Lisí
40.

m M

- .
•J -w -
•«sr.
. r
'•j O
■	V. -
■	r^ « ^
rri v •
lecaj
XLVI1I
i
I
i

Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemaje za celo leto 3 gld. 40 kr. za pol leta 1 gld. 70 kr. za četrt leta 90 kr
pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. 10 kr
četrt leta 1 gld. 10 kr
Ljubljani 1. oktobra 1890
Obseg: Poučen Izlet na grajšcini Rakovnik in Mokronog.
Sej
sanja in odgovori.
Zemljepisni in narodopisni obra
glavnega odbora dne 22. septembra 1890
Naši dop
Novičar
Vpra
Gospodarske stvari.
Inžener Possek je dal najpred izkopati na raznih mestih senožeti jame, da se je prepričal, kako visoko
Poučen
izlet
na
V V
grajscim
kronog.
(Konec.)
Rakovnik in Mo- 8ega v zemlji nadania voda- Preveril se je, da stoji pod
čevlje pod površjem. Tako
1'/
jutru drugega dne odpeljali smo se proti pristavi Zagorici, da si ogledamo pred vsem umetelno zboljšane senožeti, ki so last mokronoške grajščine. Za voditelja
potrudil se je grajščak
gospod
baron Berg sam, čigar
ime dobro sluje med naprednjaki kmetijskimi. Po kratki vožnji
se
i dospeli smo iz Mokronoga do potoka Mirne, levem bregu razprostirata krasni senožeti Škofiji in Galovica. Tu smo postali, in ljubeznjivi gospod baron nam je jel razlagati, kako je te senožeti izboljšal z osu-
ševanjem in namakanjem. Pravil je, da sta bili obe se
nožeti v prejšnjem času zelo premočeni od nadanj
(pod-
zemne) vode, ki se ni mogla odtekati. Rodili sta zate
gadelj
malo ter skoro same kisle trave, loček in mah
»
Velik
tako da je bil pridelek zelo nepovoljen. senožeti kosili so samo po enkrat na leto. Iz kratka
del teh
ruša
»
senožetna bila je
tako
malovredna, kakeršno še sedaj
vidimo povsod po sosednih senožetih, katere so še do
danes obraščene s skoraj samimi močvirnimi travami.
Vzrok temu bila je zastajajoča voda, ki je premakala zemljo od spodaj nazgor. V prejšnjih letih so že izkušali
zboljšati senožeti s tem, da so vrezali odprte jarke, po
katerih naj
odtekala podzemna voda. Vspeh tega osuševanja pa je bil majhen, kajti jarki so bili zarad premajhnega strmca le po 2 črevja globoki, tako da se
ni voda dovolj odtekala. Ta nepovoljeni uspeh osuševanja z odprtimi jarki bil je povod, da so poklicali kulturnega
bolj izr
on
z
inženerja R. Possefc-a iz Gradca, da datnim načinom osušil senožeti. To nalogo je tudi pov sem častno rešil.
zemna voda povsod
blizu ruše zastajajoča voda pa je preobila za dobro se
takovi leži izginijo sladke trave, namesto njih
nožet.
pa rastejo vsakovrstne kisle trave in mah, kakor nam sosedne senožeti še do danes dejanski spričujejo. Ker sta obe senožeti na videz popolnoma ravni, treba je bilo inženerju natančno določiti, kod in kam se bode preobila voda iz senožeti odtekala in na kakov način ju
je osušiti.
tem
slučaji kazalo je osušiti senožeti z
drenažo t. j. s pomočjo lončenih cevi, položenih na dno jarkov, katere je potem pokriti. Inžener Possek je v ta namen niveliral obe senožeti, da je natančno izračunil, za koliko in kam visi vsaka. Na podlogi inveliranja določil je potem mer in potrebno število drenažnih jarkov.
Ker je za dobro uspevanje travniške ruše vendar potrebna nekolika vlažnost v zemlji in se je bati, da bi dobro osušeni
senožeti potem mankalo potrebne vlage,
skrbel je inžener tudi za namakanje senožeti, ki je ob takih okolno8tih večidel potrebno.
Delo drenaže in namakanja pričelo se je 1. 1883.
in na jesen 1. 1886. bilo je končano.
Po teh poučnih besedah pogledali smo način osuševanja in namakanja najpred na senožeti Škofiji. Ta
senožet meri 16 oralov ter leži na levo stran ceste. Si-
m » - — ^ ^ — ' j i '
tuacijski črteži, katere nam je gospod baron blagovoljno prepustil, služili so nam izvrstno v laže orientiranje.
Senožet Škofija je osušena a pomočjo 8 sistemov*, iz
' i »
katerih priteka voda v odprt vodotok. Po tem vodotoku izteka se vsa voda blizu mostu v potok Mirno. Nad l1/
2
v
uro smo se mudili na tej senožeti, da smo si do dobrega
*) Sistem imenujemo vse stranske jarke skupaj, ki se iztekajo v en glaven jarek.
s________
»k fûTV TP®*****
ogledali uzorno to melioracijo. Zanimivo je bilo videti
kako je vsak čas pritirala voda iz drenažnih Cevi
Ob sklepu mi je še omeniti, koliko si je zboljšal
rdeč-
g08pod baron svoje senožeti z osuševanjem
in
nama-
kasto rumeno blato v velikih kosih. To blato obstoji po- kanjem. Pred melioracijo nakosili so na 1 oralu senožeti
glavitno iz škodljivega železnega okisca in prstnih kislin ki se tvorijo v močvirni zemlji.
5
10 9j slabega sena in otave. Sedaj pa dobivajo 189 prav dobrega sena na 1 oralu. Vspeh je toraj dvojen, ker
Senožet Škofijo namakajo s pomočjo 3 jarkov, po košoja sedaj bogatejša iu veliko boljša. Stroški osuše-
katerih napeljujejo vodo iz malega piitoka Mirne
na
vanja in namakanja znašali so poprej 83 gld. na oralo.
zgornjem konci senožeti. Način namakanja obstoji v tem, Vsi stroški
za
obe senožeti znašali so toraj
o
da teče voda o tanki plasti po nagneni senožeti. Odte- (glavnice), ki imajo vračati po 4°/ kajoča voda se zbira potem po odprtem vodotoku, ki jo 273 gld. 90 kr. obresti na leto.
Veči pridelek znaša že sedaj po
in
o
o
5478 gld.
amortizacije
odpeljuje v potok Mirno.
Potem smo odšli na senožet Galovico, ki je 50 oral Pri 66 oralih znaša to 528
velika ter leži na desno stran ceste. Ta senožet osušena. vo2
sena na leto. Če računimo po odbitku
nih stroškov
po
1
gld
50 kr. skupaj
je s pomočjo 6 sistemov, pri katerih pa so stranski in 792 gld. ostane po odštetji obresti in amortizacij
toraj glav-
glavni drenažni jarki mnogo daljši.
Vsa voda izteka se
nice (273 gld. 90 nr.) in
pa po odbitku poprečnih letnih
iz senožeti na najnižem mestu v Mirno, kjer je vzidana stroškov za vzdrževanje in popravo melioracije v znesku
velika zatvornica, ki se ob nastopu Mirne zapira, slučaji
tem
163 gld.
še čisti preostanek 415 gld. Razen te pre-
odpeljuje vso vodo iz senožeti poseben jarek, bitke je v poštev jemati tudi veliko večo vrednost bolj-
ki se izteka veliko
niže
pod vasjo Mostom
v
Mirno, šega pridelka, ki n' razvidna v zgornjih številkah. Sicer
Ker je Mirna večkrat preplavljala senožeti ter prizade- pa postajajo košnje še od leta do leta bogatejše.
vala pogostoma pred košnjo veliko škodo, obdana je
Uspeh osuševanja
in
namakanja je toraj izredno
vsa senožet proti potoku z nasipom, ki odvrača škod-	ugoden. Želeti bi le bilo, da bi se tudi drugod po naših
Jiivo povodenj. Posebno zanimivo je na tej senožeti tud>	krajih zdramil v tem oziru ter po vzgledu gospoda ba-
namakanje, ki se vrši na dvojen način. Zgornji del se-	rona Berga začeli zboljševati svoje senožeti. Na prvi
nožeti namakajo tako kakor Škofijo, namreč da napeljejo	videz so stroški take melioracije precejšnji. Če pa raču-
vodo po jarkih na najviše mesto senožeti, od koder se	nimo, kako in dobro in hitro se nam poplačujejo, pa so
razteka v tanki plasti proti nižini. Ves drugi del seno	prav dobro naložena glavnica, ki se izvrstno obrestuje.
žeti namakajo pa s pomočjo jezbe
ta namen razde-
Odhajajoč s senožeti, postali smo pod košato pla-
Ijena je senožet v 8 tabel, ki so obdane na vse 4 strani tano, kjer nas je priljudni gospod baron
POg
z nasipi ter zaporne z zatvornicami
te posamezne bornim predkosilcem.
Da
ostil z iz
smo pri tej priliki nazdrav
table napeljejo vodo, ki se med nasipi zajezi tako
»
da
ljali gospodu baronu kot uzornemu naprednjaku v strok
stoji blizu
on
visoko po senožeti. Ta način namakanja kmetijski ter se zahvalili za preprijazni vsprejem, ume
rabijo tamkaj, kjer leži senožet v vodoravno mer. Kadar se samo po sebi.
je voda na jesen in spomladi motna, spuščajo jo v te
Potem smo odšli na pristavo Zagorico, kjer smo si
bale, da stoji blizu do vrha visoko. Voda ostane potem ogledali razno orodje, stiskalnico za seno in goveji hlev
»
tako dolgo na senožeti
>
da
se očisti
t
j. da se blato ki je bil poln prav dobro rejenih vprežnih volov in mlade
(iz
ode) usede. Kakor hitro se je voda učistila
»
odpro
govedi
n
pomurskega" plemena. Preko poldneva vračali
zatvornice, da voda počasi odteče. To namakanje ponove smo se v Mokronog k obedu. Popoludne pa smo si ogle-zmirom ob motni vodi, izvzemši seveda le nekej časa dali še gospodarske stavbe, vrtove in razne nasade mo-
pred košnjo ne. S takim namakanjem ostane vse blato kronoške grajščine. Pred vsem nas je zanimal goveji
na senožeti, in ker je blato bogato gnojilnih snovi, jimo s takim namakanjem še najizdatnejše senožeti.
gno
hlev, v katerem redijo zgol plavkasto živino „pomur-
skega
u
plemena (Murbodner). Ta živina je posebno iz-
Zgomji konec senožeti namakajo z vodo malega	vrstna za vprego in pitanje. Glede na molžo je srednje
pritoka, ki se izliva na spodnjem koncu senožeti v Mirno,	vrednosti. Za zboljšavanje govedi na Dolenjskem je to
Potoma se v njegovo strugo izteka več drenažnih jarkov,	pleme zaradi naravnih svojstev tako priporočati, kakor katerih vodo se odpeljuje ob enem v Mirno.
muricedol8ko pleme. Barva pomurskega plemena pa
Uzorno melio
smo tudi nad
i
te velike senožeti ogledovali še bolj prikladna naši živini nego muricedolskega plemena. Plemenska živina gospoda barona je na Štirskem na dobrem glasu. Tjekaj jo tudi največ prodaja.
Za tem ogledali smo si še druge stavbe, naposled
h uro. Nazadnje dal je gospod baron za
del senožeti, da smo se še de-
i. Zelo
poskus namočiti zgornji
janski osvedočili ob uspešnem načinu namakanj zanimivo je bilo videti, kako je voda malo časa potem pa zelenjadni in lepotični vrt, drevesnico in park. Pov-ko je travniški strežnik odprl zatvornice, začela se cur- sod smo občudovali krasne nasade, ki so živo pričali,
ljati po senožeti
Kako
daleč nizdoli
tekoča voda kako velik prijatelj kmetijstva je gospod baron. S hva-
premakala senožet, pričala je najbolj tolpa vran
»
ki so
ležnim srcem smo se na to poslovili od gosp. barona ter
prežale
zemlje.
na
razno
golazen
>
prihajajočo
premočene odpeljali proti domu.
n.
ě
Seja
glavnega
odbora
dne
.k % 0 f « 22. S8pf6mbrći Odbor po daljši debati soglasno. Zaradi pozne ure odlože
1890.
se
druge točke dnevnega reda na prihodnjo
sejo
Seji je predsedoval družbeni predsednik gospod cesarski svetnik Ivan Murnik, navzoči so bili gospodje
WÊÊ : [jaL^ i ' ' . -L^-SBĚl'^: .	K jH^PJ	* > pfv ^ «fil /1 "'Hi pjt- " * ''sf '(^TS^^MmiU^^H
odborniki baron Lazarini, Lenarčič , Ogorelec ,
Povše,
Robič ter tajnik Gustav Pire.
Drug
Vprašanja in odgovori.
' odgovor na 174. vprašanje. Glede pokonče-
•	*	%	.	^Bi - 1
Predsednik naznani, da se je družbi sporočila Naj- vanja muh: Vsa strupena sredstva niso za nič, kmetovalec prežene sicer muhe, a ž njimi pomori tudi kure-
žre otrovane muhe. Najboljše sredstvo je les od
viša zahvala za družbena voščila ob rojstnem dne Vel. presvetlega cesarja.
_—	* '	t	(	a	■ ■
Predsednik omenja smrti mnogoletnega družbenega uda ter zaslužnega predsednika Vrhniške podružnice go-
spoda Frana Kotnika, pozivlje navzočne
odbornike,
da ostanejo v znak sočutja ter predlaga, gospe udovi pokojnikovi izraziti sožalje družbeno. Zgodi se, oziroma
ukrene.
Odbor določi program za letošnji občni zbor.
Ker je način letošnjega razdeljevanja drevja pokazal mnoge neprilike ter je izkušnja poučila, da treba nekaterih sprememb, posvetuje se odbor o tej reči ter
ki se bodo predložili občnemu zboru.
ukrene nasvete.
Prošnjo občine Rakek za dovolitev novih semnjev
*	*	a
ukrene glavni odbor priporočiti c. kr. deželni vladi, glede enake prošnje občine Šmartinske pri Litiji pa odbor preloži ukrepanje, ker občina Moravska pogojno nasprotuje dovolitvi.
Prošnjo kočevskega mesta za drevje iz družbene drevesnice reši odbor na podlogi veljavnih določil.
Na vprašanje c. kr. deželne vlade, kaj meni odbor o zavarovanji kmetijskih
in
gozdarskih delavcev
ter
uradnikov, ukrene odbor odgovoriti: Kmetijstvo ob sedanjih razmerah ni v stanu tega novega bremena prevzeti, ako se pa zemljiškim posestnikom vzlic temu vendar mora naložiti, boljše je
pri
naših razmerah uvesti za
varovanje delavcev, poslov, uradnikov itd. za onemoglost,
ker o bolezni skrbijo i tako občine, oziroma na posle gospodarji, na podlogi poselskega reda.
ozirom na obravnave zaradi ustanovitve zimske
stavljenja še enega po-
ukrep lanskega ob-
kmetijske šole v Ljublj
in
potnega
učitelja ter z ozirom
na
čnega zbora, naj družba skrbi za ustanovitev pepinjerije
i
v katei
naj
se vzrejevali
dobri
biki plemenjaki po
nizki ceni, predlaga poročevalec gospod odbornik Povše: 1.) Družba vidi veliko potrebo praktične kmetijske šole, naj bode v zvezi z družbeno peninjerijo, zato naj se odbor prične o tej reči pogovarjati z vis. c. kr. kme-
tijskem ministerstvom ter slavnim deželnim zborom. 2.)
dnevni red uže prihodnjega
Ta reč
naj se spravi
na
tino,
kvasije, ki ga je dobiti v vsaki lekarni. Kvasija ni le nič strupena, temveč rabijo jo celo za okrepčavanje že-
lodca. Ravnaj pa tako le :
ter jo kuhaj v 1
Kupi
za
do 5 kr. kvasije
do
!/2 litra vode
tako, da
V4 ure vro
Dobljeno tekočino vlij na krožnik ter jo potresi s sladkorjem. Od tekočine omamljene muhe cepajo trumoma, in moraš jih vsak dan nekaterikrat skupaj pomesti ter v ogenj pometati, drugače se čez nekaj ur zopet ožive, nekolikimi trudom dado se muhe na ta način kmalu
pregnati.
J os. Warto, lekarnar v Idriji.
Drugi odgovor na 176. vprašanje
tem vprašanji
pritožuje se nekdo, da mu pesa zdivja in gre v cvet.
odgovoru bi pristavli nekoliko črtic iz svojih izkušenj. Da gre pesa prvo leto v cvet, provzročuje slabo obdelana, plitvo preorana zemlja. Ako jo zgodaj sadiš, da jo
nekoliko pomladanjska slana zadene, zdivjalo ti bo skoro
tretjino sladkorne pese.
Kaj
napačno je peso zgodaj
spomladi v grede sejati in potem dorasle sadike presajati, kajti izkušnja uči, da pesa v zrnu vsajena koncem majnika ali prve dni junija bolj obrodi, kakor meseca
marcija v grede posejana in
potem
presajena. Divji
plodi te vrste narede seme uže prvo leto, zato pa tudi rada požlatnjena pesa uže prvo leto seme obrodi, ako
je s posebnim obdelovanjem ne zadržimo, t. j. pesa se
mora pomehkužiti, ona mora s primerno oskrbjo biti prisiljena, da dela prvo leto močno korenino. Ker je pesa za naše narodno gospodarstvo velevažnega pomena,
hočem o priliki iz svoje izkušnje nekoliko izpregovoriti
o njej.
Barjan.
Drugi odgovor na 195. vprašanje. Duh od petroleja pregnati iz kakega prostora je zelo težavno. Drobir kovaškega ogla, potresen po tleh, potegne nekaj smradu na se, tudi neugašeno apno, in stene se morajo prebe-liti. Vodena sopara je res najboljša, a je težko dobiti je, ter rabiti jo more le tisti, ki je strokovnjak.
Josip Warto.
Tretji odgovor na 195. vprašanje. Petrolejevega duha
občnega zbora kmetijske družbe ter predloži visokemu ne bode težko pregnati z apnom
>
vsaj
brode,
ladje ki
deželnemu zboru uže o prihodnjem zborovanj
3)
ročevalcu (gospodu Povšetu) naj se naroči izdelati
Po
po
drobne dojdejo Predlogom
načrte in
predloge
na podstavi pozvedeb
»
ki
vozijo petrolej brez sodov, t. j. v spodnjih prostorih jih pobelijo dobro z apnom, in uže čez osem dni nalože žita, ne da bi se navzelo kaj smradu. Ako se petrolejev
odboru od posestnikov po ljubljanski okolici. duh da spraviti iz lesa, tem laže ga bode iz zidu.
gospoda
poročevalca Povšeta pritrdi glavni
Fučič-Simonov v Malem Lošinju.
316
Vprašanje 198. Uže leto dni imam v svojem hlevu
Ker je bil Morgan prevzeten na svoja dela in svojo
nepriliko z mlekom ; krave namreč molzejo včasih bolj,	ročnost, proglasil je, da hoče prestopiti mejo južuo-
včasih zopet manj višnjevo mleko. Vzlic vsem sredstvom,	waleško, da bi tako v Viktoriji samej podal policiji do-katera sem poskusil, ni vendar nič boljše. Blagovolite kaz junaškega svojega duha. Bil je mož beseda. Prišel
mi naznaniti, kaj naj počnem, da krave ozdravim. (M.	Je preko reke Murray, ki je meji naselbini. Ko se je
R. Podkorenom.)
to razneslo, in na 50 milj okrog se je vse orožilo. Dne
Odgovor: Višnjevo
mleko
prihaja od neke vrste
. ki
u
glive (latinski se imenuje „bacterium cyanogenum razkraja sirove kroglice ter se vsled tega dela višnjeva anilinska barva. Ali je višnjevo mleko škodljivo za užitek ni še dognano, vsakakor pa ga smete živini dajati. Iz mnogih vzrokov seveda mora pa biti kmetovalcu tega, da prepreči to mlečno bolezen. Najbolj priporočeno
sredstvo, da mleko ne splavi, je dobro hlajenje z ledom ali s prav mrzlo vodo, ker ob majhni toploti se ne mo-
do
rejo razvijati te glive. Vsa druga sredstva so le sa silo
»
pomagajo pa malo ali pa nič. Poskusiti je to le
Vze
mite od vsake krave
kakega
7
4
litra mleka, denite ga
v novo posodo ali v prav čist kozarec
in
zvedeli bo
dete, katere krave dajo mleko, ki postane plavo. Tem
kravam dajajte potem po 2 do 3krat na dan pelinovega
čaja ter denite vselej vmes za vsako kravo po 20
*	^	\	1 ? . à ^	».	*	.	-	W'Aj*
dvojno oglikoki8lega natrona (natrium bicarbonata). Mnogokrat to ne bode pomagalo, ker bode večina krav imela
tako mleko, vsaj je pa to naravno, ker
krave enega
hleva žive ob tistih razmerah, imajo isto krmo in tudi
vse drugo. Priporočamo Vam mlečno shrambo
tudi
tla pobeliti, vso mlečno posodo v lugu izkuhati, brisalke, cedilne rute in cedilce pa nove napraviti. Povemo Vam pa uže sedaj, da to strašilo vzlic vsemu temu morda ne bode izginilo, dokler ne pride zima. Najbolj gotovo
katero po noči od-
sred8tvo bode suha mlečna shramba
pirajte, da nastane mrzel
prepih
»
kajti
vlažen
gorek
î
zrak najbolj pospešuje razširjanje te glive, iz vsega tega kar Vam tukaj pripovedujemo, lahko razvidite, da dandanes o tej prikazni še malo vemo. Plavo mleko je bilo
uže od nekdaj uganka, zato ni čuda, če je priprosto ljudstvo štelo med razne vraže.
Podučite stvari.
Zemljepisni in narodopisni obrazi
Nabral Fr. Jaroslav.
(Dalje.)
190.
aprila 1865. 1. je prišel po mnogih groznih činih ves
utrujen na neko ovčarno, o-em milj od imenovane reke da
»
tu po pre3talih težavah se malo spočil.
Ali po
preje je poklical domače ljudi v izbo in jim zagrozil
smrt, ako bi se ganili z mesta. Samo nekej deklici se je sponeslo skrivaj uiti. Tekla je na bližnjo ovčarno
povedat,
kaj
se godi doma. En ovčar je koj sedel na
konja in hitel na policijo v Wangaratt. Ondotna posadka s 14 prostovoljci je koj prihitela na mesto, obstopila ovčarno in skrivaje prežala do jutra. Ko se je zjutraj Morgan na pot odpravljal in gospodarju ukazal, da mu osedla najhitrejšega konja, šel je sam z revolverjem v roki za njim proti konjarni. Ta hip je pomeril s skrivališča pro8tovolec Wendlan, sprožil in Morgan se je zvalil na tla. O poludne je izdihnil črno svojo dušo. Za glavo
njegovo
so
izplačali obljubljenih
1000
št., in sicer
takole: Wendlanu za kroglo 300 f. št.; deklici za naznanilo 200 f. št. ; gospodarju za prestali strah 50 f. št. ; ostanek so razdelili enakomerno mej policaje in prostovoljce. Lobanja tolovajeva stoji v melbournskem muzeju
mej lobanji drugih takih mož.
Ako uvažamo vse te okolnosti, milujemo prav res diggerje in stanovnike zlatonosnih krajev avstralijskih, kajti varnost osebe in imetja jim ni v nobenem oziru dovoljno poskrbena. Razen tolovajev bijejo diggerje prav pogosto tudi pri samem delu mnoge nezgode, na primer: jame se jim trgajo, skale se jim vale v jame, voda jih nadleguje in drugo temu tako, in tudi najprevidnejši diggerji ne morejo se dosta zavarovati. Tako se slava in blagost Avstralije izgublja v prazni dim. Delavni ljudje tu v obče zelo trpe. Po vrhu je poskrbela aristokracija angleška tudi še o tem, da diggerji tuje narodnosti ne morejo rodovite zemlje v okolici mest v last dobivati. Tako se debelé Angleži ob mozolih svojih najemnikov in delavcev, a delavno ljudstvo čedalje huje peša in gine kot proletarijat svobodne Anglije. Zlato blagoslov, pa tudi prekletsvto Avstralije.
191.
Na Novi Zeland.
r,	.	i.. i .i , .	Kmalu potem ko smo dospeli v Sydney, oglašeno
Z življenja avstralijskih tolovajev.	je bilo> da hočo mala ladija Murray 25 8eptembra na
Tu se vrže Adam tolovaju pod noge in ga obupno Novi Zeland odpluti. Koj sem šel z drugom svojim
prosi milosti. Ponuja mu polovico vsega imetja, no za- judovskej družbi „Irland in Co." v George-Streetu, stonj. Dva delavca sta šla in zažgala stan. Jasni plamen so nam povedali, da ladija odpluje na zahodno stran
je metal žarke svoje daleč po gorah araluenskih
Zgorelo
Južnega otoka k reki Grey
so bogati zlati rudniki
vse kar je bilo v stanu, a rudeča zarja ognja je sve- To je nama bilo kot nalašč. Brez pomude sva plačala
tila Morganu na potu proti domu
vsak
št.Jza drugi razred, v katerem je bilo prostora
317
samo
za
14
oseb, kakor je bilo to tuđi oglašeno.
Ko
sva ob določenem času se dostavila, našla sva v malem

prostoru drugega razreda 24 oseb.
tem
nismo
bili
Nekega dne popoludne se je ujasnilo, in stopil sem ograji. Solnce je zahajalo. Ko tako stojim in gledam, pristopi kapitan in me vpraša, kako se mi vidijo gore
zadovoljni. Vedeli smo dobro, da blizu Zelanda pogosto Novega Zelanda, in pokaže v ono stran, kamor sem
divja vihar in rado dežuje, toraj nobeden noče biti na
gledal.
»
Kaj
niso
tisto
megle ?" začudim se. Veroval
krovu, a v tej prenapolnjenej tesnobi bi se človek moral	sem mu še le potem, ko mi je prinesel daljnogled. Sadaj
zadušiti. Šli smo toraj k Judu in zahtevali, da nam	sem razločil, da so to cele vrste visokih vulkanskih
novce vrne. Temu se je Jud na vso moč upiral, češ, da	gora, odete z večnim snegom. Pod njimi je bilo vse v
je prostora dosta in dosta. Ko niti prošnje niti grožnje	temne megle zavito, tako da nižjih vrhov ni bilo videti.
niso izdale, šli smo
namornemu colnemu uradu
f
pri
Zjutraj je zopet dež lil
t
k eda j
pa kedaj se je
katerem se mora vsaka ladija ob prihodu in odhodu po-	pokazalo solnce, pa se je kmalu šarilo. Veter je čedalje
stavno oglasiti in povedati, koliko ima ljudij in blaga,	močneje pihal. Ladija je plula samo 15 angleških milj
Urad ni mogel v tej zadevi ničesar več ukreniti, ker	od suhe zemlje, tako da smo jo cel dan videli. Zvečer ob
je Murray bil že postavno odpnščen. Zato so nas urad-	devetih smo zagledali v daljavi svetlobo malega mesta
na „Emigration-offici
u
f
niki napotili je še imel oblast ladijo zadržati.
Moram povedati, da je ta urad takrat jako skrbel za potnike, in to zato, ker se je bila nekaj popřeje prigodila velika nesreča. Vozilo se je 400 oseb s Ham-
kateri urad edini Hokitiky, ki je bilo
le pred mesci ustanovlj
na
desnem bregu reke Okitiky.
Ves zahodni breg Južnega otoka zelandskega je ladijam zelo nevaren. Tu ni zalivov, tudi je tu zelo
do reke morejo připluti samo male
vetrovno, tako
da
burka v Queensland
do 300 jih je pomrlo mej vožnjo
ladije.
Kokitiku stojita zato po dva parnika vlečnika
f
ostali pa so v najbednejšem stanju v Brisbanu se iz- s katerima potnike in blago z velikih ladij prevažajo.
krcali. Ta dogodek je napravil mnogo vrišča, in zato so izdali oster ukaz, da nima nobena ladija s pristanišča
Tudi naša ladija Paterson je vrgla mački
angleške
milje od ustja rečnega. Ker ob nedeljah Anglež ne gre
odpluti preje, preden
»i
offici
u
ne potrdi, da je po za-
za nobeno ceno
delat,
morali smo
cel
dan
na ladiji
konu vse poskrbeno za ugodnost in varnost potnikov. Ob enom so naročili kapitanom pod smrtno kaznijo,
morajo ladije v takem naroča.
ostati. Še le drugega dne za rana je připlul parnik po nas. Ni pa mogel pristati k samej ladiji, kakor to biva
stanju sprejemati, kakor
da
to zakon na mirnih vodah ; tu bi se ladija ob ladiji razbila. Pre
važali so nas toraj v čolnih z velikega na mali parnik
»
Uradnik je poslušal našo pritožbo z največjo uljud- in tako sta pretekli dve dobri uri predon smo se vsi
n08tj0, in pritrdivši našemu tarnarju, zagotovil nas je da učini koj vse potrebne previdnosti. Vrnili smo se ladiji, ki se je bila
»
prepeljali.
Potem je moral parnik čakati
pritok
»
ki je tega
mej
tem že nekoliko od brega po-
maknila. Kon8tabler je zapovedal ladiji stati, a uradnik
je poklical kapit
da mu pokaže prostore za ljudi
odločene. Peljal ga je v mali prostor drugega razreda
>
dne se dostavil dosta pozno. Kapitan je stal na povišanem mestu in z rudečim praporcem dajal znamenja kormilarju, v katero stran ima ravnati, ker radi groznega besnenja valov ni bilo slišati nobene besede. Bilo
kamor se je dosta težko lezlo. Uradnik je zmeril prostor je to trdo in nevarno delo, menili smo, da se bode ladija kar razkrehnila, tako so jo vrtinci stresali in valovi
otepali. Slednjič smo vendar srečno dospeli do reke.
in odšel. Kmalu je prišel zopet konstabler s pisanjem, v katerem se je družbi ostro naročilo, da kar koj vsem potnikom, kateri žele, vrne novce, pa tudi nagraditi jih
Okitiky je velika kot Laba pri Draždanah.
Na
mora za to, kar utegnejo zamuditi radi
tega
»
ker ne desnem bregu, prav tam kjer se izliva v morje, stoji
morejo z ladijo ta čas odpluti. Oglasili so se nezado- malo mesto Kokitiky. Kakor druga avstralijska mesta volj niki, in vsakemu so odšteli prevoznino, pa še devet katera so še le v razvoju, tako je tudi Hokitiky sestav-
šilingov nagrade.
Dne 2. oktobra 1865.1. so oglasili parnik „Paterson"
>
lesenih, plehatih
samo
na Novi Zeland, in to v privincijo Canterbury, na zahodnem bregu Južnega otoka.
tem parnikom sem se odpeljal. Vreme je bilo neugodno, vedno je lilo, in vse potnike je prijela morska bolezen. Bilo nas je do 400 avstrijskih diggerjev, največ Ircev, mej njimi tudi mnogo deportovančev. Kedarkoli smo zjutraj, opoludne in zvečer
šli
ljen s 8emih stanov, platnenih, prodajalnice, gostilnice in trgovinski zavodi so ugled-nejši. Zidane hiše postavljajo še le pozneje, če kaže. Ta čas je bilo še zelo malo zidanih hiš, ali v mestu je bilo
živo kakor pri nas na semnju.
vseh stranij se je
slišalo tolčenje kladiv, petje sekir, cvilenje pil in ropo-tanje premnogih vozov, ki so narodje in razno robo po mestu razvažali.
Vsakega dne je pristala ali odplula po katera
jedi, vsuli so se vsi gladni kot volkovi okolu miz, in ko so služabniki jedi donašali, pali so po njih in dija z narodjem in mnogimi delavci, katere so privaoila
drug drugemu z rok trgali. Časih nisem prav nič dobil, v to mesto lažnjiva in pretirana sporočila o bogatih
Dobro toraj, da sem se previdel z vsemi potrebščinami preden smo odpluli.
zlatih rudnikih. Še le tu so se ljudem oči odprle. Videli
da so prevarjeni v zlatih svojih nadejah, in vračali
so
so se koj drugega ali tretjega dne tje, od koder so bili
došli.
Do sedaj je Cantebary z vseh provincij najubož-
nejši na zlatu, da si se tudi tu nadejajo bogatih zlatih žil. Zato je obljubila vlada tisoč funtov šterlingov nagrado njemu, kateri objavi zlate žile, in to je glavni
razlog, da vedno toliko prirodoslovcev in celih družb prihaja. Pretirana sporočila o bogatih zlbtih rudnikih so zapeljala že mnoge avstrijske spekulante, da so s celimi četami najetih diggerjev le *em se pripeljali: Kopanině okrog mesta so tako neznatne, da človek res ne more živeti ob samem tem zaslužku, toraj morajo zlatokopi za sedaj s svojega dokladati.
Zlasti hudo se čuti tu pomanjkanje govejega mesa.
Funt govedine velja 18 pencev, drugej po Avstraliji pa le 2 penca. Okolica je žalostna, zamočvirjena, nikjer ni lučin, povsodi samo grmovje in gošče.
Nekaj dnij sem prebil v mestu, potem sem sklenil, da pojdem na sever v gore, kamor se je že pred menoj opravilo mnogo avstrijskih diggerjev. Ker so tu visoke gošče in je vse močvirno, toraj je težava potovati, vsak mora hoditi tam, kjer je guvernement dal pote izklestiti. Z mesta vodi pot sedem angleški milj po bregu morskem, potem je presekana po lesu ozka steza, ki vodi naravnost k goram. Po tem potu sem se spustil tudi jaz s svojimi drugovi dovelj previden z vsemi potrebščinami. Mej potom sem naštel sedem razbitih ladij.
Prvega dne smo z veliko težavo prišli devet angleških milj daleč. Pozno na večer smo obstali pri zapuščenem stanu, v katerem je nek Anglež moko, slanino čaj in 8lador prodajal. Ker je celi dan lilo in je okolica sploh blatna, nismo mogli dobiti toliko susega prostora, kamor bi stane postavili. Prenočili smo toraj v baraki
Angleževei.
(Dalje prihodnjič.)
Politične stvari.
^f^r JWy^* fJRr HiVv JS^líi 'p i-^ -	EfuMj BfSBfaHŽBK T * vr 'vi- ^Ifltw	BWSA í ^
Občni zbor
družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani dne 24.
N
septembra.
Tega občnega zbora vdeležili so se zastopniki Slovencev iz vsih pokrajin, med drugimi poslanca Einspieler in Nabergoj. Iz poročila tajnika Žlogarja posnemamo, da sedaj 400 slovenskih otrok obiskuje društvene šole in otroške vrte, dalje, da je koroški deželni šolski svet prepovedal vse po družbi izdane knjige, med njimi tudi životopis cesarja Franc Jožefa.
Blagajnik dr. Vošjjak poroča, da so društveni dohodki minulo leto znašali 15354 gld. 20 kr. stroški pa 6341 gld. 6 kr.
Društveni predsednik profesor T. Zupan pozdravil
je zbor s sledečim nagovorom :
Slavna velika skupščina!
s . .	_
Družba sv. Cirla in Metoda je praznovala svojo ustanovno ali prvo veliko skupščino 5. julija, prav v dan svojih sv. zavetnikov pred Bogom, 1886tega leta v Ljubljani ; in sicer tu, kot danes, v teh nam domačih prostorih. Tisti dan smo v prvo klicali za pomoč svoja priprošnjika pred Bogom — in nismo ju klicali zastonj.
Kako smo v družbenem vodstvu hiševali do sedaj pod
^ »
njunim svetim varstvom, dajali smo Vam, častiti, namreč v velikih skupščinah, račun leto za letom: 1887 v Trstu, 1888 v Ptuji iu vlani, 1889. leta, v Bledu. — Danes stopa to vodstvo zopet pred Vas, toraj že drugi pot v
■ jvlttj ÎLLL-x v , l%3g .u 4L JWpH^^WTM Vy™" *	Q	jfffP-^ IKv K&U
središči Slovenstva, v beli Ljubljani. V podružničnih zastopnikih ali pa udih gleda to vodstvo danes zbrane krcg sebe svoje 91 te podružnice; one, ki so doslej po slovenski zemlji klile na dan, prav kot cvetice ženejo iz zemlje takrat, kadar veje pomladanska sapa.
Vpiašali bodete, častiti skupčinarji, po pravici:
Kak duh pa je vodil to preteklo upravno leto družbo sv. Cirila in Metoda? Odgovor mi je: Taisti duh, kot do vlani osoréj — duh miru. S tremi lastnostmi se je dičila namreč vselej in se diči danes družba sv. Cirila in Metoda — in te so: vernost, lojalnost in ljubezen do slovenske domovine, saj uprav v teh treh staroslo-venskih svojostih uvida tudi družba sv. Cirila in Metoda pogoje svojega obstanka. In nobenega temu častitemu trojnemu programu nasprotnega čina nam nikdo do
danes očitati ni v stanu.
Vprašali bote nadalje: Ali bo pač temu programu naše družbe ugodna tudi prihodnost? Kaj nam donese ta bodočnost, danes nikdo soditi ni v stanu. A donesi prihodnost, kar že rado ; družbenemu načelništvu zvezde-vodnice ostanejo te, kot so danes ; v družbenem vodstvu bodo delovali odborniki vsi za enega, eden za vse — nepremakljivejšega poguma in nepremakljivejše volje od trde skale.
In ko bi se v prihodnjem našem upravnem letu po lepi naši domovini še hotel nedaljevati razdor — oprt morda le na golo osebna mrženja ; — ko bi se med dobrim našim ljudstvom vzgojeval umetno nasnovani prepir — vodstvu naše šolske družbe bi bil tak razdvoj, tak prepir pogin: zato se vodstvo svojemu konservativnemu programu izneveriti nikdar ne more in ne sme.
In ko bi nekrščanska, nelojalna in neslovenska strast svoj prekucijski prapor vihteti jela širom vse ljube nam slovenske domovine — z doma družbe sv. Cirila in Metoda ; z bivališč njenih podružnic od Drave doli do Kolpe in do jadranskega morja, od Soče tje cio Sotle in do Mure — nikjer pri nas si sneti ne pustimo najmileje zastave kar jih svet pozna ; bele zastave miru, — In izdajalčeva tista roka, ki bi se drznila seči nam po tej nedolžni zastavi miru! Kajti naša družba je daleč proč od političnih fluktuvacij, ona ima pred očmi le kultirni razvoj našega naroda po dobrem šolstvu.
310
Družbi sv. Cirila in Metoda je na srci naše nedolžne dece dosleden šolski napredek; zato že — ko bi druzih vzrokov ne bilo — se bode v slovarju družbe sv. Cirila in Metoda beseda „razdor" tudi v naprej zvala „sporazumljenje" ; in beseda „prepir" se naši
družbi glasi „mir". (Dobro! odobravanje!)
Spi
Tacega postopanja v naši družbi smo, dragi, dolžni svojemu Bogu; svojemu cesarju in svoji domovini: zato bo tudi — in tega smo si svesti vsak trenutek — bla-grovala tako dosedanje in tako zanaprenje delovanje družbe sv. Cirila in Metoda — cerkev, država in
____v
domovina. (Splošno odobravanje! Zivio-klici.)
Naši dopisi.
S Krnice dne 25. septembra. (Požar. Zahvala blejski
požarni brambi) Včeraj popoludne vpepeljena sta bila
pohištva Žagerjevo in pa Mlinarjevo, prvo last Jan. Po-klukar-ja, drugo last Jan. Hudovernika, vsled igranja ne-sprevidnih otrok. Oba gospodarja odpeljala sta se popoludne po opravkih v Lesce, drugi ljudje bili so na polji, vsaka hiša imela je samo po enega ženskega varuha. Otroci igrali so pred mlinarjevim podom in Sletni mlinarjev dečko zapali izmed špranje štrlječo bilko, malo trenutkov po tem bilo je prvo in takoj tudi vsa druga poslopja v plamenu. Dolgo nikogar ni bilo, da bi bil
mislil na rešitev in gašenje.
Ko je dim in bitje plat zvona naznanjal požar, hiteli so ljudje na pomoč in kmalu prihitela je na pomoč
mala brizgalnica *z Radovne in «z Gorjan, kmalu tudi Blejska gasilna bramba, potem še le se je pričelo gašenje ostalin, reševala se je lesenina krog hiš, pred še živino, deloma skušalo se je rešiti imetje iz hiš, in ko sta došla še gospodarja z Lesec, rešilo se je mnogo dražega imetja, kar ni bilo že poprej vpepeljenega.
Pogorelo je v^ega 8 poslopij večinoma do tal tako hleva, kleti in žaga. Zgorelo je troje prašičev in dvoje konjske živine, mnogo obleke, perila in več kosov do-mačege platna. Žagarju rešila se je & sreči, pa z veliko silo, nova hiša. Zavarovanje velja pri prvem gospodarju 1600 gld. pri drugem pa 1000 gld.
Požarni brambi blejski, kateri na čelu je bil blejski župan gospod M a 1 n e r sam in občinski tajnik Žumer, poleg teh neustrašeno delujočim brambovcem in pa dobrim sosedom, gre največja zahvala, da se je pri tej nesreči še mnogo vrednosti rešilo. Ponesrečila sta me
naprosila, da to zahvalo javno izrekam.	P.
•j	r *	"~J H	•	*	-	K	v -Ž-^ y
**** 1 £) ?
iT jJMTg 1	• ^M
Z Gorice (O zborovanju političnega društva „Sloga")
piše „Soča sledeče :
Dne 4. t. m. predlagal in potrdil je odbor društva „Sloge" imenik društvenikov in določil, da bo dne 22.
pr. m. ob 10. uri zjutraj občni zbor. Še preden je predsednik „Sloge" dne 6. pr. m. razposlal društvenikom
■ % j
vabilnice k občnemu zboru, ki so bile ob enem tudi vstopnice v prostore slovenske dekliške šole, v katerih se je imelo vršiti tajno občno zborovanje, dobili so nekateri društveniki, katere dr. Gregorčičeva stranka poprej še ni vtegnila zase pridobiti, poziv, da naj se seje
vdeležujejo, oziroma dr. Gregorčiču pooblastila dopo-šljejo. Agitacija v političnih borbah, — ako smemo izvolitev predsednika „Sloge" k temi prištevati, — je
bila in bo; sredstva pa so včasih manj hvale vredna. Tako imamo pred seboj poziv društveniku, v katerem
se pisatelj prizadeva, že kedaj pozabljeno mrženje do osebnega prijatelja g. vit. dr. J, Tonkli-ja na novič zbuditi, in na ta način njegov glas pridobiti. Res gg. nasprotniki ostali so mož beseda, da hočejo gosp. vit. dr. Tonkli-ja strmoglaviti, in počitnice so znali dobro izkoristiti, — vsaj se na sredstva ni treba ozirati.
Na dan volitve pred zborovanjem bilo je nekoliko besedičenja zaradi domnevnih društvenikov, češ, da va-bilnic niso prejeli. Ali dokazano je bilo precej, da jih odbor kot društvenike ni priznal. Tudi so nekateri bili nejevoljni, da so volilnice ob enem tudi vstopnice, brez katerih vhod k zboru ni bil dopuščen. Da je bila ta naredba umestna, moramo žalibog pripoznati, ker vkjub tajne seje razlegali so se živioklici na dvorišču med preštevanjem glasovnic, še preden je bil izid izvolitve predsednika razglašen. Da bi bil uhod vsakemu prost, bi bilo pač težko zabraniti vsako nepriličnost.
(Konec prihodnjič.)
Iz Ljubljane. — Iz deželnega odbora. V ponedeljek dne 29. septembra zboroval je deželni odbor ter je med drugimi sledeče sklenil: Vstrezaje dopisu deželnega šolskega sveta, bode v prihodnje izrekel svoje mnenje glede ustanovitve novih in razširjenja ljudskih šol še pred, kakor o tem sklepa deželni šolski svet. Naznanilo vladino, da je razpisala državno ustanovo za slovenščino zmožne doktorje zdravništva, ki hočejo obiskati operacijski dveletni tečaj z letnimi 240 gld.
jemlje se naznanje in deželni odbor predložil bode deželnemu zboru nasvet, da se tudi na račun dežele v popolnjenje one državne ustanove dovoli za dve leti ustanova letnih 350 gld. Sklepu o razširjanji nemške
ljudske deške šole v trirazrednico se pritrdi. Občini Piava Gorica obljubi se za prihodnje leto ena Franc Jožetova ustanova. Zaradi zgradbe dveh hiš za stanovanje pri8ilniškim paznikom, sklene se posebni predlog do deželnega zbora. Zaradi oddaje baron Wurzbach-ovih ustanov za invalide, sklenejo se predloga za patrona. Na dalje oddajo se 5 sirotinske ustanove za Lichten-turnov zavod. 10 ustanov za Marianišče in 11 ročnih 8irotinskih ustanov. Vsled ogledovanja in posvetovanja
Hfl
320
na lici mesta zavolj vredjenja potoka „Mirna" sklene se nov načrt zakona v pokritje stroškov, ki se predloži deželnemu zboru, po katerem se doneski interesentov znižajo za 10%. Učencu P. za rezljanje na Dunaji povekša se ustanova za 20 gld. Naredba glede sprejemanja blaga
na kamniškem kolodvoru vzame se naznanje.
Nadepolni grofic. Kiinigl mu je ime, odlikoval
se je pred 10 dnevi v gostilni pri „Slonu" v Ljubljani v Šchonbrunnu javno v družbi mladih uradnikov po svoji izredni suro-
Po potnem načrtu se cesar Viljem ne namerava
vračati čez Dunaj nazaj v Nemško, ampak čez Gorenje avstrijsko.
pripravah za sprejem nemškega cesarja se dalje poroča z Dunaja : Vse hiti pripravljati kinčanje za sprejem nemškega cesarja, katere se raztezavajo od severnega kolodvora do Schônbrunna. Prav tako se vse giba
Kinčanje prostorov namenjenih za nem
vosti. V pričo mnogobrojnoga občinstva klical je prav
glasno
»
Die Slovenen sind ein Sau v ol k*.
Ta
dogodba se sodi sama. iKakšno izgojo moral je sprejeti mladi grofič-uradnik, ako se nasprotu narodu, med katerega je prišel službovat, vede tako nevtesano-žalivo! Kakšen duh veje med družbo, izmed katere je mogla
škega cesarja s palmami in pa redkimi pernatimi rastlinami je skoraj zgotovljeno. Nemški cesar bival bode v Šchonbrunnu v 6 sobah. Dokler bode cesar tam bodo častno stražo častniki arsierne straže.
?
imeli
predsobi
1V2 uri zjutraj ko
zrasti taka spačena mladika. Nočemo dalje brskati pri tej prikazni, temveč se za gotovo nadejamo, da bode pristojna oblast, to žalostno prikazen odstranila s korenino
vred za vselej.
. Heinriclier, okrožne sodnije predsednik, umrl je minuli ponedeljek po daljnem bolehanji v 75. letu svoje starosti v Celji. Bil je pokojni glede službovanja v tem ozi/u redka prikazen, da je poleg predsednika nad-sodnije graške, blizu 50 let in pa, da je bil v političnih razpravah mnogo imenovan, izrekoma zadnja leta v državnem zboru.
je špalír trabantne telesne straže.
silo, katerega se vdeleži krog 40 deležnikov v lovski obleki.
Nemški
listi
trdijo,
da se po sedanjih razmerah
češko-nemška poravnava bržkone ne posreči in da ne bode kazalo drugače, kot razpustiti češki deželni zbor in razpisati nove volitve.
Praga. — 2e dalj časa je, od kar se je pričelo pogajanje med mlado- in staročehi glede dogovora skupnih pogojev, pod katerimi bi bilo mogoče sprejeti poravnavo z Nemci. Ko se ni kazalo mogoče doseči kaj porazumljenja, pretrgali
80 80 r azgovori, sedaj pa se
nadaljujejo. V imenu staročehov se pogajejo dr. Trojan Brav in Matuš.
r
Na iutršnji shod slovenskih poslancev vabljenih
W
je s kranjskega 27, s Štajerskega
»
z Goriškega 10, z
Beligrad.
Volitve v novo skupčino so zvršene
in
10, s Trsta 4 in s Koroškega
Istre
slancev: dva sta odpisala
»
skupaj
62 po
izvoljeni so v ogromni večini radikalci
»
opozicija
i
da
sta zadržana, drugih 8e
znaša malo nad 20 glasov.
bode bržčas vdeležila večina.
Portugalska je še vedno v nevarnosti. Vse kaže
Velika nesreča pripetila se je v ponedeljek popoludne v Ljubljani pri zgradbi nove deželske brambovske vojašnice. Pri vzidavanji podloge za traverzo padel je
jAi
namreč z zidu težak kamen nazaj na oder s tako silo, da se je oder podrl in v padcu ubila dva zidarja laha in pa žensko, ki je nosila malto. Dva sta bila takoj mrtva, eden zidarjev pa je umrl po prav kratkem času.
na to, da kralja odstranijo in proglase republiko
Španska
zavarovala je meje, da se homatije ne zaneso na sko ozemlje.
an
Ob Masavi ob Rudečem morji je kolera ponehala
popolno.
Žitna cena
Novičar iz domačih in tujih dežel.
v Ljubljani 26. septembra 1890.
Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 66 kr.
Dunaja.
Današnji dan posvečen je na Du
7 gold. 55 kr.
kr. turšice 5 gold. 87 kr.
sorsice
banaške
4 gld.
rži 4 gold. 71 kr.
ovsa 3 gold. 09 kr.
3 gold. 03 kr. 100 kilogramov.
naju sijajnemu sprejemu Nemškega cesarja, ki se pripelje po severni železnici, krog okrožne ceste čez predmestje Mariahilfin daljne dunajske predkraje v cesarski poletni grad Schonbrunn.
Dunajsko mesto že zdavnej dela velike priprave za sijajno olepšanje onih cest, po katerih se ima nemški cesar peljati, tudi v drugem oziru skrbljeno je za sijajen Oves 2 gold, 60 kr.
ječmena 4 gold. 39 kr.
ajde 5 gold. 20 kr
Krompir
V K ran j i.
Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr. — Rrž 4 gold. 55 kr.
Turšica 4 gold. 54 kr.
Ječmen
vendar le za kratke ure, ker že kmalu popo- 1 gold. 22 kr. — Ajda 4 gold. 22 kr. — Slama 100 kilogr.
sprejem, ludne odpeljeta
in imata dospeti kmalu Ipo 7. uri zvečer v Mtirzsteg. 44 kr.
86
cesarja na Gorenještajersko na lov 1 gold. 60 kr
Seno 2 gold.
kr
Špeh 1 kilog.
Odgovorni urednik Gustav Pire.
Tisk in založba :
Blasnikovi nasledniki.
f