139. številka. Ljubljana, nedeljo 20. junija. XIII. leto, 1880
šiovtnsWnarod.
»n,__• ; __. . ,    J.       ,'.     j „    ,--j-------■   , -----. .--> ----I "J   """"«1 ■»        •!   «<j   OD   ti IM HI   .1.1   V »M K1 HL  T INK SI.
n       „ 7??L E? . fyRnk,J"f1' — 11?ok°P1" ■? ne Y™*«J°- -t)redn,itvo J6 v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiSi št. :J gledališka stolba".
Opravniitvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni- v Kolinanovej biSi.
pred štirimi leti prvo puško na svojega zatiralca, je sedaj Peter Amijenski križarskej vojski devetnajstega veka.
Ker je poslednji pal pod mečem Seldšu-kov, dvignil se je srečnejši njega naslednik Bogomir Buljouski, prvi kralj Jeruzalema. In tudi ubogi Hercegovec nij osamel, vzbudil je ves slovanski rod in celo slavni angleški Grun-ville je neposredno njega soboritelj proti zakletemu Muhamedu za svobodo narodov ob Balkanu.
Muhamed je povabil poslednji čas vse evropske velevlasti povzdigniti mogočno, odločilno besedo — in naposled tudi pravični meč v ne izogibnej zadnjej vojski proti brezverskemu fanatizmu, ki še poleg svojega groba v Evropi vznemirja napredku in omiki se posvečujoča stoprv s potoci krvi osvobojena slovanska plemena.
Ker so uže zdaj malo ne vse države radostno vzprijele gotovo še v bodočej zgodovini znamenito Granvillovo povabilo, trdimo lehko, da stojimo pred zanimivimi političnimi dejanji ali pred zadnjo vojsko svetega križa proti gnilemu polumescu.
Dolgo, predolgo je trajala presramotna kramarsko judovska politika sicer svobodoljubnega angleškega naroda in ime „Beaconsneld" ostaje črno južnim Slovanom, ono je zapisano se solzami in krvjo tisoč in tisoč v boji palih junakov.
Kakor luč mora prognati naposled temo, tako je zmagal na Angleškem rodoljub, svo-bodoljub, Gladstone; umazan, črn torvzem se klanja mogočnemu vvhigizmu.
Da je opravičen naslov denašnjega članka, nas prepriča le kratek pogled na tako zvane
berlinske dogovore ali pa samo na zemljevid balkanskih dežel.
Lepo se čita na papirji — nedolžnih, pravičnih polah, koliko krivic se je godilo ubogej slovanskej „raji" in kako so jej zagotovljene reforme v notranjem državnem življenji, pre-stroj, priznanje z mečem v roci, se srčno krvjo pridobljenih prirodnih mej.
In v resnici, žal! to je narisano na papirji, svetovnej, mejnarodnej pravici pa bije še vedno okužena, gnila turška para na gnojišči svojega groba direktno ali indirektno s pestijo v obraz.
Svedok nam je teh v devetnajstem veku neumevnih, rekel bi nemogočih del bolnega moža, katerega ozdravlja le dunajska umazana žurnalistika, in uže ta ga zapušča, ker nema s čem plačevati obrezanih pisačev, resen za-pletek naščuvane albanske lige s Črnogorci.
Zopet so neizogibni potoci krščanske krvi, če ne najde \Vbigov parlament na evropskih dvorih somišljenikov, in orijentaJska grozodejstva dozore v novej podobi. Slavjansko vprašanje se s tem sicer ne izbriše iz evropskega programa, a se zelo zakasni in izvrši z večjimi žrtvami.
Mi sicer ne dvomimo o pravičnosti vele-vlastij, a le akcija, odločilna]beseda je težka, vsak se ozira v druzega, nikjer nij odločnosti in prave trdne volje.
Največji protionikt dejanskej politiki so novine, ki delajo ali vsaj urivajo javno mnenje menj stalnim politikarjem. Akorav no pravi Napoleon I., da jedne novine več premogo nego sto tisčo bajonetov, vendar se ne strašimo zdaj slovanskih nasprotnikov, ker ima evropska koalicija na čelu Gladstona mogočno Anglijo.
Vabilo na naročbo.
S koncem tega meseca poteče naročnina za prvo polovico leta. Gg. naročnike prosimo, da naročnino o pravem času ponovč, ako hote* list dobivati redno v roke, ker „Slov. Narod" sedaj pošiljamo samo onim, ki naprej plačajo naročnino.
„Slovenski Narod" velja:
Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za pol leta......6 gld. 50 kr.
Za četrt leta.....3   „   30 „
Za en mesec.....1   „   10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za pol leta......8 gld. — kr.
Za četrt leta.....4   „   — „
Za en mesec.....1   „   40 „
Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake ve\ja znižana cena in sicer:
Za Ljubljano za Četrt leta 2 gld. 50 kr. Po pošti prejeman    „       „  3   „   — „
Križarska vojska devetnajstega veka.
Šest sto in deset let je minolo, kar se je vzdignil pobožni Ludovik IX. v poslednej kri-žarskej vojski proti polumescu, zatiralce Kristove vere in poginil pod okuženim ozidjem Tunisovim marsikateri junak.
»Navdušenje domoljubja in narodne svobode pa je večji od verskega", pravi znamenit zgodovinar, in tega nas prepričuje najbolje historija minolega in sedanjega veka, v katerem zmaguje v poslednjem boji slovanska svoboda turški barbarizem.  Hercegovec, ki je sprožil
„Petelinov Janez".
^■v Na Dunaj i 17. rožnika [Izv. dop.| Čestiti gospod urednik, čuden mož ste vi! Kakor se kaže, menite, da nemam opravil nego pisati za „Narod", a verjemite, kadar ima človek ljubo ženo in dvoje presrčnih otročičev, misliti ima, vsemu domoljubju navzlic, kako pošteno preživi svojo obitelj ! Vender, če tudi se uže dolgo uijsem oglasil v lista vašega pro-Btorih, danes pošiljam vam, „staremu znancu", po vašej želji nekoliko vrst. Bog hotel, da jih blagovoljni čitaki vašega lista bero z mirnim srcem, in da jih tudi gospod, o katerem ste me pozvali pisati, prijazno čita brez hudih mislij!
Poslali ste mi, čestiti gospod urednik, „Peteliuovega Janeza", najnovejše delo mnogo-pisnega g. Aleševca, naj vam pošljem v zameno „strokovnjaškc kritiko". Bral in pre-
\
bral sem ta novi umotvor. Iz srca rad bi dejal o njem, kakor svoje dni nekov cenzor o knjigi, katero je dobil v presojo: „legi et perlegi mu\ima cum voluptate!1' Toda, če bi tako govoril, bil bi ležnfk. Ako zatorej oznanjam — pozvan — resnico — pardonnez-moi!
Iz mladostnih let še pametim, kako je slovensko občinstvo z veseljem čitalo Levstikovega „Martina Krpana", kako se smi-jalo s pravim humorjem nacrtanim dr. Zar nikovim „Originalom iz domačega življenja", Jurčičev ej „Vrban Srnukovej ženitvi" in „Kozlovskej pravdi v Višnjej gori", Ogrinče vi m šalivim povestim itd. itd.
Ti krepki možje so v novej šej dobi pro-krčili pot zdravej humoristiki v literaturi slo-venskej, ali pravih naslednikov doslo nemajo.
Jaz g. Aleševca ne poznam nego po neestetičnej sliki na „lirenceljnovem" čeli in baš zato se nadejem, da se mi ne podtiče „ osobna mržnja", ako mu brez ovinkov povem,
I
da je „Petelinov Janez" broj njega slabih spisov za jedno številko pomnožil. Če se mi je prav naznanilo, vzel je g. Aleševec snov tej povesti baje „iz kmetskega življenja", tam blizu vaše „bele Ljubljane", kar vse bi bilo še hvale vredno; toda, meni se vidi poleg tega dobrega svojstva izlasti ta sad njega trudo-ljubivosti takšen proizvod, kakeršne stavijo Francozi v tisti zloglasni oddelek pripovedne literature, kateri nosi žigosano ime „chronique seandaleuse", in takove Slovenom nij trebe! Znano je, da slovensko ljudstvo ne ljubi zgolj moralnih nego skoraj še bolj šali ve spise, ali g. Aleševec nnj položi roko oa srce in pove, če njega spisi mogo vzbujati smeh količkaj naobraženemu človeku! Kakšen je bil nekdanji „Pavlina?" Se ve, podlost nij šala, babje klevetanje ne dovtip!
O „Petelinovem Janezi" mi nij moči pisati „kritike", če tudi je želite, čestiti gospod urednik. „Zajci ne streljajo se s kanoni !" Tudi vem,  da bi g. Aleševec ne ostavu"
Šestnajsti dan junija je odločen v zborovanje velevlastij v Berlinu o končnej določbi, kakor judovski listi trdijo, le grško-turških razmer.
Nam ostane poslednji preskromni program premalo zanimiv za evropsko zborovanje, tudi upamo, da je koalicija pred Šest in dvajsetimi leti doživela dovolj izkušenj, da bolnemu možu nij pomagati, ker mu ne treba zgolj prave volje, temveč tudi fizičnih in materijalnih mo-čg, da zvrši obljubljene reforme. On je in ostane le smrdljiva goba na zdrave m evropskem telesi. Zatorej v kot ž njim, ven iz števila modernih držav! V Aziji, v pr-votnej domovini svojej naj išče lavorfk, katere so mu odcvele v Evropi za vselej.
Tudi če se ozremo na njega zaščitnike pri Sebastopolu, vidimo, da nema, ne more imeti tolaživca v poslednjej uri.
Mogočnej Angliji je, kakor pravi sama, turško barbarstvo: „Place hunting" sramotna Btvar, Sardinija, sedanja zveličana Italija, ima dovolj skrbi in dela z nenasičenim irredentov-stvom; Avstrija pa, o njej nam pričajo slovan-stvu prijazni preobrati, je spoznala, da se ima opirati nje moč in obstoj zgolj na slovanski živelj in da mora prostirati svoje meje le na jug. Slovanstvo in A/.ijatstvo turško pa sta kakor ogenj in voda, ki se nikdar nijsta uje mala in se tudi ne bodeta. Kedor je prijatelj Slovanom, nij mu moči ljubiti Turčije. O tej stvari nij treba dalnjih argumentov.
Kar se pa tiče ponosne Nemčije in vsemogočnega Bismarka, ki baje nehče odločilnega programa v bodočem zborovanji, nas tolaži to, da Nemec Še nikdar nij bil zadovoljen s tem, kar je koristilo Slovanom. Mislimo le, da Nemec nčma Se prve in poslednje besede v Evropi. Kar sklene devetdeset milijonov Slovanov in mogočna Anglija, temu bodo morali pritrditi, hoteč ali nehoteč, Nemci in vsi pobratimi Izlamovi.
Naša najsrčnejša želja je, da se brzo reši orientalsko vprašanje, zatorej upamo v bodoči berlinski zbor, da uredi „pri zelene j mizi" zamotane razmere ob Balkana. In če nij drugače, mi smo prvi pripravljeni, tudi s svojo krvjo kupiti svobodo bratov na jugu. Slovan, ki uže krvavi mnogo vekov pod turškim mečem, ne straši se tudi poslednje odločilne križarske vojske za svoje svetinje. Kdor je pravi prijatelj svobodi in sovražnik barbarizmu, naj se nam pridruži, mi mu kličemo: „Salve" !   L—s.
Politični razgled.
TVotr&tnJe dežele.
V Ljubljani 19. junija.
Telegram v včerajšnjem listu je naznanil, da je Herbst spisal svoje poročilo o vladnej predlogi glede spremembe volilnega redu za če&kl deželni zbor. To poročilo vrti ae v krogu navadnih psovk, kakoršne rabijo nemškim ustavovercem po krčmah in kavnnah. Herbst prežvekuje stare reči: da Nemci ne zaupajo zdanjej vladi, da je to nezaupanje vladna predloga še utrdila in da je vlada zanesla mej Češke velikoposestnike še narodnostni prepir.  To je nemška miroljubivost?
V Soliiogrradu je uže imenovan deželni glavar in njemu namestnik. Chorinski in Lienbacher oba sta konservativca. Vsled tega imenovanja pa konservativci tudi nemajo dvetretjinske večine v deželnem zboru solno-gradskem.
Konferenca lirvafskejra sabora je četrtek zvečer storila definitiven sklep o magjar-skem učnem tečaji. Ban je stavil zaupno vprašanje. Od 57 konferenčnih članov je glasovalo 43 za to, da se odgovor banov na konferenčno pismo sprejme. Ban je zahvalivši se obljubil, da bode vse storil, da bode zaslužil to zaupnico. Saborska konferencija je izrekla željo, naj jej ban kmalu poroča, kaj bode dosegel zoper Davidovo okrožnico. „Obzor" pravi: „Postigne li ban željeni cilj, tim bolje, nepostigne li, onda će konferencija o daljnem postupku zaključiti".
Nagodbena debata se v saboru nadaljuje. Četrtek so govorili za nagodbo zastopniki Ku-ševič, VušČič, proti nagodbi pa prof. Vrbanič, dr. Gjorgjević in baron Rukavina. Kušević je dejal, da obnovljenu hrvatsko-cgerska finančna nagodba izraža interese hrvatskega naroda. Vuščič je naglašal, da bi Hrvatje ne dobili nig-dar Krajine, da nij so sklenili nagodbe. Vrbanič je dejal, da je bilo preje s Hrvatsko boljše, predno da je imela nagodbo z Ogersko. Oger-ska gmotno propada in za soboj vleče še Hr vatsko Magjari so v zadnjih 10. letih naredili toliko dolga, da morajo na leto plačevati 92 milijonov goldinarjev obresti, a Hrvatska od vsega nema nič, razen česti, da pomaga obresti plačevati. V obče skrbe Magjari samo za se, a da bi Hrvatje zanje plačevali Dr. Gjorgjević se čudi, zakaj da Krajina nij bila vtelesena materi zemlji ob jednem ko se je finančna nagodba sklenila.
ViiuitJ«* d riave. V petek so vsi ruski listi navdušeno slavili Puškina spomin kot ruskega pesnika, katerega denes ves ruski narod slavi. „Golos piše: „Denes, ko se odkriva Puškinov spomenik, čutimo vsi, mladi in stari, da so njegova čudovita dela najvišja stvaritev duševnih močij ruskega naroda in najpopolnejši in najbolj zreli sad ruskega stvarečega genija.
Berlinska „K6ln. Ztg.tt poroča, da hoče Turčija i rii<»| grorl odstopiti Osinjsko ozemlje do Bojane. Vlade evropske so baje s tem zadovoljne, in tudi Avstrija nema nič proti temu.
Dne 16. t. m. seje sklenilo bolfrarako narodno sebranje. V zadnjih dneh je dovolilo še bodget, kateri kaže dohodkov 23,114.500 fr. stroškov pa 2C,583.287 fr.
Grška vlada je po Brailasu izročila udom konference v Berlinu spomenico o tem, kar Grška zahteva. Grška meja naj bi po tej spomenici šla od Krfa do Bunasa in Amaibes-gorovja, a nehala sredi obali solunskega zaliva. GrSka zahteva dakle 7000 kv. milj ozemlja več, nego ga jej je priznal berlinski kongres.
O berllnskej konferenci se poroča, da vlada mej njenimi udi popolnem jednako mišljenje. Svoje delo bode baje dovršila v 10 do 12 dneh. V zadnjih sejah bode konferenca določila, kedai ae pošlje komisija na mesto, da izvrši konferenčne sklepe, ter se bode moralo skrbeti tudi za osobno varnost komisijnih Članov. Avstrijski polnomočnik ima baje nalog glasovati za vse, kar soglasi z berlinske pogodbe določbami.
Angleškemu parlamentu je vlada predložila plavo knjigo, večinom same instrukcije Granvillove na Gttshena. V pismu od 18. maja t 1. pravi Granvile: Čas je prišel ko zahteva vlada te (angleške) dežele od Turčije, da ona izpolne vse, kar jej glede" Grška in Črne gore nalaga berlinska pogodba. Vlada je zato prosila druge vlasti, da bodo Turčiji vse skupaj izročile enako noto. Grška meja se mora uravnati, v to Rvrho je predlagala angleška vlada, da se v Berlinu skliče konferenca. Še n u j n e j S e je črnogorsko vprašanje; Albanci so se uprli proti turškej avtoriteti, kar so pustile turške oblastnije. Tega upora Turčija ne more zatreti. Turčija mora v notranjem svojo upravo predrugačiti in vlade morale bi vspostaviti za Turčijo finančno komisijo. Izvir največjega dela zla po vseh turških nrovtncijah je Turčija sama.
Dne 27. aprila ie poslal Lavard depešo V katerej se pravi: Sultan ne zaupa nekaj časa nič več Angleškej. Človek in blago, nič nij varno v Teaaliji, Epiru in Makedoniji. Ako hoče Anglija res rešiti Turčijo, potem jej ne sme samo pretiti. Dne 20. maja je Gran-wille poslal depešo Goschenu, v katerej mu naznanja, da hoče sultan v Carigradu sklicati turški parlament
O tej plavej knjigi pišo „Times", da je potrpljivost Evrope s Turčijo pri kraji in da je prišel Čas delovanja. „Pali Mali Gazette^ zdaj najbolj poučen organ angleške vlade, pravi, da zdanja angleška vlada razvida zdaj iz Lay-ardove depeše, da, ako se hoče v Turčiji kaj doseči, mora se zgoditi se silo. Vlada angleška se ne more motiti; ona je na takem potu, da bi doživela samo ponižanje, ako bi Turčiji samo pretila. „Daily News" piše: Instrukcije
starega svojega „ k umirja", kateremu zažiga kadilo.
Goethe je nečemu sovremeniku napisal te znane verze:
„ . . . . lih bin von keiner Schule! Kein Meister lebt, mit dem ich buhle; Aucb bin ich weit da von entfernt, Dass ich von Todten was gelernt. Das heisst, wenn ich ihn recht veratand: Ich bin ein Narr auf cignc i lami."
G. Aid ševe c naj si tolmači to sodbo, kakor mu drago, a vi, čestiti gospod urednik, vzprimite pro tempore naslednje verze namesto „kritike". Zdravstvujte!
Jak. Aleaevcu.
Ex principiis — sine ira — pro remedio.
Kar vzbudil poetov novi nam čas, Aleševca nij Se neben postavil,
Zatorej v strune udarim jaz,
ŽeW-č, da veselje bi mu napravil.
Aleševec Jakob, čudni svetnik,
Ti prvi Bi zdaj humorist po — azbuki,
In kje in kako dobiva se Jfk" Hvaležni smo brali pisci neuki.
Po govori zna se kmet in meščan, In grla slavčjega nema pinoža,
Cigan je v suknji gospftdski cigan, Različnih sta svojstev osat in roža.
Bogov koččvskih, ostudnih apak, Nij staviti vzpored Canove kipom,
Ni svile tkanini od kozjih dlak, In podlost i nigdar tvoje dovtipom.
Pogostoma lehko si videl nekdaj
Podobo člške mršave kljiise, Lodrici s kisavcem v mnogi kraj,
A ("asih tudi nosila je bruse.
Drenjačo z desnico trdi Člč,
Z levico držal krepko je povodec,
Počitka užival malo konjič,
Po krmi je vedno mu \ /dihal želodec.
Izkolčila tOvor in hoja žival, Krilili udarci je nijso pogosti,
Brez teže imč si koščicam da1,
Ter žimo seštel v oinuzauctn hvosti.
Prav takšen nesrečni Pcgaz je tvoj: Pregnanega krm:, božaj, trpi,
Ne vzdigne para se k višku s tjboj. Zastali so jej ugibični sklepi.
Ogrddi le kdže združuje včz,
Skriljak mu svoj obesiš na ko vek,
Hrbet odrt jo po dolzem, poččz, Miluje ga siehrn usmiljen čluvebL
Zato jedino v prahi nižin
Pisateljski prodaj nam svoj dcet,
In še v zahvalo dobodeš „ kolin":
Tu es magister, qui bene docet!
Deviškim postani i in kuharicam Nedolžno sreč prijetno šegačeš,
Ljubljanskim po trgi k ruha-i ram
Krepelcc na radost v črnilo pomačeš.
('revijar, na stolci nizkem Bedeč, Povžlva z veseljem Bpise tvojo,
Fijakar, visoko ob kozli sloneč, Veljavno „I3renceljnuu slavo poje.
Slovenskih pisarjev oskrotnni zbor, Kateri mej vami Slovcnoni godi?
Prezira vaših del se ncBtv6r, Zamčče rod vam spise povsodi.
In res, kdo tudi čltal bi v slast.
Novele Jurčičeve in romane, — Kdo Stritarju hvalo dajal in čast,
Odkar ao mej svetom „Slike Ljubljane"?
na Giischena so podobne tihej vodi in pome-njajo vec, nego Sa!isburyjevo pretenje. O Turčiji se ne sme govoriti kot muselmanskej državi; velika večina stanovništva je krščanska, vladana pa doslej od mohamedunov! Vsa reforma turške države morala bi biti ta, da se moč vzeme muselmanskej manjšini pa se izroči krščanskej večini.
Domače stvari.
— (Cesar) je daroval po vremenskej nezgodi poškodovanim krškim in novomeškim Dolenjcem iz svoje zasobne blagajne štiri ti s o č goldinarjev.
— (Deželnih kranj skih poslancev) se Idrijčanom — kakor se nam je povedalo — ni j vredno zdelo vabiti k slavnosti tristoletnice svojega rudnika. — Nam nij znano, ali se je to zgodilo po kakšnej pomoti, ali je morebiti dotični odbor teh odličnih gospodov celo navlašč — pozabil, v nobednem obeh slučajev pak nam nij možno Idrijčanov zatorej — hvaliti.
— (Slovenščina v sodnijskem uradu.) Piše se nam od tu: Minoli teden je ljubljanske deželne sodnije sluga J., imel rubiti B. S., a ker naloga svojega izvršiti nij mogel, izvršil je — tožnikova prošnja je bila slovenska — poročilo svoje v istem jezici. Za ta „greh" pak je bil ostro posvarjen od g. dež. sod. predsednika, kateri mu je tudi določno povedal, da je pri ljubljanske] sodniji uradni jezik nemški, priporofevaje mu, da si to za bodoče čase dobro zapomni. — Kako se takšno postopanje ujema z ukazom vis. c. kr. pravosodnega ministerstva od dne 5. septembra 1867 št. 8G36 in 939G, v št. 12G „Slovenskoga Naroda" priobčenem?
— (Iz Cerknice) je prišla deputacja občinskega odbora, gg. župan Pogačnik, svetovalec Mriavec in državni poslanec Obreza ter je oddala diplomi častnega občanstva gospodu deželnemu predsedniku W i n k 1 e r j u in gosp. dr. Voinjaku.
— (Umrl) je predvčeranjem v TržiČi po vsem Gorenjskem dobro znani okrajni zdravnik, g. Tomaž Pire.
— {Celjska čitalnica) napravi denes dne 20. junija ob 2. uri popoludne izlet v Žalec. Popoludne je zabava pri g. Iiausenbichlerju, a zvečer ob pol 8. uri beseda pri g. Staretu.
— (Slavnost tisočletnice slovan skega bogoslužja) priredijo slovanski vi-sokošolci na Dunaj i v nedeljo dne" 27. jun. 1880 katerej je takšen spored: Ob 11. uri dopolu-dne": Velika staroslovenska maša v sv. Ane cerkvi (I., Annagasse),  pri katerej poje slo-
vansko pevsko društvo. Ob &•/, uri na večer: Svečanostni večer v sobanah dunajske „Garten-bau-GesellschaftM (L, Parkring 12).
Razne vesti.
* (Itedek slučaj.) V Rosshauptu na Češkem so dne 9. t. m. ob jednem pokopali dva zakonska. Dne 2. t. m. sta oba jednako zbolela, dno 6.. so oba obhajali in dne" 7. jun. sta oba umrla. Dan njiju pokopa je bil baš tudi 31. obletnica njiju poroke.
* (Volilna bitka na Ogerskem.) V Oravici so predzadnji petek volili poslanca, ka teri je svojim volilcem v zahvalo podaril 32 veder vina. Ti so se upijanili in vnel se je mej njimi prepir, ki se je skoraj spremenil v krvav boj. Zbadali so se drug drugega z noži, a panriurji so po nemirnežih neusmiljeno odri-hali se puškami. Ranjenih je mnogo, mej temi tudi nekoliko prav nevarno. Ogerski barbari res ne bodo nikdar mogli skriti svoje azijske prirojene si divjosti, Če tudi se radi po svetu ponašajo se svojo izobraženostjoM.
* (Visoka starost.) Iz Ungvara se piše, da je dne 13. t. m. umrla tamkaj neka Marija Liše, katera je učakala 115 let. Lani o povodnji bi bila starka skoraj utonila, ker si je baš pri reki Um? umivala nogi, ko je prišla velika voda. Valovi m> jo potegnili bč soboj. Telegrafsk sluga, ki je nesrečnico videl, rešil jo je še o pravem Času gotove smrti. Krsto materino je na pokopališče izpremila hči, katera šteje tudi uže sedemdeset let.
* (Pusti vsakemu svoje!) Na Francoskem je živel kmetic se svojo ženo, katerej se pak nij zdela zakonska zvestobi posebno stroga dolžnost. Imela je namreč poleg svojega moža tudi še „ namestnika". Kmet, opazi v si, da se ne godi vse, kakor b< se imelo, sklene svojemu nepoklicanemu tovarišu osvetiti se. Kupi zatorej revolver ter ga izroči ženi, strogo jej ukazavši, da ustreli njemu tekmeca. Žena je res tudi storila, kakor jej je bilo naloženo, samo da je svojega čestitelja lehko ranila, a ga ne ustrelila, kakor jej je zapo-vedal mož. Soproga sta se zaradi tega čina imela nedavno zagovarjati pred sodnijo, kjer sta bila spoznana oba nekrivima.
* (Trčila je) pri belem dnevi v Kiel-skem zalivu nemška oklopna korveta nSachsenu na neko ladijo, katero je precej poškodovala. Tudi sama je dobila toliko prask, da jo bodo morali popravljati preduo bode za rabo.
* (V stan i!) V Draždanah je zdaj videti čudna postelja, ki nosi ime „Vstani" — in sicer po vsej pravici. Napravljena je namreč tako, da v njej skriti stroj o določenej uri prižge luč in v kratkem potem, kadar budilo neba glasiti se, in Če ga zaspane nij poslušal, se ležišče pod njim podere in on pade na tla da je tako naposled primoran vstati.
* (Koliko ljudi j po gol tn e m o rj e?) Nekega angleškega statistika je dal vprašati odbor izvedencev v angleškej spoilnjej zbornici, naj naznani uzrok, zakaj se toliko ladij potopi
Kar pisal Kopitar nam je, velikan, Za ti jim sta Metelko in Levstik pisala,
O tem si ti ue trpinčiš možjtin, Ljubljana tebi je slovnico dala.
Ti grčav ai panj — no bodi hud! —
Tcsarjn predraga zato je tesla, A njega remeaelstva pot in trud,
Kakov dobiček bi mu prinesla?
Nekoliko imaš talenta res,
A tvojej podlosti Bog odpusti, Na jednu pošteno tri latovsko vmes
Besede okorni ti jezik \iTisti.
„Itešpebtarjova kuharica" je cvet
Estetiki in jezika čobodri, Domači „inteligentni" svčt
Nje sluša klevet na javnosti odri.
In „Žabjuški ričet" in „Gatar Maks",
In „Vrtoniir", obilica iger, „Petćlin Jauez" — sit vobis pax!
Povdhal kritike nij vas tiger!
Na poti je zlega nebčski glas Prošiuil krćanstvu zatiralca Savla,
Sreš se mu stopil jekleni opas In dobili smo — apostola Pavla.
Kar naših vrlih je slovstvenih mož, Će tebe z dokazi kater bi poučil,
l>a slavcev je slajši glas od plodi, Ti vanj v zalivalo bi kamen zalučil.
Da mreno ušesno pretresa ti Dne sddnjega trobenta bučeča,
Zaman bi trobila nebesa ti;
Ne zbOde tobe opomba svareča.
Kdo neki bi se o tebi jezil,
Ćemtt bi prožil v sreč ti pušice?
Aleše vec vsegdar dosle si bil, V bodoče ohraniš jednako lice.
Težke, uniejem, opravke imaš, Hudo zabavati res je Slovčne,
A ti ćitaleev svojih poznaš
In gledaš na strani oblastne mecene.
Žive proganja „odličnike" črt,
Na gritb jim sovražniki denejo kamen, Ti z nadejo takšne bčrlo podprt
Nam pridno še kvasi v bodoće. A m e n.
v morji in koliko ljudij stori pri tem nesrečno smrt. Dotičnik je poročal, da je v minolih petih letih preko 90O0 ljudij na ta način izgubilo život. Glavni uzrok, da se ladije une-srečavajo, pravi omenjeni statistik, je ta, ker imajo žito npvadno v hramovih nasuto in če pride kakšen val, zgubode ladija ravnotežje in se potopi. Priporočal je zatorej, da bi se žito prevažalo po morji v vrečah, ker bi potem lažje bilo na lad'jah ravnotežje ohranjevati in bi se menj potopov pripetilo.
I.lntnlra opravutAtv«.   G. A. L. v Sežnnl.
Mi smo „.Slovenski Narod" od dne 12. junija t. I. vsem naroča kom poslali, torej tudi sežanskim; jako čudno je tedaj, da je, kakor nam pišete, vsem sežanskim naročnikom izostal — toga more le pošta kriva biti. Poizvedite.
Št. 3020.
(277-2;
Sekundarska služba
v deželnej bolnišnici v Ljubljani z letno plačo 400 gl., in s posebno začasno nagrado 200 gl. za opravljanje sekundarske službe v 2 podružnicah, potem s prostim stanovanjem, svečavo in kurjavo, je izpraznena, ter se bode na dobo 2 let oddala, ki se utegne po dveletnem dobrem službovanji potem še za 2 leti podaljšati. — Prošnje za to službo naj se vlože «■«» 30. Junija 1. 18SO
pri vodstvu deželnih dobrodelnih naprav v Ljubljani
Prošnjiki imajo dokazati, da so doktorji zdravuištva ali da so vsaj uže dovršili zdravniške visoke šole in povedati, če so uže kje službovali. — Na prošnjike, kateri so razen nemščine zmožni tudi slovenskega ali katerega druzega slovanskega jezika, se bode posebno oziralo.
Od deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani 12. junija 1880. Dr. Spraiigcr-Jeve
kapljice za želodec
pomagajo vaakomu, ako ima krč v želodci, migreno, slabosti, krč v prsih, mastno kolcanje itd. Odpre hitro in brez bolečin truplo. Zoper zlato iilo in za-pretje. Pri škrofeljnih odpravijo te kapljice vso tva-rino, iz katere izhaja bolezen in odpravi červieke. Kdor ima davični kašelj, naj vzeme po '/« žlice teh kapljic vsako uro, dokler no pride zdravnik, kor takoj bolezen ublaži in odpravi vročino. Varuje v koleri iu nalezljivih boleznih zoper to, da se bolezen ne naleze, a mora so vsak dan nekoliko teh kapljic izpiti. Na potovanji, ko nerodno uživanje prouzroča slabosti, pomaga takoj. Zoper jezo in bel jezik, ker odpravi žolč in da zopet slast.
Naj se poskusi z majhenim in vsagdo preveri o njih br/.t m uplivanji.
Prodaje samo lekarnar J. Svoboda v LJubljani, sklenico po 30 in 50 kr. (16U—5)
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem preložil svojo
zalogo črevljev,
katero Bem prejo imel v šolskem drevoredu,
v medarske ulice,
v vežo hiše štev. 3, zraven loterije za skelijo.
Svojim kupcem priporočam ae in vsem drugim, ter objavljam, da bodem vsakemu dobro in ceno postregel.
Jaka SkrMnec,
(251—8) črevljarski mojster.
• •m m n
Najizvrstnejši, sploh priznani
cement iz Laškega trga
(Tik firer-Cement)
na čtr-obn.© in d.et>elo se dobi v
v reduti, sv. Florijana ulice.
Kavno tam se dobi tudi (258—3)
Perlmooser Portland-Gement
na d.xo"torxo in debelo in Drav ceno.
20 
Dunajska borza II). junija.
(Izvirno telegrafičnn porodilo.)
Enotni dri. dolg v bankovcih .   . 73 gld. 75
Enotni drl. dolg ▼ »rebru   ... 74 „20
Zlata renta......... 89   „ 40
1860 dri. posojilo...... 132   „ 75
Akcije narodne banke   .... Mtj   „ —
Kreditne akcije....... 283   „ 70
London.......... 117    „ 10
Napol........... y   „ 32
0. kr. cekini........ B    „ 55
Državne marke....... 57 .45
kr.
Triu«* cene
t Ljubljani 19, junija t. 1. Plenica hektoliter 10 gld. 40 kr. — rež 7 gld. 31 kr.; — ječmen 5 gld. 51 kr.; — oves 3 gld. 90 kr.; - ajda 5 gld. 70 kr.; — prosd 5 gld. 70 kr.;
— koruza 6 gld. 34 kr.; — krompir 100 kilogramov 3 gd. 93 kr.; — fižol hektoliter 9 gld. - kr.; masla kilogram — gld. 7-S kr.; mast — gld. 74 kr.; — špeh frišen — gld. 68 kr.; ipeh povojen — gld. 70 kr. |
— jajce po l*/t kr.; — mieka liter 8 kr.; — govednine kilogram 56 kr.; — teletnine 50 kr.; — svinjsko meno (54 kr.; — sena 100 kilogramov 1 gld. 95 kr ;
I— slame 1 gld. 78 kr.; — drva 6 gld. 20 kr.; — mehka 5 gld.
trda 4 kv. metrov - kr.
Išče se dobro izurjeni
ključarski pomočnik.
Natančneje povč
(283—3)
Jarnej Zavrtnik
v Dol. Los
atci.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo prežaloatno vest, daje naš preljubljeni soprog, taat in ded, gospod
Togpaž Pire,
okrajni zdravnik v Tržiču na Gorenjskem,
denes ob 12 V« uri popoludne v 67. letu svoje dobe, previden se sv. zakramenti za umirajoče, po dolgej in hude j bolezni umrl.
Pogreb je v nedeljo dnč 20. junija ob 9. uri zjutraj.
Blažega umrlega priporočamo vsem njegovim prijateljem in znancem v blag spomin.
V Tržiču, dnč 18.junija 1880.
(286)
Ostali žalujoči.
Razglas
hranilnice in zastavnice ljubljanske.
----Vs=^f=V«—
Urad kranjske hranilnice bode zarad sklepanja računov za I. semester 1880
od 1. do 15. julija 1880
in urad zastavljavnice
od 24. junija 1880 do 15. julija 1880
zaprt.
Vodstvo kranjske hranilnice in zastavljavnice.
V Ljubljani, dne 19. junija 18 8 0. (285—1)
ruj«-i.
19. junija:
Pri Rlona i Gruden iz Gorenjskega. — Baron Lazarini iz Gradca. — Bruok-ner iz Dunaja.
Pri Mallelt Daub iz Dunaja. —Herz iz Kočovja. — Bayardi iz Gradca. — Roaenberg iz Dunaja. — Pogačnik, Milavec, Obreza ii Cerknice. Pri mvMtrl|aheni renar|l s Herezo iz T.irnova.
Svarjenje.
- m -
Gospodom fabrikantom, trgovcem in kupcem ponarejenih šivalnih strojev javljamo, da povsodi one stroje in strojne dele sodnijski zasežemo, kateri kakor koli nosijo naše ime
ali naše uknjižene trgovinske marke. Samo mi imamo pravico svojim izdelkom dajati ime (261—3)
The HOVVE Mach. Co. Ld.
Victoria- Street London. Direktor: Zastopnik:
H. S C HO T T Fran Detter
na DuimJI. v LJubljani
Fotografičen atefier.
Visokočcstiiemu p. n. občinstvu imam čast naznanjati, da je čisto popravljeni in z elegantnimi čakalnicami oskrbljeni
fotografični atelier ¥ hotelu „pri Slonu"
od ilik'-  IT. m;ijiiiU:i odprt.
Jaz prevzemam vsa dela, ki spadajo v -fotografijo,' izdelujem portrete in skupine v visitnej, kabim-tnej in vsa kej velikosti, kakor si kdo zeli ; slike človeške velikosti po vposlanih visitnih fotografijah, črno ali pa iznialano in sieer popolnem umeteljniški. Priporočam se za fotografiranje mrtvecev, poslopij, industrijskih rečij, živih živalij, okolic itd. po nizkej ceni.
Fotografuje se vsak dan od 8. do 5. ure, a pomnim, da je najboljše oblačno vreme, razen pri fotografov an j i otrok.
Cena visitnih slik: od 4 do 7 gld. za 12 komadov.
Uljudno prosi obilnih naročeb
(226-6)
A. Lobenwein,
fotograf v Ljubljani, CelOTd in beljaku.
BHF* TVillielmov <M^| rimski, skušeni, pravi, vseobčni
zdravilni in vodni prilep (plašter)
zoper
glavobol, rane, opeklino in ozeblino.
Ta prilep je privilegiran od Nj. rimsk. kat. veličanstva. Mod in nčlnek tega pri lepa je posebno ugoden pri globokih in raztrganih ranah ve led uboda ali udara, pri hudih uleslh, neodpravljivih bezgavkah, pri skeleoih izpustkih, pri črvu, vnetih in oguljenih prsih, spekllnah, kurjih očesih, otiskah, zmrznenih udih, pri toku iz trganja in Jednakih bolečinah.
Jedna škatljica stane 40 kr. av. velj. Menj, nego dve škatljici se ne pošiljati in stuneti b kolekom in pošiljatvijo 1 gld. av. velj. Ta prilep pravi ima samo
lekarna Fran Wilhelma v Neuenkirchnu pri Dunaji. Nadalje ima tudi:
V Ljubljani: Peter Lassnik. (527-16)
I«-i o M. H. platnena obleka.
€.old. 4.
lister-sako, rujav ali črn.
CsVold, 7.
platnena oprava, platnena spalna suknja.
Gold. 3 do 7. +
J platnena obleka za dečke in deklice, J
+
t
+ +
+
(velikosti od 2 let počenši), pri
(267—2)
t M. Neumann-u,
Ljubljana, Slonove ulice št. 11.
Udaioij in urednik Makao Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
D03D