Štev. 119.	V	Ljubljani,	v	sredo	dne	25.	oktobra	1911.	Leto	L
farja izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina I dostavljanjem na dom ali po pošti K 1*50. Posamezna Številka 6 v. Letna naročnina K 18-—, polletna K 9*—, četrtletna K 4-50. — Za Inozemstvo K 30*—. — Naslovi Upravnlštvo »Zarje*1 v Ljubljani, Selenburgova ulica St. 6. 11. nadstr. Uradne ure za stranke od tl.—12. dopoldan in od 6.—7. zvečer.	::
Posamezna številka O vinarjev.
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniSka rokopise, ki Jih ne vrača. — UpravniStvo sprejema naročnino In Inserate. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratom: Cnostopna petilvrstlca 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana In razglasi 30 vin. — Naslov; Uredništvo „Zarje“ v Ljubljani, Selenburgova ul. 6,11., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. In od ‘/26.—'/27. zv. — Reklamacije poštnine proste
Debata se nadaljuje.
Ljubljana, 24, oktobra.
Draginjski odsek je imel danes zopet sejo in je zopet izgubil dan. Debatirali so, do glasovanja niso prišli. Jutri imajo zopet sejo in bodo zopet debatirali in sklenili najbrž zopet ne bodo ničesar. Najbrže bo hotel govoriti vsak agrarec, ki zna sploh odpreti usta. Znanja zdaj itak ni treba, kdor more migati z jezikom, zdaj lahko govori z agrarnega stališča. Argumente je dal oderuhom baron Gautsch sam s s voj o veterinarsko komedijo, ki jo je uprizoril zadnji teden. 0 tistih „grozotah“ v Argentiniji, o katerih so baje pripovedovali veterinarci, se lahko s primerno garnituro go vori toliko, da se debata lahko raztegne tudi do druzega leta.
Ali režija ministrskega predsednika je bila vendar preveč lojalna. Ko je, seveda „iznena-deu od Spačkovega predloga”, poklical „čisto slučajno" pred vratmi čakajoča veterinarja v posvetovalnico, je zahteval, da bodi seja za-upDa, dokler podajata gospoda funkcionarja dvoje poročilo. To je storil iz same ,lojalnosti-do Argentinije. bil je naenkrat zopet kavalir in se je spomnil, da vendar ne gre, da bi se neprijetne razmere prijateljske države javno obravnavale v naši zbornici. Agrarci in meščanski poslanci bo mislili ravno toliko, kakor da jih je pravkar zbudil iz dremeža, pa so pokimali — in seja je bila tajna.
Vsa čast lojalnim občutkom gospoda Gau-tseha, ali pozabil je gospod baron, da ima vsaka medalja dve plati, ki sta navadno različni. Kar je lojalno na eno stran, je lahko skrajno nelojalno na drugo. Za tajnost tega poročila mu ne more biti hvaležno avstrijsko prebivalstvo, najbrže se pa ta metoda tudi Argentiniji ne bo zdela posebno lojalna.
Kaj sta poročala veterinarja, ki ju je bil Weisskirehner poslal v Argentinijo, da v par tednih preštudirata razmere v veliki tuji deželi? Nihče ne ve tega, razven onih, ki so bili navzoči na tisti seji. Tako si človek lahko misli vse in nič. Karkoli hočemo, si lahko mislimo v Avstriji, pa seveda ne vemo ničesar; karkoli si lahko mislijo v Argentiniji, pa tudi ne vedo ničesar.
Obdolžili so Argentinijo — česa ? Da so jo dolžili, je znano. Zagovarjati se pa ne more, ker ne Te, kaj ji očitajo. In ljudstvo, ki zahteva mesa iz Argentinije, ljudstvo, ki ga je tupatam že nokoliko pokušalo — kaj naj si misli ?
To skrivnostno namigavanje je vsekakor najslabši način, ki ga je mogei izbrati baron Gautseb. In sumljiv je od konca do kraja. Kaj ni ljudem, vladam, parlamentom, javnim organom na Angleškem, v Švici, v Nemčiji
in po vseh deželah, ki dobivajo meso ifc Argentinije in ki vse boljinbolj pospešujejo uvoz tega mesa, prav nič mar, kaj uživa ljudstvo ? Samo avstrijska vlada da je tako skrbna mati ?
Ouduo ! Doslej smo jo večinoma poznali bolj za mačeho. Kaj se je tako čudovito iz-preobrnila !
Misli sploh ne dobe miru pri tem predmetu . . . Kdaj' pa so nastale tiste velikanske nevarnosti v Argentiniji ? Težko je verjeti, da bi se bile razmere ravno od lanskega leta poslabšale. Veliko bolj naravno bi bilo, da se tudi tam množe varnostne odredbe in da se razvija državno nadzorstvo tem bolj, čim bolj napreduje izvoz mesa. Ali lani je vlada vendar dovolila, da je prišlo nekoliko ladij tega mesa v Avstrijo. Kako je mogla, kako je smela, če je ta reč tako nevarna ?
Meseca julija je imel baron Gautsch drugačne ugovore proti argentinskemu mesu. Takrat je dejal, da se Avstrija ne bo podala v trajno odvisnost od kakšnega prekmorskega mesnega trusta. čemu je bilo treba te pretveze, če bi bil lahko enostavno dejal: Zdrav« stvene razmere v Argentiniji ne dovoljujejo nabave tega mesa, ker so take in take ?
Včasi je pravil baron Gautsch, da je treba samo ogrskega dovoljenja ; če dovolijo v Budimpešti, tedaj lahko dobimo mesa tudi iz Argentinije . . . Kako ? če dovoli madjarska gospoda, tedaj izgine vsa nevarnost? Zdravje argentinske živine in veterinarske razmere v Argentiniji se vendar ne izpreminjajo po tem, če pravi grof Khuen Hedervary ..da" ali pa »ne\
Z vsako pametno mislijo je bila trajna komedija v draginjskem odseku v nasprotju. Ali njeni sadovi že dozorevajo. Klerikalnoagrar-ni poslanci ter klerikalnoagrarni časopisi že govore o »argentinski mrhovini" in o podobnih strahovih in na podlagi neznanih romanov, ki sta jih veterinarja pripovedovala za zaklenjenimi durmi se razvija v draginjskem odseku prava obstrukcija.
Zavlačenje se pa ne tiče samo argentinskega mesa, temveč je napeijeno proti vsakemu uvozu mesa. Cez Argentinijo zabavljajo z glasnimi besedami, s hinavsko mislijo pa pripravljajo ovire tudi srbskemu mesu in srbski živini. Kdove, če ne pridejo kakšni veterinarci, ki naslikajo tudi razmere v Srbiji z najtemnejšimi barvami na radost in zabavo naših domačih mesnih oderuhov, ki že od nekdaj opravljajo vsako deželo, iz katere bi moglo priti nekoliko kilogramov mesa.
Baron Gautsch se pač še nikoli ni vprašal, kako je lačnemu Avstrijcu, če se ozre po drugih državah. Gotovo mu ni prišlo na misel, da bi se bil marsikdo najrajši kar odplul s tistimi barkami, ki so nam odpeljale argentinsko meso izpred nosu. Baron Gautsch je patriot,
MAKSIM GOBKIJ:
Mati.
Socialen roman v dveh delih.
Trudila se je, da zbudi v svojem spominu vse podrobnosti; pripovedovala je o begu in govorila, kakor da bi sporočala pripovedovanje drugega in da bi sama dvomila o njegovi resničnosti.
— Glejte, srečo imamo! — je pripomnil Nikolaj in si mel roke. — A za vas sem se bal! Vrag vedi! Veste, Nilovna, sprejmite moj prijateljski nasvet: ne bojte se sodne razprave ! Čim prej bo, tem bližja je osvoboditev Pavla, verujte mi 1 Morda uide spotoma . .. Bazprava izgleda približno tako le . ..
Pa ji je narisal sliko sodne razprave, mati ga je poslušala in je razumela, da se nečesa boji, pa da bi jo rad ohrabril.
— Nemara mislite, da izdam kaj sodnikom ? — g» j® nenadoma vprašala. — Ali da jih poprosim za kaj ?
Kvišku je poskočil, mahnil z rokami in zavpil užaljeno:
— Kaj pravite? Zalite me .. .
— Bojim se, to je res! česa se bojim, ne vem! ... — Umolknila je in njene oči so begale po izbi. j
— Časih se mi zdi, kakor da žalijo Pašo, da se norčujejo iz njega... Eh, kmetič, pravijo, kmečka korenina! Kaj pa si zagrešil ? A, Paša je ponosen . .. prav tako jim odgovarja .... Ali pa se jim Andrej posmehuje... Tei tam so tako strastni, tako pošteni... Pa
si misliš — da se zgodi kaj . .. Eden ne strpi, drugi mu priskočijo ... pa jih obsodijo... da jih ne vidiš nikoli več!
Mrko je molčal Nikolaj in si gladil brado.
— Teh misli ne preženeš iz glave! — je tiho nadaljevala mati. — Nekaj strašaega je sodišče! Ko začno iskati in tehtati resnico... strašno! Ne kazen, ampak sodba, ocena pravice se mi zdi strašna... Ne morem vam razložiti .. .
Čutila je, da Nikolaj ne razume njenega strahu. V sled tega ji je bilo še težje govoriti
o	svojem strahu.
XXIV.
Ta strah, podoben plesnobi, se je tri dni razraščal v njenih prsih in jo dušil s svojo težko vlago; ko je napočil dan sodne razprave, je nesla 8 seboj v razpravno dvorano težko, temno butaro, ki je lomila hrbet in vrat.
Na ulici so jo pozdravljali znanci iz predmestja; molče jim je odzdravljala in se urno prerivala skozi temno množico. Na hodnikih in v dvorani so jo srečali sorodniki obtožencev in govorili prav tako z zlomljenim glasom. Besede so se ji zdele odveč in ni jih razumela. Vsi ljudje so bili mrki, vse je navdajala ena in ista potrtost — navzela se je je tudi mati in jo še bolj dušila.
— Sedi poleg mene! — je dejal Sizov in se odmaknil na klopi.
Poslušno je sedla, popravila si obleko in se ozrla naokolo . . Pred njenimi očmi so se zlivali zeleni in malinasti kolobarji, lise in za-
agrarci so patriotje. vsi tih ti, ki se pripravljajo, da zlezejo v tabor vlade, so patriotje. Ali vendar je čuden tak p triotizem, ki se trudi dan na dan ilustrirati prebivalstvu, da je v Avstriji slabše kakor drugod, malone slabše kakor povsod drugod. To bi bilo morda vredno premisliti.
NOVICE.
* Železniški nezgodi r Galiciji. Na
progi Krakov-Dunaj sta trčila 22. oktobra ob 4. zjutraj na postaji Przebinija tovorna vlaka z neznansko silo drug ob drugega. 17 vozov je bilo popolnoma razdejanih. Več uslužbencev je bilo poškodovanih. Promet je bil za dalj časa ustavljen. — Skoro ob istem času je skočil na postaji B z e z o v 8 tira tovorni vlak, ki je vozil v Krakov. Strojevodja je bil mrtev, več železniških uslužbencev več ali manj težko ranjenih. Sedem vozov je bilo razbitih.
* Budimpešta proti draginji. Pri bu-dimpeštanskem mestnem svetu je bil pred dvema letoma ustanovljen socialno-politični oddelek. V kratkem času svojega obstanka je komisija izvedla zelo blagodejne socialno-poli-tične naprave: Stanovanjska beda je pred tremi leti dosegla svoj višek, ko je bilo za več kot 800 000 prebivalcev le 160.000 stanovanj; od teh je bilo praznih le 242, t. j. okolo 0 15 odstotkov. Tedaj se je mestni svet odločil, da nastopi proti oderuški politiki hišnih posestnikov, izdelal je obsežen stavbni načrt, in danes po dveh letih razpolaga občina s 4500 stanovanji deloma v večnadstropnih hišah, deloma v pritličnih hišah, ki jih oddaja delavcem in malim obrtnikom v najem za nizko, režijskim cenam odgovarjajočo najemnino. Najemnine so v mestnih hišah za 30 do 50 odstotkov nižje kot drugod. Večja stanovanja so opremljena s kopalnimi sobami, za manjše najemnike so napravljene skupne kopalne sobe.
— Mestna občina seka že šesto leto konjsko meso, ki je bilo proglašeno za konjski monopol. Kupcem se ne prodaje več kakor po kilogramu, da gostilničarji in drugi prodajalci ne zlorabljajo te naprave. Občinskih mesnic za konjsko meso je vsega vkup 22. Meso se prodaja po lastni ceni in velja kilogram konjskega mesa od 64 vin. do 1 K, kilogram konjskih salam RO vinarjev, par konjskih klobas 4 vin.
— M e s t n a pekarna je bila zgrajena pred dvema letoma in speče na dan 25 tisoč kilogramov kruha; sedaj se obrat razširi, da bo spekel na dan 80 tisoč kilogramov kruha. Podjetje dela z neznatnim dobičkom, pač pa regulira s svojimi nizkimi cenami cenfe zasebnih pekarn — Najnovejša akcija mestne občine proti draginji je otvoritev 14 proda j a l e n za živila, ki je določena za bližnje dni. — Dalje je mestni svet dal na-
praviti veliko skladišče za premog da oprosti konzumente ob sedanji draginji iz klešč prodajalcev premoga. — Končno bo občina oddajala svoja obsežna občinska zemljišča v najem le takim zakupnikom, ki bodo pridelovali zelenjavo in jo oddajali izključno na budimpeStanski trg.
* Stavkokazna sodrga. V Oberkasselu pri Diisseldorfu so se spopadli stavkokazi in stavkujoči delavci. Stavkokazi, ki so bili v premoči, so mahali z bodali in streljali iz revolverjev. Besni „deloljubni“ delavci so enega izmed stavkujočih z bodali tako obklali, da je umrl na mestu. Tri stavkokaze so aretirali, a jih je sodišče po zaslišanju izpustilo. Stavkokazi uživajo namreč posebno varstvo meščanske družbe. Ko je prišel čas obravnave, obtožencev niso mogli najti in so jih morali šele poiskati. Eden izmed stavkokaznih junakov se je skrival celo v bolnici.
* Odstavljen šolski ravnatelj. Okrajno glavarstvo v Bielicu je uplivalo na poljsko šolsko društvo, da je odstavilo dosedanjega ravnatelja poljske šole v Dziedicu M a d e j -s k e g a. Madejski se je namreč hudo pregrešil, ker je dal pri maši ob šolski otvoritvi zapeti poljsko narodno himno namesto cesarske pesmi ter s tem .razžalil patriotični čut.*
—	Pismo predsednika turSkega par* lamenta. Predsednik turškega parlamenta Ahmed Biza je pisal osrednjemu glasilu socialne demokracije v Nemčiji aVorMrartsu** naslednje pismo:
Carigrad, 16. oktobra. Pri sedanji tripo-litanski aferi Italija ni edini krivec. Sokrive so tudi druge velevlasti; kajti velevlasti so pripravljale napad na Turčijo. Njih zastopniki so nas zgrabili za grlo in dejali: »Sprijaznite se najpreje z okunacijo kot z gotovim dejstvom, potem vam bomo pomagali stvar urediti. To neumljivo ravnanje Evrope nas boli tembolj, ker bi eventualna izguba Tripolitanije vzbudila v vsem orientu nezaupnost, obup in gnus. Proč bi bilo zaupanje v civilizacijo, prač zaupanje v dano besedo in pogodbe, ki jih je podpisala Evropa. To nesoglasje med besedami in dejanji se zdi orientalcem najbujša kršitev morale. Mladoturška stranka se je pošteno trudila, da bi Evropo približala ljudstvu, ga seznanila z njenim napredkom in na ta način postavila most med zapadom in islamskim svetom. In ravno Evropa je zakrivila, da 66 je Mladoturkom ta naloga ponesrečila. Po brn-talnem italijanskem napadu, ki ga velevlasti odobravajo, nam naši domači nasprotniki očitajo, da smo bili z evropsko civilizacijo pre-prijazni in da smo precenjevali koristi, ki bi jih bili imeli od nje. Naši nasprotniki so prišli šepaj tako daleč, da pravijo, pravi napredek je samo v tem, da se vojaško okrepimo, in pravi patriotizem v tem, da vse žrtvujemo vo-
bleščale so se tanke žolte niti . . .
— Našega Grišo je pogubil tvoj sin! — je tiho izpregovorila ženica, sedeča zraven nje.
— Molči že, Natalija! — je odgovoril Sizov osorno.
Mati je pogledala na žensko. Samojlova je bila, dalje je sedel njen mož, plešast, častitljiv očanec s široko, rdečo brado. Njegovo obličje je bilo koščeno, mežikajoče je gledal predse in brada se mu je tresla.
Skozi visoka okna se je dvorana napolnjevala z motno svetlobo, zunaj je po šipah polzel sneg. Med okni je visela velika carjeva podoba, v močnem, mastno bleščečem zlatem okvirju; težke gardine so ob stenah pokrivale okvir z ravnimi gubami. Pred podobo, skoro po vsej sirni dvorani se je razprostirala z zelenim suknom pogrnjena miza, na desno ob steni sta stali za omrežjem dve leseni klopi, na levo dve vrsti malih stolov. Po dvorani so potiho tekali služabniki z zelenimi ovratniki in zlatimi gumbi na prsih in po životu. V motnem ovzdušju je plaho begal tih šepet in se razširjal komplicirani apotekarski duh. Vse to — barve, blesk, glasovi in vonj — ji je leglo na oči, se splazilo z dihi v prsi, izpodrinilo vsa živa čuvstva napolnjujoč opustošeno srce z nepremično, bridko bojaznijo.
Nenadoma je nekdo izmed ljudi glasno izpregovoiil, mati je zatrepetala, vsi so vstali, tudi ona se je vzdignila opiraje se na roko Sizova.
V	levem kotu dvorane so se odprle visoke duri. Skozi nje je zibaje stopil starček z
očali. Na njegovem sivem obrazu se je tresla bela, redka brada, vrhnja obrita ustnica se je povesila usta, ostre čeljusti in podbradek so se opirali na visok ovratnik uniforme in bilo je, kakor da pod ovratnikom ni vratu. Z roko ga je podpiral odzadaj visok, mlad človek a rdečim, okroglim obrazom kakor iz porcelana, a takoj za njim so 8e počasi pomikali še trije ljudje v zlato obšitih uniformah in trije civilisti.
Dolgo so se gnetli okolo mize in posedli po stolih; eden izmed njih v odpeti uniformi, lenega obritega obraza ]e nagovoril starca tiho in težko gibajoč zabuhle ustni. Starček je poslušal, sedeč nekam ravno in nepremično; za steklom na očalih je mati opazila dve drobni, brezbarvni pegi.
Na koncu mize je stal visok plešast človek, pokašljeval in šumel s papirji.
Starec se je zazibal naprej in izprego-voril. Prvo besedo je izgovoril jasno, a sledeče so se mu kar razlezle na tenkih, sivih ustnih.
— Otvarjam . . .
— Glej! — je šepnil Sizov, se nerahlo dotaknil matere in vstal.
V	steni za omrežjem so se odprle duri; vojak z golim bajonetom je vstopil, za njim se je pojavil Pavel, Andrej, Fjodja Maziu, oba Guseva, Samojlov, Bukin, Somov in fie pet mladeničev, ki jih mati ni poznala po imenu. Pavel se je prijazno nasmejal, Andrej prav tako in pokimal z glavo; v dvorani ja postalo svetlejše in preprostejše vsled njunih nasmehov, živahnih obrazov in gibanja, ki sta ga donesla v napeti, mučni molk. (Dali*.)
jaŠkemu proračunu. Tako daleč nas je pripravila Evropa, predvsem Francoska in Angleška, ki n« tihem soglašata z Italijo. Kaj naj zdaj mislimo o pariških in berolinskih pogodbah, ki 80 z vso določnostjo garantirale obstoj evropske Turčije? In ljudsko pravo, pravičnost, humaniteta, moralna načela: Kaj uaj si mislimo v bodoče o teh? — Poglejte aamo, kako Turčija odgovarja na sramotni italijanski roparski napad: iz moralnega čuta, ki ga bode Evropa težko umevala, ni pregnala, kar bi bila njena popolna pravica, 40.000 italijanskih do-lavcev s svojega ozemlja, kateri delavci so de-ma lakote mrli in So prišli k nam po gostoljubnost in po možnost življenja, kar so tudi dosegli. Kaj bi bilo z njimi, njih ženami in otroci, ako bi se hoteli nad njimi maščevati ? Že samo to dejstvo bi moralo Evropejcem in zlasti socialistom vzbujati resne misli. S skrbjo v srcu sem se obrnil do Vas. Sprejmite i. t. d. Ahmed Biza.
*	Premoženje rodbine Astor. Po zadnji ravnokar dovršeni cenitvi novojorške zem-Ijiškodavčne komisije ima rodbina Astorjev samo v Novem Jorku in sicer samo na zemljiščih in hišah čez 750 mllionor kron premoženja. Od te lepe svotice odpada na Viljema Astorja, ki živi stalno na Angleškem, malenkostnih 350 milionov; na njegovega bratranca Johna Jakoba Astorja 300 milionov, ostala svota pa je last bratrančeve matere. Ta milionarska familja ima glavni vir svojih dohodkov v mnogoštevilnih hišah. Toda največ kronic ji ne prinašajo draga stanovanja v lepih palačah, ampak ogromne najemniške kasarne v novojorškem židovskem predmestju. Te najemniške kasarne, ki so zamazane in okužene z mrčesom in kakor nalašč tako urejene, da izbruhne iz njih u^odepoln požar, smatrajo vsi količkaj dostojni ljudje za veliko sramoto Novega Jorka. Vsaka taka kasarna ima kakih 40 do 50 skrajno nezdravih in zanemarjenih stanovanj, ki pa bi jih primerneje imenovali brloge, kamor le trudoma prisveti medel solnčni žarek. In za vsako tako smrdljivo luknjo mora plačevati najemnik svojemu milionarskemu gospodarju šestdeset do osemdeset kron mesečno. Kraj-tega pa se ti brlogi še podražujejo vsako leto za dvajset odstotkov. Tu je glavni vir dohodkov milionarske rodbine Astorjev. Iz zemljiške knjige Novega Jorka je razvidno, da je Astorjevo zemljišče, ki je imelo pred 30 leti vrednosti za 100.000 kron, danes vredno 40 milionov kron. Tako so si v teku 30 let Astorji posedmerili svoje premoženje in sicer brez truda, brez drznih podjetij, celo brez špekulacij : njih ogromno premoženje jim ustvarjajo krvavo prisluženi novci najbednejših novo-jorških proletarcev. Tak je blagoslov sedanje kapitalistične družbe.
Ljubljana in Kranjsko.
— Volilna dolžnost ne dovoljuje nobenemu volilcu, ki ima volilno pravico v mestni kuriji, da bi ostal dne 31. t. m. doma. „ Voli ali pa plačaj globo“ — to je alternativa, ki jo daje »demokratični" volilni red kranjske dežele volilcu. Ce te ta volitev kaj zanima ali ne, je vseeno; brigati se moraš zanjo Torej je treba, da gredo 31. oktobra tudi socialni demokratje, ki imajo v mestni kuriji volilno pravico, glasovat. Tisti hip, ko se morajo udeležiti volitve, je pa samo ob sebi umevno, da se je morajo udeležiti na tak način kakor vsake druge in je ne smejo omalovaževati. Naloga vsakega pristaša je torej, da se pripravi za volitev kakor da gre za splošno kurijo, za državni zbor ali za katerokoli korporacijo. Socialni demokrat bo dne 31. oktobra volil socialno demokratično
—	to se razume samo ob sebi. Vrhu tega bo pa tudi gledal, da pridobi stranki kolikor mogoče več glasov. To veleva vsakemu sodrugu strankina dolžnost.
— »Slovenski Narod" čuti zopet, da ee bližajo volitve. To je zanj vedno znamenje da mora pozabiti na častniško dostojnost in prijeti za golido. Po ljubjjanskih občinskih volitvah je hotel odvrniti pozornost od marsičesa, pa je razodel, da so nemški socialni demokratje izdali svojo stranko in glasovali za nemške na-cionalce. Dokazali smo takrat s številkami, da je bila ta trditev lažnjiva; mandati, ki so jih Nemci dobili v tretjem razredu, imajo zahvaliti pluralni volilni pravici, ki je dala volilcem prvega in drugega razreda še po en glas v tretjem razredu, če so dobili v drugem razredu glasov, ki niso njihovi, ni teh volilcev iskati pri socialnih demokratih, temveč med narodnjaškimi Slovenci, ki so uslužbeni pri Nemcih, pa so zaradi ljubega kruha glasovali tako, kakor so želeli gospodarji. Gospodarska premoč je povsod ovira demokratizma. Zato bi bilo dobro, če bi »Slov. Nared" pokazal to laž, ki se je tendenčno označevala že 8 tem, da so je raztelegraiirali po vseh listih, do katerih, imajo sploh dostopa, dočim 80 resnične volilne svinarije lepo ohranili doma. »Slov. Nar“. bi menda rad skalil vodo, da bi potem za svojo kandidaturo ribaril v kalnem. Ali ta nečedni manever se mu ne bo posrečil, ker je itkušnja že precej poučila volilce, da ne sme v volilni dobi verjeti liberalnemu glasilu niti po-lovieo njegovih anekdot ia »razkritij". Dose-
gel je, da je že tako kakor v Šolskem berilu; zdaj mu ob času volitev ljudje niti resnice ne verujejo radi, z lažmi pa tudi ne bo imel sreče. Sicer pa bi mu svetovali, da naj »gre vase" pa naj vsaj ne bo preveč neroden. Volitev je šele 31. t. m., torej še ni končana iu toliko proroškega duha tudi v »Narodovem" uredništvu nimajo, da bi že danes vedeli kako bo dne 31. t m. ob 3. popoldne. Tudi zastava ki je bila leta 1907. pripravljena za Hribarja, ni eavihrala, temveč je morala čakati v strahu in trepetu. In nikjer ni socialnim demokratom predpisana tista taktika, ki se zdi liberalcem menda neizogibna.
— Delavska Sola se prične že z začetkom novembra. Opozarjamo torej vse organizacije ter vse sodruge in sodružice, ki se žele udeleževati pouka, da je dne 29. oktobra zadnji čas za priglase. Prijaviti se je pri osrednjem odboru »Vzajemnosti", Selenburgova ulica 6.
— Blaznik o polnoči na nlioi. Na
Mestnem trgu je ustavil stražnik o polnoči 37 letnega moža, ki se je vedel, kakor da bi bil blazen. Na stražnici so dognali, da je obžalovanja vredni Anton Šeme iz Zaloga pri Šmarju, ki je bil že dvakrat v blaznici. Oddali so ga na opazovalni oddelek.
— Nepoboljšljiva tatica. Pred nekaj dnevi je bila neka 161etna deklica zasačena v šoli pri Sv. Jakobu, ko je kradla učenkam in učiteljicam obleko. Glede na njeno mladost pa se je pustila na prostih nogah. Ko je pa pred včerajšnjem službujoči stražnik šel po 8v. Jakoba nabrežju, je opazil, da je neka mlada deklica pri starinarjih prodajala lep ženski plašč. Stražnik jo je, ker se mu je zdela sumljiva, aretoval in je deklica tudi takoj priznala, da je plašč ukradla v Hutovemu zavodu učiteljici Frideriki Uhl. Pri hišni preiskavi se je našel zastavni listek ukradene srebrne ure, potem srebrne ovratne verižice, našli so se poleg tega trije predpasniki, več rokavic, čevljev in ročna torbica. Vse te stvari je tatica ukradla iz šolske garderobe Hutovega zavoda. Aretovanka je prišla nekega dne s svojo prijateljico na Dunajsko cesto k Mariji Boštolc in jo prosila za prenočišče. Drugo jutro pa je zapazila, kje ima Boštolc shranjen denar in odšla, čez nekaj časa je pa prišla nazaj in rekla Boštolcovi, da jo na stopnicah nekdo čaka. Ko je ta šla ven, ji je ukradla 20 K in nemoteno odšla. Aretovanko so izročili sodišču.
— Umrli se v Ljubljani: Anton Ogrizek, hiralec, 75 let. — Alojzija Laznik, tovarniškega sluge vdova, 42 let. — Apolonija Kobilca, rejenka, 2 dni. — Tomaž Mihevc, dninar, 30 let. — Hermina Pavli, delavčeva hči, 9 let. — Alojzija Mihelič, trgovčeva vdova, 79 let. —*Nada Avbelj, rejenka, 1 mesec. — Uršula Kos, vdova železniškega sprevodnika, 76 let. — Alfonz Schober, zasebnik, 50 let.
—	Marija Debevc, posestnikova hči, 6 let.
Elektrokinematograf „Ideal“. Danes zadnji dan lepega sedanjega sporeda. Jutri specijalni večer z lepimi slikami, posebno de-tektivna drama »Zapestnica grofice" s 6 letnim trikom v glavni ulogi. V soboto svetovna drama »Greh mladosti", ki se povsod z velikim vspehom kaže. Soboto otvoritev velike novosti, moderne električne fotografije. 12 slik stane samo 80 vin. Ves dan odprto.
— Občinske volitve v II. Bistrici. Pretečeno nedeljo so volili Bistričani nov občinski zastop. Iz občinskega odbora so volilci korenito pometli staro bahaško liberalno kliko.
V	vseh treh razredih so prodrli opozicionalni kandidatje. V prvi razred so voljeni za odbornike: Josip Samsa z 32, Josip Hodnik s 23, Kristjan Hodnik a 34 in Josip Domladiš s 33 glasovi, za namestnika pa Josip Valenčič z 18 in Andrej Uršič s 30 glasovi; v drugi razred za odbornike: Avgust Kregar 52, Jakob Geržina 49, Josip Tomšič 37 in Anton Ličan 48, namestniki Franc Samsa 43 in Fr. Milostnik 41; v tretji razred: Alojzij Žnidaršič 119, Bajko Tomšič 119, Anton Siene 120 in Bobert Bilc 120, namestniki Josip Ba-tišta 93 in Josip Hreščak 68. Tretji razred je popolnoma v delavskih rokah. Naša stranka ima v občini večino, kar so pokazale že državnozborske in sedaj to potrdile občinske volitve. Sedaj pa po volitvi župana na delo v korist občine.
— Ponesrečena romariea. Dne 30. septembra je šla grobarjeva žena Oderža iz Dvora pri Bovcu na romanje na Višarja, pa se ni več vrnila. Ker je mož mislil, da se vrne takoj drugi dan, je šel čez tri dui domov, pa ni našel nobenega sledu. Zvedel je pač, da je prišla na Višarje in zopet od tam odšla, ali drugače ni mogel zvedeti ničesar. Tudi drugi so jo iskali brez uspeha, pa mislijo, da je vsekakor na gori ponesrečila.
— Uboj. Sedemnajstletni Ajdovčev fant iz Tupalič je v nedeljo 15. oktobra Preddvorom pred Velkavrhovo gostitno v prsi zabodel posestnika Petra Lombarja, podomače Anže-tovca iz Bašlja, tako da je v par minutah izdihnil. Mlada vdova s petero otroci žaluje ob prezgodnjem grobu.
— Sestro ustrelila. Igra s puško je zopet zahtevala Žrtev. V Jablanških Lazah v litijskem okraju sta bili dne 21. t. m. sedem-in devetletna hčerka posestnika Zamru sami
doma. Naenkrat je vzela starejša očetovo puško s kljuke in namerila — seveda za šalo — na sestrico. Ali ko je sprožila, je zadela mlajšo sestro kroglja v obraz. Otrok se je smrtno zadet zgrudil. Kroglja mu je razbila čeljusti in se zadrla v usta. V nedeljo zjutraj je dekletce umrlo.
Štajersko.
— Ubežnl bankir. Včeraj smo na kratko poročali o begu bančnega komisionarja Samuela Schwarza, ki so ga zaprli meseca septembra zaradi velikih goljufij. Obenem je pobegnil tudi ječar Budolf Bath, ki je Schvvarzu omogočil beg. Zaprli so višjega jetniškega režiserja Karla Herzmanna, ki je osumljen, da je vedel za Schwarzov naklep. Herzmann je bil 8 Schwarzom dobro znan in mu je Šchwarz večkrat pomagal v sili. Pri Herzmannu so baje našli listine, ki ga jako komprimitirajo. Zanimivo je, kako vztrajno in načrtoma je pripravljal Schwarz svoj	beg	od	tistega	časa, ko je
prišel v ječo. Pri	tem	je	računal	na človeško
poželjivoBt po denarju. Večkrat je vpričo ječarjev vzkliknil, da bi	dal deset,	tudi dvajset
tisoč goldinarjev,	ako	bi	mogel	biti prost le
eno samo uro, da bi zbral dokaze za svojo nedolžnost. Pri teh besedah je pogledal temu ali onemu ječarju ostro v oči, kakor da bi hotel v njih brati soglasje s svojo željo in ponudbo. Drugim ječarjem je zopet ponujal velike napitnine, ki jih ti niso sprejeli, nasprotno, zagrozili so mu celo z ovadbo. Slednjič pa se mu je vendar posrečilo na zvit način omrežiti ječarja Batha, da sam ni vedel, kdaj je skočil v nastavljeno past. Pri tem je igrala glavno vlogo Schwarzova ljubica Goldsteinova, ki je stanovala v Gradcu in ki so o njej izprva mislili, da je njegova žena. Bath je živel v slabih denarnih razmerah. Goldsteinova je zvedela za to in posrečilo se ji je, da si je pridobila Bathovo zaupanje. Dala mu je 400 kron, češ da naj s to svoto olajša njenemu soprogu bivanje v ječi. Bath je denar vzel in s tem je bila njegova usoda zapečatena. Del te svote je porabil zase. Schwarz in njegova ljubica sta ga vedno bolj izrabljala v svoje namene, posredoval je med njima pismeno zvezo in slednjič sta mu naravnost razodela, da mislita ubežati. Bath se je branil, a bilo je prepozno. Sehwarz in Goldsteinova sta mu zapretila z ovadbo zaradi kršeuja službenih dolžnosti. Bath je zdaj visel med odpustitvijo iz službe in begom. Odločil se je za poslednje.
O	ubežencih ni nobenega sledu. Včeraj je dobil Bath rekomandirano pismo iz Budimpešte, v pismu je bila anouimna pošiljatev v znesku 300 kron. Slutijo, da je poslal to svoto Scbwar-zov prijatelj iz Ztlricha, ki je bil Schwarzov kompanjon in je tudi najbrže udeležen pri vsej stvari. Goldsteinova biva zdaj v Parizu in so že brzojavno vprašali za njeno stanovanje. Upajo, da dobe pri njej tudi Schwarza.
— Samomor v Dravi. Iz Ormoža poročajo : Pretekli teden so našli na dravskem produ obleko in druge stvari starega berača, ki so ga videli malo prej oditi v kopalno uto. Starec se je prejkone naveličal življenja in si poiskal odrešitve v dravskih valovih.
— Požigalka. Posestnica Marija Breznik v Veliki Pirešici pri Celju je 19. t. m. šla oblečena k počitku in ko so drugi že zaspali je sama zažgala posteljo, nato pa zbežala iz hiše. Ko je bila vsa hiša v plamenu, je začela kričati in vpiti na pomoč, nato pa izginila. Ko jo je pozneje žandarmerija prijela, je priznala, da je sama zanetila ogenj. Bekla je, da je zažgala zaradi visoke zavarovalnine, s katero je mislila poravnati dolgove.
— Težka poškodba pri razstreljevanju. Kočar Miha Polzak v Podpeči pri Kozjem je pomagal 16. t. m. posestniku Zakošeku orati. V bližini njive je pečina, katero je hotel Zakošek odstraniti. Polzak je bil pripravljen pečino razstreliti, pa je ravnal tako neprevidno, da mu je skoraj cel naboj zaneslo v obraz. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico.
— Nesreča. Mlinar Jožef Arčon iz Št. Vida v šmarskem okraju se je pretekli teden peljal s hčerjo in zetom v Šmarje. Izposodil si je pri posestniku Antonu Horvatu mladega, iskrega konja, ki vožnje še ni bil navajen. Arčon pa je hotel pokazati, da ima kljub svojim 72 letom konje v oblasti. Do Šmarja je šlo vse gladko, nazaj grede pa je pozabil Arčon na nekem klancu zavreti voz, vsled česar je pričel konj divje drveti naprej. Da prepreči grozečo nesrečo je vzel zet vajeti v roke, pa je zavozil v stran v kup kamenja tako, da so vsi zleteli z voza. Jožef Arčon si je pri tem pretresel možgane ter je drugi dan umrl.
— Vinski tatovi. Iz Konjic poročajo : Posestniku Jerneju Šmigoču so tatje ukradli vina za 900 kron. Predrzni tatovi so ulomili vrata kleti in odpeljali vino sodi vred. Doslej so zaprli Marijo Jerin, ki jo sumijo, da se je udeležila tatvine.
Trst
—	Smrtna nezgoda. V »Stabilimento tecnico" je padla včeraj z dvigala velika železna plošča in priletela na dva delavca. Enemu je zmečkala glavo in je bil na mestu
mrtev, drugi pa se je umaknil v zadnjem hipu toliko, da ga je zadela plošča samo na desno nogo in ga lahko počkodovala.
— Zopet fenllna kislina. Zaradi družinskih razmer se je zastrupila v Trstu Ada Majzelj 8 fenilno kislino. Umrla je kljub takojšnji zdravniški pomoči v par urah.
— Gibanje uslužbencev glavnih skladišč T Trstu. Pretečeno nedeljo je bil v telovadnici šole v ulici Parini ob 10. dopoldne jako številno obiskan shod uslužbencev glavnih skladišč. Sklicala ga je naša organizacija imenovanih delavcev, da tem predloži izdelano spomenico v zmislu, ki je bil na predzadnjem shodu narekovan vodstvu. Shodu je predsedoval sodrug Giacomini, ki je prečita! spomenico.
V	tej je označena sedanja draginja, vsled česar je bila tudi vlada prisiljena predložiti v državnem zboru povišanje plač svojim uslužbencem. Zato uslužbenci upajo, da se ne bo njihovim zahtevam odrekla izpolnitev, marveč da se bodb vzele na znanje in ukrenilo vse, da da se zagotovi človeški obstanek tem skoro najbolj izkoriščanim delavcem. Ob koneu se v spomenici zahteva za vse delavce 30.odstotkov povišanja sedanje plače, začenši s prvim dnem novembra. Po izredno kratki debati, ki je pričala o složnosti delavcev, je bila spomenica soglasno sprejeta in je predsednik zaključil ta impozanten in resni shod.
Umetnost in književnost
Deželno gledališče. Sappho. Tragedija v petih dejanjih. Spisal Franc Grillparzer. Poslovenil Alojzij Benkovič. Željni smo klasične drame in veliko kulturno delo vrši gledališče, ki jo goji. Letos smo dobili za nekak uvod Grillparzerja. Je-li to posebno srečen izbor? Zakaj klasicizem iz druge roke? Kljub Byro-nu in nemškim literarnim historikom se nam z njim za sedaj ne bi še tako mudilo, ko ima mo izpolniti v tem oziru še velike velike vrzeli od Ajshila in Sofokla pa do Gogolja in Ibsena. Sappho ima v razvoju avstrijske dramatike brez oporekanja svoje trdno mesto, vendar mislimo, da Grillparzer ni, da bi utegnil pridobiti naše občinstvo za klasično dramo. Dunajski Nemec vživa svoje klasike deloma 8 pijeteto do svoje preteklosti — za nas odpade ona kulturna zveza, ki bi nam omilila to umetnino in jo oblila za naše čuvstvovanje še z nečem, kar je izven umetnosti. Nam postano mučno ob tej patetični govorici, ki — rabi celo ploho verzov in besed — lepih ali nelepih, kaj to — za stvari, ki bi sa dale povedati naravno v enem, dveh priprostih stavkih. One plastike izraza, one kratkorečnosti, ki je znak prvih duhov vseh narodov in časov, in ki jo zahteva današnji čas vsebolj nego katerikoli prejšnji, pogrešamo tu docela. Zakaj ne bi bili začeli s Shakespearom? Ali s katerim drugim mojstrom? Govorjene so te besede iz ljubezni do prave klasične drame, iz prepričanja, da je negovanje klasične drame narodna potreba in zahteva narodne volje, kjer je dana volji ljudstva prilika, da pride ta volja do izraza; priča temu je dunajska »Volks-btihne".
No, dobili smo na oder Sappho in tudi tega moramo biti veseli; upamo namreč, da nam obeta ta vprizoritev nadaljevanje v tem smislu, nadaljevanje na bolje torej; da 86 prikaže za Grillparzerjevim hrbtom Shakespeare, Moli^re, Grki; tudi kak Španec. Pesnik katolicizma in absolutizma (pa — če si izrekel prvo, si mislil s tem i drugo). — Oalderon je napisal recimo »Sodnika zalanujskega", ki spada po svoji tendenci popolnoma v naš demokratski čas; z veseljem bi ga pozdravili na našem odru.
Za igralce ne bi našel z lahka težjega dramatika nego je Grillparzer. Zato nam je tem večje zadoščenje, da smo bili s predstavo v obče zadovoljni. Gospa Danilova je ustvarila iz naslovne uloge heroinjo starega stila; glas se ji je, zlasti v hipih krepkejših akcentov, nekoliko izprevrjaval; nje deklamacija je bila tupatam malo preveč presekana. Veseli smo bili ga. Šimččka (Phaona), primeren je bil v igri in smisel ima za vert Naravna je bila igra gdčne W i n t r o v e , mladostne, plahe sužnje Sapphine, udane, ljubeče dekliške duše; zelo dober je bil S k r b i n š e k (Bhamnes) s karakteristično masko. Gospe] gorski dela slovenski izgovor 6e precej preglavice, kar jo deloma ovira, da ne more priti do popolnega izraza. Sploh pa je bila igra dostojna klasične drame.	— 6.
—Iz gledaliSke pisarne. V četrtek se poje prvič v sezoni za par- abonente B. Smetane komična opera v 3 dejanjih »Prodana nevesta", Glavne vloge pojejo: gdč. Sipankova, g. Krampera, g. Križaj ter g. Novak.
!!! Železničarji, pozor! !U
Pri nakupu sukna In manufakturnega blaga priporočamo trgovino
Lenassi & Gerkman
Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 4.
H. Suttner, Ljubljana
Mestni trg (nasproti rotovža) In Sv. Petra c. 8.
Najvecja zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
,■ Pripravna birmanska darila. ..................
Lastna tovarna ur v Švici. Tovarn, znamka IKO.
  ......  Ceniki	zastonj	in	poštnine	prosto.
Državni zbor.
Dunaj, 24. oktobra.
Ob skromnem zanimanju je zbornica danes nadaljevala splošno razpravo
o	Italijanski pravni fakulteti.
Težišče pozornosti pa ni v plenumu, temveč v draginjskem odseku in pa v ministrskih in klubskih izbah, kjer se „dela“ parlamentarni položaj. Politično pomembno je dejstvo, da se je velik del nomške narodne zveze in sicer agrarni element izrekel za italijansko piavno fakulteto in da je pripravljen zanjo glasovati, de se ne ustanovi niti na Dunaju in ne v Ti-rolah. Torej v Trstu!
*
* *
Po prečitanju vlog je odgovarjal ministrski predsednik baron Gautsch na interpelacijo o
italljansko-turškem sporu.
Ministrski predsednik povdarja. da je italijanska vlada motivirala svoje tripolitanske interese z gospodarskimi momenti. Avstro ogrska vlada se je trudila v Carigradu, da zbudi na turški čim večjo naklonjenost za italijanske interese. Žal da prejšnja turška vlada ni spoznala resnosti položaja in da ni poslušala pravočasnih nasvetov. Da Italija svojim zaveznicam ni poprej naznanila svojih namer, je pripisati prijateljskim ozirom italijanske vlade. Iz odločne oblike, v kateri je Italija javila svoj sklep, da samostojno varuje svoje interese v Tripolitaniji, je bilo razvidno, da ne bo pustila tujega posredovanja pred izbruhom vojne. Še potem, ko je nastopilo vojno stanje se je avstro-ogrska ■ vlada trudila, da poravna spor, doslej brez uspeha ; naše ministrstvo vnanjih zadev si bo tudi v bodoče prizadevalo, čim nastopi ugoden •trenotek. Znano nam je, da se tudi drug« ve-levlasti skladajo z nami v oceni italijansko-turškega konflikta. Razumljivo je, da je avstro-ogrska politika vočiglod velikim interesom monarhije na Jadranskem morju in v sosednjih balkanskih deželah obračala glavno pozornost na omejitev bojnega pozorišča. V tem pogledu je italijanska vlada o i vsega početka razodevala svojo trdno voljo, da se izogne vsemu, kar bi utegnilo vplivati na Balkan in da prizanese turški obali ob Jadranskem in Jonskem morju s svojimi vojnimi operacijami. Popolnoma utemeljena je naša uverjenost o lojalnosti prijateljske nam italijanske vlade. Za varstvo naših trgovinskih interesov bo vlada odredila vse potrebno, da prepreči gospodarsko škodo.
V razpravi o italijanski fakulteti je prvi govoril
dr. Battlsti (soc. demokrat).
Avstrijska vlada je proti Italijanom hujše divjale kot proti kolonijam, brez prizanašanja, brez ozira na njih staro, visoko kulturo. Ne le, da ni snovala novih šol, celo stare je zapirala. Do 1866 so imeli Italijani v mejah avstrijske države popolna vseučilišča in 1. 1904 so imeli svojo pravno fakulteto v Inomostu. Svetovno znani univerzi v Padovi in Paviji sta jim bili do 1866 na razpolage; po odločitvi Lombardije pa jim je vzela vtisk visokih šol. Wiltensko fakulteto so ob otvoritvi vseneraci razdejali, 150 italijanskih dijakov pa je romalo v ječo. 04 tedaj imata vlada in parlament 2a Italijane samo besede. Brutalna politika prejšnjih časov je bila odkritejša. Ce bi vlada imela resno voljo, bi bila pravno fakulteto že zdavnaj lahko ustanovila. § 14 zlorablja za slabe stvari, nikoli pa, da bi pomagala prebivalstvu. Pravna fakulteta je dobra stvar, ali Italijani imajo pravico ne le do tovarne za uradništvo, temveč do popolne univerze in sicer d«
univerzo t Trstu.
Dogodki v Inomostu, Gradcu in na Dunaju so glasno svarilo proti nameščenju italijanske fakultete na Dunaju.
V razpravo so posegli še dr. Ryba? (slov. nar.), dr. Smodlaka (hrv. naprednjak), For-manek (češki rad.) iu Tomašek (soc. dem), ki so se vsi izrekli za italijansko pravno fakulteto in Vsenemec dr. JSger, ki se je izjavil proti njej.
Nato se je nadaljevala debata o da lm a-tinskih železnicah in je govoril dr.
I	v č e r i č.
Koncem seje je dr. Ravnihar inter-peliral pravosodnega ministra zaradi odloka, ki ga je izdal predsednik ljubljanskega dež. sodišča in v katerem zahteva od pravnih praktikantov, avskultantovin odvetniških kandidatov izključno rabo nemščine v uradu.
Prihodnja seja bo jutri.
*
Draginjski odsek
j e danes nadaljeval debato o mesnem vpra-,Čanju. Soc. dem. Beumann je polemiziral
s petkovo izjavo poljedelskega ministra. Vete-rinarci so zadnjič odseku kazali fotografije mrhovine, a povedali niso, kje so mrhovino našli. Tudi niso črhnili niti besedice v avstrijskih živinozdravstvenih razmerah, zlasti so pozabili nato, da se je v juliju prodajalo na Dunaju meso iz okuženih krajev. Hladnik (slov. kerikalec) izjavlja, da so živinorejci proti uvozu argentinskega mesa in klavne živine iz balkanskih dežel iz veterlnarnik (!) razlogov. Dr. Schčpfer (kršč. soc.) je zato, da se avstrijska vlada ne ozira na Ogrsko, Socialni demokrat dr. E e n n e r pravi, da moramo uvažati če hočemo živeti.
Angl. živinoreja se je vzlle kolosal-nemn uvozu močno povzdignila. Uvoz argentinskega mesa ne Škoduje živinoreji. Tlada ni niti poskusila, da bi omajala svoje pravno nazlranje. Na podlagi izjav angleških živinozdravnikov izjavlja govornik, da ni proti uvozu argentinskega mesa nobenih veterinarnih pomislekov. Izza 1877 ni bilo živinske knge v ArgentlnlJI. Odkar uvažajo argentinsko meso na Angleško, so se živinozdravstvene razmere močno povzdignile. Od vlade bomo zahtevali, da se živinozdrav-stveni urad odloči zopet od poljedelskega ministrstva in da se podredi najvišjemu zdravstvenemu svetu v notranjem ministrsvu. Nato je v enakem smislu govoril poljski soc. demokrat dr. Mare k. V jutrijšoji seji bo najbrže glasovanje o mesnih predlogih.
ZADNJE VESTI.
Italijansko turška vojna.
»	Dogodki	v	Tripolisu.
London, 25. okt. Predvčeranjem je prijezdila pred Tripolis četa Arabcev. Italijani so jo hoteli pregnati, medtem pa se je zbrala velika množinamestnega arabskega prebivalstva in je na Italijane streljala. Opoldne so prišli oboroženi Arabciv bazar in so povzročili tam veliko paniko. Kmalu pa je italijansko vojaštvo napravilo red. Nekaj Arabcev je mrtvih, čez 200 vjetih. Ceste so izpraznili in prebivalce zapodili v stanovanja.
Turški napad na Tripolis!
Rim, 25. oktobra. Turki so energično napadli Tripolis, pričemerjihjepod-piral upor domačega prebivalstva v mestu. Po trdovratnem odporu turških čet so Italijani slednjič napad odbili.
Italijansko vojaštvo v Tripolitaniji.
Rim, 25. oktobra. „Secolo“ poroča, da imajo Italijani doslej v Tripolitaniji okolo 60 tisoč mož, 7000 konj in 8000 mul. Italijanske izgube pri Bengaziju znašajo baje
1	2 0 0 mož. Turki imajo od začetka vojne 500 mrtvih, 1000 ranjencev in 600 jetnikov.
Italijanske Izgube pred Bengazijem.
Carigrad, 25. oktobra. Pri včerajšnjem sprejemu diplomatov je minister vnanjih zadev baje izjavil, da je obležalo v bojih pred Bengazijem 2000 Italijanov mrtvih.
Skoda v Bengaziju.
London, 25. oktobra. Reuterjev urad ima z Malte naslednje poročilo: Sem so došla pisma, ki poročajo o velikanski paniki in precejšnji škodi, ki ju je povzročilo italijansko bombardiranje v mestu. Mnogo hiš so bombe razdejale. Angleško konzulatsko poslopje je močno poškodovano, konzul sam je ranjen. Več angleških državljanov in Židov, ki so se zatekli v konzulat, je deloma mrtvih, deloma ranjenih. Število žrtev med ostalim prebivalstvom cenijo pisma na 4000 oseb.
Diplomatska ocena položaja.
Milan, 24. oktobra. „Corriere della Sera“ poroča po informacijah od diplomatske strani, da je Italija vsled trozveze in prijateljskih razmer z drugimi državami vama pred slehernim presenečenjem. Zategadelj stori Turčija najpametneje, ako prizna italijansko suvereniteto nad Tripolisom in se pobota z Italijo. Politična zveza s kako velevlastjo bi provzročila katastrofo in razrušila status qno na Balkanu.
Gospodarska škoda vojne.
Carigrad. 25. okt. Porta se brani dovoliti trgovcem trimesečen moratorij, češ da število konkurzov ni večje kakor v isti dobi prejšnjega leta.
Proti posredovalni akciji.
Carigrad, 25. okt. Poslanec I s m a-
i	1 H a k i se v „Taninn“ izjavlja proti sleherni posredovalni akciji,
dokler ne ostane Tripolitanija turška lastin Italijani ne po-vrnejo materialne škode.
Ranjenci Izpred Bengazija.
T a r e n t , 25. okt. Sem je dospela ladja „Re d’ Italiau z ranjenimi vojaki in častniki izpred Bengazija.
Nadomestna državnozborska volitev v Gradcu.
Gradec, 25. oktobra. Pri včerajšnji nadomestni volitvi za drugi volilni okraj v Gradcu je bil izvoljen nemški nacionalec prof. H e 1 d z 1918 glasovi. Socialni demokrat Ausob8ky je dobil 1101 glas. Nekaj glasov je bilo oddanih za dr. Weiden-hofferja in dr. Gargitterja. Udeležba je bila jako slaba; izmed 9166 volilnih upravičencev jih je volilo samo 3267.
Socialni demokrat v ožji volitvi.
Line, 25. oktobra. Pri včeranji nadomestni državnozborski volitvi za 1. linški volilni okraj ni dobil noben kandidat absolutne večine. Potrebna je ožja volitev med socialnim demokratom Gruberjem in nemškim na-cionalcem B a y e r j e m.
Dva socialna demokrata v Brnu Izvoljena.
Brno, 24. oktokra. V občinski svet brnski sta v 4. razredu izvoljena dva nemška socialna demokrata in trije nemški narodnjaki.
Paznik Rath se Je prijavil policiji.
B e r o 1 i n , 24. oktobra. Ubegli paznik Eudolf Rath iz Gradca se je snoči prijavil policiji. Rath je izpustil bančnega poslovodja Schwarza iz preiskovalnega zapora in ubežal z njim v Berolin, kjer mu je obljubil izplačati nagrado. Schvvarz pa je pustil paznika na cedilu in bežal dalje, prejkone na Francosko. Rathu je med tem pošel ves denar.
Odstop hrvaškega bana.
Budimpešta, 25. oktobra. Hrvaški ban dr. Nikola Tomašič je vložil včeraj svojo demisijo. Ban motivira svoj odstop z današnjo sestavo hrvaškega sabora, ob kateri ni misliti na ustavno odobritev proračuna.
Budimpešta, 25. oktobra. Ogrski brzojavni urad sporoča, da cesar ne bo sprejel Tomašičave demisije.
Maročansko vprašanje.
Dunaj, 25. okt. Ofieiozna „Allg. Ztg.“ poroča, da so vse velevlasti dobile obvestilo o ugodnem zaključku maročan-skih pogajanj; doseglo se je popolno sporazumi j enje med Francijo in Nemčijo tudi o vprašanju kompenzacij. Pogodba se sestavi šq ta teden.
Odstop krečanske vlade.
K a n e a , 25. oktobra. Krečanska vlada je po viharni seji narodne skupščine odstopila.
Preprečen atentat na ekspresni vlak.
L i z b o n a , 25 oktobra. Blizu A b r a *u-t e s a so vojaki zalotili tolpo banditov v trenutku, ko so trgalitrač-nice, da bi ekspresni vlak skočil s tira. Vojaki so bandite prepodili in tri v boju ubili.
Zločinec Je vrgel bombo.
Novi, York, 25. okt. Ko je hotela policija blizu Hudzona prijeti na ulici tolpo zločineev, je vrgel eden izmed njih bombo, ki je eksplodirala. Razstrelba j e raztrgala cesto v dolžini 20 čevljev, več policajev in dva zločinca sta bila mrtva, osem oseb pa je težko poškodova-n i h.
Revolucija na Kitajskem.
Pismo kitajske vlade.
Bruselj, 25 oktobra. „Agence d’ ex-treme Orient" je dobila od kitajske vlade uradno pismo, da se morajo kuponi vseh češarkih posojil točno izplačevati. Pismo':odločno zanikava, da bi bili imeli rabeli uspehe in izjavlja, da bodo morala uporna mesta Hankau, Vučang in Hunyang v kratkem kapitulirati.
Vspeh revolncionarjev.
Šanghaj, 25. oktobra. Revolucionarji so zavzeli Kiukiang in jamen zažgali.
Pregnani kitajski revolucionar.
London, 25. okt. V Novi York je prišel kitajski revolucionar Suniatsen, ki je že 12 let pregnan iz Kitajske. Suniatsen pričakuje samo še poročil iz Pekinga da odpotuje na Kitajsko.
Odgovorni urednik Pran Bartl.
Izdaja in zalaga založba Zarje. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
D- E. Gallatia
ordinira zopet.
r
Pa kaj se to pravi, če trebuh boli?
Pri pametni glavi:
zavžij!
Krepčilo želodca,
potrebno v vsaki skrbni hiši!
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
liter K 2-40.
______________________________________ n	1*	4’80.
Naslov za naročila: »FLORIAN**, Ljubljana.
J
Postavno varovano.
Pošljite naročnino, če je še niste!
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami
JTernej ISsifiiovec
naslednik
Ivan Gajšek
Ljubljana, Sv. Petra cesta 2.
(Palača Assicurazione Generali).
Tovarniška zaloga pisemskega papirja in šolskih zveskov. — Razglednice: ljubljanske, pokrajinske, planinske Itd. — Založništvo nastensklh slik za Černivčevo računlco. — Slikarske potrebščine -barvice, čopiče Itd. — Črnila vsake vrste. — Ve: lika zaloga kipov slovenskih literatov. — Spominske knjige.
Perutnina! Meso! Sirovo maslo!
v vse kraje franko po povzetju, v zavojih po 5 kg: šele zaklano, oskubeno, mlado, mastno gos ali 3 do 5 rac, kokoši ali pularde K 7 20; volovsko in telečje meso, sveže, zadnji del, K 670; I. naravno sirovo maslo Kil—; za poskušnjo zavoj 3 kg masla K 6’80.
B. Margules, Buczacz via K5r5smez5 (Ogrsko).
J
Delavcem in delavkam
priporoča se
velikanska zaloga zgotovljenih oblek po najnovejšem kroju za jesen in .*.	.*.	zimo
Konfekcijska trgovina
A. LUKIČ
Ljubjana, Pred škofijo 19.
Modna in športna Q = trgovina = | B
agdič, Li
=Nasproti= 114 glavne pošte
Krasne bluze iz svile, volne, batista in barhenta. Hišne halje, spodnja krila, predpasniki za dame in otroke. Moderci 5 najmodernejši kroj v krasni izberi. Batist in šifon moderčki.	Damski klobuki in čepice, otročji klobuki in čepice, pajčolani, igle za klobuke, pajčolani za neveste, mirtovi venci in šopki.	Pletene jope v poljubni barvi, pletene športne jope, pletena spodnja krila, pletene boa in mufi, pletene čepice in klobuki , krasna izbira dežnikov in solnčnikov.
Specialiteta šerp 'j za gledališče, svilnate in čipkaste šerpe, volnene rute (pleti). Svilnato i blago modno in gladko in v najmodernejših vzorcih, gladki in pa j modni baržuni, pliši, tenčice.	Damsko perilo ovratniki, manšete, srajce, spodnja krila, hlače, predpasniki, žepni robci, krasna izbira švicarske vezenine, kopalni plašči in obleke frotir brisalke in vse druge kopalne potrebščine.	Jesensko, zimsko tricot perilo, majce, spodnje hlače. Reform hlače, iz klota in pletene, modne nogavice, pletene in suknene gamaše, nočni čevlji za dame in otroke.
Kožuhovina boa, mufi, klobuki, čepice, rokavice iz sukanca, kože, pletene in čip-i kaste, krasne ročne torbice, denar-j nice in verižice.	Narodne zastave narodne torbice, blazine, preproge tableti, zagrnjala, vezenine. Razni društveni znaki, potrebščine za telovadna društva in drugi šport.	Potrebščine za šivilje čipke, čipkasto blago, čipkasti ovratniki, šerpe, vložki in motivi, pozamenterija, vezenine, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje, svilnati in baržunasti trakovi, podloga gumbi, zlate in srebrne resice, čipke, žnor, porte in trakovi.
Modno perilo kakor srajce bele in barvaste, spal-' ne srajce, spodnje hlače, žepni robci, ovratniki, manšete, naprsniki beli in j barvasti.	Cilindri, klobuki trdi in mehki vedno najnovejše oblike in barve. Zaloga svetovno znanih Borsalino in Pichler klobukov. Čepice iz angleškega sukna, usnjate in kožuhovinaste.	Trikot perilo ,» ■ • kakor srajce, majce, hlače, potne jopice, dr. Jagrovo volneno zdravstveno perilo. Dr. Lahmannovo zdravstveno perilo iz bombaža.
Dežniki in palice vsake izvršbe in cene, glaloše, nočne čevlje najboljše kakovosti, usnjate, suknene gamaše, pletene patent ga-$ maše, potovalni pleti in odeje, zračili ne blazine.	Kravate, pentlje samoveznice, vedno najzadnje novosti, od priproste do najfinejše vrste. Ščitniki iz svile, volne in bombaža. Moderni svilnati robci za žep.	Specialiteta gumb za manšete, prsi in ovratnike, rokavice iz sukna, kože, volne in pletene, naramnice in podveze, vsemogoči sistemi in cene.
Za lovce pleteni telovniki1, (flanele srajce iz volne in polvolne), dokolenice, nogavice, rokavice, čepice, nahrbtniki. Nepremočljivi plašči iz oljnate tvarine.	Milo, dišave / ustna voda, voda za lase, kolinska j voda, zobna krema, puder, ščetke ! za obleko, lase, zobe, nohte, brke ) in klobuke, glavnike, zrcala obveze za brke, gumijaste gobe in vse druge toaletne predmete.	Za turiste volnene srajce, sviterji in nogavice, | dokolenice, nahrbtniki, specialiteta ; pletenih gamaš, dereze, krplje, cepini, vrvi, plezalke, ski, sanke, raznovrstne aluminijum posode itd.
m
Modna in športna Q |U|M m trgovina WT- II14
=Nasproti= 3113 glavne pošte