MANDl SLEKOVEC ALEKSANDER NAZORJEVA 13, IZOLA m CENA 100 SIT / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA MALI TEST ICNORAN (Mef) Včasih se mi kar zgodi in se vprašam, če ima vse skupaj kakšen smisel. Mar ne bi bilo bolje, če bi se preprosto preselil nekam drugam, kjer bo za spoznanje več ljudi, ki potrebujejo za življenje več kot krompir v oblicah in vikend na šavrinskem griču. Vsak človek potrebuje vsaj nekaj podobnomislečih in podobno-čutečih ljudi, ljudi s podobnimi vrednotami in idejami, ljudi s katerimi si bo lahko privoščil tudi pogovor, ki bo zares razmigal možganske celice. Ko se je občanka, ki stanuje dobrih 100 metrov od Manziolijevega trga po 12 koncertih začudeno vprašala, kakšne predstave se tam dogajajo ji od presenečenja nisem znal odgovoriti. Tako kot prijatelju, ki mi je povedal, da že petnajst let ni bil v kinu pa je še vedno živ. Ni sramotno živeti v nevednosti, sramotno je v nevednosti vztrajati, je menda zapisal Konfucij . Od takrat je minilo kakšno tisočletje, a se v Izoli to spoznanje ni prijelo. Ta vseprisotna brezbrižnost do novih spoznanj je opazna na vsakem koraku. Samo poglejte kako se spreminja odnos do radijskih postaj. Bolj pritlehen ko je njen program, bolj je poslušana. Vsi smo zadovoljni sami s seboj, vsi smo sami sebi dovolj. Če bi danes vprašali Izdane kje je galerija Insula, bi pravilno odgovoril morda vsak dvajseti, če bi jih vprašali, če so videli katero od gledaliških predstav Primorskega poletnega festivala ali bili na katerem od koncertov Mediteran festivala, bi pritrdilno odgovoril vsak stoti. Če bi naredili anketo o tem, kdaj je bil kdo zadnjič v kinu bi zagotovo dobili povprečje najmanj desetih let. Zato vsak prebrisanec Izolanom lahko podari izmišljenega mercedesa, hišo ali brezplačne počitnice, jim proda knjigo, ki je sploh ne bodo prebrali, strojček za mešanje solate, ki ga ne potrebujejo, ponudi bajne zaslužke za nič. dela ... Skratka, tam kjer kraljuje nevednost se prebrisancem dobro godi. Če ne veste kam sodite, potem si oglejte moža na fotografiji. Če ga ne poznate vas lahko resno začne skrbeti zase. lf Banka Koper Adriatic & VAŠA ZAVAROVALN AJHHpvUKffiFil v . v j ZLATARSTVO GIOIELLERIA VAGAJA wm 14.avgust 1997 IZOLA, LJUBLJANSKA 41 TEL. 066/ 67 040 Če Pacha Manka niso bili najboljši na odru je temu kriva tudi Danica Godina iz gostilne SIDRO. Temnopoltim, dolgolasim in repastim domorodcem iz andskega pogorja je namreč postregla s takšno večerjo, da se jim je kolcalo še sredi nastopa. Povedali so, da so naši kalamari boljši kot njihovi, ko pa smo jim povedali, daje izolski kapitan Jože Hameršek njega dni lovil ribe v njihovem morju so bili čisto paf. Tutto il mondo e un paese. Zavzeta fotoreporterka na fotografiji je praktikantka na Primorskih novicah, zelo redna obiskovalka Mediteran festivala, bolj radovednim pa lahko dodamo, daje njeno ime Anja Depangher in da je hčerka Darje in Nelfija Depangherja, najstarejšega člana skupine Faraoni, edinega, ki se zares lahko pohvali s 30 letnico delovanja, ki jo bodo Faraoni proslavljali v sredo 20. avgusta. Kot bi rekli mački: poza izdaja mojstra. KONCERT Petek, 8. avgusta PACHA MANKA Sobota, 2. avgust 1997 MATCHING TIES foto: T. Ferluga, D. Marc, K. Bučar. O. Hrandek Rek, ki pravi, kolikor denarja toliko muzike, še vedno drži. V petek in soboto smo gostili dve "cenejši" skupini in prav toliko smo dobili. Čilenci Pacha Manka so bili videti zelo originalni, celo malo preveč, tako da so bili bolj originalni na pogled kakor na igranje. Hvaležno občinstvo je bilo zadovoljno, oni tudi, organizatorji pa malo manj, ker se enostavno "niso pokrili". Malo bolje je bilo z nastopom Matching Ties, ki so odlični profesionalci, njihov akustični blue grass in swing je brezhiben, večglasno petje ubrano in če bi še igrali svojo glasbo, bi lahko bilo zelo OK. Tako pa smo poslušali odlične poustvarjalce, ki pa so vendarle prinesli veselje na Manziolijev trg in odigrali čistih 150 minut glasbe. Najlepše opravilo fotoreporterjev je iskanje znanih ljudi na javnih mestih. Tako se pač začne, konča pa s tremi milijardami lir za fotografijo poljuba princese Diane in njenega novega bogatega tipa. V Izoli se dogaja precej manj tako razburljivih stvari, vseeno pa je kar dogodek najti na istem mestu ob istem času v tako sproščenem vzdušju Claudia in /Verino Battelli. On je profesor na italijanski gimnaziji v Piranu, rekreativni tekač, sodelavec na morski biološki postaji in brat poslanca narodnosti Roberta Battellija (kar je še najlažje opravilo), ona pa je šolska psihologinja in nosilka treh vogalov. Nekaj pa imata skupnega: blues in Bob Dylana,da o hčerkah niti ne govorimo. "Že vem, da boste spet napisali, da nisem niti enkrat prišel na vaš festival', je med čakanjem na Michael Jacksona na Belvedeiju, vzdihnil Jadran Furlanič - Rico, predsednik Turističnega društva Izola. Pa še res je. Naša lokalna televizija po šestnajstih koncertih še ni utegnila priti na prizorišče Mediteran festivala, zato pa so dokaj redni gostje sodelavci POP TV. To seveda ni nič čudnega, saj sta v ekipi te televizije Dragan in Tomi, oba člana skupine E-met, ki jima seveda ni težko priti na koncert, čeprav se dogaja v petek ali soboto zvečer. Da bi bil zaplet popolnejši so v pogovoru z njima "ujeli" new age kitarista Elvisa Sahbaza, ki pa je sodelavec konkurenčne lokalne TV KC in lučkar pri Karaokah. Vsebine zaupnega pomenka nismo izvedeli, slutimo pa, daje bilo nekaj v zvezi z monetarno politiko obeh hiš. Počasi že poznamo vse tradicionalne obiskovalce našega festivala, tu in tam pa le ugledamo kak nov obraz, ki ga seveda takoj napadejo naši "paparazi" v lovu na fotografijo tedna. Tokrat je Karmen odkrila družbenega pravobranilca samoupravljanja in nekdanjega predstojnika za družbene dejavnosti v koprski občini, Cirila Koprivca s soprogo in to ravno v trenutku, ko je preverjal, če bo družinski proračun dovolj velik za eno pohano sardelico in malo pivo. Razvoj dogodkov je pokazal, da je proračun vzdržal. V ozadju pa je videti Senko Smailagič, profesorico slovenščine na ekonomski šoli v Kopru in dr. Staneta Lovšina, mandračeva nagrajenca križank, ki sta prejela vikend paket vstopnic za festival, od takrat naprej pa sta tako redna obiskovalca, da jima je nagrade morda že žal. Dogodek brez primere se je zgodil ob vhodu na festivalsko prizorišče. Športni urednik Mandrača, Tomaž Ferluga (v sredini - zaskrbljen) je nešportno skušal izposlovati brezplačen vstop zase kot fotoreporterja, s seboj pa je skušal pripeljati še nosača fotoaparata, pomočnika nosača fotoaparata in nosačico futrole fotoaparata. Budno oko Danila Urdiha]t ta poizkus v kali opazilo in preprečilo. Še nekaj obrazov smo izsledili na večeru bluesa in bluegrassa. Dr. Dulia Perošo večina Izolanov pozna kot kirurga izolske bolnišnice, zdrava manjšina pa kot kitarista Bakala blues banda. Skupaj sta obsedela in se resno držala: Damjana Sever prodaja glasbila v trgovini pod stadionom, Zura Kuralt pa je neuradni ideolog, klaviaturist in pevec skupine Zura in Frišni Kalamari. Jaz sem .Moj oče j zajiimam leta proučeval ril morje, pa še z; , jaz pa se r zraven. V V uredništvo sta prišla gospa in gospod in povedala, da sta v predprodaji kupila vstopnico za koncert Simone fVeiss, plačala pa polno ceno, čeprav v biltenu Avditorija piše, da bo cena v predprodaji za 300 Sit nižja. V agenciji Bele skale so povedali, da je bila objava v biltenu napačna in da kari po predprodajni ceni sploh ni bilo. Za dodatna pojasnila je na voljo telefon managerja in organizatorja koncerta, ki je potrdil navedbe prodajalca. veliki kunnert v živo SIMONA IVEISS VA*TA: DATUM: (| ^ ^ CINA. . »■n*?; uhai A'1'5 N? 03463 MEDNARODNO SREČANJE PRIJATELJEV IZOLE "ŠE VEČ NAS BO!" V soboto, 9.08. so se na ribiški ladji "JEŽ" zbrali prijatelji Izole, ki na dopust niso prišli v organizaciji turističnih agencij. Iz Nemčije, Italije in Slovenije. Gre za ljudi različnih poklicev in starosti, ki jih druži skupno prijateljstvo, ki se je že pred več kot 20-timi leti začelo in utrdilo v ribiškem mestu. Kot je dejal eden od organizatorjev, Peter Kobal, ki že 30 let živi in dela v Ljubljani, po duši in po srcu pa je ostal Izolan (bil je tudi ustanovitelj izolskih tabornikov op. pisca) je bilo tokratno prvo mednarodno srečanje prijateljev Izole samo pika na I, dolgoletnemu druženju. Sicer pa je imel največ zaslug za prijetno srečanje na morju gospod Dieter Siegmund iz Frankfurta, ki je Izoli zvest že 20 let. Svojega prvega obiska se še rad spominja, Izola je bila takrat le zaspano naselje. Danes je slika bistveno spremenjena, seveda na lepše. Po Dietrovem mnenju je Izola biser na obali in čeprav jo v enem letu obišče tudi 20 krat, se je še ni naveličal. Kot sam pravi, bo svoj mir po upokojitvi, seveda, preživel v Izoli. Prav Dieter je bil tisti, kije znal v Izoli pritegniti številne prijatelje, ki so tudi tokrat ocenili, da je Izola najlepše mesto in čeprav so bili na Sejšelih, Palmi de Mallorci in v Benetkah, je odločitev za dopust pripadla Izoli. Tako danes kot jutri. Prvem mednarodnemu srečanju prijateljev Izole, bodo sledila nova. In kot pravijo udeleženci, še z večjo udeležbo. Sicer pa so se prijatelji Izole v soboto spomnili tudi pred letom dni preminulega prijatelja, izolana in ribiča Staneta Janežiča, kije gradil na prijateljstvu z ljudmi, ki so gostje Izole že dve desetletji.(VO) Anketa ALI POSLUŠATE RADIO MORJE? Na Radiu Morje so se odločili, da s pomočjo ustrezne raziskave dobijo podatke o poslušanosti. Kot je povedal odgovorni urednik Zoran Savin, so se za samostojno raziskavo odločili zato, ker imajo pomisleke v zvezi s kvaliteto tovrstnih raziskav, ki se opravljajo na širšem področju Slovenije, saj se pogosto opravljajo na, za takšen lokalni medij, premajhnem oziroma neustreznem vzorcu, včasih tudi na geografskem področju, kjer radia sploh ne sprejemajo. Rezultati naročene raziskave, ki jo je opravilo novogoriško podjetje Reklam garde, pa so za edini izolski radio kar spodbudni. Obdelali so področje poslušanosti, ki zajema obalne kraje in zaledje ter Hrpelje in Kozino z okolico, ugotovitve pa kažejo, da je med prebivalci tega področja, ki so stari nad 15 let, kar 47 % takih, ki občasno, pogosto ali redno poslušajo Radio Morje. V povprečju dosežejo valovi izolske radijske postaje dnevno skoraj 14.000 poslušalcev, po podatkih raziskave pa jih je največ v dopoldanskem in popoldanskem programskem terminu. Najbolj všečni oddaji sta po mnenju anketirancev oddaji Horoskop in Ligomanija (Legomanija), med voditelji pa sta najbolj priljubljena Tomi in Tjaša. SKUPNI DNEVNI AVDITORIJ RADIA MORJE število poslušalcev v tisočih NED PON TOR SRE ČET PET SOB TELEVIZIJA OMAMITI OČI, NAPOLNITI UŠESA IN ZAPRETI USTA Bila sem s skupino mladih, sedaj v času počitnic, v tem muhastem poletju, ko je več dni deževalo, to pomeni še več ur prebitih pred televizorji. Po razgovoru z njimi sem se odločila, da napišem te vrstice v premislek nam staršem. Njihova mnenja: "Televizija je koristna, ker vidiš slabe in dobre junake, ki se ubijajo." "Televizijo gledam zato, ker mi krajša čas, pa zato ker se tepejo in vse drugo." "Nekateri kriminalni filmi in grozljivke tako vplivajo name, da me je strah in me med spanjem tlači mora." "Pri pretepanju rad posnemam junake iz filmov." Tudi naši otroci že percepirajo ubijanje kot zabavo. Spomnila sem se članka, ki sem ga prebrala v Delu 5. aprila 1995 -"Morilska televizija", ko je enaindvajsetletni fant ubil mlajšega brata, potem še mamo in očeta in je rekel, da je mogoče moril zato, ker je suženj televizije in je prek nje dobil navdih. Morda ste to že pozabili, vendar ne pozabite na svoje otroke. Mene je bilo strah, ko so mi pripovedovali kaj vse gledajo. Mnogi naši domovi imajo po dva tudi tri TV sprejemnike, da lahko otroci gledajo "svoj" program, starši pa imajo v svoji spalnici svoj televizor in mir pred otroci. Veliko staršev pade zvečer utrujeno v posteljo, otroci pa po dve - tri in še več ur presedijo pred televizorjem. Sami so mi povedali tudi to, da starši naročijo - "glej televizijo", tako so televizije nadomestni starši. Televizija je res ogledalo družbe, saj kaže le to, kar se dogaja v družbi. Ker je po svetu toliko vojn, vsesplošnega nasilja, grobosti, ker ljudje lažejo, kradejo, ubijajo. Medtem, ko mlade ne zanima več ali je za tem še kakšna realnost ali ne, Zanima jih, kar je zabavno. Na ekranu NI PROSTORA ZA GLOBINO - preprosto, kratko, površno, hitro umljivo, da gre takoj v oči in ušesa. Časa ne moremo zavrteti nazaj, zato je naloga nan nas starših da nadziramo, kaj naši otroci gledajo, da jih obvarujemo pred nasiljem in agresivnostjo medijskih podob. Referent za zdr. vzg. v ZD Izola Vida Orbanič 15. AVGUSTA POHOD PO ČRNEM KALU Slovenski forum bo v petek pripravil protestni pohod na Črni Kal Pohodniki, ki se bodo morali držati cestnih predpisov in ne bodo smeli ovirati prometa bodo krenili iz dveh smeri, iz Rižane in iz starega odcepa za Socerb Kot je povedal organizator shoda, Janez Jug, bodo na ta način jasno in glasno povedali, da Primorci od Ljubljane zahtevamo takšno prometno politiko, da Primorska ne bo povsem odceplena od svoje lastne države. NOV IZDELEK SALADIE S TRADICIJO K NOVIM TRGOM Ribištvo in z njim povezana predelovalna industrija sta se v Izoli pred leti znašla v globoki krizi. Medtem, ko so nekateri ugotavljali, da so tej dejavnosti šteti dnevi in da se nič več ne splača, so drugi verjeli,da se da z dobrimi idejami in podjetniškim razmišljanjem tudi v tej gospodarski panogi preživeti. Poslovni rezultati podjetij, ki se v Izoli ukvarjajo s to dejavnostjo dajejo nedvomno prav slednjim, med katerimi so bili tudi Pušpanovi, ki so tedaj pričeli z izdelavo delikatesnih ribjih jedi, pripravljenih po starih recepturah. Blagovna znamka Salladia je tako danes poznana ljubiteljem morskih dobrot po vsej Sloveniji, saj so njihovi slani fileti, bakala in solata iz folpov našli mesto na policah trgovin v marsikaterem slovenskem kraju. Kljub temu pa v tem malem podjetju z desetimi zaposlenimi ostajajo zvesti tradicionalni, ročni predelavi rib, kije že sama po sebi atraktivna, o čemer pričajo pogosti obiski izletniških skupin, ki si želijo ogledati, kako nastajajo okusne morske specialitete. Prav zato razmišljajo o dodatni ponudbi, kot naprimer ureditev prostora za degustacijo, pa tudi ideja o muzejski etnološki zbirki o ribištvu je še vedno živa in prizadevajo si za njeno realizacijo. Že obstoječi gastonomski ponudbi izolske Salladie pa se v teh dneh pridručuje nov izdelek. Gre za filete sardonov v limonovem soku, lahek in svež izdelek, primeren za poletne dni, saj ne vsebuje olja. Pripravljeni so po starem istrskem receptu, ki ga je Alen Pušpan zasledil tudi v neki stari knjigi iz časov tovarne Ampelea, kjer so zapisani tradicionalni načini predelave rib. Pri pripravi prvih vzorcev te hladne marinade sta sodelovala tudi Danilo Godina in kuhar Zoran Prodanovič, ki v gostilni Sidro že nekaj časa pripravlja sardone na ta način. V Salladii si seveda želijo, da bi tudi to ribjo delikateso ljubitelji zdrave morske hrane dobro sprejeli in jo znali ceniti, tako kot že obstoječe izdelke. Novi izdelek, filete sardonov v limonovem soku, bodo to soboto na Manzilojevem trgu v Izoli ponudili v pokušino obiskovalcem koncerta skupine Tolovaj Mataj na festivalu Mediteran. MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA vabi na igralne urice s knjigo. V četrtek 14. avgusta ob 18.00 je na programu pravljica POSVOJENA ZVEZDICA in likovna delavnica IMEL SEM SOLZE V OČEH "Med nastopom vaših otrok sem imel solze v očeh ", je priznal Ivan Horvat, Kanadski Slovenec, ko se je od gostiteljev na Maliji proslavljav v soboto, 9. avgusta. Tega dne pozno popoldan so se nogometaši Šport cluba Slovenia iz Halmiltona v Kanadi pomerili na Maliji z nogometnim klubom Korte. Po tekmi so kanadskim gostom zapeli nekaj slovenskih pa še istrskih ljudskih otroci domače folklorne skupine Usakoščat Kulturnega društva Korte. V drugem deluje skupina nastopila z istrskimi otroškimi igrami in plesi. Čeprav je veliko otrok na počitnicah in je folklorno skupino, zaradi izumiranja smisla za lepoto vrednot svojih korenin, težko držati skupaj, so nastop le uspeli izvesti v veliko veselje gostov, ki so vsako besedo svojih prednikov posebej vsrkali vase. Z otroško radoživostjo in nežnimi barvami in vzorci njihovih oblačil so potomcem naših rojakov privabili solze v oči. Redkim navzočim domačinom, ki so bili o srečanju slabo obveščeni, je skupina pokazala, da njihov trud na vajah in potrpljenje mentorice, gospe Mare Godnič, niso tako "brez vsake zveze". Po nastopu so si gostje in domačini izmenjali nekaj toplih besed in darila. Med kanadskimi darili je tudi brošura Šport club Slovenia -Hamilton Canada. Pri končni ^redakciji brošure je pomagala naša krajanka mag. Milica Trebše - Štolfa. Bršura je izšla ob turneji kluba Slovenia tour '97 in prikazuje 28 - letno zgodovino in uspehe kluba, sezname članstva, slike, pregled njihovih in slovenskih sponzorjev. V tej bogati ilustraciji se naši izseljenci lahko na kratko seznanijo s Slovenijo, mi pa obširnejše s polmilijonskim mestom Hamilton, ki je živahtno industrijsko mesto m tudi veliko pristanišče ob Velikih jezerih. V njem živi 3000 glava skupnost Slovencev, kije najmočnejša v Kanadi. Naši rojaki živijo tu izredno bogato duhovno življenje v okviru župnije Sv. Gregorja Velikega, ki ima poleg zelo uspešnega športnega in kulturnega društva, slovensko šolo, štiri pevske zbore, folklorno skupino Soča, mladinski klub, Društvo sv. Jožefa. Farani so si za potrebe duhovnega in družabnrga življenja zgradili moderno cerkev in večnamensko dvorano, v okolici Hamiltona, na Njagarskem polotoku, je še več slovenskih društev, ki imajo svoje svoje domove in rekreacijske prostore. Vsega tega ne bi bilo, če bi priseljenci ne bi imeli pridnih rok in močne želje po fizičnem in duhovnem preživetju v novi domovini. Potomci naših izseljencev so si ob tem obisku, v dneh od 31.julija do 11.avgusta, ogledali zanimivosti Gorenjske, Dolenjske, Štajerske in Primorske z njihovimi mesti. Povsod so odigrali z domačimi nogometno, odbojkarsko ali tenis tekmo. Zanimiv dogodek je po tekmi razgibal srečanje na Maliji. Med obiskovalci srečanja je bilo tudi nekaj radovednih domačinov, ki so upali, da se bodo srečali s svojimi sorodniki. Bil je tudi Mario Hrvatin, ki se je pridušal, da je nogometaš s številko 10, Ivan Horvat, njegov morda tretji bratranec in da mu je podoben. Lahko, da je nogometaš vnuk kortežana Ivana Horvata - po domače Hrvata. Mario je zatrjeval, da ima "ded" zelo zanimivo preteklost. Oblasti v Trstu so mu po vojni prisodile dosmrtno ječo, ker da je ubil enega fašista. Potem se je izkazalo, da to ni bilo res. Eno leto pa je le prečepel v tržaškem Coroneju in Mariova mati mu je ves ta čas v zapor nosila hrano. O tej zgodbi nogometaš ni vedel nič. Rekel je, da ima sorodnike po materi pri Ptuju. Na vsak način se bo za zgodbo svojega domnevnega deda zanimal. Bil pa je vasel naše pozornosti. Žal, nam je dogodek in naša nerodnost vzela precej časa, da se o izvoru drugih nismo zanimali. Med znanimi priimki, ki jih najdemo prav v našem okolju, so bili med kanadskimi športnikimi Novak (Greg in Peter), Radman (Frank), Škerl (Frank) in Nežič (Josip). MAHTOIIAC je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,66310 Izola, tel :066 / 600 - 010, fax: 600-015 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, T. Ferluga, Orlando H. (fotoreporter), K. Bučar / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 100 Sit. Založnik / elektronski prelom: GRAFFIT LINE, doo Izola, 600 - 010 E-MAIL: MANDRAC @ EUNET.SI. ŽR: 51430-603 - 32431 / Tisk: Birografika BORI, Izola SE EN IZOLSKI OLIMPIJEC Zadnje julijske dneve med 18. in 31. julijem je 17 letni Malijčan Martin Milanič, sicer dijak 3.letnika koprske gimnazije preživel v Argentini Pa ne kot navaden turist, temveč se je v argentinskem letovišču Mar del Plata udeležil 38.svetovne matematične olimpijade. Slovensko matematično olimpijsko "reprezentaco" je sestavljalo šest dijakov slovenskih gimnazij, ki so bili vanjo na podlagi izbirnih testov uvrščeni med 30 dijaki, ki so se minulo šolsko leto enkrat mesečno udeleževali priprav v Ljubljani pod okriljem Društva matematikov,fizikov in astronomov. Slednje je tudi poskrbelo za pot v Argentino. Naši dijaki so se odlično odrezali, najbolje v zadnjih petih letih odkar se Slovenija udeležuje teh tekmovanj na svetovnem nivoju. Osvojili so namreč dve bronasti odličji in dve pohvali, od katerih sije eno s svojim matematičnim znanjem priboril tudi Izolan Martin Milanič. Sicer pa se je letošnje matematične olimpijade udeležilo 460 najboljših mladih matematikov iz 82 držav, kar so doslej rekordne številke. Udeleženci tega tekmovanja so lahko stari največ 20 let in ne smejo obiskovati fakultete. Martin je povedal, da so si v Argentini najprej tri dni ogledovali prestolnico Buenos Aires, nato pa so poleteli v 400 km oddaljeno mesto Mar del Plata, kjer je 24. in 25. julija potekalo tekmovanje. Tako prvi, kot drugi dan so po štiri ure in pol reševali vsakič po tri matematične probleme, ki so bili kar trd oreh. Medtem, ko je komisija v naslednjih treh dneh popravljala naloge, so organizatorji tekmovalce popeljali na številne ekskurzije po mestu in okolici. Ogledali so si muzeje, med njimi muzej slavnega dirkača Fangia, zoološki vrt in druge zanimivosti. Sledila je še zaključna slovesnost z razglasitvijo rezultatov. Ekipno so bili najboljši Kitajci, ki so vsi osvojili zlate medalje, le štiije tekmovalci pa so osvojili vse možne točke. Med njimi tudi Romun, kije že tretjič zapored osvojil vse točke na tem svetovnem tekmovanju. Kitajcem so po doseženih medaljah sledile še ekipe Irana, Madžarske, Ukrajine, Rusije in ZDA, od slovenske ekipe pa so bile le za spoznanje boljše Grčija, Finska, Nizozemska ter Islandija Vendar pa se je Slovenija po številu odličij uvrstila pred Švico, Italijo, Irsko, Portugalsko in Estonijo. Prihodnje leto bo svetovna | matematična olimpiada na Taivanu in Martin upa, da se bo tudi čez leto dni uvrstil v slovensko reprezentanco, (kb) Slovenska ekipa pred odhodom na olimpijado. Martin Milanič je levo spodaj, skrajno desno je spremljevalec ekipe, nekdanji Korteian, Dario Felda. Drevored 1 .maja 4a / Izola / tel.: 67 - 050 APK Simonov zaliv, Morova 25 / Izola P' ZA VAS IZDELAMO FOTOGRAFIJO /\ 20X30 cm GRATIS Pri vsakem razvijanju filma (135 mm) od 1. do 31. avgusta Mi poskrbimo za naše stranke! NOGOMET Trenirajo že na vso moč V MNK so začeli s pripravami na novo tekmovalno sezono. Prvi so s pripravami pričeli mladinci in kadeti, ki bodo tekmovali v drugi ligi.^ Z mladinci bo delal Marino Božič, kadete pa bo prevzel Jovo Milič, ki je bil trener v Izoli bv zlatih sedemdesetih in osemdesetih letih, ko je Izola med drugim igrala tudi v superligi. Najbolj obetavna je generacija starejših pionirjev, ki jo bo vodil trener Fabio Lovrečič, Sandro Valdevit pa bo še naprej skrbel za mlajše pionirje. Najmlajšim cicibanom se bosta posvetila Farno Lovrečič in Miloš Breznikar. Slednji še trese mreže v Kortah. Naj še povemo, da MNK Izoli pomaga gostilna Ribič, ki je nabavila drese za pionirje. Za tekmovalno sezono 1997/98 vpisuje Nogometna šola MNK Izola vse cicibane, ki,,so rojeni v letih 1989, 1988 in 1987. Če imate radi "žogobrc" in vam ugaja sproščena družba v prijetnem okolju, vas vabimo, da se včlanite v naš nogometni klub. Vpišete se lahko vsak delovnik v prostorih mestnega stadiona v Izoli ali pa na tel.: 61-721. Naše geslo je: ŽOGA JE NAŠA PRIJATELJICA ! MNK Izola obvešča vse starejše dečke U-14 in mlajše dečke U-12, da so s treningi pričeli v ponedeljek 11. avgusta na mestnem stadionu v Izoli. Nogomet v Kortah Tudi v Kortah se pripravljajo na prihajajočo tekmovalno sezono. NK Korte bo nastopil s člansko, mladinsko, kadetsko in pionirsko selekcijo. Prav članska vrsta Kort je edina izolska ekipa, ki zastopa Izolo v članski ligi v Primorski ligi. Tudi NK Korte vabijo vse starejše dečke U-14 in U-12, da se vpišejo v klub in začnejo trenirati. KORTE PREMAGALE KANADO V soboto 9. avgusta je bila na malijskem stadionu tekma med NK Korte in slovenskimi izseljenci iz Kanade natančneje iz Hamiltona. Zmagali so Kortežani z rezultatom 6:0. POGLED S STRANI Izolani se še niso uradno predstavili, so pa zato že odigrali prvo tekmo (prijateljsko) proti italijanskemu prvaku. Rezultat sicer nepomemben, a dokaj neugoden za Delmar. Poraz s petimi goli ni toliko zaskrbljujoč, saj je /:;o /utu Hrahrirasi Tudi Žlogar v Italijo ? Po pripravah s svojo novo ekipo, Pescaro, v Tržiču se je za dva dneva zadržal doma Amir Ružnič in povedal, da je ekipa razmeroma močna in da računajo najmanj na sredino prvenstvene lestvice. Delo v takšnem moštvu je seveda drugačno od dela v naših klubih, vse je povsem profesionalno, od dveh dnevnih treningov do nenehnega spremljanja zdravstvenega stanja in fizičnih sposobnosti igralcev. Amir je tako moral shujšati za pet kilogramov, vitaminske kure pa ni sprejel, čeprav je pri italijanskih igralcih dokaj pogosta. Povedal je še, da je trenutno redni član prve ekipe in edini tujec, da bo v teh dneh dobil stanovanje in da že to soboto začenjajo prave tekme, saj bodo bilo vse delo sedaj usmerjeno v nabiranje moči. Uigravanja je bilo bolj malo, zat je tudi slika ekipe še zelo nejasna. Po mnenju ”Pogleda s strani" je letošnja ekipa kakovstno slabša od lanskoletne, mislim celo, da to sploh ni ekipa, ki bo igrala v letošnjem prvenstvu. Zakaj tako razmišljam ? Pogodbe z igralci bi morale biti že davno podpisane. Pri Izolanih pa je še pol ekipe brez podpisa, zato mislim, da nakupi še niso končani. Mogoče petkova tekma res ni merilo toda nove moči se niso kaj prida izkazale. Trenutno je pri Delmarju prva violina Mičovič, ostali pa so žal kar dosti za njim. Trenerju Periču ostaja še precej dela, tisti, ki pa z Ancono igrali v italijanskem pokalu. In neuradnih virov smo še izvedeli, da se Tone Hrovatič, ki je Amirja pripeljal v Pescaro, zanima tudi za drugega Izolana v v vrstah Primorja, Tončija Žlogarja, ki naj bi bil zanimiv za nekatere italijanske klube. JADRANJE Na Portugalskem poteka evropsko člansko in mladinsko prvenstvo v razredu Laser.V članski konkurenci nastopata ^tudio dva Izolana in sicer Vasilij Žbogar (JK Burja) in Matevž Ravnikar (Olimpic). O ŠPORTU V IZOLI V torek 26. avgusta bomo pod Belveder povabili predstavnike CZŠ, ŽTKD, Občine Izola in športnih klubov na pogovor o usodi športa v občini. Informacije sledijo. se na rokomet dobro spoznajo, napovedujejo Izolanom težko in negotovo tekmovalno sezono. Ker je vse skupaj pogojeno z denarjem se nam torej obeta biolj malo predvsem pa slabe muzike. Ženski del še ni dočakal nobene nevihte, tako je v bistvu vse po starem. Dekleta trenirajo, Čuk se je vrnil, toda že odhaja na evropsko kadetsko prvenstvo in tako bo zopet šel mesec naokrog. Tudi pri njih je dosti želja, mogoče celo nov trener.... Bo že držalo, da tudi nevihte niso tisto kar so bile, če pa že pridejo, pridejo ob nepravem času. VLADO KRESLIN HALO - ČUKI ■ NOB FESTA DEIPESCATORI Izola-Isola / 22,23,24. Z1997 SCHAL SICK BRASS BAND OTTAVIO BRAJKO ROCKNBAND-BEL ANI Godba na pihala Divača... Izolsko ribištvo v 19. stoletju V prvi polovici 19. stoletja je bilo ribištvo pomembna dejavnost mestnega prebivalstva. Prinašalo je pomemben delež dohodka. V izolske vode so prihajali lovit tudi ribiči iz Chiogge. Slednjim so leta 1850 prepovedali lov v istrskih vodah, po letu 1851 pa jim je bil lov ponovno dovoljen. Ribištvo v Izoli je začelo propadati. Nastal je pregovor: Riba je gola in ribič tudi. Ribiči so životarili zaradi visokih carin, Id so povzročile, da se je med letoma 1850 in 1860 zmanjšal izvoz zlasti v Lombardijo. Zaradi poglobitve pristanišča in zaradi primanjkljaja v občinski blagajni so ribičem povečali davek. Ker ga ti niso mogli plačevati, so zastavljali pohištvo in ribiško opremo. Ribiči so ob istrski obali vse leto lovili morske lipane, brancine in gvate, poleti pa tudi sardele, sardone, škombre, menole in liste na odprtem morju. Ribiči so izvažali predvsem sveže ribe. Vlada je ribolov podpirala. Po opisih Giuseppa Caprina so ribiči ze zgodaj zjutraj sedeli ob obrežju in krpali na kole obešene raztrgane mreže. Uro pred sončnim zahodom so se odpravili na lov. Druga za drugo je odplulo približno 50 bark. Barke so se tudi vrnile v skupini in ribiči so v pristanišču raztovorili ulov. V košarah so nosili morske liste, hobotnice, orade, zvončke, pasare, sipe in kame-nice. Leta 1886 je bilo v Izoli 65 ribiških ladij z nosilnostjo 178 ton in z 251 možmi. Mnogi so lovili tudi s kopnega. Proti koncu stoletja so začele druga za drugo rasti tovarne za predelavo rib. V njih so predelovali velik del ulova. Napredek tovarn, ki je večal tudi kupno moč prebivalstva, je pripomogel k prehodu iz zastarelega sistema vlečnega ribolova v boljši način lova s stoječimi mrežami - melajdami. Leta 1907 je bila ustanovljena tudi ribiška zadruga, ki pa so jo ukinili že leta 1915. Na začetku 1. svetovne vojne so prepovedali lov v teritorialnih vodah, toda zaradi pomanjkanja hrane so ga morali kmalu spet dovoliti. Takrat so se v tovarnah konzerv preusmerili v predelavo za vojne potrebe. Ribiči so v tem času ribe prodajali oskrbovalni komisiji v Trst. Med vojno je bila ribja industrija popolnoma uničena. Po njej se je morala povsem obnoviti. Z njenim razvojem sta se večala tudi število ribičev in njihova oprema. Leta 1927 je bilo od 9.000 prebivalcev Izole 750 ribičev, ki so imeli 180 ribiških čolnov. Število ribičev se je tudi po tem letu večalo. Leta 1939 so imeli ribiči 6 ribiških čolnov na vesla in 61 motornih čolnov. Lastniki bark so na njih zaposlili več ribičev, ki niso imeli lastnega čolna in ribiške opreme. Bili so med najnižjimi sloji v mestu. Dobiček od ulova so lastniki bark "padroni" razdelili na več enakih delov. Po en del so dobili navadni ribiči, lastnik barke pa je dobil pet delov, od katerih je bil eden namenjen poravnavi stroškov. Večina ribičev ni imela mrež. Njihova ribiška oprema je bila nezadostna. Med ribiči je bilo vedno manj lastnikov bark. Mali ribiči so imeli čolne na vesla, s katerimi niso mogli odpluti daleč, in ustrezno manjši je bil tudi ulov. Ker so ribiči lovili ponoči in s pomočjo svetilk, so po mnenju Giuseppa Vitella uničevali ribji zarod. Mlade ribice so ob močni luči oslepele in poginile. Ribiči so se tudi pritoževali, da jim potopljene in razbite avstrijske torpedovke pri Strunjanskem rtiču trgajo mreže in da jim neurje večkrat odnaša čolne. Ribiči so postali še revnejši, ko so jim začele tovarne dajati v najem ribiški pribor. Do odplačila pribora so jemale delež ribjega ulova. Ker ribiči niso bili kos novemu bremenu, jim tovarne niso več dajale ribiškega pribora in mrež. Zaradi tega se je zmanjšal tudi ulov. Po letu 1935 pa se je začel ribiški ulov ponovno večati. Poleti so ribiči lovili sardele za predelavo v tovarnah. Leta 1933 so ribiči ulovili 1.150 q sardel, 250 q škombrov in 1.000 q sardonov. Od tega so prodali v Trst kar 800 q, na domačem trgu pa 650 q. Največ rib so prodali izolskim tovarnam. Leta 1935 je Inštitut za obrt v Trstu organiziral tečaj za ribiče motoriste ribiških čolnov in tečaj za izdelavo in popravilo ribiških mrež. Položaj ribičev se je zboljšal po letu 1938, ko so dobile tovarne lastne ribiške flote. Ribiče so zaposlile kot redne delavce, Ki so dobivali redno plačilo. Njihov gmotni položaj se je približal položaju tovarniških delavcev. Takrat so novi ribiški floti prodali svoje čolne številni lastniki bark (paaroni) in se tako izenačili z ostalimi ribiči. Izolske tovarne so imele dve floti z 48 ladjami. Leta 1937 je tovarna Arrigoni ustanovila ribiško društvo za ribolov na odprtem morju. Imenovalo se je "Societa per la pešca oceanica". Društvo je imelo 8 motornih čolnov. Leta 1940 je imela tovarna Arrigoni 14 navadnih in 10 motornih čolnov. Leta 1938 je svojo floto organizirala tovarna Ampelea. Imenovala se je "Gruppe mente pešca Italiana deli' Ampelea conservifici S. A. Isola d’ Istria". Obe floti sta imeli 53 nih ribiških ladij in 4 portolate (ladje za prevoz rib). Pred 2. svetovno vojno in med njo so imeli izolski ribiči svojo zadrugo "Consorzio per pesca-tori". V njej so bili majhni lastniki ribiških bark. Glavni namen konzorcija je bil dvig cene rib. Člani zadruge so leta 1945 sklepali pogodbe z ribiško floto. Leta 1946 je OLO Koper zadrugo razpustil. Ribiči so bili večinoma Italijani, Slovencev ali pa vsaj poitalijančenih Slovencev je bilo malo. Prva leta po 2. svetovni vojni pri ribolovu ni bilo bistvenih sprememb. Poleti je bil ulov dober, vendar so ribiči lovili le v bližini matične luke. V zimskem času je bil značilen priobalni ribolov, vendar so pozimi lovili le redki ribiči. Poleg v bližini Izole so ribiči lovili tudi v teritorialnih vodah Trsta in proti Gradežu in Sesljanu. Ulov rib je bil skromen. Zadostoval je le za lokalne potrebe. Po letu 1947 izolski ribici niso smeli vec loviti v vodah cone A. Okoli leta 1954 se je odselilo tudi veliko, ribičev. Odpeljali so čolne in ribiško opremo. Število ribičev se je zaradi tega močno zmanjšalo. Leta 1957 je bilo v družbenem sektorju 198 stalnih ribičev, zasebnih ribičev je bilo le 9. Samo leto prej je bilo v občini še 131 stalnih in 70 sezonskih zasebnih ribičev. Ves povojni čas je bilo število zasebnih ribičev majhno. Prevladovali so sezonski ribiči. Več ribičev je bilo zaposlenih v družbenem sektorju. Po letu 1958 je ves čas naraščal ulov rib v zasebnem in družbenem sektorju. Naraščalo je tudi število čolnov. Toda medtem ko je v družbenem sektorju hitreje naraščalo število čolnov brez motorja, so si zasebniki pogosteje kupovali motorne čolne. Slednji so do leta 1970 lovili predvsem bele ribe, manj pa plave ribe in glavonožcev. Zanemarljiv je bil ulov školjk in rakov. Ribiči družbenega sektorja so ulovili največ plavih rib, nekoliko manj pa rakov, glavonožcev in belih rib. Majhen je bil ulov školjk.Po letu 1971 se je med zasebniki večal ulov bele in plave ribe in glavonožcev, v osemdesetih letih pa se je povečal tudi ulov školjk. Zanje so začeli ribiči uporabjati rampone. Leta 1988 je bilo v občini 32 pravih zasebnih ribičev in 41 takšnih, katerim je bilo ribištvo postranska dejavnost. Nekateri zasebniki so postali kooperanti tovarne Riba, drugi pa še vedno lovijo in prodajajo samostojno. Seveda je odkupna cena tovarne nižja od cene, po kateri ulov prodajo samostojni ribiči. Prav zaradi tega se mnogi ne odločijo za kooperacijo. Ti imajo navadno stalne odjemalce, največkrat gostilne in restavracije na Koprskem in Goriškem, zasebne in družbene ribarnice. Seveda imajo največji dobiček ribiči, ki prodajajo ulov brez posrednika. Leta 1989 sta bili v Izoli zasebna in družbena ribarnica. V slednji je bila ena od stojnic namenjena tudi zasebnim ribičem. V koprski ribarnici je stojnic za zasebne ribiče več. V času slabega ulova odkupuje ulov zasebnikov tudi tovarna. Po 2. svetovni vojni so ribiči poleg v vodah Slovenske Istre lovili tudi drugod. Školjke, zlasti mušule in kapesante, so lovili v okolici Novigrada, škampe v Kvarnerskem zalivu, pri Lošinju in Sušaku. Ladje tovarne Riba so lovile tudi na odprtem morju. Povzeto iz knjige Bojane Tome-Marinac: Občina Izola o Arno-motor- Gostilna Ribie^ Nudimofiam 'hiorike-dobratSi in izbranfi*vitta, ^katerih bo ribiški praznik vsdkidarinviletu-i^Št&ŠRA Veliki trg 3,6310 Izola, tel.: 066 / 62 033 ^ PROGRAM / PROGRAMMA 11.00 Izola - Gradež (I) 16.00 Simonov zaliv-teniško igrišče Jagodje-igrišče 18.00 Sončno nabrežje 19.00 Sončno nabrežje, Veliki trg 20.00 Lonka Regata Izola-Gradež / Regata Isola-Grado Teniški turnir moških dvojic / Torneo di tennis di copie maschili Košarkarski turnir-trojke / Torneo di pallacanestro a tre Sejem domače obrti / Fiera dei prodotti d' artiganato locale Godba na pihala Divača in mažoretke / Banda d'ottoni Divača e le majorettes Kegljaški turnir / Torneo di bocce 21.00 črvrerram nrrr^nv^Tn ^ nrrr7r^iTy^?rr?7vi\ Dantejeva ul., pred KB Ganoni Zabava s plesom / Festa con mušica da ballo Lonka HALO Veliki trg SCHAEL SICK BRASS BAND (Nemčija) 8.00 Veliki trg Hotel Marina 9.00 Jagodje-igrišče Simonov zaliv-teniško igrišče Simonov zaliv-plaža 11.00 Hotel Marina 13.00 Gradež -Izola 14.00 Mandrač 15.00 Na barki Škarpena 16.00 Sončno nabrežje 16.30 Simonov zaliv-Marina 17.00 Simonov zaliv, peš pot do SGTŠ 18.00 Sončno nabrežje 18.30 Sončno nabrežje 19.00 Simonov zaliv-parkirišče 19.30 Lonka, Sončno nabrežje, Veliki trg, Manziolijev trg 20.00 pristanišče Lonka PANDOLO Tekmovanje v ribolovu / Gara di pešca Košarkarski turnir trojk / Torneo di pallacanestro a tre Teniški turnir moških dvojic / Torneo di tennis di copie maschili Rekreativni turnir Beach volley / Torneo di Beach volley Tehtanje rib in razglasitev rezultatov / Premiazioni Regata Gradež-lzola / Regata Grado-lsola Match race razred Optimist / Match race classe Optimist Plezanje po vrvi / Arrampicamento della corda Ekipno vlečenje vrvi / Tiro alla fune Duatlon (plavanje-tek) / Duatlon (nuoto e corsa) Pohod konjenice / Marcia della cavalleria Sejem domače obrti / Fiera dei prodotti d'artigianato locale Vlečenje maxi vrvi / Tiro alla maxi fune ALKA / PAGLIO Poulični teater / Teatro in strada Vodomet ob sončnem zahodu / Fontana al tramonto Kegljaški turnir / Torneo di bocce 21.00 f?n ^ rTTTYrt^rvz>rr7T?r>^ i?riTF^fT»yi>no Lonka ROCK’N'BAND Veliki trg Vlado Kreslin & Mali bogovi REAKCIJA Mandrač je v št. 225 svojega tednika napisal, da ukinja rubriko PTT' s NOT DEAD. To je presedans brez primera, kako Mandrač besede požira! Že v naslednji št. pa je objavil reakcijo na mojo satirično pesem ' RODE" in to anonimno, kar je nedvomno, da je zato odgovoren urednik. Nepravično in nemoralno je že to, da je urednik postavil mene ob bok pisca, ki stalno v vsaki st. Mandrača prispeva tudi po dva prispevka, laična statistika, lahko ucjotovi, da sem jaz oz. da je Mandrač v letošnjem letu objavil le 4 moje prispevke. Mandrač, ki me uči poezije, naj najprej pomete pred svojim pragom in ne spreminja besed in pojmov, ki popačijo celotno zadevo. Bralcem naj pojasni, kaj pomeni beseda: čracukuč, zemeljn in slen v št. 222 Mandrača. V št. 225 pa ste zamenjali besedo prebujaš za potrebuješ in v zadnji kitici izpustili "ne", kar bistveno spreminja smisel stavka. S tem ne mislim spreminjati ali poveličevati moje pesniške epohalnosti, ker se nisem nikoli prišteval k pomembnim osebnostim. O, velikem pesniku pa le to: Homer je dejal, da je bolje biti pastir, kakor kraljevati mrtvim-dušam. (Dušam sem jaz dodal.) Tega se danes dušni pastirji, še kako zavedajo, ko si ustvarjajo kraljestvo na tem svetu in jim ni mar za kraljevanje v onostranstvu! Tovariško vas lepo pozdravljam! Ernest Cah Pojasnilo uredništva V prejšnji številki je po tehnični napaki izpadel podpis avtorja stihov. To je Ivan Bizjak Giovanin, ki se doslej ni oglašal v tej rubriki, povrhu vsega pa je bil v svojem pisanju oster, vendar kulturen. Zato smo pesem objavili. Prav nestrpnost nekaterih avtorjev in vse bolj žaljiv način pisanja sta nas namreč privedla k temu, da smo ukinili rubriko, ki je vse bolj postajala poligon za strelske vaje preveč bojaželjnih. Za dokaz bo morda kar pesem, ki nam jo je avtor pisma poslal priloženo k zgornjemu zapisu. Verjamemo, da se bodo bralci strinjali z našo odločitvijo. OH NEZNANI POET! Ti neznani poet, misliš, da si spesnil Homerjev ep! A stisnil si le med noge rep. Če bilo bi kaj te v hlačah bi svojega podpisa ne kril, čeprav bi bil križ ali krogec, ne bi izpadel, tako strahopeten obožec. Če pa je to maslo Mandrača, se ga res brati več ne splača?! Ker za svoje krinke krije, strahopetne anonimke! A ti veliki poet, spesni nekaj, kar ne bo za v sekret! Rad bi me poezije učil, preveč angleške soli imaš v glavi, poet premili, zato te nekam sili. Res, ti ne bo škodilo, malo očiščenja, duše ali riti, aa se boš znal, še bolj skriti! In iz klozeta ali sekrestije, bruhal na preteklost pomije. Sol, te lahko razjeda, da ni dvoma v uspeh, ker bruhati po preteklosti ni greh! Vem, da ti prehojena pot smrdi, po njej sipaš smeti, rad bi zbrisal temne sledi, a žal preveč prelite je bilo krvi. Moja pesem ni bila epohalna, bila je navadna satira, a uspešna, ker živce ti požira! F IZ MESCILfINTE Andrej Dernikovič, dr. med. SLADKO - SLANO V prejšnjem srečanju sem bralce navduševal nad čimvečjim pitjem vode v poletnih dneh. Pozabil sem pripisati, da seveda druge tekoče radosti niso prepovedane, le v določitvi prave meri se zna zalomiti. Vsakdo ima vsaj eno šibko točko (vsaj za Ahila je tako veljalo). Osebno poleti zelo težko gledam ljudi, ki ližejo sladoled. Pomagam si tako, da si ga tudi sam privoščim. Pogosto pa videvam, da imajo prodajalci sladoleda lastne predstave o higieni: korneta ne primejo nizko spodaj, pač pa kjerkoli, tudi ob gornjem robu, ki ga včasih jem, če hočem do sladke vsebine. Seveda z isto roko pobirajo denar, odpirajo predale. Le redko kje postrežejo tako, da prej ovijejo spodnji del korneta s prtičkom. In kaj potem? Meningitis, bruhanja, driske so le nekatere posledice nepravilne strežbe sladoleda, če so roke prodajalca okužene. In ker na nobenih tega ne piše in ker je konkurenca v Izoli premajhna, da bi se ravnala po dobrih zgledih, nam in našim otrokom ostane le preventiva: ližemo le sladoled, kornet zavržimo, če nam ni bil serviran na higijeničen način. In kje je tukaj SLANO iz naslova? Morje je slano. V globinah večjih od treh metrov (in že prej) je grozljivo prepreženo s sluzastimi, mrežastimi tvorbami alg, ki jih vidimo tudi na površini v dolgih tokovih. Tudi dno je sivo in brezbarvno zaradi oblog. Plavanje v taki vodi ni užitek, še manj pa kasnejše drgnenje sluzastih oblog zlasti s poraščenih delov telesa. Kakšne večje nevarnosti zaradi sluzi za človeka ni. To, da školjk v mesecih, ki nimajo v sebi črke R ne jemo, pa vemo že od prej. Na lizanje! • ZAVAROVALNI SERVIS •OPRAVLJAMO CENITVE IN LIKVIDACIJO VSEH ŠKOD • NUDIMO PRAVNO SVETOVANJE Posebna ponudba ! Vsi, ki boste pri nas sklenili obvezno avtomobilsko zavarovanje boste sodelovali v žrebanju lepih nagrad. 1. nagrada: Brezplačno enoletno obvezno avtomobilsko zavarovanje 2. nagrada: Aparat za gašenje 3. nagrada: več praktičnih daril To pa še ni vse! Vsi, ki ste ali še boste v naši agenciji ali preko našega zastopnika sklenili katerokoli zavarovanje boste sodelovali v posebnem letnem žrebanju. 1. nagrada 7-dnevni paket v hotelu Krka v Strunjanu 2. nagrada Več praktičnih nagrad Javno nagradno žrebanje bo sredi decembra meseca v uredništvu Mandrača. Varno je lahko tudi prijetno. Izola / Cankarjev drevored 4 ( pri POŠTI) tel.: 066 63-611 / tel.&fax: 066 65-275 Adriatic f agent du pooblaščena agencija OBVESTILO OB RIBIŠKEM PRAZNIKU ZKO Izola prosi vse občane in obiskovalce Ribiškega praznika, da od 22. do 24. avgusta upoštevajo spremenjen vozni režim in uporabo parkirišč. Za razumevanje se zahvaljujejo RADIO MORJE VABI Imate veliko prostega časa, ste komunikativni, dosledni pri svojem delu in imate lastno prevozno sredstvo? Vas obenem zanima dodaten zaslužek? Radio Morje išče sodelavce na področju trženja. Prijave s kratkim življenjepisom pošljite na naslov: Radio Morje d.o.o. - za razpis p.p. 96,6310 Izola IŠČEM PRIJATELJA IN NOVI DOM V nekaj naslednjih številkah Mandrača bomo objavili fotografije in podatke o psih, ki so v oskrbi v koprskem azilu. Če iščete dobrega prijatelja in zvestega psa, potem se odločite in pokličite na telefon, ki je objavljen na tej strani. Poleg opisanih, je v zavetišču za zavržene živali še veliko brezdomih psov, za katere Obalno društvo proti mučenju živali išče topel dom in vestne lastnike. TARA-je pribl. 1 leto stara, sterilizirana samička, mešanka večje rasti, je prijazna in ponosna psička, ki obožuje dolge sprehode v naravi, željna ljubečega lastnika ali družine, primerna za hišo z vrtom. MAJA - je pribl. 3 mesece stara samička, mešanka z nem. ovčarjem, zelo simpatična, prijetna in igriva psička, ki bo večje rasti; primerna tako za v stanovanje kot hišo z vrtom. JAKA - je pribl, leto in pol star samček, mešanček manjše rasti, ki željno čaka nekoga, ki bi se mu posvečal, ga vodil na krajše sprehode in mu nudil topel dom. OLA - je pribl. 1 leto stara, sterilizirana samička, mešanka srednje rasti; nekoliko skrivnostna, vendar nežna in mila psička, ki rada hodi na dolge sprehode; primerna je tako za v stanovanje kot za hišo z vrtom. Na Društvo se lahko obrnete tudi v primeru, da se je vaš pes izgubil, saj obstaja možnost, da se nahaja v azilu. Vse podatke o psih, pogojih za oddajo in možnosti posvojitve steriliziranih samičk, lahko dobite na telefonskih številkah 066/283-832 in 066/281-373, prostovoljne prispevke, za katere se vam že vnaprej zahvaljujemo, pa lahko nakažete na žiro račun ODPMŽ Koper 51400-678-41997. RAZSTAVA VESELI OBRAZI LUCIANA KLEVE Luciano Kleva je Izolan "senza boligolo", kot pravi in dodaja, da pravi Izolani že vedo kaj to pomeni. In za ostale na hitro doda zgodbico o izolskem zdravniku, ki je novorojenčkom odrezal popkovino tako, da se na popku ni poznal vozel, po tem si v tistih časih spoznal pravega Izolana. Po študiju na Likovni akademiji Brera v Milanu, kjer je diplomiral leta 1980 je ustanovil glasbeno skupino Istranova, kije v svojem času opravila pionirsko delo pri obujanju istrske glasbene tradicije in izdala dve veliki plošči. Ves ta čas se je tudi ukvarjal z grafičnim oblikovanjem, slikarstvom in fotografijo. Vse to seveda počne še danes. Vsa področja njegovega umetniškega ustvarjana pa vseskozi povezuje ena rdeča nit - Istra. "Tu ni kaj," pravi, "sem zaštrigan." Tokrat se Luciano Kleva v izolski galeriji Insula predstavlja s foografijami, na katerih je z dobro mero hudomušnosti in lahkotne ironije ujel znane obraze umetnikov in intelektualcev. Ob tej priložnosti nam je povedal, kako je do te razstave pravzaprav sploh prišlo. - Luciano, najprej nam prosim povej, kolikokrat si se s svojimi deli sploh predstavil v Izoli ? - Zelo malokrat. Z glasbo morda večkrat, ampak s fotografijami morda le dvakrat ali trikrat. Nazadnje sem imel samostojno razstavo v Izoli pred kakimi desetimi leti. No, pred dvema letoma sem sodeloval pri multimedialni predstavi v Kulturnem domu, kjer sem razstavil nekaj modnih fotografij. - Danes zvečer (v četrtek, 14.8.) pa se v galeriji Insula predstavljaš s serijo portretov znanih osebnosti, predvsem iz sveta umetnosti. Kako je nastala ta serija fotografij ? Te portrete delam že več let, od leta 1993. Prva zamisel o tem je nastala, ko sem fotografiral neko galeristko v Postojni. Ona mi je sugerirala idejo malo drugačnega portreta. Mislil sem si, zakaj pa ne. Portrete znanih osebnosti sem že delal, a bolj v reporterskem slogu. Potem sem se udeležil likovne kolonije na Sinjem vrhu, ki jo organizira Klavdij Tutta in tam sem portretiral slikarje, po svoji zamisli. Uporabil sem razne predmete, njihovo orodje in nastali so takšni neobičajni, malce samoironični portreti. Potem sem nadaljeval, počasi. Včasih kar dolgo traja preden se dogovorim. - Je torej težko ljudi prepričat, da se ti postavijo pred objektiv ? Sploh ne, sem najbrž karizmatična osebnost in ljudi z lahkoto prepričam, ha, ha... No ja, problem je bolj v tem, da se je potrebno časovno uskladiti. Pravzaprav pa mi doslej še nihče ni rekel, da ne želi, da ga portretiram. - Jim ti predlagaš te malce nenavadne poze ? Kakor kdaj. Recimo Tonija Biloslava sem enkrat videl v kopalkah in se mi je zdel kot kakšen rimski bog s tistim svojim trebuhom, zdel se mi je prav lep. Ko sem mu predlagal, da ga portretiram sem mu zato rekel, da bi ga rad slikal golega, pa na to ni pristal. S seboj pa je prinesel tisti disk, kiga drži v roki, na katerem je meduza, znak Obalnih galerij. Sam se je postavil v pozo metalca diska in ko sem to videl sem rekel: to je to ! Andreju Medvedu FARAONI-PRVIH 30 LET Faraoni praznujejo že tri desetletja obstoja, v to čast pa pripravljajo velik spektakel v Simonovem zalivu. Na koncertu bodo poleg Faraonov nastopili še mnogi drugi ansambli in posamezniki: Tinkara Kovač, Anika Horvat, Lara Baruca, Eva Brajkovič, Sanja Mlinar, Tomo Jurak, Milan Petrovič, Miran Zadnik, Bakan, Easy, Malibu, Kalamari, Avtomobili, Avia Band, IrenaVrčkovnik in Jan Plestenjak Poskrbljeno bo za pristno domačo kapljico in za tipične primorske jedi od bobičev pa do brodeta. Ljudi pričakujejo na kupe in fešta bo prava primorska. A ja, kdaj ? V sredo 20. avgusta 1997 ob 18.00 uri NE pozabite !(rezervni termin 21.8.1997) pa sem jaz dal v roke revijo Arte Oggi in pištolo. Kot likovni kritik pripoveduje današnjo umetnost, s svojimi izrazitimi obrvmi pa sem ga videl tudi kot kakšnega tajnega agenta 007. Kaže, da mu je bila zamisel všeč, saj je pristal. - Boš v Insuli predstavil vse dosedanje portretirance ? Ne, tu bom razstavil predvsem portrete ljudi iz naših krajev. Sicer pa sem slikal ljudi iz vseh koncev Slovenije, naprimer Svetlano Makarovič, Vlada Kreslina, slikarja Rudija Skočiija...zdaj se dogovarjam z Milanom Kučanom. Imam pa tudi na zalogi še kar nekaj malo bolj pikantnih fotografij, ki pa jih ne nameravam še objaviti, morda kasneje, ko bo to bolj obširno. - S to serijo se premierno predstavljaš prav v Izoli? Ja, res je. Sicer zgolj slučajno, vendar me veseli, da se bo ta premiera zgodila ravno v Izoli. To je tudi majhen kamenček na račun promocije Izole. Sicer pa mi Izola veliko pomeni, tu živim že vse življenje. Resda sem tudi že vse življenje "potujoči", a se vedno vračam sem. Potovanja so dobra stvar, ker se napolniš z energijo, vendar pa je tukaj moja inspiracija, (kb) VABLJENI NA LOVSKI PRAZNIK ki bo v soboto 16.08. ob I8.00 uri - SREČOLOV in nedeljo 17.08. ob 13.oo uri - PIKNIK pri lovski koči na Baredih ! (3 km Mrf IZOLO) Igra ansambel ISTRSKI VINOGRADNIKI ! VAB l J K NI NA LOVSKI GOLA?.. IL1VSKK KlDBASi:. MESI > NA/AKb. r« mnp duhu-: hladni; pi.I/mT. in prijetnozabavo > V SOBOTO BO TUDI SREČOLOV Z BOGATIMI DOBITKI-(SRNMK. DIVJI PRAŠIČ. ODOJKI IN ŠE MNOG! DRUGI) IMIIU1TE, ZAPLESALI l\ POVESELILI SE HOMU V PIUJETNEM NARAVNEM OKOLJU ! Vljudno Vas vabimo lovci LOVSKE DRUŽINE. Iroln in Hoteli "SAUNERA" Strunjan Erik Tul je veslal v četrtkovem Capris talk showu ob Alji, kije svoj prvi športni krst odlično prestala. Z Erikom nista bila sama, zato kot dokaz prilagam fotografijo ob Eriku sedečega Vlada Krulčiča. Stasna, krasna, miss Koprske noči, Izolanka, Mateja Tomažinčičje tam pokazala kaj ima, v ponedeljkovem caprisovem jutru je to povedala. Faraonovi dečki imajo stoprocentno več kot trideset. Zakaj na plakatih piše 30, sta povedala Izolana Enzo in Nelfi v sobotnem jutru ter povabila poslušalce na gasilsko veselico. Več o "30" boste lahko videli prihodnji teden v sredo, v zalivu svetega Simona, pozno popoldan. To je bilo. Kaj bo? Danes zvečer v C.T.S. ob 20.-ih Anika in napoved naslednje CAPRIS TALK SHOW oddaje v kateri bomo gostili LEONA BERNETIČA ki je po polstoletnem iskanju našel očeta. Atraktiven petkov dopoldan - Victory in Tam, kamor sonce ne posije (zadnjica)- z Mojco. Če sem prej omenil "Faraoni 30", ne smem pozabiti na "PLATANA 25", ki se tudi za ta jubilej pripravljajo v Kortah. Umik: četrtek ob 11 .ih Radio Capris, 22. in 23. KOŠTABONA (rock in pop fešta pri Armandu). Nedelja pod noč: Izolan Nelfi in neizolan VLADO KRESLIN (morda bo nepozabno) Ekskluziva: SVETOVNI ZMELKOOW bodo naslednji teden prek’ 87’9,99'7 in 105'1 Mhz v živo povedali datum in uro praznovanja 100. obletnice delovanja skupine. Ne zamudite...Radio Capris. £jvj0 eas OBU !ACEK v BouTiouE ninn M) OBUTEV -CALZATURE M.GORKI 2, IZOLA - 1SOLA, tel.: 066/ 61 - 631 Sezonsko znižanje cen zo 30%! ODPRTO: 8 -12 in 17 - 20", SOBOTA: od 8” do 12)l NOVO! IZOLA, Ljubljanska 40, tel. 066 / 646 - 225 NA VSO ZALOGO____________ 50% T™ v mesecu avgustu ^Bodite drugačni, oblačite se pri NINII^ LP TEGA TEDNA Piše Tomaž (Radio Morje) [ S* A jtgj 1 4 f n mKr r m J Paola Turci - Oltre le nuvole Ob izidu albuma OLTRE LE NUVOLE je izjavila, dajo glas izvajalke ali izvajalca celo bolj očara kot pesem sama. Je del italijanske glasbene kulture, kantavtoijev in interpretov. S pozornostjo se hkrati ves čas spogleduje s tujino in vplivi, ki prihajajo z britanskega otočja in Amerike. Odločna, krhka in zelo simpatična PAOLA TURCI se je uveljavila v času, ko je bilo moč govoriti o valu inteligentnih, rahločutnih in preprostih pevk ter avtoric kot so SUSAN VEGA, TRACY CHAPMAN, TANITA TIKARAM..., ki se razlikujejo od današnjih upornic trenutka (med izjemami je zelo uspešna JEWEL). PAOLA se je pri 16-ih navdušila nad albumom EASTER (uspešnico BECAUSE THE NIGHT) in legendarno PATTI SMITH, ki je poleg dive, ANNIE LENNOX in že prej omenjene, TRACY CHAPMAN sokriva za njeno ustvarjalno početje. Prvič se je pred širšim občinstvom predstavila leta 1986, ko je na festivalu v SAN REMU zapela L' UOMO Dl IER1 Na festivalu italijanske popevke je še štirikrat nastopila in si prislužila tri nagrade strokovne žirije. Leta 1988 izide njen prvenec RAGAZZA SOLA, RAGAZZA BLU. S predelavami se prvič spopade leta 1987, ko priredi veliko uspešnico SUSAN VEGA z naslovom MI CHIAMO LUKA Z naslednjimi „ ploščami PAOLA TURCI, RITORNO AL PRESENTE, CANDIDO in RAGAZZE se potrdi ter pridobi na svojo stran veliko oboževalcev. K pisanju tekstov in glasbe poleg sodelavcev pritegne tudi dva velika, LUCA BARBAROSSO in LUCA CARBONIJA. Leta 1993 so ji nekateri mediji, kjub njenim uspehom, želeli vsiliti izkrivljeno podobo. V tistem času se je začela odkrito zanimati za žensko tematiko, kar pa je v konzervativni družbi še vedno tabuizirano. Med turnejo je doživela hudo prometno nesrečo, ki ji je povzročila veliko težav. Leta 1995 izide UNA SGOMMATA E VIA prelomna plošča, ki poleg iskanja identitete in sprememb prinaša sodelovanje z legendamiim VASCOM ROSSIJEM ter novimi sodelavci, med njimi tudi s tekstopiscem ROBERTOM CASINIJEM Veliko pozornost posveča tudi boju proti AIDSu. Posnela je televizijski spot, ki poziva ženske k osveščenosti in uporabi kondoma. Svojo desetletnico je zaklučila z zbirko uspešnic VOLO COSI' 1986-96, med njimi pa poleg PAOLINIH novih pesmi (VOLO COST in LA FELICITA) in starih biserov najdete tudi priredbo BATTISTIJEVE in MOGOLOVE nepozabne pesmi ANCORA TU, ki jo je LUCIO zapel v 70-ih. Prišel je čas sprememb. PAOLA je lanskega septembra podpisala pogodbo z WEA Itaila. Novim delodajalcem je takoj ponudila predelavo JOHN WAITE z naslovom MI MANCHI TU, ki je bila novembra uvrščena na zbirko MADE IN ITALY, ker so se številni italijanski izvajalci spoprijeli z znanimi tujimi uspešnicami. PAOLA je šla še dlje in z ROBERTOM CASINIJEM ter ostalimi sodelavci ustvarila sedmi studijski album OLTRE LE NUVOLE Vrnila se je v velikem slogu, saj pesmi, čeprav so jih podpisali in zapeli THE ADVENTURES, JUDE COLE, THE PRETENDERS, JIM CAPALDI, JIM DIAMOND, SIMPLE MINDS, HOVVARD JONES, ROXETTE in že prej omenjena JONH \VAITE, zrcalijo njeno osebnost in čustva. Mnogi boste mogoče v njih našli svojo zgodbo. Med 10 pesmimi je nekaj velikih uspešnic, ki so bile skrbno izbrane, teksti pa se deloma razlikujejo od izvirnih. Nekateri ji lahko očitajo, da bi jim lahko poleg tekstov vdihnila še večji osebni glasbeni pečat. Vlil.MEDNARODNI SLIKARSKI EX TEMRORE IZOLA '1997 VABILO ZKO Izola - galerija ALGA. prireja MII. Mednarodni slikarski EX TEMPORE. ki bo v Izoli med 25. in 30. avgustom 1997. Svečana otvoritev razstave in podelitev nagrad bo v soboto. 30.crvgusta ob 19.00 v galeriji Alga in drugih razstavnih prostorih. S prireditvijo želimo povdariti pomen oživljanja starega mestnega jedra, zato je zaželjeno. da ustvarjajo umetniki na prostem in sicer v starem mestnem jedru, na temo Izola. PRAVILNIK Priglasitev in žigosanje platen in drugih podlog bo v galeriji Alga v Izoli vsak dan od 25. do 30. avgusta in sicer med 10.00 m 12.00 ter med 18.00 m 20.00, v soboto. 30.8. pa med 8.00 in 12.00 uro. Prijavnina znaša 1.000 Sit, ki jo vplačate ob prijavi. I 'sak udeleženec sme žigosati ch e podlogi. Izbita tehnike je prosta format podloge ne sme biti manjši od 50 x 50 cm in večji od 150 cm x 150 cm. Dokončana dela morajo avtorji oddati najkasneje v soboto, 30.8. do 16.00 v galeriji Al2a Dela morajo biti opremljena za razstavo (okvir ali let\>ice j, na hrbtni strani dela mora biti izpisana šifra. Šifro, ime in priimek avtorja, njegov naslov, naslov dela in prodajno ceno, udeleženci oddajo v zaprti kuverti v galeriji. A vtorji nagrajenih del *o dolžni odstopiti svoja dela ne glede na postavljeno vrednost. TEME: Morje l ec/uta Staro mesto Prosta tema STROKOVNA ŽIRIJA Koni Steinbacher~(samostojni kult. delavec) Sevcnka Gregorčič-farnem zgodovinarka) Ingrid Knez-likovno pedagoginja) NAGRADE I. nagrada: *denarno nagrado v vrednosti 80. OOO Sit, podeljuje Občina Izola Nagrade sponzorjev : * 7 dnevni polpenzion za dve osebi (od I.do IS. 10. 1997) v Hotelu Riviera v Poriorožu. podeljujejo Hoteli Morje Portorož *denarno nagrado v vrednosti 50. OOO Sit, podeljuje Komunala Izola *denarno nagrado v vrednosti 50. OOO Sit, podeljuje Stavbenik IP1M čLo.o, Izola *denarno nagrado v \rednosti 50. OOO Sit podeljuje Hote! Delfin ZDUS Izola * 7 dnevni polpenzion za eno osebo v Hotelu Manna ah Hotelu Belveder. podeljujejo Hoteli Belvedere Izola Mediteran festival Petek, 8. avgust ob 21.00 DD SYNTHESIS (Makedonija) Iz Makedonije prihaja skupina, ki se je lotila makedonske etno glasbe na povsem strokoven, vendar nadvse sodoben način. DD Synthesis je sestavil Dragan Dautovski, vsestranski glasbenik in profesor etnomuzikologije na glasbeni akademiji v Skopju. Sodeloval je z mnogimi, najbolj znanimi makedonskimi glasbeniki, sodeloval pri snemanju glasbe za nagrajeni film Pred dežjem, sodeloval s trenutno medijsko zelo razvpito skupino Anastazia, zdaj pa se je v celoti posvetil projektu imenovanemu DD Synthesis. Osemčlanska skupina v kateri so tri pevke izvaja ljudsko glasbo na sodoben način, s priredbami, ki gredo od new agea do jazza. Njihov nastop bo gotovo eden od vrhuncev letošnjega Mediteran festivala. Sobota, 16. avgust ob 21.00 51 ari givhi. nov