i
i
“1-1-Prosen-naslov” — 2009/3/26 — 12:54 — page 1 — #1 i
i
i
i
i
i
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje
ISSN 0351-6652
Letnik 1 (1973/1974)
Številka 2
Strani 92–95
Marijan Prosen:
KOMETI
Ključne besede: astronomija.
Elektronska verzija: http://www.presek.si/1/1-1-Prosen.pdf
c© 1973 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
c© 2009 DMFA – založništvo
Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali
posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo-
ljeno.
ASTRONOMIJA
KOMETI
Marijan Prosen
f9t,8
1970Hat/ey- - - - - + -f980
\
\
\
Čeprav pravimo kometom po domače zvezde repatice , nimajo ni-
česar skupnega z zvezdami, saj so vezani na naše Osončje. Ver-
jetno prihajajo kometi iz velikanskega oblaka, ki se razprosti-
ra okrog Osončja do razdalje približno 150000 astronomskih e-
not. V njem je velika zaloga ledenih delcev, iz katerih so ko-
metna jedra. Domnevajo, da je n astal ta " k ome t n i hladilnik" ob
rojstvu planetov. Pod vplivom bližnjih zvezd se o d t r g a j o manj-
ši delci iz oblaka. Nekateri zaidejo po zelo sploščenih elip-
tičnih tirih tudi v bližino Sonca. Tako nastanejo kometi. V 0-
sončju privlačijo komete planeti, zlasti Jupiter in Saturn. To
kometom pogosto spremeni dolge raztegnjene tire. Opazovanja ka-
žejo, ~ prihajajo kometi k Soncu iz v seh mogočih smeri.
\
\
\
\ ~---
,,
'\,,
'\
'\
"",'\
Sl. 1: Tir Enckej evega, Halleyeveg a in Kohoutkovega kometa o-
koli Sonca, na tiru Halleyevega kometa so vrisane lege
k ome t a v označenih letih. Krožec na tiru Kohoutkovega
kometa označuje približno lego ob odkritju, t.j. v za-
četku marca 1973. Afel je na sliki približno 2 m daleč.
92
Astronomi so doslej opazili več kot 2000 kometov. Podrobne-
je jih poznajo okoli 200. Navadno se .gibljejo kometi okoli Son-
ca v isti smeri kot planeti. Tako se giblje Enakejev komet, ki
ima obhodni čas okoli 3,3 leta. Najbolj znani komet - HaLLeyev -
z obhodnim časom okoli 76 let, pa se giblje v nasprotni smeri.
Njegov povratek k Soncu so opazovali zadnjikrat 1910. leta. Pri-
hodnjič ga pričakujejo leta 1986 (sl. 1).
Vsako leto odkrijejo in opazujejo nekaj novih kometov, od
katerih pa jih je večina vidna le z daljnogledi. Po statistiki
se jih od znanih kometov okoli 70 vrača k Soncu v manj kot 50
letih; okoli 50 se jih vrača vsakih 50 do 1000 let, drugi pa po
izračunih še mnogo poredkeje. Zaradi vpliva velikih planetov je
težko napovedati zanesljiv tir kometa (sl. 2).
Sl. 2: Komet bi se gibal po črtkani poti (paraboli), če ga ne
bi privlačil planet. Tako pa se spremeni prvotni parabo-
lični tir veliptičnega. Tak komet postane član družine
kometov, ki jim je tir spremenil planet (n.pr. Jupitro-
va družina kometov).
9a
Komet, ki j e daleč od Sonca, vidimo z daljnogledom kot iz-
redno šibko okroglo megličasto pego. V blizini Sonca pa se ko-
met zelo poveča (sl. lj. Ob tem začne iz jedra iztekati curek
plinov in prahu v smeri proč od Sonca. To je kometov rep. Praš-
ni delci odbijajo Sončevo svetlobo. Plini pa jo najprej absor-
birajo in nato izsevajo z valovnimi dolžinami, ki so značilne
za pline. S preučevanjem te svetlobe so ugotovili, da je med
plini v repu največ ioniziranega ogljikovega monoksida in io-
niziranega dušika. Enako so ugotovili, da obdajajo glavo kometa
cian (CN), ogljikov monoksid in dioksid. Jedro kome t a sestav-
ljajo prašni in kamniti de lci , ki so verjetno zlepljeni z zmrz-
njenimi plini.
Kometi so zelo veliki. Celo najmanjši med kometi, ki jih vi-
dimo le z daljnogledi, so mnogokrat večji od Zemlje. Glave več-
Slo 3: "Anatomija" kometa (levo); komet ima lahko v bližini Son-
ca več repov (desno); lahko pa je viden le kot razmazana
pega (sredina). Slike so narisane shematično.
jih kometov so lahko celo večje od Sonca, njihovi repi pa da-
ljši od premera Zemljinega tira. Navzlic temu je masa kometa
navadno manjša od milijardinke Zemljine mase.
Včasih so se kometov bali. Mislili so, da napovedujejo kuž-
ne bolezni ali vojne. Celo izobraženi ljudje so v 17. in lB.sto-
letju verjeli, da so to čudeži. Mislili so, da kometi prinašajo
posebna sporočila. Tudi dandanašnji vzbudi komet zanimanje lju-
di. Posebno se zanimajo zanje astronomi, ki skušajo z najrazlič­
nejšimi opazovanji zvedeti kaj več o tem še ne do kraja razi-
skanem naravnem pojavu.
Zdaj se astronomi pripravljajo na opazovanje novega svetle-
ga Kohoutkovega kometa, ki bo prišel decembra 1973 v bližino
Sonca. Tudi sedaj si nameravajo pri opazovanju pomagati s sa-·
teliti in raketami, kakor so pred tremi leti opazovali Bennettov
komet (sl. 4). Opazovali ga bodo tudi iz vesoljskega laborato-
rija.
Pripravili so načrte, po katerih naj bi v prihodnosti na
bližajoče se komete izstrelili vesoljske sonde. Te naj bi spro-
ti sporočale, kaj se dogaja s kometom med potjo v bližino Son-
ca, in posredovale natančnejše podatke o sestavi in razmerah
kometov. Astronomi pričakujejo, da bodo vsa ta prizadevanja
prinesla nova spoznanja tudi o Osončju in prostoru okoli njega.
Sl. 4: Bennetov komet, ki je kra~il naše nebo spomladi 1970. Fo-
tografiral M.Prosen 4.4.1970 ob 3.uri na Astronomsko-geo-
fizikalnem observatoriju v Ljubljani. Osvetlitev je 4 mi-
nute.
95