-
varno »Paracelsus«, Sternberg, Moravsko. Ni jod, brez zdravil. Za odgovor 2 znamki priložiti.
Edino sloonuko narodno podjetje
Hotel Trabesinger
m u Celovcu, Ifeiiltevška cesta it. 5.
Podpisani voditeljici hotela Trabesinger se vljudno priporočata vsem velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom, ki prenočujejo ali za več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhnja in zajamčeno pristna in dobra vina iz Slovenskih goric. Na razpolago je tudi kegljišče poleg senčnatega vrta. V hotelu Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa v sredah, prijetno slovensko družbo. —
V poletnem času pričakuje na kolodvoru gostov domači omnibus. Slovenski romarji in romance, ustavljajte se samo v edini slovenski gostilni »Hotel Trabesinger« v Celovcu, kjer boste ——— vedno dobro postreženi. —
Za mnogobrojen obisk se priporočata voditeljici hotela
Lojzika in Pepca Leon.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fond čez K 800.000.
Dem vloge f j/ (ji on ie vloge oHstejemo po § h j | ilo Dne uMi
Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši.
Zamenjajo in eskomptaje Izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle knpone.
Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuluje in devinknluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in incasso menic.	Borzna naročila.
Cenbala v Ljubljani. Podružnice v Spljetn, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in ekspozitura v Gradežn. Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K 8'— za komad. Tiske srečke s 4 °/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10-— za komad.
Predaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzi'.
Lastnik in Izdajatelj : Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik : Mihael Moškerc v Ljubljani. — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani.