Mariborski C»na 1 Din Leto III. (X.), štev. 89 Maribor, petek 19. aprila 1929 »JVTRA €€ Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zev. v Ljubljani it. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pe 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št.13 Oglasi po tarifu Oglase sprejeme tudi oglasni oddelsk -Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4 Ekonomska ofenziva nove* ga proti staremu svetu? Skozi svetovno časopisje Nemčije, Francije in deloma drugih evropskih držav je te dni završal hud vihar: napoveduje se ekonomska vojna Amerike proti Evropi, novega proti staremu svetu. Kaj se je zgodilo, kar bi opravičevalo ta krik strahu in ogorčenja evropskega javnega mnenja? Evo: Ameriška industrijska skupina General Motors je nedavno kupila tvornice Oppel v Rtisselslieimu pri Frankfurtu v Nemčiji za 125 milijonov zlatih mark. Transakcija se različno tolmači. Nekateri trdijo, da se hoče ameriška tvrdka na ta način izogniti carinskim zapre kam, ki so ji doslej onemogočale uspešno prodiranje na nemški in evropski trg. Drugi zopet so mnenja, da se hoče General Motors spustiti v odločilno fazo borbe s Fordom, ki baš sedaj snuje novo tvornico v Dagenhamu na Angleškem. V splošnem pa si je francoski in ostalo javno mnenje Evrope edino v domnevi, da jc transakcija z Oppelom pričetek velike ofenzive iz Amerike proti celo kupni evropski industriji. Ta ofenziva jo tim nevarnejša, ker ne rezultira iz nasičenosti ameriškega trga dasi sc Amerika zadnje čase vedno bolj zapira z barijerami proti uvozu iz starega sveta. Predsednik generalne fede racije francoske produkcije je nedavno javno v časopisju protestiral proti novemu povišanju carinskih postavk v Ameriki in izrekel bojazen pred vedno nara Ščajočim prodiranjem gotovih ameriških industrij na evropski trg, zlasti industrije mcsfiih in ribjih konzerv, suhega sadja, filmske industrirje, avtomobilske in dustrije itd- Statistika kaže, da je izvoz Amerike v prvih dveh mesecih 1929 na rasel napram istim mesecem v 1. 1928 za 20% in je Amerika izvozila v teh dveh mesecih letos za 1D5 milijonov do larjev avtomobilov napram 66 milijo, nom v istih mesecih 1. 1928. Francozi se boje, da bo ameriški General Motors svojimi luksuznimi Cardillacl in Lassalli s svojimi srednjimi Vozovi Buick, Oakland in Pontiac ter s svojim popularnim Chevroletom prodrl na francoski trg. Kaj pomenijo — tako vzklika predsednik Generalne federacije francoske produkcije — največje francoske avtO' mobilske industrije v primeri z največjo svetovno družbo, kojc kapital znaša eno in Četrt milijarde dolarjev in ki ima let no nad 300 milijonov dolarjev čistega dobička, torej 7 milijard frankov na pram 1 milijardi največjega francoskega Podjetja?! Pričenja se torej doba velike ekonom ske borbe dveh svetov. Ta borba tudi za nas ne more biti brez interesa. Kakor povprečen človek na prvi hip morda domneva, da bo ameriška konkurenca rovzročila pocenitev predmetov, zlasti avtomobilov, tako pa na drugi strani poznamo praktične Američane kot ljudi — j rekel — brez srca in brez duše, ki vl-vf3™0 sv°i interes. In propast evrop-int gotovo ni tudi v našem BEOGRAD, 19. aprila. Včeraj je glavna komisija prosvetnega ministrstva na podlagi večletnega študija in raznih elaboratov dokončala veliki naučili program vlade, ki bo tvoril podlago za ves pouk na vseh učnih zavodih naše države. V komisiji so nli zastopani poleg zastopnikov prosvetnega ministrstva tudi najboljši pedagogi in intelektualci kraljevine. V velikem okviru sestavljeni naučili pro gram se bavi s temeljnimi načeli pouka in stremi za tem, da se učni načrti v glavnem unificirajo za vso tlr-žavo. Ves pouk se bo moral vršiti strogo v duhu narodnega in državnega edinstva. Program je bil sprejet v glavni komisiji soglasno. Pomisleki so nastali e radi vprašanja pouka v verouku. Pri tej priliki so se pojavile resne Veliki prosvetni program vlade VEROUK BO IZLOČEN IZ ŠOLSKE GA POUKA IN PREPUŠČEN CERKVAM SAMIM. - ENOTEN PROGRAM ZA VSO DRŽAVO. tendence na novih temeljih. Izhajajoč iz stališča, da je vera brivatna stvar posameznika, je bil stavljen prediog, da naj se verouk iz šole izloči in p< -polnoma prepusti posameznim cerkvam v lastnem delokrogu. Naučni program pa določa, da se uvede poučevanje verouka sporazumno med ■terkvami in občinami in torej izloči iz učnega reda. Za vzgled ie služil itajii^ki naučni program, ki uy-’šio-va tudi med Vatikanom in Kvlrtoalom sklenjeni konkordat. Zato se domneva, da Vatikan ne bo delal temu jugoslovanskemu naučne mu programu nobenih težkoč, ker obstoja že analogom Cerkev na bo. kar se tiče poučevanja verouka, potem še bolj prosta kakor doslej, ker ne bo navezana niti na učni red in njega določila. še mani pa na učne ure. Dunaju, grof Lerchenfeld. Dr. linder je namreč znan kot neizprosen nasprotnik priključitve Avstrije k Nemčiji in zato po nemškem mnenju ni pripravna oseba za voditelja vlade. Prav posebno pa mu zamerijo v Nemčiji njegov nedavni govor, v katerem je silovito napadel pruske turiste rad5 njihovega dozdevnega nemoralnega vedenja in slabega vplivanja na dobro predarlsko ljudstvo. Reparacijska konferenca razbita ZAVEZNIKI ODKLONILI NEMŠKI PREDLOG. — NEMŠKA DELEGACIJA NATO ZAPUSTILA KONFERENCO. PARIZ, 19. aprila. Reparacijska konferenca sc je včeraj pod predsedstvom angleškega delegata Revelstokeja bavl-a s spomenico nemške delcgacije glede plačevanja reparacij. Dr. Schacht je pri tej priliki izjavil, da bi mogel le pod gotovimi pogoji prekoračiti nemški predlog, ki določa 37 letno plačevanje po 1.650 milijonov mark- Tako bi Nemčija v tem slučaju zahtevala vrnitev svojih bivših kolofiij, opustitev gdanskega ko* rklorija, priključitev Gdanskega Nemčiji, takojšnjo izpraznitev Porenja, odstop provinc v poljskem delu Pomorjan* ske, kjer se goji poljedelstvo, ter uredi* tev gornje-šlezijskega vprašanja v prid Nemčiji. Ker nemška delegacija formalno ni hotela popustiti od svoje ponudbe 37 anuitet po 1650 milijonov mark, so zavezniki izjavili, da je nemška ponudba nesprejemljiva. Nemška delegacija je nato odgovorila, da se ne more več udeleževati dela na konferenci reparacijskih strokovnjakov. Zastopniki upniških dr- Noui albanski zunanji minister BEOGRAD. 19. aprila. Kralj Zpgu včeraj podpisal ukaz, s katerim je imenovan dosedanji albanski poslanik na našem dvoru, Rauf Tico, za zunanjega ministra. Kdo bo njegov naslednik pri beograjskem poslaništvu. Še ni določeno. ]e žav bodo imeli še eno sejo, da sestavijo poročilo o neuspehu svoje misije in ugotovijo, da ni bilo mogoče doseči z nemško delegacijo rešitve repa raci jskega problema. Konferenca se je razbila predvsem zato, ker nemška dclcgacija ni pristala na zvišanje" Dawesovih anuitet- Francozi naglašajo, da so zavezniki ves čas kazali skrajno popustljivost, dočim so Nemci naenkrat postavili konferenco pred ultimat. Nemški politični krogi pa zatrjujejo, da še ni prišel čas za končno veljavno rešitev reparacijskega problema. Vprašanje da jc tako zapleteno, da je v prvem naskoku ni bilo mogoče rešiti. BERLIN, 19. aprila. Tukajšnje časopisje naglaša soglasno, da so delegati upniških držav fiasko reparacijske konference sistematično pripravljali, da bi mogli zvrniti vso odgovornost na Nemčijo in ustvnriti položaj, da bi se nemška reparacijska plačevanja lahko izterjevala s še večjo brezobzirnostjo- Temeljita reorganizacija ministrstev BEOGRAD, 19. aprila. Po zanesljivih informacijah bo izvedena reorganizacija ministrstev sledeče: Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravstvo bo imelo 3 oddelke: za splošne zadeve, za delavska vprašanja in za higijeno. Poljedelsko ministrstvo bo obstojalo Iz dosedanjih 5 oddelkov in enega novega za agrarno-pravna vprašanja. Justično ministrstvo bo obsegalo oddelke za: bogočastje, kazenske stvari, civilno pravo in računovodstvo ter oddelek za zakone In njih izvedbo. Finančno ministrstvo bo preurejeno po najmodernejših bančno-tehničnih navodilih, istotako zunanje mi nlstrstvo, pri čemur bo služilo kot vzgled reorganizirano zunanje ministrstvo avstrijske republike- V notranjem ministrstvu bodo opuščeni vsi dosedanji provincijalnl oddelki, ki bodo združen v politični departma. Ministrstvo za javna dela ostane nedotaknjeno, istotako trgovinsko ministrstvo, a s to razliko, da bo kompetenca slednjega znatno razširjena. V ministrstvu za šume in rudnike bodo obe generalni direkciji ukinjeni, v prosvetnem ministrstvu pa bodo ustanovljene takozvane srezke šolske institucije- Ministra dr. Srskič in dr. Frangeš sta imela danes razgovor, ki je bil v zvezi z izvedbo teh reformnih načrtov- Štiri osebe zgorele BUDIMPEŠTA, 19. aprila. V gospodarskem poslopju posestnika Davida v Nagykaniszi jc nastal požar, ki sc je bliskovito razširil in v kratkem vpe pelil 4 velike objekte. Štiri osebe so bile presenečene v spanju in so našle strašno smrt v plamenih. Kako upliua klima na hrano? Zgružamo se, če čitamo v potopisih ali časopisih, kako se hranijo razni primitivni narod z jedmi, po katerih bi nam postalo slabo. Če pa premotrimo stvar kritično in si predočimo razmere, v katerih ti narodi žive, nam je takoj razumljivo, da je to naravno in da narava sama tako diktin:. Potem vidimo, da smo se po krivici zgražali nad Eskimi, da so divjaki iti brez ukusn, ker jedo surovo ribje meso. Pozabili smo, da so Eskimi celo življenje v ledenih pustinjah, med gorami ledu- Mi v Evropi, v civiliziran’!! deželah, kjer je priroda blaga, si težko predstavljamo kraje, kjer jc Fridtjof Nansen — kakor pripoveduje po nekaj dneh bivanja v Groritandlji občutil — on in vsi člani njegove ekspedicije — veliko željo po zelo mastni hrani. Surovo maslo so jedli tam kakor biskvit. To pomeni, da jim je hladna in vlažna klima severa izčrpala telo, ki je za nadomestilo toplote zahtevalo čim največ masti. V južnih krajih, n. pr. v Italiji, Grški, In obalah severne Afrike, se ljudje manj hranijo z mesom, ampak zvečine s sočivjem, polento, zelenjem, testeninami. Napolitanec je zadovoljen in sit, če se naje makaronov ali polente-Arabec je samo bob. Ako bi ga jedel Laponec, bi umrl lakote. V tropskih krajih, kjer strahovito pripeka solnče, se zamorci hranijo večinoma z rastlinskimi produkti. Meso ie za zamorca velika poslastica. Če sc nahranijo mastnim mesom, navadno obole in koža jim jc posipana z izpuščaji. Preohret v austrijshl uladni krizi DUNAJ, 18. aprila. Vest, da je sedaj v ' ^ red ju kandidatura predarlskega deželnega glavarja dr. Enderja za avstrijskega zveznega predsc-Inlka, jc bivala v Nemčiji zelo slab odm-v, kar je potrdil tudi nemški poslanik na Najmanj analfabetov med svemi svetovnimi mesti ima Praga. V Pragi jc samo 0.67'A> analfabetov, dočim jih ima Dunaj 2.04/«, Pariz 3.36%, Budimpešta 4.7%, Rim 10.80% itd. Na zadnjem mestu je Te-heran z 82.17% nepismenih.________________ Nogo si je zlomil. V sredo popoldne si je na Pobrežju v Mejni ulici 71 letni posestnik Božič Nikola zlomil levo nogo. Rešilni oddelek mu je nudil prvo pomoč in ga odpremil v bolnico, — Za povzdigo tujskega prometa v Mariboru HOTELSKO VPRAŠANJE. — RESTAVRACIJA NA KALVARIJI. « Lepota naše slovenske zemlje nas_ je po vojni sama opozorila na novo pridobitno panogo — na tujski promet. Vse to iti še mnogo več kakor imamo danes, smo imeli tudi že prej, a izrabiti nismo mogli in tudi nismo znali. Mislili smo, da se bavijo s tujskim prometom lahko samo Švica in Italija. Povojna doba nam je šele nekako odprla oči in preko noči je postala tudi naša Slovenija dežela tujskega prometa. Led je prebit tudi že v inozemstvu in naše ime se vedno bolj pogostoma čuje. Prvi koraki v tem oziru so bili storjeni seveda na Kranjskem, na Gorenjskem. V mariborski oblasti smo se pričeli razmeroma pozno zanimati za tujski promet, a tudi tu je prišel baš Maribor s Pohorjem in Dravsko dolino zadnji na vrsto- S sistematično propagando smo pričeli šele pred dobrim letom, a do pravo akcije pravzaprav sploh še nismo prišli. In vendar ima naše mesto vse potrebne zunanje pogoje, da postane sre" dišče živahnega tujskega prometa v severnem delu Slovenije. Da pa to postane in da bo moglo svojo nalogo izvrševati, mu manjka še mnogo naprav. Velika napaka Maribora je bila in je deloma tudi še danes, da nima niti enega večjega in res reprezentativnega hotela, ki bi mogel nuditi tujcem vse one ugodnosti, katerih so vajeni v drugih tujsko-prometnih centrih. Do nedavna skoraj še za domači, normalni promet,-nismo imeli na razpolago dovolj tujskih sob. Iz zadrege nas je rešil šele novi Osetov hotel v palači Pokojninskega za* voda, letos se mu bodo pridružili pa še povečani hotel »Črni orel« (ki naj bi se ob tej priliki prekrstil v »belega«) in novi trakt Streharjeve kavarne s tujskimi sobami. Tako bomo s tujskimi sobami zaenkrat zadostno preskrbljeni, čeprav s tem vprašanje velikega, zares reprezentativnega hotela še tudi ne bo rešeno- Velika škoda je, da ni prišlo do u-resničenja načrtov Bergovega hotela na Glavnem trgu. Drugi veliki nedostatek Maribora je pomanjkanje velikega periferičnega cen tra in razgledišča. Maribor leži ves na ravnini in je od tu torej nepregleden. Tujec, ki pride v naše mesto in hodi samo po glavnih ulicah, ne dobi pravega utiša o Mariboru; njegova lepa lega in okolica mu pa ostaneta popolnoma nepoznani. Edina točka, ki bi lahko vršila ono vlogo, katero vrši v Ljubljani Grad, bi bila Kalvarija, a manjka ji prikladen dostop in manjka ji tudi, kar je enako važno, okrepčevališče in počivališče. Naravnost neverjetno je, da jo ugodna lega Kalvarije ostala še vse do danes neizrabljena in je to za naše mesto in za pospeševanje tujskega prometa velik nedostatek. Pred leti že se je pojavil predlog, da se zgradi na Kalvariji švicarija. Kolikor se spominjamo, je bilo v mestnem občinskem svetu to tudi že sklenjeno, do izvršitve pa še ni prišlo in je ta stvar, kakor se zdi, zaenkrat sploh zaspala. To je velika škoda in napaka, zato mislimo, da bi se morali merodajni faktorji takoj lotiti obnovitve in realizacije te zamisli. Vendar pa smo mnenja, da bi zgraditev same švicarije še ne zadostovala. Na Kalvarijo spada brez dvom-ft popolna restavracija, ki bi imela za po^ letje veliko proti mestu odprto verando, za pomlad, jesen in zimo pa zračno dvorano z velikimi okni, ki bi nudila iz toplega prostora nezastrt pogled na mesto ter na vso njegovo okolico. Razen tega bi pa bilo treba poskrbeti tudi za nov dohod do te restavracije in bi bilo v ta namen najboljše preurediti, razširiti in olepšati pot od parka do vznožja, od tam pa zgraditi stopnišče iz betona, kakršno je zgradil Split na Marjan. Z nasadi ob stopnišču in na vrhu bi se dalo vsej o-kolici lahko zelo prijazno in privlačno lice. Na uresničenje tega načrta bo treba na vsak način pričeti misliti, ker je to nujna zahteva za povečanje tujskega prometa,- Ko bodo izvršene te naloge, bo pa treb; misliti tudi na to, da se uredi vsa Dravska dolina od Limbuša do Dravograda za tujski promet. mariborsko gledališče REPERTOAR: Petek, 19. aprila ob 15. uri »Janko in Metka«. Otroška predstava-Sobota, 20. aprila ob 20. uri »Grof Luk-senburški« ab. A. Kuponi. .Nedelja, 21. aprila ob 20. uri »Adieu Mimi«. Znižane cene. Kuponi. Pondeljek, 22. aprila. Zaprto. Torek, 23. aprila. Zaprto. Sreda, 24. aprila ob 20. uri »Tat«, ab. B. Pretnijera. Gostovanje ge. Vike Podgorske in g. Hinko Nučiča. Ptujsko gledališče: Pondeljek, 23. aprila ob 20. uri »Charleyeva teta«. Gostovanje Mariborčanov in g. Daneša. Nedelja v marib. gledališču. V nedeljo, 21. aprila se vprizori samo ena pred" stava in to letošnji operetni šlager »Adieu Mimi« ob znižanih cenah. Večer pisateljev, delujočih na ozemlju mariborske oblasti, se bo vršil v sredo, 15. maja, na kar opozarjamo že danes mariborsko občinstvo. Gostovanje ge- Podgorske in g. Nučiča v mariborskem gledališču sc bo vršil v sredo, 24. aprila. Kakor javljeno, nastopit^ oba odlična gosta v efektnem Bernsteinovem »Tatu« in bo to njihov prvi nastop v Mariboru po osmih letih. Ker bo pri tej priliki gledališče gotovo razprodano, priporočamo nakup vstopnic v predprodaji. Koncert Blasbene matice Dva zbora in dva dirigenta. Ce nastopi Glasbena Matica na svojih koncertih, vsak obiskovalec upravičeno pričakuje tiekaj boljšega, nevsakdanjega, vsak čaka na poseben užitek. In Matica se res trudi, da nudi svojim prijateljem nekaj izrednega. Tudi tokrat ne bi rada delala Izjeme- Na vsak način je poskrbela, da bo vsak obiskovalec prišel na svoj račun. Pele se bodo namreč mo- derne, še od nikogar pete pesmi, krasno doneči ženski in moški zbori ter pravi biseri narodnih pesmi. Ni namreč bolj dolgočasnega koncerta, kakor če so vse pesmi komponirane po enem brdu in se ves večer slišijo samo sorodne melodije. Spored mora biti pester in tak bo na Matičnem koncertu. Učiteljski zbor je pel sijajno Adamičevo kompozicijo »Kato«, kdor jo je slišal tam, jo bo mogel primerjati z Matično, ki jo bo proizvajalo okrog 50 dam. Razun »Kate« se pojeta še dva srčkana Adamičeva zbora, ki bo jih ljubljanska Matica pela na svoji francoski turneji in sicer »Lepa Jana« in »Za njega vse pretrpi«. Tudi dva Devova zbora koroških narodnih »Strašno grmi se in bliska« in »Vigred«, ki se nista nikjer še pela, bo podala na svojem koncertu. In kar je najbolj zanimivo, g. ss. Dev bo tudi nastopil s svojim zborom, ki je pred 10 leti popeval pod njegovo taktirko. Vsekakor bo to nad vse zanimiv večer- Maribor ga do-sedaj še ni doživel. Vestnik ljubljanskega velesejma je izšel. Izdala in založila ga je reklama »Saturn«, Ljubljana. Revija prinaša več aktualnih gospodarskih člankov, o ra-! diu, športu, turistiki itd., krasi pa jo tudi mnogo zelo lepih slik- Tisk je čist in v modernem slogu. Revija je interesentom pri uradu velesejmu brezplačno na razpolago. V isti založbi izide ob otvoritvi velesejma tudi letošnji oficijelni katalog velesejma. — Poset Adac-u v Mariboru. Vsem, ki so pripomogli z vztrajnim in umnim delom in s svojo navzočnostjo, da se je izvršil poset čislanih gostov iz Nemčije na tako dostojen način, s čemur je postal naš lepi Maribor v veliki nemški državi tako dobro poznan, kakor dosedaj Ljubljana in Zagreb, izreka odbor mariborske sekcije Avtomobilskega kluba kraljevine SHS iskreno zahvalo. Mariborskim dnemi Tečaj za gradnjo aeroplanskih modelov. Tečaj za gradnjo aeroplanskih modelov, ki ga je priredil mariborski Aeroklub, je vzbud'1 med srednješolsko mladino veliko zanimanje. Prvim predavanjem je prisostvovalo do 200 dijakov, včeraj popoldne pa je skupina z realke vršila nad Tremi ribniki poizkuse z dobavljenimi modeli. Poizkusi so uspeli zadovoljivo in zanimanje še povečali. Ponesrečil pa se je poizkus s hidropla-noffl, kateremu je odrekel motor. Udeleženci tečaja bodo prihodnji teden sami pričeli z izdelavo modelov, ki jih bo Aero-klub razstavil. Vršila se bodo tudi tekmovanja, za najboljše modele pa bodo konstruktorji prejeli nagrade. — Vojaški koncert v parku. Mariborska vojna muzika priredi v nedeljo dopoldne v parku svoj prvi letošnji pomladanski koncert. Program je sledeči: 1. Knitl: Slavnostna koračnica. 2. Parma: Triglavske rože (valček). 3. Miler: Tereza Krones (uvertura). 4. Ma-ssenet: fantazija iz opere »Werter«. 5, Binički: Mijatovke (potpuri). 6. Vačkar: Osvobojenje (koračnica). — Smuk po — vodi! To je menda najnovejši izum v našem športnem svetu. Včeraj popoldne, smo namreč izsledili na Dravi nasproti Studencem prvega povodnega smučarja, kako se uspešno ■ trenira za povodni smuk. Te vodne smučke, ki so prav za prav silno enostavne konstrukcije, so izum mariborskega rojaka g. Karla Namestnika, ki je o svojem izumu že lani obvestil inozemski tisk, ko je delal poskuse na Donavi- Po našem mnenju bo ta športna novost, ki je prav za prav dobro zreguliran splav »en miniature« — obstoječ iz dveh deščic, ki se kakor smučke pritrdijo na noge z jermeni — posebnost letošnje kopalne sezone. Sicer pa je dvomljivo, če bo ta novost prodrla; kajti vodne smučke so dražje kakor tak ozek Čolniček, brez katerega si mariborskega poletja niti zamisliti ne moremo. — Videli bomo, kako se bo ta stvar obnesla; vsekakor pa bo do smuških tekem na Dravi še precej Drave steklo naprej. Pri glavni gasilski in reševalni vaji, ki bo v nedeljo, 21. t. m. ob 10. dop. na vseh objektih mestne plinarne, bo nastopilo vse moštvo avtomobiliziranih gasilcev ter kompletni rešilni tren. Uporabile se bodo vse tri turbine in tudi velika parna brizgalna bo stopila v akcijo. Velezanimivi vaji bo prisostvoval tudi župan dr. Juvan. — Rešilni avto — rojstna hiša. V sredo se je dogodil v Mariboru nenavaden slučaj. Soproga poštnega uradnika, 25 letna J. S. iz Livade pri Novi vasi je ob priliki, ko so jo odpremili v porodišnico — v rešilnem avtu povila zdravo, krepko dekletce, ki je sedaj v velikih Škripcih radi svoje rojstne hiše, ki služi tako mnogoterim in raznoličnim človekoljubnim svrham. I(o bo odrasla in doživela 1000 tednov, bodo pač prav storili svojci, da sc pobrigajo za njeno rojstno »hišo«, ki bo takrat že v kaki ropotarnici. Mali državljanki s čudno rojstno hišo želimo vso srečo v življenju. — Most se podira. Leseni most na cesti med Meljem in Sv. Petrom se je včeraj popoldne udrl. Ko ga je pasiral težko natovorjen dvovprežni voz, je zazijala v mostu meter dolga in 70 cm široka odprtina, ki onemogoča vsakršen promet. Debela plast gramoza se je skozi strohnelo podlago oog'- : bla v izsušeno strugo. Na lice mesta je prišla komisija mestnega stavbenega urada, ki je ukrenila vse potrebno, da se zavaruje osebna varnost in cim preje odstrani prometna ovira. — Riziko dela. Med dnevnimi nezgodami pri delu je danes omeniti sledeče: 251etni čevljarski pomočnik Jus Avgust iz Radvanja se jc pri delu zabodel s čevljarskim šilom'v gornji^ lakot. Moral je iskati zdravniške pomoči- — 28 letni mizarski pomočnik Ivan Kristjan je prišel z desno roko v skobelnik, ki mu je desno dlan precej razmesaril. Tudi njemu jc rešilni oddelek nudil prvo pomoč. — Nasilni hlapec. Včeraj so aretirali hlapca Romana Alta, ki se je vinjen brez vsakršnega povoda lotil Alojzije K- v kuhinji neke mariborske gostilne. Bil jo je po glavi in jo davil. Nasilneža so domači in gostje komaj ukrotili, stražnik pa ga je odpeljal na stražnico. Zagovarjati se bo moral pred sodiščem. Gospodarja je ogoljufal neki pekovski pomočnik, ki se je ponudil v službo pekovskemu mojstru Ivanu Proselcu v Jezdarski ulici. Ker ni imel pri sebi delavske knjižice, mu je gospodar naročil, da se predstavi naslednjega dne. Vendar mu je zaupal košaro peciva ki bi ga naj razpečal odjemalcem. Toda mladenič, ki se je izdajal za pomočnika, ie odšel z zaupanim blagom, a se ni vrnil. Domneva se, da se je iz sleparskih na menov_ ponudil pekovskemu mojstru in že prvi dan zlorabil njegovo zaupanje. Policija zasleduje nepoštenjaka, ki je mojstra oškodoval za 110 Din. — Drzna tatvina. V neki tukajšnji kavarni je v minuli noči uglednemu mariborskemu trgovcu zmanjkala znatna vsoto gotovine 4500.-Din . Osebe, ki so se nahajale v veseli družbi, je policija zasliševala, vendar zagonetno tatvino še ni mogla pojasniti. Poizkušen samomor Mariborčanke? V Sisku se je pred dnevi hotela z vc-ronalom zastrupiti neka Elza Briiner, ki je tamkajšnjim oblastim izjavila, da je iz Maribora. Tukajšnjemu policijskemu komisarijatu pa je obupana samomorilka neznana in ni pristojna v Maribor. Žabice so priskakljale ... Današnji postni trg je bil za eno gurmansko špecijaliteto bogatejši. Po dolgem čakanju so dospeli prvi žabji kraki na naš trg. Cena 2.50 Din »venček« od 6 okusno belih bederc ni bila pretirana; kajti lov na žabe in čiščenje krakov zahteva potrpljenje in — prakse. Ni čuda, da je bil od 6 škafov te postne špecijalitete do pred 10. uro prodan zadnji krak. Najbolj so se zanimali za to robo petičnejši sloji in hotelske kuhinje. Na zadnje, ko je bilo naprodaj Je še nekaj vencev, je med kupovalci prišlo do prerekanja, katero pa so prodajalci rešili po pravilu Kdor prej pride, prej melje. — Prijeti tihotapci. V Slovenski Bistrici so včeraj finančni organi prišli na sled tihotapski družbi, ki jc nr;šla razo'čuvat vtihotapljen saharin. Arctiraii so Josipino Majer iz Pernice iz sreza Prevalje in njeno sotrudnico, dočirn je tretji član omenjene družbe, mož aretirane Jcsi-pine odrinil z avtobusom v Maribor. Sledil mu je finančni organ, toda Majer se je v avtobusu aretaciji upiral in se tudi ni hotei legitimirati. Finančni organ ga h spremljal v Maribor, kjer je osumljenca aretiral stražnik. Osumljene- zanika soudeležbo in tudi trdi, da nje g *va žena ni imela saharina, pač pa ona tretja spremljevalka, katere ne pozna. V Bistrici so ji namreč zaplenili 1C kg saharina. V koliko pa sta zakonca Majer v zvezi s tihotapsko zadevo, bo ugotovila preiskava. Vlomi v Lajteršpergu postajajo zadnji čas zelo pogostni. Gre najbrž za dobro organizirano vlomilsko družbo, ki izrablja okolnost, da nima ta občina več orožniške postaje. — Včeraj proti jutru so imeli občani zopet neprijeten obisk- V trgovino g. Rižnarja so se priplazili skozi okno tatovi ter si nemoteno nabasali svoje rokomavharske bisage s špecerijami in raznim blagom v vrednosti okrog 2000 Din. Storilci so domnevno isti, ki so pred tednom dni vlomili v trgovino g. Girstmayerja. Na cesti jo omedlel. Pri tovarni Ježek jena Meljski cesti omedlel vpokojeni poštni uradnik 67 letni Mihael Jezovšek. Na telefonski poziv jc prispel na kraj nezgode rešilni avto ter ga odpremil domov. — Kap jo zadela 391elno Elo Stanterjevo Iz Koroške ceste. Rešilni oddelek jo je odpeljal v splošno bolnico. — Dr. med. Klara Kukovec je odpotovala in se vrne sredi Hehlkanski generali USODO MEHIKE ODLOČUJEJO VOJAŠKI MOGOTCI. — KAKO NASTAJAJO NA J VIŠJI VOJAŠKI DOSTOJANSTVENIKI. — DEŽELA VEČNIH NEMIROV IN STRAHOT. Meksikanski predsedniki, ministri, poslanci in senatorji, torej politiki sploh, so po večini generali, ki zastopajo najrazličnejše stranke. Reakcionarji, klerikalci, socijalisti. agrarci, komunisti in boljševiki imajo svoje zastopnike v generalih, ki skušajo s svojim vojaštvom ali deliti ali združevati veleposestva ali pa eksploati-rati ogromne petrolejske vrelce. Njih podpirajo angleške in amerikanske družbe, ki zasledujejo različne gospodarske interese. Večina teh voditeljev so mladi ljudje, kajti, meksikanski politiki ne utegnejo doseči visoke starosti. Ponosni, razburljivi, častihlepni in oboroženi z nabitimi samokresi, pomenijo za deželo stalno nevarnost. Malo jih je, ki so generalsko čast dosegli rednim potom v vojaških vrstah. Po večini pričnejo svojo karijero kot voditelji razbojniških tolp, ki se v številnih revolucijah okoristijo s srečno izbiro nasprotujočih se vojskovodij, katerim se s svojimi banditi pridružijo v odločilnih momentih. Nekateri pa se tudi sami okličejo za generale, kar jim zmagovite vlade brez nadaljnjega priznajo, ako so jih v bojih podpirali. Mnogi seveda postanejo tudi žrtve častihlepja poprej kakor pa so se jim izpolnile želje. Vendar čaka slehernega ista usoda prej ali slej. Meksikanski generali so najrazličnejših stanov: učitelji, obrtniki, veleposestniki, semeniščniki, novinarji, sodniki ali karkoli. Kljub temu se jih ne sme ceniti kot slamnate može, ki jih je na njih položaj dvignilo naključje. Njih hrabrost je neoporečna, ako pomislimo, da večina med njimi ne umrje naravne smrti. Meksikanske oficirje ne nadlegujejo agenti zavarovalnic. Posledica hrabrosti voditeljev t>a ie priznavanje moči in odklanjanje pravice. Časi generalskih vlad so za Mehiko najusodnejši in nastopajo redno, kadar so diktatorji šibki neodločni in nesposobni.da bi si podredili številne voditelje, ki bi morali služiti njim in interesom diktatorja ter njegovih pri- stašev. Vzroke velikih nerednosti in stalnih prevratov je iskati tudi v tem, da je polovica prebivalstva nepismena, ena tretjina pa čistih Indijancev. Sedaj je razumljivo, da v 29. letih meksikanske samostojnosti ni bil še noben predsednik izvoljen od naroda. Posledica nevzdržnega stanja je sklicevanje predsednikov na število bajonetov in strojnih pušk, ki jih upravičujejo na vodstvo države. V slučajih, da so se skupine poiazdelile v približno enake vojaške edinice, trajajo nemiri m bitke, dokler ne uspe enemu izmed voditeljev, da pridobi od nasprotnikov zase nekoliko odpadnikov, ki so. deležni najvišjih vojaških časti. Tako je vir novih generalov neizčrpen in zmaga na strani močnejšega. Doba miru in s tem tudi doba napredka, nastopi, kadar se povzpne na diktatorsko mesto energična osebnost, kakor je bil Porfirio Diaz, ki je daljšo dobo zasigural deželi mir. Meksikanski generalski hidri je dal posekati najnevarnejše glave, kar mu je zagotovilo daljšo vladavino. Sproti pa je odstranjal tudi take, ki bi mu utec-nili postati nevarni. Uzakonil je vrsto predpisov, ki so mu dovoljevali popolnoma onemogočiti politične nasprotnike. Najblažia kazen je bila smrtna obsodba. Porfirio Diaz pa je padel kot žrtev ameriških gospodarskih interesov. Sledil mu je liberalec Madero. ki je skušal vladati milejše in zmernejše, česar posledica so bile desetletne generalske bitke in vojne. Nič ni iz-premenilo neznosnega stanja, ko so se vlade polastili meksikanski organizirani delavci. Podlago nasilja so tvorili zopet generali delavstva, ki je bilo oboroženo, pa je služilo le njihovim svrham. V zadnjih let' i je krenilo nekoliko na bojje. ker sta se Calles in Obregon posluževala Diazovih metod. Oba sta največ pozornosti posvetila šolstvu, kajti zavedala sta se. da je prosveti-tev naroda edino sredstvo, ki bo paraliziralo samovlado in nasilje generalov. Sodobni literarni okus Parižanov Znano je in jasno, da imajo različni narodi različen literarni okus. Naše čitatelje bo brezdvomno zanimalo, kaj čita sodobna Francija najraje. Angleški novinar H. J. Greenvvall. ki si Sptrf Kdo bo vodil napad »Maribora«? Izvrstno moštvo »Maribora«, ki se je v zadnjih tekmah pokazalo v najboljši luči, ima v prihodnjih nedeljah rešiti je nadel nalogo, da preštudira literar- \ ge važno nalogo — absolvirati finalne ni okus velemest, trdi, da čita sodob- | jn semifinalne tekme za prvenstvo Sloni Pariz najraje detektivske povesti ( venije. stalni vodja napada je bil Ilre- in napete kriminalne romane, docim ščak j _ ki je ve]ja| za solidno, preizku- sta n. pr. Berlin zavojevala pesnik Emil Ludvig in roman opise v Edgar VVallace. Francija pa ima svoj okus in — imenovani novinar je »ugotovil«, da za tema berlinskima ljubljencema v Parizu nikdo ali prav redko kdo povprašuje. Samo nekateri najizobraženejši Francozi imajo (po mnenju Angleža seveda) pojm o izvenfrancoskih literarnih pojavih, četudi je stara resnica, da poleg Rusov Francozi najrajše či-tajo. Okus Parižana se kaj hitro menja. Avtor, ki je danes »moda«, lahko doživi z drugo knjigo neverjeten fi-asko. Franc, knjige so najcenejše v Evropi. Zato doživljajo posamezne izdaje neverjetno velike naklade. Sedaj kupujejo Francozi najbolj romanonis-ca Victorja Margueritte. čigar »Gar-conne« je doživela pred leti pravcati triumf, kakoršnega francoska knjiga ni zlepa vajena. Pariz je postal nanj kljub enostranski kritiki pozoren in nie^ova zadnja knjiga »Človeška žival« je že daleč presegla naklado 150.000 izvodov. Njegovo predhodno delo, ki je prešlo celo Kalvarijo kritike, zvano »Moje telo je Tvoje« se še danes kupuje in povpraševanja ni kon ca ne kraja. Hudomušni Anglež trdi, da je k temu uspehu pripomogla pisatelju baš zlobna, tcndencijozna kritika. Tudi Emanuel Bourcier je našel izvrstno konjunkturo šeno moč moštva belo-Črnih. Moral pa je k vojakom in načelstvo nogometne sekcije ima kočljivo dolžnost, izpolniti njegovo mesto z novo »zvezdo«, kajti za odločilne nastope bo imel novi vodja napada le dva treninga proti SK Celju- Ako .v. se bo obnesel, bo vprašanje rešeno, ako pa ne bo zadovoljil, ga bo treba zamenjati poslednji trenutek in staviti na kocko izglede v odločilnih tekmah. Kolikor poznamo razpoložljive rezervne moči »Maribora«, bi prišli v poštev trije resnejši kandidati. Nikakor se zasedba posameznih mest v posameznih delih moštva ne sme izpreminjati. Za srednjega napadalca pa fci se lahko porabilo ali bekovsko razpoloženega Laz-ničko, ali v krilski vrsti izbornega Ko-niča ali na krilu vajenega Priverška. Vse druge kombinacije so- izključene, največjo pogreško pa bi storilo vodstvo sekcije, ako bi iz krilske vrste ali od be-kovskega para zamašilo vrzel napada. Kakor je težavna odločitev, vendar zaupamo, da bo načelstvo rešilo vprašanje v popolno korist belo-črnih in čast mariborskega nogometa. Ljubauna drama na Urbskem jezeru 'CELOVEC, 18. aprila. V torek se je pripeljal pred restavracijo Schroten-burg ob Vrbskem jezeru, v bližini hiše vojaške plavalne šole, mlad parček iz Beljaka, ki je krenil takoj na razgledni stolp. Ko sta prišla na malo teraso. je neznanec nenadoma oddal Proti svoji tovarišici strel, ki jo je zadel v pljuča in io takoj usmrtil. Nato je pognal še sebi kroglo v glavo in sc zgrudil nezavesten na tla. Izdihnil je, se predno je prišel rešilni oddelek. Poizvedbe v Beljaku so dognale, da je bila deklica hčerka pred kratkim v Beljaku umrlega brivca WeiRa. Stara je bila 24 let. Neznanec pa je bil 21-letni strojni mehanik Alfred Feltzman z Dunaja, ki se je mudil v Beljaku že od 25. marca in je bil hud nevrastenik. *^aj ie pravzaprav povzročilo to krva-ljubavno dramo, pa še vedno ni ugotovljeno. General Budjenij u nemilosti n,1rila- Po poročihli 'VeJ']- list°v ,z Moskve, je prišlo tiprilnm n0? in znanim konjiškim gc- J, 1 Budjeniiem c]0 ostrcJra konflikta. General Budjenij sc je odlikoval zlasti v bojih proti Kolčaku in viangiu ter no svetovni vojni v vojni proti I oljski i^o je prodrl s svojimi Četami skozi I oljsko skoro tik do nem j’ke meje. ». edai jo odstavljen s svojega mesta in Premeščen v V^^Miski Komisar! jat. Pleme, ki pomori dvojke v s°d*ščem v Louis Trichardu Ju/ni Afriki se ie morala nedavno vnn?Va,riati ncka banica Plemena Ba-n l.a’ M je bila obtožena, da je s po-dv vxi. SV0'>C sestre umorila svoje c takoj po rojstvu. Kot priča je bil zaslišan tudi poglavar plemena, Sentimoola, ki je izjavil, da je star ko. Napisal je roman »Kletka za žene«, ki je v enem letu doživel naklado čez 160.000 izvodov. Izredno razširjeni so še Pierre Benoit, Maurice De-kobra, Paul Morand in Giraudoux. ki se zelo mnogo čitajo. Marsikateri teh sedaj »modernih« je prestopil ozke meje Galije, kar je tudi nam Slovencem dovolj znano. Prvo kolo za državno prvenstvo v tenisu. V nedeljo 28. t. m. pričnejo tekmovanja .za državn0 prvenstvo v tenisu. V prvem pariško puhli- ' ^0,u se sre2ata v Mariboru ISSK Mari- Državna uisoka šola za telesno uzgojo u Rusiji je bila ustanovljena I. 1918. Rektor je i bivši češki sokolski delavec A. Zik- obicaj njegovega plemena, da pomori j mund. Ima 4 oddelke: oddelek za štu-Vf?v n.0.v°rojenčke dvojčke. Strašni j diranje vseh vprašanj, ki so v zvezi s običaj izvira še iz dobe plemenskih | telesno vzgojo, ima antropomorfski, bojev med domačini. Kadar je moralo fizijološki, psihotehnični in podobne prebivalstvo bežati. so moškim ženske le težko sledile, ker so nosile svo- laboratorije; oddelek za dajanje poukov in nasvetov posameznikom in je otroke na hrbtu. Ker pa se jim ni' skupinam v vprašanjih telesne vzgo- zdelo primerno, enega otroka rešiti, drugega na izročiti sigurni smrti, je nastal običaj, da so oba umorili, vendar pa pri tem ni smela teči kri. Mati ie morala — seveda z moževim dovoljenjem — sama izvršiti to grozno opravilo. Ako pa sc kdo ni hotel po-služiti^ tega običaja* so ga za kazen izključili i?. plemena. Sentimoola ie izjavi! korrnn, da je odorava tega straš nega ob!'r~ia nemoo-oča stvar. Sodišče pa je !>i'o seveda drugačnega mnenja in je obsodilo tako morilko kakor njeno sestro v smrt na vešalih. 5mrt stoletneqa srbskega starčka V Zajcčarjti v Srbiji ie umrl te dni trgovec Todor Jovanovič, st,ir 101 leto. Starček ie črnil da so. mu bliža smrt in j' zato vbral okrog sebe vso svojo rodbino, da se poslovi od nje. Po slovesu od otrok in vnukov se je počasi vsedel v nnsloul.ič :n spustil svoio dušo. IJmrl ni na posledicah kake bolezni, temveč je mus:ooih smrt samo kot posledica starostne osla! e-losti ako soloh moremo snn>!rn*i starost kot bolezen. je: oddelek za odgojo učiteljev telesnih vaj itd. Tečaji so štiriletni, poleg tega so tudi krajši tečaji za zdravnike, učitelje, vaditelje in trenerje. Centralni zavod ima svoj stadion, teiovad nice, knjižnice, klinike itd. Tekom 10 let se je izcimil poseben sovjetski telovadni sistem. Iz zavoda je izšlo že nad 1500 telovadskih delavcev, izmed teh jih je 17 dovršilo Štiriletni tečaj. Pogoj za sprejem v štiriletni tečaj je dovršena srednja šola. Ker je materija za ta tečaj ogromna, ga nameravajo podaljšati na 5 let. Na zavodu deluje 50 znanstvenikov: profesorji, docent' učitelji in asistenti. Absolventi štiriletnega tečaia istotako lahko postanejo docenti in profesorji na zavodu Hi na inšpektorji telesne vzgoje na učnih zavodih itd. Znanstvena dela zavoda so že prevedena v francoščino, nemščino, švedščino in češčino. Zavod namerava tudi izdajati svoj časopis. Študent in njegov oče. Diiak: »Oče, ti si niti misliti ne more? kako malo se zmenim jaz za gospode profesorje!« Oče: »Aha, sedaj šele si lahko razlagam zakaj se ti ni zdelo vredno, da bi profesoriu odgovoril na izpitno vprašanje.* maščevanje razočarane žene V Debrccinu je ločenega natakarja nekega jutra presenetilo nenavadno darilo. Pred vrati stanovanja je našel novorojenčka, ki se v njegovih neizkušenih rokah ni hotel pomiriti. Natakar je takoj osumil ženo. da mu ga je ona podtaknila in je najdenčka odnesel na policijo. Oblasti so zaslišale ločeno ženo. ki je priznala, da ie kupila otroka med vožnjo iz Budimpešte za pet pengo od neke neznanke ter ga podtaknila svoiemu možu iz maščevalnosti. bor in Rapid, v Ptuju pa tamkajšnja kluba. Prihodnjo nedeljo se sestaneta zmagovalna teama prvega srečanja. Rapi-dov teniški odsek ima najsigurnejše izglede. Atletik v Mariboru. V nedeljo gostuje v Mariboru celjsko moštvo Atletik SK proli SK Rapidu. — Tekmovanje med drugoplasiranima kluboma Celja in Maribora bo vsekakor zanimiv športni dogodek. Službeno iz JNS. Nedeljsko tekmo Atletik SK (Celje) : SK Rapid sodi g. N e m e c. stranska sodnika Ermenc in Fašing. Dunaj: Praga. Dne 5. maja bo dunajska reprezentanca odigrala poleg medmestne tekme Zagreb - Dunaj tudi medmestno tekmo Dunaj : Praga. Češkoslovaška pa bo istega dne nastopila v meddržavni tekmi proti Švici v Lausanneu. Klobuk u moderni dobi Klobuk je igral v zgodovini vedno važno vlogo. Jn tudi še sedaj. Najnovejši dokaz za to je, da je n. pr. turški diktator in reformator, Kemal paša, kratkomalo izdal ukaz, s katerim je prepovedal fese in zahteval, da morajo vsi^ moški nositi klobuke. Važno vlogo igra klobuk tudi v se-oanji perzijski zgodovini. Perzijski šah Riza Pehlevi, je uvedel namreč za vse svoje državljane enako modo za klobuk. Sel je torej še korak dalje kakor njegov tovariš iz Angore, ki je dovolil poljubno obliko ali barvo klobuka. Riza Pehlevi namreč hoče. da nosijo vsi Perzijanci enak klobuk: ministrski predsednik, dijak, voj?.k, trgovec, kmet in delavec. Kdor se temu ne bi hotel pokoriti, je v nevarno • sti.^da ga takoj aretirajo. Sah je celo sam izdelal model za novi klobuk, ki je brez krajnikov. Hotel je namreč s tem preprečiti invazije klobukov iz Evrope: Poprej v Perziji običajni turban pa smejo nositi sedaj samo še gotovi duhovniki, morajo pa nanraviti poprej poseben duhovnvski izpit, ako hočejo dobiti za to dovoljenje. Sali pa jim lahko potem predloži v rešitev še sporno vprašanje, ali naj Perzijci svoj »narodni klobuk••< Pii pozdravljanju snamejo z glave auPa era obdrže na glavi, kakor tira.-"' Tudi v Perziji imajo torej vladajoči svo-ie skrbi. SflHTC V Martfioru, 'dud ?0. IV f5!>>. Miha«! ZivaeO Beneška ljubimca Zgcdevlnskl raman lx starih Bonatk 58 »In na vse zadnje, kai me briga!« je zagodrnjal. »Naj le vse zgori, samo da bi ugasnil peklenski plamen, ki ml razjeda prsi!« Naenkrat pa je ves prebledel. Njegove oči so se izbulile ter se z izrazom čudnega pijanstva uprle v nekaj strašnega, kar je moral videti tam zunaj. »Oh!« je zajecljal, »to ni mogoče! ... Blaznim!.-. To ni res!...« Prizor, ki se mu je odkrival, je moral biti strašen, kajti veliki inkvizitor beneški je trepetal ter se oprijemal težke tkanin« zastora, da ne bi padel na tleh... Tam spodaj, pred njegovimi očmi, se je bil odigral nagel prizor, ki mu je posvetil ogenj nebes, ki je švigal po temi oblakov. Sredi Velikega kanala se je bilo pokazalo dvoje glav nad valovi! . Dvoje človeških glav! Ta dva človeka sta se pognala na vrh in zlezla v gondolo... Eden izmed njiju je pričel krepko veslati; gondola je zbežala v nevihto! Nato se je zgrnil nad vsem tem globok mrak. Dandolo je prestrašeno zakričal, zamrmral neko ime ter padel brez zavesti vznak po tleh. Ko se mu je vrnila zavest, se je videl obdanega od kopice slug, ki so ga bili prenesli na posteljo in so skrbeli okrog njega, Takoj je vstal. »Ne vznemirjajte se. Samo v glavi se mi je bilo zavrtelo. Pustite me samega.« Služabniki so se hiteli pokoriti ukazu. Dandolo je sedel k mizi, naslonil glavo v obe dlani in zamrmral: »Kaj naj storim?... Njemu?... Kaj bo storil on?...« Bil je bled kakor smrt, in trepetal je, kakor v najhujšem mrazu. Strašno, nerazumljivo vprašanje je z grozečo jasnostjo vstajalo v njegovi duši. Dandolo je bil spoznal Rolanda. Čutil je. da je izgubljen, ako ga ne zagrabi. Naenkrat pa je vstopil sluga, ki ga je vzdramil iz te tesnobe. Svetlost, je dejal možak, njegova ekselenca generalni kapitan Altierl je tu in nujno prosi za pogovor i vami. Dandolo Je dal znamenje. Nekaj trenotkov nato je stal Altieri pred njim- Dandolo je bil napravil z največjim naporom ravnodušen obraz- »Izvedel sem važno novico,« je dejal Altieri. »Prinašam vam jo brez odlašanja: Roland Kandlano je ušel iz ječe.« Dandolo je z naporom vse svoje umetnosti napravil silno presenečen obraz. »Ušel! Vi ste ob pameti! Iz beneških ječ se ne uhaja kar tako.« »In vendar je res!« je dejal Altieri s svojim običajnim mračnim glasom. »Davi bi bili morali obglaviti razbojnika Skalabrina- Toda ušla sta, obadva skupaj. Prišli so na to. da je Roland izgrebel rov, ki vodi iz njegove celice v Skalabrinovo. Gotovo sta se bila dogovorila; ko so prišli na Most vzdihljajev, je stražni poglavar zapazil, da človek, ki so ga vodili na morišče, ni bil Skalabrino, nego Roland Kandiano!« »To je neverjetno!...« »Pravim vam, da je tako!« je povzel Altieri, naporno sopeč. »In to, kar je sledilo, je strašno.« Nenadoma se je prikazal Skalabrino. s tako ogromno kamenito ploščo na glavi, da bi jo bila dva navadna človeka komaj vzdignila. Izkoriščaje osuplost stražnikov in jtrozo. s katero jih je navdala strela, ki je udarila v most, je ulomil s svojo ploščo okno poslednjega vzdihljaja. Obadva sta skočUa v kanal. To so mi pripovedali. In to so videli stražniki, krvnik in duhovnik. Če mi ne bi bili potrdili vsi ti ljudje, tudi jaz ne bi bil verjel. Toda kaj pomeni vse to! Resnica, strašna resnica je, da je Roland Kandiano svoboden#... »Svoboden!...« »Da, svoboden! In prišel sem, pritekel sem, da vprašani vas. očeta Leonorinega, vas, velikega inkvizitorja, vrhovnega poveljnika naše policije: kaj na- merjate storiti? ...« Dandola je prešinil silen stresljaj. Zdaj je vstajalo pred njim še to vprašanje!... In to pot ne več v tajnem zavetju njegove lastne vesti!.., Pred njim je stal človek, ki mu ga je zastavljal naravnost, z nekako naperjeno zagrizenostjo. Kateri Človek? ... Altieri!... Mož Leonore!-.. Gospodar njegove hčere... zaročenke Rolanda Kandiana!.... »Kaj hočem storiti?« je zajecljal Dandolo. »človek bi dejal, da se obotavljate!« »Ne obotavljam se; ves poražen sem, nič drugega. Novica je tako nepričakovana, da bi se mi zdela plod blaznosti, če mi je ne bi povedali vi sami-« »Da!« je dejal Altieri s temnim glasom. »Zares je v vsem tem nekaj blaznega.« Drugič bom vedel kaj se pravi, biti velikodušen. Bolje bi bilo... takrat, ko smo imeli Rolanda Kan-diana v rokah.-, bolje bi bilo, da bi ga bili... Srdita gesta je izrazila konec Altierijeve misli. »Toda,« je povzel, »zlo se je zgodilo- Zdaj gre za to, da ga popravimo. In to je vaša stvar. Dajte iskati po vseh Benetkah. Naj zapro Sidski pristan. Naj nadzorujejo vsako ladjo, ki bo odplula. Izkratka, ukrenite vse, kar je potrebno. Kajti,« je dodal ter obenem prebledel, »če se ne motim, se s to uro začenja med nami in med Rolandom Kandianom dvoboj na življenje in na smrt. Na delo, gospod veliki inkvizitor — brž na delo!« (Nadaljevanje sledi). MaN eglul, M aMIj«* pe««. dovaln* In MtljalM nsmm« •bCimtva t mki btMda 30 p, MjmMjll w«Mk Ol« | Mali oglasi doptavMMj« In o«««, ti trgevekeg« rchtamnaga fMtaJ«: VMkft b«i»d» 60 p, ■MjmMj« mMk Dia 10 — Otroški voziček dobro ohranjen na prodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 880 Pred nakupom motorjev sl oglejte ravnokar dospelih najboljše moderno izdelanih belgijske znamke FN pod garancijo, kateri uporabljajo na 100 km 2H I bencina in 0.15 olja. Justin Gustinčič, mehanična delavnica in trgovina, Maribor, Tattenba-chova ul. 14. 807 Desinfekctlo stanovanj •> * proti stenicam prevzema po nizki ceni in temeljito čistilnica »Diverzon«. Cankarjeva ul. 14, tel. 401. 811 Hitro, poceni In dobrO popravlja čevlje vseh vrst samo Brzopodplata, Maribor, Tattenbachova 14- 778 Ms PARNA PRALNICA pere moSko perilo kot novol Telefon 480 Centrala i Trankopanova ul. 6. Podružnica! Vetrinjska ulica 7. Svarilo! Osebe, ki bi o meni slabo ali neresnično govorile opozarjam, da bom proti vsakomur sodnijsko postppala. 881 ANICA VRHOVNIK. Kralj Debeluh in sinko Debelinko LEPA PRAVLJICA ZA MLADINO, KI JO DOBITE V UPRAVI „VEČERNIKA“ MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13 Zahtevajte povsod „Večernik“! Kdo odda stanovanjsko hišico v delavski koloniji proti povračilu stroškov naj se javi Frankopaneva ul. Št. 8 I-, vrata 5. od 14. ure naprej. 878 Vrtnice, visoke in nizke ter plezalke, ciprese, ribltel, Jfoargelnove sadike, cepljene breskve, razne zelenjadne sadike ter kompostno zemljo za presajanje cvetlic dobite vedno v vrtnariji Ivan Jemec, Razlagova 11. fi?9 PRINCESKO ZVEZEK LIČNO VEZAN 12 DIN PRI UPRAVI. ,JUTRA“ IN VEČERNIKA" MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13 ZVEZDANKO Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja in urednik: Frr.n Br o z o v i 5 v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik S»*nko Detela v Mariboru.