Iskanje sreče ria loteriji Tu in tam kakšen velik dobitek tudi v Zgornji Savinjski dolini STRAN 4 Župan Ciril Rose: »Po zaključku investicij brez nahrbtnika, ki bi nas vlekel k tlom« STRAN S Številka LETO Ul, 7, AVC UST 2020 CENA 1.80 EUR NAROČILA KURILNEGA OLJA STRAN 14 tek 02 B45 0126, 03 752 07 08 Podjetnica in pisateljica Karoiina Katan: »Imam časza vse, kar si želim...« MINI M/VlKETiUGtlOO Sîianice BENCINSKI SERVIS STRANICE MAJICA +TISK C»n - Ik " Ms smo bili primorani slavnostno proslavo s podelitvijo. ; priznanj in nagrad prestaviti na kasnejš: ugodnejši cas^ V upanju, da se že krnaiu skupaj poveselirno in proslavimo, vsem občanom in nagrajencem iskrene čestitamo ter želimo veliko zdravja in vse dobro. Župan Občine Luče Ciril Rose s sodelavci m & - - A * -1 - VARSTVENO DELOVNI CENTER SASA V Čez mesec dni bo v novih prostorih v Mozirju že živahno V prostorih mozirskega Varstveno delovnega centra (VDC) SAŠA je že nekaj časa živahno. Prostore čistijo in opremljajo ter urejajo okolico za prihod varovancev, ki naj bi se iz najetih prostorov v Nazarjah preselili v septembru. Kljub kratkemu času in veliko dela ob našem obisku veselja nista skrivali direktorica VDC SAŠA Darja Fišer in vodja dnevnega varstva Vilma Marčinko. Veliko zadovoljstva je tudi na strani varovancev in staršev, ki so bivalno enoto čakali dolgih deset let. OPREMLJANJE PROSTOROV Fišerjeva in Marčinkova sta ob našem obisku pripravljali načrt opremljanja in urejanja pritličnih prostorov, kjer bo potekalo dnevno varstvo oziroma vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji. Prostori v velikosti 460 kvadratnih metrov so svetli in prijetni, vanje se bodo septembra preselili varovanci iz Nazarij. NADSTANDARDNE SOBE Prvo nadstropje velikosti 800 kvadratnih metrov je treba še opremiti, ne glede na to pa računajo, da se bodo v prostorne sobe lahko prihodnji mesec vselili prvi varovanci. Prostori, ki so jih najeli, so bili načrtovani za potrebe dnevnega in institucionalnega varstva odraslih oseb, so namreč nadstandardni, a to ne bo vplivalo na višino cene bivanja, saj so se z lastnikom Jurijem Maleševičem dogovorili za ugodno ceno najema. Najemno pogodbo so sklenili za obdobje 15 let. PREDNOST PRI BIVANJU ZA VAROVANCE IZ ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Za institucionalno varstvo je na seznamu 29 oseb, 18 jih lahko sprejmejo v Mozirju in sobe so tako rekoč že zasedene. Prednost pri bivanju bodo imeli varovanci iz Zgornje Savinjske doline. V bivalni enoti bodo varovanci bivali 16 ur, osem ur pa bodo prežive- Direktorica VDC SAŠA Darja Fišer (levo) in vodja dnevnega varstva Vilma Marčinko pripravljata vse potrebno za selitev. (Foto: Štefka Sem) li v dnevnem varstvu. Stavba ima še eno nadstropje, ki bo zaenkrat prazno, je pa velika verjetnost, da se bodo tudi za to nadstropje dogovorili za najem in bodo stavbo v celoti zapolnili. GRADNJA V VELENJU V mozirski bivalni enoti bodo stanovali tudi varovanci dveh dru- gih enot Ježek Velenje in Maksi Za-lec. Zato si v VDC SAŠA želijo, da bi letos prišlo do gradnje bivalne enote tudi v Velenju, kjer bi bilo prostora za dvanajst oseb. Izgradnja velenjske bivalne enote je še vedno v letošnjem državnem proračunu, je povedala Fišerjeva. Štefka Sem Savinjske novice št. 32, 7. avgust 2020 9 Iz občin, Organizacije OBČINA MOZIRJE Obveznost do zdravstvenega doma bo poravnana v dveh obrokih Na zadnji seji občinskega sveta v Mozirju je nadzorni odbor občine podal dve poročili. Preučili so revizijsko poročilo o delovanju Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje, opravili pa so tudi nadzorni pregled zaključnega računa občinskega proračuna za leto 2019. V imenu nadzornega odbora je poročal predsednik Janez Pirnat. Predsednik nadzornega odbora občine Janez Pirnat je podal ugotovitve in priporočila. (Foto: Štefka Sem) OBČINA NAJ PORAVNA SVOJ DELEŽ DOLGA Nadzorni odbor (NO) je predlagal Občini Mozirje, da kot soustanoviteljica Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje poravna svoj delež dolga. Člani NO so se strinjali z ugotovitvami revizije, da bi morali biti ukrepi sprejeti pravočasno in da je za to odgovorno vodstvo ter tudi svet zavoda, ki potrjuje vsakoletni zaključni račun in je bil seznanjen z negativnim poslovanjem. VELIK DEL IZGUBE ZARADI IZPLAČILA PLAČ Iz poročila o notranji reviziji izhaja, da je velik del izgube nastal zaradi izplačila plač, kjer je bilo kršitev največ, s strani revizije pa ugotovljeno visoko tveganje. Vodstvu zavoda je NO zato predlagal, da ustrezno ukrepa, da do takšnih kršitev ne bi več prihajalo. Glede na to, da zavod izkazuje negativni izid na tržnih dejavnostih, se vodstvu priporoča preverjanje delitve stroškov na posameznih dejavnostih. Vodstvo zavoda naj o tem poroča svetu zavoda. POSLOVANJE ZAVODA NAJ PREGLEDA RAČUNSKO SODIŠČE NO nalaga občini oziroma občinskemu svetu, da pred potrjevanjem zaključnega računa zahteva poročilo o poslovanju zdravstvenega doma in na tej podlagi oblikuje stališča za člane sveta zavoda iz občine ter usmeritve za razpravo na svetu zavoda. NO predlaga, naj poslovanje zavoda pregleda računsko sodišče, nakar se na podlagi ugotovitev uredi prihodnje poslovanje. PLAČATI DOLG ALI NE Svetniki so v razpravi županu Ivanu Suho-veršniku zastavili več vprašanj, predvsem glede zakonske podlage za plačilo dela kredita po ključu števila prebivalcev. Na Občino Mozirje na ta način odpade nekaj manj kot sto tisoč evrov. Zupan se je postavil na stališče, naj poslovanje zavoda najprej pregleda računsko sodišče in se opredeli, ali so dolg res dolžni plačati, predsednik NO Janez Pirnat pa je izrazil prepričanje, da je dolg treba poplačati, kot so storile vse druge občine soustanoviteljice. POMISLEKI O USTANOVITVENEM DELEŽU Beseda je tekla tudi o spremembi ustanovitvenega deleža posamezne občine. V Občini Mo- DRUSTVO UPOKOJENCEV GORNJI GRAD zirje poudarjajo, da skrbijo za svoj zdravstveni dom, zato je njihov delež za vlaganje v nazarsko postajo prevelik. Svetniki so menili, naj se zavod podpre, da začne uspešno poslovati, mnenje računskega sodišča glede revizijskega pregleda pa je potrebno. DOGOVOR ZA PLAČILO V DVEH OBROKIH V razpravi je bilo tudi izpostavljeno, da občani občine Mozirje - enako kot ostali - uporabljajo vse storitve zdravstvenega doma, tudi tiste, ki so v Nazarjah, obveznosti do tega pa občina ne prizna. Pirnat je opozoril, da je svet zavoda vse od leta 2015 potrjeval zaključne račune, a nihče ni ukrepal, čeprav se je izkazovala izguba. Na podlagi izraženih stališč se je župan Ivan Suhoveršnik po seji sestal z direktorico zavoda Boženo Herzog in se dogovoril za plačilo dolga v dveh obrokih. PRI ZAKLJUČNEM RAČUNU NEKAJ NEPRAVILNOSTI Nadzorni odbor je pregledal tudi zaključni račun proračuna za preteklo leto. Odkrili so nekaj nepravilnosti in neupoštevanje zakonodaje, zato so podali ugotovitve in priporočila, ki jih mora občina v bodoče upoštevati. Štefka Sem Lepo vreme izkoristili za druženje Gornjegrajski upokojenci so v času, ko druženje večjega števila ljudi ni bilo prepovedano, izkoristili lepo vreme in na tamkajšnjem športnem igrišču pripravili piknik. Po daljšem premoru, ki so ga preživeli v samoizolaciji, so našli veliko tem za pogovore. Udeleženci so bili dobre volje in pevsko razpoloženi ob spremljavi harmonikarja ter seveda ob dobri hrani in kupici rujnega. Za dobro organizacijo sta bila zaslužna Janko in Nuša Žerovnik pa tudi ostali člani, ki so bili v pomoč v strežbi. Upokojenci so bili dobre volje, saj so se lahko po dolgem času spet družili. (Foto: Nuša Zerovnik) 10 Savinjske novice št. 32, 7. avgust 2020 Kultura, Ljudje in dogodki OBISK VELEPOSLANIKA MAG. FRANCA BUTA V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Epilog razstave likovnih del Gorana J. Horvata v Berlinu Marca smo poročali, da je v prostorih CI Space Coworking Cafe v Berlinu stekla razstava slik in skulptur Gorana J. Horvata. Predvideno je bilo, da se bo odprtja udeležil tudi avtor del in da bo razstavo odprl slovenski veleposlanik mag. Franc But, toda ukrepi za preprečitev širitve koronavirusa so prisilili organizatorje v odpoved otvoritvene slovesnosti. Razstava, ki medtem še vedno traja, je dobila epilog prejšnji teden, ko se je veleposlanik But mudil na zasebnem obisku v Zgornji Savinjski dolini. ZNANSTVO IZ BEOGRADA BOTROVALO RAZSTAVI V BERLINU Goran J. Horvat in Franc But sta se spoznala leta 2014 na otvoritvi slikarjeve razstave v Beogradu, kjer je takrat služboval But. Po tem, ko je bil leta 2015 imenovan za veleposlanika v Berlinu, sta se dogovorila za izvedbo razstave v Nemčiji, pokroviteljstvo zanjo pa je prevzelo podjetje BSH Hišni aparati iz Nazarij, ki je pred šestimi leti podprlo tudi omenjeno razstavo v Beogradu. NA OGLED 14 RISB, ŠEST PLATEN IN DVE SKULPTURI Veleposlaništvo v Berlinu je našlo ustrezen prostor v CI Space Coworking Cafe, kamor so namestili dvajset slik, od tega 14 risb in šest platen, ter dve skulpturi. Epidemija covid-19 ni zgolj preprečila odprtja razstave, ampak je tudi bistveno razredčila vrste obiskovalcev, ne glede na vse omenjeno pa je bil projekt uspešno realiziran, za kar ima poleg glavnega pokrovitelja zasluge tudi prevozništvo Pfeifer, ki je poskrbelo za vso potrebno logistiko. OBISK PRI PODKRIŽNIKU IN HORVATU Franc But je prejšnji četrtek skupaj s soprogo in v družbi nekdanjega ministrskega kolega Jako- ba Presečnika najprej obiskal podjetje Podkriž-nik v Nazarjah, kjer so ga poleg izvršnega direktorja Jureta Podkrižnika pričakali direktor BSH Hišnih aparatov Matija Petrin, rečiška županja Ana Rebernik, Franc Pfeifer in Goran J. Horvat, drugi del obiska pa je potekal na Horvatovem domu v Nizki, kjer si je veleposlanik ogledal del bogatega opusa likovnih del in se vpisal v knjigo gostov. Franci Kotnik Udeleženci srečanja z veleposlanikom Francem Butom (drugi z leve) v razstavnem prostoru podjetja Podkrižnik v Nazarjah. (Foto: Franci Kotnik) PODELJENI CERTIFIKATI ZA KAKOVOST IN PRIZNANJA V OKVIRU ZLATE PALETE Članom društva Gal dva certifikata in šest priznanj V Starem trgu pri Ložu so v galeriji Ars Viva odprli razstavo Sodobno slikarstvo in ob tej priložnosti podelili certifikate ter priznanja likovnim ustvarjalcem v okviru likovnega natečaja Zlata paleta. Zaradi omejitev v času razglašene epidemije so v Starem trgu podelili certifikate in priznanja tudi za razstavi Osnove tehnike in grafike ter Klasično slikarstvo. Na vseh treh dogodkih so sodelovali avtorji iz trinajstih društev, med njimi tudi člani Kulturnega društva likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal. 32 CERTIFIKATOV KAKOVOSTI IN 107 PRIZNANJ V Trbovljah, Starem trgu pri Ložu in na Rečici ob Savinji je bilo skupaj razstavljenih 139 likovnih del več kot sto avtorjev, ki so prejeli 32 certifikatov kakovosti in 107 priznanj. Med dobitniki certifikatov in priznanj so tudi člani društva Gal. Certifikat je za delo na temo Osnove tehnike in grafike dobila Blanka Božič, za Sodobno slikarstvo pa Erna Acman. Priznanje za delo v Osnovah tehnike in grafike je prejela Irena Remic, za Klasično slikarstvo so jih prejeli Erna Acman, Jožica in Vinko Jeraj, za Sodobno slikarstvo pa Blanka Božič in Marjeta Špec. Certifikat za delo na temo Osnove tehnike in grafike je prejela tudi Blanka Božič (prva z desne). (Foto: arhiv Blanke Božič) NAGRAJENA LIKOVNA DELA TUDI VODILO ZA NAPREJ »Vsa nagrajena in razstavljena dela sledijo temeljnim vrednotam, seveda pa nas čaka še veliko dela, da izpilimo svoj likovni izraz, ki nam bo omogočal tvorno oddajanje svojih zamisli in idej,« je nagrajena likovna dela ocenil predsednik strokovne komisije mag. Zoran Po- znič, akademski kipar. Kot je povedal, komisija ni imela zelo težke naloge, saj je množica prispelih del z vseh področij omogočala analitičen in zelo pregleden izbor najboljšega. Tudi pri nagradah so bili soglasni, tako da so nagrajena dela ne samo trenutno najboljša, ampak tudi vodilo za naprej. Marija Šukalo Savinjske novice št. 32, 7. avgust 2020 11 Oglasi, Organizacije RAZSTAVA ROČNIH DEL SOLCAVANOV Unikatne izdelke na ogled postavilo petnajst avtorjev V Solčavi že vrsto let organizirajo razstavo ročnih del svojih prebivalcev. Tako so tudi letos sredi julija na ogled postavili ročnodelske rasnih predmetov uporabili predvsem les, ženske pa so glede tega bolj vsestranske, uporabile so volno, filc, prejo, tkanino ... Tudi iz Avtorji moškega spola za izdelovanje uporabnih in okrasnih predmetov uporabljajo predvsem les. (Foto: Martina Štiftar) izdelke. Organizator dogodka, ki teh materialov so nastali dopadljivi ga bodo zaključili sredi avgusta, je solčavsko društvo upokojencev. NA OGLED PISANA PALETA RAZLIČNIH EKSPONATOV Za tematsko razvrstitev izdelkov v dvorani Zadružnika je poskrbela Marjeta Majnik, ki je izrazila zadovoljstvo nad ustvarjalnostjo Solča-vanov, saj je na ogled res pisana paleta različnih eksponatov petnajstih avtorjev. Čas za izdelavo izdelkov za izdelki za dom in vsakdanjo rabo: pletenine, vezenine, kvačkani prti, prtički in različni okraski. OHRANJANJE LJUDSKE IN KULTURNE DEDIŠČINE Marjeta Majnik je ob tem poudarila, da organizatorji vedno stremijo k temu, da na ogled postavijo unikatne predmete. Slednjih avtorji ne izdelujejo osredotočeni na materialne koristi, ampak jih vo- Ženske so bolj vsestranske in uporabljajo tudi volno, filc, prejo, tkanino ... (Foto: Martina Štiftar) okras in vsakdanjo rabo iz različnih di predvsem ohranjanje ljudske in materialov rokodelci najdejo predvsem pozimi, ko so večeri daljši in zunaj ni drugih opravil. DOPADLJIVI IZDELKI ZA DOM IN VSAKDANJO RABO Avtorji moškega spola so za izdelovanje uporabnih kot tudi ok- kulturne dediščine, ki priča o marljivosti in spretnosti prebivalcev Solčavskega. O pomenu in vrednosti ročnih del bo govora tudi na okrogli mizi, ki bo v soboto, 25. avgusta, ob 14. uri. Marija Šukalo 12 Savinjske novice št. 32, 7. avgust 2020 Organizacije, Ljudje in dogodki PROJEKT STAREJŠI ZA STAREJŠE V GORNJEM GRADU Opravili za tretjino več obiskov od planiranih Društvo upokojencev Gornji Grad sodeluje v programu Starejši za starejše od leta 2008. Aktivnih prostovoljcev je enajst, obiskujejo vse osebe, starejše nad 69 let, ki to želijo. Na območju Gornjega Grada in Nove Štifte živi 309 starejših oseb. Prostovoljci so v letu 2019 opravili več kot 400 obiskov, kar pomeni 131 odstotkov planiranih. RAZLIČNE OBLIKE MANJŠE POMOČI 26 osebam so prostovoljci nudili manjšo pomoč, predvsem druženje, dostavo iz trgovine, pomoč pri hišnih opravilih, dostavo hrane, prevoz k zdravniku ali po drugih nujnih opravkih - na banko, k notarju, na upravno enoto. Večjih pomoči, na srečo, občani niso potrebovali. Večino starejših občanov obiščejo najmanj enkrat letno, nekatere, po potrebi ali na njihovo željo, pa tudi večkrat. Koordinatorka Karlina Mermal: »Naši občani potrebujejo predvsem druženje in malo pozornosti.« (Foto: Štefka Sem) OSAMLJENOST JE NAJVEČJI PROBLEM »Lansko leto je potekalo brez posebnosti, saj naši občani potrebujejo predvsem druženje in malo pozornosti, večjih socialnih problemov pa nismo zaznali. Živijo zelo skromno, predvsem ženske, ki živijo same. Osamljenost je največji problem, pa ne samo v naši občini, ampak povsod,« je občinskemu svetu poročala koordina-torka Karlina Mermal. IZOBRAŽEVANJA IN PREDAVANJA ZA PROSTOVOLJCE Za prostovoljke in prostovoljce vsako leto organizirajo društvena in letna izobraževanja. Letno izobraževanje izvede in tudi določi temo Zveza društev upokojencev Slovenije. V letu 2019 so gornjegrajski prostovoljci imeli izobraževanje v Lučah. Društvo v okviru svojega programa prav tako organizira različna predavanja. Lani so gostili dr. Karla Gržana in izvedli predavanje o prometni varnosti. Lanskoletno srečanje prostovoljcev Savinjske pokrajine je potekalo v Gornjem Gradu. (Foto: Štefka Sem) GORNJEGRAJCI GOSTILI LETNO SREČANJE Letno srečanje prostovoljcev Savinjske pokrajine so lani organizirali v Gornjem Gradu. Udeležba je bila nekoliko manjša kot običajno - srečanja se je udeležila le dobra polovica od 90 prostovoljcev. »S ponosom pa lahko povem, da so bili udeleženci navdušeni. Ogledali smo si muzejsko zbirko, razstavo v galeriji Štekl, cerkev, zeliščni vrt in Zeliščarno. Zaključili smo s skromno malico v gostilni Menina,« je povedala Mer-malova in dodala, da so se v Društvu upokojencev Bočna odločili, da se njihov projekt priključi gornjegrajskemu. Tako od novega leta dalje poteka projekt skupno za celotno občino. Štefka Sem PREDAVANJE SREČKA PISNIKA NA RECICI OB SAVINJI Rešitev za svoje v pomoč težave pretvoril drugim Srečko Pisnik je zasebni raziskovalec s Krope, ki je v zadnjih letih predstavil tri inovacije. Vse so namenjene razbremenitvi hrbtenice. O tem, kaj ga je pripeljalo do tega, da je začel ino-virati, kako pomagati sebi in drugim ljudem s težavami s hrbtenico, je spregovoril na predavanju v Medgen borzi na Rečici ob Savinji. TRI MEDNARODNO PRIZNANE INOVACIJE Začelo se je, ko je vse težje vstajal s stola po dolgem sedenju ali daljši vožnji z avtomobilom. Kot statik je začel ugotavljati, kaj bi razbremenilo njegovo bolečo hrbtenico, in tako je najprej nastal pas EASEBelt. Redno ga uporablja in bolečin v hrbtenici sedaj ne čuti več. Za pas je prejel več priznanj na sejmih inovacij, kar ga je spodbudilo k nadaljnjemu raziskovanju. Njegov drugi izum je blazina za stol za aktivno sedenje, tretja inovacija pa je stol Felice Supra. ZLATA MEDALJA TUDI V KANADI Zadnja uspešna zgodba, ki jo je spisal, je iz Kanade, kjer ga je na sejem inovacij prijavila hčerka Jasmina, ki tam živi. Na sejmu iCAN 2020 Več kot vsaka zlata medalja Srečku Pisniku pomeni, da je s pasom EASEBelt pomagal svoji 87-letni mami. (Foto: Štefka Sem) je prejel zlato medaljo in s tem uvrstitev v finale, kjer se bo potegoval za najprestižnejše nagrade. Razglasitev rezultatov bo konec avgusta. Štefka Sem Savinjske novice št. 32, 7. avgust 0202 13 Intervju Karolina Kalan se zna na humoren način soočiti z vsakdanjikom, družino in svetom. Karolina Kalan je uspešna podjetnica, direktorica Območne obrtno--podjetniške zbornice Domžale, nekoč najmlajša urednica na časopisu Delo, ločenka, mama štirih otrok, predvsem pa ženska z neskončno energije ter optimizma. Verjame, da je vredno živeti na polno tudi v zrelih letih, čeprav življenje ni potica. Prepričana je, da je včasih potrebno spremeniti mnenje o sebi in o življenju samem, saj je lepo ne glede na vzpone in padce. - Kakšni so vaši spomini na otroštvo, ki ste ga preživeli v naši dolini? Vam je dala Zgornja Savinjska dolina kakšno vodilo ali ste si sami iskali pot v življenju? Zagotovo nikoli ne bi postala to, kar sem, če ne bi imela posebnega privilegija - odraščanja v Zgornji Savinjski dolini. Ta mi bo za vselej predstavljala nek poseben varen prostor in dom v pravem pomenu besede. Mogoče to bolj občutimo tisti, ki smo jo zapustili in se vračamo občasno - jaz se včasih kar zjokam ob tolikšnih lepotah podob in zvokov, ki se znova prebudijo v meni. Pa ob vseh spominih na ure in ure, ko KAROLINA KALAN, PODJETNICA IN PISATELJICA »Med karanteno je bil moj mobitel prižgan deset tednov skupaj 24 ur na dan sedem dni na teden in bili so dnevi, ko sem imela več kot sto svetovalnih klicev.« »Do zdaj sem izdala več kot deset knjig, moja najljubša pa je ravno zadnja - S flosa na bal.« obenem vesela, ker imam lahko pri delu zelo odprte roke in uživam podporo pri zamislih, kako zbornico voditi v tržno uspešno, obenem pa dejansko kot 24-urni servis obrtnikom in podjetnikom. Med karanteno je bil moj mobitel prižgan deset tednov skupaj 24 ur na dan sedem dni na teden in bili so dnevi, ko sem imela več kot sto svetovalnih klicev. - Tudi v službi uveljavljate svoj pogled na življenje - malo zabave in veliko dela. Ste pravi deloholik in vstajate zelo zgodaj. Kako zgleda vaš urnik? Omeniti moram odlične sodelavke, res smo ekipa. Ko se dela, se dela do onemoglosti, ko tudi pretirano delo na dolgi rok škoduje. Mogoče imam srečo, da delam zelo hitro in da sem ve-čopravilna - zlahka preklapljam med službo in knjigami, pa se nekako izide. - Ob tolikšnem delu ali imate sploh osebno življenje? Tega verjetno razkrivate v knjigah. Vaša prva večja knjiga je bila Super mami z napako. V nekaterih ste bila soavtor. Pod katere naslove ste se podpisali? V resnici imam čas za vse, kar si želim, samo prioritete včasih malo premešam, pa je. Do zdaj sem izdala več kot deset knjig, moja najljubša pa je ravno zadnja - S flosa na bal. Pri srcu sta mi tudi Gasilci - naš ponos in Ljubenske potice. Knjigo Brez čebel ne bo življenja, ki je največja enciklopedija in zakladnica vsega človeškega znanja o čebelah, je plod moje zamisli in v čast mi je, da jo ima v svoji zbirki tudi papež Frančišek. No, da malo pokvarim dober vtis iz prejšnjih vrstic, naj povem, da za zabavo razkrivam svoje osebno življenje v seriji knjig Diagnoza: blondinka. Pred kratkim je izšel drugi del in po tihem se zabavam, ko mi kdo reče, kako bogato domišljijo imam, v resnici pa je (skoraj) vse res. - V knjigi Super mami z napako nastopajo vaši otroci. So različne starosti in z njimi so verjetno nenehni izzivi? Do njih ste zelo dosledna in stroga, kako je s hotelom mama? Otroke vzgajate sami, a jim pustite, da tudi padejo? Joj, zdaj ste mi pa stopili na žulj, ha, ha. Super mami z napako je bila predhodnica knjig Diagnoza: blondinka. Imela sem namen napi- »Imam čas za vse, kar si želim, samo prioritete malo pomešam, pa je« so mi delali družbo ljubenski otroci, s katerimi smo ustvarjali torte iz blata, lovili metulje, nabirali rože ... Pa na neskončna poletja, v katerih sem prebrala toliko knjig, da sem si z njimi »pri-brala« svoj najljubši poklic - pisanje. - Imate izjemno kariero, zelo mlada ste postali urednica. Imate kar nekaj novinarskih presežkov. Bili ste dopisnica, sodelovali ste tudi z našim časopisom. Kako so vam ti časi ostali v spominu? Meni se je moja kariera zgodila kar sama. Nisem si je želela ali jo iskala, jaz sem si želela veliko otrok, ha, ha. Sem pa vedela, da moram hitro v službo, če hočem na veliko porodniških. In sem se zaposlila že med študijem; urednica na Delu sem postala pri 23-ih letih. Ko sem si želela biti več časa z otroki, sem zaprosila za dopi-sniško mesto, da sem lahko delala od doma. Na pisanje za Savinjske novice pa me sploh vežejo lepi spomini; urednik mag. Franci Kotnik je bil že pred desetletji zelo prodoren in odprt za nove pobude. - Sedaj vodite Območno obrtno-podjetni-ško zbornico Domžale. To je verjetno kar zahtevno krmarjenje med obrtniki in poslovneži? Ja, priznam, moja služba je težka, vsaj zame. Terja ogromno odgovornosti in odločitev, ki lahko imajo daljnosežne posledice. A sem jo sprejela kot način življenja. Mogoče mi je to ostalo iz novinarskih let. Zato mi ni problem delati na dopustu, ob vikendih ali zvečer. Včasih si rečem, da tudi kmetje ne morejo delati samo od 8. do 16. ure. Ko to vzameš v zakup, je lažje. A sem gremo na kakšen izlet, se pa že kar ve, da takih, kot so v Domžalah, jih ni, če se malo pohecam. Muzikanti gredo z nami že na avtobus in res je treba biti v dobri kondiciji v vseh pogledih. Res je, rada vstajam zgodaj, kadar je treba, delam ponoči, a si znam vzeti tudi dovolj časa za počitek. Srečo imam, da je zame pisanje knjig hobi in počitek. Saj me utrudi, me pa ne izčrpa. Z leti sem prišla toliko k pameti, da razen izjemoma ne delam preko svojih meja in iščem zmernost. Zavedam se, da tako kot lenoba ni dobra, 14 Savinjske novice št. 32, 7. avgust 2020 Intervju sati tudi Diagnoza: mati - o vzgoji, za katero mislim, da je prava. Pa je mogoče raje ne bom, saj veste, takoj, ko se človek pohvali, jih dobi po nosu, ha, ha. Glede hotela mama je pa tako, da sem pred časom dobila iz Amerike bodočega zeta. Po hudih mukah na meji so dejali, da je to edini Američan, ki mu je bilo v času korone dovoljeno vstopiti v schengensko območje. In jaz sem pri »Meni se je moja kariera zgodila kar sama. Nisem si je želela ali jo iskala, jaz sem si želela veliko otrok, ha, ha.« tem celo aktivno sodelovala; na upravni enoti sem dala overiti garantno pismo, v katerem sem celo plačala zato, da piše, da sem njegova bodoča tašča. Je pa sin lepo razkril moja načela in stališča; še preden smo sedli h kosilu, je Johna vprašal, če se misli kmalu vrniti domov ... - Lanskoletna uspešnica Diagnoza: blondinka je letos dobila nadaljevanje. Kaj lahko bralec v njej najde? Je to vaša psihoterapija? Diagnoza: blondinka 2 je res še boj »huda« od prvega dela. V njej namreč precej prostodušno razlagam, kako se spopadam s kilogra- jam na vaša vprašanja, še vse kar nekako funkcionira, z izjemo zajtrka, ker sem pojedla zadnji kos čokoladnega peciva. In res ni bil ravno košček. Tako da ja, definitivno je pisanje cenejše od psihiatra, mi pa na koncu račun izstavita tiskar in oblikovalec. - Bi lahko rekli, da se živemu človeku lahko zgodi marsikaj in da se učimo celo življenje? Kako otroci gledajo na vaše »zgode in nezgode«? Absolutno. Otrokom nenehno ponavljam: a) Kar moraš, zmoreš. b) Življenje je zaporedno reševanje težav in problemov. c) Zacvetimo lahko samo, če smo zvesti svoji lastni naravi. S točko a se nikakor ne strinjajo, c jim je najbolj pri srcu, vse moje kolumne pa skupaj preberemo, preden gredo v objavo, da se lahko smejimo dvakrat. - V obeh knjigah pišete o vsakdanjih stvareh in se verjetno z vami lahko poistoveti marsikateri bralec ali bralka. Ob tem ne moremo mimo visokih pet, so te vaš zaščitni znak? Visoke pete so res ena taka lepa pogruntavščina. In nikoli jih ne zmanjka! Samo moja večkrat operirana kolena se čedalje manj strinjajo z njimi, zato imam v službi pod pisalno mi- Me veseli, da ste to razbrali. Ker se dogodki odvijajo, kot se, od nas pa je odvisno, s katere plati gledamo na njih. In če niso ravno tragični, je fino vklopiti malo smeha pa je lažje iti naprej. Kalanova sama skrbi za številčno družino, njeni štirje »mladički« so ji vir navdiha. mi, se na slikah vidi, da ne preveč uspešno, kako vzgajam otroke, navzven dosledno, v resnici pa po navdihu, in vse o moji nepričakovani ljubezni, za katero sem prisegla, da sem z njo za vselej opravila. Ampak v trenutku, ko odgovar- zo copate. Ta podatek sicer ne bi smel v javnost, so pa vsaj zlati, če ga že razkrivam. - Lahko bi rekli, da je v knjigi moč razbrati, kako se na humoren način znate soočiti z vsakdanjikom, družino in svetom. V knjigi Diagnoza Blondinka 2, ki je še bolj »huda« od prve, avtorica prostodušno razlaga, kako se spopada s kilogrami in kako vzgaja otroke. - A kljub temu, da vse začinite s humorjem, vaše življenje ni le pravljica. Pridejo tudi hudi trenutki. Kako se soočate z njimi? Človek z leti spozna, da ga verjetno ni človeka, ki bi mu vselej vse teklo po načrtih ali brez preizkušenj. Spadam med ljudi, ki so globoko v sebi zelo občutljivi in včasih je dovolj že malenkost, da se mi sesuje moj notranji svet. Zato pa tako veliko pišem; pisanje me pomirja, pa karkoli že počnem, če lahko vmes samo deset minut pišem, se razbremenim in težave so videti pol manjše. »Vse moje kolumne skupaj preberemo, preden gredo v objavo, da se lahko smejimo dvakrat.« - Sami skrbite za številčno družino. Vaši otroci so vam vir navdiha. Kakšni so načrti za prihodnje? Mogoče je moja prednost, da se nikoli ne oziram nazaj in se ne izgubljam v vprašanjih tipa »kako bi bilo, če bi ...«. Tako pač je in pika. Moje štiri mladičke, ki jih imam noro rada, še moram spraviti do kruha. Upam, da mi bo uspel tudi fo-tofiniš, zdaj nekje v daljavi že vidim ciljno črto. Včasih sem se obtoževala že za vnaprej, če mi ne bi uspelo skladno z mojimi načrti. Zdaj kdaj pa kdaj kar lepo čestitam sama sebi in si rečem, da sem dobra, da sem jih pripeljala do te točke, saj so vsi štirje izjemni mladi ljudje, ki skrbno izpolnjujejo svoje obveznosti. Če se bo Bog odločil, da so njegovi načrti drugačni od mojih, bom pa še o tem napisala kakšno knjigo, pa bo. Saj veste, kaj je sreča: realnost minus pričakovanja. Marija Šukalo, foto: Goran Antley Savinjske novice št. 32, 7. avgust 2020 15 Organizacije, Za razvedrilo DRUŠTVO UPOKOJENCEV LUCE Tudi letos petje po vasi, a v malce drugačni obliki V Društvu upokojencev Luče so letošnje delovanje prilagodili priporočilom vlade in varnostnim ukrepom NIJZ zaradi omejitve širjenja novega koronavirusa. Tudi njihovo rekreativno udejstvovanje, podali so se na tri pohode, je bilo izvedeno v skladu z omenjenimi predpisi, je povedala predsednica društva Marija Krivec. OBISKALI RADUHO IN SE POVZPELI NA VRH RADUHE Letos so si za rekreativno druženje izbrali zaselek Raduha in vrh Raduhe. Na prvi pohod so se podali mimo Kožela, Dešmana do Perneta. Na drugem rekreativnem druženju so obiskali kmetijo Zavratnik, kjer so jim postregli z domačimi dobrotami in jim razkazali kmetijo, vzpon na Ra-duho pa so izvedli sredi julija. POMEMBNO DRUŽENJE IN POZITIVNA ENERGIJA Da sta za člane društva druženje in dobra energija še kako pomembna, je bilo mogoče razbrati tudi iz odlične udeležbe. Na pot so se namreč podali tudi tisti, ki so dopolnili že sedem desetletij. Prvič se je na vrh Raduhe povzpela tudi 70-letna Anica Funtek in bila deležna pla- ninskega krsta. Tudi v avgustu bodo nadaljevali s tovrstnimi aktivnostmi. OGLASILI SE BODO Z BLIŽNJEGA HRIBA PRI STRELJARNICI V okviru tradicionalne prireditve Lučki dan je bil ta vikend predviden piknik ob vlcerski bajti, a ga zaradi varnostnih ukrepov ne bodo izvedli. Kljub temu pa se bo slišalo njihovo petje po vasi. V soboto, 8. avgusta, se bodo ob pol osmih zvečer oglasili z bližnjega hriba pri Streljarnici. Tako bodo popestrili sobotni večer in s starimi ljudskimi napevi popeljali v preteklost tako obiskovalce kot tudi domačine. Marija Šukalo Utrinek s pohoda članov Društva upokojencev Luče na Raduho. (Foto: arhiv DU Luče) 16 Savinjske novice št. 32, 7. avgust 2020 Ljudje in dogodki 60. FLOSARSKI PRAZNIK NA LJUBNEM OB SAVINJI Novi ljubenski flosar je Lovro Podlesnik - Petočki Na Ljubnem ob Savinji so se prireditelji tradicionalnega občinskega praznovanja, ki je tesno povezano s tematiko flosarske dejavnosti, že pred časom odločili, da letos glede na situacijo dajo prednost ukrepom za preprečitev širjenja novega koronavirusa, zato so večji del načrtovanih prireditev odpovedali. Tudi občinsko slovesnost s podelitvijo priznanj so prestavili za nedoločen čas. So pa prvo avgustovsko nedeljo uprizorili splovitev flosa, vožnjo po Savinji in moker krst zelenca. »ZGODOVINSKO« PREVOZILI MOGOČEN KOLENČEV JEZ Dogajanje, ki se ga je udeležilo večje število mladih zanesenjakov, ki bodo v naslednjem desetletju sledili svojim flosarskim vzornikom, se je začelo že v vročem petkovem večeru. Pri vezanju flosa v Savini je kar lilo od sopare, a so le uspeli zvezati osemmetrski flos, kar pomeni okrog osem kubikov rezanega lesa. V noči na nedeljo je dež dvignil nivo tudi sicer precej vod-nate struge, kar je bil dober obet za splovitev. Zgodaj popoldne je manjša skupina vdrla flos in ga splavila pod Savinskim mostom ter »zgodovinsko« prevozila mogočen Kolenčev jez. Maloštevilni gledalci so ob videnem kar ostrmeli, saj je bil to zares izjemen dogodek v vseh šestih desetletjih prirejanja Flosarskega bala. VSE SE JE IZTEKLO SREČNO Splovitev flosa je mladim zelencem, ki so trdo delali ob vezavi, povzročala nekaj manjših težav. Pod vodstvom krmaniša Martina Juva-na - Čuksa in njegove eminence Franja Nara-ločnika so morali mladci poskakati v kalno vodo, ročno dvigovati in usmerjati splav v osrednji tok struge. Čez Kolenčev jez so se z vso odgovor- WW nostjo spustili le oba omenjena prvaka ter Borut Budna, Silvester Kukovič in »jud« Lovro Pod-lesnik. Veličasten trenutek je napočil, ko je Čuks s sprednjim delom usmeril flos v sredino toka ter v počepu v mačji preži grabil po veslu. Naraloč-nik se je oprijemal osrednjega štrika v zadnjem delu, preostali pa so »ahtali« zadnji »vesonek« in se oprijemali prečne vrvi. Flos je gladko zdrsnil na vodni podlagi do spodnjega, šest metrov globokega nivoja jezu, kjer ga je v celoti zalila kalna voda. Le počasi so se povsem namočeni flosar-ji dvignili, skupaj z veliko gmoto lesa, na površino. Vse se je izteklo srečno in simbolno za jubilej, kakršnega v prvotnem načrtu ni bilo. PONOSNI, DA OHRANJAJO SPOMIN NA PREDNIKE Ob flosu so se nato še kar sredi vode zbrali vsi, srečni, da se je podvig končal brez poškodb, in ponosni, da ohranjajo spomin na prednike, ki so si pred stoletjem prav na tako težak, tvegan in pogumen način služili kruh. Do kože premočenim in dodobra ohlajenim flosarjem so se prid- Le počasi so se povsem namočeni flosarji, skupaj z veliko gmoto lesa, dvignili na površino. Ob blagoslovu sv. Miklavža, flosarski prisegi in litru rdečega vina je Lovro Podlesnik postal naslednji flosarski krščenec. Mladi flosarski rod se kali v hladni Savinji. ružili preostali člani Flosarskega društva Ljubno in nekateri podporniki ter se družno podali na Grilov plac pod Terom. Tam so se na slikoviti točki s pogledom na Ljubno, Radmirje, Rajhov-ko, Rogatec in Menino posvetovali in sklenili, da je po prestanih »skušnjah« Lovro Podlesnik - Petočki dovolj zrel in z izkazanimi izkušnjami primeren novi član družine ljubenskih flosarjev. BOTER DARKO ERMENC DAL »ROKO V VODO« Končno odobritev je pristavil njihov vodja in tudi uradni predsednik društva David Pečnik. Boter Darko Ermenc, vsestransko aktiven domačin in prijatelj 40-letnega zelenca, je dal »roko v vodo«, da bo izkušeni kmet, mojster gradbenih, lesarskih in komunalnih veščin dobrodošla opora v družbi flosarjev. Škaf ledeno mrzle vode skozi mlinarsko sito so nato na glavo zelenca zlili zaslužni in zapečeni člani flosarske druščine. Ob blagoslovu sv. Miklavža, flosarski prisegi in litru rdečega vina je Lovro Podlesnik postal naslednji flosarski krščenec na Ljubnem. Tekst in foto: Jože Miklavc Savinjske novice št. 32, 7. avgust 2020 17 Ljudje in dogodki ZLATA MATURANTKA MARIJA ROZONIČNIK IZ SMIHELA NAD MOZIRJEM Veliko lepih spominov na srednješolska leta Zlato maturantko poklicne mature na Gimnaziji Celje Center, smer predšolska vzgoja, Marijo Rozo-ničnik na srednješolska leta vežejo lepi spomini. Kako tudi ne, pretekla štiri leta je nadgradila s številnimi obšolskimi dejavnostmi, obiski v tujini in aktivnostmi v domačem kraju. Rezultat nadarjenosti, pridnega dela in kančka sreče je več kot odličen uspeh na maturi, s katerim se je zapisala v zlato knjigo maturantov šole, ki jo je obiskovala. Jeseni bo nadaljevala izobraževanje na pedagoški fakulteti v Kopru. DRUŠTVO UPOKOJENCEV MOZIRJE UČENJE ZA ŽIVLJENJE Nasmejano dekle prodornih modrih oči in svetlih skodranih las iz Smihela nad Mozirjem pravi, da jo je poklic vzgojiteljice pritegnil, ker ima rada delo z otroki, nekaj izkušenj pa je že pridobila doma, saj izhaja iz številčne družine kot najstarejša od otrok. Srednješolska leta so hitro minila, pravi zlata maturantka in dodaja, da se bo spominjala predvsem profesorjev in ravnatelja, ki učijo za življenje, pa seveda sošolcev, ki so popestrili sleherni šolski dan. Med šolskimi Čestitke Alojziji Goltnik za 90. rojstni dan V Društvu upokojencev Mozirje že nekaj časa obiskujejo občane, ki dopolnijo 90 let in si želijo obiska. Kot je povedala predsednica društva Marija Franko, v letošnjem letu na obiske vpliva situacija glede koronavirusa, saj morajo biti pri druženju zelo previdni, a so konec julija kljub temu uspeli obiskati Alojzijo Goltnik - Napačko mamo v Smihelu nad Mozirjem, ki je junija dopolnila 90 let. GOSPODINJA IN MOČNA OPORA MOŽU NA KMETIJI Alojzija Goltnik se je rodila na kmetiji pri Zgornjem Goltniku, kjer je preživela otroštvo, nato pa se je, kot je v Smihelu v navadi, poročila s sosedom, Napačkim Janezom. V zakonu se jima je rodilo šest otrok, vseskozi je bila gospodinja in močna opora možu pri skrbi za kmetijo. MED USTANOVITELJICAMI AKTIVA KMEČKIH ŽENA V ŠMIHELU Dokler ji je zdravje dopuščalo, je redno sodelovala na Ovčarskem prazniku v Smihelu, kjer je prikazovala predenje volne. S svojo delovno energijo je bila tudi med ustanoviteljicami Aktiva kmečkih žena v Smihelu. V zadnjem času ji zdravje ne služi več tako dobro, za njo pa zelo lepo skrbijo domači, predvsem snaha Jožica. KF Marija Rozoničnik bo študij nadaljevala na pedagoški fakulteti v Kopru. (Foto: osebni arhiv) predmeti ji je bila še posebej blizu turo. Pravi, da so razlike med ome- Predsednica mozirskih upokojencev Marija Franko (desno) je Alojziji Goltnik ob obisku zaželela vse dobro. (Foto: Ciril M. Sem) matematika, večkrat je sodelovala na tekmovanjih iz logike. Zelo sta jo pritegnili tudi razvojna psihologija in pedagogika. DRUGAČNE PRIPRAVE NA MATURO IN BREZ MATURANTSKEGA PLESA Marija pripada generaciji, ki se bo zaključka srednje šole spominjala po pripravah na maturo, ki so zaradi epidemije novega koronavirusa odstopale od ustaljene prakse: »Ko sem izvedela, da bo treba nekaj časa ostati doma, sem bila po eni strani vesela, da bom imela čas za pripravo na maturo in se ne bo treba vsak dan voziti v šolo, po drugi strani pa so bile razmere neenakovredne prejšnjim. Maturanti smo bili v skrbeh, kako bomo predelali snov, hkrati pa smo se hitro navadili na delo prek računalnika in na samostojno organizacijo časa.« Za vpis na želeno fakulteto je morala na maturi opraviti dodatni peti predmet, izbrala je psihologijo. Poleg tega je bila, tako kot drugi, prikrajšana za maturantski ples. PRAKSA NA IRSKEM IN PORTUGALSKEM Marija je tekom šolanja izkoristila možnost za prakso v tujini. V sklopu projekta Erasmus+ je bila na Irskem in Portugalskem, kjer je spoznala način dela v tamkajšnjih vrtcih in tako pridobila izkušnje na strokovnem ter jezikovnem področju. Obe izmenjavi sta ji ostali v lepem spominu, saj je tam spoznala tudi zanimive ljudi in njihovo kul- njenima državama velike, obema pa je skupno, da otroci zelo zgodaj začnejo obiskovati vrtec, slabša je higiena, veliko manj je usmerjenih dejavnosti. DEJAVNA V DOMAČEM KRAJU Marija se aktivno vključuje tudi v utrip domačega kraja. Sodeluje v društvu podeželske mladine, ki že vrsto let skrbi za organizacijo in vsebino tradicionalnega Ovčarske- »Maturanti smo bili v skrbeh, kako bomo predelali snov, hkrati pa smo se hitro navadili na delo prek računalnika.« ga praznika, je članica mešanega cerkvenega pevskega zbora, dejavna pa je tudi v domačem kulturnem društvu in na prireditvah šmi-helske podružnične osnovne šole. V domačem kraju je že nekaj let organizatorka oratorija. Prosti čas rada nameni kuhanju in peki sladic, poleg tega izdeluje lesene uhane, blizu pa sta ji tudi kvačkanje in klekljanje. NA ŠTUDIJ RAZDREDNEGA POUKA V KOPER Solanje bo nadaljevala na pedagoški fakulteti v Kopru, smer razredni pouk. Za poklic učiteljice se je odločila, ker jo zanimajo različni načini poučevanja, poleg tega pa bi rada otrokom podajala znanje in izkušnje, ki jih potrebujejo v današnjem svetu. Barbara Rozoničnik 18 Savinjske novice št. 32, 7. avgust 2020 Ljudje in dogodki OBLIKOVALKA ANJA STAMPAR IZ VARPOLJ Njen stil se odraža v nesimetričnih oblikah Anja Štampar iz Varpolj je že kot najstnica rada spreminjala postavitev pohištva v svoji sobi. 2e takrat je čutila željo, da se nauči kaj več o notranji opremi, zato ni naključje, da se je po umetniški gimnaziji podala v Maribor, kjer je diplomirala na višji lesarski šoli, smer oblikovanje materialov, nato pa še v Ljubljano na fakulteto za dizajn, smer notranja oprema. Tedaj se je v tolikšni meri »zaljubila« v les, da danes predstavlja njen navdih in motiv za ustvarjanje izdelkov v kombinaciji z drugimi materiali. V ISKANJU HARMONIČNEGA RAVNOVESJA MED MATERIALI »Moj stil oblikovanja se odraža v nesimetričnih oblikah, poudarjenem zlatem rezu in iskanju pravega razmerja med dvema materialoma. Iščem harmonično ravnovesje med mate- Anja Štampar: »V izdelavi vsakega izdelka je ogromno vloženega truda in energije.« no. Oddaja prijeten in svež vonj, kar blagodejno vpliva na naš spanec,« razloži Stamparjeva in doda, da sta se s Simonom z omenjenim izdelkom predstavila domačim in tujim investitorjem na glavnem dogodku ob zaključku start up natečaja v Velenju. VSAKA SVETILKA Z EDINSTVENO ZGODBO Nekaj mesecev kasneje sta se z istim projektom prijavila na celjski sejem MOS, kjer sta bila sprejeta med top 10 mladih podjetnih talen- tov. Na sejmu sta prejela tudi priznanje Mestne občine Celje za izdelek tradicionalne slovenske domače obrti. Naslednje leto sta se predstavila na Mesecu oblikovanja v Ljubljani. Lani sta izdelala kolekcijo svetil in jo pokazala na Top idejah v okviru sejma Ambient v Ljubljani. Na ogled sta postavila kolekcijo stenske, viseče in dekorativne svetilke, ki je narejena iz lesa in betona. »Vsaka svetilka iz najine kolekcije ima svojo edinstveno zgodbo, ki je nastajala že med razvijanjem ideje in nato med samo izdelavo. V izdelavi vsakega izdelka je ogromno vloženega truda in energije, ki se potem kaže skozi končni produkt,« pravi Anja. UNIKATNI KOSI POHIŠTVA, KI PUSTIJO VTIS Medtem ko se Anja posveča tudi izdelavi nakita, se je Simon podal v izdelavo pohištva. Njuna želja je namreč, da bi oblikovala unikatne kose pohištva, ki pustijo vtis. Predvsem želita »videno« povezati s prijetnim občutkom in izdelkom dati posebno noto, kjer za enostavnostjo oblike obstaja še nekaj več. OBLIKOVALSKO DELO ZAČASNO ZAMENJALA S POKLICEM »MAMA« Trenutno je Anja oblikovalsko delo zamenjala s poklicem »mama«. Ukvarja se z naraščajem in promocijo unikatnih izdelkov na socialnih omrežjih, kar tudi zahteva svoj čas. »Trenutno je kar težko usklajevati vse skupaj, ampak kjer je volja, tam je pot. Za naprej imam še veliko želja in sanj, vendar se zavedam, da bo na poti do uresničitve potrebnega še ogromno dela,« sklene svojo predstavitev Anja Stampar. Marija Šukalo, foto: osebni arhiv Anje Štampar Pestrost v oblikovanju lesenega nakita riali, primerjam oblike in jih zlagam med sabo. Tako je nastala blagovna znamka Varius, ki pomeni raznovrstno, drugačno in pestro. Sprva se je ta pestrost kazala zgolj v oblikovanju lesenega nakita, danes pa se izkazuje v širšem sklopu lesenih produktov, ki imajo različne oblike glede na njihovo funkcijo in namen,« pojasnjuje Anja Stampar. PRELOMNICA START UP DOGODEK V VELENJU Se ko sta bila oba študenta v Mariboru, se ji je pri ustvarjanju pridružil Simon, njen sedanji mož. »Predvsem naju je zaznamovalo leto 2017, ko sva se udeležila start up dogodka v SAŠA inkubatorju v Velenju. Uvrstila sva se med top šest ekip z idejo Sweet.dreams povštra. Vzglavniki ali po domače povštri, ki sva jih oblikovala, so polnjeni s skrbno izbranim polnilom iz oblovi-ne lesa cemprina, ki na nas deluje pomirjeval- Edinstvena svetilka iz lesa in betona Unikatni lestenec je lahko del sodobne opreme prostora. Savinjske novice št. 33, 14. avgust 2020 19 Šport, Ljudje in dogodki RIBIŠKI DOSEŽEK 15-LETNEGA BORA BENDA Iz morja potegnil 55-kilogramsko tuno Bor Benda je član Ribiške družine Mozirje, ki rad ribari tako na mozirskem ribniku kot na tukajšnjih rekah. V poletnem času s stricem Alešem rad odide na otok Krk, kjer se s prijatelji vkrcajo na čoln in se odpeljejo na morski ribolov, in pred dnevi se mu je res nasmehnila ribiška sreča ... Bor, njegov stric Aleš in prijatelj Zoran Ivan-čevic so tega dne izpluli že zgodaj, saj so želeli dan čim bolje izkoristiti za trening za prihajajoče tekmovanje, imenovano Big Om, ki vsako leto v Omišalj na Krku privabi tunolovce od blizu in daleč. Aleš je eden izmed začetnikov tega tekmovanja, ki je v zadnjem času pridobilo takšen renome, da se zmagovalec uvrsti direktno na svetovno prvenstvo, ki je vsako leto v Kostariki. PRILOŽNOST ZA BORA Odpluli so proti otoku Cresu, kjer je voda globoka, in ko so na sonarju opazili štiri znake, so vede- 20. MEMORIAL IPAVEC-GREGORC V SOLČAVI li, da so na pravem mestu. V vodo so namočili vabe, okoli njih pa nametali sardine, ki naj bi privabile tune. Sledilo je tri četrt ure tišine in potrpežljivega čakanja na prijem. Ker slednjega ni bilo, je ekipa sklenila, da se s čolnom nekoliko prestavijo, v tistem trenutku pa je riba zagrizla v vabo in močno potegnila. Spogledali so se, starejša člana pa sta se v hipu odločila, da bo to priložnost za Bora. Urno je prijel za palico in začel navijati. ULOV, KI SE NE POZABI Po uri boja je že izgledalo, da bo Boru zmanjkalo moči, a se mladi, vendar že precej prekaljeni ribič ni dal. Trajalo je še 45 minut, da je ribo privlekel do čolna. Izkazalo se je, da je tehtala 55 kilogramov, dolga pa je bila 180 centimetrov. Ni kaj, ulov, ki si zasluži čestitke in ki bo zagotovo za vedno ostal v Borovem spominu. Benjamin Kanjir Letos prijateljske tekme med društvenimi ekipami V Solčavi so nameravali letos organizirati 20. memorial Ipavec-Gregorc v malem nogometu, a so morali tekmovanje skladno z navodili NIJZ odpovedati. A ker solčavski športniki ostajajo zvesti spominu na svoja pokojna prijatelja, so organizirali športno druženje v njun spomin v nekoliko drugačni obliki. V soboto, 24. julija, so potekale prijateljske tekme med društvenimi ekipami. NAJBOLJŠI ČLANI, VETERANI UIGRANI Najprej so zaigrali najmlajši nogometaši, nato pa so se po sistemu vsak z vsakim med seboj pomerile ekipe mladincev, članov in veteranov. Najboljši so bili pričakovano člani, ki premorejo tako energijo kot izkušnje. Tudi veterani so prikazali lepo igro, kar je odraz njihove stalne zasedbe in uigranosti. »S športnim druženjem smo se poklonili našima članoma, ki sta s svojim delom in zavzetostjo pripomogla k povezanosti in uspešnemu delovanju društva, ob tem pa smo se držali vseh zdravstvenih omejitev in priporočil,« je ob zaključku dogodka povedala predsednica društva Jasmina Štiftar. Marija Šukalo Utrujeni a nadvse zadovoljni Bor Benda z ulovljeno tuno. (Foto: Zoran Ivančevic) REČICA OB SAVINJI Par štorkelj si je postavil domovanje Najboljši na turnirju so bili pričakovano člani, ki premorejo tako energijo kot izkušnje. (Foto: arhiv SD Solčava) Štorklji na enem od električnih drogov na rečiškem trgu. (Foto: Marija Sukalo) Štorklji, ki sta že tretje leto zapored obiskovalki Rečice ob Savinji, sta si letos na enem od električnih drogov na tamkajšnjem trgu le uspeli postaviti svoje domovanje. V preteklosti sta namreč neuspešno iskali material za izgradnjo doma. Sedaj k svojemu gnezdu nehote privabljata številne radovedneže, ki ju skušajo fotografirati ali pa ju samo opazujejo. Večkrat dnevno in tudi ponoči ju je moč slišati, ko z obrednim klopota-njem utrjujta zvezo in tudi tako opozarjata okoličane, da sta prisotni na svoji lokaciji. Marija Šukalo 20 Savinjske novice št. 33, 14. avgust 2020 Oglasi Krnica 16, 3334 Luit info@moNcnik.5i GSM 041 649 057 ©aaqpQa lostjum prevozom -,o- ■■ sečnjo in spravilom lesa. ^^ji® Odkupujemo vse vrste hlodovine in imamo organiziran odkup Eesa tudi za avstrijska podjetja. Možen je tudi odkup na panju. Občina Nazarje na podlagi Javnega razpisa za dodeljevanje nepovratnih finančnih sredstev za namen nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav (objavljenega na spletni strani: www.nazarje.si) ponovno objavlja JAVNI POZIV za dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za namen nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav v Občini Nazarje za leto 2020 Predmet razpisa: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje nakupa in vgradnje malih čistilnih naprav za čiščenje komunalne odpadne vode, zmogljivosti čiščenja do 50 populacijskih ekvivalentov (PE) na območju Občine Nazarje. Razpisni postopek: 1. Na razpis se lahko prijavijo fizične osebe s stalnim prebivališčem v Občini Nazarje in dokazili o načrtovani gradnji objekta za čiščenje komunalne odpadne vode, skladno s pogoji javnega razpisa. 2. Čas razpisa od 7. 8. 2020 do vključno 7 9. 2020. 3. Razpisno dokumentacijo in vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Nazarje, Savinjska cesta 4, Nazarje in na spletni strani občine www. nazarje.si. 4. Vlogo je potrebno poslati v zapečateni kuverti, kuverta mora biti na sprednji strani označena z napisom »NE ODPIRAJ-MKČN 2020-po-novni razpis«, dostaviti občinski upravi Občine Nazarje, lahko pa jih oddate tudi priporočeno po pošti na naslov Občina Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, vendar morajo vloge na Občino Nazarje prispeti do ponedeljka, 7. 9. 2020, do 15. ure. Na hrbtni strani mora biti polni naslov prijavitelja. Na kuverti mora biti naziv in polni naslov vlagatelja. Številka: 355-0006/2020 Datum: 3. 8. 2020 Župan Matej PEČOVNIK Savinjske novice št. 32, 7. avgust 2020 21 Organizacije, Kronika, Oglasi SPAR SLOVENIJA Tradicionalno obdarovanje materinskih domov Podjetje Spar Slovenija je že osmo leto zapored poskrbelo za nasmehe mamic in otrok, ki bivajo v desetih materinskih domovih po vsej Sloveniji, med njimi tudi v mozirskem. Spar sicer vsako leto obdari materinske domove z velikonočnim zajtrkom, zaradi letošnjih izrednih razmer pa so tradicionalno dobrodelno akcijo izvedli julija. Malčki in mladostniki so se razveselili zvezkov, barvic in ostalih šolskih potrebščin, mamice z dojenčki pa so prejele izdelke za previjanje. Benjamin Kanjir Donacije podjetja Spar Slovenija so bili deležni tudi stanovalci Andrejevega doma v Mozirju. (Foto: Benjamin Kanjir) Umrl velenjski župan Bojan Kontič Po dolgi bolezni je umrl Bojan Kontič. Zupan Mestne občine Velenje je bil tretji mandat, prvega je nastopil leta 2010, vsakič je zmagal v prvem krogu. Kontič je bil član in funkcionar ZLSD oziroma SD, velenjski podžupan do leta 2010, poslanec državnega zbora v letih 1998-2011, od leta 2001 predsednik ZBV NOB Velenje, dolgoletni predsednik Združenja mestnih občin Slovenije, v tem mandatu tudi državni svetnik. Zupansko mesto v Velenju je Kontič leta 2010 nepoklicno, leta 2011 pa tudi poklicno prevzel od strankarskega kolega Srečka Meha. Nadaljeval in pospešil je razvoj Velenja, ki je postalo unikum med slovenskimi mestnimi občinami po pridobljenih nepovratnih sredstvih na prebivalca. Občina Velenje je med prvimi uvedla sistem mestnih koles, financira brezplačne mestne avtobuse, posodabljajo mestno središče in turistično ponudbo ob jezeru, predvsem pa nadpovprečno veliko vlagajo v socialne programe in pomoč občanom. Bojan Kontič je bil vseskozi aktiven zagovornik gradnje sodobne prometne povezave med Koroško, Šaleško in Savinjsko dolino ter zaradi tega mnogokrat neprijeten sogovornik države. Zavzeto je zagovarjal formalno vzpostavitev SAŠA regije in v okviru sveta županov deloval izrazito povezovalno ter z občutkom za razvoj širšega območja. Kontiča je sicer zaradi odsotnosti že od lanskega aprila nadomeščal podžupan Peter Dermol. Franci Kotnik Hote Plesni k Loganka dolina 10. Solčava SOBARICA v Hotelu Plesnik m/ž Nudimo; • zaposlitev za nedoločen čas • erioizmenskodelo (dopoldan), 5 dni v tednj • delo v dobrem kolektivu Pričakujemo: • pripravljenost za delo • čistočo • vozniško dovoljenje za prevoz na delo Delo obsega: ■ čiščenje skupnih prostorov, pranje delovnih oblek, pospravljanje sob Več informacij: Hotel Plesnik, Logarska dolina 10, 3335 Solčava Gsm: 041 352 813 E-naslo v: n i na. p lesn ik@ple s ni k. s i Med plezanjem v Nemčiji se je smrtno ponesrečil Luka Šinkovec Luka Šinkovec iz Gornjega Grada, član tabora mladih perspektivnih alpinistov, se je prejšnji petek smrtno ponesrečil pri plezanju v Nemčiji. Tragično novico so sporočili iz Planinske zveze Slovenije. Za 24-letnega Šinkovca, sicer člana Zgornjesavinjskega alpinističnega kluba Rinka, je bil usoden padec pri plezanju v severni steni gore Wartstein (1.758 m) v pogorju Reiteralm na jugu Nemčije. Njegov soplezalec je padec sicer uspel zadržati, a so bile poškodbe prehude, tako da je Luka na kraju nesreče umrl. Posredovala je tamkajšnja gorska reševalna služba, ki je truplo pokojnika in alpinista, ki je bil s Šinkovcem v navezi, prepeljala v dolino. 22 Savinjske novice št. 32, 7. avgust 2020 Pogrebna služba - cvetličarna MORANA \/^ Tel: 03 7000 640 GSM: 041 536 ¿08 ^Nj GSM: 041 672 115 lAmuiAi.morana.si E-mail: i ničema rana. si Aleksander Steljiuv